TK TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v soboto, 30 . oktobra ob 18 . uri na otvoritev podružnice na Opčinah Proseška ulica, 13 Primorski Trst in njegovo stanje duha SandorTence Trst doživlja neko čudno stanje duha, ki je le deloma vezano na politiko in na politike. Ti imajo sicer velike odgovornosti za nespodbudno in v marsičem moreče ozračje, ki vlada v mestu, ne moremo pa vse odgovornosti vedno in povsod zvračati na politiko. Kje pa so kulturniki in podjetniki in kje je t.i. civilna družba? Tržaška mestna uprava je bila med prvimi v Italiji, ki si je izmislila globe za nesrečneže, ki brskajo med odpadki. Pomislite, ljudje, ki nimajo česa jesti, dobivajo na dom (če ga sploh imajo) položnico za globo. Neverjetno in predvsem žalostno. Znašli smo se v situaciji, ko morajo mestni redarji preganjati in po možnosti kaznovati reveže, tiste, ki dajo duška svojim telesnim potrebam kar na ulicah in trgih, po novem pa tudi poulične muzikante. Sprva so jih hoteli oglobiti vse po vrsti, potem so se odločili, da bodo kaznovali le tiste, ki ne znajo igrati (kdo bo razsodil o njihovih umetnostnih vrlinah?) in sedaj so si izmislili neke vrste licenco za poulično muziciranje s posledičnim izpitom. To je le zadnja poteza občinske uprave, kjer ima župan Di-piazza vse manj besede in oblasti in kjer očitno ukazujejo politiki in politikanti, ki jih prihodnost ne zanima. Primer je klavrna razprava v mestni skupščini o zaslužnem meščanstvu Marghe-riti Hack, primer so polemike o mestnem priznanju Borisu Pahorju in še bi se dalo naštevati. Le predstavljamo si lahko, kaj vse čaka Trst do spomladanskih volitev. dnevnik NEDELJA, 24. OKTOBRA 2010 št. 252 (19.959) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Polemike v zvezi z zakonom o imuniteti za državni vrh Tudi Berlusconi zavrača predlog ministra Alfana Napolitano noče vplivati na odločitev parlamenta SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - V sezono s pop-rock opero Neron »segrel« občinstvo Petkova premiera doživela velik uspeh - Sinočnja predstava zaradi bolezni odpadla, danes predstava bo TRST - S petkovo premiero slovenske pop-rock opere Neron v postavitvi ljubljanske Drame je v tržaškem Kulturnem domu zaživela tudi nova sezona Slovenskega stalnega gledališča. Po lanskih dramatičnih zapletih se je sezona za- čela v dokaj vedrem vzdušju, gledalci, ki so napolnili Kulturni dom, pa so s precejšnjim navdušenjem pozdravili predstavo, ki je ob prikazovanju dogodkov iz življenja rimskega cesarja razprla pogled na marsikateri aspekt naše sodobnosti. Zaradi zdravstvenih problemov v ansamblu je odpadla sinočnja predstava, današnja za reda C in K ob 15. uri pa je potrjena. Na to predstavo SSG vabi tudi abonente sobotnega reda B. Na 26. strani RIM - Tudi ministrski predsednik Silvio Berlusconi sedaj odklanja predlog o imuniteti najvišjih državnih oblasti, ki ga je pripravil pravosodni minister Angelino Alfano. Predlog je postavil pod vprašaj predsednik republike Giorgio Napolitano, ki odklanja možnost, da bi o morebitnem kazenskem pregonu v nekaterih primerih odločal parlament. Napolitanu se to ne zdi v skladu z ustavo in z aktualno zakonodajo. Predsednik republike je vsekakor sinoči dal vedeti, da ne misli pogojevati suverenih odločitev parlamenta, bo pa še naprej izražal svoja stališča. Na 27. strani Türk o pomenu zgodovinskega spomina Na 2. strani Avtocesta A28 od včeraj v celoti odprta Na 3. strani V Nabrežini skupščina o problemih vasi Na 4. strani Iz Trsta poziv k vrnitvi katoličanov v politiko Na 5. strani Iz Goriškega sklada pomoč po poplavah Na 9. strani S Pipistrelom dvesto delovnih mest Na 10. strani MAXI ★★★★★★★★★★ Discount OB ^HPÜJ^J VEDNO M® - 1i3].0j0j o^M] ¿XI ®® §©! Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO REVisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul.Travnik,10 Tel. 040/8990110 semenarna ■ 040/8990100 rezervni deli MOTORNE ZAGE J0NSERED od 220 € ** CEPILCI od250 € KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice, motokultivatorji, spaccalegna - cepilci, traktorji FERRARI) BUKOVA DRVA ZA KURJAVO SEMENARNA - TOPLA GREDA P0 UGODNI CENI (msSSMi E53 v, , T0RKLA extra deviško oljčno olje N0X POSODA ZA OLJE od41 € KMETIJSKA MEHANIZACIJA GRABUICE ZA POBIRANJE OLJK od350 € ■ Ekstra-deviško olivno olje ■ Sadike in cvetje ■ Velika izbira krizantem vseh barv in velikosti ■ Vse za kmetijstvo in enologijo ■ Mreža za pobiranje oljk K0MP0STER Za iztrebitev organskih odpadkov Ob nakupu novih motornih žagJonsered in Aipina odvzem starih za odpad SLIKE SO LE SIMBOLNE 2 Nedelja, 24. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / KOBARID - Na slovesnosti ob dvajsetletnici Kobariškega muzeja Predsednik Türk: Vojna ne sme nikoli predstavljati poti do rešitve problemov Slovenski predsednik spregovoril tudi o nujnosti ohranjanja zgodovinskega spomina KOBARID - Kobariški muzej je v teh dvajsetih letih odlično opravil svoje poslanstvo, ki ni bilo le kulturno in zgodovinsko, temveč tudi etično, saj ohranja spomin na prvo svetovno vojno, ki je bila ena izmed največjih katastrof v zgodovini človeštva, soška fronta pa ena najbolj brezupnih in nesmiselnih front. S temi mislimi je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk začel svoj nagovor na Dnevu Kobariškega muzeja, ki je bil letos še posebno svečan, saj je sovpadal z dvajsetletnico delovanja muzeja, ki je ena izmed desetih najbolj obiskanih znamenitosti v Sloveniji, prejel pa je številne nagrade tudi na evropski ravni. Slovesnosti so se med številnimi slovenskimi in tujimi uglednimi gosti udeležili še ministrica za obrambo Ljubica Jelušič (prejela je tudi posebno Muzejsko nagrado za leto 2010 namenjeno ministrstvu za obrambo za plodno sodelovanje s Kobariškim muzejem), podpredsednik Državnega zbora Vasja Klavora, državni sekretar za kulturo Silvester Gabršček in župani Kobarida, Tolmina ter Bovca Robert Kavčič, Uroš Brežan in Danijel Krivec. Po slovenski koračnici »Ponosni nase«, ki jo je zaigral Kvintet trobil Orkestra slovenske vojske, in pozdravnih nagovorih direktorja muzeja Jožeta Šerbca (med drugim je omenil, da so izdali zbornik o drugem desetletju delovanja muzeja, ki se v celoti financira s svojimi sredstvi in je torej tudi v tem pogledu neka posebnost), kobariškega župana Kavčiča in ministrice Jelušiče-ve je bil na vrsti letošnji slavnostni govornik Danilo Türk. Predsednik Slovenije je muzeju in njegovim upraviteljem, ki so isti že od same ustanovitve, čestital za odlično delo in jih pozval naj z njim nadaljujejo, saj je ohranjanje zgodovinskega spomina bistvenega pomena za moderno Evropo in boljšo prihodnost. »Žrtve vseh narodov in front morajo ostati v našem spominu, njegovo ohranjanje pa ni vedno lahko. Spomin na dogodke iz bližnje zgodovine je obremenjen s političnimi računi današnjega dne, spomin na nekoliko bolj oddaljene dogodke, kot so tisti iz prve svetovne vojne, pa je v tistem območju, ki ga je včasih težko razumeti in težko poznati.« Slovenski predsednik je še poudaril, kako so se vsi totalitarizmi in drugi negativni dejavniki prejšnjega stoletja razvili oziroma imeli svoje korenine v prvi svetovni vojni, ki je zastrupila družbo in zavest na- rodov ter povzročila oboroževanje, nasilje, militarizacijo in kult smrti. Sporočilo, ki ga prinaša Kobariški muzej, pa je tudi to, da je treba ustaviti vse vojne, saj te ne morejo predstavljati poti do rešitve problemov. Nikoli ne bo dovolj naporov za trajni mir, je še dodal Danilo Türk, ki je spregovoril tudi o novi Evropi, ki se po koncu hladne vojne odpira tudi na vzhod, »a še ni dosegla novega zenita, čaka jo še veliko skupnega dela, zgodovinski spomin pa lahko pomaga pri gradnji skupne volje.« Ob Dnevu muzeja so odprli novo razstavo z naslovom Mrzli vrh, gora krvi in železa, ki bo na ogled leto dni. Postavil jo je Željko Cimprič in z njo želel ohraniti spomin na eno najbolj krvavih bitk Soške fronte, vsebuje pa fotografije, ki pred tem še nikoli niso bile razstavljene. Kulturni program celotne prireditve pa so sooblikovali še umetniška skupina pod vodstvom režiserja Marjana Bevka in godci Jazz Band Us Army. T. G. Predsednik Türk (v sredini) z ostalimi predstavniki oblasti in gosti pred Kobariškim muzejem t.g. LOVRAN - Srečanje predsednikov vlad Pahorja in Kosorjeve gospodarsko obarvano Za skupen nastop na tretjih trgih Slovenija in Hrvaška bosta v ta namen imenovali mešano komisijo - Soglasje o možnosti reševanja odprtih vprašanj v paketu »Feeling« med Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor se je nadaljeval tudi na včerajšnjem v Lovranu arhiv OPATIJA - Premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor sta se na včerajšnjem srečanju v Lovranu dogovorila za okrepljeno gospodarsko sodelovanje med državama in v tem okviru za skupen nastop na tretjih trgih. Kot sta povedala po skoraj dvournem pogovoru, bo skupen nastop pripravila mešana gospodarska komisija v šestih mesecih. "Kar je prinesel novega tokratni sestanek, je gotovo gospodarsko sodelovanje," je poudaril Pahor in pri tem v času gospodarske krize "kot priložnost za zvišanje gospodarske rasti" izpostavil nastop na tretjih trgih. Kot je pojasnil, sta se s Ko-sorjevo za skupen nastop dogovorila, ker gre za velike posle in je potrebna ustrezna kapitalska moč. Državi bosta leta 2012 tudi skupaj nastopili na svetovni razstavi Expo v Južni Koreji. Dogovorila sta se tudi za oblikovanje komisije, ki bo preučila možnosti skupnega varovanja zračnega prostora. S tem bi Slovenija in Hrvaška, ki sta zaveznici in obe člani- TRST - Razpis Sklada Sergij Tončič Štipendije in podpore za akademsko leto 2010/11 TRST - Slovenski Visokošolski sklad Sergij Tončič razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2010/2011, in sicer: - 3 štipendije v znesku 1500 evrov za študentko - študenta, ki se izobražuje po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembi za slovensko skupnost v Italiji. Prošnji morajo interesenti priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na ustrezno fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice) in kratek opis študijske poti. - podpore rednim študentkam in študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe. O številu podpor in zneskih bo odločal odbor sklada; predvideno je financiranje šolnin, študijskih potovanj, kotizacije tečajev in seminarjev. Prednost imajo študenti, ki imajo slabe materialne razmere. Prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, po- trdilo o vpisu na fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice). V skladu s statutom Sklada morajo prosilci imeti stalno bivališče ali biti rojeni v Furlaniji Julijski krajini. Vsi interesenti naj prošnji priložijo fotokopijo osebnega dokumenta, curriculum vitae z navedbo morebitnih štipendij in podpor, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov ter obrazec ISEE. Prošnjo lahko dopolnijo z morebitno dokumentacijo o sodelovanju pri slovenskih organizacijah, doseženih priznanjih, opravljenih iz-popolnjevalnih tečajih in delovnih izkušnjah. Dokumentacijo naj prosilci pošljejo v zaprti ovojnici na naslov sklada (SLOVENSKI Visokošolski sklad »Sergij Tončič«, Ulica Ginnastica 72, 34142 Trst) ali po elektronski pošti (taj-nistvo@skladtoncic.org). Reševali bomo prošnje, dospele do najkasneje 26. novembra 2010. Razpis je objavljen tudi na spletni strani sklada (www.sklad-toncic.org). Za dodatne informacije pišite na info@skladtoncic.org. TRST - Na včerajšnji obravnavi Sodnik potrdil pripor za Corteseja TRST - Antonio Cortese ostaja v priporu, jutri pa naj bi ga iz Trsta prepeljali v Reggio Calabrio. Tako je po včerajšnji obravnavi odločil tržaški sodnik za predhodne preiskave Raffaele Mor-vay, potem ko je policija 48-letnega Cor-teseja, pripadnika kalabrijskega kriminalnega klana t.i. 'ndranghete (kalabrijske mafije) Lo Giudice, v sredo aretirala na Fernetičih, ko se je iz Romunije vračal v Italijo. Corteseja sumijo, da je 3. januarja in 26. avgusta letos izvedel bombna atentata na sedež glavnega tožilstva v Reggiu Calabrii in na stanovanje tožilca Salvatoreja Di Landra, pa tudi, da je preteklega 5. oktobra dal položiti bazu-ko pred krajevni sedež okrožnega tožilstva za boj proti mafiji ter da je skupaj z Lucianom Lo Giudicejem iz Avstrije tihotapil orožje. Tako trdita skesanca Antonino Lo Giudice (Lucianov brat) in Consolato Villani, njune obtožbe pa je Cortese včeraj zavrnil in dejal, da Villanija pozna le površno. To je no- Antonio Cortese kroma vinarjem povedal Cortesejev odvetnik Giuseppe Nardo, ki je poleg tega povedal, da se je njegov varovanec prostovoljno vračal v Italijo, saj se je hotel javiti tožilstvu iz Reggia Calabrie. Nardo tudi dvomi, da je Lo Giudice izrekel take obtožbe na račun Corteseja, saj naj bi bil znan kot strahopetec. Morvay je na koncu potrdil pripor in se izjavil za teritorialno nepristojnega, zato je ukazal posredovati dokumentacijo tožilstvu v Reggiu Calabrii. Tja naj bi, kot že rečeno, jutri prepeljali tudi Corteseja. ci zveze Nato, po besedah Pahorja zmanjšali stroške in povečali varnost. Kosorjeva, ki je srečanje označila kot izredno dobro, vsebinsko in prijateljsko, je ob tem poudarila, da je tudi tokrat slovenski kolega izrazil trdno podporo Slovenije Hrvaški pri sklenitvi pogajanj z EU. Izrazila je pričakovanje, da bo Hrvaška na medvladni konferenci 5. novembra zaprla tri poglavja v pogajanjih z unijo - o prostem pretoku kapitala, institucijah in prometu. "Prepričana sem, da bomo tudi zahvaljujoč tej (slovenski) podpori naš posel čim prej zaključili," je dejala in spomnila, da je Hrvaška v pogajanjih z EU odprla vsa poglavja in zaprla večino. Premierja, ki sta govorila tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu, sta ob tem izpostavila pomen procesa Brdo za stabilnost in krepitev gospodarskega sodelovanja v regiji. Kosor-jeva je omenila ustanovitev podjetja Cargo 10 na področju železnic. Pahor pa je napovedal, da se bo Srbija pridružila procesu Brdo na prihodnjem srečanju ministrov za pravosodje, s čemer se bo pobuda zaokrožila. Proces Brdo je izpostavil kot eno najpomembnejših regionalnih pobud v Evropi in poudaril, da mu je Van Rom-puy na nedavnem srečanju po koncu balkanske turneje dejal, da sta Slovenija in Hrvaška z medsebojnimi dogovori in pobudo za Brdo proces "za varnost in stabilnost ter za upanje ljudi v regiji storili zelo veliko". Izmenjave not glede arbitražnega sporazuma premiera v izjavah po srečanju nista omenila, niti tega, ali bo Hrvaška odprla trg za slovenske banke, potem ko je Hrvaška pristala na pogajanja o dolgu varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke v baselski Banki za mednarodne poravnave. Oba sta spomnila, da sta se lani v Trakošcanu dogovorila za reševanje vprašanje meje in da sta ga državi nato tudi rešili z arbitražnim sporazumom. Po besedah Pahorja pa sta včeraj oblikovala skupno mnenje, da je zdaj priložnost, da bi v paketu rešili vprašanja nasledstva med državami in tako zaprli eno pomembnih vprašanj, ki je dolga leta obremenjevalo naslednice nekdanje Jugoslavije". Oba sta še izpostavila, da je prišlo do okrepitve gospodarskega sodelovanja med državama od njunega prvega srečanja julija lani v Trakošca-nu in prepričanje, da se bo ta trend nadaljeval. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 24. oktobra 2010 3 AVTOCESTE - Tondo in Zaia odprla zadnji odsek avtoceste A28 Furlanija-Julijska krajina in Veneto boljše povezana Uradna slovesnost bo pozneje, promet pa je že stekel www.primorski.eu / Primorski PORDENON - Po skoraj 25 letih od začetka gradnje (leta 1986) so včeraj popoldne odprli za promet zadnji odsek avtoceste A28, ki dokončno povezuje to prometnico (pri Coneglianu) z avtocesto A27 Benetke-Belluno. Odsek št. 29 so gradili od konca leta 2007, delavci 18 podjetij izvajalcev pa so zanj porabili 544 tisoč delovnih ur. Dopoldne so se na novem odseku srečali deželni upravitelji Furlanije-Ju-lijske krajine in Veneta, pridružili pa so se jim tudi predstavniki koncesionarke Autovie Venete. »Odprtje A28 za promet je znak optimizma v tej sezoni infrastruktur,« je dejal predsednik FJK Renzo Tondo, njegov kolega iz Veneta Luca Zaia pa je poudaril, da bo nova povezava omogočila časovni prihranek in prihranila dosedanje vrste in jezo, predvsem pa bo pomagala k varčevanju v obliki človeških življenj, saj bo naravno razbremenila Tabeljsko cesto, ki ima žalostni obračun smrtnih žrtev na leto. Včerajšnje odprtje zadnjega dela avtoceste za promet sicer še ni uradno, Predsednika FJK in Veneta Tondo in Zaia s predstavniki družbe Autovie Venete kajti manjka še zadnji tehnični preizkus, ki ga mora izvesti državno cestno podjetje Anas. Slovesnost mora tako še počakati, avtomobilisti pa si lahko že oddahnejo in se po predalpski avtocesti v pordenonski pokrajini zapeljejo do avtoceste, ki iz Benetk pelje v Belluno v deželi Veneto. V naših krajih se bodo nove povezave najbolj veselili tisti, ki se podajajo na smučanje v Dolomite. I Za udobno in hitro žaganje brez bencinskih hlapov in kablov ELEKTRIČNA VERIŽNA ŽAGA na baterije, moči 18V/2,6 Ah POSEBNA CENA 230v00€ Zeleznina Terčon Nabrežina 124, tel. 040 200122 Do 7. novembra 2010 DANES ODPRTO I*Uc o candía VESOLJSKE UGODNOSTI! — I Ekstra deviško oljčno olje TRASIMENO 1 liter Prašek za pralni stroj ACE 68 pranj TVC LCD 32" AX32DDV68 AUTOVOX • HD READY • HDMI • ločljivost: 1366X768 • kontrast 6.000: • svetilnost 500 cd/kvm • funkcija hotel • vgrajen zemeljski digitalni HD sprejemnik MONFALCONE/TRZIC (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.00 - 20.00 EMISFERO najdete tudi v krajih: Belluno, Fiume Veneto (PN), Perugia, Scorze' (VE), Silea (TV), Vicenza, Vittorio Veneto (TV), Zane (VI) / TRST Nedelja, 24. oktobra 2010 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu NABREŽINA - Debatni večer Slovenske skupnosti Nabrežincem ni vseeno za usodo »placa« in starega vaškega jedra Preurejeni trg mora postati vabljiv tudi za trgovce in njihove odjemalce Nabrežinski plac in razdejana stara vas: kaj predlagajo domačini? To je bil naslov zelo dobro obiskanega debatnega srečanja, ki ga je v Grudnovi rojstni hiši v Nabrežini priredila krajevna sekcija Slovenske skupnosti kot uvod v nov niz pobud na teritoriju. O upravnih postopkih, ki spremljajo razne faze načrtovanja obnovitvenih posegov, sta spregovorila občinski svetnik in tajnik SSk Edvin Forčič, vodja občinske skupine Skupaj-Insieme Massimo Veronese, ki je tudi pokrajinski svetnik Demokratske stranke. Oba sta posebej poudarila potrebo, da so v vse postopke aktualno vključeni domačini, zato da bo jutrišnja podoba trga in vasi odgovarjala potrebam novega časa. Prireditelji so uvod v debato zaupali predsedniku Jusa Nabrežina Walterju Pertotu, ki je predstavil stanje in razvojne perspektive ne le trga sv. Roka, temveč vasi kot nedeljive celote. Zakaj prav jus? Tako pobudniki večera kot razpravljavci so si bili edini v oceni, da je prav jus tisti subjekt, ki lahko v odnosu do načrtovalcev (Fakulteta za arhitetkturo v Trstu) na najbolj pristen način zastopa potrebe in pričakovanja domačinov. Tako lahko jus uveljavi tudi vlogo povezovalca med ljudmi, društvi in občinsko upravo ter izvoljenimi predstavniki. Ni postranskega pomena niti dejstvo, da je nabrežinski trg dejansko jusarska lastnina tako kot številni drugi predeli vasi in bližnje okolice. Pojdimo k predlogom. Novi nabre-žinski trg mora postaja vabljiv za sedanje trgovce in za potencialne vlagatelje v nove gospodarske panoge. Parkirišča naj bodo podvržena časovni omejitvi in torej v funkciji dejavnosti, ki domujejo na trgu. Končno avtobusno postajališče naj se premakne drugam, najbolje bi bilo na območje kamnolomov, kjer je pred železniško postajo na primer na voljo večji in neizkoriščen prostor. Stavbi nekdanje stare šole (občinska last) in »farovža« (jus), ki sta sedaj ruševini, je potrebno obnoviti in jima vdahniti nove vloge in namembnosti. Pri tem naj se upošteva potreba po uravnovešenju socialnih namembnosti s komercialnimi oz. gospodarsko rentabilnimi, zato da se načrti ne ustavijo pri sanjah. Nedaleč od trga sta na razpolago še dodatni dve jusarski nepremičnini, in sicer »stari maceu« (nekda- Igor Gabrovec, Massimo Veronese in Edvin Forčič na petkom srečanju SSk v Grudnovi hiši v Nabrežini kroma nja klavnica) za cerkvijo in območje, kjer je nekoč stalo javno kopališče, za domačine znano kot »giardin«. Tu naj bi svoj prostor dobila igrala in bi bilo območje zato namenjeno otrokom oz. družinam. Razprava je obelodanila stanje popolne zanemarjenosti, ki označuje nabrežinsko staro vas, kar je navsezadnje vsakomur pred očmi: porušeni zidovi, luknje v asfaltu, zamašeni odtočni kanali, neustrezen greznični sistem, razraščeno grmičevje. Sploh pa je problem pomanjkanje parkirišč. Odgovornosti občinske uprave niso zanemarljive. V razpravi je bilo omenjeno tudi Sokolovo igrišče, ki je potrebno prenove in investicij, vas kot taka pa se mu ne more in noče odpovedati. »Zbrali smo se, ker nam ni vseeno, kaj bo z našo vasjo in kaj bo z našo skupnostjo v prihodnjih letih in desetletjih,« je poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je ob zaključku večera povzel iznešene misli in predloge. Ga-brovec je posebej izpostavil potrebo, da politika nagovori ljudi z obravnavanjem zelo stvarnih vprašanj, saj so tovrstni večeri pomembni tako za občane, kot za upravitelje. OKUSI KRASA - Prireditve v naslednjih dneh Jutri foto razstava na Opčinah, v torek kulinarične novosti pri Karišu, nato še razstava fotografij pri Daneuu Okusi Krasa se bodo jutri ob 18. uri v občinski izpostavi na Opčinah na Do-berdobski ulici predstavili tudi z razstavo »Gas Kras« slovenskega fotografa Dea-na Dubokoviča. Poleg velikih formatov s kraško pokrajino in tudi z enogastro-nomskimi motivi v občinski izpostavi bodo Dubokovičeve krajine in portreti vinarjev, gostincev in kamnarjev na ogled tudi v openskih gostilnah, trgovinah in bankah, članicah Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Odprtje razstave bo tudi priložnost, da krajevni gostinci, trgovci in peki Okusov Krasa ter proizvajalci in vinarji konzorcija za zaščito vin Collio in Kras pogostijo prijatelja Deana in vse ljubitelje kraških okusov in lepot. V torek pa bo v piceriji Kariš, ki deluje v okviru restavracije Pesek na Pesku, na vrsti poseben večer okusov Krasa. Mladi upravitelj picerije Marko Kariš bo dal v pokušnjo novo »pico Okusov Krasa«, mama Mery in oče Giuliano pa glavni adut letošnjega kraškega jedilnika restavracije Pesek: štruklje z vržoto in speckom..., skupaj seveda s svežimi penečimi pivi, po katerih slovi picerija med mladimi, oziroma z malvazijo in drugimi krajevnimi kakovostnimi vini. Glavni dogodek večera bo otvoritev razstave fotografij Alenke Petaros Jutranji biseri, ki jo bodo oplemenitili zvoki kitare mlade Evelyn Terzoni in harmonikarja Danjela Budina. V sredo pa se bo zaključil niz otvoritev fotografskih razstav v okviru Okusov Krasa z odprtjem dvojne razstave Goričana Silvana Pittolija Scenografije-Kras in Tržačanke Mirne Viola Slovaški gradovi v openski restavraciji Daneu ob 18.30. AD FORMANDUM Kulinarični tečaji za vse okuse Ad formandum prireja program tečajev splošnega kuhanja. Gre za kratke tečaje, ki so namenjeni ljubiteljem kuhanja, gospodinjam, mladim parom, dekletom in fantom, ki želijo presenetiti prijatelje in znance z odlično pripravljeno večerjo ali s kako posebno specia-liteto. V novembru bo na vrsti prvi izmed tečajev po meri v kuhinji, to je Martinov jedilnik. Martinovo, ki končuje jesensko delo, je pri nas splošno priljubljen praznik, še posebej zato, ker je povezan z vinom. Okrog tega dne se mošt spremeni v vino in to je gotovo dober izgovor za veselje in praznovanje. Poleg seveda tekne kaj okusnega: martinova goska in kostanjeve jedi. Na tečaju, ki ga bo vodila Klavdija Bizjak, bodo udeleženci spoznali, kako pripraviti bučno krem juho z kuminovimi blazinicami, martinovo raco z mlinci in zeljem ter kostanjevo tortico s ka-kijevo omako. Tečaj traja 4 ure, potekal bo v petek, 5. novembra, v Trstu v Gostinskem učnem centru na Ferne-tičih, takoj pred mejnim prehodom - stavba z napisom Restaurant. Udeleženci tečaja bodo prejeli v dar recepte, ki jih bodo že isti dan tudi pokusili, predpasnik in potrdilo o obiskovanju tečaja. Za vpisovanja je na voljo telefonska številka +39334-2825853 ali email naslov: pro-mo@adformandum.eu. V nadaljevanju bodo v Gostinskem učnem centru potekali še tečaj Jesen na mizi: bučni njoki z žaj-bljevim maslom in dimljeno skuto, mariniran goveji file s krompirjevo tortico s hrenom, čokoladna pita s hruškami (v petek, 19. novembra). December je čas poslovnih večerij in družinskih praznikov. Zato bo na vrsti tečaj o pripravi Cocktail prigrizkov za neformalna druženja (3. decembra), medtem ko bo tik pred božičnimi prazniki Praznični menu: pate' v listnatem testu, capesante alla Mornay, puran s prazničnimi prilogami, meringa s chantilly smetano in mangom (10. decembra). TRG CAVANA - Množični protest pouličnih glasbenikov Več kulture in glasbe, manj glob »Nadležni muzikanti« tvegajo do 500 evrov denarne kazni in tudi zaplembo glasbil - Kdo bo odločal, če glasbeniki motijo ali ne? Sinočnji glasbeni protest pouličnih glasbenikov je na Trg Cavana privabil veliko ljudi kroma Več sto ljudi je sinoči na Trgu Cavana protestiralo zoper odredbo občinskega odbornika za varnost Enrica Sbriglie, ki predvideva kazni tudi do 500 evrov za »nadležne« poulične glasbenike. Glavni protagonisti pobude so bili muzikanti, ki so s svojimi glasbili dokazali, da nikogar ne motijo in da predstavljajo obogatitev ter razvedrilo za zaspano tržaško stvarnost. Glasbeniki so spet ponovili, da s svojo glasbo nikogar ne nadlegujejo in da nimajo prav nič skupnega s tistimi (so v manjšini), ki npr. vstopijo v kavarno, nekaj zaigrajo ali zapojejo ter potem od klientov marsikdaj tudi vsiljivo zahtevajo denar. »To ni v našem navadi in v našem stilu,« je bilo slišati v Cavani na shodu, ki so se ga udeležili tudi nekateri politiki iz vrst leve sredine. Občina naj se ukvarja z resničnimi problemi Trsta in ne s takšnimi popolnoma nepotrebnimi zadevami, so menili. Občinska odredba, ki jo je, kot rečeno, izdal odbornik Sbriglia, določa kaznovanje »nadležnih« pouličnih glasbenikov, ki - poleg globe - tvegajo tudi zaplembo inštrumentov in glasbenih pripomočkov. Ukrep je precej nedorečen, splošen in dvoumen. Mestni redarji ali občinski pooblaščenci bi morali na licu mesta razsoditi kdo je od glasbenikov nadležen in kdo ne. Mestna uprava župana Roberta Dipiazze menda razmišlja tudi o neke vrste uradnem dovoljenju za glasbenike, menda po zgledu nekaterih velikih evropskih mest. SLOVENSKI KLUB Krajša filma posvečena Fulviu Tomizzi Tržaškemu pisatelju Fulviu Tomizzi sta posvečena krajša filma, ki ju je posnela Sku-pina-Gruppo 85. Gre za pe-tindvajsetminutna dokumentarca o Frančiški in Mladoporočencih iz ulice Rossetti, ki sta po novem dostopna tudi v slovenski inačici. V torek ju bodo predstavili v Slovenskem klubu. V Gregorčičevi dvorani bosta ob 20.30 o njiju spregovorila Patrizia Vascotto in Oskar Volpi, prisotni pa bodo tudi ostali sooblikovalci fil- / TRST Nedelja, 24. oktobra 2010 5 CERKEV - Predstavili knjigo nadškofa Giampaola Crepaldija o katoličanih v politiki »Politika ni umazana stvar, ampak plemenita umetnost« Na množičnem srečanju na Pomorski postaji gostje Paola Binetti, Giuseppe Fioroni in Mario Sala »Politika ni umazana stvar, ampak je v krščanski perspektivi plemenita umetnost.« Tako meni tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, ki je politiki, točneje katoličanom v politiki, posvetil svojo zadnjo knjigo, ki nosi naslov prav Katoličan v politiki - Priročnik za ponovni zagon (Il cattolico in politika -Manuale per la ripresa), ki je izšla pri založbi Cantagalli. Kot je sam msgr. Cre-paldi dejal na včerajšnji dopoldanski predstavitvi na tržaški Pomorski postaji, je treba ponovno pridobiti »visoko« dimenzijo politike, ena od poti, ki naj se jih upošteva, pa je tudi svetost politikov, meni tržaški nadškof, ki je pri tem podal primere Thomasa Moora, Alcideja De Gasperija in Giorgia La Pire. Predstavitev, ki je na Pomorsko postajo privabila množico ljudi (med katerimi je bilo več vidnih domačih politikov različnih usmeritev), je priredil Kulturni center Msgr. Lorenzo Bellomi, ki je za to priložnost povabil tri vidne katoliške politike tako iz vrst večine kot opozicije: iz vrst slednje sta bila prisotna poslanca Paola Binetti iz sredinske stranke Udc (v katero je prestopila iz Demokratske stranke) in Giuseppe Fioroni iz Demokratske stranke, medtem ko vladni koaliciji pripada Mario Sala, ki je deželni svetnik Ljudstva svobode v deželnem svetu Lombardije. Gostje so odgovarjali na vprašanja odgovornega urednika škofijskega tednika Vita nuova Stefana Fontane, ki je uvodoma pohvalil preprost in jasen jezik, v katerem je napisana knjiga (naj omenimo, da je spremno besedo napisal predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco), katere glavna misel je, da je po zmedi obdobja 70. let prejšnjega stoletja papež Benedikt XVI. jasno začrtal pot, po kateri naj hodi katoliški politik in ki jo zaznamujejo javna dimenzija krščanske vere, kritika »diktature relativizma« in »dialoga brez svobode«, zavračanje vizije politike, ki sloni na kompromisih v znamenju popuščanja idr. Po mnenju Binettijeve se katoličan v politiki ne more izogniti vprašanjem, ali vera določa njegovo politično delovanje, kako on sam določa vero v svoji intimni dimenziji ter koliko dejanj v teku dneva je bilo sad sinteze med vero in znanostjo, med religiozno vizijo in življenjem vere. Opozorila je, da ni več truda za ponotranjenje in pozunanjenje krščanskih vrednot, katoličani pa so izgubili kulturni prijem. Za Fioronija se morajo katoličani vrniti v politiko, ker je v italijanski družbi prišlo do spremembe: če so v preteklosti vsi Italijani sprejemali pojem človeške osebe, je slednjega nadomestil pojem posameznika, od politike za skupno dobro pa se je prešlo k politiki želja, ki postanejo pravice, četudi škodijo svobodi drugih. Sala pa je poudaril predvsem pomen katoliškega realizma oz. realizma Cerkve, ki je edina, ki potrebe ne označuje za prekletstvo. Glede vprašanja enotnosti katoličanov v politiki so se gostje strinjali s trditvijo nadškofa Crepaldija o največji možni enotnosti. Za Binettijevo mora do enotnosti priti še v fazi, ki poteka pred političnim delovanjem kot takim, v gibanjih in združenjih. Za Salo je enotnost katoličanov primat, vsekakor je to, kar zaznamuje katoličane, težnja k tej enotnosti, medtem ko je za Fioronija enotnost možna, kar je navsezadnje pokazalo sprejetje zakona o umetnem oplojevanju. Poslanec DS pa je posvaril pred t.i. »pobožnimi ateisti«, ki so poklicani, da se posvečajo negovanju nekega dela celote v prepričanju, da je krščanstvo ideologija in govorijo obratno od tistega, kar delajo. Zato so, bolj kot besede, potrebna dela, katoličan v politiki pa mora združiti svoja načela s sodobno družbo ter imeti pred seboj izziv, da talentov, ki jih je prejel v dar, ne zakoplje v zemljo, ampak jih izkoristi, da obrodijo sadove, tako kot so to storile prejšnje generacije katoličanov v politiki, ki so veliko ustvarile. (iž) Politika ni umazana stvar, ampak je v krščanski perspektivi plemenita umetnost, je prepričan nadškof Crepaldi kroma ŠOLA ZA STARŠE - V sredo zvečer ob 20.30 na liceju Galilei Predaval bo Paolo Crepet Srečanje prireja združenje Le Buone Pratiche Onlus - Trst se vključuje v projekt Šole za starše Prihodnji teden bo Trst gostil znanega italijanskega psihologa in psihoterapevta Paola Crepeta (na sliki), ki bo v sredo zvečer ob 20.30 v zborni dvorani liceja Galilei (Ul. Ma-meli 2) imel predavanje na temo Kako vzgojiti otroke v samostojne, svobodne in neodvisne osebe. Pobudo, ki so jo predstavili v petek v Novinarskem krožku v Trstu, prireja združenje Le Buone Pratiche Onlus v sodelovanju z združenjem obrtnikov Confartigianato iz Vicenze, Fundacijo Ca-sali in tržaškim italijanskim dnevnikom Il Piccolo. Tako bo Trst postal petindvajseto mesto v Italiji, ki bo vključeno v projekt Šola za starše, ki so ga pred nekaj leti začeli izvajati v Vicenzi in potem izvozili v druga mesta, njegov znanstveni direktor pa je prav Crepet. Cilj projekta je nudenje konkretne pomoči družinam, zaposlenim z odraščanjem in vzgajanjem otrok, pri čemer je v sozvočju s cilji združenja Le Buone Pratiche Onlus, ki čuti kot prioriteto potrebo po sočasnem delu skupaj z otroki, starši in učitelji. Pri tem se v Trstu posveča predvsem trem dejavnostim: vodenje t.i. »mikroobmočja« pri Sv. Vidu z delovanjem centra za poslušanje, usmerjanje in spremljanje potrebnih oseb, dalje t.i. Hiši besede, ki jo vodi pisatelj Pino Roveredo, kjer prihaja do kulturnih izmenjav, v katerih so mladi protagonisti, in t.i. Hiši čustev, kjer se želi razvijati v osebah sposobnost spoznavati in upravljati z lastnimi čustvi ter jih spremeniti v energetski potencial in širiti medsebojno pomoč med ljudmi. KOGOJEVI DNEVI - V četrtek v mali dvorani SSG Poklon Cirilu Zlobcu ob njegovi 85-letnici 31. mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi in Glasbena matica vabita v četrtek, 28. oktobra na večer poezije in glasbe ob 85. rojstnem dnevu pesnika Cirila Zlobca. Izredni dogodek najstarejšega festivala sodobne glasbe v Sloveniji bo v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča s pričetkom ob 20.30. Med glavnimi akterji pobude je podpredsednik sveta festivala Peter Blažej: »Festival Kogojevih dnevov sodeluje z Glasbeno matico že več kot 20 let. Delili smo visoko kakovostne prireditve in utrdili vezi med Slovenci z obeh strani meje. Povezuje nas seveda Kogojevo življenje, ki se je rodil v Trstu in je bival v Kanalu, a gre tudi za širše in globlje skupno načrtovanje.