uniles straža pri novem mestu, 24. avgust 1984 leto XXII številka 11 ^ glasilo delovne organizacije novoles Glasilo „NOVOLES” ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc. (glavni in odgovorni urednik), Vladimir Bajc, Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Marko Švent, Igor Vizjak; Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Grafika. Tisk: Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978. Ali obstojajo perspektive sodelovanja med OZD in drobnim gospodarstvom V naši družbi čedalje več pozornosti namenjamo razvoju drobnega gospodarstva in priznavamo, da smo v preteklosti premalo izkoristili potenciale, ki se skrivajo za marljivostjo obrtnikov. Hkrati spoznavamo, da obstojajo velike rezerve v malem gospodarstvu, ki jih moramo aktivirati in na ta način še bolj pospešiti družbeni razvoj. Na zgoraj navedeno vprašanje bomo skušali v tem prispevku odgovoriti s konkretnim primerom iz Novolesa. V Novolesu najbrž le malokdo ve, da smo letos smelo pristopili k projektu, katerega cilj je, da se izkoristijo v izvoznih programih vse možnosti za dosego čimvečje proizvodnje, lina od možnosti povečanja se je pokazala v sodelovanju z malim gospodarstvom —obrtniki. V novolesovem tozdu BLP so prevzeli izvozne programe, ki so perspektivno privlačni,po naravi proizvodnje pa maloserijskega značaja in so torej za masovno proizvod- njo, ki jo ima Novoles, neprivlačni. Nujno je bilo torej treba poiskati ustrezne možnosti, ki bi prinesle uspeh. Ravno tu se je pokazala lepa možnost sodelovanja z obrtniki. Na pobudo tozda BLP — izvozni oddelek — in tozda TGD je prišlo do realizacije sodelovanja. Že v začetku letošnjega leta so bili vzpostavljeni kontakti z obrtniki, ki imajo ustrezno strojno opremo. S strani Novolesa ponujena roka je bila pri obrtnikih izredno dobro sprejeta. Kooperantski odnos je bil vzpostavljen z naslednjimi obrtniki: — Na Dvoru z Albinom Jakličem za izdelovanje pogradov „ABOUD" za arabski trg: — V Straži z Matjažem Jurkovičem za izdelavo podnožij miz, za ameriški trg; — v Šentjerneju s Tonetom Goriškom za izdelavo miz in miznih plošč „Junior", ameriški program; (Nadaljevanje na 2. st v.) Ali obstojajo perspektive... (Nadaljevanje s L str.) — v Ribnici z Daretom Kozino, ki vrši usluge struženja podnožij. Kako poteka sodelovanje? Novoles obrtnikom dobavlja surovine, repromaterial in strokovno znanje z načrti. Obrtniki pa na podlagi tega izdelujejo končne izdelke in jih tudi odpremljajo. Sodelovanje je strogo pogodbeno določeno in se sedaj izvaja obojestransko korektno. Novoles je šel v izpeljavi ideje o sodelovanju z obrtniki tako daleč, da je dvema obrtnikoma pomagal kompletirati strojno opremo, ki pa je vezana na dolgoročno sodelovanje z Novolesom. In kako se kooperacija izvaja? Strokovni delavci v Novole-su so zadovoljni. Mesečna na- ročila so tako po kvaliteti kot tudi rokovno v celoti izpolnjena. Kooperantske odnose motijo le težave z dostavo kvalitetnih surovin in materialov. Kaj pa perspektiva? Trenutno znaša realizacija proizvodnje mesečno 30.000$. Plani predvidevajo, da bo v začetku leta 1985 znašala mesečno proizvodnja že 100.000$ (seveda, če ne bo večjih motenj v izdobavi kvalitetnih surovin in repromate-rialov). Perspektive torej so. Strokovni delavci v tozdu BLP iščejo še nadalje večje možnosti sodelovanja, v tozd TGD pa te pobude toplo pozdravljajo, ker se že sedaj zavedajo, da so kooperantski odnosi z obrtniki koristni in perspektivni. Albin Jaklič S sodelovanjem s tozdom TGD, mojim najbližnjim sosedom, sem zadovoljen. Do kooperacije med nami in TGD je prišlo delno iz poslovnih nagibov in delno zaradi izredno dobrih sosedskih odnosov. Z odnosi in finančnim poslovanjem sem zelo zadovoljen, nekoliko me pa le skrbijo težave s surovinami in sigurnost