Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. Štev. 149. V LimiUoDl. v icrek dne 5. Jnllja 1921. »SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jngo- slartfe ln t LJubljani: u oelo leto naprej. S 240-— ■a pol leta „ .. „ 120 — » četrt leta „ .. „ 60 — » en mesec „ .. „ 20-— Zi ln o jamstvo oelolelno KtJfr. E3 Sobotna izdaja: = Z* oelo leto . . m iaoumstvo K 40 — .. 55 - LelO XLIX. Inserati: Enoatotpna petltmta (»8 m Uroka ln 8 mm rlsota sfi nje prostor1) ta enkrat , . , pe K Od- poslana 1M. po K Pri Tefljem mrrttrfe poynt Najmanjši oglas 61/Bam KlfK Izhaja vsak dan IzvzemSJ ponedeljka In J nori »o p raz« ulita ob 5. url tffnt*«]. .r«. Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. B/IU. Rokopisi so ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava Je T Kopitarjevi al. 8. — Bacha poštne hran. ljubljanske št. 650 ia naročnino ln št. 349 es oglase, tTstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, botnu-hero, 7563. Dr. Fr. Grivec: Sv. Ciril in Metod. V dobi sv. Cirila in Metoda sta se na grškem Vzhodu boriil dve struji. Ena je bila pristno bizantinska, imperialistična, narodno šovinistična, centralistična, ki je v duhu poganske rimske državne in cesarske ideje usužnjevala krščansko cerkev in zatirala vse negrške narode. Ta bizantinska cezaropapistična struja je zahtevala, da mora carigrajski škof kot škof cesarske prestolice imeti prvenstvo na Vzhodu in naposled prvenstvo v vesoljnem krščanstvu. Državno cesarsko oblast je smatrala za izvor vse politične in cerkvene oblasti. Širila je mnenje, da je starodavno rimsko cerkveno prvenstvo utemeljeno samo v politični prednosti starega Rima; a ker se je cesarski prestol prenesel c Carigrad, zato naj bi se tudi cerkveno prvenstvo preneslo v Carigrad. Druga struja je nadaljevala in ohranjala slavne tradicije onega krščanskega Vzhoda, ki je dal krščanstvu največje predstavnike svetosti in pravovernosti, velike apostole in svetnike. Ta struja je ume-vala in ostvarjala duha krščanske vesolj-nosti, ljubezni in edinosti, duha krščanske demokracije in svobode. Proti bizantinskemu cezaropapizmu je branila svobodo cerkve, proti carigrajskemu separatizmu je Suvala edinstvo z zapadno cerkvijo, proti krivovercem je junaško branila pra-vovernost; nekoliko desetletij pred nastopom sv. Cirila in Metoda je vzhodno krščanstvo ožarila s poslednjim sijajem mu-čeništva. Proti bizantinskemu nauku o političnem temelju cerkvenega prvenstva so naglašali apostolsko podlago in apostolsko ustanovitev prvenstva. Predstavniki tega vzhodnega idealizma so bili redko zastopani v zasužnjeni grški hierarhiji. Pred nasiljem države in vsled mističnega na-gnenja vzhodnega značaja so bežali iz poganske javnosti, umikali so se v samostane ter nosili luč krščanstva v oddaljene pokrajine. V življenju sv. Cirila in Metoda se nahajajo zanimive poteze, iz katerih nekateri skelpajo, da sta velika slovanska apostola služila bizantinski obliki vzhodnega krščanstva. Sv. Ciril je bil vzgojen na cesarskem dvoru, sv. Metod je bil visok državni uradnik. Oba sta bila velika bizantinska domoljuba, sta bila vdana cesarju in sta priznavala samo enega krščanskega cesarja, namreč bizantinskega. Istina je, da sta slovanska apostola imela visoke pojme 0 bizantinskem cesarstvu, a iz starosloven-skega Cirilovega življenjepisa (10. in 11. pogl.) jo razvidno, da sta bizantinsko cesarstvo pojmovala ne kot narodno, ampak kot krščansko, kot nekako zvezo krščanskih narodov. V Metodovi staroslovenski legendi se cesar dosti jasno predstavlja kot pokrovitelj in pomočnik cerkve. A to ni zloglasno bizantinsko, ampak vzhodna oblika krščanske cesarske ideje, kakor se je na zapadu razvila v srednjem veku; to je vzhodno pojmovanje krščanske zveze narodov, vzhodna — »res publica christi-ana«. To je dokaz, da se je tudi v vzhodnem krščanstvu pojavljalo ono pojmovanje krščanske države, ki so je pozneje jasneje razvilo na zapadu. Iz najstarejših cerkvenoslovanskih spomenikov, v katerih se javlja duh naših apostolov, in iz dela sv. Cirila in Metoda je razvidno ,da. sta bila sveta brata velika, izvirna in genialna predstavnika idealnega vzhodnega krščanstva, zastopnika vzhodnega krščanskega univerzalizma, v katerem ni prostora za cerkveni separatizem, in razkol. Pri katoliških historikih čitamo misel, da je bil sv. Teodor Studit, posredni učitelj solunskih bratov, poslednji odločni bizantinski katoličan. A pravičnejša jo misel da sta solunska brata poslednja ve"" • antinska katoličana, ki po svoje !o katoliškem, vesoljnem pojmo-v£ :anstva celo nadkriljujeta sv. Te-oc ' dita. noma krivo je mnenje, da je slo-vf igoslužje in slovanska cerkvena 01 ja tvorba grškega (bizantinske-gt .nstva v nasprotju z zapadnim ki >m. Slovansko bogoslužje in slovi »rkvena avtonomija je v radikal- nem nasprotju z bizantinskim pojmovanjem. Bizantinei so s svojim centralizmom in imperializmom uničevali narodno in cerkveno avtonomijo krščanskih narodov v Egiptu in v Aziji. Bizantinski nasilni centralizem je kriv, da so vzhodni narodi s pomočjo krivoverstva branili svojo avtonomijo ter podlegli mohamedanstvu. Narodne vzhodne liturgije so nastale in cvetele v dobi, ko je vzhodno krščanstvo bilo še složno z zapadnim in ko je bila cari-grajska cerkev še odvisna od Aleksandri-je. Bizantinei so bili ljuti nasprotniki slovanskega bogoslužja ter so se neprestano borili proti cerkveni in narodni avtonomiji balkanskih Slovanov. Še pod turškim jarmom so s pomočjo Turkov zatirali slovansko cerkev, slovansko kulturo in avtonomijo na Balkanu. Veličina sv. solunskih bratov je prav v tem, da sta v dobi največjega bizantinskega in germanskega cerkvenega imperializma ostvarila in branila samostojno slovansko cerkveno organizacijo ter položila temelj samostojni slovanski krščanski kulturi. Čudovita je energija svetih bratov. V Carigradu sta se izogibala boju in sta iskala zatišja v samostanski samoti. Ko je bilo treba braniti slovansko bogoelužje, utrjevati sveto vero in organizirati cerkev med Slovani, pa sta bila odločna in neustrašena. Sv. Ciril je teoretično branil slovansko bogoslužje z veliko spretnostjo in bistroumnostjo; nežni apostol je postajal bojevit in je svoje nasprotnike krepko zavračal, češ da so krivoverni, pilatniki, trijezičniki. Sv. Metod je organiziral cerkvene razmere, trpel je v nemških ječah,' sredi največjega apostolskega dola je trikrat potoval v Rim in nazaj, da je ohranil svojo misijonsko organizacijo. Ko se je orjaški sv. Metod zgrudil pod težo svojih let in svojega dela, se je pokazalo, da je istinito sam na svojih ramah nosil vso res ogromno, genialno zasnovano zgradbo. Po njegovi smrti je bilo njegovo delo v središču Evrope nenadno do tal porušeno. V misijonskem načrtu sv. Cirila in Metoda s? torej javlja neskaljeni duh one- foiova Mmfmmk® vlada. Rim, 4. julija. Novi kabinet je sestavljen takole: predseuništvo, notranji posli in začasno zunanji posli Bonomi; kolonije Gi-rardini; pravosodje Rodino; finance Soleri; zaklad Navajvojna Gasparetto; mornarica Bergamasco; prosveta Corbino; javna dela Micheli; poljedelstvo Maury; industrija in trgovina Boletti; delo in socialno skrbstvo Beneduce; pošto in brzojav Giuffrida; osvobojeni kraji Reineri. Do prihoda mar-krja Della Torrette prevzame Bonomi začasno zunanje ministrstvo. Notranji položaj na PoUskavn. Varšava, 2. julija. (Izv.) Skupina poslanca Dubanowicza se je konstituirala po odhodu iz Narodne Zveze kot nova stranka z imenom »Krščanska Narodna Stranka«, ter je sklenila zvezo s Krščansko Delavsko Stranko. Posl. Seyda je izjavil v imenu desnice, da stopi v opozicijo, V