« Večer v Kulturnem domu predstavlja izjemo v pretežno koncertnem okviru. Imeli smo že več pesniških večerov in pesniki so pravzaprav sesta- vni del Kogojevih dnevov. Prvič pa bomo s podajanjem poezij povezali pogovor s pesnikom. Ciril Zlobec je dolgoletni predsednik organizacijskega odbora festivala. Ob visokem jubileju je bil poklon nekaj čisto naravnega in hkrati priložnost, da predstavimo njegovo komaj izdano zbirko »Tiho romanje k zadnji pesmi«, ki je razmišljanje o pesnikovem, večplastnem doživljanju sveta in ljudi. Kako ste si zamislili potek večera? Sam avtor je izbral nekaj poezij iz te zbirke, ki jih bo podala igralka Nikla Petruška Panizon, pogovor s pesnikom pa bo vodil prof. Miran Košuta. Za glasbeni del smo izbrali dva zelo znana slovenska glasbenika, pianistko Hermino Hudnik in vio-lončelista Milana Hudnika. Program sta izvajalca izbrala v skladu s pesniškimi vsebinami. Na poseben način bi poudaril krstno izvedbo skladbe Žige Staniča. (ROP) NABREZINA V knjižnici »padajo knjige« Občinska knjižnica v Na-brežini, poimenovana po Nadi Pertot, sodeluje pri državnem projektu »Oktobra padajo knjige« z dvema srečanjema za najmlajše bralce (in poslušalce), od 3. do 10. leta starosti. Na programu sta dve pra-vljici-delavnici, in sicer: v ponedeljek, 25. oktobra, bo na vrsti slovenska pravljica, kjer bo Laura Antonutti iz društva FantasticaMente prebirala zgodbe o naravi, v sredo, 27. oktobra, pa bo Antonella Del-bianco v italijanskem jeziku govorila o pošastih. Obe srečanji bosta, kot rečeno, potekali v občinski knjižnici v Nabrežini, trg sv. Roka 102, s pričetkom ob 16.30. Otroci, prinesite veliko dobre volje, domov pa boste odnesli.... presenečenje!!! Občinski anagrafski uradi jutri zaprti Občina Trst obvešča, da bodo zaradi izobraževanja osebja jutri zaprti uradi osrednjega anagrafa v prehodu Costanzi 1 in 2. Občinske izpostave bodo normalno delovale. Ob tem Občina spominja, da so uradi osrednjega anagrafa sicer zaprti za občinstvo vsako sredo. Na Verdijevem trgu danes godbe na pihala V okviru 13. pokrajinske revije pihalnih godb bo danes ob 10. uri na Verdijevem trgu v Trstu nastopila nabrežinska godba, ob 10.50 bo na vrsti pihalni orkester Oratorio Sa-lesiano, ob 11.45 pa pihalni orkester iz Ricmanj. Včeraj popoldne sta na Trgu Cavana nastopili folklorna godba Ongia iz Milj in milj-ska mestna godba Amici della Musica. Cappella Civica: koncert ženske vokalne skupine Ob avstrijskem državnem prazniku bo danes ob 17.30 v dvorani Beethoven (Ul. Coroneo 15) v Trstu koncert ženske vokalne skupine združenja Cappella Civica. Pod dirigentsko palico Marca Sofiano-pula in ob klavirski spremljavi Corrada Gulina bodo pevke izvajale Schubertove in Schumannove pesmi (Lieder) v priredbi Marca Sofianopula. Vstop bo prost. Delovno mesto v Miljah Služba Pokrajine Trst za zaposlovanje obvešča, da bodo jutri (od 9.15 do 12.45 in od 15.00 do 16.30) in v torek (od 9.15 do 12.45) na njenem sedežu (Scala dei Cappuccini 1) zbirali prijave za delovno mesto v administraciji (kategorija B1) službe za vzdrževanje mrež in pokopališč. Zaposlitev je za tri mesece, pogoj pa diploma nižje srednje šole in vsaj šest mesecev delovnih izkušenj v javni upravi. Jadranje od Trsta do Konstantinopolisa V tržaškem mestnem pomorskem muzeju (Campo Marzio 5) bo jutri ob 18. uri novo srečanje iz ciklusa Trst - zgodovina, napisana na vodi, ki ga skupaj z muzejem prireja odborništvo za kulturo Občine Trst s prispevkom družbe Sa-mer&Co. Shipping. Tokrat bo govoril novinar Stenio Solinas, ki je potoval po sledeh francoskega pisatelja Francoisa Reneja de Cha-teaubrianda. Ta je leta 1811 izdal svoj dnevnik s popotovanja od Pariza do Jeruzalema, na morje pa se je štiri leta prej podal prav iz Trsta. Solinas bo udeležence srečanja seznanil tudi s svojim bližnjim križarjenjem z jadrnico od Trsta do Istanbula, ravno po sledeh de Cha-teaubrianda. Medverski dialog Italijanska sekcija vere za mir FJK in kulturno združenje Studium Fi-dei sta za danes organizirala dan medverskega dialoga, na katerem bodo pripadniki različnih verstev na kratko izrazili svoje molitve, nato pa se bodo družili ob jedeh in pijači, ki jih bo vsak prinesel s seboj. Srečanje bo v Centru Pavel VI. v Ul. Tigor 24/2. Zmikavt v centru Giulia Policisti tržaške kvesture so v petek popoldne v nakupovalnem centru Il Giulia legitimirali in ovadili 28-letnega iranskega državljana M.M., redno prijavljenega z bivališčem v Trstu, ki je s prodajne police ukradel par športnih čevljev v vrednosti 60 evrov. Skril jih je pod jopič in skušal zbežati, a je zazvonil alarm, ki je priklical varnostnike, ti pa so poklicali policijo. 6 Nedelja, 24. oktobra 2010 TRST / NABREŽINA - Danes ob 15.30 Proslava štiridesete obletnice postavitve spomenika NOB Devinsko-nabrežinska sekcija Vsedržavne zveze partizanov Italije VZPI-ANPI, slovensko kulturno društvo Igo Gruden in nabrežinski Jus vabijo danes ob 15.30 na proslavo ob 40-letnici postavitve spomenika padlim v NOB devinsko-nabrežinske občine v Nabrežini. Ob spomeniku na nabrežin-skem trgu, ki so ga s prostovoljnim delom postavili prebivalci celotne de-vinsko-nabrežinske občine, bo najprej na vrsti polaganje vencev. Osredja govornica bo profesorica zgodovine in članica pokrajinskega odbora VZPI Marta Ivašič, ob njej pa bosta proslavo obogatila še nastopa Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in na-brežinske godbe na pihala. Včeraj danes UL. COLOGNA Pozitivna ocena borčevskih organizacij Borčevske organizacije VZPI-ANPI, ANPPIA in ANED so nadvse pozitivno cenile svečanost ob postavitvi spominskega obeležja v Ul. Cologna prejšnjo nedeljo in izrekli priznanje in zahvalo Pokrajini Trst in predsednici Marii Teresi Bassa Poropat za pomoč pri uresničitvi pobude. Zahvalile so se tudi arh. Andreju Križniču, Darji Be-tocchi, Robertu Dapitu, Miroslavu Košuti, Milanu Pahorju, Samu Pahorju, Moniki Oppenrieder Vremec, Birgit Wachter, Loredani Gec, Jagodi Kjuder in tabornikom RMV. Danes, NEDELJA, 24. oktobra 2010 RAFAEL Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 18.04 - Dolžina dneva 10.30 - Luna vzide ob 18.26 in zatone ob 9.06 Jutri, PONEDELJEK, 25. oktobra 2010 DARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,2 stopinje C, zračni tlak 1026 mb raste, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, rahlo oblačno, morje mirno, temperatura morja 16,8 stopinje C. OKLICI: Fabio Bortolini in Nadia D'An-toni, Mauro Cavasin in Francesca Pit-tani, Manuel Bandiera in Erika Solda-no, Gabriele Tosolini in Sonia Giurge-vich, Silvio Cusma in Antonia Shpariy, Andrea Zotti in Brankica Grbovic. REPEN - Srečanje s predstavniki SKGZ Župan opozoril na problem Fernetičev V občini, kjer so Slovenci v večini, zgledno sožitje z italijansko govorečimi občani Repentabrsko občino sta zastopala župan Pisani in Cibic, SKGZ pa Marsič, Mermolja in Oberdan (od leve) kroma Pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško Ace Mermolja (spremljala sta ga organizacijski tajnik Marino Marsič in član pokrajinskega odbora Alan Oberdan) se je v prejšnjih dneh sestal z županom občine Repentabor Markom Pisanijem in podžupanom Kazimirjem Cibijem. To je bilo zadnje srečanje z javnimi upravitelji in kot na prejšnjih sta bila na dnevnem redu uveljavljanje zaščitnega zakona in problematika teritorija. Župan je orisal delovanje občinske uprave, ki ima več skupnih točk s sosednjo zgo-niško občino, s katero jo vežejo nekatere skupne službe (tehnični urad, šolski avtobus, ekonomski sektor, idr.). Občino sestavlja pretežno slovensko prebivalstvo (približno 75%), tako da je dvojezično poslovanje povsem normalno. Sožitje z italijansko govorečimi občani je zgledno, saj se veliko Italijanov aktivno vključuje v kulturne in športne organizacije. Občina veliko vlaga v obšolske dejavnosti, mladini nasploh posveča posebno pozornost in resurse. Odlično je tudi sodelovanje v čezmejnem merilu. Glede dvojezičnosti pa je župan izpostavil problem dvojezičnih izkaznic, ki ustvarjajo imetnikom nevšečnosti zlasti v tujini zaradi različne barve izkaznice in izvirne napake pri oštevilčenju. Občinska uprava pripravlja nov urbanistični načrt, ki bo ovrednotil tako arhitektonske značilnosti kraja kot tudi njegovo okolje, naravo in druge posebnosti. Župan Pisani je mnenja, da dodatni in invazivni posegi v naravo niso potrebni, v kolikor je na kraškem območju že veliko degradiranih objektov. Približno 85% občinskega teritorija spada v t.i. območja ZPS (Posebno zavarovano območje) in SIC (Območje pomembno za skupnost), ki zaradi strogih omejitev predstavljajo problem zlasti za kmete in živinorejce. S tem v zvezi je župan kot zanimivost omenil strelišče na P'ču, kjer pa je paradoksalno dovoljena vadba streljanja. Izrazito pereč problem predstavljajo Ferneti-či. To območje upravljata namreč država (demanio) in družba ANAS. Ob padcu meje ter gradnji cest in infrastruktur predstavljajo Ferne tiči kaotično vozlišče, kjer so problemi v prometu in ovirana uporabnost prostora. To ustvarja težave tamkajšnjim prebivalcem, njihovim gospodarskim dejavnostim in povzroča med njimi veliko nezadovoljstva. Župan je poudaril, da je o problemu večkrat obvestil pristojne oblasti, a doslej ni našel pravega sogovornika. Tudi župan Pisani je izrazil več pomislekov o morebitni ustanovitvi samostojne kraške občine. CI3 Lekarne Nedelja, 24. oktobra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Milje -Lungomare Venezia, Nabrežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998).Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3.Nabre-žina (040 200221) - samo s predhodnim tel. pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan) (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A 3 (040 271124).Se-sljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A.Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA obvešča člane in povabljene, da bo razširjena seja Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, v sredo, 27. OKTOBRA 2010, ob 19.00 ob prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Bazovici na sedežu SKD LIPA v Bazovskem domu (Ul. I.Gruden 72/1) U Kino CA i LOGAN Drevored San Marco, 31/b _,___,„, 34074 Tržič-GO NERO GIARDINI Tel.0481 44660 TIMBERLAND Fax0481 792012 MEPHISTO email: carismasnc@gmail.com LORBAC MILLY EL NATURALISTA... AMBASCIATORI - 15.00, 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Cattivissimo me - 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quel-la sera dorata«. CINECITY - 17.00, 19.35, 22.05 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«; 10.50, 12.45, 14.40, 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Paranormal Activity 2«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.35, 20.00, 22.00 »Fi-gli delle stelle«; 10.45, 13.00, 15.10, 17.30, 20.00, 22.00 »Cattivissimo me -3D«; 10.50, 13.00, 16.05 »Cattivissi-mo me«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.40 »Adèle e l'enigma del faraone«; 20.00, 22.00 »Buried - Sepolto«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.40, 20.00 »Step-Up 3D«; 22.05 »Innocenti bugie«; 10.45, 12.55, 15.10, 17.30, 20.00, 22.05 »Benvenu-ti al Sud«. FELLINI - 11.00, 14.30, 16.30, 20.15 »L'enigma del faraone«; 18.15, 22.15 »The town«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.15, 20.40, 22.15 »Gorbaciof«; 18.45 »Lo zio Bonmee che si ricorda le vite pre-cedenti«. KOPER - KOLOSEJ - 19.20 »Mati in hči«; 14.50, 17.10, 19.30, 21.50 »Rezervna policista«; 15.30, 17.30 »Jaz, baraba - 3D«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Piran/Pirano«; 21.40 »Pisatelj v senci«. KOPER - PLANET TUŠ 19.05, 21.25 »Odpleši svoje sanje - 3D«; 20.10 »Čarovnikov vajenec«; 12.20, 15.10, 18.00, 20.50 »Jej, moli, ljubi«; 11.00, 15.00, 17.00 »Legenda svojega kraljestva -3D«; 11.30, 15.40, 17.50 »Jaz, baraba - sinhro«; 12.10, 14.30, 16.40, 18.50, 21.00 »Jaz, baraba - 3D sinhro«; 12.00, 16.35, 19.00, 21.20 »Rezervna policista«; 13.00, 17.05, 19.20, 21.30 »Klepetalnica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 »Cattivissimo me«; 22.00 »Inception«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fair Game«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Paranormal Activity 2«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Figli delle stelle«. SUPER - 17.00, 20.15 »Step Up«; 18.45, 22.00 »Buried - Sepolto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »Wall Street: Il de-naro non dorme mai«; Dvorana 2: 15.00, 16.45, 18.30, 20.30, 22.20 »Cat-tivissimo me - 3D«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.10, 22.15 »Benvenuti al sud«; Dvorana 4: 15.40, 17.40, 20.00, 22.10 »Fair Game«; Dvorana 5: 18.00, 20.00 »Adèle e l'enigma del faraone«; 16.00, 22.00 »Step up 3«. M Izleti TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične tor-klje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, olj-kar oz. odjemalec. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČI-NAH organizira za člane Zadruge v soboto, 4. decembra, avtobusni izlet v Ljubljano z ogledom mesta v predbožičnem času in kosilom na ljubljanskem gradu. Prijave sprejemamo v uradu Zadruge do 30. oktobra v jutranjih urah. Vabljeni! PLANINSKA ODSEKA SK Devin in ŠZ Sloga, prirejata v nedeljo, 14. novembra, tradicionalno Martinovanje oz. avtobusni izlet v Gonjače (Goriška Brda). Program: odhod avtobusa iz Bazovice ob 10.00, ob 10.30 iz Nabrežinskega trga, vožnja do koče na Sabotinu, sprehod in ogled strelskih jarkov ter raznih rovov iz 1. svetovne vojne, sledi večerja (Gonjače). Vpis najkasneje do 12. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). KRUT vabi na izlet 11. in 12. decembra v Rimini in San Marino z vodenim ogledom razstave »Pariz, čudovita leta«, razstave »Monet, Cezanne, Renoir in druge zgodbe slikarstva v Franciji« in tradicionalnega božičnega sejma. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. / TRST Nedelja, 24. oktobra 2010 7 Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. H3 Obvestila áant'Ánna Impresa Trasporti Funeßri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu vzpi - sekcija Devin Nabrežina SKD I. Gruden JUS Nabrežina danes, 24. oktobra, ob 15.30 pred spomenikom na glavnem trgu v Nabrežini Sodelujejo: - Marta Ivašič - članica pokrajinskega odbora VZPI - TPPZ R Tomažič - Godbeno društvo Nabrežina KŠD ROJANSKI KRPAN sporoča, da bo 10. Rojan day danes, 24. oktobra. Pohod se prične pred svetoivansko cerkvijo ob 10.30. Vrtna veselica pri gospe Aniti (Ulica Olmi 23) od 13. ure. Poskrbeli bomo za paštašu-to in glasbo. MISIJONSKA NEDELJA V BAZOVICI bo letos obeležena na poseben način. Že med mašo danes, 24. oktobra, bosta pela dva pevska zbora: domači mešani zbor Lipa pod vodstvom Tamare Ražem in gostujoči moški zbor Polšnik iz istoimenskega kraja ob Litiji (SLO). Po maši bodo moški imeli še samostojen koncert v bazovski cerkvi. Začetek maše ob 10.30. Vsi ljubitelji lepega petja lepo vabljeni! SKD LIPA iz Bazovice organizira danes, 24. oktobra, jesenski pohod v okolico Bazovice. Zbirališče pri Kalu ob 13.45, pohod vodi Paolo Sossi. Vabljeni. SKD TABOR - V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: danes, 24. oktobra: Jesenski dan s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu; ob 18. uri gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s komedijo v treh dejanjih »Krojač za Dame« - Georges Feydeau. Prevedel Tone Smolej, režiser Sergej Verč, jezikovna obdelava ter pomočnica režiserja Minu Kju-der. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. oktobra, v Peterlino-vo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na pogovor ob izidu publikacije »Pravica do uporabe slovenščine pred sodno oblastjo in javno upravo. Tretja zbirka« (Izdalo Slovensko kulturno rekreacijsko društvo Jadro). Sodelujejo: Karlo Mučič, odv. Renco Fran-dolič in prof. Samo Pahor. Začetek ob 20.30. SKD TABOR, OPČINE - PROSVETNI DOM od 25. oktobra med 15. in 17. uro se bomo vsak ponedeljek zbirale ženske krožka Ob pletenju še kaj... Pridružite se nam! UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA sporoča, da bosta zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja Anagrafski in matični urad zaprta v ponedeljek, 25. in v sredo, 27. oktobra. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo urad demografskih služb (anagrafski - matični in volilni urad) zaprt v sledečih dneh: ponedeljek, 25. in sreda, 27. oktobra, zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev. SKD PRIMOREC vabi na volilni občni zbor v sredo, 27. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudski dom v Trebče. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane in povabljene, da bo razširjena seja Pokrajinskega sveta za Tržaško v sredo, 27. oktobra, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Bazovici na sedežu SKD Lipa (Bazovski dom, Ul. I. Gruden 72/1). SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 28. oktobra, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 20.00, drugo ob 20.15. Vabljeni! OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST ima po novem vaje ob torkih ob 16.15 v Večnamenski dvorani Dijaškega doma v Trstu. Informacije na licu mesta ali v tajništvu šole (tel. 040-418605) vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. 0 Prireditve ŽUPNIJA MAČKOLJE vabi danes, 24. oktobra, na srečolov za misijone, ki bo ob 16. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Pred srečolovom bo ob 15.30 molitveno srečanje v cerkvi. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124 vabi danes, 24. oktobra, ob 18. uri na ogled enode-janke »Nič ni tako, kot zgleda«. Tekst in režija Tatjana Malalan, igrata članici dramske skupine Tabor-Opčine Tatjana Malalan in Irene Pahor. RADIJSKI ODER, v okviru 13. Gledališkega vrtiljaka, vabi na predstavo igralske skupine Abeceda iz Celovca. Predstava Črke bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu danes, 24. oktobra, ob 16.00 in 17.30. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca vabi danes, 24. oktobra, ob 17.30 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na osrednjo proslavo ob 110-letnici ustanovitve društva. Spored: MePZ Slovenec - Slavec, govor in pozdravi, MePZ Tabor iz Savinjske doline, otroška in odrasla dramska skupina SKD Slovenec z lepljenko »Skrinja spominov«. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 11. revijo zborov devinske dekanije danes, 24. oktobra, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Mavhinjah. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST v sodelovanju z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Narodno in Študijsko Knjižnico vabi v četrtek, 28. oktobra, ob 19. uri v Galerijo Narodnega doma v Trstu, na odprtje razstave Andreja Furlana Ljubljana. Prostori. Spomeniki. Besede. in predstavitev projekta Umetnine v žepu - Knjižni MOLj, ki je nastal v okviru Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. Projekt je omogočila Mestna občina Ljubljana. SDD JAKA ŠTOKA PROSEK-KONTOVEL vabi na premiero igre B. Brechta »Malomeščanska svatba« (režija G. Geč, glasba A. Ipa-vec, kostumi B. Starc), ki bo v nedeljo, 31. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na likovno razstavo Luciana Plehana En plain air, ki bo odprta do 3. novembra. Urnik: vsak dan 10.0012.00 in 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00. ^ Zapustil nas je naš dragi Ferruccio Kocman Žalostno vest sporočajo žena, sestra in nečaki Pogreb bo v sredo, 27. oktobra, ob 14.00 v župni cerkvi v Štivanu. Štivan, 24. oktobra 2010 Priznano pogrebno podjetje Preschern Najin mož in svak Paolo Arbulla je prerano zaključil življenjsko pot. Žalujoča Meri in Boris Kuret Pogreb bo v torek, 26. oktobra, ob 11. uri v ulici Costalunga. Žalovanju družine ob prerani smrti Paola Arbulle se pridružuje pisarna Kuret in Cunja t Zapustila nas je naša draga Ada Paušner vd. Kariž Žalostno vest sporočajo hčeri Vedrana z Giuliom in Neva z Alfredom, vnukinja Tanja, sestra Rina, nečakinja Ana in ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 26. oktobra, ob 12.30 iz ulice Costalunga v nabrežinsko cerkev. Nabrežina, 24. oktobra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao nona Adina, Tanja Žalovanju se pridružujeta Alma in Guido Upravni odbor in osebje socialnega podjetja Ad Formandum izrekata Nevi Caris iskreno sožalje ob izgubi drage mame. V daljni Avstraliji nas je 19. oktobra zapustil naš dragi Franc Počkaj Z ženo Marijo in sinom Petrom z družino žalujejo brat Anton z družino, nečaki Sonja, Neva, Fulvio, Franca z družinami ter ostalo sorodstvo Sv. maša za našega dragega bo v cerkvici sv. Florijana pri Banih v torek, 26.10.2010, ob 18. uri. Sydney, Markovščina, Padriče, Bani, Trst, 24. oktobra 2010 Zapustila nas je naša Lucina Komar por. Geri Žalostno vest sporočajo mož Silvano, bratranca Vojko in Edvin ter ostalo sorodstvo Od pokojne se bomo poslovili v sredo, 27. oktobra, od 10.30 do 12.00 v mrliški vežici v ulici Costalunga. Sledil bo pokop na pokopališču v Ricmanjih. Pulje, 24. oktobra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda + Obdan z ljubeznijo svojih najdražjih je mirno zaspal naš preljubi mož, oče in nono Pepi Nadlišek i^ji Žalujoči žena Slavica, sin Pavel s Tino, hčerka Rožica z Maurom, vnuki Leila, Mauro in Jelka Naš dragi bo ležal v ulici Costalunga v torek, 26. oktobra, od 11.30 do 12.30. Sledil bo pogreb s sv. mašo ob 13.00 v cerkvi Sv. Trojice na Katinari. Katinara, 24. oktobra 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Vedno dobre volje in nasmejan, predragi naš nono. Tvoje plemenito srce nam bo v zgled vsaki dan. Leila, Mauro, Jelka Manrico, Daniela in Jernej Dragi stric Pepi, spominjali se bomo tvojega nasmeha in ljubezni do življenja. Poljubček Ana, Severino, Štefan, Ingrid, Matteo, Davide Dragi stric Pepi, tvoja dobrota in tvoj nasmeh bosta ostala za vedno v naših srcih. Svakinja Elvia ter Boris, Marjan in Magda z družinami Ob izgubi dragega strica Pepija sočustvujeva s Slavico, Rožico in Pave-lom Margaret in Boris z družino Žalovanju kolegice Rožice ob izgubi dragega očeta se pridružujejo Marina in Neva ter kolegice Beti, Mariza, Mirjam, Tatjana in Manuela Ob smrti dragega očeta Pepija izrekajo učiteljici Rožici in sorodnikom občuteno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah ZAHVALA Drago Ota Iskreno se zahvaljujemo njegovim prijateljem, pevcem Noneta SKD Primorsko in vsem, ki so ga poslednjič pozdravili. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Nidia Pečenik vd. Lavriha Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in pospremili našo drago na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo MPZ in članom KD V. Vodnik ter g. župniku. Maša zadušnica bo v nedeljo, 31. oktobra, ob 11.00 v Dolini. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Štefanija Štoka vd. Stocca Najiskrenejša hvala g. župniku Špehu, organistu Davorinu Starcu, MPZ V. Mirk, Magdi, sorodnikom in prijateljem ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Nadja in Boris 25.10.2008 25.10.2010 Albino Zorko Spetic Ljubeznivo se te spominja Matilde s prijatelji in sorodniki 26.10.2000 26.10.2010 Luigi Milič (Gigi) Vedno v naših srcih in mislih. Anita in Mauro z družinama Briščiki, 24. oktobra 2010 25.10.2000 25.10.2010 Vida Calzi Ražem Za vedno v naših srcih. Tvoji dragi Bazovica, 24. oktobra 2010 8 Nedelja, 24. oktobra 2010 TRST SKD Slovenec Boršt - Zabrežec 1900-2010 vabi danes, 24 • oktobra, ob 17.30 r > osrednjo proslavo ob 110. obletnici u/ta novi tre s___> občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu Pod pokroviteljstvom: ® rm zkb|<& Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano v Ul.Donizetti 3 v Trstu na pogovor ob izidu publikacije »Prauica do uporabe siouenščine pred sodoo oDlastlo in jauno uprauo. Tretja zbirna« Sodelujejo: inž. Karlo Mučič, odv. Renco Frandolič in prof. Samo Pahor. Začetek ob 20.30 ¿j Čestitke Danes poseben je dan, saj naša draga teta CVETA praznuje okrogli 80. rojstni dan, še nešteto zdravih, veselih dni ji želimo vsi, ki jo imamo radi, posebno pa Karol, Sofia in Patrik. Naša Daša se je res potrudila, celo dva korenjaka je Manuelu povila. Sedaj bosta ADAM in EMIR poskrbela, da bo čez dan in noč fešta vesela. Novopečeni družini iskreno čestitamo ter ji želimo obilo zdravja in polno lepih trenutkov. Vsi Peračevi!Hip, hip, hura! Dva mala sončka sva na svet pokukala. Prihoda ADAMA in EMIRJA se veselijo bratrančki: Tina, Sofia, Aleksander, Oliver in Maria. Jutri praznuje naša draga ESTER 20 let. Zdravja, veselja in izpolnitev vseh skritih želja, to naše je iskreno voščilo. Vsi domači. Predragi naši NATAŠI, ki jutri praznuje rojstni dan želimo veliko uspeha v nadaljnjem študiju in naj se ji izpolnijo vse želje in vsak nov dan prinese naj ji veselje. Mama, tata in vsi, ki jo imamo srčno radi. Daša in Emanuele sta starša postala. Adam in Emir sta kot sonček na svet posijala. Družinici želimo veselja, zdravja, mirnih noči in nešteto srečnih dni noni Dana in Loretta, nonota Stojan in Costantin Ob rojstvu Adama in Emira se z Dašo in Manuelom veselimo vsi pri Ad Formandumu Daša je dvojčka povila, da bi si z Manuelom družinsko življenje popestrila. Dobrodošla Adam in Emir Maja, Adriano, Jan, Devan, Jasna, Anamarija, Davorin, Zaira 13. GLEDALIŠKI VRTILJAK Igralska skupina Abeceda iz Celovca C^KE Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) DANES, ob 16. uri (red RIBICA) in ob 17.30 (red ŽELVA). Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla (jj^r Zadružna kraška banka Restavracija Pesek-Piccrlja fiariš Torek, 26. oktobra, ob 18.30 Skupaj s Krožkom Fotovideo Trst 80 Vas vabita na — otvoritev fotorazstave — dlTKAIVJI BISERI - Alenka Petaros ' in predstavitev jedilnika in pice „Okusi Krasa" jinil i, sil T.iliur. I r.isl'i |irsut. SLnIn.i: I uli.im ululm« struU| Pif.1 lin ni .17pnIriin rlo | onr:i Ol.nw Kinu Glasbena spremljava: Za rezervacije: 040/226889, ytanstka Evelyn Terzoni in harmonikaš Danjel Budin. Restavracija zaprta ob ponedeljkih in torkih, - picerija ob sredah - Info: www.hotelpesek.it Vabljeni vsi prijateui Okusov Krasa! Jedilniki in info: www.triesteturismo.net Na tržaški fakulteti je uspešno dokončal triletni študij iz inženirstva za gradbeništvo Olaf Simonettig Iskreno čestitamo mama Morana, papa Franco, brata David in Danijel, Alenka, nona Giuliana in pranona Bernarda Na Škali šanti, Opčinah, v Repnu in Trebčah se vsi veselimo prihoda malega Gabriela Giuliani in Mitji obetamo veliko mirnih noči! Draga mama in tata, dober veter še naprej! Sandi Dtaga Rosanna in Žarko, ljubezen, ki vaju združuje že 25 let, naj še naprej razsvetljuje vajine dni. Mama Aurelia, papa Luciano, Marino, Alen, Neva in Andrej Hfl Osmice V KRIŽU sta odprla osmico Erika in Martin. Toplo vabljeni! Tel. 040220605. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Lepo vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Škerk, Praprot 20. Tel. št.: 040-200156. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PRI JADRANU V RICMANJIH je odprta osmica. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-820223. / m Glasbena matica v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v sklopu mednarodnega festivala Kogojevi dnevi vabi na Tiho romanje k zadnji pesmi pesniško-glasbeni večer v počastitev 85-letnice Cirila Zlobca in izida njegove najnovejše zbirke. Nastopajo: avtor Ciril Zlobec, violončelist Milan Hudnik pianistka Hermina Hudnik igralka Nikla Petruška Panizon kritik Miran Košuta Mala dvorana Kulturnega doma v Trstu, v četrtek, 28. oktobra 2010, ob 20.30 SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev slovenske verzije filmov Tomizzeve poti po Trstu FRANČIŠKA in m MLADOPOROČENCA IZ m OLICE ROSSETTI H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča staršem dijakov, da bodo v sredo, 27. oktobra, ob 17. uri na zavodu potekale volitve za obnovo razrednih svetov. Po volitvah bo sledil roditeljski sestanek. Starši so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. Na razpolago bo parkirišče na šolskem dvorišču. 0 Mali oglasi BUČE primerne za njoke, kruh, ipd. prodam. Tel. 0481-78125. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in v negi starejših ljudi išče delo od 14. ure dalje, lahko tudi kakšno noč, z lastnim vozilom. Tel. 335-6445419. KUPIM JADRANSKE KOLEDARJE letniki 1947,48,49, 50, 52, 54, 63, 66, 81 in 85 (tudi posamezne). Tel. št. 040-396013. MOTOR HONDA HORNET 600 plave barve, letnik 2003, mnogo opreme, vse v odličnem stanju, prodam za 2.300 evrov; tel. 329-7265005. NUJNO POTREBUJEMO rabljen prenosni računalnik za bolno punčko staro 11 let. Tel. 040-229335. PISARNIŠKE RABLJENE STOLICE s kolesi prodajamo po zelo ugodni ceni. Tel. št. 040-7786380. PO UGODNI CENI PRODAM 4 zimske gume 185/60 R14. Klicati v večernih urah na tel št. 040-412916. PODARIM PAR TIBETANSKIH KOZ, pokličite 040-229168 ali na 331790568. POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO (predelna omara, okrogla miza in 6 stolov) prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040-299632 (ob uri kosila). PRESTIŽNO VILO v kraju San Giovanni al Natisone, 420 kv. m, park 11.000 kv. m, s štirimi garažami, primerno za vse dejavnosti, prodam; tel. 3201614713. PRODAJAM Fiat 500, letnik 73, včlanjen v klub 500 - Trst, tel. št.: 3345770580. PRODAJAM krompir za rejo prašičev ter repo po zelo ugodni ceni; tel. 3202161383. PRODAJAMO REPO, tel. št.: 040208166. PRODAM Ficus Benjamin, višina 240, širina 138 in dve veliki vazi aloe ar-borescens. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-226212. PRODAM trisedežni usnjeni divan, svetle barve, moderen in istočasno klasičen, še v garanciji. Zaželjena je resnost. Tel. št.: 347-2754912 (ob uri obedov). PRODAM vrstno hišo v Nabrežini, 110 kv.m., 3 nadstropja, 2 sobi, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, klet, shramba, garaža in vrt 300 kv.m. Tel. št.: 349-7636352. PRODAM diatonično harmoniko znamke kapš, glas CFB, v odličnem stanju. Tel. 340-8407043 v večernih urah. DOMAČA JABOLKA po ugodni ceni prodajamo v Matavunu št.1 pri Škocjanskih jamah. Tel.00386-31-216502 V TOMAJU ŠT.46 PRODAJAMO zelo dobra kraška jabolka jonagold. Tel.00386-41822003 SLAŠČIČARNA SAINT HONORE NA OPČINAH IŠČE 2 prodajalki. Urnik: torek-nedelja 8.00-14.00 Tel.: 040-213055 ^ KD Ivan Grbec Skedenjska ulica 124 vabi danes, 24. oktobra, ob 18. uri na ogled enodejanke V torek, 26. oktobra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) PRODAM peč znamke piazzetta. Telefonirati po 17. uri na tel. št. 3332870593. PRODAMO zemljišče v bližini Boršta, pod glavno cesto, 1.800 kv.m. Tel. št.: 040-228296. SIMPATIČNO SIVO MUCKO podarimo ljubitelju živali. Tel. št.: 040-213701. ŠTUDENTKA na fakulteti za prevajalce in tolmače pomaga dijakom nižjih in višjih srednjih šol pri učenju slovenščine, angleščine in nemščine. Tel. št. 339-3727162. S Poslovni oglasi H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Tekst in režija Tatjana Malalan, igrata članici dramske skupine Tabor-Opčine ^atjana Malalan in Irene Pahor IŠČEMO VAJENCA-KO/DELAV-CA-KO za skladišče in manualno delo okvirjanja slik. Tel. 0422/881014 Barbara OŠTERIJA S PRENOČIŠČI NA PLANINCI Dane pri Divači, 2a -DIVAČA vam ponuja odlične domače kraške jedi in vrhunska vina v mirnem zelenem okolju. Odprto vsak petek od 17.00 do 22.00, soboto in nedeljo od 12.00 do 22.00. Tel. 00386-40508811 Turistične kmetije AGRITURIZEM BELLAVISTA v Prebenegu je odprt vsak petek (17.00-22.00), soboto, nedeljo in praznike (10.00-22.00) do decembra. Tel.040-232577 KMEČKI TURIZEM JE ODPRL UŠAJ v Nabrežini št.8. Odprto ob petkih, sobotah, nedeljah, ponedeljkih. Tel.339-4193779 Loterija 23. oktobra 2010 Bari 81 63 46 43 11 Cagliari 1 23 25 81 65 Firence 28 78 31 61 67 Genova 72 40 33 56 45 Milan 36 41 54 17 11 Neapelj 65 36 70 23 42 Palermo 53 41 3 55 48 Rim 55 43 46 60 33 Turin 41 12 16 45 26 Benetke 40 85 3 62 51 Nazionale 44 11 63 10 66 Super Enalotto Št. 127 12 26 46 69 72 87 jolly 18 Nagradni sklad 8.348.018,27 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 173.400.