programa, ki ga ima TGD. Upajmo, da bo vse v redu! Tone Gorišek Dvanajst let sem delal v Švici, drugače pa sem nekoč delal v se- 2 novoles danjem tozdu l.ipa \ Kostanjevici. Nekoliko sem torej tudi jaz novolesovec. Delam za tozd TGD in za tozd LIPA. S sodelovanjem sem zelo zadovoljen in menim, da ga moramo še krepiti. Delo v delavnici kooperanta Jurkoviča iz Straže Andrej Pečjak, tozd TGD Menim, da so kooperantski odnosi z. obrtniki koristni in perspektivni. V začetni fazi so tudi nekateri problemi s surovino in repromateriali, upam pa, da jih bomo v prihodnosti premostili. Kerakril — kaj je to? V prejšnji številki našega glasila smo že povedali nekaj besed o izgradnji novega obrata za proizvodnjo kuhinjskih pomivalnih korit iz Kerakrila. Material, ki smo ga v Novolesu krstili za Kerakril, je noviteta na svetovnem trgu, saj se je pojavil prvič v letu 1980 in doživel do sedaj velik uspeh predvsem na zahodno-, evropskem trgu. Že ime pove, da je ena od sestavin akril, ki ga v Novolesu dobro poznamo in proizvajamo. Druga komponenta je zelo drobno mlet kremenčev pesek posebne kristalne strukture in tega je kar dvakrat več kot akrila. Ž vrsto dodatkov, pigmentov in tehnologijo, katero tuji proizvajalec čuva kot največjo Skrivnost, je izdelana disperzija, kije kljub zelo visoki vsebnosti suhe snovi (peska) izredno lahko tekoča. Iz takšne disperzije se s pomočjo orodij — kalupov in s tehnologijo, ki je skrivnost Novolesa, izdelujejo različni izdelki. In kakšen material je Kerakril, ko pride iz kalupa? Predvsem mnogo trši in odpornejši proti praskam od akrila in mnogo odpornejši proti udarcem od keramike, hkrati pa obarvan v poljubnih živahnih barvah. Material torej, z novimi lastnostmi in zato povsem specifičnimi področji uporabe. Prvi in dosedaj tržno najza-'nimivejši proizvod iz Kerakrila je gotovo kuhinjsko pomivalno korito. Kerakril tu nadomešča izredno draga kera-nična pomivalna korita, ki pa jih jugoslovanski trg ne pozna, in se cenovno uvršča nad kvalitetno nerjavečo pločevino. Prednosti Kerakrila pred nerjavečo pločevino so predvsem v bogastvu oblike in barve in mnogo enostavnejšem vzdrževanju. Ostale uporabe kerakrila so v sanitarnih prostorih, kuhinjah, bolnišnicah, hotelih ipd. Poleg izdelkov iz samega Kerakrila razvijamo tudi tehnologijo za izdelke, kjer bi se Kerakril uporabil v kombinaciji z drugimi, cenejšimi materiali kot so iverica, penjeni poliuretan, vezana plošča, itd. Vsaka nova ideja za uporabo Kerakrila pa nam je vedno dobrodošla, saj moramo ponovno poudariti, da gre za nov material, ki si bo glede na svoje kvalitete zagotovo našel uporabo še v mnogih izdelkih. A. K. Letošnje investicije v sliki Pogovor z dvema dolgoletnima Novolesovima delavkama, ki sta letos nastopili zasluženo upokojitev VIDMAR MARIJA Tov. Marija Vidmar, rojena leta 1929 v Globodoluje ravno pripravljala kosilo, ko sva jo s sekretarjem tozd TVP obiskala na domu. Z nama je bila prijazna in kar hitro je stekel naš pogovor. Marija se je zaposlila že s šestnajstimi leti, to pa zato, ker kmetija v Globodolu ni dajala dovolj kruha šestčlanski družini. Sprva je delala samo sezonsko — pogodbeno, od leta 1949 dalje pa redno. Od leta 1945 do 1959 je delala na Brezovi rebri, 29. novembra 1959 pa seje zaposlila v Novolesu v tozd TVP, kateremu je ostala zvesta do upokojitve. Sodelavci jo poznajo kot pridno delavko in prijetno sodelavko. Tov. Marija, povejte nam, kako je bilo v tistih časih ob prvi zaposlitvi, ko ste delala na Brezovi rebri? Na Brezovi rebri smo urejali smrekove nasade: sadili smo 4 novoles smreke, čistili gozdove, razbijali kamne in podobno. Delo je bilo zanimivo in pestro, le preveč smo bili izpostavljeni vremenskim neprilikam. Skupaj smo delale štiri „punce" in dva fanta. Čeprav smo morali hoditi