predsedniškem odboru sejma je finančni minister dr, Steczkowski podal pregled o gospodarskem stanju Poljske, Predvsem je poudarjal, da smatra sedanji neugodni položaj mimoidočim; da se mora doseči ravnotežje med izdatki in dohodki ter da se bodo pokazali kot, vzrok deficita ga krščanska, ki je v prvih stoletjih združevalo Vzhod in Zapad v eno krščansko družino. Sv. Ciril in Metod sta poslednja velika predstavnika vzhodne cerkve pred razkolom, zastopnika vesoljnega krščanstva, nepokvarjenega po bizantinstvu. Poleg tega se v slovanskem bogoslužju javlja duh krščanske demokracije, Kristusova ljubezen do preprostih in zatiranih, duh Kristusov, ki hoče naj bodo tudi preprosti deležni vseh dobrot in kulturnih zakladov krščanstva. Zanimivo je, da je uprav ta demokratična črta slovanskega bogoslužja izzvala odpor moravskega kneza Svetopolka, ki ni bil niti svetnik niti demokrat. Zase in za svoje plemiče je zahteval latinsko bogoslužje. Po Metodovi smrti je barbarsko razbil njegovo cerkveno organizacijo. V staroslovenskih legendah o sv. Cirilu in Metodu so jasno ohranjeni sledovi njunega mišljenja in govorjenja. Dokazano je, da sta bila globoko prešinjena po vzhodnem krščanskem idealizmu; bila sta odločna branitelja cerkvenega edinstva Papeža sta imenovala a p o s t o 1 i k. Ta spoštljivi izraz se je rabil za papeža v rimskih in grških samostanih. Po svojem pomenu je ta naslov v nasprotju z bizantinskim pojmovanjem cerkvenega prvenstva. Ta naslov izraža notranje prepričanje in iskreno spoštovanje, podobno kakor sedanji izraz »sveti očec. V sodobnih historičnih dokumentih se ta izraz ne nahaja; v staroslovenski literaturi se pozneje nikoli ne srečuje. Tako nam ta ostanek Ciril-Me-todove govorice dokazuje, da sta bila sveta brata osamljen pojav, da je bilo njuno delo v središču Evrope brutalno uničeno in njune tradicije nasilno zatemnjene. Naj bi duh sv. Cirila in Metoda, duh vesoljne krščanske ljubezni in spravljivo-sti, duh krščanske demokracije in pravičnosti do vseh zatiranih zavladal tudi v naši državi, ki je praznik solunskih bratov proglasila za državni praznik. Naj bi naša država težila po onem vzoru krščanske države, kakor sta jo pojmovala modri državnik sv. Metod in globoki filozof sveti Ciril. razni stroški za investicije, ki vendar po-menjajo aktive v državnem premoženju. Finančni minister upa, da bo že leta 1922, možen normalen budget, ako skupno zastavijo vse moči vlada, sejm in prebivalstvo. Potem se bo poljski marki zopet vrnilo zupaanje. Dr. Steczkovvski misli, da bo uspel kriti letošnje primanjkljaj in vendar zmanjšati število bankovcev, državni dohodki sc stalno množijo. Stavka čaškfch Ihan^nih uradnikov poostrena« Praga, 4. julija. (Izv.) Stavka bančnih uiadnikov zavzema vedno večji obseg in se poostruje. V več krajih je prišlo do dejanskih spopadov, V Moravski Ostravi so bančni uradniki s pomočjo dclavcev vdrli v mestno banko vkljub temu, da je bila močno zastražena. Banka jc scclaj v njih rokah, kajti policija se je morala umakniti. Vojaštvo dosedaj še ni stopilo v akcijo, vendar je pripravljeno za slučaj, če bi prišlo do večjih izgredov. — »Češke Slovo« poroča, da se je »Banka legionafu« izjavila pripravljeno podpirati stavkujoče uradništvo. — Listi poročajo, da bo z ozirom na to, ker se boj med uradniki in bankirji vedno bolj poostruje, pozval minister za socialno skrbstvo obe stranki na poga-jtnja in skužal spor ugodno rešiti. županom in občinskim odbornikom SLS. Deželna vlada za Slovenijo poziva župane slovenskih občin, naj skličejo ob priliki sprejetja ustave slovesne seje, prirede slavnosti in zahvale ter zahteva v osmih dneh poročila o tem, Z ozirom na to sporočamo županom in občinskim odbornikom Slovenske ljudske stranke: Ustavi priznavamo zakonitost. Vendar pa je ta ustava sprejeta z glasovi dveh neznatnih slovenskih strank proti volji velike večine slovenskega ljudstva in ima sebi člene, ki so naperjeni proti našim demokratičnim, gospodarskim, narodnim in versko-nravnim načelom. Zoper te člene se bomo toliko časa borili, dokler jih ne spremenimo. Izjave in slovesnosti, ki jih zahteva deželni predsednik, ne odgovarjajo torej čuvstvom našega ljudstva in ne služijo ljudskim koristim. Zato na predsednikov poziv odgovorite, da priznavate zakonitost ustave, da pa se ostalim njegovim vabilom ne morete odzvati. V Ljubljani, dne 4. julija 1921. Za načelstvo SLS: Dr. Anton Korošec 1. r. Kongres češkoslovaškega katoliškega dijaštva v Pragi. V dneh od 9. do 13. julija 1921 se B vršilo v prestolici mlade češkoslovaške r< publike zborovanje celokupnega kato škega češkoslovaškega dijaštva, ki bo pot prvič stopilo pred svet kot celota — organizacija. Katoliško slovensko dijaštvo, ki se je živahno zanimalo za pokret na političnem in socialnem polju in s pozornostjo sledilo poteku religioznega življenja v letih od ustanovitve samostojne narodne bratske nam republike, navdušeno in veselo pozdravlja to dijaško zborovanje v zlati Pragi. Ves spored zborovanja, predavanja in predavatelji nam obetajo in jamčijo, da bo kongres res zanimiv in ko mogel obroditi obilo uspeha v katoliškem pokretu. Saj bodo tu na dnevnem redu vprašanja, ki so aktualna še posebno v uprav naših dneh, ko gre vse delo naših narodnih voditeljev, politikov, sociologov in narodnih ekonomov za tem, da zacelijo rane, koje je globoko vsekala dolga vojska ne le v življenju družbe in države, ampak tudi Cerkve in družine. K temu šc grobi materializem, egoizem preko mere in kramarski nacionalizem, ki preveva ozračje našega sveta •— da globoko zevajo te rane. — Ni čuda, da sili baš v sedanjih dneh spetinspet verska ideja na dan. V dobi, ki hrepeni z* prenovitvijo družbe in čudavidna, ta ideja, ki edina zamorc lečiti, zdraviti. Mar nismo že globoko v prevratu, o kojem je pisal pred 24 leti veliki škol dr. Mahnič »......prevratna doba se nam bliža kar se tiče načelne važnosti, se bo z bodočim prevratom težko dal primerjati katerikoli do sedanjih. Po svoji naravi in smeri bo ta prevrat socialnopoliti-č e n ; a vršil se bo ob vse zasegajoči in določujoči verski ideji. Verska idej« bo v bodoče bolj kot nikdar doslej pojavila svoje absolutno oblastvo nad duhovi. Ni resnično, da bi bila verska ideja svojo vlogo v zgodovini za vselej odigrala, ampak ravno ona bo družabne razmere pre-obličila, narode in človeštvo prerodila < (»Več luči«, str. 262). In ta prevrat — naj bi nas našel nepripravljene? Gre za eminentno v»žtio zahtevo našega* časa, da radikalno uveljavimo krščanska načela, v toku sedanjega svetovnega socialnega gibanji Zato katoliško dijaštvo ne sme ie mirno registrirati potek tega gibanja in čakati, kaj prinese bodočnost! Če kdaj — jc v današnjih dneh potrebno, da vidi katoliško dijaštvo jasno zi.