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 42 dobitnikov s 5 točkami 29.814,36 € 3.909 dobitnikov s 4 točkami 320,33 € 151.022 dobitnikov s 3 točkami 16,58 € Superstar 71 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnikov s 5 točkami -- € 13 dobitnikov s 4 točkami 32.033,00 € 645 dobitnikov s 3 točkami 1.658,00 € 9.888 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 65.503 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 143.338 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Po septembrskih poplavah sklep razširjenega odbora Trgovinske zbornice Iz Goriškega sklada prihaja pomoč oškodovanim podjetjem Brezobrestno posojilo podjetju Caudek, možni tudi ukrepi za druge dejavnosti Razširjeni odbor goriške Trgovinske zbornice je sklenil, da bo priskočil na pomoč podjetjem v sovo-denjski občini, ki so utrpela škodo med septembrskimi poplavami. Iz Goriškega sklada bo podjetje Caudek lahko prejelo brezobrestno posojilo, možni pa bodo tudi ukrepi za ostale gospodarske dejavnosti, ki jih je prizadelo poplavljanje Vipave. Odločitev o uporabi sredstev iz Goriškega sklada je bila sprejeta na petkovi, redni seji razširjenega odbora goriške Trgovinske zbornice, ki ga ob predstavnikih gospodarskih panog sestavljajo predstavniki občin Gorica in Sovodnje. Med temami seje je bil tudi problem podjetja Caudek, ki je po uradnih podatkih zaradi poplav utrpelo 672.000 evrov škode. Odbor Trgovinske zbornice so k vključitvi vprašanja sovodenjskega podjetja v dnevni red petkovega zasedanja spodbudili goriška zveza industrialcev, ki je s tem v zvezi naslovila na vodstvo zbornice uradno pismo, ter predstavnik Slovenskega goriškega gospodarskega združenja in občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch, ki se je o tem pogovoril z generalnim tajnikom Pierluigiem Medeotom. Z denarjem iz Goriškega sklada je Trgovinska zbornica namreč v preteklosti že pomagala podjetjem iz goriške pokrajine, ki so jih prizadele naravne ujme: primer sta bila močno neurje, do katerega je prišlo v Gradežu pred dvema letoma, in toča, ki je julija 2008 zajela Gorico. Po zgledu preteklih primerov bo sovodenjsko podjetje Caudek imelo Na Malnišču je septembra Vipava poplavila cesto, halo podjetja Caudek in pred kratkim obnovljeno stanovanjsko hišo foto pdk pravico do brezobrestnega posojila v višini do 500.000 evrov. »Podjetju Caudek žal trenutno ni mogoče nameniti nepovratnega prispevka. To prepoveduje evropska zakonodaja, saj presega okvire malega podjetja,« je povedal Aleš Waltritsch in dodal, da se bo kaka možnost za dodelitev prispevka sovodenjskemu podjetju lahko odprla po odobritvi deželnega sklepa o naravni katastrofi. Posojilo za kritje stroškov bo lahko stoodstotno, podjetje Caudek pa ga bo moralo vrniti v roku osmih let. Na petkovem zasedanju so vzeli tudi v pretres predlog, da bi bil rok za povračilo denarja podaljšan na deset let, olajšava pa ni bila sprejeta. »Proti je bil goriški podžupan Fabio Gentile, po čigar mnenju bi s tem ustvarili precedens,« je povedal Wal-tritsch. Predstavnik SGGZ in občinski svetnik DS je na seji tudi predlagal, naj Trgovinska zbornica preko Goriškega sklada pomaga še ostalim podjetjem, ki so septembra utrpela škodo v sovo-denjski občini. Odbor je predlog sprejel in sklenil, da bo v prihodnjih dneh občino Sovodnje pisno pozval, naj s tem v zvezi posreduje vse potrebne podatke, nato pa bo Trgovinska zbornica preverila, kateri ukrepi so možni in najbolj primerni. (Ale) / TRST Nedelja, 24. oktobra 2010 APrimorski ~ dnevnik 9 GORICA - Promet Jutri odprejo južni vhod Včeraj izkopali granato Zaključuje se obnova južnega vhoda v Gorico. Jutri bodo namreč odprli prenovljeno Ulico Stuparich, ki bo odslej enosmerna. Z odprtjem ulice bo stopil v veljavo tudi nov prometni režim. Voznik, ki se bo pripeljal s krožišča pri Štandre-žu proti centru mesta, bo moral po hotelu Nanut obvezno zaviti desno v Ulico Stuparich. Po njej se bo zapeljal v Ulico Ter-za armata, kjer bo imel možnost, da zavije v levo in se po novi povezovalni cesti zapelje proti Tržaški ulici in nato nadaljuje svojo pot proti središču mesta. Na križišču pri hotelu Nanut ne bo več semaforjev, enosmeren pa bo postal tudi del Tržaške ceste, in sicer od križišča z novo povezovalno cesto do križišča z Ulico Stuparich. V primeru, da bo jutri močan dež, bodo odprtje nove ceste odložili na torek, saj morajo zadnji trenutek zarisati talno signalizacijo na prenovljenem cestišču. Med gradbenimi deli ob novih prometnicah so včeraj odkrili staro neeksplodirano granato, dolgo približno 40 centimetrov. Na kraj je prišel pristojni pirotehnik, ki je granato odpeljal na varno. S polno paro se nadaljuje tudi gradnja nove avtoceste Go-rica-Vileš. V teh dneh so se lotili kopanja podlage za novo cestišče pri štandreškem krožišču, med sredo, 27. oktobrom, in petkom, 29. oktobrom, pa bodo zaradi del zaprli hitro cesto Go-rica-Vileš med 21- in 6. uro. Obvoz bo urejen po deželnih cestah 351 in 117. Ob kanalu De Dottori v Tržiču se je v zadnjih časih pojavilo veliko število miši in podgan. Na problem, ki je še posebno opazen v bližini Ulice Vacellio, so zgroženo opozorili že številni občani, tržiška občinska uprava pa ni ostala križem rok. V prejšnjih dneh je na kraju že poseglo specializirano podjetje, ki je poskrbelo za deratizacijo s posebnimi vabami, nato pa bo posegel še konzorcij za bonifikacijo. »Po ureditvi bregov kanala v bližini oširka Anconetta so se kolonije miši, ki so živele na tistem območju, preselile na območje pred Ulico Vacellio. Okritih je bilo kar petnajst gnezd,« je povedal tržiški odbornik za tehnične storitve Giordano Magrin in poudaril, da je občinska uprava takoj poklicala podjetje, ki je nastavilo vabe. »Ko bo problem odpravljen, bo konzorcij za bonifikacijo poskrbel za zaprtje vhodov v gnezda in utrditev brega,« je še povedal odbornik in pristavil, da je bilo o problemu miši in podgan obveščeno tudi goriško zdravstveno podjetje. Magrin je podčrtal, da so za prisotnost miši odgovorni tudi tisti občani, ki mečejo v kanal kruh in drugo hrano za race. GORICA - Referendumska pobuda Foruma proti gradnji vzpenjače Zbrali čez tristo podpisov Že jutri bodo vprašanje predložili občinskem odboru garantov, ki se bo moral izreči o njegovi sprejemljivosti Jutri bodo predstavniki Foruma za Gorico pri goriški občini vložili referendumsko vprašanje o gradnji vzpenjače na goriški grad, ki ga bo moral v roku desetih dni vzeti v pretres odbor garantov. Predstavniki Foruma, ki so jih podprli tudi Levica in svoboda, SKP, radikalci in gibanje 5 Stelle, so včeraj potrebnih sto podpisov za predložitev vprašanja garantom zbrali v manj kot eni uri, dopoldne pa so podpisov imeli že čez tristo. »Zabeležili smo izreden uspeh. Iz srca se zahvaljujemo vsem občanom, ki so prepričano podprli našo pobudo. Odziv kaže, da je večina Goričanov ne glede na politično prepričanje odločno proti gradnji vzpenjače,« je povedal občinski svetnik Foruma Marko Marinčič in nadaljeval: »Upamo, da bo odbor garantov kljub politični pogojenosti nepristransko odločal v zvezi z referendumskim vprašanjem. Množična podpora občanov bi morala garante spodbuditi, da omogočijo demokratično soočenje o tem vprašanju.« Po Marinči-čevem mnenju bi moralo nasprotovanje občanov tudi prepričati goriškega župana Romolija, naj ne zaključi postopka za dodelitev del gradbenemu podjetju, ki je zmagalo javno dražbo za gradnjo vzpenjače in obnovo predora Bombi. »Župan bi se moral glede na to, da je v teku zbiranje podpisov, izogniti podpisu pogodbe, ki bi pri-vedel postopek do točke brez povratka.« Podpise bodo pobudniki referenduma ponovno zbirali v četrtek, 28. oktobra, med 9. in 12. uro pred vhodom v pokrito tržnico. V soboto, 30. oktobra, bodo na občane v dopoldanskih urah čakali pred tržnico in pri sedežu Goriške hranilnice, popoldne pa pri sladoledarni Girandola na Korzu Italia. (Ale) Zbiranje podpisov na Verdijevem korzu bumbaca Vljudno Vas vabimo, v sredo, 27. oktobra ob 18. uri, na predstavitev slovarja: Carlo Mucci Marjeta Humar »SLOvensKO-rraujansKi in iTaLuansKo sLovensKi slovsr eLeKTRoniKe, 6L6KTR0T6HniK6 in TeLeKomunucaciJ« Kulturni dom Gorica - Ul. I. Brass, 20 10 Nedelja, 24. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Ivo Boscarol o svojih načrtih za postavitev proizvodne hale na Rojah »Goriško letališče je za nas idealno, saj ni tam nikoli burje ali megle« Z naložbo šestih milijonov evrov bi ustvarili dvesto delovnih mest Kot smo že poročali se v ajdovskem podjetju Pipistrel, vodilnem svetovnem proizvajalcu ultralahkih letal s pomožnim motorjem, ogrevajo za postavitev proizvodne hale na letališču na Rojah. Direktor uspešnega in vizionarskega podjetja, ki je izdelalo že okrog tisoč letal in namerava naslednje leto svetu ponuditi prvo štirisedežno hibridno letalo, Ivo Boscarol, je pobliže predstavil to idejo in razloge zanjo. Kaj vas vleče na letališče na Rojah? Leta 2003 so ZDA sprejele novo letalsko kategorijo, ki je pisana na kožo našim letalom, pogoj za to, da se v tej kate-gorji lahko prodaja v ZDA, pa je bilateralni sporazum med državo proizvajalko in letalskimi oblastmi ZDA. Bivša Jugoslavija je ta sporazum imela, Slovenija pa ga potem ni ratificirala, tako da smo se znašli v neki pravni praznini, ko v ZDA nismo mogli več izvažati. Italija ta sporazum ima. Se je vendarle kaj delalo v smeri podpisa sporazuma? Prejšnja vlada, ta vlada, vsi so se trudili, a rezultat je še vedno nič in bojim se, da bo tudi v bodoče nič, ker nismo več v stanju niti se direktno pogovarjati z Američani, ampak to poteka preko Evrope in ti postopki trajajo, sam pa se moram odgovorno obnašati do svojih zaposlenih. Možno je torej, da del proizvodnje preselimo v Italijo, pa čeprav bi to pomenilo, da Pipistrel v Ameriki ne bo več slovenski, ampak italijanski, a bomo lahko vsaj živeli. Ali to pomeni, da v ZDA zdaj ni Pipistrelovih letal? So, a prodajamo lahko samo t.i. kit, ki si ga potem tam sami sestavijo, ampak veste, mi imamo v ZDA dvakratnega zmagovalca Agencije NASA za najboljše letalo na svetu, pa ne moremo prodajati. Problem je v tem, da je začela ta kategorija iz ZDA dobivati krila tudi po ostalem svetu in postaja standard od Indije, Kitajske do Južne Amerike, tako da imamo vsak dan več zaprtih tržišč. Poskusili smo prodajati tudi v t.i. eksperimentalni kategoriji, vendar se letal v tej kategoriji ne sme uporabljati za šolanje, za klube, komercialo, tako da je prodaja zelo majhna. Izpostaviti je treba tudi, da ameriški trg dosega oziroma presega tretjino naših potencialov, kar v praksi pomeni okrog tri milijone evrov letnega prometa Pipistrela. Prihod v Italijo bi vam torej pomenil rešitev težav? Da. Na Roje si želimo tudi zato, ker bomo naslednje leto predstavili novo šti-risedežno hibridno letalo, ki bo velika revolucija na področju letalstva. Danes proizvedemo sto letal letno, s to novostjo pa jih načrtujemo izdelati še dodatnih 200 in zato rabimo prostor, ki je tudi manj občutljiv na veter, kot je ajdovsko letališče, kjer pogosto piha burja in moramo voziti letala na testiranje v Podpeč. Kako je sploh prišlo do ideje, da bi prišli na Roje? Ko sem v nekaj intervjujih izpostavil težave, s katerimi se srečujemo, se je takoj pojavil interes tudi z italijanske strani. Letališče v Gorici je namreč že nekaj desetletij velika sramota za mesto, in tako se je pokazala možnost, da nam ENAC, kar je nekaj podobnega našemu direktoratu za letalstvo, da koncesijo za izgradnjo hale na letališču. To v praksi pomeni, da dobimo teren praktično zastonj. Sever Italije je zdaj gospodarsko zelo na kolenih, tako da je mogoče dobiti tudi subvencijo za zaposlene. S pomočjo partnerskega podjetja v mešani sloven-sko-italijanski lasti Contall Svetovanje smo zato da bi lahko začeli s postopki ustanovili spomladi v Gorici podjetje Pi-pistrel LSA Srl. Koliko ljudi pa bi dobilo zaposlitev v novi proizvodni hali? Trenutno imamo 57 zaposlenih. Če nam uspe priti v Italijo, bi to pomenilo še dodatnih 200 zaposlenih. V Ajdovščini bi ohranili obstoječo proizvodnjo ter razvoj, v Gorici pa bi imeli proizvodnjo letal za ZDA in proizvodnjo novega štiriseda. Kdaj bi lahko po najbolj optimistični oceni začeli s proizvodnjo na goriškem letališču? Vlogo za koncesijo, ki smo jo poslali na ENAC, se trenutno obravnava v Rimu. Povedati moram, da sem kar optimist. V Italiji namreč gradbeno dovoljenje izda- ■ _p Ivo Boscarol bumbaca ja župan, ne kot pri nas, kjer je potrebnih trideset dovoljenj. Tudi vsi ostali postopki ne trajajo dolgo. Imamo tudi že konkretne ponudbe za gradnjo in moram reči, da so italijanske cene po kvadratnem metru za slovenske gradbince znanstvena fantastika, saj je gradnja bistveno cenejša. Če v tem mesecu pridemo do koncesije, kar je realno, sem prepričan, da lahko koncem drugega leta že delamo v Italiji. Domnevam, da bi bil objekt okolju prijazen in energetsko samozadosten, kot tisti v Ajdovščini. Kakšna pa je njegova načrtovana velikost? Hala bo velika približno 10 tisoč kvadratnih metrov, zraven pa bo še 1,5 hektarja pripadajočega terena skupaj torej 2,5 hektarjev. Objekt bo seveda energetsko samozadosten iz obnovljivih virov. Koliko sredstev nameravate vložiti v projekt? Vključno z opremo nameravamo objekt postaviti za okrog šest milijonov evrov in prepričan sem, da bi subvencije lahko pokrile deset odstotkov investicije. Imate vizijo, kako bi se dalo urediti letališče s pripadajočimi objekti, ki zdaj klavrno propadajo? Na letališču bi bilo treba najprej spremeniti sistem, kakršen je zdaj. Tam je zdaj neka »ditta fantasma«, ki živi od denarja za razne razpise in državna sredstva katerih končen produkt je projekt, ne pa realizacija, a očitno to nekomu ustreza in zato je vsa desetletja tako. Pri ENAC so zdaj očitno videli, da s prodajo megle dalje ne gre in rabijo investitorja, ki bo začel z dejavnostjo ki bi lahko to stanje spremenila. Z našim prihodom predvsem pa ko bo dejavnost v nekaj letih polno živela bo tam dnevno prisotnih 200 zaposlenih, nekaj kupcev, dobaviteljev, športnih navdušencev itd. Če nič drugega bo tam zaživela ena restavracija, morda hotel za naše goste in pa ostale spremljajoče dejavnosti. Naši kupci niso ljudje z minimalno plačo, to so bogati ljudje, ki radi tro-šijo. Če bomo vsak dan izdelali eno letalo, ali pa eno na dva dni, se bo tu vedno nekaj dogajalo, predvsem pa se bo letelo. Prihajali bodo piloti in številni drugi. Zadeva bo ponovno zaživela in potem je zelo enostavno nadgrajevati zgodbo. Sprva sem misli, da vas tja vleče zapuščina Rusjanov. Je tudi na tem kaj? No, prepričan sem, da bi bila brata Rusjan srečna če bi vedela, da bo na njunem travniku ponovno zaživela letalska proizvodnja. Po drugi strani pa je tudi res da je bil moj oče, ki je bil tudi inovator in mi je podaril tehnične gene doma iz Ronk. Gorica je narodno mešano področje, tam je polno Slovencev in tudi delovna sila bo mešana. To je dejstvo. Predvsem pa je to letališče, ki ima dve stezi, nikdar nima burje in nikdar megle, tako da je za nas idealno. Izredno me veseli tudi pozitiven odziv vseh vpletenih in velika naklonjenost ter pripravljenost služb od lokalnih, pokrajinskih in državnih, da bi Pipistrel prišel v Roje. Nace Novak GORICA Zanje kolo ni nikoli šlo iz mode Prejšnji večer se je v gostilni Vita Primožiča v Drevoredu 20. septembra zbrala 20-članska skupina, ki je pred 25-timi leti začela kolesariti po Evropi. Jedro te skupine je bilo nekaj redkih ljubiteljev tega športa, ki se mu niso odpovedali niti takrat, ko je avto postal statusni simbol in je šlo kolo iz mode. Številni Goričani so se po drugi odpovedovali kolesu zaradi nizke cene bencina proste cone. Toliko je res, da so zaradi takšnega trenda v Italiji zapirali tovarne koles. Poznali so samo kolesa znamke Pinarello ali Moser, ki so kljub vsemu obstala. Danes je na tržišču nešteto znamk in vrst koles, od »city bike« do gorskih, športnih in dirkalnih koles, takšnih iz karbonskih vlaken, ki tehtajo samo 7 kilogramov in stanejo »samo« 7.000 evrov ali celo več, in tudi takšnih, ki imajo elektronske prestave in s katerimi se kolesarski navdušenci radi postavljajo. S klasičnimi kolesi je ta skupina prevozila najlepše kolesarske poti po Holandski, Nemčiji, Avstriji, Italiji Sloveniji, Češki, Slovaški in Madžarski. Nekateri so najlepšo in najdaljšo pot od Donavi med Pas-sauom in Dunajem prevozili tudi trikrat ter jo nadaljevali do Budimpešte. Profesor Silvio Fabrisin ima za seboj celo 880 kilometrov dolgo pod v Santiago de Compostela. Dr. Giorgio Graziati se je tisti večer spomnil štirih pokojnih prijateljev, dr. Maria Gasparinija, Piera Prota, Nataleja Tacc-hina in dr. Adriana Lipizerja. Prva dva sta bila pobudnika nastanka te neformalne skupine kolesarskih navdušencev, ki se v manjših skupinah še vedno loteva novih izziv. Ob koncu prijetnega snidenja, na katerem smo obujali spomine na prevožene poti, so Ivoneju Trombiniju izročili spominsko plaketo v zahvalo, ker je vsa ta leta skrbel za organizacijo izletov in spodbujanje ljubezni do kolesarskega športa. Občinsko upravo je nagovarjal, naj odpira kolesarske poti, vendar za kaj takšnega ni pokazala (ne kaže) prav velikega navdušenja. Verjamem pa tudi v to, da v mestu ni lahko uskladiti interesov vseh koristnikov prometnic. Zaradi krize se število kolesarjev naglo povečuje, posebno med mladimi in najmlajšimi, s tem v zvezi pa se pojavlja tudi vprašanje njihove prometne vzgoje in varnosti. (gv) Jutri Lov na pošast in televizijsko snemanje Na otroških uricah v Feiglovi knjižnici se zbira vse več malčkov, ki poslušajo pravljice in z užitkom prelistavajo slikanice. Prejšnji ponedeljek je bila na vrsti pravljica o krtku, ki si je zaželel nov dom. Njegov se mu je nenadoma zazdel preozek, pretemen in prevlažen. Jež, zajec in veverica se odločijo, da mu pomagajo pri iskanju, a zaman ga pospremijo do več možnih krajev. Vsak prostor ima nekaj, kar ne odgovarja potrebam malega krtka. Ko se stemni in začne deževati, se prijatelji zatečejo v krtovo staro podzemno hišico, kjer je še vedno najlepše. Pravljica se zaključi s stavkom, ki daje knjigi tudi naslov: Povsod je lepo, a najlepše je doma. »Če se strinjamo ali pa ne, vsak od nas ima svoj najljubši kraj,« je povedala knjižničarka Luisa Gergolet, ki je poslušalce obdarila z obeskom z napisom Moj dom. Knjižničarki sta povedali, da skušajo približati otrokom knjigo in pravljice na različne načine. Tokrat je šlo za klasično pripovedovanje z oponašanjem glasov, na jutrišnjem pravljičnem srečanju pa bo pripovedo-valka Luisa dodala glasovom še ilustracije in predmete. Na vrsti bo poučna zgodba Veliki lov na pošast. Na obisk bodo jutri prišli tudi operaterji slovenske televizije, ki se bodo posneli pravljico in knjižnico. Tudi tokrat bodo otroci nesli domov spominček. Ne pozabite, začetek je ob 17. uri in ob obisku si lahko izposodite nove knjige! DOBERDOB - Na pobudo društva Hrast predstavili knjigo Marija Čuka Med hudomušnim večerom se nad vremenom niso hudovali Marij Čuk (zgoraj); udeleženci doberdobske predstavitve (desno) bumbaca Najnovejša knjiga pesnika, pisatelja in novinarja Marija Čuka je pred nekaj dnevi svoj ognjeni krst doživela tudi na Goriškem. Gre za knjigo Nikar se ne hu-dujte na vreme, da je zmešano. Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom. Izbor satiričnih torkovih kolumn, ki so izhajale v športni prilogi Primorskega dnevnika in ki obravnavajo raznovrstne teme našega zamejskega, a tudi splošno slovenskega, italijanskega in mednarodnega življenja, je avtor predstavil v agri-turizmu Pri Cirili v Doberdobu. Zanimiv večer, ki se ga je udeležilo lepo število Do-berdobcev in Goričanov, je priredilo Založništvo tržaškega tiska (ZTT) v sodelovanju z doberdobskim društvom Hrast. Šlo je za zelo pester večer, v katerem sta se avtorjevi satirična beseda in afor-izmi prepletali z glasbo in celo »novinarskim delom«, v katerem je Čuk odgovarjal na različna vprašanja in tako razkrival nastanek same knjige. Za glasbeni uvod je poskrbel godalni duo: mlada glasbenika Aleš Lavrenčič na violini in Jurij La-vrenčič na violončelu sta ob spremljavi očeta Hilarija Lavrenčiča pripravila prijetni glasbeni uvod v literarni večer. Pogovor z avtorjem sta vodili Martina Ka-fol, urednica knjige, in Mairim Keber. Vsaka od njiju je pripravila nekaj vprašanj in zanimivih izhodišč, na katera se je avtor odzval s svojo domiselnostjo. Na dan so tako prišle tematike vse od poezije in ustvarjalnega dela, do poročanja o po- membnih športnih dogodkih (kot je na primer Barcolana), ter vse do razmišljanj o političnem in kulturnem življenju manjšine. Sam avtor je ob tem tudi prebral enega od svojih zapisov. Čukova knjiga pa ne zajema samo torkovih kolumn v športni prilogi Primorskega dnevnika. V njej bralec najde tudi zbirko zaključnih misli, ki jih avtor izreka ob koncu slovenskega deželnega televizijskega dnevnika Rai in so v javnosti postale zelo priljubljene. Knjiga je nastala v redakciji Martine Kafol z inovativno opremo Aline Carli in s fotografijami Erika Franceschinija. Marij Čuk, ki se je na literarnem odru uveljavil s svojo poezijo, romanom in dramatiko, tako v svojem zadnjem delu razkriva še poseben vidik svoje ustvarjalnosti, v katerem v ospredje stopajo humoristični prijemi in satira, ki odlikujejo tudi njegovo publicistično in novinarsko delo. (ač) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. oktobra 2010 1 1 IN MEMORIAM - Na Sardiniji so se poslovili od goriškega rojaka Dušana Simčiča Za poslednje slovo na krsti prgišče slovenske zemlje Na otok so ga odposlali s posebnimi bataljoni - V Moresu sije ustvaril družino in bil tudi izvoljen za župana Združevanje levice Pred dnevi je prišla žalostna vest iz Sardinije, iz malega mesteca Mores, v katerem je večino svojega življenja preživel naš goriški rojak Dušan Simčič. Umrl je v ponedeljek, 18. oktobra. Njegovo zadnje pismo je prišlo julija meseca, pisano v lepi slovenščini, katero ga je naučil kot otroka pevmski župnik Jožef Abram in za kar mu je ostal večno hvaležen. V pismu se zahvaljuje za obisk in slavnostni koncert ob njegovi devetdesetletnici kulturnemu društvu Skala iz Gabrij. Srečanje z rojakom, ob tako visokem jubileju, je ostalo združenemu moškemu pevskemu zboru SkaIa-Jezero s cele poti - in dveh drugih koncertih - na Sardiniji najbolj v spominu. Visoka udeležba vaščanov Mo-resa, ob sprejemu na županstvu, je pokaza-Ia veliko spoštovanje do človeka, ki je s svojo občinsko dejavnostjo - bil je župan od 1975 do 1980 Ieta ter 20 Iet občinski odbornik -mizarsko obrtjo in vzornim očetovskim odnosom do treh otrok, potem, ko je dvakrat ostal vdovec, bil zgled vsem krajanom. Čeprav je biI že zeIo boIan in skoraj nepokre-ten, je storiI vse, kar je biIo v njegovi moči, da bi slovenski pesmi prisluhnilo čim več njegovih sovaščanov. Skoraj pobožno je pri-sIuhniI koncertu sIovenskih pesmi, ki je sIe-dil nastopu domačega zbora Coro Lachesos, ter na koncu zaprosiI za še eno partizansko pesem. Na slavnostnem večeru in tudi po našem odhodu je poskrbeI, da je veIiko knjig »Sardinci« v italijanskem prevodu prišlo v roke domačinov. Želel jih je seznaniti z zlo usodo tako imenovanih »aIIogenov«, ki jih je fašizem, posebno po vstopu Italije v vojno, na tisoče pregnaI kar najboIj daIeč od doma, tudi na Sardinijo. Mnogi naši fantje in možje, ki jih poznamo pod imenom Sardinci, so ostali za vedno na Iepem otoku, ki pa je v zadnji vojni pomeniI smrt pod bombami in tudi kot posledico malarije ali lakote. Tudi tokrat kot pred 13 Ieti so se slovenski pevci s pesmijo pokIoniIi njihovemu spominu na petih pokopaIiščih. Dušan Simčič je živeI do svojega sedmega Ieta s starši briškega rodu v Pevmi, nato sta se brata Simčič, oče in stric, z družinama preseIiIa v Gorico k pevmskem mostu. Da sem spoznaIa Dušana Simčiča, gre zasIuga njegovi sestrični ravnateIjici Rožici Lojk, ki je biIa seznanjena z usodo bratranca itaIijanskega vojaka, posIanega na vojaško Združeni moški pevski zbor Skala-Jezero je maja letošnjega leta gostoval na Sardiniji; v Moresu so pevci iz Gabrij in Doberdoba poklonili koncert ravno Dušanu Simčiču, ki jih je kljub zdravstvenim težavam z veseljem nagovoril in jim nato prisluhnil foto vip sIuženje na daIjno Sardinijo. V Moresu se je Dušan znašeI Ieta 1942 v veIiki skupini primorskih SIovencev, saj je biIo treba nevarne »bandite« čim prej odstraniti iz bIižine nekdanje državne meje z JugosIavijo. In tako je Dušan Simčič ostaI skoraj sedemdeset Iet v sardinskem kraju, ki se ponaša z največjim zvonikom na otoku. Dušana in njegov Mores sem spoznaIa ob svojem drugem obisku največjega itaIijanskega otoka. PostaIa sva pri-jateIja, si dopisovaIa, izmenjaIa knjige in Ii-teraturo, ki mi je biIa potrebna za spoznavanje otoka in težkega živIjenja Sardincev. Njega pa so najboIj razveseIjevaIe knjige, ki so govoriIe o Gorici in goriški dežeIi ter njenih sIovenskih pisateIjih, gIasbenikih in sIi-karjih. DoIgoIetna boIezen ga je vedno boIj izčrpavaIa, pa se ni vdaI. SpremIjaI je dogajanje na Sardiniji in v svetu, posebno pozornost namenjaI SIoveniji in biI nadvse veseI njene osamosvojitve. Ni ga biIo strah doIge poti, ki jo je opraviI Ieta 2000, da bi prišeI na obisk domačih krajev in mIadostnih prijate-Ijev. BoIj kot Ieta bi ga na otoku Iahko zadr-žaIa boIezen, pa preveIika je biIa žeIja videti še enkrat vinorodna, domača Brda in obe Gorici. V pismu, ki mi ga je napisaI ob vrnitvi na otok, pravi: »Zdi se mi, da sem v Go- rici, stari in novi. Ne morem pozabiti naših Iepih krajev. BiI sem prav zadovoIjen, ko sva obiskaIa naša Iepa Brda, kraj mojih starih sorodnikov, kraj pravih SIovencev. ŽaI mi je, da teh Iepih krajev zagotovo ne bom več videI. Mene je usoda pripeIjaIa daIeč od doma in tukaj bo končano.« Na dan pogreba 19. oktobra se je zbra-Io toIiko Ijudi, kot jih Mores ne pomni. Prvi obisk pri družini pokojnika, ki je vzorno skrbeIa zanj, je opraviI generaI itaIijanske vojske Peppinu Uneddu. V farni cerkvi sv. Katarine se je od Dušana Simčiča posIoviI tudi predstavnik veteranskih organizacij, saj je biI naš rojak doIga Ieta predsednik krajevnega odbora zveze VZPI-ANPI. Gospod Andrea MuIas iz Moresa, ki si je z Marijo Žagar ustvariI družino v Bazovici in biI ve-Iiki prijateIj Dušana, mi je sporočiI, da je bi-Ia na pogrebu usIišana veIika žeIja našega rojaka. Na krsto so poIožiIi prgišče sIovenske zemIje, ki jo je gospod MuIas prineseI iz Kromberka, s pokopaIišča pri Sv. Trojici, z groba, v katerem počivajo Dušanovi starši in njegova dva brata. Tudi na najboIj vidnem vencu na krsti ni manjkaIa sIovenska trobojnica, ki jo je Dušan Simčič doIga Ie-ta hraniI za svoje zadnje sIovo. Dorica Makuc V gostiIni Primožič v Gorici bodo danes med 9. uro in 12.30 Tehnične vaje za skupni nastop razdrobIjene Ievice v Združeni Ie-vici; srečanje prirejata Livio Bianchini in Marjan SosoI. Finijevci tudi v Tržiču V Tržiču so somišIjeniki Gianfranca Finija ustanoviIi krožek Area NazionaIe, iz katerega naj bi vzkIiIa sekcija nove stranke Futuro e Liberta per L'ItaIia. Krožek sta včeraj predstaviIa Roberto Menia in občinski svetnik iz Štarancana AIessandro Marega. Levica, ekologija in svoboda V Tržiču so ustanoviIi krožek gibanja Levica, ekoIogija in svoboda. Njegov koordinator je 36-Ietni deIavec v Iesni industriji Cristian ZuIiani, v vodstvu krožka pa so tudi nekdanji občinski svetnik Gianni SoIdati ter odvetnika AIdo German in Giovanni Iacono. AMGA tudi v Gorici Podjetje AMGA bo jutri odprIo svoj urad v Gorici, potem ko se je svojčas za podoben korak odIočiIo v Tržiču. AMGA oskrbuje s pIi-nom in eIektriko sto tisoč gospodinjstev iz FJK. Pohod na Sabotin Danes bo 21. pohod na Sabotin. Start bo ob 9. uri na mostu Sabotinske ceste v Štmavru. Ob sIabem vremenu bo pohod odpadeI, maša bo ob 11. uri v cerkvi v Štmavru. Na sedežu društva Sabotin bo ob 12.30 družabnost. Od Bonetov v Novo vas V okviru Okusov Krasa prireja družba Rogos štiri vodene izIete v naravo. Danes ob 10. uri se bodo od Bonetov po-daIi na krožno pot skozi Novo vas in Opatje seIo. Pohod traja poIdrugo uro. V centru Gradina bo nato pokušnja vin iz kIeti VinaKras iz Sežane. Sedem vrhovskih čudes Danes bo prvi »pohod sedmih vrhovskih čudes«, ki ga prireja društvo Danica. Zbi-raIišče bo od 8. do 9. ure v centru Danica na Vrhu; vpisnina znaša pet evrov, vanjo pa je vkIjučen prispevek za kosiIo ob zakIjučku pohoda. »Kostanjada« SPDG Na Štekarjevi domačiji na VaIerišču v Števerjanu bo danes od 12. ure do mraka tradicionaIna »kostanjada« SPDG. V okviru prireditve bosta tudi pohod in vožnja z gorskimi koIesi; zbiraIišče bo ob 9.45 pri športni haIi v Podgori. GORICA - V višješolskem središču v okviru Koroških kulturnih dni Kako se vrti Koroško kolo Mladi gledališčniki iz Št. Primoža prikazali, kako živijo Slovenci v Avstriji in kako hudemu pritisku morajo kljubovati Dijaki sIovenskega višješoIskega središča iz Gorice so včeraj gostiIi sovrstnike iz gIeda-Iiške skupine SanjeIovci, ki deIuje v okviru prosvetnega društva Danica iz Št. Primoža na avstrijskem Koroškem. MIadi gIedaIiščniki so nastopiIi s predstavo Koroško koIo, sicer pa so igro uprizoriIi v okviru štirinajstih Koroških kuIturnih dni na Primorskem, ki jih prirejajo Goriški višješolci (levo); mladi gledališčniki iz Št. Primoža (desno) bumbaca Zveza sIovenske katoIiške prosvete (ZSKP) iz Gorice, SIovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kuIturna zveza (KKZ) iz CeIovca. Niz kuIturnih dogodkov se je pričeI s torkovim odprtjem Iikovne razstave koroškega sIi-karja in pesnika Gustava Januša v gaIeriji KuI-turnega centra Lojze Bratuž, včeraj pa so biIi na potezi mIadi igraIci, ki so s predstavo Ko- roško koIo pokazaIi, kako živijo SIovenci na Koroškem in pod kako hudim pritiskom so v zadnjih časih. Pred začetkom predstave sta ob prisotnosti predsednice ZSKP Franke Padovan spregovoriIi predsednica KKZ Sonja Kert -Wakounig in ravnateIjica sIovenskih višjih srednjih šoI MihaeIa Pirih. Nato je na oder viš-ješoIskega avditorija stopiIo 16 mIadih Korošcev, ki so jim goriški dijaki prisIuhniIi z veIi-kim zanimanjem in v popoIni tišini. Goriški deI Koroških kuIturnih dni na Primorskem se je zakIjučiI sinoči v Štandrežu, kjer je nastopiIa gIedaIiška skupina PIanina iz SeI s predstavo PoIicaj. SoprirediteIj večera je biIo prosvetno društvo Štandrež. GORICA - Do 7. novembra Arhitekturni bienale na gradu Na ogled 129 projektov, ki so bili uresničeni v FJK Odprtje arhitekturnega bienala bumbaca Na goriškem gradu je od petka na ogIed osmi arhitekturni bienaIe združenja Arte&Architettura, v okviru katerega so ogIed načrti, ki so tekmovaIi za Ietošnjo nagrado MarceIIo D'OIivo. Odprtje razstave je sovpadaIo s sIovesnim začetkom akademskega Ieta fakuItete za arhitekturo Tržaške univerze, ki je Iani začeIa s postopno seIitvijo v Gorico. RazstavIjenih je 129 projektov, ki so biIi reaIizirani na območju FJK v obdobju 2002-2009. Ob zmagovitem deIu Pordenončanov MicheIeja De Mattie in GiuIiane Raffin, ki sta za projekt fiImskega arhiva v Gemoni pre-jeIa prvo nagrado, in projektu studia Vittoria Gregottija, ki si je s komerciaInim parkom TerminaI nord v Vidmu zasIužiI posebno priznanje, sta na ogIed tudi načrta birojev sIovenskih arhitektov Dimitrija WaItritscha, ki si je s projektom bara Qubik v goriškem KB Centru prisIužiI posebno omembo žirije, in AIe-ša Prinčiča, ki je sodeIovaI s projektom hoteIa CIocchiatti v Vidmu. Razstava bo v Gorici do 7. novembra. 12 Nedelja, 24. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR yr V soboto, 30. oktobra 2010, ^ ob 15. uri se bomo na Mocverju v Števerjanu z odkritjem / m oddolžili njihovemu trudu, ki je prispeval k preživetju družin! Toplo rabljeni! J^ [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče Razstave Hfl Osmice JAVNI RAZPIS ■ Priznanje Kazimir Humar l«<- Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev In po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2«» Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. 