črtano svojo nalogo pred seboj, da * otvori popolnoma konkreten program in gre pogumno v boj za dejansko realizacijo tega programa. Uveljavlzanje krščanskih načel v javnem, državnem in političnem Pariz, 4. julija, (Izv.) Kakor je znano, se Trockij trudi, da razvname svetovno revolucijo, dočiin Ljenin dela za. mirni gospodarski razvoj Rusije in se v to svrho pogaja zdaj celo s patriarhom Tihonom. Trockij, kojega vpliv pada, bi se zato zdaj rad okoristil z grško-turškim sporom in poslal sovjstske divizije čez Malo Azijo v Carigrsd, kjer naj zažgejo požar na Balkanu in potem po vsej Evropi. Toda stvar ni tako lahka, kakor si je to Trockij predstavljal. Kemal-paša gleda ruske boljiovi-ške pomožne čete po strani in menda jih Turki zdaj celo r.očejo pustiti c.z kavka-ško mejo. V Carigradu pa je ententa are- tirala celo kopo boljševiških agitatorjev, med njimi tu.u. gospoda Augc.iblicka, ki kot Žid ne sme manjkati med ruskimi komunisti. Jasno je kot beli dan, da je internacionalni boljževiški odbor, ki pod vodstvom Radeka v Moskvi vodi tudi balkansko politiko, zasnoval nevarno zaroto, kajti v Carigradu so našli med ruskimi emisarji sila denarja za propagandne namene. Tudi atentat na našega regenta je v zvezi b to akcijo, Težko pa da bo iz te moke kaj kruha, ker so se tudi Turki vznemirili in se zdaj v Londonu pogajajo z angleško vlado, da se turško vprašanje ugodno reši brez pomoči Trockega, življenju, praktično krSC nstvo — to je naša nn1-ga. Zajedno z dijaškim kongresom bo zborovala tudi katoFš! a inteligenca, vršilo se bo manifestacijsko zborovanje slovanskega dijaštva in bo odprta vse dni kongresa unionistična razstava »Cyrilo-methodšjske Ligy Študentske«, kar bo dalo praškemu kongresu vseslovanski značaj. Po naših tovariših, ki se bodo velike- ga kongresa v Pragi udeležili, sporočamo bratom Čehom iskrene pozdrave vseh naših katoliških dijaških organizacij. Naj krepi naše češke tovariše zavest, da smo z njimi. Njihov boj je zajedno tudi naš boj, njihova zmaga zajedno tudi naša zmaga. Bog živi vse Slovene v skupnem delu za utrditev božjega kraljestva na zemlji, v boju za uresničenje večnolepih, večno-mladih krščanski idej! Ljubljana, dne 2. julija 1921, E. ~ S! <5 Kranju. Naša Gorenjska je v nedeljo, 3, julija, obhajala praznik svoje mladine, ki je ta dan v starodavnem Kranju javno manifestiral?. za svoja katoliška načela in prisegla, da hoče zastaviti svoje sile, da izvrši svojo veliko in vzvišeno nalogo. Mladina je naša bodočnost in kdor je videl v nedeljo v Kranju naše vrle gorenjske fante in dekleta, kako so manifestirali za katoliška načela, ta se je prepričal, da je naša bodočnost v dobrih rokah. Že v soboto je došlo v Kranj do 200 Orlov, ki so se udeležili tekme, V nedeljo zjutraj pa so od vseh strani prihajale množice ljudstva peš, na kolesih in lepo okrašenih vozovih. Na vsej cesti, koder se je pozneje pomikal sprevod, od kolodvora pa do glavnega trga, so množice ljudstva napravile gost špalir. Po dohodu rednih in posebnih vlakov iz Ljubljane, Jesenic in Tržiča so se Orli in Orlice, fantje in dekleta, možje in žene v narodnih nošah med savskim mostom in kolodvorom uvrstili v sprevod, ki se je ob pol 11, uri začel pomikati proti mestu. Slavnostni sprevod. Sprevod je otvorilo 13 Orlov na konjih. Ze njimi je jezdilo na konjih 25 gorenjskih fantov v lepih narodnih nošah. Sledila je skupina ženskih narodnih noš, za njimi društvene zastave, katerim so sledili fantje in možje ter naše katoliško dijaštvo. Za kranjsko godbo so korakali zastopniki naših izobraževalnih organizacij in zopet velika skupina ženskih in moških narodnih noš. Z jeseniško godbo na čelu je nato korakala dolga vrsta naših krepkih Orlov, našteli smo jih 560. Orlom so sledile zopet narodne noše in z zelenjem in narodnimi zastavami okrašeni vozovi, polni prekrasnih narodnih noš. Sledilo je nato 360 Orlic z mengeško godbo na čelu, za njimi tapet skupina narodnih noš. Prikorakali so nato naši malčki — orlovski naraščaj v krojih — okoli 100 po številu. Sprevod je zaključila četa Orlov in pa okrašeni vozovi z narodnimi nošami. Sv. maša na glavnem trgu. Ko je sprevod prišel v mesto, so nepregledne množice ljudstva do zadnjega kotična napolnile ves obširni glavni trg. Bilo je zbranih gotovo nad 15.000 ljudi. Škofjeloški župnik g. dr. K 1 i n a r je v krasnem in jedrnatem govoru pozival Orle in Orlice in zbrano gorenjsko ljudstvo na branik za Kristusa in njegovo ustanovo katoliško cerkev. Življenje posameznika in vseh skupaj po krščanskih načelih je predpogoj za napredek organizacije, Poudarjal je, da je dober katoličan vedno tudi dober narodnjak in dober državljan. Po govoru je služil presv. škof g. dr. Karlin sv. mašo, med katero je krasno prepeval mogočen zbor pevcev in pevk--do 250 po številu ,— združen v Pevski zvezi pod vodstvom domačega organista in pevovodje g. Cirila Moharja. Tabor. Po sv. maši je jeseniška godba zaigrala državno in narodno himno. Nato pa je v imenu Orlovske zveze pozdravil njen predsednik g. Jože Pire navzoče in se jim zahvalil za tako številno udeležbo. Posebej je pozdravil presv. g. škofa dr. K a r -lina in našega voditelja g. dr. K o r o š -c a. Množica je obema priredila burne c^vacije. Govornik se je spomnil onega dne, ki ga je doživel dr. Korošec v Kranju leta 1918, ko je vnemal srca kranjskih meščanov za ujedinjenje vseh Jugoslovanov. Prisrčno je bil pozdravljen g. p. B e r g e -r o t, superior francoskih lazaristov v Bi-tolju, ki spremlja v Francijo trupla 25 vojakov i najuglednejših francoskih rodbin, ki so padli pri Solunu. Nagovor dr. Korošca. Burno pozdravljen je nastopil načelnik Jugoslovanskega kluba g. dr. Korošec, ki je izvajal: Orli, Orlice! Dragi narod! Dolžnost moja je, da Vas pozdravim v imenu Jugoslovanskega kluba in v svojem imenu Izročam Vam pozdrave vsega organiziranega katoliškega ljudstva na Slovenskem, Hrvatskem, pa tudi pozdrave naših bratov Bunjevcev in Šokcev. Ves narod in zadnje čase posebno Hrvatje gledajo na Orle v Sloveniji z zanimanjem pridnega učenca in posnemovalca. Povsod na Hrvatskem se na tihem snujejo krožki katoliške orlovske organizacije. Čaka se samo na ugodno pri liko, da bodo tudi hrvatski Orli zapustili svoja gnezda in poleteli v sinje višave. Do- bro je, da bodo tudi oni stopili v vrste slovenskih Orlov, Dragi Orlil Vi niste politična, ampak kulturna organizacija, poklicana, da tudi v novi državi vrši svojo veliko nalogo, Hrvatje in Slovenci imamo posebno nalogo v naši državi. In ta naloga je velika. Mi moramo biti širitelji kulture živega krščanstva in ponesti to kulturo v ponosnem poletu proti Carigradu in tudi proti Moskvi. Ponesli bomo to idejo med ves jugoslovanski narod, pa tudi preko naših državnih mej, da nastane med Slovani ona harmonija, za katero vedno prosimo Boga. Ponesti hočemo plemenitost in viteštvo srca in duše, svobodo vsem, ki se čutijo preganjane in zapostavljene, pravico vsem ubogim in sirotam, veselje žalostnim, kruha onim, ki so lačni, in vode tistim, ki so žejni. Mi hočemo vsejati živo vero našega katoličan-stva v vsako srce. To je naša naloga v tej državi. Zbrali smo se v starodavnem-Kranju. Kranj ima v svojem grbu Orla, po Kranju je dobila naša dežela ime in grb. Svobodni meščani Kranja so vedno bili na braniku za vero in za svobodo domovine. Danes naša mladina nadaljuje te svete tradicije. Vi, ki ste mladi, bodite prvi boritelji za ideje, ki jih imamo spolniti. Mi se bomo borili z Vami. Vsi skupaj pa prisezimo, da se bomo odslej s podvojeno silo borili za slovensko ime, za sv. križ, za krščanstvo. Bog živi Orle in Orlice! Govor dr. Korošca je bil večkrat prekinjen z navdušenim pritrjevanjem. Ko je končal, so mu množice ljudstva priredile dolgotrajne in prisrčne ovacije. Popoldanska prireditev. S popoldanskim vlakom so rei poleg mnogih Ljubljančanov pripeljali bratje Hrvati, ki so na svojem potu na Sv. Jošt, kjer imajo večdnevni tečaj, počastili orlovsko prireditev. Ob 4. uri se je pričela javna telovadba na krasnem telovadišču na »farovški loki«, katero je prepustil v uporabo kranjski dekan g. Koblar. Na telovadišču se je zbrala večtisočglava množica. Orli so telovadili izvrstno. Posebno so ugajale proste vaje vaditeljev in pa orodna telovadba. Orli in Orlice so pokazale velik tehnični napredek od lanskega leta. V imenu Orlic je pozdravila podnačelnica učiteljica gdč. Ž i -rovnikova, v Imenu hrvatskega starešinstva bogoslovni profesor iz Djakova g. dr. Ž i v k o v i č , v imenu gorenjskega ljudstva pa poslanec B r o d a r. Predsednik Orlovske zveze Jože Pire j zaključil telovadbo z lepim govorom, nakar je razdelil diplome telovadcem. Po telovadbi se je razvila prosta zabava, med katero so e.id-no igrale vse tri godbe. Ko se je zmračilo, so se udeleženci odpeljali na svoje domove. Kongres Jugoslovanskih gleda- M© London, 4. jul. Rudarji niso čakali do ponedeljka, c!a bi se zopet povrnili k delu. V največ okrajih se je vzpostavilo delo takoj po razglasu sklepa, da se stavka konča. Mnogo delavcev se je vrnilo tudi v soboto in celo v nedeljo k delu. Pozdrav škofa dr. Jegliča. Kranjski dekan gospod Anton Koblar je prebral nato brzojavko presv. škofa dr. An'ona Bonaventure Jegliča, ki jo je poslal z Vrhnike, kjer se mudi na birmo-vanju. Brzojavka se glasi: Zbranim Orlom in vsem udeležencem najlepši pozdrav in blagoslov božji za stanoviten napredek v krščanski zavednosti in odločnosti v vseh nevarnostih naših dni. Jeglič, škof. Pozdrav p. Bergerota. Zbrano ljudstvo je presrčno pozdravljen nagovoril superior oo. lazaristov iz Bi-tolja p. Bergerot, Izvajal je v lepi francoščini: Prihajam iz Bitolja, ker spremljam nazaj na Francosko 25 pokojnih svojih rojakov, ki so padli na solunski fronti za Jugo-lavijo. Stojim na isti postojanki, ki ima sicer drugo obliko, pa isti cilj; moji rojaki so namreč položili na oltar Vaše domovine svoje življenje, in sicer naenkrat, jaz pa ga žrtvujem počasi, dan za dnem, leto za letom. Jugoslavija mi je poslala druga domovina. In ko prihajam od Vaših bratov Srbov v spremstvu svojih rojakov skozi ta od Boga tako odlikovani del Jugoslavije, si ne morem kaj, da ne bi v svojem in v imenu svojega naroda najprisrčnejše pozdravil Vas, up in cvet mlade Jugoslavije, Veseli .ne, da bom mogel sedaj ob svojem obisku svoje domovine poročati svojim rojakom, da ste Jugoslovani vredni njihove najprisrčnejše ljubezni, in današnja prireditev mi je živa priča, da bo katoliška vera tista vez, ki nas bo v prihodnje še tesneje družila, Povedal bom svojim rojakom, da se katoliški Slovenci dobro zavedajo, da je prihodnost njihove lepe domovine v rokah katoliške mladine. Kajti mladina je cvet vsakega naroda. Ampak gnili cvet je prazen sad. Danes zjutraj sem bral pri sv. maši pri sv. evangeliju: »Po njih sadu jih boste spoznali.« Evo! Glej sad, glej to katoliško mladino in spoznaj lepo prihodnost Jugoslavije! Ni je upapolne mladine brez morale! Ni je morale brez vere! Zato pa Vam kličem: Patoliški Jugoslovani! Po tej poti naprej! V tem znamenju svetega križa boste zmagali! Kakor s omoji rojaki - junaki, ki jih danes spremljam v domovino, vzajem no delali z Vašimi duhovniki-voditelji za osvobojenje in lepšo bodočnost Jugoslavije, tako Vam kličem tudi jaz danes s svo je postojanke na južnem koncu Vaše lepe domovine: Naprej! V znamenju sv. križa posvetimo svoje moči za časno in večno srečo naših bratov. Bratje v Kristusu: Bog Vas živi! Govoru so sledili burni klici: »Živela katoliška Francija! Slava junakom solunske fronte!« Ko je množica odpela še narodno himno, se je zaključilo pozdravno zborovanje, + Demokratske intrige zoper potrditev ljubljanskega župana g. Peska. »Jutro« je poročalo iz Belgrada, da je minister dr. Kukovec opozoril posl. Brandner-ja, da so po njegovem lastnem govoru glasovale za A. Peska združene tudi stranke, ki so proti edinstvu države in celo komunisti. Dr. Kukovec ne bi mogel v interesu države priporočiti kroni tako izvoljenega župana v potrjenje. Ta izjava dr. Kukovca kaže vso hinavščino demokratov, ki so v svojih listih zanikavali, da bi intrigirali zoper potrditev ljubljanskega župana. »Slov. Narod« potrjuje vest, da vlada ne namerava potrditi izvolitve g Peska, ampak bo imenovala kraljevega komisarja magistratnega ravnatelja g. dr. Zamika, ker vlada stoji na stališču, »da ni v državnem interesu, da bi bile na odgovornosti polnih mestih os~Le, ki jih je na to mesto spravilo zaupanje državi sovražnih elementov, predvsem komunistov«. Konstatiramo, da stranke proti edinstvu države v Sloveniji sploh ni in da dobil g. Pesek večino glasov tudi brez komunistov, to je 23. Po vladnem receptu bi mogli komunisti preprečiti izvolitev župana povsod, kjer imajo v občinskem zastopu le enega odbornika. Treba samo, da ta odbornik odda svoj glas za tistega županskega kandidata, d ima večino glasov zase. Jasno je, da je izgovor dr, Kukovca praze.i, neumen in infamen in da je pravi in edini povod za vladno postopanje — strah pred odkritjem demokratske korupcije na ljubljanskem magistratu. Ustava in inozemstvo. »Jutro« od 3. julija piše: »Vzemite v roke katerikoli inozemski list, iz vsakega razvidite, kako ogromna važnost se pripisuje dejstvu, da je Jugoslavija postala moderna ustavna država.« — To je točno. »Ogromno važnost« je konstatirala borza v Curihu s kurzom 3.82 frankov za 100 naših kron ... + Za kraljevskega namestnika v kranjski oblasti nameravajo v Belgradu imenovati sedanjenga poslanika v Pragi in bivšega ljubljanskega župana g. Hribarja. Tako poroča iz Belgrada-»Agramer Tag-blatt«. — Z druge strani pa čujemo, da je najresnejši kandidat za kraljevskega namestnika v štajerski oblasti dr. Štefan Sagadin, sedaj načelnik v ministrstvu za konstituanto. -1-Jugoslovanska Sokolska Zveza naznanja potom uradnega novinarskega biroja, da šteje 1,400.000 članov. Ta številka je iznenadila celo nekega odličnega voditelja Sokolov, ki je izjavil, da to ni res. Sicer pa treba pomisliti, da bi bil, ako bi ta številka odgovarjala resnici, vsaki peti človek v Jugoslaviji Sokol, vštevši makedonske Turke, Albance in Švabe v Vojvodini. Morebiti je Sokol vštel med svoje člane vse umrle brate ali pa celokupno vojsko in vse ljudskošolske učence. Fakt je, da so se v Ljubljani celo liberalci smejali, ko so brali to številko, ki jo celo češki Sokol nima. Sicer pa, če so všteli po svojem geslu: »Kdor Jugoslovan, ta Sokoli«, bi bili lahko našteli kar 12 milijonov, kolikor je duš v Jugoslaviji... -f Boji med boljševiki in Ukrajinci Lvov, 2. julija. V charkovski guberniji se znova vršijo boji med boljševiki in usta-škimi ukrajinskimi kmeti. Vse železniške pioge iz Charkova proti zapadu so v rokah ustašev. Iz sovjetske Rusije prihajajo nove boliševiške čete; ustaši so ujeli v moskovskem vlaku nekoliko zapadno-ev-ropskih komunistov, namenjenih v Char-kov, med njimi baje tudi Belo Kuna. Že v nedeljo so prispeli delegati jugoslovanskih gledališč v slovensko prestoli-co in prisostvovali odkritju spomenikov Borštnika in Verovška. Tekom včerajšnje-• ga dne pa so prispeli dopoldne mnogobroj-ni člani zagrebškega gledališča, popoldne igralci iz Osjeka, zvečer pa iz B lgrada in Skoplja. Dragim gostom so priredili ljubljanski kolegi intimen in prisrčen sprejem na kolodvoru, kjer se je zbralo tudi precej občinstva. Danes dopoldne prično v Narodnem domu zborovanja. Želimo, da bi bil njih uspeh popolen in vsestransko zadovoljiv. Dragim gostom pa želimo, da bi odnesli s seboj najboljše spomine na Ljubljano, ki je na njihovo prisotnost ponosna. Dobrodošli in iskreno pozdravljeni v naši sredi! Odkritje sp- cenikov Borštnika in Verovška. Povodom kongresa jugoslovanskih gledaliških igralcev se je vršila v nedeljo, 3. julija, lepa slovesnost. V opernem gledališču se je na slovesen način vršilo odkritje spomenikov dveh velikih slovenskih gledaliških umetnikov, Ignacija B -štnika in Antona Verovška. Pred gledališčem so se ob 11. uri zbrali zastopniki vseh ljubljanskih in mnogih zunanjih kulturnih društev ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti. G. Danilo Cerar, predsednik ljubljanske sekcije »Udruženja