3«<- Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4«» Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5««- Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2010 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorlzia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje" ¿j Čestitke Pred 43. leti je naš mesar GIORGIO odprl svojo mesnico v Gorici. Želimo mu obilo zdravja in iskreno čestitamo člani kulturnega društva Sabotin. ~M Koncerti GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 29. oktobra, ob 20.30 »Il padre« Augusta Strindberga, v izvedbi gledališke skupine Piccola ribalta iz kraja Civitanova Marche; predproda-ja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 13. novembra »Nella tana del lupo«, nastopa gledališka skupina César Brie (za otroke od 5. leta starosti); informacije in predprodaja vstopnic v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro od 25. oktobra do 12. novembra (tel. 0481-537280, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). »JAZZ&WINE OF PEACE«: danes, 24. oktobra, ob 11. uri v Medani, Dobrovo Bontas - Weinberger Quartet (Ro-munija-Avstrija); ob 18.30 v občinskem gledališču v Krminu Massimo Dona' Quartet (Italija) in ob 21.30 McCoy Ty-ner Quartet (ZDA). V ponedeljek, 25. oktobra, ob 20.30 v konservatoriju Tar-tini v Trstu Keith Tippett; informacije na www.controtempo.org. U Kino 12. FOTO SREČANJE v organizaciji Skupine 75: v Galeriji 75 v Števerjanu razstavlja društvo fotografov SVIT (Celje); še danes, 24. oktobra med 10. in 12. uro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava koroškega umetnika Gustava Ja-nuša; do 28. novembra ob prireditvah. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU PRI CIRILI smo odprti v petek, soboto in nedeljo; tel. 048178268. B Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Wall Street: Il denaro non dorme mai«. Dvorana 2: 15.15 - 16.45 - 18.30 - 20.15 - 22.10 »Cattivissimo me«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 »Benvenuti al sud«; 20.00 - 22.00 »Fair Game - Cac-cia alla spia«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Wall Street: Il denaro non dorme mai«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.30 »Cat- tivissimo me«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »20 sigarette«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Wall Street: Il denaro non dorme mai«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 - 20.30 - 22.20 »Cattivissimo me« (digital 3D). Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.10 - 22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 4: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Fair Game - Caccia alla spia«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 »Adele e l'enig-ma del faraone«; 16.00 - 22.00 »Step up 3«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Wall Street: Il denaro non dorme mai«. Dvorana 2: 18.00 - 20.20 - 22.10 »Cat- tivissimo me« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.15 »Ben- venuti al sud«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Fair Game - Caccia alla spia«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Niente paura«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 20.45 »La solitudine dei numeri primi«. M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). □ Obvestila SREČANJA »BRALNE SKUPINE« na pobudo goriške državne knjižnice potekajo enkrat mesečno v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi na goriškem Travniku. Ljubitelji branja naj se prijavijo na naslov elektronske pošte bs-ison@beniculturali.it. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica organizira vsako sredo od 19. do 20. ure v Kulturnem domu v Gorici vadbo telesne vzgoje namenjeno svojim članom; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje, da se udeležijo danes, 24. oktobra, celodnevnega srečanja Starosta mali princ, ki bo letos v Kopru. Program vključuje sprejem v Kopru, proslavo v Marezigah, ogled razstave in pevski koncert ob 17. uri. Odhod udeležencev izleta bo ob 7.15 iz Štandreža pred cerkvijo. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na tradicionalni Partizanski pik-nik v soboto, 30. oktobra, ob 16. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Poskrbljeno bo tudi za glasbo in ples; vpisovanje še danes, 24. oktobra, po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) ali 0481-78192 (Jožko Vi-žintin). SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. oktobra, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 ob drugem sklicanju v Sedejevem domu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane in prijatelje na spominsko slovesnost, ki bo na goriškem pokopališču v četrtek, 28. oktobra, ob 17. uri z namenom, da se poklonimo glasbeniku Emilu Kome-lu ob 50-letnici smrti in njegovi hčeri Pavlini, prvi pevovodkinji društvenega zbora. Zbrali se bomo ob glavnem vhodu pred pokopališčem. ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI sklicuje občni zbor v petek, 29. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijskem domu F.B. Sedej v Šte-verjanu. NA MOCVERJU V ŠTEVERJANU bo v soboto, 30. oktobra, ob 15. uri odkritje obeležja briškim ženam. AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec, motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). AŠZ TECNICHE ARTI ORIENTALI (TAO) organizira tečaje Tai chi chuan z učiteljem Mariom Antoldijem v telovadnici osnovne šole Pecorini v Ul. Matteotti 2 v Stražcah vsak ponedeljek med 18.30 in 20.uro; informacije po tel. 328-8043529. DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE sporoča, da bodo predstavniki delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba položili vence na grobove in spomenike padlim borcem v nedeljo, 31. oktobra, ob 10. uri pred spomenikom v Pevmi, ob 10.30 pred spomenikom neznanemu partizanu v Koprivnem, ob 10.45 pred spomenikom v Štandrežu, ob 11. uri pred spomenikom v Sovodnjah, ob 12.15 na pokopališču v Ronkah, ob 13. uri na pokopališču v Tržiču, ob 13.30 v ladjedelnici v Tržiču. V ponedeljek, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu, ob 10. uri pred spomenikom v Podgori, ob 10.30 pred spomenikom v Števerjanu, ob 12. uri pred spomenikom na Palkišču, ob 12.20 pred spomenikom v Doberdobu, ob 13. uri pred spomenikom padlim na pokopališču v Gorici, ob 13.15 pred grobnico na pokopališču v Gorici. OK VAL obvešča, da potekata v telovadnici v Štandrežu vsak torek in petek med 16. uro in 18.30 otroška telovadba in miniodbojka; informacije in vpisovanje med treningi ali v večernih urah po tel. 393-2350925 (Sandro), 345-9527263 (Jurij), 3284133974 (Tjaša). OK VAL sporoča, da poteka v telovadnici v Doberdobu tečaj telovadbe za odrasle, ki ga vodi Dorella Cingerli; informacije po tel. 0481-21058. OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi mini-volleya, treningi odbojke under 12 dečki in deklice in otroška telovadba za predšolske otroke; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ organizira glasbeno srečanje za otroke od 4. leta starosti vsako sredo od 17. do 18. ure v kulturnem domu A. Budal v Štandrežu; informacije po tel. 3280309219 (Tanja). PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo spominske svečanosti v ponedeljek, 1. novembra, potekale s polaganjem vencev pri spomenikih padlim na Peči ob 9.45, v Rupi ob 10. uri, v Gabrjah ob 10.15, v Sovodnjah ob 10.35 pri spomeniku in ob 10.45 pri cerkvi, na Vrhu ob 11.10. V ŠTANDREŽU bo svečanost ob 1. novembru v organizaciji VZPI v Kulturnem domu Andreja Budala ob 10.45 in pri spomeniku ob 11. uri. Na programu nastop vokalne skupine Sraka in branje odlomka spominov iz taborišča. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev ob prazniku 1. novembra potekalo ob 10.30 pred števerjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. DRUŠTVO TRŽIČ prireja telovadbo za dobro počutje od 3. novembra dalje ob 18. uri v telovadnici Duca dAosta v Tržiču; informacije po tel. 0481474191. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča, da bo za martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah odhod avtobusa iz Doberdoba ob 16. uri, nato z običajnimi postanki. UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan prireja v soboto, 11. decembra, božični srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. 0 Prireditve V FOJERJU GLEDALIŠČA VERDI v Gorici bo v ponedeljek, 25. oktobra, ob 17.30 Stefano Cosma predstavil knjigo Giorgia Gerometa »Araldica, nobilta e costumi del Friuli e della Ve-nezia Giulia, del Carso triestino, dell'Istria e della Dalmazia«. V KINODVORANI DAMS-A na Travniku 41 v Gorici bodo predvajali filme v sklopu projekta »Nouvelle Vague - Dall'Europa agli USA«: v ponedeljek, 25. oktobra, ob 20.30 »Fino all'ultimo respiro«; v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 »La dolce vita«; v ponedeljek, 15. novembra, ob 20.30 »Il laureato«; v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 »Taxi Driver«; vstop je prost, obvezna je rezervacija po tel. 0481-536069 ali na segrete-ria.eva@gmail.com. V KNJIŽNICI V RONKAH prirejajo srečanja s pravljicami v italijanščini in slovenščini za otroke med 3. in 7. letom starosti: v sredo, 27. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o kraljevih sinovih«; v četrtek, 28. oktobra, ob 16.30 »Storie di cani e gatti«; informacije po tel. 0481-477205. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 27. oktobra, ob 18. uri predstavitev slovarja »Slovensko-italijan-ski in italijansko slovenski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij - Dizionario sloveno-ita-liano e italiano-sloveno di elettroni-ca, elettrotecnica e telecomunicazio-ni« Carla Muccija in Marjete Humar. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein v sodelovanju z Odborom staršev Gorica in Mladinskim domom prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. Pravljičarka Martina Šolc bo otrokom pripovedovala pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, sodelavke ŠC Melanie Klein pa bodo po pravljici poskrbele za jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo potekala v soboto, 30. oktobra, ter 13. novembra od 9.45 do 11.45 v prostorih Mladinskega doma v ul. Don Bosco 60; informacije in prijave na solcmartina@gmail.com in po tel. 334-1243766. ' . Mali oglasi PEČ NA DRVA nordica, mod. svezia, 9 kw, malo rabljeno, prodam; tel. 3287771669. TRI MALE, SIMPATIČNE MUCE podarim ljubitelju živali. Ena je tigrasta z belimi, črnimi in rjavimi progami, druga je bela s sivimi in rdečimi madeži, tretja pa siva, bela in črna. Že navajene so na hrano in higijenske potrebe; tel. 338-4199828. Prispevki Ob praznovanju srebrne poroke darujeta Cilka in Andi iz Rupe 100 evrov za CRO v Avianu; v isti namen darujejo sorodniki in prijatelji, ki so jima pripravili slavolok, 100 evrov za CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.30, Leone Comar iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. JUTRI V DOBERDOBU: 14.00, Jožef Peric (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 8.50, Ada Pizzignach iz bolnišnice na pokopališče; 10.50, Silvano Morsolin iz bolnišnice na pokopališče. t Zapustil nas je naš dragi Jožef Peric (Pepi Stanar) star 88 let Žalostno vest sporočajo žena Cvetka, sinova Jožef in Branko, hčere Silva, Vilma in Nevia, snaha, zeti, vnuki, pravnuki, sestra in brat ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v ponedeljek, 25. oktobra, ob 14.00 v župni cerkvi v Doberdobu; ob 13.30 bo krenil iz mrtvašnice civilne bolnišnice v Tržiču. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Tržič, Doberdob, 24. oktobra 2010 Priznano pogrebno podjetje Preschern Ob izgubi dragega očeta izrekamo Brankotu in družini iskreno sožalje soletniki Ob boleči izgubi dragega očeta Jožefa izreka iskreno sožalje Brankotu in ostalim sorodnikom KD Danica Nedelja, 24. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme ITALIJANI SE IZKAŽEJO, KO JIM GRE ZARES ZA NOHTE Žarki upanja kljub pometanju pod preprogo Vojmir Tavčar Včasih je pometanje pod preprogo na kratki rok lahko učinkovito. Vse se zdi lepo počiščeno in pospravljeno, v resnici pa je bila nesnaga samo na hitro poskrita. Če ne bo dovolj hitro odstranjena in hiša ne bo dobro počiščena, se bo kmalu začel širiti zadah po gnilobi. To se sedaj dejansko dogaja v Neaplju in v okolici, saj so se ljudje, ki živijo v naseljih parka pod Vezuvom uprli proti temu, da bi park spremenili v smetišče. Spomladi 2008, ko je bilo mesto pod Vezuvom preplavljeno s smetmi, je takratni voditelj opozicije Silvio Berlusconi spretno izkoristil škandalozno nesposobnost ukrepanja levosredinske vlade Romana Prodija za svojo uspešno volilno kampanjo. Obljubil je, da bo sam rešil problem v kratkem času in napovedal tudi, da se bo njegova vlada sestajala v Neaplju, dokler ne bo mesto zopet počiščeno. Odstranjevanje ogromnih količin smeti ni bilo tako učinkovito, kot ga je med volilno kampanjo obljubljal Berlusconi. Bolj hitro je potekalo v prestižnih četrtih, v bolj odročnih in obubožanih pa se je vleklo kar precej časa, čeprav mediji na to niso bili več tako pozorni kot v času le-vosredinske vlade. Vodja civilne zaščite Guido Bertolaso, ki je bil zadolžen, da re- ši vprašanje, je izkoristil posebna pooblastila, da je odredil zopetno odprtje nekaterih odlagališč, ki so bila na robu zmogljivosti, postopno je začela delovati tudi sežigalnica v Aversi. Neapelj je bil za silo počiščen, Berlusconi in njegovi sodelavci so se dolgo časa kitili s tem navideznim uspehom, čeprav so bile dejansko neapeljske smeti samo pometene pod preprogo. Sežigalnica v Aversi deluje z omejeno zmogljivostjo in kljub temu zastruplja ozračje z dioksinom, grmade nakopičenih smeti - tako imenovane ecoballe - so ostale nedotaknjene, odlagališča so bila zasičena in onesnažujejo okolje, ker je ločeno zbiranje neučinkovito in so odlagališča napolnili z vsakovrstnimi, tudi strupenimi odpadki. Kot rešitev pa so nakazali odprtje novih odlagališč na zaščitenem območju parka pod Vezuvom, obenem pa skušali krivdo za nerešeno vprašanje odpadkov zvrniti na pleča krajevnih upraviteljev. Prvi se je v tem smislu oglasil Bertolaso, kmalu zatem je njegovemu zgledu sledil tudi premier Berlusconi. Ob vsem tem je ljudem prekipelo. Odločili so se, da se postavijo po robu in že več kot teden dni smo priča pravemu uporu, saj skušajo krajani na vsak način preprečiti dovoz smeti. Napetost je velika, policisti posredujejo z veliko odlo- čnostjo, nelagodje pa je tudi med pripadniki sil javne varnosti veliko, kot je med drugim v izjavi za javnost poudaril šef policije Antonio Manganelli. »Z grenkobo moram ugotoviti, da morajo sedaj policisti reševati vprašanja, ki bi jih morali rešiti drugi,« je dejal šef policije, dodal pa je, da bodo organi javne varnosti zagotovili možnost odlaganja odpadkov tudi z uporabo sile. Po petkovi vladni seji sta predsednik vlade Berlusconi in šef civilne zaščite Bertolaso zagotovila, da bo vprašanje rešeno v desetih dneh. V tem času bo težko zasnovati celovito in trajno rešitev problema odpadkov, ki se vleče že najmanj 15 let ali še več. V najboljšem primeru bodo nesnago na nek način zopet pometli pod kakšno drugo preprogo. Ob ravnanju italijanskih oblasti je prekipelo tudi Bruslju. Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika je v izjavi za javnost ocenil, da je stanje zelo resno in pozval »italijanske oblasti naj čim prej s primernimi prijemi rešijo problem«. Ostrejša je bila predsednica preiskovalne komisije evropskega parlamenta Judith Merkies, po kateri »oblasti v Kampaniji naj nikar ne mislijo, da bomo deblokirali 145 milijonov evrov, ki jih je zamrznila komisija.« Čeprav je Neapelj dokaj daleč od nas in se nas vprašanje tamkajšnjih smeti ne tiče neposredno, sem se pri problemu zadržal bolj na dolgo, ker se mi zdi para-digmatično za ravnanje Silvia Berlusconija in njegove vlade. Milanski vitez dela je v šestnajstih letih politične angažiranosti dokazal, da je v volilnih kampanjah bri-ljanten in zna v svoji propagandi izkoristiti vse nasprotnikove šibke točke, zna privabiti in tudi zaslepiti ljudi s svojimi obljubami. Vendar briljantnost takoj usahne, komaj se mora Berlusconi spoprijeti s konkretnimi problemi in ko je treba stvarno ukrepati. To se je izkazalo že leta 1994, ko je moral prepustiti vladno krmilo osem mesecev po izvolitvi, ponovilo pa se je v obdobju 2001 - 06 in v tem mandatu, čeprav je lahko Berlusconi, za razliko od prve vladne izkušnje, v obeh mandatih imel v parlamentu veliko večino. Očitno so bile te večine preveč heterogene, da bi lahko ohranile zadostno povezanost, najbrž pa je na trdnost Berlus-conijevih vladnih povezav vplivalo tudi dejstvo, da je predsednik vlade vselej postavljal v ospredje svoje osebne koristi in želje, nagrajeval tiste, ki so mu kimali in ostro napadel tiste, ki so mu oporekali. Tako v obdobju 2001 - 06 kot v tem mandatu je bila prioriteta, kako zaščititi pre-mierja in kako preprečiti, da bi mu sodstvo lahko sodilo. Največ časa v obeh obdobjih je parlament moral nameniti prav tem problemom. Ostali problemi so bili porinjeni v drugi plan. Dokaz o tem je na primer dejstvo, da je Berlusconi cincal pet mesecev in je šele pred nedavnim predlagal novega ministra za gospodarski razvoj, čeprav bi v tem kriznem obdobju, ko je nešteto podjetij v težavah, veliko uslužbencev v dopolnilni blagajni in brezposelnost narašča, bil minister za gospodarski razvoj še kako potreben. Po tako dolgem premišljanju in potem ko je predsednica zveze industrijcev Emma Marcegaglia odklonila ponujeni stolček, za to zahtevno dolžnost ni bil predlagan ugleden ekonomist, ampak Paolo Romani, ki je bil pred tem podsekretar na istem ministrstvu in se je ukvarjal predvsem s področjem medijev. Romani je kot podsekretar na ministrstvu za komunikacije sodeloval s takratnim ministrom Mauri-ziom Gasparrijem v zasnovi zakona o telekomunikacijah, zaradi česar vsi menijo, da bo samo ščitil Mediaset in da je izraz vse večjega predsednikovega konflikta interesov. Tudi zaradi tega je bila opozicija zelo kritična do njegovega imenovanja, veliko pomislekov naj bi bil imel tudi predsednik države Giorgio Napolitano. Kljub vse bolj zaostrenim socialnim problemom, kot kažejo tudi ekstremne oblike protestov delavcev, kljub temu, da naraščata brezposelnost in prekernost, na katero so obsojeni zlasti mladi in ženske, kljub nevarni zasoplosti italijanskega gospodarstva, ki je bolj od drugih občutilo posledice krize, je bilo vse poletje v ospredju vprašanje, komu je predsednik zbornice Gianfranco Fini prodal stanovanje v Montecarlu, sedaj pa se kopja lomijo zaradi ustavnega zakona, ki ga predlaga pravosodni minister Alfano in ki naj bi Berlusconiju zagotovil nekaznivost, in zaradi napovedane reforme pravosodja. Nedvomno gre za vprašanja, ki so za vsako pravno državo pomembna, vendar najbrž ne bi smela biti prioriteta v kriznem obdobju, ker potiskajo v ozadje probleme življenjskega pomena in odvračajo pozornost ljudi od tega, kar se dogaja za domačim pragom. V času, ko postaja znanje vse bolj odločilno za uveljavitev in za konkurenčnost, je sedanja večina odložila razpravo tudi o revni univerzitetni reformi, ki jo je zasnovala ministrica Maria Stella Gelmini. K še večji negotovosti prispeva tudi velika nejasnost o usodi sedanje vlade. Berlusconi je zaradi razkola s Finijem nedvomno šibkejši, njegovo Ljudstvo svobode poka po šivih zaradi nasprotij med notranjimi voditelji, saj si vsak od njih prizadeva, da bi si zagotovil ugodnejše izhodišče, s katerimi si bo lahko v prihodnje, ko bo na dnevnem redu nasledstvo, lahko priboril boljši delež dediščine, v se- danjih razmerah pa nekoliko slastnejšo rezino oblasti. V odnosih med premierjem in predsednikom zbornice se ne iskri več tako, kot v prejšnjih mesecih, usoda sedanje vlade pa je kljub temu na nitki in verjetno ne bo zdržala do konca zakonodajne dobe. Vse kaže, da Berlusconijeva politična zvezda zahaja, čeprav je predsednik vlade še vedno neprimerno močnejši od svojih internih tekmecev in tudi od opozicije. Dodati pa je vsekakor treba, da daje leva sredina, kljub vsem notranjim razhajanjem, vtis nekoliko večje trdnosti kot pred tedni. K temu je prispeval še posebej dialog med sekretarjem demokratske stranke Pierluigijem Bersanijem in voditeljem gibanja Levica, ekologija svoboda Nickyjem Vendolo. Kako se bodo v prihodnjih mesecih stvari zapletle ali razpletle na italijanski sceni je težko napovedati. Sedanja slika ne opravičuje nobene optimističnosti, kljub temu pa nekateri tuji komentatorji niso tako črnogledi glede prihodnosti Škornja. Eden od teh je zgodovinar Paul Ginsborg, ki že 18 let živi v Italiji in ki se je pred časom odločil za italijansko državljanstvo. Po njegovem mnenju Berlusconiju nasprotne sile z veliko vztrajnostjo in domiselno ustvarjalnostjo lahko zmagajo, še posebej če ljudje ne bodo pasivno spremljali politike z vrha, ampak bodo postali aktivni, kritični in tudi oporečniški državljani. Drugo spodbudno analizo je prispeval angleški novinar Bill Emmott (kot direktor tednika The Economist je označil Berlusconija kot neprimernega za vla-daje), ki je strnil v svojo knjigo Forza, Italia (pomembna je predvsem vejica) vtise enoletnega popotovanja po Italiji. Po njegovem mnenju ima Italija še vedno veliko ustvarjalnih moči in volje do dela. Država pa si ne bo opomogla samo s svojo simpatičnostjo. Celotno zgodovino Škornja označuje stalno spopadanje med Dobro Italijo in Slabo Italijo. Slednja v tem času prevladuje, vendar ni nujno, da bo tako tudi v prihodnje. Dobra Italija se lahko zopet uveljavi, vendar pod pogojem, da se loti korenite reforme volilnega zakona, pravosodja, izobraževalnega sistema, konkurenčnosti in javnih financ. Veliko je možnih poti za zopetno pridobitev dobre volje in državnega ponosa, vendar nobena od teh ni lahka in zahteva veliko napora. Nekoliko manj pesimističen kot sicer je bil tudi Giorgio Bocca, ki je v svoji kolumni v tedniku L'espresso ugotovil, da so se doslej Italijani izkazali vselej, ko so bili pod hudim pritiskom in jim je šlo zares za nohte. »Sposobni so tistega, česar ne bi pričakoval od njih glede na njihove običajne šege in navade. Kot po nepričakovanem čudežu je tisti, ki te je bil pripravljen prodati za svojo majhno korist, pripravljen zaigrati vse za vse, tudi svoje življenje, v boju proti okupatorju. V času izobilja so razlike med Italijani velike, meni Bocca, dogajanje kaže, da izvirni greh in zlodej niso izmišljotina duhovnikov, ampak neizbrisna stvarnost tega sveta. »Če te kdo vpraša, kaj bo z Italijani, ali se jim obetajo boljši časi ali nove nesreče, ne veš, kaj bi mu odgovoril in se tudi sam obrneš na prislovično zvezdo, ki naj bi nas branila. Toda zakaj? Zdi se mi, da je interesu nas vseh, da bi se ti obeti udejanjili. Ko sem bil ravno pri koncu tega sestavka, je z računalniškega ekrana posijal žarek upanja ob novici, da je predsednik republike Napolitano pisal predsedniku senatne ustavne komisije Giorgiu Vizzi-niju in ga formalno opozoril, da bi zakon za zaščito vrhov države, kot ga je sedaj zasnovala senatna komisija, krnil pristojnosti, ki jih sedanja ustava priznava predsedniku države. Zato je imel za potrebno, da izrazi svoje hude pomisleke glede tako zastavljene formulacije, čeprav se noče vtikati v delo parlamenta. Morda tista Dobra Italija, o kateri govori Emmott še ni utihnila in se ne bo dala kar tako. 14 Nedelja, 24. oktobra 2010 NEDELJSKE TEME / V šoli pojem, rišem, pišem, berem, Šolsko leto se je za tretješolce Osnovne šole Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu začelo z izjemnim presenečenjem. Prejeli so priznanje oz. diplomo za izvirne pesmi, ki so jih spesnili v šolskem letu 2009/2010. Razredna učiteljica Alenka Dobrila je med letom uvajala učence v osnove slovenskega jezika. V popoldanskih neobveznih jezikovnih delavnicah so z učiteljem Glebom Verčem ustvarjali in izmišljali besedne igre. Ob koncu šolskega leta je učenje obrodilo sadove, saj so v otroških mislih in njihovih peresih oživele življenjske izkušnje, dogodivščine, spomini in občutki, ki so jih nato ubesedili in oblikovali v rimana besedila z akrostihom. Te enostavne pesnitve so otroci še ilustrirali, Gleb Verč pa jih je prevedel v italijanščino. Navdušenje nad opravljenim delom je spodbudilo učitelje, da so sestavili lične brošure z naslovom V šoli pojem, rišem, pišem, berem, govorim in igraje se učim. Učenci so pesmice radoživo recitirali svojim staršem in sorodnikom ob zaključku šolskega leta. Nazadnje pa je učiteljica Carmen Hrvatič vzela te male otroške mojstrovine v svoje roke, in jih poslala na pesniški natečaj manjšinskih jezikov, ki ga je razpisala kulturna organizacija Istitut Cultural Ladin Cesa de Jan "Mendranze n poejia ". V razpisu natečaja je predsednik Giovanni Pellegrini zapisal, da namen te pobude je nuditi možnost spoznavanja kulturnega bogastva manjšinskih narodov, in tako oplemenititi ves kulturni prostor od Alp do otokov. Med drugimi cilji te izjemne pobude sodi še navezovanje stikov in sodelovanje med udeleženci natečaja.Nagrajevanje se je odvijalo v Arabbi oz. Reba de Fodom 4. septembra 2010. Chetan je kot cvetica, Hiter je kot veverica, Enkratno teče kot lisica Tiho leti kot ptica. A najboljša mu je pica i Noro čaka, kdaj bo vese Drevo je visoko, A morje je globoko. V morju plavajo ribe In rad hodim v hribe. Dedek je zaspan, Enkrat je spal cel dan. Alen je vesel, Lepo bi rad zapel. Enkrat bi se rad igral, Nato pa najraje spal. V ni v, Igrače so v omari, Ladjice pa v škatli stari. Iliyan se z njimi rad igra, Yoyo pa najraje ima. Ananas je sladek in dober, Najraje ga položim na krožnik moder. Carlotta je prehlajena, Anna je vesela. Roža vsajena, Lepa je in bela. Otroci vohajo njen vonj, Tisočkrat boljši kot konj. Treba je Carlotto ozdraviti, A rožico na miru pustiti. Nina piše n In nikomur Najraje raz> A prijateljei / NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. oktobra 2010 1 7 govorim in igraje se uam Anna gleda zmešanega psička, Naenkrat priteče lisička. Na pomoč!, medved zabrunda, Anna in lisička zbežita, ko minila ni sekunda. Napisali in ilustrirali učenci 2. razreda OŠ Josipa Ribičiča: Alen Hukarevic, Anna Vezil, Carlotta Cupin, Chetan Gašperlin, Davide Petris, Iliyan Pernarcic, Leo Filipovič Grčič, Manuel Fontana, Marco Ghersetich, Nina Imperia, Valentina Carmignano, Vera Beltrame, Vital Molina Suffredini Cavalcanti Mentorja: učiteljica Alenka Dobrila in univerzitetni absolvent Gleb Verč Prevod: Gleb Verč Trst, junij 2010 Miška se igra in hodi, Avto jo povozi. Na stopnicah je druga miška: Ura zvoni in miška se ustraši rižka. Elegatna mačka miško gleda, Liže, laže in se spreneveda. n »lica. Včasih sem zaspana, Enkrat ko vstanem, sem razigrana. Redkokdaj sem pri miru, A miško le pustim v siru. Vedno sem vesela, A najraje bi pela. Lepe sestrice imam, Enkratno se z njimi igram. Najmlajša je Michela, Ta je tudi vedno vesela. Igramo se na dvorišču in v hiši, Naženemo proč vse miši! A najraje merimo, kdo je najvišji. aloge ne dela nadloge. graja, m veliko nagaja. Muca je v hiši, A zato pri nas ni miši. Raje gredo k sosednji hiši, Copate grizejo, da se sliši... Oh muca, v uh me piši! i' i V * g ij ú z* ^ h a ■ ■ 2, ■ i -, Luna je bela, Elena je vesela, Očka rada je imela. i Doslednost je lepa čednost. Tega se zavedajo tudi oblasti v zvezi z rabo slovenščine, vsaj kar zadeva kmetijski sektor. Dosledno namreč na vseh ravneh, deželni kot pokrajinski, uporabljajo pri komuniciranju, tako ustnem kot pisnem, le večinski jezik. Slovenščina je kljub pravicam, ki jih zagotavljata usta- va in zaščitni zakon 38 iz leta 2001, vedno nekaj obrobnega, ki se lahko uporablja le pri manj vidnih smerokazih ali za opis naravnih pojavov. Ko pa gre za spoštovanje principov in pravic, ki postavljajo manjšinske jezike na raven večinskega, pride pri odločujočih funkcionarjih do spominske zatemnitve. l" Radi in pogosto namreč pozabljajo, da je povsod tam, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost po zakonu ne le dovoljena, temveč obvezna uporaba manjšinskega jezika. Pa četudi zakon ne bi tega izrecno predvideval, bi bila moralna dolžnost odločujočega, da postavi manjšinski jezik na raven večinskega. To zahteva spoštovanje identitete pripadnikov manjšinskega naroda kot tudi čut spoštovanja, ki ga sleherno pravilno misleč človek mora gojiti do svojega bližnjega. Žal pa ni tako. Zadnji iztopajoč primer zapostavljanja slovenščine je popis kmetijstva. Popisni vprašalniki so namreč samo v italijanskem jeziku. Verjetno bodo tudi popisovalci poznali le večinski jezik. Vse to se dogaja v času, ko smo mislili, da je po padcu meja in z njimi nemalokrat povezanih predsodkov, napočil čas neobremenjenega sožitja. Mislili smo si in trdno verjeli, da bo vsakemu dano, kar mu pripada. Pa ni tako. Žal se moramo še vedno boriti za to, kar je naša pravica. -/ Zato zahtevamo, da se pri letošnjem popisu kmetijstva nudi slovenskim kmetom možnost, da se izražajo v materinim jeziku ter da so popisni vprašalniki v slovenščini. Od te zahteve ne odstopamo. Prav tako zahtevamo za naše člane in širše za našo skupnost, da se omogoči prosta uporaba materinščine na vseh ravneh, saj bi sicer ravnali v nasprotju z našimi principi vsestranskega spoštovanja bližnjega v vseh oblikah in okoliščinah. Kmečka zveza je nastopila pri osrednjem uradu ISTAT-a v Rimu, da se zadosti ustavnim pravicam slovenske narodne skupnosti v Italiji in vabi zato slovenske kmete, naj zahtevajo vprašalnike v slovenščini. STROKOVNI NASVETI Bliža se čas nabiranja oljk Prav kmalu bodo oljkarji začeli s pobiranjem oljk. Prve na vrsti bodo tiste namenjene predelavi v namizne oljke in pa toskanske sorte. Belico bomo pobirali 10-15 dni kasneje. Določanje pravega časa za pobiranje oljk je izredne važnosti in zelo vpliva na kakovost oljčnega olja. S pobiranjem začnemo, ko je kožica v celoti obarvana, meso pa je še trdo in neobarvano. Belica se obarva zelo pozno, zato jo poberemo, ko je rumeno zelene barve in je meso mehko in kašasto. Pravi čas pobiranja je odvisen od številnih faktorjev in se razlikuje od leta do leta. S pravočasnim pobiranjem se izognemo morebitnemu mrazu, kajti če oljke pomrznejo, se njihova kakovost bistveno zmanjša. Z zgodnjim in pravočasnim obiranjem se obenem izognemo izmenični rodnosti oljke. Če namreč oljke ostanejo na drevesu predolgo, to zmanjša diferenciacijo cvetnih brstov. V času, ki je najbolj ugoden za pobiranje, plod vsebuje največ olja in ostalih pozitivnih snovi, posebno antioksidante, količina negativnih peroksidov pa je v tem času najnižja. S časom se antioksidanti postopoma razgrajujejo. Eden najvažnejših faktorjev pri določanju kakovosti olja je tudi odstotek prostih maščobnih kislin, ki mora biti čim nižji. Ta stopnja je najnižja v olju, ki smo ga pridobili iz plodov, nabranih v pravem času. Če pa plodovi ostanejo predolgo na drevesu se stopnja kislin postopoma viša. Prezreli plodovi izgubijo vodo, a tu- di druge koristne snovi, zato se kakovost olja zmanjša, izplen se pa le navidezno poviša, kar oljkarje večkrat zavaja. Zakasnelo pobiranje ni priporočljivo, tudi ker veliko plodov pade na tla in se poškoduje. Pred pobiranjem pripravimo vse potrebščine. Ob nakupu lestev izbirajmo med lahkimi in praktičnimi za prenos. Če jih še nimamo, kupimo plastične zaboje z luknjami, ki jih bomo uporabljali bodisi za prenos nabranega pridelka iz oljčnika, kot tudi za skladiščenje do predelave in za prenos v oljarno - torklo za predelavo. Pred pobiranjem pokosimo pred drevesi, da ne bo težav ob polaganju mreže. Oljk s tal ne pobiramo. Če namreč ležijo veliko časa na tleh, lahko gni-jejo, kislina se znatno poveča in kakovost olja se zmanjša. Obenem so odpadle oljke po večini črvive ali drugače poškodovane. V naših krajih oljke po navadi pobiramo tako, da plodove ročno smukamo s pomočjo raznih pripomočkov. Ročni način pobiranja je tisti, ki najbolje ohranja kakovost olja. Oljke moramo po pobiranju čim prej predelati. Zato se moramo pravočasno javiti v oljarni za predelavo, posebno če je pridelek obilen. Najboljšo kakovost lahko dosežemo, da nabrane oljke čim prej, po možnosti že v naslednjih 24 urah po pobiranju tudi predelamo, kar pa je po navadi nemogoče. Vsekakor pa je bolje, da nabrane oljke sproti predelamo, kot pa da oljke stojijo več časa doma in čakajo, da smo vse pobrali. Ko hitra predelava v torkli ni mogoča, bomo oljke hranili v suhem, hladnem, zračnem in čistem prostoru, v plastičnih zabojih ali dobro raztegnjene po tleh na lesenih podih, ne pa na kupu, da se ne bi pregrele in pokvarile. Plast oljk naj bo debela od 5 do 8 cm. Nikakor jih ne smemo hraniti v vrečah, posebno pa ne v plastičnih. Če moramo čakati na predelavo več dni, jih moramo občasno premešati, da se ne ovlažijo in splesnijo. Za ohranjanje kakovosti olja je zelo važno, kako ga hranimo. Izbirali bomo lahko med posodami iz polietilenskih smol, nerjavečega jekla, stekla ali drugega inertnega materiala. Take naj bodo tudi posode za prenos olja iz oljarne. Kovinske posode niso primerne. Če olje hranimo v steklenicah, naj bodo temne barve, saj je olje zelo občutljivo na svetlobo. V prostoru, kjer hranimo olje, naj ne bo močnih