gledaliških igralcev SHS«, je imel slovesen govor, Poudaril je velike zasluge, ki sta si jih pridobila Borštnik in Verovšek kot stvaritelja naš j pristne dramske umetnosti, dva genija, ki sta se povzpela brez tuje -.noči do največjih igralcev našega odra. Govornik je izrazil svoje veselje, da je dočakal uresničenje svojih želja in idealov. Upravo gledaliča je prosil, da prevzame s-omenika v varstvo. Za njim je govoril intendant ljubljanskega gledališča g. Juvančič, ki je slavil pokojna umetnika in čestital ljubljanski seLeiji uc^uženja, da je kljub velikim te-škočam izvršila svoje idealno delo. Po govoru g. Juvančiča so zapeli pevci ljubljanskih pevskih društev mogočno Jenkovo: »Molitev«, napar so se dru£'va s svojimi zastavami poklonila spominu teh dveh velikih m.ož, Borštnika in Verovška, katerih imeni sta nerazdrt-"ljivi z zgodovino naše gledališke umetnosti. Kipa. ki ju je mojstrsko izdelal gosp. Fran Fralj, sta postavljena v vestibulu opernega gledališča in sicer na levi strani Borštnikov, na desni pa VerovškciV.J'Pre4 sohi so zastopniki belgrajske in zagrebške sekcije ter osiješkega in mariborskega gledališča položili več krasnih vencev s trakovi in napisi. Slavnostna akademija v operi je nudila počitniško sliko: lože prazne, parter za silo zaseden. Ga. Borštni-kova je iz Borštnikovih pesmi izbrala one, ki govore o izgubljeni sreči in bolestni resignaciji. — Pevske točke so tvorile pester mozaik najrazličnejših skladb od tožne, strastno čustvene aosanske narodne preko mogočnih arij iz slavnih oper do lahkokrilih popevk iz neslanih operet. Tudi med pevci samimi se je mimogrede lahko opazila občutna razlita. Vitez Cammarotta, naš stari znanec, nam je zapel arijo iz »Porina« (Lisin* skega): »Zorko moja«; še mu marsikaj zazveni kot nekdaj. — Ojegovičeva ima obsežen glas, pa še ni ustaljena; Roma-nowskega smo z njegovimi lepimi poljskimi rečmi — kakor vedno — radi poslušali. P o s p i š i 1 u je grlo očividno nagajalo, pa je svojo izborno glasovno na-turo nazadnje le obvladal. H r ž i č e v bas v vseh legah, okroglo polno doni; pel je predgovor iz »Pajazza« in arijo iz »Tra-viate« z lepim uspehom. Škoda, da ni bilo točnejšega sporeda. Nekateri napovedani pevci niso nastopili. »Ljubljanski Zvon« je s čustvom zapel bolestno, mračno Adamičevo kantato »Čuj nas, zemlja«, posvečeno neodrešenim bratom, nazadnje pa V i 1 h a r j e v o : »Slovenec, Srb, Hrvat«. Videlo se je, da obisk Čehov v Ljubljani (Krupkova metoda) ni bil zastonj. K. Gostovanje mariborskega gledališča v Ljubljani. Ob ljubljanskem kongresu jugoslovanskih igralcev je v nedeljo, dne 3. t. m. nastopila tudi mariborska drama pod vodstvom Hinka Nučiča v Remčevi »Učiteljici Pavli«. Čeprav nudi ta igra malo prilike, da igravci pokažejo svojo umetnost in je tudi glavna ženska vloga bolj dolga nego hvaležna, je bilo mariborsko gostovanje za Ljubljano vendar prijetno presenečenje. Vse vloge in skoraj vsi skupni nastopi — razen morda onega tria učiteljic v I. dejanju, čigar že v tekstu dani karikaturni značaj bi bilo zaradi ubranosti celote treba zabrisati — so bili povsem zadovoljivi, zlasti pa je omeniti gdč. Podgorsko, ki kaže mnogo daru in je iz učiteljice Pavle napravila, kar se je dalo; g. Nučiča, dasi je bil za dijaka malo premožat, in g. Povheta, Stev. 140. SLOVENEC, 3nS 5. julija 1921V ki je ustvaril s svojim nadučiteljem prav dober značaj. Če omenimo še izgovarjavo Mariborčanov, ki je bila domala brez hibe, je razumljivo, da smo se med igro z bridkostjo zavedali, kako nujno bi nekatere izmed mariborskih igralcev potrebovali v Ljubljani, kjer bi morala biti slovenska scena-matica, in kako smo obžalovali, da najboljše mariborske moči odhajajo iz Slovenije. — Parter je bil skoraj poln, lože skoraj prazne; med dejanji, zlasti pa ob koncu je občinstvo igralce živahno pozdravljalo. j. N. • t « Narodno gledališče. Danes, v torek, v operi »Žertidba« (Zagreb). V lioteiu »Tivoli« se vrši danes, v torek zvečer koncertni večer s sodelovanjem prvih opernih pevcev. Sodelujejo: gdč. Sestrička (Zagreb), g. Mezgec (Maribor), g. Cammerotta (Zagreb), g. Šimenc (Maribor), g. Romanowsky (Ljubljana), g. Pavič (Zagreb), moška zbora iz Zagreba in Ljubljane, gledališki orkester. — Klasične plese proizvajajo g. Vlček, gdč. Wi-siakova in Vavpotičeva. Naše občinstvo se naproša, da polnoštevilno poseti ta večer. Vstop prost. 'SfraM 3 Belgrajska »Pravda« prinaša sliko atentatorja Spasojo Stejiča in razne podrobnosti o njem in njegovem činu. Slika kaže oduren zločinski tip, a vsa poročila se strinjajo v tem, da je bil Stejič glavni nosilec teroristične ideje med komunisti. Kot bivši vojni ujetnik se je vrnil najprej na Mažarsko, kamor je pristojen, od tam je pa prišel v Jugoslavijo. Zadnje tri mesece je bival v Novem Sadu, kjer je neprestano netil na teroristična dejanja. Stejič sedaj pred oblastmi hladnokrvno izdaja vse tajne komunistične stranke in brez usmiljenja odkriva posamezno osebe, s katerimi je bil baje^ ob atentatu v zvezi. Pravi, da je bil vrhovni izvrševalni odbor že pred dvema mesecema sklenil, da morajo komunisti na »obznano« odgovoriti s terorističnimi čini proti regentu in vladi. Vse priprave in izvršitev je odbor poveril Stejiču, Ta je nalogo sprejel in se velikokrat peljal v Belgrad, v zadnjem času tudi na Dunaj, kjer je imel razne dogovore. 10. junija, na dan, ko so bile na vrsti interpelacije, je prišel Stejič z dvema tovarišema v konstituanto z namenom, da izvrši atentat na ministre. Toda ravno tisti dan so ostale ministrske klopi prazne, vrhu tega se mu je eden tovarišev izneveril, zato atentata ni izvršil. 20. junija t. L se je vršil v Belgradu tajen komunistični kongres iz cele Jugoslavije, a naslednji dan je imel Stejič v neki novosadski kavarni sestanek s komunisti Kolačkom iz Novega Sada, dijakom Savo Nikoličem iz Belgrada, s katerim sta se poznala že iz Rusije in več drugimi. Stejič je v sporazumu s komunističnimi poslanci — tako izpoveduje on sam — Filipovičem, .{Jopi^eArlitP >Kovačevičem izdelal načrt za atentat t£a -egenta na sam Vidov dan. Zadnje dni se je neprestano vozil v Belgrad radi priprav, a potne stroške, je .deloma pokrival sam, deloma je dobival v ta namen od navedenih poslancev manjše vsote. Na dan napada je zopet prišel v Belgrad, a takoj spoznal, da mu ne bo mogoče priti v skup-Sčino. Po hitrem prevdarku se je s svojima dvema tovarišema odločil za zgradbo g^adjevinskega ministrstva kot mesto, s kateiega izvrši atentat. On 6e je postavil v III. nadstropje, njegova dva tova-riSa sta stala pod oknom, da dovršita napad, ako bi se Stejiču ponesrečil. Toda zgodilo se je tudi to pot, da je Stejič ostal sam in sta njegova tovariša pobegnila, kakor hitro je on vrgel bombo. A nanj se je takoj vrgla množica. Tako Stejič. Na temelju teh njegovih izpo-vedb je sodišče zahtevalo izročitev že večkrat imenovanih treh komunističnih poslancev. Na sejo imunitetnega odbora, na kateri so obravnavali o zahtevi sodišča, je poleg članov prišel tudi obtoženi poslanec Filipovič in izjavil, da on Stejiča sploh ne pozna, da ga še nikdar ni videl; on — Filipovič — je bil vedno nasprotnik vsake teroristično misli in brezpogojen pristaš legalnega boja. Prosi, naj ga odbor ne izroči sodišču, ker je bil že preje dvakrat v pieiskovalnem zaporu in je tedaj obolel na jetiki; ako ga še enkrat vržejo v ječo, ga bo bolezen gotovo končala. Pač pa je pripravljen, da odgovarja parlamentarni enketi, ki naj se v to svrho skliče. V debati so govorili proti izročitvi dr. Korun, Kaclerovič in Stojanovič. Večina odbora je pa sklenila, da se izročita poslanca Filipovič in