vonjav. Komaj pridelano sveže olje je večinoma motno. Sčasoma se zbistri in primesi se sesedejo na dno. Zato moramo opraviti nekaj pretokov. Prvi pretok opravimo približno mesec dni po predelavi. Pri tem moramo paziti, da olje ne pride v stik z zrakom in svetlobo. Temperatura prostora, kjer hranimo olje, naj bo čim bolj enakomerna, po možnosti okrog 15° C. Takoj po končanem pobiranju oljčna drevesa poškropimo z bakrovimi pripravki proti oljčni koza-vosti. Obenem škropljenje z bakrom pospeši olese- nitev mladik, kar poveča odpornost proti mrazu. Škropljenje tudi razkuži morebitne rane, ki smo jih nehote naredili ob pobiranju. Sedaj je tudi čas za pripravo namiznih oljk. Plodove poberemo, ko so še trdi. Obenem mora biti v oljkah še nekoliko sladkorja, saj morajo med predelavo fermentirati. V naših krajih dobro uspeva asko-lana, idealna namizna sorta, domača istrska namizna sorta pa je štorta. Za namizne potrebe se dobro obneseta tudi belica in leccino. Pri pobiranju skrbno izberemo najlepše, najbolj debele in popolnoma zdrave plodove. Ko jih poberemo, jih moramo najprej razgreniti, da oljke izgubijo oleuropein, ki daje oljki tipičen grenak okus. Navadno oljke razgrenimo s soljo, ta proces pa traja dalj časa. Veliko hitreje razgrenimo tako, da oljke potapljamo v raztopini natrijevega luga. Poznamo več naravnih načinov priprave. Tako imenovani 'grški način' določa, da plodove namakamo v 8 do 10 odstotni raztopini soli in tako pustimo 6 do 8 mesecev, ko so pripravljene. Drugi naravni način pa je, da nabrane plodove najprej za 3 dni potapljamo v 2 odstotni raztopini soli, ki jo 1 krat na dan zamenjamo, nato plodove prelijemo z 8 do 10 odstotno raztopino in tako pustimo nekaj tednov. Nato pokušamo oljke in po potrebi, če še grenijo, postopek ponovimo še za nekaj časa. Magda Šturman 16 Nedelja, 24. oktobra 2010 NEDELJSKE TEME / Slovenščina je kljub pravicam, ki jih zagotavljata ustava in zaščitni zakon 38 iz leta 2001, vedno nekaj obrobnega, ki se lahko uporablja le pri manj vidnih smerokazih ali za opis naravnih pojavov. Ko pa gre za spoštovanje principov in pravic, ki postavljajo manjšinske jezike na raven večinskega, pride pri odločujočih funkcionarjih do spominske zatemnitve. POSEG KZ PRI OSREDNJEM URADU ISTAT V RIMU Kje so slovenski vprašalniki za popis kmetijstva? Kmečka zveza ZDRAVSTVENI UKREPI Za proizvodnjo suhih mesnin novi predpisi Evropske normative, ki jih morajo osvojiti posamezne države članice, postajajo vedno zahtevnejše, predvsem kar se zadeva zdravstvene in higijenske predpise. Vzpostavitev sistema, ki zagotavlja neoporečno in zdravo hrano porabnikom in preko tega zdravstveno varnost na tržišču, postaja v današjih časih eden izmed ključnih dejavnikov. Vsi sektorji, pri tem kmetijstvo ni izjema, so zato podvrženi strogim normam, ki zagotavljajo zelo visoko zdravstveno higijensko raven. Tržaško zdravstveno podjetje je pred kratkim določilo nove zdravstvene ukrepe za vse, ki se na kmetiji ukvarjajo s pridelavo in predelavo prašičjega mesa. Predvidene novosti zadevajo predvsem postopek, ki mu je treba slediti pri izdelavi suhih mesnin. Z namenom, da bi seznanila vse zainteresirane o teh in drugih določilih, je Kmečka zveza priredila srečanje, ki je potekalo v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke v ponedeljek 18. oktobra. Na srečanju so sodelovale dr. Maria Rosaria Ferrone funkcionarka Tržaškega zdravstvenega podjetja, dr. Erika Balus strokovnjakinja sodelavka Kmečke zveze ter dr. Francesca Gobbo, ki je zastopala Deželno združenje rejcev. Poleg omenjenih strokovnjakinj in številnih rejcev članov zveze, so se srečanja udeležili tudi izvedenci Kmetijsko svetovalne službe iz Sežane in čezmejni kmetje. Slednji so lahko podrobno spoznali higijenske predpise, ki so v veljavi v Italiji in jih primerjali s tistimi v Sloveniji. Novi predpisi pri izdelavi prašičjih suhih mesnin so izraz zaskrbljenosti zdravstvenega podjetja ob pojavu novih sevov bakterije salmonele, katerih prisotnost so ugotovili tudi pri nas. Predstavnica zdravstvenega podjetja je prisotnim izčrpno nakazala tozadevno problematiko. V pri vrsti je potrebno, da se vsi proizvajalci držijo predpisov in dobrih praks, ki jih predvideva postopek analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk HACCP. Posebno pozornost je treba torej nameniti higijeni predelovalnih prostorov in pripomočkov ter nadzoru pri predelavi mesa in shranjevanju mesnih izdelkov. Samo na ta način lahko zmanjšamo možnost okužbe s temi bakterijami, ki so naravno prisotne v okolju. Funkcionarka Tržaškega zdravstvenega podjeta Maria Rosaria Ferrone je nato navedla nove predpise, ki veljajo od oktobra letos, v zvezi z izdelavo prašičjih suhih mesnin, zlasti tistih, ki v proizvodni verigi ne dosežejo 60 dni zorenja. Če jih pred uporabo ne kuhamo ali pečemo, so ti proizvodi najbolj nevarni za prenašanje zgoraj navedenih bakterij. Zdravstveno podjetje je določilo, da bodo morali vsi, ki proizvajajo tovrstne mesnine, opraviti analize mesa in higijenskega stanja površin prostorov za predelavo. Postopki in število analiz bodo odvisni od števila vzre-jenih prašičev na posamezni kmetiji. Zdravstveno podjetje pa bo ob priliki predelave mesa na kmetiji sledilo izvajanju tega opravila z namenom, da se na najbolj učinkovit način spoštujejo dobre prakse in popravijo morebitne napake. Vzporedno s tem bo Kmečka zveza pripravila, v sodelovanju s stanovskimi organizacijami, na prošnjo Zdravstvenega podjetja raziskavo glede načina priprave suhih klobas na 30 dni staranja. Cilj raziskave je izdelati pravilen način priprave te okusne tipične jedi, ki bi lahko zagotovil zdravstveno neoporečnost proizvoda. Ob ugotovljeni zdravstveni varnosti uvedenega načina izdelave bo proizvajalec, ki se bo zanjo opredelil, oproščen sicer obveznih zdravstvenih analiz.. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB / NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. oktobra 2010 1 7 Na slikah: pod naslovom udeleženci med zasedanjem seminarja; spodaj bogata bera češke založbe Jednota LETNI SEMINAR FUEN JE TOKRAT POTEKAL PRI ČEHIH NA HRVAŠKEM Mediji slovanskih manjšin v • • se srečujejo s številnimi težavami Bojan Brezigar VDaruvaru na Hrvaškem je bilo prejšnji teden vsakoletno srečanje slovanskih manjšin, ki ga organizira manjšinska zveza FUEN. Udeležili so se ga predstavniki dvanajstih manjšin iz desetih držav, ki so spregovorili o temi, ki so jo organizatorji letos določili kot ključno temo zasedanja, to je o medijih. Srečanje je bilo namenjeno predvsem izmenjavi informacij o sredstvih obveščanja posameznih manjšin in o težavah, s katerimi se te manjšine srečujejo, padel pa je tudi predlog za oblikovanje posebne spletne strani slovanskih manjšin v Evropi. To zamisel so predstavili voditelji osrednje organizacije Lužiških Srbov Domowina, ki bodo tudi pripravili ustrezen projekt in ga predložili v odobritev Evropski komisiji, ki bi za tak projekt lahko tudi zagotovila ustrazna finanlčna sredstva. Sicer pa je predstavnik Lužiških Srbov Bjarnat Cyž predstavil njihove medije. Tako v Bu-dyšinu izdajajo dnevnik Serbske Noviny, ki se sicer srečuje s številnimi težavami, a vendarle redno izjhaja, izdajajo tudi kulturni mesečnik in nekaj drugih publikacij. Poglavje zase pa sta radio in televizija, ki v Nemčiji sodi v zasebni pravni sistem. Postaja MDR je sicer z zakonom zvezne države Saške zavezana, da zagotavlja sporede v lužiški srbščini, ki pa so dokaj skromni: radijski sporedi so sicer vsakodnevni, televizijski pa tedenski, vsega tri ure. Še slabše je v zvezni državi Brandenburg, kjer imajo samo eno uro tedensko televizijskega sporeda. Predstavnica Gradiščanskih Hrvatov Zlat-ka Gieler je povedala, da njihov tednik Hrvatske novine izhaja že več kot 100 let in sedaj izhaja na 28 straneh tedensko. Tiskajo ga v 3.200 izvodih, vsebina pa je namenjena pretežno dejavnosti njihove manjšine ter krajevnim dogajanjem na kulturnem in političnem področju. Tedensko izhaja tudi verski list Gradišča, ki ga izdajajo v nakladi 3.600 izvodov Gielerjeva je med drugim omenila študentsko glasilo Novi glas, ki ga izdaja Hrvatski akademski klub HAK; to glasilo je zelo kritično, pogosto tudi do samih voditeljev manjšine, vendar je po njeni oceni zelo dobro, da se objavljajo tudi taka stališča. Gra-diščanski Hrvati imajo radijske sporede od leta 1979; sedaj gre za 42 minut dnevno na rednem sporedu avstrijskega radia, ker se niso odločili za samostojno varianto, ki so jo uvedli koroški Slovenci. Opozorila pa je, da se v velikih nemških medijih poredkoma pojavijo novice o gradiščanskih Hrvatih; zadnji tak primer je bilo imenovanje novega škofa, ki je sam Hrvat in je v stolnici v Železnem spregovoril tudi v hrvaščini, kar je vzbudilo kar nekaj zanimanja. O Slovakih na Češkem je govoril Andri-ja Kuric: njihova medijska dejavnost se omejuje na mesečnik, ki izhaja od leta 1992 in ki ga sedaj tiskajo na 28 straneh. To delajo ljubiteljstvo, ker s težavo zbverejo sredstva za tisk in poštnino. Nič bolje ni s Čehi na Slovaškem. Pavel Doležal je opozoril, da slovaška zakonodaja sicer namenja manjšinam nekaj mesta na nacionalni televiziji, vendar odpade levji delež na obe veliki manjšini, Madžare in Rome, ostalim pa pripadajo samo drobtinice. Televizijski magazin o manjšinah traja 25 minut tedensko in od urednikov je odvisno,katerim manjšinam bo namenjeno več pozornosti. Izdajajo pa tudi skromen mesečnik. Ludmila Matrosova iz Estonije je opozorila, da so estonske oblasti ruščino praktično izrinile iz medijskega prostora. V Estoniji sicer vidijo sporede televizije iz Ruske federacije, ven- dar na estonski televiziji ni ruskih sporedov; prav tako je izginila glavnina medijev, ker za tiskane medije ni državnih dotacij, ampak so odvisni izključno od trga. V Estoniji pa je sedaj brezposelnost močno narasla še zlasti med rusko govorečim prebivalstvom, kar seveda vpliva na prodajo in tudi na oglaševanje. Ivan Budičevic, Hrvat iz Subotice je povedal, da hrvaška manjšina v Srbiji redno izdaja tednik Hrvatska riječ, televijiza v Vojvodini ima dnevno na sporedu tudi oddajo v hrvaščini, radio pa oddaja v hrvaščini 3 ure dnevno. Predstavnik Makedoncev na Hrvaškem Dragoljub Siljanoski je opozoril na težave, s katerim se srečuje ta skupnost,ki nima lastnega zastopnika v saboru. Makedonci na Hrvaškem nimajo lastnih medijev, hrvaški mediji pa o njih ne poročajo. Roman Czerski, Ukrajinec s Poljske, pa je povedal, da imajo manjšine na Poljskem imajo dostop do televizije, vendar le občasno za nekaj minut, tiskani mediji pa za manjšino niso zainteresirani. Ob koncu naj še povemo, da je stanje slovenske manjšine v Italiji, to je radijskih in televizijskih sporedov, Primorskega dnevnika in periodičnega tiska orisal Bojan Brezigar. ČEŠKI MEDIJI NA HRVAŠKEM Ko je tednik Jednota pisal o praški pomladi... Povsem razumljivo je, da je bila na srečanju, na katerem je bil govor o manjšinskih medijih, posebna pozornost namenjena sredstvom obveščanja gostiteljev, to je češke manjšine na Hrvaškem. O tem je obširno spregovorila direktorica založbe Jednota, ki ima sedež v Daruvaru, Libuša Stranjik. Dejstvo je, da imajo Čehi na ozemlju današnje Hrvaške tiskane medije že skoraj sto let. V Zagrebu je namreč leta 1911 začel izhajati prvi list v češkem jeziku, najpomembnejši pa je kmalu postal tednik Jugoslavšti Čechoslova-ci, ki je izhajal v Daruvaru od leta 1922 in je bil namenjen predvsem kmečkemu prebivalstvu, kajti Čehi na Hrvaškem do bili tedaj v glavnem kmetje. Ta tednik je izhajal redno do leta 1941, ko so ga oblasti prepovedale. Ta tednik je imel od leta 1928 tudi prilogo za otroke, ki izhaja še danes z naslovom D\u011Btsky koutek. V času druge svetovne vojne je izhajalo več ilegalnih čeških žepnih listov, ki so jih tiskale partizanske enote. Na to tradicijo se je leta 1946 navezal tednik Jednota, ki je začel izhajati kot glasilo takratne Češkoslovaške zveze; leta 1965 pas se je Jednota ločila od zveze in se organizirala kot samostojna založba, ki poleg tednika izdaja še vrsto drugih publikacij. Od leta 1961 izhaja štirinajstdnevnik Studnice, literarna priloga tednika Jednota. Že omenjeni mladinski mesečnik D\u011Btsky koutek je bil prvo leto samo priloga oziroma rubrika večjih listov za najmlajše čitatelje. Pomisliti je e treba, da so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na tistem območju nastajale številne češke šole in je bilo treba poskrbeti tudi za najmlajše bralce. Tako je D\u011Btsky koutek pridobil posebno vlogo in se dejansko prelevil v obvezno čitanko za vse češke šole. V njem so med drugim pisali avtorji, ki so se kasneje uveljavili kot literati. Zanimivo je, da je D\u011Btsky koutek najstarejši časopis za otroke na Hrvaškem sploh in tudi zaradi tega mu je ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport Republike Hrvaške priznalo status dopolnilne čitanke; vsi učenci, ki se učijo češkega jezika v šoli ga tako prejemajo brezplačno. Češki narodni kalendar izhaja redno od leta 1953 dalje in vsebuje pregled dela čeških kulturnih organizacij in čeških šol, kar pomeni, da je to svo-jevrstva kronika življenja manjšine. Od leta 1962 izdajajo vsako letu tudi P\u0159ehled kulturnih, povijesnih, literarnih a školskih pitanja, ki je zbornik zapisov o dejavnostih, ki zadevajo češko manjšino oziroma odnose med Čehi in Hrvati. Stranjikova je v nadaljevanju spregovorila o knjižnih izdajah, za katere prav tako skrbi založba Jednota. Vsako leto izdajajo več knjig čeških avtorjev s Hrvaške, s posebnim poudarkom na bogato ilustrirane knjige za otroke. Posebna zbirka je namenjena zgodovinskim in etnografskim študijam, poglavje zase pa so učbeniki za češke šole; slednje financira pristojno hrvaško ministrstvo in so namenjeni vsem učencem, ki se učijo češkega jezika, tako v šolah s češkim učnim jezikom kot tudi v drugih šolah, kjer je češčina izbirni predmet. Vse to delo opravlja založba Jed-nota z majhnim številom novinarjev in uradniškega osebja; vseh zaposlenih je trenutno 16. Tiskarne pa nimajo, ampak se poslužujejo zasebnih tiskarn z razpisi, ki so obvezni, ker gre v glavnem za javna sredstva. Založniško dejavnost namreč poleg že omenjenega ministrstva za šolstvo financira Zveza Čehov iz sredstev, ki jih prejema od države, nekatere pa tudi občina Daru-var in Bjelovarska županija, nenazadnje pa sredstva zagotavlja še Češka republika oziroma zasebne fundacije na Češkem. Tednik Jednota sedaj izhaja v nakladi 1.500 izvodov, ki jih po pošti dostavljajo naročnikom; v zadnjih letih se je število naročnikov stabiliziralo in 1.500 izvodov je dobra številka, če pomislimo, da je po podatkih zadnjega popisa prebivalstva na Hrvaškem Čehov vsega kakih 10.000. Zanimivo je, da so med naročniki tudi izseljenci, ki so ser v zadnjih letih izselili iz Hrvaške v Nremnčcijo, Avsztralijo, Kanado in druge države. O tedniku Jednota pa je Stra-njikova povedala še neko zanimivost: ta list je doživel izreden vzpon v letih od 1966 do 1969, celo do naklade 9.000 izvodov. Dejstvo je, da so ga takrat naročali številni prebivalci Češkoslovaške, ker je o praški pomladi poročal drugače kot časniki v ČSSR. Takrat so imeli v tej državi približno 6.000 naročnikov, vse dokler po sovjetski invaziji nove oblasti niso prepovedale uvoza oziroma prodaje tega tednika. Jugoslavija je takrat podpirala Aleksandra Dubčka in ostro nasprotovala vojaškemu posegu sil Varšavskega pakta. Precej skromnejše je bilo poročilo urednice Radia Daruvar Zdenke Zvonarek. Radio Daruvar je bil prvi radio, ki je začel oddajati na tem področju. Prva oddaja je šla v eter 1. maja 1961 in že takrat je bila oddaja dvojezična, v hrvaščini in v češčini. Odtlej je Radio Daruvar vseskozi zvest načelu oddajanja v obeh jezikih. Njegove naloge in tudi možnosti so precej drugačne od državne radiotelevizije, ki jo zakon zavezuje, da pripravlja posebne oddaje za manjšine. Zakon o elektronskih medijih namenja samo 3 odstotke vseh sredstev za lokalne in regionalne sporede in v tem okviru bi bilo treba najti tudi ustrezna sredstva za oddaje v jezikih manjšin. Na Hrvaškem je 19 priznanih manjšin in na tej osnovi je kaj lahko izračunati, koliko denarja je na razpolago za vsak manjšinski jezik. Zakonodaja tudi obvezuje krajevne skupnosti, da na krajevni ravni zagotovijo ustrezna sredstva za sporede v jezikih manjšin, vendar se krajevne uprave še zlasti v sedanji krizi srečujejo s številnimi drugimi težavami in enostavno ne zmorejo nameniti ustreznih sredstev za krajevne radijske in televizijske postaje. Zanimivo je, da je na Hrvaškem 156 radijskih postaj in med temi jih kar 30 zasgotavlja tudi sporede v vsaj enem manjšinskem jeziku. Radio Daruvar ima pri tem srečo, ker so tej postaji krajevne oblasti zelo naklonjene. »Preživeli smo, ker imamo osrednje manjšinske institucije in krajevno upravo, ki nam je naklonjena; če bi čakali samo na državo, ne bi preživeli,« je dejala Zdenka Zvo-narek, ki je vsekakor opozorila, da pri radiu namenjajo za oddaje v češkem jeziku tudi del sredstev, ki jih pridobijo iz reklame v hrvaških oddajah. Ob koncu je urednica Radia Da-ruvar še opozorila, da nacionalna televizija, ki je javna institucija, premalo informira o manjšinah. »Tako se dogaja, da nacionalna televizija, ki ima sredstva, ne poroča o manjšinah, lokalne postaje pa nimajo ustreznih sredstev,« je poudarila in dodala, da na Hrvaškem ni ustrezne pravne osnove, da bi lahko zagotavljali ustrezne sporede v jezikih manjšin. KULTURNI Št. 224 u IM. Nedelja, 24. oktobra 2010 1900 - 2010 110-letnica SKD Slovenec iz Boršta in Zabrežca Letos poteka natanko 110 let, odkar so v Borštu in Zabrežcu postavili prve temelje organizirane kulturne dejavnosti, čeprav segajo korenine tovrstnega delovanja že v drugo polovico 19. stoletja. Tudi prebivalce teh dveh breških vasi je zajel val narodnega buditeljstva in tako je nastalo pevsko društvo Slovenec. Že samo ime, ki so si ga odborniki in člani izbrali, zgovorno priča o pomenu, poslanstvu in vlogi, ki ga je slednje imelo pri ohranjanju in razvoju slovenske narodnostne skupnostim od obdobja tedanje avstro - ogrske monarhije vse do današnjih dni. V vseh teh letih je društvo doživelo boljše in slabše trenutke, preživelo je čas hudega fašističnega zatiranja in še danes ponosno nadaljuje svoje poslanstvo. Družbeno okolje se je seveda bistveno spremenilo, dandanes se tudi člani SKD Slovenec soočajo s težavami, kot so krčenje slovenske prisotnosti na vasi, naselitev sovaščanov večinske narodnosti in hkrati zaznavno padanje zanimanja za društveno delovanje. Društvo pogumno kljubuje vsem nevšečnostim časa in ostaja zvesto svojim izvirnim načelom, hvaležno se spominja vseh tistih, ki so pred 110 in več leti zaorali ledino, in vseh, ki so v boju za svobodo dali svoja življenja. Zgodovina Iz pričevanja starejših vaščanov se je ohranil podatek, da so bili prvi poskusi organiziranega družbenega življenja že v prvi polovici 19. stoletja, leta 1870 je bilo ustanovljeno Bralno društvo Slovenec, leta 1900 pa Bralno in pevsko društvo Slovenec. Začetno navdušenje je bilo veliko in zagnanost ljudi je obrodila svoje sadove, saj sta se kmalu oblikovala tako mešani pevski zbor kot dramska skupina, ki sta postala stalnica celotnega društvenega delovanja v teh 110 letih. Društvo je na začetku, ob pevski in dramski dejavnosti, ponujalo svojim članom še izlete, pustne zabave, razne tečaje in prireditve. Še posebno občutena pa je od prvih povojnih let dalje kulturna prireditev v čast vaškemu zavetniku sv. Antonu, 17. januarja vsakega leta. Od leta 1971 organizira društvo v parku Hribenca že tradicionalni Praznik vina, na katerem je, poleg zabave in kulturnega programa, tudi razstava vin domačih vinogradnikov. Proslava obletnice ustanovitve Danes bo z začetkom ob 17.30 v občinslekem gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu osrednja proslava v počastitev 110-letnice ustanovitve in uspešnega delovanja SKD Slovenec. Poleg MePZ Slovenec - Slavec, domače otroške in odrasle dramske skupine bo kot gost nastopil še MePZ Tabor iz Savinjske doline, s katerim društvo že skoraj 40 let goji prijateljske stike. Ob tej priliki pa se odbor društva iskreno zahvaljuje vsem, ki na katerikoli način sodeljuejo pri društvenih dejavnostih in se s spoštlji- vo hvaležnostjo spominja vseh tistih vaščanov, ki so veliko dali za kulturni utrip vasi, a niso doživeli sreče, da bi proslavljali ta visok društveni ljubilej. Proslava kot taka pa bo prav gotov dragocen temelj za kulturno bodočnost Bor-šta in Zabrežca in na njej mora biti potrjena obveza vseh, da delo in ideali, ki so bili podedovani od prednikov in za katere je bilo potrebnih tudi veliko žrtev, ne bodo šli v pozabo, temveč morajo biti posredovani našim potomcem kot neprecenljiva dediščina. Zborovstvo Gonilna sila celotnega društvenega delovanja je bil od vedno pevski zbor, v glavnem v mešani sestavi, izjemoma je kot moški zbor pel in nastopal od leta 1962 do 1969. Pevski zbor je redno deloval v vseh teh 110 letih razen prisilne prekinitve v času prve svetovne vojne in v času fašizma, ko se je pevska dejavnost preselila v cerkev; zbor ni smel javno nastopati, a pevci so le peli, na osmicah in na pogrebih. Pred 2. svetovno vojno so bor vodili : Andrej Ražem, Ivan Bo-nano, Fran Venturini, Ernest in Vlado Švara, Karlo Hreščak in domačin Drago Petaros, dolgoletni cerkveni organist v Borštu. V povojni dobi pa so se na čelu zbora zvrstili poleg Draga Petarosa še Sveto Grgič, domačinka Boža Hrvatič, ki je nekaj let vodila tudi otroški zbor, Aldo Kumar ob združitvi sredi 80. let z MePZ Slavec iz Ricmanj in Danijel Grbec, ki MePZ Slovenec - Slavec vodi že celih 20 let. Vsa ta leta je zbor nastopal na domačih prireditvah in proslavah, gostoval v raznih krajih ter redno nastopal na reviji Primorska poje. Zadnja leta pa se udeležuje tudi raznih mednarodnih festivalov: v Val Pusterii, v Budimpešti, v okolici Rima, v San Marinu in letos v Nici. načrt, po katerem so oblikovali igre s šaljivo vsebino, ki so jih sami ustvarjali, jih pisali, režirali, postavili na oder in jih tudi sami glasbeno opremili. Krstna upizoritev take igre pa poteka vsako leto 17. januarja ob priliki vaškega zavetnika sv. Antona. Z igro nato gostujejo tako v zamejstvu kot v Sloveniji in se redno udeležujejo tudi festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah, kjer so dosegli že veliko priznaj. V zadnjem obdobju so skupino vodili Edvin Rapotec, Boža Hrvatič, Aleksander Corbatto in Jasna Petaros. Otroška dramska skupina Otroška dramska skupina je nastala pred približno desetimi leti kot sad plodnega sodelovanja med društvomin COŠ »F. Venturini« Boršt - Boljunec -Pesek. Vodi jo mentorica in režiserka Boža Hrvatič. Skupina združuje otroke od 8. do 14. leta starosti tako iz Boršta in Zabrežca kot iz drugih vasi iz Brega. Po uspešnih predstavah iz prejšnjih let kot Anton Pomperdon in vsi Pomperdoni in Pika Nogavička, so v lanski sezoni otroci in mentorica stopili na oder z delom švicarskega pisatelja M. Pfisterja Mavrična ribica, ki ga je Boža Hrvatič priredila za oder. Z vsemi tremi igrami so skupina in njeni člani prejeli veliko nagrad in priznanj na Festivalu amaterskih skupin v Mavhinjah, ponovitev pa je bilo veliku, tako med v zamejstvu kot v Sloveniji. Nadvse uspešna pa sta bila letos spomadi za skupino nastopa na regijskem festivalu otroških dramskih skupin v Postojni in gostovanje v Porabju, med Slovenci na Madžarskem. Folklora Na kultunem področju je v Borštu delovala od 50. do 70. let še folklorna skupina Breg, nekaj let tudi v mladinski sestavi, njeni plesalci in plesalke pa so nato pristopili k TFS Stu ledi. Tudi godbeniška dejavnost je bila v vasi občutena, a je samostojno delovala samo do prvih povojnih let. Njeni čani so v glavnem pristopili k godbi Breg. Sodelovanja SKD Slovenec se je v vseh teh letih tvorno sodelovalo tako z drugimi vaškimi organizacijami kot z dolinsko občinsko upavo in s sorodnimi društvi v Bregu, to pa še posebno ob raznih proslavah NOB ali pa za božične koncerte. Znak odprtosti in iskanja prijateljskih vezi pa predstavlja že skoraj 40-letno plodno sodelovanje s pevskim zborom iz Tabora v Savinjski dolini. V vaškem tkivu pa deluje ob osnovnem pravilu, da se s skupnimi močmi skupni cilji dosegajo bolje in učinkoviteje. Dramska dejavnost Zametki dramske skupine segajo v obdobje izpred in takoj po prvi svetovni vojni. Takrat je skupino vodil učitelj Štefan Ferluga. Po prisilni prekinitvi v obdobju fašizma je dramski odsek znova začel z delovanjem leta 1945. Pod vodstvom učitelja Julija Casagrande je uprizarjal tako šaljive prizore kot igre z resnejšo tematiko oz. na temo NOB. Leta 1960 je skupina začano prenehala z delovanjem, svoj pravi preporod pa je doživela leta 1972, ko so vanjo pristopili domači fanjte in dekleta z namenom, da ustvarijo skupino, ki bo nekoliko drugačna od drugih in takšna deluje še danes. Izdelali so si agenda RADIJSKE ODDAJE V SLOVENŠČINI V BENEČIJI Začela se je nova sezona radijskih oddaj, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju s furlansko Radio Onde furlane iz Vidma in z Radiom Alpski val iz Kobarida. Gre za oddaje Pismo iz Benečije - Letaris de Slavie furlane na radio Onde furlane - (90.00 MHz; Karnija: 90.20, Colonia Caroya 106.50 MHz) vsak petek ob 14.00 in Pismo iz zamejstva na radiu Alpski val -(88,3 -105,1Mhz) vsako soboto ob 9.15. 42. REVIJA PRIMORSKA POJE ZSKD sporoča, da je do 2.novembra 2010 do 14.ure možna prijava na revijo Primorska poje 2011, ki jo organizirajo ZPZP, Zveza slovenskih kulturnih društev, ZSKP Gorica in ZCPZ Trst. Prijava je možna izključno preko spletne aplikacije na www.zpzp.si. Ne uporabljajte starih tiskanih obrazcev, saj ne pridejo v poštev za 42. revijo. Za nastop na reviji PP 2011 prijavite poljubne tri ali štiri skladbe, s posebnim poudarkom na delih slovenskih skladateljev. Zaželeno je, da program zastavite projektno. Uradi ZSKD so vam na razpolago za dodatne informacije. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu Št. 114 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu MJKl.V-.tl m-L-r 1 -^H.uHrnf; 24. 10. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Pomen zgodovinskega utemeljevanja Giorgio Banchig - pogovor Dolgoletni kulturni delavec, zgodovinar in novinar Giorgio Banchig si že leta prizadeva, da se javnosti predstavi bogata in raznolika zgodovina Benečije, skozi katero je razvidna prisotnost slovenskega naroda in njegov pomen za razvoj teritorija. To poudarja kot urednik lista Dom in kot sodelavec pri strokovnih, knjižnih ter kulturnih pobudah. O pomenu zgodovinskega utemeljevanja smo mu postavili nekaj vprašanj. Giorgio Banchig gorica SKPD F.B. SEDEJ bo imelo v ponedeljek, 25. oktobra 2010 ob 20.30 svoj redni občni zbor. Zasedanje občnega zbora bo v prostorih Sedejvega doma v Števerjanu. Občni zbor je volilnega značaja, zato je toliko bolj pomembna prisotnost članov. trst DRUŠTVO SLOVENSKI IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. oktobra 2010 na predstavitev priročnika Pravica do uporabe slovenščine pred sodno oblastjo in javno upravo, ki ga je izdalo SKRD Jadro iz Ronk. Na večeru bodo spregovorili predsednik SKRD Jadro Carlo Mucci ter odvetnika Renzo Frandolič in Damijan Terpin. Večer bo potekal v Peterlinovi dvorni, ul. Donizetti 3 v Trstu. Pričetek ob 20.30. ŠC MELANIE KLEIN vabi otroke od 3. do 7. leta starosti na otroško delavnico, ki bo potekala v soboto, 30. oktobra 2010 od 15.00 do 16.30. Delavnica bo v prostorih v ul. Cicerone 8. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it V tem tednu je potekala obletnica plebiscita. Kakšen pomen ima poznavanje zgodovine naših krajev, predvsem kar se tiče Benečije? Zgodovinsko utemeljevanje slovenske prisotnosti poteka že od 70. let prejšnjega stoletja. S tem se bavi več posameznikov kot tudi organizacij. O tem natačno pišejo tudi knjižne izdaje, ki so sad številnih pobud v Benečiji in izven nje. Gre se za strokovno utemeljevanje naše prisotnosti v teh krajih. Brali smo, da ste idejno zasnovali novo izvedbo Beneških kulturnih dnevov, ki jih organizira Inštitu za slovensko kulturo? Ta ciklus je izrecno posvečen zgodovini prebivalstva in krajev v Benečiji in je nekako naravno nadaljevanje prejšnje izvedbe: od oktobra 2009 do marca 2010 so se zvrstile pobude, na katerih so razni izvedenci obravnavali zgodovinski razvoj v Benečiji. Letošnje izvedba je nekoliko bolj naravnana na teritorij. Začetek je bil postavljen v mesec oktober. Skupno se bo zvrstilo pet različnih dogodkov, ki se bodo zaklju- čili v marcu prihodnjega leta 2011. Zadnje srečanje bo posvečeno obdobju italijanskega Risorgimenta v teh krajih. Obravnavan bo aspekt 150. letnice prisotnosti italijanske države po plebiscitu iz leta 1866. Ima torej zgodovina tudi nek vpliv na sedanja dogajanja v Benečiji? Naše zgodovinsko delo mora biti zasnovano zelo strokovno, ker je to odgovor na današnji način pisanja in obravnavanja raznih tematik, ki se tičejo Benečije. Priča smo namreč površnemu in spolitiziranemu obravnavanju, kateremu se je treba zoperstavi-ti z argumenti. Zaradi tega so utemeljene zgodovinske obravnave pomembne, da se dokaže kako so bile žive in plodne vezi, ki jih je Benečija imela z ostalimi slovenskimi kraji, v prvi vrsti s Posočjem ter s Furlansko nižino. Benečija je predstavljala neko stičišče, kjer so potekale izmenjave vseh vrst. V tem smislu je pomembno tudi upoštevati vpliv meje vse od dne, ko je bila Benečija priključena Italiji. Revija Mladika in mladinska priloga Rast 7. letošnja številka V sedmi številki tržaške revije Mladika je kot vedno raznolika vsebina. V uvodniku je poudarek o enotnosti slovenskega prostora in o treh velikih nesrečah slovenskega naroda: požig Narodnega doma leta 1920, koroški plebiscit istega leta 1920 ter smrt bazoviških junakov leta 1930. Poudarek je tudi na misli iz letošnje Drage 2010, da je slovenska država nosilec naroda in prav zaradi tega mora smatrati Slovence izvenj njenih meja kot njen polnopravni del. V nadaljevanju so na voljo novela Tine Grandušek »Profesor Vujica in njegova težava«, članek pisatelja Leva Detele, nemški spomini Petra Merku-ja ter intervju Primoža Sturmana s pesnico Lauro Marchig. Sledijo kratek zapis »Splača se biti Slovenec«, spomini Lije Ferfoglia Bak o življenju v Ro-janu ter prispevek Milana Gregoriča o pomorščaku Brunu Volpiju Lisjaku. Zanimivosti prinašajo še rubrika Generacija X, kjer pesnik David Bandelj objavlja svoje nove poezije ter mladinska priloga Rast, ki so jo oblikovali Julija Berdon, Tanja Zorzut, Mirjan Malalan, Tomaž Špacapan, Patricija Jurinčič ter Valentina Oblak s prispevki o mladinskih temah in problematikah. KKZ iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in ZSKP iz Gorice vabijo 14. Koroški kulturni dnevni v tem tednu Lutkovna predstava Črke v Kulturnem centru Lojze Bratuž V sklopu Goriškega vrtiljaka - abonma Veliki polžek bo v ponedeljek, 25.10.2010, ob 9.30 in 10.45 lutkovna predstava "Črke" v izvedbi skupine Abeceda in v produkciji Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Gledališka igra bo v veliki dvorani Kulturnega centera Lojze Bratuž v Gorici. Predstava "Gulyas ali prvičdrugičtretjič v Finžarjevem domu na Opčinah Društvo Finžgarjev dom vabi v četrtek, 28.10.2010 ob 20.30 na gledališko predstavo "Gulyas ali prvič drugič tretjič. Odrsko monokomedijo bo izvedel igralec Aleksander Tolmaier, ki bo moškim napovedal, da je njihova prihodnost kuhanje. KD SABOTIN 21. Jesenski pohod na Sabotin Kulturno društvo Sabotin, v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Pema-Štmaver-Oslavje, prireja danes že 21. pohod na Sabotin. Pri tej priljubljeni jesenski pobudi sodelujejo še Center za arheološke in zgodovinske raziskave, Župnija sv. Maura in Silvestra, Zveza slovenske katoliške prosvete in Civilna zaščita občine Gorica. Glede na razvoj in zanimanje, ki si ga je pridobila pobuda v vseh teh letih, se je ob njej razvila tudi pestra kulturna, verska in zgodovinska vsebina. Pobuda se torej ne omejuje zgolj na pohod v naravi, temveč ponudi veliko več, kar je sad prostovoljnega prizadevanja domačinov, ki na primeren način znajo ovrednoti lasten teritorij in njegove posebnosti. 21. jesenski pohod se bo začel danes zjutraj ob 8.30 z zbiranjem na mostu pri Sabotinski cesti, od koder se bo - ob 9.00 - pohod začel. Ob prihodu na vrh Sabotina, približno ob 10.30, bo sv. maša, ki se bo odvijala med ostanki cervice sv. Valentina. Sledila bo vrnitev ter ob 12.30 družabnost s kosilom in kostanjem na sedežu društva v Štmavru (bivša osnovna šola). V slučaju slabega vremena pohod na Sabotin odpade, sv. maša pa bo ob 11.00 v cerkvi v Štmavru, nato družabnost kot po programu. Letošnji 21. pohod na Sabotin je imel svoj začetek že prejšnji petek, ko so na društvenem sedežu odprli fotografsko razstavo Marka Vogriča z naslovom »Solkansko polje«. Kulturni program sta popestrila nastopa zborov MPZ Štma-ver z zborovodkinjo Nadjo Kovic in MePZ Podgora z zborovodjem Petrom Piri-hom. Goriškega umetnika in fotografa je predstavil dr. Rafael Podobnik. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Goriški vrtiljak: začenja se abonma Veliki polžek Po uspešnem začetku mlajše izvedbe, se bo v ponedeljek, 25. oktobra 2010, v KC Lojze Bratuž začel tudi abonma Veliki polžek, ki spada v sklop 14. Goriškega vrtiljaka za šolsko leto 2010/2011 in je namenjen učencem od 2. do 5. razreda osnovne šole. Tudi za abonma Veliki polžek so v KC Lojze Bratuž vključili štiri mladinske odrske predstave. Kot pri Malem polžku, veljajo iste novosti glede oblike abnomaja in pri znižanih cenah za družine z več otroki. Vse predstave pa se bodo odvijale na dan ponedeljka. Pobuda nastaja v sodelovanju s SNG Nova Gorica in s prispevkom Dežele FJK ter Fundacije Goriška hranilnica. Predstava Črke - Lutkovno in mladinsko gledališče na Koroškem 25. oktobra 2010 bo lutkovno in mladinsko gledališče na Koroškem zaigralo igro »Črke«, ki jo je napisala in režirala Alenka Hein. Igra »Črke« je polna plesnih in pevskih elementov, ki vodijo v spoznavanje črk in njihovih posebnosti, pa tudi igranja, petja, kreganja in sestavljanja besed. Na koncu predstave nastane iz črk lep song. Igra spada v sklop Koroških kulturnih dnevov na Primorskem in je zato tudi prilika, da mladi spoznajo del kulturnega udejstvovanja naših koroških rojakov. Sneguljčica - Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana 15. novembra 2010 bo v KC Lojze Bratuž gostovalo Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana z znano pravljico Snegluljčica, ki so jo napisali bratje Grimm. Za režijo je poskrbel Vito Taufer. Govorica Sneguljčice dopušča pravljičnosti prosto pot, da nam spregovori o svetu, kjer se zlo koti iz narcisizma in nepotešenega ega, ter nam šepeta o silah zla in odrešilni moči ljubezni. Je pravljica o moči in nemoči zla, pravljica o jabolku spoznanja in poljubu, ki celo oživlja. Navihanka ali Kaj je za vrati? - Amaterski mladinski oder Nova Gorica 17. januarja 2011 bo v veliki dvorani KC Lojze Bratuž gostoval Amaterski mladinski oder Nova Gorica z igro Navihanka ali Kaj je za vrati?, ki jo je napisal in režiral Emil Aberšek. Igra govori o radovedni deklici Maruški, kateri je všeč stikati po stanovanju. Nekega dne Maruška v to zabavo pokliče še prijateljico, kar pa obe stane hudo preizkušnjo. Mala in velika luna - Lutkovno gledališče Ljubljana in Prešernovo gledališče Kranj Četrta in zadnja predstava bo na vrsti v ponedeljek, 28. februarja 2011. Lutkovno gledališče Ljubljana in Prešernovo gledališče Kranj bosta zaigrali igro Borisa A. Novaka »Mala in velika luna« v režiji Vinka Moderndorferja. Predstava vključuje eno najlepših poetičnih besedil za velike in majhne otroke, zgodba pa je ves čas napeta in zanimiva ter zelo poučna. Tako kot si mala luna želi, da bi čimprej postala velika, si otrok želi, da bi čimprej odrastel. Ko pa enkrat odraste, se pojavi domotožje po otroških časih, kar je lepo predstavljeno v rastoči in padajoči luni. Zabava je zagotovljena. 20 Nede|ja' 24- °ktobra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Predstavitev 94. dirke po Italiji V znamenju hribov in »preseljevanja narodov« Selitve razburjajo kolesarje - Tudi v Avstriji - Na Zoncolan 21. maja Garzelli, Ballan, Visconti, Cunego, Nibali, Petacchi in Scarponi ansa ROKOMET Spet lahka zmaga Tržačanov Pallamano Trieste - Spallanzani 25:17 (11:7) PALL.TRIESTE: Modrušan, Zaro; Radojkovič 4, Nadoh 5, Carpa-nese 3, Visintin 6, Pernich 1, Lo Du-ca 3, Anici 2, Di Nardo, Campagno-lo 1, Oveglia, Kerpan. Trener: Bozzola. SPALLANZANI: Baschieri, Ri-vi; Fontana, Scorziello 3, Mammi 3, D. Ruozzi 2, Morelli 4, Pranzo 1, Spen-ga 1, Lamberti 1, Di Martino 2, A. Ruozzi. Trener: Montanari. 7-METROVKE: Pall. Trieste 2 (2), Prato 3 (0). Tudi letos se ponavlja stara zgodba: Tržačani so za večino nasprotnikov enostavno prehud zalogaj. Na Čarboli je tokrat morala priznati premoč Bozzolovih fantov ekipa iz bližine Reggio Emilije. Spallanzani Ca-salgrande se je po svojih močeh upiral boljšemu nasprotniku, a ni mogel upati na kaj več kot na dostojen poraz. Lo Duca in soigralci so že po nekaj minutah vodili s 3:0 (dva zadetka je doseglo ravno izkušeno desno krilo), Spallanzani pa je prebil led v peti minuti igre z Morellijem. Na splošno je bilo v prvem polčasu število doseženih zadetkov sorazmerno nizko, saj sta ekipi s čvrsto obrambo večkrat zaustavili nasprotnikove napadalce, domači igralci so ob tem naredili preveč enostavnih napak in slabo izkoristili tudi nekaj protinapadov. Prednost belordečih se je kljub temu počasi večala vse do konca polčasa. V drugem delu igre so domači roko-metaši še bolj uspešno odigrali uvodne minute, saj so nasprotniku takoj zadali celo štiri zaporedne zadetke (15:7); petnajsti zadetek je dosegel Na-doh s strelom s svoje polovice igrišča (opazil je vratarja nekoliko preveč daleč od vrat). V 50. minuti igre je Pal-lamano Trieste dosegel najvišjo prednost devetih zadetkov (19:10), nato se je trener Bozzola odločil dati nekoliko oddiha standardnim igralcem in zaupal mladim. Gostje so sicer dosegli štiri zaporedne gole, a nato so domači z Visintinom na čelu uredili vrste in si brez večjih težav zagotovili zmago in nove tri točke. (I.F.) TURIN - V gledališču Carignano v Turinu so včeraj dvignili zastor nad 94. izvedbo rožnate kolesarske dirke po Italiji. Gore, 25. kilometrov makadama, predvsem peklenski makadam do vrha Colle delle Finestre, vzpon na Etno, na Zoncolan, na Garedccio, to je dejansko Giro 2011, ki se bo pričel 7. maja v Tu-rinu (ekipni kronometer) v čast 150 letnice zedinjenja Italije (Turin je bilo prvo glavno mesto Italije), zaključil pa se bo 29. maja v Milanu s posamičnim kro-nometrom. Rdeča nit Gira 2011 so nedvomno hribi. Po mnenju vseh bo ta izvedba ena izmed najbolj težavnih. Petacchi in ostali šprinterji bodo zato tokrat težko shajali. V 9. etapi se bodo podali na Etno, od 20. do 22. maja pa bodo na sporedu težavni hribi, ki bi lahko že odločali o končnem zmagovalcu. Rožnata karavana se bo namreč podala na avstrijski Veliki Klek ali Grossglockner (zadnjič je Giro obiskal to goro daljnega leta 1971), na Monte Crostis in 21. maja na Zoncolan, kjer se bo zaključila 14. etapa. Zoncolan, ki je lani okronal Bassa, bo torej spet z nakloni do 22% odločal o končnem zmagovalcu. 22. maja, oziroma v 15. etapi, pa čaka kolesarje najvišji vrh Gira 2011, to je Cima Cop-pi, in sicer prelaz Giau (2.236 metrov). Zelo zanimivo bo tudi v 20. etapi, ko se bodo kolesarji po beli cesti podali na vrh Colle delle Finestre (2.178 metrov višine). Vsega skupaj bodo prekolesarili 3496 kilometrov,obiskali bodo 17 dežel oziroma 500 občin, povprečna dolžina etap bo znašala 166 kilometrov, višinska razlika pa celih 24.000 metrov. Giro 2011 zasluži srednjo oceno 9, to je mnenje vseh kolesarjev, ki se ga bodo udeležili. Zmagovalec Vuelte in nedvomno eden izmed glavnih favoritov za končno zmago, Vincenzo Nibali (Li-quigas), se veseli 94. izvedbe rožnate dirke. »Giro 2011 mi je pisan na kožo, edina neznanka bodo dolgo selitve med etapami. Kapetani ekip so se že odločili, da se bodo prevažali s helikopterjev, tako da bodo imeli na razpolago več časa za počitek.« Dolge in naporne selitve je ožigosal bivši kolesar Silvio Martinello. Po njegovem mnenju postaja Giro vedno bolj zahteven, selitve so vedno daljše in bolj naporne, skratka gre vse bolj za »show«, saj so poiskali makadame tudi, kjer tega ni bilo treba, a žal na predstavitvi ni uspel zaključiti misli, saj ga je voditeljica Alessandra de Stefano takoj prekinila, da le ne bi prišlo do odvečnih polemik. Še najlepšo izjavo pa je dal kolesar Colnaga Saša Modolo, ki je na vprašanje voditeljice Alessandre de Stefano ali ti je letošnji Giro všeč, rezko odgovoril »Ne!«, kar je seveda poželo glasen smeh vseh v dvorani. Potem se je sicer popravil in dodal, da bo Giro 2011 za tiste, ki se bodo borili za sam vrh, izjemno zanimiv, za take kot je on, torej za garače, pa zelo naporen. NOGOMET Fiorentina »rešila« Mihajlovica FIRENCE - Fiorentina je v edini vnaprej igrani tekmi nogometne A-lige z 2:1 premagala povprečni Bari, njen trener Siniša Mihajlovic pa se je na ta način rešil pred odstavitvijo. Fio-rentina je povedla šele v 33. minuti drugega polčasa z Donadelom, takoj zatem pa je na 2:0 povišal Gilardino. Bari je končni izid postavil že v sodnikovem podaljšku, ko je zadel Pari-si. Fiorentina je največji napredek pokazala v obrambi. Vrstni red: Lazio 16, Milan in Inter 14, Napoli 12, Juventus in Palermo 11, Sampdoria in Chievo 10, Catania in Brescia 9, Genoa, Cesena, Roma, Bari, Lecce in Fiorentina 8, Ca-gliari, Bologna in Udinese 7, Parma 6. Danes: ob 12.30 Parma - Roma, ob 15.00 Bologna - Juventus, Chievo - Cesena, Genoa - Catania, Lazio -Cagliari, Lecce - Brescia, Udinese - Palermo, ob 20.45 Inter - Sampdoria, jutri ob 20.45 Napoli - Milan 2:1. Di Natale bo igral VIDEM - Udinesejev trener Francesco Guidolin bo danes na stadionu Friuli proti Palermu že od prve minute poslal na igrišče tudi Di Na-taleja. Napetost pred tekmo rase, »po-pe«r pa dodaja dejstvo, da je Guido-lin nekdanji trener Palerma, predsednik Palerma pa je Furlan Zampa-rini. Ta je Guidolinu pred tekmo očital, da dela zase in ne za klub pri katerem trenira, Guidolina pa ga je spomnil da je Palermo pod njegovih vodstvom v 16 mesecih prešel iz B-lige do pokala UEFA. FORMULA ENA Vettel s prve vrste Start ob 8. uri SEUL - Nemški voznik formule 1 Sebastian Vettel (Red Bull) bo premierno dirko za veliko nagrado Južne Koreje v Jeon-gamu začel s prvega mesta. Poleg njega bo iz prve vrste startal njegov moštveni kolega in vodilni v skupnem seštevku, Avstralec Mark Webber, tretji čas je postavil Španec Fernando Alonso (Ferrari).Četrti je bil Britanec Lewis Hamilton (McLarenMercedes), branilec naslova, Britanec Jenson Button (McLaren-Mercedes) pa je dosegel šele sedmi čas. Dirka v Jeongamu se prične ob 8. uri po našem času. MUTU - Nogometaš Fiorentine Adrian Mutu je spet doživel zunajšportni zaplet. V neki diskoteki v središču Firenc je v noči na soboto ob 3.30 s pestjo obračunal z natakarjem s Kosova, nato pa se odpravil iz lokala s svojim porschejem cayenne. Natakar se je v bolnišnici zdravil s 25-dnevno prognozo. Karabinjerji preiskujejo primer. BREZ INCIDENTOV - Nogometni derbi v Beogradu med Partizanom in Crveno zvezdo (1:0) je minil brez incidentov. Za varnost je skrbelo tisoč policistov. SENZACIJA - Rokometašice Olim-pije so v povratni tekmi drugega kroga evropskega pokala EHF na domačem igrišču premagale madžarsko ekipo Bekescsa-bai z 31:22 (13:11) in se uvrstile v nadaljnje tekmovanje. 1. SNL - Nafta Lendava - Maribor 0:2 (0:0), Hit Gorica - Luka Koper 2:2 (0:1), Rudar Velenje - Primorje 3:1 (1:0), Olim-pija Ljubljana - Celje 1:0 (0:0) NLB - Izidi 4. kroga lige NLB: Krka - Zagreb 65:63 (14:19, 34:30, 47:45), Bu-ducnost - Radnički 95:61 (32:17, 55:25, 76:38), Igokea - Crvena zvezda 77:59 (20:15, 34:22, 48:37), Zadar -Nymburk 73:60 (20:14, 36:25, 48:34), danes: 17.00 Partizan - Cedevita, 19.00 Cibona - Union Olimpija. SMRT - Na finalni tekmi svetovnega pokala daljinskih plavalcev v Šardži v Združenih arabskih emiratih je umrl ameriški plavalec Francis Crippen.Kot so zapisali pri Fini, so prireditelji v emiratih pogrešali 26-letnega Američana, ki ni prišel v cilj. Potapljači so plavalca, bronastega z letošnjega svetovnega prvenstva na pet kilometrov, nato našli v bližini zadnje boje na 10-kilometrski tekmi. Razlog smrti še ni znan. NOGOMET - Tudi proti Vareseju Triestina poražena s 4:0 Osem zaušnic v osmih dneh V prvem polčasu so Tržačani zadeli vratnico in prečko, v drugem pa popolnoma popustili - Je kriza pred vrati? Varese - Triestina 4:0 (1:0) STRELCI: v 34. Pisano, v 3.dp Car-rozza, v 11.dp Buzzegoli, v 45.dp Cellini. VARESE (4-4-2): Zappino; Pisano, Pesoli, Dos Santos, Pugliese; Zecchin (1.dp Tripoli), Osuji (22.dp Frara), Buzzegoli, Carrozza; Cellini, Neto Pereira (37.dp Eusepi). Trener: Sannino. TRIESTINA (4-4-2): Colombo 6; DAmbrosio 5, Brosco 5,5, DAiello 6, Longhi 5,5; Antonelli 5, Filkor 5 (34.dp Gis-si), Testini 5, Toledo 4,5 (21.dp Bariti 6); Godeas 5,5 (21.dp Della Rocca 5,5), Marc-hi 5. Trener: Iaconi. SODNIK: Baratta iz Salerna 6,5; OPOMIN: Osuji; GLEDALCEV: 4.000. Po štirih prejetih golih proti Reggi-ni, drugi štirje v Vareseju. Osem zaušnic v prav tolikih dneh. In podobnosti niso omejene na to. Kot pred tednom dni je bila Triestina v igri v prvem polčasu (obakrat izgubljala z 1:0, a vsaj delno zadovoljila) in je nato popolnoma popustila v drugem. Za Triestino gre torej za res težavno obdobje, iz katerega bo treba čim prej najti izhod, saj se dno lestvice nevarno približuje. IZBIRE - Pri Triestini so bile največje novosti v obrambi, kjer sta bila odsotna oba bolj izkušena branilca, Scurto in Ma-lago'. Iaconi je moral tako vključiti v postavo DAiella na sredino in Longhija na le- vi pas (zanj je bil to krstni nastop v rdečem dresu s helebardo). Povprečna starost obrambne vrste Tržačanov je bila rahlo nad 21 leti (21,5). Pri domačih se je po prestani diskvalifikaciji vrnil Carrozza, ki je bil na levem pasu kar nevaren. O TEKMI - Po izenačenem začetku srečanja, kjer sta obe ekipi neprepričano poskušali napadati, je prvi streljal proti vratom Varese z Buzzegolijem, v 12. minuti pa je Colombo posegel nad Netom Perei-ro - odločilna je bila napaka brazilskega napadalca, ki ni uspel pravilno zaustaviti žoge. V 22. minuti bi si Triestina zaslužila gol. Z leve je lepo podal Longhi, Marchi je udaril žogo z glavo, Zappino pa je izvrstno posegel in žogo preusmeril na vratnico. V 34. minuti je Varese zadel: po kotu je Filkor na sredini kazenskega prostora poskušal omejiti Pisanija, ki pa je vseeno skočil in zadel v polno. V zaključnih minutah polčasa je Triestina še dvakrat zapretila. V 41. minuti se je Testinijevega prostega strela dotaknil Godeas, vendar ciljal rahlo previsoko in žoga se je od prečke odbila v igrišče. V zadnji minuti je Marchijev strel z glavo prestrašil domačega vratarja, vendar je žoga švignila niti pol metra mimo vrat. Kdor je v drugem delu pričakoval igro na vse ali nič Triestine, je bil globoko razočaran. Že po treh minutah je namreč Carrozza zadel po lepi podaji Neta Perei-re (DAmbrosio je malce zadremal), osem minut kasneje pa je po protinapadu zadel še Buzzegoli, ki je izkoristil precizno podajo Cellinija. Po vratnici Tripolija se je Varese umiril, Triestina je poskušala doseči vsaj častni zadetek, a Della Rocca je bil z glavo netočen. 4:0 je Colombu uspelo preprečiti le do 90. minute, ko je Cellini zadal še zadnji udarec Tržačanom. JE ŠLO - Očitno za Triestino letos tekme trajajo 45 minut. V Vareseju so Tržačani prvi polčas odigrali dostojno, žal pa niso imeli sreče pri zaključevanju, saj so se morali zadovoljiti z vratnico in prečko. Top: V obrambi je vratar Colombo preprečil, da bi bil poraz še hujši, D'Aiel-lo pa se je moral večkrat sam zoperstavljati številnim nasprotnikom. NI ŠLO - Triestina bi morala v drugem polčasu stopiti na igrišče motivirana in prepričana, da lahko nadoknadi zaostanek, a vtis je bil, da so se Godeas in soigralci sprijaznili s porazom že med odmorom. Flop: Celotna vezna vrsta. Ni skoraj nič ustvarjala in večkrat spravila v težave lastno obrambo, saj ni uspela preprečiti vključevanja vezistov Vareseja. Toledo najbrž ni bil niti v stanju igrati. Iztok Furlanič B-liga IZID 11 KROGA Albinoleffe - Portogruaro 1:0, Ascoli - Cittadella 0:1, Modena - Sassuolo 1:1, Padova - Pescara 3:1, Piacenza - Atalanta 3:2, Regg ina - Empoli 0:0, Siena - Crotone 0:0, Torino Frosinone 1:2, Varese - Triestina 4:0 Grosseto - Livorno 0:0, Novara - Vicenza 3:0. Novara 11 8 1 2 23:8 25 Siena 11 6 4 1 13:8 22 Reggina 11 6 3 2 18:10 21 Padova 11 5 4 2 19:9 19 Empoli 11 4 7 0 12:6 19 Atalanta 11 5 3 3 13:9 18 Livorno 11 4 5 2 16:12 17 Vicenza 11 5 1 5 13:14 16 Crotone 11 3 6 2 11:10 15 Pescara 11 4 3 4 12:12 15 Varese 11 3 5 3 13:10 14 Frosinone 11 3 4 4 11:13 13 Torino 11 4 1 6 13:16 13 Grosseto 11 3 3 5 11:14 12 AlbinoLeffe 11 3 3 5 11:16 12 Modena 11 2 6 3 10:16 12 Triestina 11 2 6 3 10:16 12 Portogruaro 11 3 2 6 10:18 11 Ascoli 11 2 4 5 12:16 10 Piacenza 11 2 4 5 12:17 9 Sassuolo 11 2 3 6 10:13 9 Cittadella 11 2 2 7 9:19 8 PRIHODNJI KROG : 30.10 ob 15.00 Atalanta - Padova, Cittadella - Grosseto, Empoli - Crotone, Frosinone - Triestina, Livorno - Reggina, Novara - Albinoleffe, Pescara - Modena, Portogruaro - Piacenza, Vicenza Varese, 1.11 ob 19.00 Sassuolo - Siena, ob 210.00 Torino - Ascoli / ŠPORT Nedelja, 24. oktobra 2010 21 ALPSKO SMUČANJE - Svetovni ženski pokal Nemška premoč na ledeniku v Soldnu Prva zmaga Rebensburgovi - Moelggova tretja, Tina Maze 6. - Massi: »Glavno, da je zraven stopničk« SÖLDEN - Uvodna tekma svetovnega smučarskega pokala v avstrijskem Söldnu je bila povsem v znamenju nemških alpskih smučark. Po trojnem vodstvu v prvi vožnji so v drugi vknjižile dvojno zmago. Prve v karieri v pokalu se je veselila 21-letna Viktoria Rebensburg, za olimpijsko zmagovalko pa je bila druga Katrin Hölzl, svetovna prvakinja. Prav ti dve tekmovalki sta na OI in SP preprečili, da bi bili veleslalomski odličji srebrne Tine Maze še bolj bleščeči. Črnjanka, ki so jo poznavalci uvrščali med favorite, se je morala zadovoljiti s 6. mestom, po prvi vožnji pa je bila sedma. Povsem pa je spodletelo »azzurri« Denise Karbon, od katere so v italijanskem taboru pričakovali celo zmago, vendar je 30-letna smučarka odstopila že v prvi vožnji. Je pa zato s 3. mestom zablestela Manuela Moelgg. Nekoliko je popolno nemško prevlado pokvarila le Maria Riesch, ki je bila na koncu ob slabši drugi vožnji peta. Nazadnje so Nemke tako dobro nastopile leta 1999 na Zlati lisici v Mariboru, ko je zmagala Hilde Gerg, Martina Ertl pa je bila druga. Američanka Lindsey Vonn, branilka velikega kristalnega globusa iz lanske zime, se je morala zadovoljiti z 18. mestom. Tina Maze je tretje mesto zgrešila za manj kot tri desetinke, za 27 stotink. Na progi Črnjanka sicer ni delala večjih napak, a se je vsaj v prvi vožnji videlo, da je šla nekoliko z rezervo proti cilju, kar je sicer v drugi popravila. Posebej hitra je bila v spodnjem delu druge proge, po dobrem zgornjem pa je v srednjem v primerjavi s tekmicami največ izgubila. Po dveh zmagah in dveh četrtih mestih je v Soldnu vknjižila svoj peti izid kariere. »Dosegli smo dober rezultat, Tina potrebuje kakšno tekmo, da pride v igro. V prvi vožnji je bila malo preveč zakrčena, verjetno si je preveč želela. V drugi vožnji je na posameznih odsekih smučala zelo dobro, strmine pa je vzela s preveč spoštovanja. Malo je zmanjkalo za stopničke, ampak glavno je, da je zraven. Tisti, ki so videli, vedo, da je bila zelo superiorna na posameznih odsekih proge in če bo to povezala v obeh vožnjah, je lahko zelo visoko,» je po tekmi dejal trener Mazejeve Andrea Massi. Druge Slovenke se niso uvrstile v finalno vožnjo. Naslednja tekma za svetovni pokal deklet bo v Leviju na Finskem 13. novembra, nato pa se bodo smučarke selile na ameriško turnejo, v Soldnu pa bodo danes nastopili moški. Manuela Moelgg s 3. mestom dosegla svoj najboljši rezultat v Soldnu ansa GIMNASTIKA Bertoncelj v finalu na 8. mestu ROTTERDAM - Telovadec Sašo Bertoncelj je v finalu 42. gimnastičnega svetovnega prvenstva v Rotterdamu na konju z ročaji po veliki napaki z oceno 13,933 točke zasedel osmo mesto. Zmagal je dvakratni svetovni podprvak (leta 2007, 2009) Madžar Krisztian Berki (15,833 točke) pred evropskim podprvakom Britancem Louisom Smithom (15,733). 26-letni Ber-toncelj se je sicer prvič v karieri na svetovnih prvenstvih skozi kvalifikacije uvrstil med najboljšo osmerico na konju z ročaji, a se mu sestava tokrat ni posrečila. »Začel sem zelo dobro, nato pa sem se pognal, da ne bi izgubil ritma, pri tem pa so mi pobegnila ramena in težko sem se ujel. Potem ko so mi pri drugem sohnu še drugič pobegnile noge, sem imel težave še pri rusu, ko so se napake kar nalagale ena na drugo. Skušal sem se sicer izvleči, čeprav sem vedel, da je za kolajno že vse izgubljeno, vendar res nisem hotel tekme končati s padcem, nato pa mi je za povrh klecnila še roka,» je svoj nastop opisal Bertoncelj in poudaril, da kljub temu ni razočaran, saj je svoj cilj izpolnil že z uvrstitvijo finale. Izidi po orodjih, parter: 1. Elefterios Kosmidis (Grč) 15,700, 2. Kohei Učimura (Jap) 15,533, 3. Daniel Purvis (VBr) 15,366. Konj z ročaji: 1. Krisztian Berki (Mad) 15,833, 2. Louis Smith (VBr) 15,733; 3. Prashanth Sellathurai (Avs) 15,566. Ženske, preskok: 1. Alicia Sacramone (ZDA) 15,200, 2. Alija Mustafina (Rus) 15,066, 3. Jade Barbosa (Bra) 14,799 dvovišinska bradlja: 1. Elizabet Tweddle (VBr) 15,733, 2. Alija Mustafina (Rus) 15,600, 3. Rebecca Bross (ZDA) 15,066. NOGOMET - Šesti krog državnega prvenstva mladincev v Repnu Kras ne popušča Nasprotnikovo mrežo zatresla D'Alesio in Martini - Živčna tekma - Trener Kragelj zadovoljen Kras Repen - Opitergina 2:1 (0:0) KRASOVA STRELCA: DAlesio v 70. in Martini v 79. min. KRAS: Zetto, Zeriali, Doliani, Pa-papico, Jarc, Carli (od 45. Davanzo), DAlesio (od 80. Visca), Damato, Martini (od 42. Nardini), Jankovic, Menichi-ni. Trener: Kragelj. Moška igra, napeta tekma in na koncu povsem zaslužena Krasova zmaga. V 6. krogu prvenstva državnih mladincev so rdeče-beli, ki so tokrat igrali s svetlo rumenimi dresi, premagali Opitergino iz Oderza, ki se je izkazala kot zelo trd oreh. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni. Oba vratarja sta morala večkrat odločilno poseči. V 25. minuti je moral Krasov čuvaj mreže Zetto žogo preusmeriti v kot. Minuto kasneje je sodnik doso-dil gostom najstrožjo kazen. Enajstmetrovke resnici na ljubo v tem primeru ni bilo. Sodnik pa je skušal popraviti napako, ki jo je storil nekaj minut prej. V prvem primeru bi bila najstrožja kazen bolj upravičena. Z bele točke je gostujoči igralec poslal žogo mimo vratnice. V 35. minuti se je zatresel Opiterginin okvir vrat. Vratni-co je zadel Menichini, ki je silovito streljal po lepi podaji Jara Martinija. V zadnjih petih minutah prvega polčasa smo v Repnu videli še dve lepi priložnosti: v 40. minuti so se golu približali gostje, v 45. pa Kras z Martinijem (lep strel od daleč). Drugi del je bil bolj zanimiv, čeprav Krasova mladinca Luca Carli in Jar Martini, v ozadju Krasova klop kroma zelo živčen. Krasovci so prevzeli pobudo v svoje roke in so zagospodarili na igrišču, čeprav so bili nogometaši iz Oderza nevarni v protinapadih. Že v 1. minuti je moral gostujoči vratar odbiti v kot Menichi-nijev strel z glavo. Nato je Martini ogrozil vrata Opitergine, po lepem visokem pred-ložku Papapica. Do vodstva v 25. minuti so se rdeče-beli približali zadetku še vsaj v treh primerih. Nato je mrežo zatresel D'Alesio. Deset minut pred koncem so Kragljevi varovanci še drugič zadeli v polno. Tokrat se je zadetka veselil »bomber« »Sindrom« Ivan Bogdanov po tekmi v Repnu Efekt Ivan Bogdanov. Seme nestrpnosti in nasilja, ki ga je v Genovi, na tekmi Italija-Srbija, posejal zloglasni srbski skrajnež, je že vzklilo. Stereotip o nasilnih in krvoločnih Slovanih smo okusili včeraj v Repnu. Negativne posledice plačujejo vsi narodi nekdanje Jugoslavije in tudi Slovenci v Italiji. Živčni igralci Opitergine, nekateri (ne vsi) 17 in 18-letniki iz Oderza, so po tekmi krasovce zmerjali (kot smo dobro slišali pred slačilnico) s »Serbi di m....«, pa tudi z drugimi rasističnimi gesli. »Slovenci, Srbi, Slovani ... ni razlike,« je po tekmi Krasovi odbornici zabrusil prenapeti mladinec Opitergine, ko je skušala posredovati in umiriti strasti. Velika ignoranca. Kaj so te fante naučili v šoli? Veneto le ni tako oddaljen od slovenske meje. Morali bi vedeti, kdo so njihovi sosedi. Napeto je bilo že med tekmo, ko so z gostujoče klopi od trenerja Marina Kra-glja glasno zahtevali, »naj govori italijansko, ker smo v Italiji.« Še dobro, da je Kra-sov trener obdržal mirne živce. Kragelj je po tekmi o vsem tem opozoril sodnika, ki mu je - kot nam je povedal - zagotovil, da je vse videl in slišal, ter obljubil, da bo vse natančno napisal v zapisnik. Prejšnji teden je državna zveza ostro ukrepala proti rasističnim izpadom navijačev Chioggie na račun dveh nasprotnikovih temnopoltih igralcev. Ali bo tako tudi tokrat? (jng) Jar Martini, ki je uspešno izvedel prosti strel. Ko je vse kazalo, da se bo tekma končala s klasičnim 2:0, so gostje nepričakovano zmanjšali zaostanek. Po napaki Vis-ce na levem krilu je nasprotnikov igralec skušal visoko podati proti sredini kazenskega prostora. Predložek se je spremenil v strel proti vratom in žoga je poletela naravnost pod prečko. Po zadetku so se gostje opogumili. Kras pa je do konca odigral zbrano in s kančkom sreče bi lahko še vsaj enkrat premagali vratarja Opitergine. V zadnjih minutah je bila tekma precej živčna in še dobro, da so Krasovi igralci obdržali mirno kri. IZJAVA PO TEKMI: Marino Kragelj, Krasov trener: »Opitergina je solidna ekipa. Nismo imeli lahkega dela. Fantje so se maksimalno potrudili in res jim nimam kaj očitati. Škoda, da so na koncu gostom popustili živci. Ampak ne vem zakaj, saj je bila naša zmaga povsem zaslužena. Lahko bi dosegli še kak zadetek več.« (jng) Ostali izidi: Belluno - Treviso 3:1, Montebelluna - Tamai 1:0, Sanvitese -Concordia 3:3, Torviscosa - SandonaJesolo 2:3, Unione Venezia - Union Quinto 0:2. Vrstni red: Concordia 14, Kras Repen 13, Montebelluna, SandonaJesolo 12, Union Quinto 10, Pordenone* 9, Sanvitese, Belluno, Opitergina 8, Unione Venezia, Treviso 7, Tamai 6, Chioggia* 1, Torviscosa 0 (* s tekmo manj). Prihodnji krog: Trevi-so - Kras Repen. NOGOMET - 2. amaterska liga Breg se je po dveh zadetkih lepo branil z igralcem manj Breg - Sistiana 2:0 (1:0) Strelca: Drago v 40. min, Fazio v 61. min. Breg: Cresi, Laghezza, Gargiuolo, Ste-fani, Potleca, Daris, Drago (od 68. min. Coppola), Mendella, Fazio, Degrassi (od 83. min. Petranich), Cermelj, trener Macor. RDEČ KARTON: v 65. min. Fazio. »Mislim, da smo zasluženo zmagali, čeprav smo večji del drugega polčasa igrali z desetimi nogometaši. Sodnik, ki je precej slabo opravil svoje delo, je namreč nerazumljivo izključil našega igralca Fazia, ki je bil do tedaj ede najboljših v naši ekipi. Kljub temu smo zdržali do konca in tudi zasluženo osvojili tri točke,« je po tekmi zelo zadovoljen dejal Bregov spremljevalec Marko Ota, ki je še poudaril, da je moštvo pokazalo napredek tudi v igri, kar je seveda spodbudno. Po visokem porazu v Marianu so se Brežani želeli takoj oddolžiti za spodrsljaj, odločno so stopili na igrišče in takoj prejeli pobudo v svoje roke. Že v 5. minuti je Mendella za las zgrešil gostujoča vrata. Gostitelji so še naprej napadali, medtem ko gostje skoraj nikdar niso ogrozili Bregove-ga vratarja Cresija. Lepo priložnost je v 30. minuti imel Cermelj, ki pa ni imel sreče. Deset minut pozneje je Breg povedel: Lag-hezza je izvedel kot, gostujoči branilci so odbili žogo, toda le do Degrassija, ki jo je podal v sredino kazenskega prostora. Tam se je najbolje znašel Drago, ki je preigral vratarja in nato poslal žogo v prazna vrata. Brežani so tudi v drugem polčasu začeli napadalno in z dvojico Cermelj-Fazio spravljali v težave obrambo Sistiane. V 16. minuti je domače moštvo podvojilo: Lag-hezza se je lepo znašel na desnem boku, podal žogo v kazenski prostor, kjer jo je Fazio z glavo v visokem skoku spravil v mrežo. Nakar je stopil v ospredje, sicer nezanesljivi sodnik, ki je na splošno začudenje izključil Bregovega napadalca Fazia. Ta je namreč z glavo trčil v glavo nasprotnega branilca, tako da sta oba obležala na tleh. Kazalo je na hujše. Na srečo pa sta bila oba igralca kaj kmalu na nogah. Sodnik pa je mislil, da je Fazio nasprotnika udaril s komolcem in mu pokazal rdeči karton. Breg je tako ostal v desetih, kar so gostje izkoristili in začeli napadati. Breža-ni pa so se mirno branili, obdržali vodstvo dveh zadetkov in se na koncu tudi zaluže-no veselili prepotrebne zmage. (lako) 3. AMATERSKA LIGA Točka za Mladost Mladost - Aiello 1:1 (1:1) STRELEC ZA MLADOST: v 15. min. Ribezzi. MLADOST: Bernardi, Bagon, Bressan, Radetič, Zotti, Vitturelli, Buzzan (Ben-sa), Ferletič, Ribezzi (Ruggero), Černe (Ca-labresi), Peric. Trener: Cristofaro. Varovanci trenerja Cristofara so tokrat na domačem igrišču iztrgali točko. V prvem polčasu so igrali zelo dobro in že po 15 minutah so povsem zasluženo po-vedli. Po lepi skupinski akciji se je sam pred vratarjem znašel Ribezzi, ki je ohranil mirno kri in premagal vratarja gostov. Žal pa je v končnici polčasa prišlo do upada koncentracije. Po udarcu iz kota je obramba delno zaspala in srednji branilec Aiella je žogo poslal v mrežo Mladosti. Prve minute drugega polčasa so minile v znamenju gostov, v nadaljevanju pa se je Mladost zdramila, vendar kljub trudu ni uspela ponovno premagati vratarja gostov. Slaba novica je mišična poškodba treh igralcev, kar seveda skrbi trenerja Cri-stofara. VČERAJŠNJI IZIDI - Elitna liga: Fontanafredda - Chionas 3:0, V. Corno - S. Luigi 2:3; promocijska liga: Aquileia - P. Romans 0:2, Reanese - Valnatisone 1:1; 1. AL: Turriaco - Isonzo 0:1; 2. AL: Piedi-monte - Moraro 2:0. DEZELNI MLADINCI Na Tržaškem jim ne gre Zaule - Juventina 3:1 (2:1) JUVENTININ STRELEC: Iurilli. JUVENTINA: Montagner, Poian (Jri-skič), Scarlata, Cadez, Peric, Graba, Iurilli, Picek (Stoto), Bizai, Marchioro, Rosolen (Kenda). Trener: Currato. Mladinci Juventine so se v Žavljah enakovredno upirali tržaškim vrstnikom, ki pa so na koncu vseeno prevladali. Gostitelji so že po dvajsetih minutah vodili z 2:0. Juventina je nato pred koncem polčasa zmanjšala zaostanek, v drugem delu pa ni zdržala pritiska domače ekipe. Ostali izidi: Pro Gorizia - Monfal-cone 1:2, Ronchi - Ponziana 2:0, San giovanni - Muggia 1:1; jutri: 18.30 v Pierisu Fin-cantieri - Vesna, Aquileia - Trieste Calcio. 22 Nedelja, 24. oktobra 2010 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - Derbi v Repnu Sloga dva seta močno grenila Valu pot do zmage Prepričljivi zmagi Soče Zadružne banke Doberdob Sovodnje in Sloge Tabor Televita Val ukrotil Slogo šele v tretjem setu kroma Skupina B Sloga- Val Imsa 0:3 (25:27, 28:30, 18:25) Sloga: Bertali 6, Devetak 2, Dussich 7, Romano 7, Rožac 13, Žerjal 5, Guštin 0, Pečar 1. Trener: Ivan Peterlin Val Imsa: D. Faganel 14, S. Faganel 3, Farfoglia 4, Lavrenčič 6, D. Nanut 3, Ombrato 19, Plesničar (L), Corva, Cutuli 7, Fedrigo, G. Nanut, Povšič. Tre-ner:Robert Makuc. Sinočnji derbi v Repnu je sicer po predvidevanjih osvojil Val Imsa, vendar je bilo srečanje zelo izenačeno in bi v prvih dveh setih izid lahko bil celo povsem drugačen. Val razpolaga vsekakor z bolj kompletno in izkušeno ekipo, ki pa so se ji Slo-gaši postavili v bran brez najmanjše treme in z veliko mero samozavesti. Tako v prvem kot v drugem setu so Slogaši celo vodili, v prvem z manjšo prednostjo, v drugem pa 11:4 in 18:14, vendar je o pravem času prišla na dan predvsem večja izkušenost gostov, ki so znali obrniti situacijo v svojo korist. Slogini odbojkarji niso popustili niti v tretjem nizu, ko je Val Imsa vodil že z 22:11 in so z odločno igro znižali do 18:22, vendar je bila prednost gostov previsoka, da bi lahko domača ekipa upala v preobrat. Valovi odbojkarji so skozi vso tekmo dobro branili in servira-li, nekoliko manj gotovi v sprejemu, predvsem ob začetku tekme, ob dobrih podajah pa so tudi na mreži zelo zanesljivi. Slogaši so s prikazano igro, kljub porazu, tudi tokrat zadovoljili, po prikazani igri pa bi si prav gotovo zaslužili vsaj set. Po tekmi je tako strnil svoje občutke Slogin trener Ivan Peterlin: »Glede na to, da v primerjavi z lansko sezono v tej ekipi ni več kar treh standardnih igralcev, sem z igro v prvih dveh kolih zelo zadovoljen. V obeh tekmah smo sicer izgubili z 0:3, vendar smo se tako kot s Fincan-tierijem kot z Valom dober del tekme ena- kovredno kosali. Ko bo ekipa postala bolj homogena, bodo prav gotovo prišli tudi prvi pozitivni rezultati.« Robert Makuc, trener Vala Imsa: »Manjka nam še uigranost, zlasti na začetku tekme (isto se nam je zgodilo prejšnji teden) so bili igralci v strahu, pešal je sprejem, ki seveda pogojuje nadaljnje igranje. Ko smo to izboljšali, nam je šlo bolje od rok. Tudi s tehničnega vidika bomo morali še nekaj popraviti, vendar imajo igralci še veliko rezerve in bo v naslednjih tekmah prav gotovo vse šlo bolje od rok.« Skupina A Ronchi San Giuseppe - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 0:3 (18:25, 26:28, 19:25) Soča ZBDS: Braini 1, I. Černic 7, J. Černic 2, Juren 12, Manfreda 7, Testen 12, Valentinčič 9, Kragelj (L), I. Devetak, Fio-relli, Levpušček, Škorjanc. Trener: Vojko Jakopič. Ključ sinočnje zmage Sočanov v Buii je nedvomno servis. Varovanci trenerja Jakopiča so prav s tem elementom igre spravili v hude težave gostitelje. Juren in soigralci so servirali zelo napadalno, tako da je bil sprejem gostiteljev otežen, tako da so So-čani z blokom večkrat zaustavili nevarni nasprotnikovi krili. Z blokom so dosegli 9 točk, velikokrat pa so prestregli žogo v polju in, tako lahko uspešno organizirali protinapad. Kljub zmagi pa je bilo tudi tokrat še vedno preveč naivnih napak. Nasprotniku so v treh setih podarili kar 24 točk. Sloga Tabor Televita - Vini Valpanera Vi-vil 3:0 (25:11, 25:16, 25:18) Sloga Tabor Televita: Cettolo12, Vasilij Kante 13, Nigido 4, Ambrož Peterlin 13, Slavec 4, Veljak 2, Privileggi (L), Fer-mo 0, Iozza, Mirko Kante, Matevž Pe-terlin 0, Riolino 3. Trener Lucio Battisti Slogaši so drugo prvenstveno tekmo osvojili po manj kot uri igranja. Vivil, za katerega letos nastopata tudi bivša igralca Olympie Rok Bernetič in Marko Klanjšček, je nastopil zelo motivirano, kar je običajno za vse ekipe, ki igrajo proti favoritom. Sloga Tabor Televita je takoj na začetku pokazala svoje pravo lice: odličen servis je spravljal v težave nasprotnikov sprejem, zelo dobri posegi v obrambi pa so takoj privedli Slogaše do vodstva z 9:1. Svojo prednost so do konca nato samo še povečevali in set zaključili v rekordno kratkem času. V drugem so na začetku bili v prednosti gostje (7:3), vendar so se po seriji ostrih servisov Vasilija Kanteja stvari takoj spremenile, Sloga Tabor je izenačila, še za nekaj točk je vladalo ravnovesje, nakar so naši igralci spet poprijeli in zmagali brez večjega naprezanja. Zadnji niz je bil delno izenačen do sredine, ko so Slogaši spet visoko povedli in prednost upravljali brez težav do konca. Trener Battisti je bil seveda z doseženo zmago zadovoljen: »Fantje so se držali taktičnih navodil, kar se je bogato obrestovalo zlasti na servisu, s katerim so velikokrat onemogočili nasprotniku, da bi razvil svojo igro.« -/ Domači šport Danes Nedelja, 24. oktobra 2010 KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 15 - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB - Spilimbergo UNDER 14 - 11.00 v Tržiču: Falconstar - Breg NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Tamai di Brugnera: Tamai - Kras Repen Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Trieste Calcio; 15.30 v Križu: Vesna -Villesse 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga - Sovodnje; 15.30 v Trebčah: Primorec - Medea 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Zarja Gaja NAJMLAJŠI - 10.30 pri Domju: Domio - Kras Repen; 1030 v Tržiču, Cosulich: Fincantieri -Juventina Jutri Ponedeljek, 25. oktobra NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.30 v Pierisu: Fincantieri - Vesna □ Obvestila SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za Novoletne praznike od 26.decembra 2010 do 2.januarja 2011 na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348 1334086 (Erika) MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 24. oktobra 2010 avtobusni izlet za družine na Matajur. Zbirališče ob 8. uri na trgu Oberdan, oziroma s trga v Sesljanu ob 8.20. Informacije in prijave pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Vabljeni! AŠD BREG Košarkarska sekcija vljudno vabi na predstavitev ekip za sezono 2010/2011, ki se bo vršila v dolinskem športnem centru Silvano Klabjan v soboto, dne 23.oktobra 2010, ob 17:00 uri. SK DEVIN prireja smučarski sejem od 3. do 14.novembra 2010 v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Zbiranje opreme 3. in 4.nov. od 10.30 do 19.ure, prodaja od sobote 6. do nedelje 14.novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.do 19.ure. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 3475292058. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.00 PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih duštva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. OSTALA DEŽELNA PRVENSTVA Četrtoligaš Olympia hladnokrven Izkušenim igralcem Pippolija preprečili, da bi osvojili točko - Naš prapor ni razočaran - Ženske: najhujši je menda poraz Kontovela Sloga 3:0 (25:17, 25:21, Talmassons 25:19) Sloga: Crissani 1, Cvelbar 5, Colarich 6, Gantar 9, Alice Spangaro 1, Starec 5, Michela Spangaro (L), Babudri 10, Cernich, Pertot, Teresa Spangaro, Valič. Trener Martin Maver S prvega letošnjega gostovanja se Slogašice vračajo praznih rok, premagala pa jih je zelo ambiciozna ekipa, ki se je v primerjavi z lansko sezono precej okrepila, med drugim tudi z lanskoletno Sloga-šico Chiaro Fazarinc. Trenutno so igralke Talmassonsa objektivno boljše od naših, vendar so se jim Slogašice dobro upirale in bi z malo športne sreče lahko domov odnesle vsaj drugi set. Začetek tekme je bil sicer v znamenju Talmassonsa, ki ni v bistvu nikoli dovolil, da bi se mu Sloga približala, povsem drugačen pa je bil drugi niz, ki je bil tudi najbolj izenačen, saj so po začetnem vodstvu domačink (6:1) naše igralke nadoknadile zaostanek, prešle tudi v vodstvo in vodile do izida 17:14, ko jim je nekaj zaporednih napak precej načelo samozavest, tako da jim ni šlo več tako dobro od rok. Tudi v tretjem, v katerem so začele slabo, je Slogašicam uspelo nadoknaditi zaostanek, domačinkam so se približale na 19:20, več pa niso zmogle. Res škoda, saj so, splošno gledano, naše igralke opravile kar dober nastop, še zlasti se je tokrat izkazala Ivana Gantar, še vedno pa se jim zgodi, da med igro zagrešijo nekaj naivnih napak, ki jih potem drago stanejo. MOŠKA D-LIGA Skupina A Olympia Ferstyle - Pippoli 3:1 (25:18; 18:25; 25:19; 28:26) Olympia: Komjanc 27, Terčič 16, Brotto 4, Pavlovič 7, Peršolja 15, Hlede 6, Capparelli (l), Sanzin 0, Polesel 0, Vizin 0. Odbojkarji goriške Olympije so v domači telovadnici, proti eni izmed močnejših ekip v skupini A , dosegli zelo pomembno zmago. Premagali so namreč vi-demski Piepoli, ki se je v lanski sezoni v podaljšani končnici prvenstva celo potegoval za napredovanje. Furlansko ekipo sestavljajo izključno starejši igralci visoke postave, ki so v polju dokaj statični, razpolagajo pa z zadovoljivim blokom in zelo umirjeno igro. Mladim varovancem trenerja Jerončiča je treba tokrat priznati, da so v ključnih trenutkih četrtega niza ohranili primerno zbranost in preprečili, da bi jim izkušeni gostje odščipnili točko ali dve. Takoj v začetku prvega niza so domači fantje bili absolutni protagonisti srečanja. Sami so si priigrali 10 točk in istočasno jih podarili 4. Razliko so nato brez težav ohranili vse do konca seta. V drugem nizu so fantje odpovedali predvsem v obrambi in v sprejemu, kar so nasprotniki uspešno izkoristili. Tretji niz se je odločil pri stanju 13:8 v korist domačinov potem, ko so si ti priigrali sedem zaporednih točk. Izredno dramatičen in zanimiv boj pa se je odvijal v četrtem nizu, ki je bil izenačen vse do 15. točke, ko so gostje po-vedli za dve točki. Razliko so obdržali vse do set žoge pri stanju 22:24. Hlede in soigralci so s požrtvovalno igro v obrambi nadoknadili razliko in tako privedli do podaljšanja niza. Z dvema odličnima blokoma so po dodatni set žogi gostov le spravili rezultat pod streho, kar utegne dati ekipi dodatne samozavesti in entuziazma (J.P.) Skupina B Travesio - Naš prapor 3:1 (23:25, 27:25, 25:18, 25:14) NAŠ PRAPOR: Kuštrin 22, Braione 15, Brotto 13, Caprara 2, Černic 7, Bajt 6, Fajt (L), Simeoni, Culot. Trener: Alessan-dro Leghissa. Kljub porazu so bili v taboru Bricev zadovoljni z nastopom. Gostiteljem so se dobro upirali dva seta in s kančkom sreče več in nekoliko daljšo klopjo, bi lahko domov odnesli vsaj točko. Pozna se, da je ekipa še neuigrana in da se nekateri igralci še niso navadili na nove vloge.V drugem setu so Brici imeli celo na razpolago dve set žogi, vendar ju niso znali izkoristiti in Travesio je prevzel vajeti igre v svoje roke. Poraz v drugem setu je nekoliko potrl Kuštrina in soigralce, zmanjkalo jim je tudi moči in poraz je bil dejansko neizbežen. ŽENSKA D-LIGA Skupina B Latisana - Bor Kmečka banka 3:1 (25:22, 16:25, 25:18, 25:13) Bor Kmečka Banka: Pučnik 13, Vo-dopivec 8, Grgič 4, Miloševic 3, Cella 13, Della Mea 9, Hauschild (L), Kneipp 5, Zonch 1, Costantini 0. Trener: Betty Na-cinovi Borove odbojkarice se s prvega letošnjega gostovanja vračajo praznih rok. Solidni Latisani, ki se je izkazala za zelo kompletno in homogeno ekipo, ki zanesljivo igra v vseh elementih (predvsem v obrambi, kjer izstopa odlični libero) in zelo malo greši, so se plave upirale le do polovice tretjega seta, ko so po nekaj zaporednih napakah povsem popustile in niso več reagirale. Vodopivčeva in soigralke so srečanje začele nekoliko negotovo, domačinke pa so jih takoj spravile v težave s svojim servisom. Borovke so tako s težavo gradile igro, v nadaljevanju pa so vendarle ujele pravi ritem in nasprotnice v končnici skoraj prehitele. Učinkovito so igrale tudi v drugem nizu, ko so taktično zelo dobro servirale, delovala pa sta tudi obramba in napad. Po lahki zmagi v tem setu so bile naše igralke Latisani enakovredne tudi v prvem delu tretjega. Pri rezultatu 15:15 pa je bilo na žalost za našo ekipo tekme konec. Borovke so zagrešile tri nerodne napake, to pa jih je povsem zmedlo, tako da so v nadaljevanju igrale pod svojimi spos-obnostimi. Od sprejema dalje ni delovalo več nič in Latisana je z lahkoto prišla do zmage. Med posameznicami bi tokrat pohvalili Mario Della Mea, ki je bila najbolj konstantna in je tudi zelo dobro servirala in bila zanesljiva v sprejemu. (T.G.) Majano - Kontovel 3:0 (25:22, 25:12, 25:16) KONTOVEL: Žužič 3, Micussi 0, Antognolli 2, Cassanelli 1, Rudes 3, Lisjak 9, Bukavec 9, Balzano 9, Zavadlal 0, Što-ka (L), Kapun, Ferluga. Trener: Tanja Cerne. V taboru Kontovela niso pričakovali, da se bodo iz Majana vrnili tako gladko premagani, vendar je Majano igralke trenerke Cerne spravil v hude težave že s servisom. Takoj na začetku prvega seta so Bukavčeva in soigralke imele velike težave na sprejemu (pozna se, da niso še kompletne) in gostiteljice so povedle celo za deset točk. Na srečo se je Kontovel na polovici seta zdramil in skoraj izničil prednost Majana, vendar mu je v končnici zmanjkalo moči. Reakcija je dobro obetala in v taboru gostov so že upali, da bo potek ostalih nizov različen, a ni bilo tako, saj tudi v tem setu je vajeti igre imel skorja vedno v svojih rokah Majano. Na polovici tretjega seta se je tudi rahlo poškodovala Bukav-čeva (zvin gležnja), ki je morala z igrišča in to je še dodatno negativno vplivalo na moralo šesterke in poraz je bil dejansko neizbežen. ŠPORTEL V studiu s Sergiom Tavčarjem V jutrišnji oddaji Športel (TV Koper ob 22.30) bo voditelj Igor Malalan gostil legendo košarkarskih komentatorjev, ki je poznana ne samo v Sloveniji in v deželi Fur-laniji Julijski krajini, temveč po celi Italiji. Govorimo seveda o Sergiu Tavčarju, ki bo v studiu koprske televizije predstavil svojo knjigo o zgodovini jugoslovanske košarke, ki je pred kratkim izšla v italijanščini. Beseda bo seveda stekla o knjigi, ampak tudi o Tavčarjevi novinarski karieri, Igor Malalan pa bo gosta tudi vprašal, ali bo v kratkem zagledala luč tudi slovenska izdaja te knjige. Malalanovi sodelavci pa so in še danes bodo pripravili prispevke z naših igrišč. S kamero so se sinoči podali na košarkarsko tekmo Jadran - Oderzo, na odbojkarski derbi Sloga - Val ter na nogometno tekmo Breg - Sistiana. Danes pa bodo obiskali še derbi 2. amaterske lige Primorje - Zarja Gaja. Konec oddaje bo, kot običajno, namenjen nagradni igri »poglej me v oči«. / ŠPORT Nedelja, 24. oktobra 2010 23 KOŠARKA - Državna C-liga Jadran (+41) dotolkel Oderzo Jadran Qubik caffe - Oderzo 93:52 (23:12, 45:28, 74:39) Jadran: Tomasini 12 (-, 6:9, 0:1), Oberdan 6 (2:2, 2:3, -), Ban 17 (4:4, 2:5, 3:5), Slavec 21 (4:5, 1:3, 5:6), Marusič 10 (-, 5:8, -), Franco 5 (-, 1:2, 1:2), Floridan 4 (2:2, 1:1, -), Bernetič 4 (4:4, 0:2, -), Malalan 15 (7:9, 4:5, -), Cohen 3 (-, 0:2, 1:3). Trener: Vato-vec. Jadran je pred domačimi gledalci popolnoma nadigral Oderzo: končni plus 41 jasno kaže, kdo je bil gospodar na open-skem igrišču. Vatovčevi fantje ostajajo s četrto zaporedno zmago sami na vrhu, saj so še edini brez poraza. Srečanje je bilo izenačeno le prvi dve minuti, ko je Oderzo povedel na 2:4, kar je bilo tudi edino vodstvo gostujoče ekipe. Jadran je od 2. minute dalje z agresivno obrambo popolnoma prevladal na igrišču, s Slavčevimi trojkami (tri zaporedne) pa je iz minute v minuto večal razliko. Oderzo je po uvodnih dveh metih zadel po prostih metih šele po petih minutah (16:6), iz igre pa po sedmih (19:8). Z Malalanovim košem se je prvi polčas končal že z razliko 11 točk. Kljub zaostanku pa se Oderzo ni predal: v uvodnih minutah druge četrtine je reagiral in se, predvsem z igro pod košem, približal na 5 točk (25:20). Nemirno in raztrgano igro Jadrana je Vatovec prekinil z minuto odmora, nakar je na igrišču ponovno prevladala Jadranova »muzika«. Tomasi-nijevi točki v 16. minuti sta bili le začetek polnjenja koša: Jadran je namreč v štirih minutah povedel na 17 točk z delnim izidom 20:8. Kljub visoki razliki so Vatovčevi fantje z agresivno igro v obrambi in izdelanimi akcijami v napadu nadaljevali vse do konca, Oderzo pa je popustil in zaključek tekme zaupal mladincem. Z delnim izidom 29:11 so v tretji četrtini dosegli naskok 37 točk in ga v zadnjih desetih minutah še povečali. Med posamezniki se je izkazal Saša Malalan, ki je ob 15 točkah pridobil še 5 žog in 8 osebnih napak, v obrambi pa je onesposobil nasprotnikovega najboljšega strelca Doatija (11 točk). V zadnji četrtini sta stopila na igrišče tudi mladinca Berne-tič in Floridan. Oba sta dosegla po 4 točke. Trener Vatovec je bil po tekmi zadovoljen: »Take zmage nisem pričakoval, saj je tak naskok prava redkost. Ključ zmage je bila dobra obramba, ki je omogočala, da smo lahko igrali dobro tudi napadu. Hkrati pa smo se na tekmo zelo dobro pripravili in vsi igralci so se ves čas držali navodil.« (V.S.) Ostali izidi: Conegliano - San Daniele 62:60, Montebelluna - Spilimbergo 76:58. Saša Malalan je ob 15 točkah pridobil še 5 žog in 8 osebnih napak, v obrambi pa je onesposobil nasprotnikovega najboljšega strelca Doatija kroma HOCKEY IN LINE Ferjanič: »S takim pristopom ne gremo nikamor« Monleale - Polet Kwins 4:2 (1:0) POLET: Galessi, Bilucaglia; Si-ronich, Ferjanič, Battisti (2 gola), De Ia-co; Poloni, Didu, Montenesi, D. Fabietti. Trener: A. Ferjanič. Polet ZKB Kwins je zasluženo izgubil v gosteh proti Monlealeju. Končni izid je bil 4:2. »Igrali smo zelo slabo. S takim pristopom ne gremo nikamor, ne bomo zbrali niti točke. Prva linija je še dobro opravila dvoje delo, druga linija pa je igrala pod vsako kritiko,« je bil po tekmi oster trener Aci Ferja-nič. V prvem polčasu so gostitelji vodili z 1:0. V drugem delu pa kar s 4:0. »Šele nato smo reagirali in dosegli dva gola. Obakrat je zadel Battisti. Usodne so bile številne napake v obrambi. Zdaj nas čaka derbi z Edero. Igrali bomo v torek, 2. novembra ob 21.00 na Opči-nah. Takrat bomo imeli na razpolago tudi Fajdigo,« je še dodal Ferjanič. TENIS V Dubrovniku Ciguijeva do četrtfinala Naša najboljša teniška igralka Paola Cigui je na mednarodnem ITF turnirju v Dubrovniku z nagradnim skladom 10.000 dolarjev izgubila v četrtfinalu. Z izidom 6:4, 6:2 je bila boljša od nje Hrvatica Dijana Ba-novec, ki je Ciguijevo premagala že na nekem prejšnjem turnirju. V prvih dveh krogih glavnega dela turnirja je gajevka najprej s 7:5, 6:2 odpravila Romunko Carmelio-Eleno Hristeo, nato pa je s 7:6, 6:3 premagala še Hrvatico Emo Mikul-čič. V Dubrovniku bo prihodnji teden na sporedu še en turnir z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, do takrat pa bo tam Paola trenirala. POREČ Uspelo 9. srečanje ZSŠDI - UI V Poreču je bilo včeraj dopoldne tradicionalno, že 9. srečanje med športniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Unije Italijanov iz Slovenije in s Hrvaške. V primerjavi z napovedmi je bil program nekoliko okrnjen, saj sta odpadli tekmi moške košarke in malega nogometa. V prvem primeru ekipe niso uspeli sestaviti gostitelji, v drugi pa gostje. Tako so športniki merili moči v moški in ženski odbojki, ženskem in moškem namiznem tenisu, tenisu, šahu in balinanju. Kar zadeva rezultatov je treba reči, da so bili uspešnejši tekmovalci Unije Italijanov, saj je bila reprezentanca ZSŠDI boljša samo v tenisu. Po športnem delu, ki se je odvijal v Zeleni laguni in je potekal v prijateljskem in sproščenem ozračju, je bilo na vrsti skupno kosilo z nagrajevanjem. Vodja delegacije Unije Italijanov Sergio Delton je predlagal, da bi bila prihodnja srečanja namenjena predvsem šolski populaciji, dogovarjali pa se bodo tudi za ustreznejši termin, saj zdajšnji sovpada s tekmovanji na zvezni ravni. O nastopih bomo še poročali. ŠOLSKI ŠPORT - Atletika za dijake naših tržaških višjih srednjih šol S kraljico športov Na Kolonji nastopilo 400 dijakov - Presenetili tudi nešportniki V teku so moči merili tudi na daljši razdalji kroma KOŠARKA - Zmaga in poraz v deželni C-ligi Breg nadoknadil visok zaostanek V Ronkah odločilna zadnja četrtina - Črna sobota za Bor Radensko v Tolmeču Ronchi - Breg 69:81 (18:13, 27:26, 54:48) BREG: Schillani, Grimaldi 17 (2:4, 3:9, 3:6), Ferfoglia 9 (3:4, 3:5, 0:2), Samec 12 (6:8, 3:5, 0:1), Giaco-mi 17 (6:7, 4:7, 1:2), Richter 22 (6:6, 2:5, 4:6), Zeriali, Visciano 4 (2:4, 1:4, 0:1), Nadlišek n.v., Formigli n.v. Trener: Krašovec. SON: 18. Bregova zmaga v Ronkah ni bila tako prepričljiva, kot kaže na prvi pogled končni rezultat. V prvih dveh četrtinah so varovanci trenerja Toma Krašovca igrali pod svojimi sposobnostmi. »Bržkone smo podcenjevali nasprotnika,« je po tekmi dejal načelnik Bregove košarkarske sekcije Boris Salvi. Gostitelji so v začetnih minutah povedli in vodili za sedem točk, nakar so se Brežani prebudili in se jim približali. V drugi četrtini Bregu ni šlo od rok. Slaba obramba in slabi meti iz igre so pripomogli k temu, da je ekipa iz Ronk vodila tudi za 14 točk. Med odmorom je Bregov trener primerno ukrepal in zdramil svoje varovance, ki so v nadaljevanju tekme le igrali bolj zbrano. V tretji četrtini so nadoknadili zaostanek. Odločilen je torej bil zadnji del tekme, ko so Brežani končno igrali kot je treba. S strnjeno consko obrambo, hitrimi protinapadi in natančnimi meti so gostje zagospodarili na igrišču in maksimalno vodili tudi za 16 točk. V zadnjem delu je bil s trojkami odločilen Richter, ki je bil z 22 točkami najboljši Bregov strelec. Salvi je na koncu še dodal: »Igralci tokrat niso igrali s pravim pristopom. Na papirju smo boljši od košarkarjev Ronk, ki pa so se dobro upirali.« Tolmezzo - Bor Radenska 67:57 (14:17, 30:29, 56:41) BOR RADENSKA: Bole (-, 0:3, 0:3), Madonia 2 (-, 1:5, -), Krčalic 2 (2:2, 0:2, -), Crevatin 3 (-, 0:8, 1:4), Fumarola 2 (-, 1:4, 0:4), Burni 21 (-, Bregov trener Tomo Krašovec kroma 3:6, 5:8), Medizza 2 (-, 1:2, -), Boc-ciai 2 (-, 1:2, -), Zanini 20 (5:8, 6:9, 1:1), Pipan 3 (-, 0:1, 1:2), Pertot nv. Trener: Popovic. PON: Madonia (25. min.), Fumarola (35. min.). Bor Radenska je naletel na črno soboto. Proti nasprotniku, ki je na lestvici imel enako število točk, so upali v drugačen razplet, žal pa so tokrat odpovedali predvsem pri metu, kot zgovorno kažejo že statistike. Varovanci trenerja Popoviča so sicer pričeli dobro. Nekaj preglavic jim je sicer povzročal visoki Adami, ki je bil iz razdalje kot pravi ostrostrelec (na koncu je dosegel 6:11 pri metu za tri točke), vendar niso gostiteljem nikoli omogočili, da bi si priigrali odločilno prednost. Do pravega poloma je prišlo v tretji četrtini, ko so Creva-tin in soigralci popustili na celi črti in Tolmezzo je to izkoristil, da je z delnim izidom 26:12 dejansko skoraj že zapečatil zmago. V zadnji četrtini so se sicer plavi zdramili in celo znižali zaostanek na samih sedem točk, a so nato trikrat zaporedoma izgubili žogo v napadu in sanje o novi zmagi so se razblinile. Ostali izidi: Geatti - Venezia Giulia 79:88, Roraigrande - Ardita 76:67, Romans - Servolana 60:70, Cervignano - UBC 67:69, Alba - Col-linare Basket 82:61. Skoraj 400 dijakov vseh slovenskih tržaških višjih srednjih šol je včerajšnje jutro preživelo na atletskem stadionu G. Draghicchio na Koloniji, kjer sta Državni poklicni zavod za industrijo in obrt Jožef Stefan in Državni tehnični zavod Žiga Zois priredila atletsko prvenstvo slovenskih šol. Dijaki bienija in trienija so se ločeno po spolu pomerili v teku na 100 m, suvanju krogle, skoku v daljino in v teku na 2400 oziroma 2000 metrov. »Zelo nas veseli, da se je odzvalo toliko dijakov. K uspešnosti tekmovanja so pripomogli tudi ugodno vreme, dobro ozvočenje in seveda pomoč nekaterih profesorjev,« je povedala prof. telesne vzgoje Sonja Milič, ki je bila s prof. Silvo Meuljo glavna organizatorka tretje izvedbe skupnega atletskega prvenstva. Tekmovanja so stekla ob glasbeni kulisi, za katero je poskrbela skpina LBP, in pa ob navijanju in spodbujanju sošolcev, zato je bilo vseskozi vzdušje prijetno in sproščeno. Tekmovalnemu delu je sledilo nagrajevanje prvih treh uvrščenih vsake kategorije. »Rezultati so solidni glede na to, da se malokdo ukvarja z atletiko. Po pričakovanjih so bili boljši športniki, nekaj pa je bilo tudi presenečenj med nešportniki,« je še dodala Miličeva. O tekmovanju bomo še poročali. več fotografij na WWW.primorski.eu 24 + Nedelja, 24. oktobra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.15 Tv Kocka: 10. Ricmanjski festival 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik 7.15 Šport: Pole position 7.55 Avtomobilizem: F1 - VN v Južni Koreji 9.45 Šport: Pole position dopo gara 10.25 Dnevnik L.I.S. 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Domenica in - L'arena 15.50 Variete: Domenica in - Amori 16.15 Variete: Domenica in...onda 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Game show: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: Terra ribelle 23.45 Aktualno: Speciale Tg1 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Applausi - Teatro e arte V^ Rai Due 6.00 1.50 Talent: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: The class - Amici per sempre 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.20 Variete: Art attack 8.15 Nan.: Tutti odiano Chris 8.35 Nan.: Karku 9.00 Nan.: Unfabulous 9.25 Nan.: Naked Brothers 9.50 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.20 Aktualno: A come Avventura 11.00 Šport: Numero Uno 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 1.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto, sledi Numero 1 20.00 Variete: Stracult pillole 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Castle 22.35 Šport: La domenica sportiva V" Rai Tre 6.00 7.30 8.20 10.05 11.00 11.20 11.45 12.00 12.25 12.55 13.25 14.00 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste Nan.: La grande vallata Film: Zanna Bianca - Un piccolo grande lupo (pust., ZDA, '91, i. E. Estevez) Nan.: L'ispettore Derrick Aktualno: Tgr Estovest Aktualno: Tgr Mediterraneo Aktualno: Tgr RegionEuropa Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Telecamere Salute Aktualno: Racconti di vita Aktualno: Passepartout Deželni dnevnik in vremenska napoved, sledi Dnevnik 14.30 15.00 15.05 18.00 18.55 19.30 20.00 20.10 21.30 23.25 23.40 0.50 Aktualno: In 1/2 h Dnevnik - kratke vesti L.I.S. Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro Variete: Per un pugno di libri Dnevnik in vremenska napoved Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa Aktualno: Report Dnevnik in Deželni dnevnik Variete: Cater Noster Aktualno: Telecamere salute Rete 4 7.05 Nan.: Sei forte maestro 2 8.30 Aktualno: Vivere meglio 10.00 Sv. maša 11.00 13.30 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.55 Dok.: Tutti per Bruno 15.15 Nan.: Cascina Vianello 16.10 Film: Aquile d'acciaio 3 (akc., ZDA, '92, r. J. Glen, i. L. Gossett, R. McLish) 17.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik 19.35 Film: Colombo (krim., ZDA '92, i. P. Falck) 21.05 Film: Deep Impact (fant., ZDA, '98, r. M. Leder, i. T. Leoni) 23.30 Šport: Controcampo (v. A. Brandi) 1.20 Nočni dnevnik Canale S 8.50 9.40 9.45 12.30 13.00 14.00 18.50 20.40 21.30 23.40 1.00 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Aktualno: Le frontiere dello spiri-to Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Resničnostni show: Grande Fratello 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Striscia la domenica Nan.: Distretto di polizia 10 Aktualno: Terra! Nočni dnevnik in Pregled tiska V Italia 1 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 Risanke 10.55 Nan.: Knight rider 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Due fratelli (pust., Fr./V.B., '04, r. J.J. Annaud, i. G. Pearce, F. Highmore) 14.55 20.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.10 Aktualno: Capogiro Junior 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.20 Film: Norbit (kom., ZDA, '06, r. B. Robbins, i. E. Murphy) 21.25 Variete: Colorado (v. R. Brescia, N. Savino) 0.35 Variete: Le Iene (v. I. Blasi) ^ Tele 4 11.35 Šport: Super Sea 12.10 Aktualno: Perche??? 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Domenica e sempre do-menica 13.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.15 Aktualno: Musica, che passione! 13.40 Variete: Archeologie 14.05 Variete: Camper magazine 14.30 Variete: Campagna amica 15.05 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.45 Dok.: Cavallo... che passione 17.35 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik in športne vesti 22.30 Il Rossetti 22.45 Variete: Incontri ravvicinati 23.00 Film: Hamilton 0.25 Variete: Serata da macello.. al Keller Platz La 7 21.10 21.40 22.50 0.25 0.45 1.15 (T Slovenija 2 7.00 Aktualno: A casa del musicista 7.30 Variete: L'età non conta (pon.) 8.30 Variete: Mukko Pallino 10.50 Aktualno: Rotocalco ANDKronos 11.10 Borgo Itaia 6.30 8.10 8.20 8.50 9.15 9.50 10.50 11.20 12.15 12.50 13.55 18.00 19.10 20.00 20.55 21.55 22.50 23.35 Koper 13.45 14.00 14.10 14.20 14.50 15.40 16.10 17.00 18.00 19.00 19.25 19.45 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.00 0.50 Dnevni program Čezmejna Tv - deželne vesti Euronews Tednik Dokumentarec Sredozemlje Folkest 2010 Istra skozi čas 20 let narodnozabavne glasbe na Goriškem 22.00, 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik Vzhod - Zahod Kino premiere Vesolje je... Istra in... Dok. odd.: Kosakeland in Italien Nedeljski športni dnevnik Alpe Jadran Glasbena oddaja Čezmejna Tv - TDD LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Aktualno: InnovatiON 11.20 Resničnostni show: Cuochi e fiam-me 12.30 Aktualno: Life 13.55 Film: McLintock (western, ZDA, '63, i. J. Wayne) 16.35 Nan.: Chiamata d'emergenza 17.10 Nan.: Diane - Uno sbirro in fami-glia 19.00 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Aktualno: Niente di personale 0.30 Film: La famiglia passaguai fa fortuna (kom., It., '51, i. A. Fabrizi) (t Slovenija 1 7.00 9.50 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.30 14.35 14.40 15.00 15.10 15.45 15.50 16.10 16.15 16.30 18.05 18.30 19.20 20.00 Tv Primorka 17.00 Kasaške dirke 18.00 Razgledovanja (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Lokalne volitve 2010 22.00 Film: Neskončne počitnice 23.20 Videostrani Ris. nan.: Živ Žav - Talebajski Šport špas - Oddaja o športu, zdravju in okolju Ris. nan.: Animalija (pon.) Prisluhnimo tišini Ozare (pon.) Obzorja duha Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 17.00, 18.55, 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti Na zdravje! (pon.) 17.15 NLP - razvedrilna oddaja Na naši zemlji z Marjano Grčman Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Večno s Karmen Švegl Naglas! Kuharska oddaja, 4. del Prvi in drugi Risanke Zrcalo tedna Sklepna slovesnost 45. Borštnikovega srečanja, prenos iz SNG Maribor Portret nagrajenca Žrebanje lota Mini serija: Kifeljc Dnevnik (pon.) Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal 1.15 Zabavni infokanal Skozi čas Globus (pon.) Mlad. odd.: Z glavo na zabavo (pon.) 22. Revija Zagorje ob Savi 2010, državno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Sölden: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. vožnje Med valovi - oddaja Tv Koper-Ca-podistria (pon.) Turbolenca (pon.) Rad igram nogomet Sölden: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. vožnje Rotterdam: SP v gimnastiki, finala na orodjih, prenos Dok. film: Špaltna ekspres (pon.) Ljubljanski maraton, reportaža Dok. serija: Reke in življenje Nad.: Mala Dorritova Na utrip srca (pon.) Nad.: Vroči Bronx (pon.) Film: Zasledovan (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Radio brez meja; Napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 18.20 Music box; 19.00 Napoved-nik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat, vabi Smilja Baranja; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO - Jingle RK; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Dnevnik -Jingle RK; 20.00-22.00 Volilni studio drugega kroga; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservato-rio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Det-to tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.3015.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno po- poldne; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret: Zadie Smith; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnji teden boste vstopili polni pozitivne energije. Vaši sodelavci bodo radi v vaši družbi, saj jih boste znali spraviti v dobro voljo. Prihranite energijo tudi za svoje bližnje. m^l BIK 21.4.-20.5.: Najbolje bi bilo, da bi za nekaj časa pustili zabavo ob strani ter se posvetili obveznostim, saj se vam drugače v službi ne bo izšlo. Denar: finančno stanje bo ostalo nespremenjeno. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Slabe volje, ki vam jo povzroča služba, ne prinašajte domov, saj s tem škodite odnosom v družini. Pojdite na sprehod ali rahel tek po svežem zraku, ki vam bo dobro del. RAK 22.6.-22.7.: Polni boste «« pozitivne energije in delovnega zagona, ki vam bo pomagal pri reševanju težav v službi. Vaše miselne sposobnosti bodo nadpovprečne. Venera vas bo napolnila z ljubeznijo. LEV 23.7.-23.8.: V zadnjih (^^r dneh se po nepotrebnem obremenjujete z malenkostmi, namesto da bi se osredotočili na pomembne stvari. Premislite, kaj vam pomeni največ, in se temu posvetite. DEVICA 24.8.-22.9.: Prizade-^^ vanja za uspeh v službi bodo obrodila sadove. Končno bodo poslovni partnerji opazili vaš delovni zagon in vloženi trud bo poplačan. Ostanite še naprej polni idej! VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: No- ^ ^ tranji nemir vam bo v prihodnjih dneh ne bo dal miru, zato si vzemite konec tedna zase in prisluhnite svojim občutkom. Pomagal vam bo tudi pogovor z bližnjimi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Zvezde vam v prihodnjem tednu obetajo izboljšanje zdravstvenega stanja, vendar bo vaš imunski sistem še vedno šibak. Poskrbite zase in za svoje zdravje. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Spremembe na delovnem mestu vam ne bodo všeč. Radi delate ustaljeno in s svojim ritmom, tudi timsko delo vam ne bo najbolj dišalo. Prilagoditi se boste morali novostim. KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnji dneh boste preveč pesimistični. Doma se čim bolj razvedrite, saj vas v službi čaka naporno in stresno delo. V družbi prijateljev boste zaželeni in cenjeni. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V službi boste na trenutke preveč prepričani vase in v svoje sposobnosti, kar lahko pripelje do tega, da svojega dela ne boste opravili pravočasno in dovolj kakovostno. RIBI 20.2.-20.3.: Z dobrimi za-mislimi si boste pridobili boljši položaj na delovnem mestu. Šef bo opazil vašo inovativnost in jo nagradil. Skrbite za svoje zdravje in prisluhnite, kaj vam sporoča telo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 24. oktobra 2010 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2010 - Ansambel Biseri 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Film: Il sorteggio (dram., It., '09, i. B. Fiorello) 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 18.45, 1.35 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: The class - Amici per sempre 7.00 Risanke 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it - Nonsolosoldi 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 23.20 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: Senza traccia 23.45 Film: Jesse Stone - Caccia al serial killer (triler, ZDA'05, i. T. Selleck) 0.55 Aktualno: Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora, sledi Agora Bron-tolo 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (23. 