čopič, ne pa Kovačevič, proti kateremu sodišče ni navedlo zadostnih dokazov. Tedaj se je sam od sebe javil Stejičev znanec komunist Sava Nikolič in izpovedal, da je bil poslanec Kovačevič v najtesnejši zvezi s Stejicem. V popoldanski seji je konstituanta kljub ugovorom komunističnih, socialističnih in nekaterih drugih poslancev sklenila, da se Filipovič, čopič in Kovačevič izroče sodišču. Zanimivo je še to-le: Glasom iste »Pravde* se še danes ne ve, kdo je prvi prišel do atentatorja Stejiča in ga zgrabil. Kakih 50 oseb si prilašča to zaslugo! Ravno tako je še sporno, kdo je atentatorja obranil pred razsrjeno množico. To zaslugo si po »Pravdi« lastita dva srbska ktnet-skf. poslanca: Aleksa Zujovič in Dragan Bojovič, toda policija iima jo odreka. Varnostnih organov, očiia zopet »Pravda«, vso silo časa ni bilo od nikoder in je šele čez dolgo časa prišel neki podpolkovnik z nekaj vojaki, kateremu so atentatorja izročili. Kakor napoveduje »Pravda«, se bo temeljem Stajičevih izpovedb uvedlo sodno postopanje tudi proti celokupnemu izvrševalnemu odboru in osred-n;emu svetu komunistično stranke, ker sta baje onadva sklenila teroristično akcijo proti regentu in vladi. — Praznik sv. Cirila in Metoda. Kakor javljamo na drugem mestu, se bo po sklepu jugoslovanskega episkopata praznoval po cerkvah praznik sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 10, julija, to je prvo nedeljo po 5. juliju. Osrednja vlada je pravoslavni praznik sv. Metoda napravila za državni praznik. Smatramo za potrebno, da vlada ta svoj ukrep spremeni in v skladu z jugoslovanskim episkopatom nastavi državni praznik sv, Cirila in Metoda na isti dan, ko ga slavi sv. cerkev, — Sveta Ciril in Metod. — Goriško, 1. jul. Pri nas bo ljudstvo praznovalo dan sv. Cirila in Metoda. Gotovo je, da bodo goreli kresovi tudi na ta dan. Tega našemu ljudstvu ne morejo zabraniti. Vendar pa jc oblast že ukrenila vse potrebno. Iz Tolminskega nam poročajo, da imajo vse orož-niške postaje navodilo, da ne smejo pustiti ne shodov, ne predavanj, ne obhodov, ne veselic, ne zastav, petja itd. Samo k sveti maši sme iti ljudstvo in potem domov. Tudi se je izrazil tajnik goriških fašistov, da v6, da bodo ponekodi praznovali sv. Cirila in Metoda, a da se je že ukrenilo vse potrebno, da se to še pravočasno prepreči, — Ljudstvo bo praznovalo ta dan tiho, brez šuma, vse se bo obrnilo navznotraj v srce in prisegalo zvestobo slovanski misli. »Goriška Straža« je prinesla ob ti priliki celo prilogo z lepimi prispevki. — Italijanska nasilnost. Poslanec Stanovnik je dne 1, julija napravil upit na ministra za zunanje zadeve v Belgradu radi kršitve rapallske pogodbe po Italijanih. Občina Žid sporoča, da so Italijani po svoji obmejni komisiji prekoračili črto, dogovorjeno po pogodbi v Rapallu ter so kar tri pedobčine tostran razmejitvenega ozemlja zasedli, namreč Gornji in Spodnji Vr-snik, Breznico, Žirovnico ter en del pod-občine Žiri, Breznik. — S tem je občina Žiri skoro docela razcepljena in uničena. Poslanec Stanovnik vpraša gospoda ministra za zunanje zadeve: 1. Ali je voljan takoj podvzeti korake, da se italijanska obmejna komisija opozori, da je dolžna držati se dogovora v Rapallu ter mejno črto pri občini Žiri napraviti tako, kakor je bila dogovorjena v pogodbi v Rapallu? 2. Ali je gospod minister pripravljen takoj napraviti odločne korake, da se storjene krivice občini Žiri popravijo ter se meja tako uredi, kakor je dogeorjeno v rapallski pogodbi? — Poslanec prosi primernega odgovora. — Kranjski župan g. Ciril Pire se je tudi udeležil nedeljskega orlovskega tabora in sicer pri oknu občinske pisarne, nasproti katere je bil postavljen oltar. G. župan je zvesto poslušal pridigo, bil pri celi sveti maši in poslušal je tudi druge govore. To je vse prav lepo od g. župana,' a lepo pa ni, da je med mašo stoječ pri oknu kadil cigarete. Vendar se nam to ne zdi čudno, ker je gospod župan tudi — Sokol. — Lopi pokloni. Uradno glasilo demokratske stranke »Pondeljek« se bridko pritožuje nad »protidržavno in protinarod-no agitacijo duhovnikov«, teh »habsburških hlapcev«, ki opravljajo od prevrata »ostudno, izdajalsko delo«, potem pa kliče tako-le na pomoč: »Kdo naj informira merodajne činitelje o »katoliškem boljševizmu«? Ali naši politični oradi, v katerih sedi še vse polno izrazitih avstrijakantov? Ali orožništvo, ki tudi ne odgovarja razmeram in je — posebno na Štajerskem — nemškutarsko in avstrijakantsko? Naša inteligenca se pa po veliki večini ne briga za nobeno reč in stoji izdajalski agitaciji nasproti popolnoma apatično.« — Kakor doznavamo iz krogov srbske pokrajinske vlade v Ljubljani, bodo gospodje okrajni glavarji, orožniško poveljstvo v Ljubljani in inteligenca iz planinske Srbije izvolili te dni posebno deputacijo, ki se bo uradno zahvalila za lepe poklone z Miklošičeve ceste. — Poziv zobotehnikom! Društvo zo-botehnikov prosi gospode kolege iz cele Slovenije, brez ozira na narodnost in brez ozira na to, ali so včlanjeni ali ne, da pošljejo svoje natančne naslove na točasne^a predsednika: Drago Kos, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. Ker je zadeva za vsakega kolega velike važnosti, se prosi naslov t a-k o j odposlati. Odbor. (K) . — smrtna poškodba v gostilni. Posestnik in lesni trgovec v Ševljih pri Selcih na Gorenjskem, 401etm Ivan Jenko je padel v gostilni v ševljih na rob stola tako nesrečno, da se je ranil v trebuh Prepeljali so ga 30. junija v ljubljansko bolnišnico, v kateri je vsled opisane poškodbe 2. t. ni. umrl. — Beg iz zapora. Iz zaporov okrajnega sodišča v Kranju sla pobegnila Frauc Svoljšak iu Franc Skodlar. Odtrgala sla od železne peci obroč in izkopala luknjo za pečjo, skozi katero sta pobegnila. Nato sla vlomila v celico št. 3, iz katere je bil svoi-cas pobegnil morilec Zupan; iz te celice sta zlezla skozi luknjo, katero je bil izkopal Zupan, na sprehajališče in preplezala tri metre visok zid. — Velika tatvina. Dne 1. ali 2. julija okoli 15. do 19. ure se je priplazil k hiši Ivana Kramarja v Matenji št. 42 neznan storilec, odpri zadnja vraia in šel skozi kuhinjo v spalno sobo, kjer jo vzel iz stenske omare ključe, s katerimi jo odprl omaro. Nato jo vzel iz predala 300 amerikanskih dolar iev, 3000 jugoslovanskih kron, 1 zlato moško uro ameri-kanskega izvora z napisom »Elgin?, zlato moško verižico 7. oglatim obeskom, 2 zlata poročna prstana, 2 zlata prstana, 1 zlato žensko vratno verižico. Skupna škoda znaša 300 amerikanskih dolarjev in 10.000 jugoslovanskih kron. lj Tečaj za obrtno knjigovodstvo, namenjen mojstrom in pomočnikom, se bo vršil v prostorih slovenske trgovske šole na Kongresnem trgu. Pouk bo trajal v ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 7. do pol 9. ure, v torkih od pol 8. do 9. ure. Tečaj bo dovršen primeroma v štirih tednih. Vsi udeleženci naj pridejo danes točno ob pol 8. uri v trgovsko šolo. lj Stolna Vineeneijeva konferenca ima sejo danes v torek, dne 5. julija ob pol 7. uri zvečer v pisarni na Poljanskem nasipu it. 10. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Lajevec, kočarjev sin, 20 dni. — Apolonija Škufca, zasebnica, 74 let. — Fran Strgar, hlapec, 22 let. — Aleš šuško-vič, bolniški strežaj, 33 let. — Anton Korelc, delavec, 19 let. — Franca Leveč, služkinja, 27 let. — Marjan Verbič. sin strojnega mojstra, 10 let. — Leopold Povše, hiralec, 20 let. — Joško Pančur, rejenee, 7 let. — Janko Premrov, rač. nadsvotnik v pok., 63 let. — Rudolfina Vogrič, hči policijskega stražnika, 1 mesec. — Ana Gradisar, bolniška sestra, 54 let. — Simon \Veissbacher, mestni tesarski mojster in posestnik, 39 let. — Borivoj Sparhakel, sin poštnega uradnika, 4 dni. — Stanko Lorber, rejenee, dva meseca. — Janez Jauh, lesni trgovec, 40 let. — Fran Jenčič, rejenee, 4 mesece. — Viljem Veble, sin lin. straže komisarja, 10 let. — Marija GregoraS, tesar jeva vdova, 00 let. — Alojzij Mihe-lič, tov. delavec, 25 let. — Danica Alojzija Žigon, čevljarjeva hči, 10 ur. lj Krojaška zadruga v Ljubljani naznanja, da se koncem tega meseca vršijo j>omočniške in mojstrske preizkušnje. S potrebnimi spričevali opremljene prošnje za pripustitev k preizkušnjam je vložiti pri r.ačelstvu zadruge, Gosposka ulica št. 5, najkasneje do 15. julija t. I. lj Prijeti tat. France Erjavec je meseca mejnika dvema konjema porezal repe in kradel po Ljubljani, nato pa pobegnil v Trst. Ko se je zdaj vrnil v Ljubljano, ga jo policija precej izsledila in aretirala. lj Tatvina v bolnišnici. Josipina K... je obiskala svojega zaročenca, ki se je zdravil v bolnišnici. Josipina K... jo pustila pod blazino svojo torbico, v kateri je bilo 1000 K denarja, iu se je šla sprehajat s svojim zaročencem po vrtu. Ko sta so vrnila, ni bilo torbice več. Detektivi so ugotovili, da je. torbico ukradel že večkrat predkaznovani nevarni tat Alojzij Kavčič, ki se je zdravil v bolnišnici. Kavčič je priznal, ltar je storil in se povedal, da je torbico z denarjem zakopal; povedati pa uoče, kje. lj Stranka, ki je v četrtek, 30. junija prejela v '.»Oblačilnici za Slovenijo« (v Stritarjevi ulici) pomoloma zavoj z vsebino 7 metrov popelina, 2 in pol metra ševijota, 2 m 20 cm klota in 1 in pol metra etamina, se pozivlje, da istega takoj vrne, oziroma zamenja z njenim pravim zavojem v imenovani trgovini. (K) lj Zgubila ao jc v nedeljo zvečer zlata broša s tremi rdečimi kamni v obliki deteljica od Narodnega doma po Prešernovi do WoHove ulice. Pošten najditelj se prosi, da isto odda proti nagradi pri tvrdki I. Grobelnik na Mestnem trgu. TUDI DEMETROVIČ ZADOVOLJEN, Belgrad, 4, julija. (Izv.) V dobro poučenih krogih se govori, da bo za kraljevega namestnika na Hrvatskem imenovan demokratski poslanec Demetrovič, ki je bil naibolj goreč zagovornik centralizma. KMETIJSKI SVET, Belgrad, 4. julija. (Izv.) Poljedelsko ministrstvo je izdelalo načrt za kmetijski svet, ki bi štel 30 članov. 15 članov bodo imenovale razne kmetijski organizacije, 15 pa ministrstvo, DEFINITIVNA OSTAVKA DR, JANKOVIČA. Belgrad, 4. julija. (Izv.) Na sinočnji seji ministrskega sveta je bila končno sprejeta ostavka železniškega ministra dr. Velizarja Jankoviča, Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se imenuje za železniškega ministra Joca Jovanovič, SPOR MED DEMOKRATI. Belgrad, 4. julija. (Izv.) Demokrati so imeli danes svojo sejo, ki je bila zelo burna. Levica je zahtevala revizijo programa. Izvoljen je bil za to revizijo poseben odbor, v katerem ni niti enega Hrvata. NA ČIGAVE STROŠKE? Belgrad, 4, julija. Ministrski predsednik g. Pašič bo jutri dal prirediti večerjo, na katero so povabljeni diplomatski zbor, člani vlade in gotovo število narodnih poslancev. Večerja se bo priredila na parni-ku, ki bo plul iz Belgrada nizdol po Donavi. BELGRAD SE PRAZNI. Belgrad, 4. julija. Ministrski predsednik g. Pašič bo v kratkem odšel na odmor v inozemstvo. Večina poslancev je zapustila Belgrad razen nekoliko demokratov in radikalcev, ki so tam še ostali radi nekaterih poslov, ki se morajo še opraviti. ČEŠKI KOMUNISTI. Praga, 4. julija. (Izv.) Pred nedavnim časom je vsled nastalih nesporr.zumljenj izstopilo iz češke komunistične stranke več uglednih pristašev, ki so hoteli ustanoviti z -.katerimi disidenti socialdemokratov novo socialistično, takozvano ccn-trumaško stranko. Kakor poroča »Pravo I,ydu«, so vsi poizkusi teh politikov, da bi ustanovili to stranko, ostali brez uspeha. POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MAŽARSKO. Praga, 4. julija. (Izv.) Pogajanja med Češkoslovaško in Mažarsko jako ugodno napredujejo in so mnoga važna vprašanja že rešena, tako pred vsem prometno vprašanje. Le nekateri gospodarsko-poli-tični problemi so vsled diferenc še nerešeni, kot n. pr. vprašanje koridorja med Jugoslavijo in Češko. Vendar pa diference niso tako velike, da se jih ne bo moglo rešiti in prevladuje mnenje, da bodo pogajanja v obojestransko zadovoljnost v kratkem končana. POLJSKA IN MALA ENTENTA. Brno, 4. julija. (Izv.) »Lydove Novinec doznavajo iz povsem zanesljivega vira, da se bosta tekom meseca julija sestala poljski in češki zunanji minister v Zakopanih. Razpravljala bosta o razmerju med obema državama, pred vsem pa o vprašanju sodelovanja Poljske z malo en- tento. V poljskih političnih krogih se nri< ptsuje konvencijam, ki so jih zadnji čas sklenile Češkoslovaška, Jugoslavija in Ru< munija med seboj, velika važnost in se mnogo govori o približanju Poljske mali ententi. KRONANJE RUMUNSKEGA KRALJA Bukarešta, 4. julija. (Izv.) Rumunsica vlada je odredila, da se bo slovesno kronanje rumunskega kralja za vladarja sed, mograskih Rumuaov vršilo dne 27. decem, bra. Svečanosti bodo prisostvovali — kakor se zatrjuje - tudi italijanski in španski kralj, predsednik francoske republike m zastopniki male entente. NAPAD NA LITAVSKEGA MINISTRA. . Kovno, 4. julija. (Izv.) Na litavskega ministra zunanjih zadev Puryckia je bil včeraj izvršen atentat. Ko je minister Punčki spal, je neznana oseba oddala nani 5 strelov. Minister je sicer ranjen, vendar je izven vsake nevarnosti. Išški vestnik. c Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Vsled sklepa jugoslovanskih škofov se bd praznik sv. Cirila in Metoda kar najsloves-neje praznoval v nedeljo, 10. julija. Ta dan naj bo torej glavni praznik Apostolstva sv. Cirilam Metoda. Gg. poverjeniki naj se potrudijo, da se Apostolstvo povsod poživi. Potrebne tiskovine (sprejemne podobice nabiralne pole) se dobijo pri tajništvii v Ljubljani. Gradivo za primerne govore se dobi v »Bogoslovnem Vestniku«, stran 1—43 in v članku »Srbsko gibanje za cerkveno zedinjenje«, ki bo te dni izšel v »blovencu Posebno letno poročilo bp i z* .slo. Apostolstvo nam je bolj kakor kdai prej važno ia potrebno. c Cerkveno odlikovanje. Za škofijskega duhovnega svetnika je imenovan Jožef Vole, župnik na Rovih, urednik mladinskih listov »Vrtec« in »Angelček«. c Zopet velik papežev dar. Papež je daroval za sanalorij za jetične nemške dijake v Briksnu 200.000 lir, c Dekanijski katoliški shodi v Nemčm so sijajne manifestacije katoliške misli. uamo moških je bilo v sprevodu 5000 Govorilo se je o družini, šoli in znanosti. Shod se ,e zaključil s cerkveno pesmijo: »Fesf so 1 mein Taufbund immer stehen!« To je nekaka obnovitev krstne zaobljube. Ulltells&S vestnik , .S'omM§kar^ni radovljiškega in kranjskega okraja 1 Mnog! se se niste prijavili! Požuritoset Zborovanje v hotelu Sv. Duh ob Bohinjskem jezeru e ze v četrtek, 7 julija. - Ceno jedilom itd"S zane. Torej na gotovo svidenje! - Fr. Silvester Slomškova iveza. Dne 7. julija zborujejo v zvtr\ ^ -SV' gorenjski člani Slomškove zveze«, ki vabijo na izlet tudi vse druge tovariše in tovarišice zlasti pa one iz Ljubljane? Dolenjci pa pohitijo dne 16 julija na izlet na Zaplaz. Izstopno vsi na postaji Velika Loka, od koder skupno, to je oni, ki se pripeljejo od Novega mesta, kakor tudi oni od Ljubljane, odidejo na Čatež in Zaplaz, kjer bo sv. masa, po masi predavanje in zborovanje ter skupno kosilo. Prijave radi kosila '-prejema nad-ucitelj Januo Polalc, Žt. Vid pri Stični. Oiiaifcij vestRšk. d Ribniška podružnica SDZ ima v torek, dne , V' 14 un sv°j Prvi počitniški sestanek v društveni dvorani pri Sv. Gregorju. Sestanek je cnunentiic važnosti in od njega jo odvisno vso nase delo v počitnicah. Vsi prijatelji katoliškega dijaštva so vabljeni. Za člane iu članice ie uuelezba obvezna. — Predsednik. BORZA. Dunaj, 4. julija. (Izv.) Devize: Pešta 280, Berlin 10.14, Italija 36.50, London 27.85, New-York 745, Pariz 59.75, Praga 1003, Curih 12.600, Zagreb 489, Varšava 40. Curih, 4. julija. (Izv.) Devize: Pešta 220, Berlin 810, Italija 29.13, London 22.17, New-York 593, Pariz 47.60, Praga 810, Dunaj 0.95-0.79, Bukarešta 9.—, Zagreb 3.95, Varšava 0.30. Zagreb, 4. julija. (Izv.) Devize: Pešta 56.75 do 57.70, Berlin 203—203.50, Italija 736—738, London 564.50, New-York, kabl 150—151, New-York ček 148.50—119, Pariz 1205—1210, Praga 203.25 do 203.50, Dunaj 20.40-20.50, Curih 25.15-25.25, Bu-karešt 220, napoleondori 495—497. — Valuto: marka 205-210, dolar 146.50-147, franc. frank 1190, čehoslov. krona 205—206, nem.-avstr. krona 22.50 do 23, leji 225-226, ital. lira 735. g Podaljšanje roka za vzorce potnikov iz inozemstva. Generalna direkcija carin naznanja, da so rok iz čl. 78 carinskega zakona za uvoz vzorcev, katere^ prinašajo trgovski potniki iz inozemstva, podaljša od treh na šest mesecev. Od trgovskega potnika se bo ob uvozu zahtevala legitimacija, da potuje in blagovne vzorce uvaža z namenom, da zbira naročbe. (Št. 5481.) g Poljska produkcija promoga se je dvignila na 610.000 ton, to jo napram 1913 za 85 odstotkov, g Trgovska bilanca Italijo. V prvih treh me-sccih je dosegel uvoz italijanske trgovino 3.989 milijonov 163.025 lir, izvoz pa 1.637 milijonov 348.926 lir. Največ se je uvozilo žita, bombaža in premoga. — Vsled visoke valuto padajo cene v Italiji. Samo j kruh in moka sta postala dražja. g Tovarna za dušik d. d. Ruše. Vsled sklepa 4. rednega občnega zbora Tovarne za dušik d. d. Ruše se, počeuši z dno 27. junija t 1. plačuje kupon št. 4 za leto 1920. s 30 jugoslov. kronami pri likvi-dnturi Niederosterreichischo Escompte-Gesellschaft na Dunaju 1., Am Hol 2 in pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. ~E9fiE9£lE3ilE8l!EIUEIIIEII!EIII Gfscpeod niefiloveno soiio nll s 1, avgustom. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo pod šifro »flllren 2357.« na upravo tega lista. lll=lll=lll=IU=UI=lil=lll=IIIE (Za dvakratno obiavo v tedna se računa 16 kron.) ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malič«. BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr, 9 ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkoi, Flor. ul. 13. Priporočalo se sledeče domače fvrdke: KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T, D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c, 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PARNA PEKARIJA Franc Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 SPEDICIJSKA PODJETJA Uher F' & A^ Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9, STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12. TAPETNIŠKA DELAVNICAj Jager Franjo, Komenskega ul, 12 (Rokodelski dom). TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10. TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p, Domžale. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg IS. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., WolIova ulica 3. (Za dvakratno obiavo v tednu se radnna 16 kron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvasorjev trg Jt. 7, Sušnik Alojzij, Zaloška cesta IT. ZALOGA OGLJA IN DRV Paljevec Izidor, Slomškova ul.21. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cihlaf Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 1. tSr Hlapec H Mem Hojina, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8, V Ljubljani ali bli-_______________ ,. žini (ev. kupim) enodružinsko hišo oz. primerno stanovanje v stari ali novi stavbi. Podrobnosti z označbo termina pod »Čimprej pod domačo streho 2363« na upravo lista. 5 ioljšiii gospodovsc s"0]. Istotam se proda dobro ohranjen otroški voziček! Naslov se poizve v upravništvu »Slovenca" pod St. 2374. mM skoraj popolnoma novo se pod Stev. 237S proda. Naslov pove uprava Sprejmem s primerno Šolsko naobrazbo Kune Franc fotograf, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Župni urad na Vinici razpisuje službo ofejanista Dohodki so: mesečno K 300., prispevek za stanovanje, štolnina mesečno okrog K 100 in nekaj prostovoljne bire o sv. Treh kraljih. Prednost ima obrtnik. Preklic. Podpisani preklicujem besede, katere sem rabil proti gospodični Ivanki Zdešar dne 26. junija 1921 in se ji ob enem zahvaljujem, ker je od tožbe odstopila.-Ob enem pripominjam, da bom proti vs ikemu, kateri bi te besede raznaSal, sodnijsko postopal. — Brdo dne 2. julija 1921. j, z> Več pleskarskih pomočil Kov za pleskanje železniških mostov proti dobri plači sprejme tvrdka Josip Jug, Rimska cesta 16. Ljubljana. se sprejmejo v trajno delo pri tvrdki BBflTa EBERL. Sprejme se pridna v f s • « ;iij za večjo kuhinjo. VpraSa se v restav. ,8lon'. Dobro izurjenega v s» a _____¥__!i za boljSe delo sprejmem takoj v trajno delo Lovro Žagar, čevljar Lesce 38, Gorenjsko. Potrtim srcem javljamo, da je naš srčno ljubljeni edini sin, brat, nečak in svak Franc Kunčič mL danes ob pol 2. uri zjutraj nenadoma v cvetju mladosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega se vrši v sredo dne 6. t. m. ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti. Lesce št. 50. Lesce, dne 4. mal. srpana 1921. Žalujoči ostali. Sprejme se takoj f%@Cs za pekovsko obrt Parna pekarna Ja> kob Kavči*. Ljubljana, GradiSče 5. večja kmečka hiša z vrtom in vsemi pritiklinami jenaproda). Naslov pove uprava lista pod St. 2372, ako se priloži znamka za odgovor. Pozor kolarji! En vagon jesenovega lesa izžaganega različne mere takoj za rabo ima naprodaj Matija Kozamernik, Dobrova Št. 33 pri Ljubljani. mlad oženjeni VeC KrojaSKifi oomoCnlKov -ar is«-* (Mvenika !^kfbrcz otrok. sprejme Jože Čeh, krojaStvo, Lukovk I Ponudbe na upravo lista pod imenom p. Trebnje, Dolenjsko. 2364' »Pečnik 2365.« Za sedanjo setev priporočam: ajdo, koruzo, grahoro In rdeSo deteljo F. PogačnU, LJubljana, Dunajska c. 36. ^Dvokolesa, šivalni stroji otroški vozički novi in malo rabljeni, v veliki množini ceno naprodaj. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Kupi se manjša hiša s 3 ali 4 sobami, malim vrtom in pritiklinami, prav blizu farne cerkve in v neposredni bližini žel«zn. postaje. Cenjene ponudbe z natančnim opisom in ceno pod St. 2318/82 na upravo ..Slovenca". mt Hiša ^m enonadstropna, z velikim vrtom, oddaljena 10 minut od Ljubljane, se ugodno proda. Ozira se samo na resne kupce. Natančna pojasnila daje Oroslav Peček v Ljubljani, Mala čolnarska ulica St. 3. spedscusem tvrdka v na ft&KEKU izvrSuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjenje. Dražbem § V zapuščinski zadevi po pok. Karolu Seunig, trgovcu Iz Ljubljane, se bo vršila vsled sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 27.6.1921 A I 1127/18/159 prBstoDOljna jjaima dražbi trgovskega blaga, nahajajočega se v zapustnikovih trgovskih lokalih v Ljubljani, Prešernova ulica št. 12, dne 6. julija 1921 od 9. do 12. in od 15. do 18. ure ter naslednje dni vsakokrat od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Trgovska zaloga obstoji predvsem iz usnja in čevljarskih potrebščin. Dražbeni pogoji se bodo razglaševali pred vsakokratno dražbo ustmeno. Rr. Maral Scfrmidinger notar kot sodni komisar. Borzna naročila efekfulra najpovoljnefe: banka tn menjalnica L. KOfiN i drug, Zagreb, Preraclovlteva ulica 2. Telefon: 23-S8. - Brz.: Kohnbanka. Restavracija „Vintgar" se priporoča cenj. izletnikom z dobro pijačo in z obilno izbiro mrzlih je