10. 2010) Vodoravno: Fatima, adar, adamit, lord, RAM, Tagore, amper, Raisa, noetika, aed, Ra, rman, Jože, miokard, Daka, limfa, up, posnemanje, Odam, antika, Edson, Lel, Lao, L. J., Elvis, apno, E. G., rekonciliacija, telovadnica, dinar, arija, ANAS, Osaka; na sliki: Jože Dekle-va. Mala križanka, vodoravno: 1. Moste, 6. aport, 7. Delia, 8. žreb, 9. A. A., 10. up, 12. rtina, 14. sen, 15. Kraus, 18. Akira, 19. Alan. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Novecento 23.10 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Fuori orario Rete 4 Nan.: Piu forte ragazzi Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 6 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Film: L'amore ha due facce (kom., i. B. Streisand, J. Bridges) 16.55 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Don Camillo Monsignore... ma non troppo (kom., It., '61, r. C. Gallone) 21.50 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.40 Film: Cielo di piombo Ispettore Callaghan (i. C. Eastwood) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnpostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resničnostni show: Grande fratel-lo (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello O Italia 1 6.05 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Variete: Cotto e mangiato (v. B. Pa-rodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Rocky IV (dram., ZDA, '85, r.i. S. Stallone, T. Shire) 22.00 23.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 22.55 Film: Matrix (fant., ZDA, '99, r. A. in L. Wachowski, i. K. Reeves) 1.30 Risanka: I Griffin ^ Tele 4 19.30 Muzikajeto (pon.) 20.10 0.15 Tranzistor 21.00 Studio City 22.00 Knjiga mene briga 22.20 Film: V dolini 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik Í w Koper 7.35 Variete: Domani si vedra (pon.) 13.45 Dnevni program 8.05 Šport: Super Sea 14.00 15.00, Čezmejna Tv - Tdd 9.00 Dok. Borgo Italia 14.20 Euronews 9.30 Nan.: Betty La Fea 14.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 10.15 Nan.: La saga dei Mc Gregor 15.00 Ciak junior 11.40 Camper magazine 15.30 Glasbena oddaja 13.15 Aktualno: Videomotori 16.00 Vesolje je... 14.05 Aktualno: ...Animali amici miei 16.30 Tednik 15.00 Šport: Rivediamoli 17.00 Avtomobilizem 16.55 Risanke 17.20 Istra in... 19.00 Aktualno: Musa Tv 18.00 23.20 Športna mreža 20.00 Športne vesti 18.35 23.55 Vremenska napoved 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 18.40 23.00 Primorska kronika 20.30 Deželni dnevnik 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 21.00 Nogomet: Udinese a giochi fatti 19.25 Šport 21.45 Variete: Serata da macello... al Kel- 19.30 Dok. odd.: Italija ler Platz 20.00 Sredozemlje 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Artevisione 23.35 Dnevnik Montecitorio 21.00 Meridiani 23.40 Šport: Nogomet, Varese - Triestina 22.30 Športel LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.25 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 23.50 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.40 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 1.00 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) Nan.: Hardcastle & McCormick Aktualno: Life Film: Il fischio al naso (dram., It., '67, i. U. Tognazzi, T. Louise) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Adventure Inc Nan.: The District Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) Aktualno: Effetto domino - Tutto fa Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pustolovščine letečega psa (pon.) 10.20 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.35 Šport špas: oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 11.05 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 11.30 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.10 Dober dan Koroška 15.45 Ris. nan.: Pika Nogavička 16.10 Pozabljene knjige naših babic (pon.) 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 O živalih in ljudeh (pon.) 17.55 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke 19.55 Tednik 20.55 Hum. nan.: Moja družina 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.40 Luigi Pirandello: nocoj bomo improvizirali, Tv priredba predstave drame Sng Maribor (T Slovenija 2 6.30 9.00, 0.45 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.30 Nad.: Strasti 12.00 Sobotno popoldne 14.10 Ugriznimo znanost (pon.) 14.30 22. Revija Zagorje ob Savi 2010 15.30 Slovenski utrinki - oddaja madžarske Tv (pon.) 16.20 Umetni raj (pon.) 16.50 Prvi in drugi (pon.) 17.15 To bo moj poklic (pon.) 17.40 Državno prvenstvo v rallyju, reportaža iz Idrije 18.00 Nad.: Bratje Karamazovi (pon.) 18.45 Risanka: Rožnati panter 19.00 Z Damijanom Tv Primorka 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 15.50 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 16.30 Kultura 17.00 Lokalne volitve 2010 (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Nova Gorica na novi poti 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, pravljica, napovednik, zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepe ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti: Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; Kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Kantina, glasbena oddaja; Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.0014.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fe-giz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Tel-star; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glas bene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Al legro ma non troppo; 19.30 Mali koncert: 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 24. oktobra 2010 KULTURA / KULTURNI DOM V TRSTU - Otvoritvena predstava nove sezone v SSG Umetnik, ki politično oblast izrablja za uveljavljanje svoje umetnosti Svojski pogled na rimskega cesarja Nerona - Pop-rock opera Andreja Rozmana in Davorja Božiča Neron, Andrej Rozman Roza, Davor Božič Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Darja Dominikuš Scenograf Alen Ožbolt Kostumografinja Bjanka Adžic Ursulov Koreografinja Tanja Zgonc Avtor glasbe in korepetitor Davor Božič Lektorica Barbara Kosun Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Igrajo Jurij Zrnec, Janez Hočevar, Saša Tabakovic, Polona Vetrih, Pia Zemljič, Matija Rozman, Maša Kagao Knez No, konec oktobra je v tržaškem Kulturnem domu zaživela tudi nova sezona Slovenskega stalnega gledališča, po lanskih dramatičnih zapletih v dokaj vedrem vzdušju; umirjeno vedrino, nekako vsakdanjo, resda nekoliko praznično, a brez poudarjenega slavnostnega, a obenem nekako konvencionalnega pridiha, ki je bil pred ne ravno mnogimi leti značilen ob takih priložnostih, je bilo čutiti tudi v dvorani med petkovo otvoritveno predstavo: verjetno gre za znak časa, saj so vsaj v Trstu gledalci vse dosedanje otvoritvene predstave sprejeli v enakem razpoloženju duha. Kakorkoli že, ob koncu slovenske pop-rock opere Neron v postavitvi ljubljanske Drame, ki so jo v SSG letos izbrali za otvoritev, je vedrino napolnilo navdušeno zadovoljstvo zaradi dobre predstave, ki je skupaj z zabavnimi trenutki ob prikazovanju dogodkov iz življenja rimskega cesarja, kakršni so se zapisali v skupinski spomin od kronik starih zgodovinarjev do sodobnih romanov in filmov, razprla pogled na marsikateri aspekt naše sodobnosti. Sicer pa je predstavo v Trst pospremil velik uspeh, ki ga je doživela v Sloveniji od krstne uprizoritve marca 2009. Andrej Rozman Roza je v Sloveniji priljubljen gledališčnik, kot avtor, igralec in režiser, vendar je uprizarjan v gledališkem obrobju, ki je med slovensko manjšino v Italiji bolj malo znano; od njegovih številnih predstav sta k nam prišli le dve glasbeni: Brucka v Ljubljani in Obuti maček; z Brucko v Ljubljani je Rozman že sodeloval z glasbenikom Davorjem Božičem. V njuni poprock operi se v kronološkem redu zvrsti vseh štirinajst let Neronovega vladanja, od proglasitve za cesarja leta 54 n. št. do leta 68, ko je popolnoma izgubil politično podporo in je storil samomor, da ga uporniki ne bi ujeli živega. V našem kolektivnem spominu velja za krutega, nizkotnim strastem predanega tirana,megalomana, ki je iskal podporo množic nižjih slojev in narcistično nastopal kot pesnik, pevec in športnik. V kolikšni meri Neronov negativni sloves ustreza resnici, danes ne moremo vedeti, saj so o njem pisali zgodovinarji, ki so pripadali njemu sovražnim krogom; vsekakor pa se Rozmanova in Božičeva pop-rock opera s tem vidikom ne ukvarja,nasprotno, v njej so nanizani dogodki, ki ponazarjajo njegovo krutost in zagledanost v samega sebe: umor matere Agripine, ki ga je z umori in zarotami spravila na prestol, da bi sama vladala; umor prve žene Oktavije, da bi se poročil z ljubico Popejo, ki jo je speljal prijatelju Oto- Otvoritvena predstava je pri gledalcih, med katerimi je bilo tudi veliko mladih, požela veliko odobravanje ssg/kroma nu in ki jo je na koncu nosečo v pijanem besu pretepel do smrt; skladanje verzov ob gledanju na veliki požar, ki je uničil Rim in ki ga je prepovedal gasiti, zato da bi ga lahko na novo zgradil s še večjim bliščem, in preganjanje kristjanov, ki naj bi zakrivili požar. Vendar se predstava ne loteva Nerona kot cesarja, to je kot politika, temveč kot umetnika, ki se politične moči poslužuje, da bi uveljavljal svojo umetnost in dosegel občudovanje množic. Prav v tem premiku gledanja na naslovnega junaka se izrisuje primerjava z današnjo stvarnostjo, v kateri se množična medijska pozornost kaže kot vsesplošno zaželeni cilj. Ne glede na monumentalnost obravnavane teme deluje Rozmanova in Božičeva pop-rock opera (ki se glasbeno bolj nagiba k popu kot k rocku, ko-reografsko pa k sodobnemu plesu) v režiji Matjaža Zupančiča sveže in lahkotno. K vtisu prispeva zračna, v bistvu preprosta scena brez spektakularnih tehničnih prijemov, vsa v belem z malo črnine. Kostumi namigujejo na modo antike, v katero so vključeni elementi, ki so za nas postali simboli, denimo frak za visoko funkcijo v vladnem aparatu ali rdeči korzeti in hlačke za spolni razvrat. Sploh prikazovanje seksa,provokativno poudarjeno, a brez vsakršnega realističnega posnemanja, tako da izgubi kakršnokoli žgečkljivost, v predstavi ponazarja moralni razvrat, v katero je Neronova vlada pahnila družbo. Predstava je prepričljiva tudi z igralske plati; Jurij Zrnec kot Neron je k skrajnostnim nagnjena, a simpatična popovska zvezda; Polona Vetrih je oblastna in cinična Neronova mati Agripina; Pia Zemljič je hladna preračunljiva Popeja, Janez Hočevar je umirjeni filozof Seneka; Saša Tabakovic je ravnodušni prefekt pretorijanske garde Tigelin, ki brez pomisleka izvede še tako krute Neronove ukaze; Matija Rozman je svetovljanski Neronov prijatelj Oto; Maša Kagao Knez je nema na vse pripravljena Neronova ljubica Akte. Zasedbo dopolnjuje osem pevcev-ple-salcev, ki prevzemajo vloge sužnje, stražarjev, patricijev, meščanov. (bov) SARAJEVO - V torek na mednarodnem gledališkem festivalu MESS Slovensko stalno gledališče s predstavo Uh, ljubezen Slovensko stalno gledališče je bilo uvrščeno v program gledališkega festivala Mess, ki se odvija v teh dneh v Sarajevu. Letošnja je slavnostna, 50. izvedba najstarejšega mednarodnega gledališkega festivala na Balkanu, ki bo prvič v svoji zgodovini netekmo-valnega značaja. Moto »Večno mladi« bo do 31. oktobra povezal 35 predstav iz 14. držav. Festivala se bo udeležilo okrog 600 gostov in umetnikov med- narodnega slovesa (med temi Robert Wilson, ki je s predstavo Krappov zadnji trak odprl program). Kot je povedal direktor festivala Dino Musta-fic, je Mess »sinonim za vrhunska gledališka doživetja in predstavlja kontinuiteto v utrjevanju kulturne vloge Bosne in Hercegovine z večkultur-nostjo njene prestolnice Sarajevo«. Tržaško gledališče bo nastopilo v torek v dvorani Narodnega gleda- lišča v Sarajevu s predstavo Uh ljubezen, tremi enodejankami Antona Pavloviča Čehova v režiji Paola Ma-gellija. Slovensko stalno gledališče se je pred leti že udeležilo tega festivala s Lorcovo tragedijo Krvava svatba v koreodramski preobrazbi Damirja Zlatarja Freya. Letošnje gostovanje Slovenskega stalnega gledališča je s svojo podporo omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Med protagonisti sta tudi Lara Komar in Danjel Malalan kroma GLEDALIŠČE - Borštnikov prstan Letošnji nagrajenec je Janez Hočevar - Rifle Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, najvišjega slovenskega priznanja za igralsko umetnost, je gledališki igralec Janez Hočevar - Rifle. Priznanje za življenjsko delo mu bodo izročili na današnji sklepni slovesnosti 45. Borštnikovega srečanja v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Lani je to priznanje prejela igralka Minu Kjuder, letos pa je po tradiciji šlo v roke moškemu. Kot piše v obrazložitvi nagrade, so se za Hočevarja odločili, ker gre za vrhunskega slovenskega igralca s številnimi in nepozabnimi kreacijami v gledališču, na filmu, televiziji in radiu. Njegova odlika je obvladovanje vseh zvrsti in žanrov ne glede na medij, v katerem nastopa, pa čeprav je znan predvsem po komičnih vlogah. Leta 1966 se je zaposlil v ljubljanski Drami. Prva večja vloga je bila vloga študenta Tončka v veseloigri Ta veseli dan ali Matiček se ženi leta 1966, med drugim pa je igral še Arhitekta v kontroverzni igri Arhitekt in asirski cesar (1968) in Filatelista v igri Znamke, nakar še Emilija ... ter za obe vlogi na sarajevskem Festivalu malih in eksperimentalnih odrov (1969) prejel nagrado zlati venec. Konec 70. let je ustvaril Millerja v igri Spletka in ljubezen (Mestno gledališče ljubljansko), Jermana v Hlapcih (Mestno gledališče ljubljansko) in Fau- sta v Don Juanu in Faustu (Drama SNG Maribor) ter za vse tri vloge leta 1981 prejel nagrado Prešernovega sklada. Janez Hočevar, rojen 1. februarja 1940 v Ljubljani, je tudi mojster radijske igre in umetniške besede, pevski talent je izkazal v operah Netopir in Vesela vdova ter muzikalih Goslač na strehi in Neron, so zapisali v obrazložitvi nagrade. Za filmsko vlogo očeta Petana v filmu Kavarna Astoria pa je na festivalu v Pulju prejel prestižno nagrado zlata arena. Od leta 1992 predava na AGRFT v Ljubljani kot redni profesor za dramsko igro. (STA) / DNEVNE NOVICE Nedelja, 24. oktobra 2010 27 ITALIJA - Nepričakovana izjava ministrskega predsednika Berlusconi za umik spornega Alfanovega zakona Fini: Vlada mora trdo delati in ne obljubljati tistega, česar ne more izpolniti RIM - »Predlog pravosodnega ministra Angelina Alfana o imuniteti za predsednika republike in vlade ne sodi med moje prednostne naloge.« Tega ni izjavil vodja te ali one opozicijske stranke, temveč ministrski predsednik Silvio Berlusconi, ki je včeraj presenetljivo zavrnil sporni predlog svojega pravosodnega ministra. Ta predlog bo kot kaže sedaj klavrno propadel oziroma bo romal v pozabo v pristojnih parlamentarnih komisijah. Vse stranke na levi in desni pozdravljajo petkovo stališče predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je - kot znano - dejansko zavrnil zakonski predlog pravosodnega ministra. Napolitano je včeraj dodatno pojasnil svoje misli (izrazil jih je v pismu predsedniku pravosodne komisije v senatu Carlu Vizziniju) in ponovil, da ga moti predvsem možnost, da bi o kazenskem pregonu državnega poglavarja lahko v nekaterih izrednih primerih odločal parlament. Sicer to ne pomeni, da je predsednik načelno proti predlogu, pojasnjuje Kvirinal. Ministrski predsednik je povedal, da ga Alfanov predlog ni nikoli zanimal. Pač pa ga bolj skrbijo nekateri sodniki, ki ga preganjajo iz političnih razlogov, ker hočejo prizadeti njegovo vlado in desnosredinsko koalicijo. »Berlusconi govori vedno eno in isto. Nič novega torej,« pravijo v levi sredini, kjer sicer ocenjujejo, da se bo ministrski predsednik tako ali drugače spet poskusil zaščititi pred roko pravice. Berlusconija znova precej skrbi predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini, ki je včeraj v Trevisu odkrito nastopil proti »karizmatičnemu« voditelju vladne koalicije. Karizmatična stranka je v politiki pomembna, saj pomaga pri volilnih zmagah, vendar pomeni najslabšo pot, kadar je treba izpolniti volilne obljube, je dejal Fini. Predsednik zbornice in vodja novega desničarskega gibanja Futuro e liberta (Prihodnost in svoboda) je v Trevisu prisostvoval soočenju med svojim nekdanjim predhodnikom Lucianom Vio-lantejem in nekdanjim notranjim ministrom Giuseppejem Pisanujem. Njuno razpravo je označil za tvorno in umirjeno, takšno ozračje pa Fini pogreša v parlamentu, kjer »karizmatična stranka deluje brez posrednikov in se naslanja na odnos med vodjo in volil-ci«. Predsednik zbornice je imel zelo jasno v mislih predsednika vlade in njegovo stranko Ljudstva svobode. Italijanski pravosodni minister Angelino Alfano in predsednik vlade Silvio Berlusconi ansa KOREJA - Okvirni sporazum na zasedanju skupine G20 Zajezitev devalvacije valut in okvirni dogovor za reformo FMI SEUL - Svetovne gospodarske sile želijo preprečiti tekmovanje držav v zniževanju vrednosti nacionalnih valut, so se ob koncu dvodnevnega srečanja v korejskem letovišču Gyeongju dogovorili finančni ministri in guvernerji skupine G20. Želijo si premik k bolj tržno določenemu sistemu menjalnih tečajev, ki bo odražal resnične gospodarske temelje in se vzdržal devalvacije valut z namenom spodbujanja konkurenčnosti. Razvite države bodo pozorne na izredna nihanja in premike menjalnih tečajev brez pravil, so udeleženci srečanja zapisali v sklepni izjavi. «Ti ukrepi bodo pomagali k zmanjšanju tveganj izrednih nihanj v kapitalskih prilivih, ki jih je opaziti v nekaterih hitro rastočih državah.» Udeleženci srečanja so ob tem obljubili, da se bodo vzdržali vseh oblik protekcioni-stičnih ukrepov. Na srečanju v Južni Koreji so sicer ZDA očitale Kitajski, da za spod- Šef IMF Dominique Strauss-Kahn ansa bujanje izvoza umetno vzdržuje svojo valuto na nizki ravni. Dve leti po izbruhu svetovne finančne krize je gospodarsko okrevanje še šibko, so ugotovili udeleženci srečanja. Medtem ko je rast v številnih vzpenjajočih se državah močna, pa je v mno- gih razvitih državah obotavljiva. Srečanje je služilo kot priprava na vrhunsko srečanje predsednikov držav in vlad držav G20 čez tri tedne v Seulu, kjer bo na dnevnem redu tudi reforma Mednarodnega denarnega sklada (FMI). Za nov FMI so bili sicer že dogovorjeni glavni obrisi: dokapitalizacija mednarodne finančne institucije, novi sedeži za države s hitro rastočim gospodarstvom, sodelovanje FMU pri nadzorovanju gospodarskih politik držav itn. Deset največjih delničarjev sklada bodo ZDA, Japonska, štiri države EU (Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija) in štiri največja hitro rastoča gospodarstva (Brazilija, Rusija, Kitajska in Indija). Dva sedeža v 24-članskem vodstvenem svetu finančne institucije, ki jih bodo dobile hitro razvijajoče se države, bo odstopila EU. Kateri državi jih bosta morali odstopiti še ni znano, italijanski finančni minister Tremonti pa je zagotovil, da to ne bo Italija, razen v primeru, če se ustanovi skupni sedež EU. V Afganistanu napad na urad Združenih narodov HERAT - V mestu Herat na zahodu Afganistana so oboroženi moški včeraj napadli tamkajšnji urad Združenih narodov. Po zadnjih podatkih sta bila v spopadih z napadalci ranjena varnostnika in policist, vsi štirje napadalci pa so bili v incidentu ubiti. Afganistanske oblasti so potrdile, da se je najprej ob vhodu v urad z avtomobilom bombo razstrelil eden od napadalcev, zmedo ob tem pa so izkoristili ostali trije napadalci, ki so preoblečeni v ženske stopili v prostore urada. V Franciji še protesti proti pokojninski reformi PARIZ - V Franciji se nadaljujejo protesti proti pokojninski reformi, ki jo je v petek zvečer potrdil senat. Naftne rafinerije ostajajo zaprte, železnice pa so bile prisiljene zmanjšati število voženj, potem ko številni delavci niso prišli na delo. Zaradi stavke je bilo v zadnjih dneh blokiranih vseh dvanajst rafinerij nafte v državi, pa tudi več skladišč goriva. Zaradi pomanjkanja goriva je zaprtih 30 odstotkov bencinskih črpalk v Parizu, pa tudi sicer prihaja do motenj v prometu. Nemški diplomati sodelovali pri holokavstu BERLIN - Nemško zunanje ministrstvo je aktivno sodelovalo pri množičnem poboju judov med drugo svetovno vojno, je po pisanju nemške revije der Spiegel in nedeljske izdaje časnika Frankfurter Allgemeine Zeit ugotovila zgodovinska komisija. »Zunanje ministrstvo je bilo zločinska organizacija,« je za medije povedal vodja komisije Eckart Conze. Pojasnil je, da je nemško zunanje ministrstvo v nasprotju z dosedanjim prepričanjem javnosti od vsega začetka sodelovalo pri vseh ukrepih preganjanja in uničevanja judov, kar pa je po letu 1945 aktivno prikrivalo. Komisija, ki jo je leta 2005 ustanovil tedanji nemški zunanji minister Fischer, naj bi končno poročilo objavila prihodnji teden v Berlinu. Na zabavi na severu Mehike ustrelili 12 mladih CIUDAD JUAREZ - Na zabavi v mestu Ciudad Juarez v severni Mehiki so oboroženi napadalci ustrelili najmanj dvanajst mladih, starih od 14 do 20 let. Okrog 18 ljudi je bilo pri tem ranjenih, med njimi je najmlajši star devet let. Po navedbah tožilstva so na kraj, kjer je potekala zabava, pozno zvečer pripeljali trije avtomobili, iz katerih so neznanci začeli streljati, nato pa pobegnili. Policija pa je na prizorišču pokola našla približno 70 nabojev, kakršne navadno uporabljajo mamilaške združbe. IRAK - Dokumenti o vojni v Iraku od včeraj dostopni na spletni strani warlogs.wikileaks.org. Svet zgrožen, za Iračane nič novega Wikileaks objavil 400 tisoč ameriških vojaških dokumentov, ki razkrivajo nove podrobnosti o številu ubitih Iračanov, zlorabah ujetnikov in vlogi Irana WASHINGTON Ustanovitelj spletne strani Wikileaks Julian Assange ansa Dokumenti o vojni v Iraku so zdaj dostopni na spletni strani »vse skrivnosti« Juliana As-sangeja na naslovu warlogs.wiki-leaks.org. »To je največji beg vojaških informacij v zgodovini,« oznanja Wikileaks v zvezi s 391.832 poročili (The Iraq War Logs), ki dokumentirajo okupacijo in vojno v Iraku od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2009 z besedami vojakov oboroženih sil ZDA. Spletna stran Wikileaks je namreč včeraj objavila okrog 400 tisoč večinoma zaupnih ameriških vojaških dokumentov o vojni v Iraku, ki med drugim razkrivajo nove podrobnosti o številu ubitih Iračanov, zlorabah ujetnikov in vlogi Irana. ZDA so nad objavo ogorčene, saj naj bi s tem ogrožali številna življenja, za Iračane pa zgodbe o zlorabah niso nič nove-ga.Ustanovitelj spletne strani Julian As-sange je pojasnil, da so dokumente objavili zato, da bi razkrili «resnico» o dogodkih med letoma 2004 in 2009 v Iraku. Kot je povzel, dokumenti navajajo 109.000 primerov nasilne smrti v Iraku. Med žrtvami je 66.000 civilistov, od katerih jih 15.000 prej ni bilo zabeleženih. S tem se je skupno število smrtnih žrtev vojne v Iraku zvišalo na več kot 150.000, od tega je 80 odstotkov civilistov, so pojasnili pri organizaciji Iraq Body Count. Objavljeni dokumenti med drugim navajajo primere številnih mučenj v Iraku. Večinoma naj bi šlo za zlorabe s strani iraških sil in policije, hkrati pa naj bi dokumenti kazali na možnost, da so ameriške sile dopustile iraškim, da mučijo vojne ujetnike. Po drugi strani pa tudi iraške oblasti niso preiskovale domnevnih zločinov Američanov. Kar zadeva vlogo Irana, tajni dokumenti nakazujejo, da je Teheran vodil skrito vojno z ameriškimi silami v Iraku. Iran naj bi oboroževal in uril iraške milice, ki so napadale koalicijske vojake in iraške vladne predstavnike, in to tudi po januarju 2009, ko je predsednik ZDA postal Ba-rack Obama, ki je bolj spravljiv do Irana kot njegov predhodnik George Bush. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je objavo tajnih doku- mentov o vojni v Iraku «odločno» obsodila, saj so s tem po njenih ocenah ogrožena številna življenja. Ogorčen je bil tudi tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva Geoff Mor-rell, ki je dejanje Wikileaksa označil za «sramotno». Kot je dejal, bi to lahko «spodkopalo varnost» tako Američanov kot Iračanov. Iračani sicer nad vsebino objavljenih dokumentov niso presenečeni. Iz dokumentov, med katerimi je veliko poročil ameriških vojakov s terena, je razvidno, da so največ iraških civilistov ubili Iračani. Največji davek je med civilisti zahtevalo sektaško nasilje. Tako je bilo decembra 2006, ki velja za najhujši mesec vojne v Iraku, ubitih približno 3800 civilistov in kakih 1300 policistov, upornikov in ameriških vojakov. Od kod so dobili te dokumente, pri Wikileaksu ne želijo razkriti. Po navedbah Guardiana so elektronski arhiv najverjetneje dobili od »istega disidentskega analitika ameriške vojaške obveščevalne službe« kot dokumente o Afganistanu. 28 Nedelja, 24. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1020 1010 1000 Danes zvečer bo iz Severnega Morja dospela močna hladna fronta; pred tem pa bodo na vreme uplivali vlažni tokovi, nato pa še hladen in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 18.04 - Dolžina dneva 10.30 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.26 in zatone ob 9.06 A Nad severno in delom zahodne Evrope je ciklonsko območje z vremensko fronto, ki se zadržuje na Alpah. Plitev ciklon nastaja tudi v severnem Sredozemlju. Z jugozahodnimi vetrovi bo nad naše kraje pritekal topel in vse bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 16,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.59 najnižje -22 cm, ob 11.05 najvišje 49 cm, ob 17.56 najnižje -51 cm, ob 0.16 najvišje 21 cm. Jutri: ob 5.22 najnižje -16 cm, ob 11.28 najvišje 45 cm, ob 18.31 najnižje -47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..... 1 2 2000 m...... ...... 2 10 2500 m..... .....-1 . .5 2864 m..... .....-3 1500 m .... UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg pars topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 3/11 TRBIŽ O 2/10 O GRADEC 5/16 CELOVEC O 3/13 o 2/10 KRANJSKA G. V\> VIDEM o L)3 5/16 O PORDENON 6/15 O TRŽIČ 5/14 _ O KRANJ ^O 4/14 S. GRADEC CELJE 7/16 O MARIBOR o 8/16 PTUJ O M. SOBOTA O 8/17 ČEDAD O 6/15 ^ 0 ( LJUBLJANA r,ORirA rt O N. GORICA 8/15 J N. MESTO 7/16 Sns 0 8/15 POSTOJNA O ^ 8/16 v8'15 ¿r o 7/12 n ^— PORTOROŽ O v-- UMAr REKA 12/16 UMAG OPATIJA , ZAGREB 8/17 O A. PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Popoldne se bo povsod pooblačilo in bo deževalo v hribih in v nižinah; na obali bo možnost padavin nižja, saj bo v večernih urah zapihal jugo. Zvečer bodo padavine obilne, močne v predalpskem pasu. Meja ^sneženja bo na 1700 m. V severovzhodni Sloveniji bo še sončno. Drugod bo pretežno oblačno, v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodnik. Proti večeru se bodo padavine na zahodu okrepile in ponoči razširile nad vso Slovenijo. Ob morju bo pihal jugo.Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, ob morju do 11, najvišje dnevne od 10 do 17 stopinj C. O GRADEC 5/6 TOLMEČ O 1/3 TRBIŽ O 0/2 O-, ČEDAD^^* 8/11 o 2/2 KRANJSKA G. CELOVEC O 4/4 O TRŽIČ 4/6 o 3/5 S. GRADEC CELJE 5/6 O MARIBOR O 4/5 M. SOBOTA O 5/5 O N. GORICA 9/9 O KRANJ O LJUBLJANA 5/7 N. MESTO 4/6 K POSTOJNA O ^ J) O 3/6 . /VISI L/ KOČEVJE (aJ^, -O - M ČRNOMELJ REKA 10/12 ZAGREB 5/7 O £ Jutri bo oblačno z obilnimi padavinami. Nad okoli 1000 m bo močno snežilo in v Julijskih Alpah bo sneg dopoldne pogrnil območje na 700 m do Trbiža. V nižinah bo pihal močen severovzhodnik, na obali pa močna burja s sunki do 100 km. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo oblačno in deževno, meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 700 m. Ponekod bo zapihal severni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. PARIZ - V Musée d'Art Moderne Basquiat, umetnik z ulic New Yorka Razstava je odprta do 30. januarja 2011 - Prva retrospektiva tega kontroverznega newyorškega umetnika v Franciji V pariškem Musée d'Art Moderne je v teku razstava ameriškega slikarja in kiparja Jean-Michel Basquia-ta. Gre za prvo retrospektivo tega velikega umetnika v Franciji. Basquiatove retrospektive so izredno težavne, saj se muzeji niso zanimali za njegova dela, ki so jih zato pokupili predvsem privatniki. VHeksagonu imata na primer le Centre Culturel G.Pompidou v Parizu in Musée de Marseille vsak po eno sliko, kar pomeni, da je bilo zbiranje del za to postavitev izredno zahtevno. Za razstavo v Pariškem muzeju sodobne umetnosti so združili več kot 160 Basquiatovih del (86 slik, 65 risb, 11 predmetov) oziroma približno osmino njegovega opusa; stroški so znašali okoli 1,4 milijona evrov. Basquiat (1960-1988) je svojo kariero začel kot najstnik z grafitiranjem po East Villageu v New Yorku s Keit-hom Haringom in Kennyjem Scharfom. .Šlo je za slogane proti družbi, toda Basquiat je že takrat s svojimi besedili izstopal; podpisoval se je kot SAMO. Pripomogel je tudi, da so grafiti zasloveli oziroma da so z ulic prešli v galerije. (V 70. letih so grafite imeli še za vandalizem in šele z drugo generacijo, z grafitarji kot Futura 2000 in Lee Qui-nones, so se galerije začele zanimati za ta način izražanja.) Ko je Basquiat zapustil poulično slikanje, ni zapustil grafitov, ki so z živimi barvami in ponavljajočimi se besedami bili vedno prisotni. Te žive barve so bile v pravem nasprotju s tedanjo ameriško avantgardo, ki sta jo označevali sivina in minimalizem. Na Basquiatovo delo sta močno vplivala tudi afriška dediščina ameriške kulture in njegovo poreklo - oče je bil Haitijec, mati Portoričanka. Bas-quiat je v prvih dveh letih slikal predvsem okostnjaške podobe in obraze podobne maskam: to je bila po eni strani afriška dediščina, po drugi pa odraz temne plati še močno rasistične ameriške družbe. S časom je začel uporabljati različne materiale in razširil je paleto tem: z Julianom Schna-blom, Davidom Sallejem, Francescom Clementom in En-zom Cucchom so sestavljali tako imenovano neoekspre-sionistično gibanje. V neverjetnem New Yorku osemdesetih let se je dobival z raznoraznimi umetniki in zvezdniki, med drugim s tedaj vzhajajočo zvezdo Madonno, Davidom Bowiejem, predvsem pa je navezal prijateljske stike z An-dyjem Warholom. Ta neverjetni New York osemdesetih, ki je bil za umetnike prava Meka, pa je bil tudi velika past zaradi drog: mamila so uničila Basquiatovo vzpenjajočo kariero, načela so osebne odnose - Warhol ga je zapustil prav zaradi njegove odvisnosti - in ga naredila paranoid-nega. 22 augusta 1988je zaradi prevelikega odmerka umrl. Njegova prezgodnja smrt in življenjski stil sta gotovo pripomogla k mitu, vendar je vrednost njegovih del nedvomna; danes so njegova dela med najbolj kotiranimi in Untitled (Boxer) je bil prodan pri Christie's za 14 milijonov dolarjev. Razstava v pariškem Musée d'Art Moderne bo na ogledu do 30. januarja 2011. Jana Radovič V pariškem Musée d'Art Moderne je v teku prva retrospektivna razstava ameriškega slikarja in kiparja JeanMichel Basquiata v Franciji AVTOMOBILI Ferrari odpira tematski park v Abu Dabiju ABU D ABI - Sloviti proizvajalec dirkalnikov in športnih avtomobilov Ferrari bo dobil svoj prvi tematski park. Ferrari World bodo v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih odprli 27. oktobra, glavna atrakcija navdušencev nad dirkalniki pa bo predvsem "vlakec smrti", ki bo drvel s hitrostjo 240 kilometrov na uro. Med bolj zanimivimi naj bi bil tudi poseben stolp, ki bo obiskovalce lahko "izstrelil" 62 metrov visoko, s čimer bodo lahko občutili podobne pospeške, kot jih doživljajo dirkači formule ena. Poleg tega bo v parku tudi največja zbirka klasičnih in modernih dirkal-nikov Ferrarija izven sedeža podjetja v Maranellu. Tematski park bo obiskovalcem poskušal približati tudi ostale značilnosti dirkaškega življenja - od sprehoda po paddocku, kjer se pripravljajo dirkalniki za dirko, do dela v boksih, kjer se dirkalni-ki med dirko oskrbijo z gorivom in novimi pnevmatikami. Prav tako bodo obiskovalci lahko uporabljali enako orodje, kot ga uporabljajo mehaniki ferrarijev. "Prinaša nam svet moto športa. Prinaša nam odlične GT avtomobile. Prinaša nam nostalgijo," je povedal direktor parka Andy Keeling. "Poleg tega bo tudi odličen kraj za zabavo. To ni muzej. Tudi ni avto salon. Voziš se lahko z velikimi vlakci smrti. In gre za vlakce Ferrari-jeve formule ena," je dodal. Odprtje tematskega parka v Abu Dabiju sicer kaže tudi pomen Bližnjega vzhoda za prihodnost formule ena in motorističnih dirk na sploh. Abu Dabi in Bahrain sta že prizorišči dirk formule ena, kmalu pa naj bi dirke gostil tudi Katar. Prav tako se krepijo mednarodne dirke po puščavah v regiji, poleg tega pa imajo države okoli Perzijskega zaliva enega najvišjih dohodkov na glavo prebivalca.