na „šiht" dve uri hoda, prehodili smo torej vsak dan pet ur, smo radi hodili na delo. Bili smo pač mladi, polni energije, pa je šlo. Rada se spominjam, kako družabni in povezani smo bili med seboj. Bili smo veseli, med potjo smo prepevali, zjutraj smo si namesto budilke eden drugemu pod oknom žvižgali. Delo so vodili logarji, ki so bili z nami prijazni in pošteni. Se spominjate kakšni dogodkov, ki so se vam posebej vtisnili v spomin? Dogodkov je bilo veliko, saj je bilo naše življenje zelo razgibano in veselo. Večkrat se pa rada spominjam nekega dne, ko smo po običajni navadi prišli na delo, toda gorje, nenadoma se prikaže medvedka z Pogovor z dvema dolgoletnima Novolesovima delavkama, z Marijo Vidmar in Terezijo Stopar, ki sta letos nastopili za-sluieno upokojitev. V skladu c našo obljubo, da bomo več pozornosti posvetili tistim Novolesovim delavcem, ki so večji del svoje zaposlitve preživeli v Novolesu, nadaljujemo z intervjuji. Prosimo vas, dragi bralci, da z nami sodelujete in poveste svoje mnenje o tej rubriki, torej ali je smiselna ali ne. Svoje mnenje posredujte sekretarjem tozd ati pa neposredno na uredništvo v DSSS. mladiči. Seveda smo se močno prestrašili in zbežali, da se je kar kadilo za nami. Pa ste se tisti dan vrnili na „šiht”? Dajte no, kje pa. S šihtom ni bilo nič, pa še opravičen je bil. Ali je še kaj zanimivega iz tistega obdobja? Če vas zanima, morda še to. Ob žetvi smo pomagali kmetom žeti pšenico. In kar verjeti ne morem, kako smo zmogli tolike napore. Na šihtu smo bili od 6. do 14. ure, nato smo šli kmetom žet pšenico do noči. Spali smo kar na kozolcih, drugi dan smo vstali zarana in šli od 3. do 6. ure zopet žet, nato pa na šiht. Kako je pa bilo v Novolesu? Ko sem se zaposlila pri Novolesu v tozd TVP. se je zgodila velika sprememba. Tovarna vezanih plošč je bila za takratne čase moderen obrat, delovni pogoji so bili odlični. Z novo zaposlitvijo sem veliko pridobila. Delo je bilo urejeno, prostori zaprti in topli, povsod sta vladala red in disciplina. Tukaj sem spoznala tudi moža in se poročila. S tem so pa nastale zopet nove obveznosti. Zaradi neurejenega varstva otrok sva z možem delala v različnih izmenah. Jaz sem delala najraje ponoči, da sem lahko bolje poskrbela za otroke. V tej tovarni so mi leta minevala hitro, tako da sem kar presenečena, da sem že upokojena. Kako pa živite sedaj, ko ste upokojena? Po letih sem sicer v jesenskem obdobju, pa sem kar zadovoljna. Dela imam dovolj, da se zamotim. Imamo nekaj zemlje, vinograd,pa delam tudi zunaj, v kratkem bo tudi ohcet in s pripravami je veliko dela. Novoles je v bližini in grem obiskovat sodelavke in one mene. Naš pogovor smo morali končati, kajti pot naju je vodila še na Sušice k drugi dolgoletni Novolesovi delavki. Od Marije smo se poslovili s toplimi občutki. _ A. Š. TEREZIJA STOPAR Terezija Stopar se je rodila leta 1931 v Šmartnem pri Celju. Izvira iz družine, v kateri je bilo deset otrok. Zato seje morala zaposliti že s petnajstimi leti. Prva zaposlitev je bila na kmetih kot gospodinjska pomočnica. Pozneje seje kot gospodinjska pomočnica zaposlila v Celju. Leta 1959 jo je pot pripeljala v Stražo in se naslednje leto (1960) zaposlila v Novolesu v Tovarni vezanih plošč, kjer je ostala zaposlena do upokojitve. Tov. Rerezija, po podatkih sodeč niste imeli nič kaj rožnate mladosti? Res ne! Kot gospodinjska pomočnica na kmetih sem morala težko delati od rane zore do poznega mraka. Razmere so se nekoliko spremenile, ko sem se preselila v Celje. Tam smo bile gospodinjske pomočnice že bolj samoupravno organizirane, aktiven je bil tudi sindikat. Vsak četrtek smo imele gospodinjske pomočnice popoldne prosto, da smo si lahko privoščile nekoliko veselja. Se spominjate morda kakšnega dogodka, ki bi se vam posebej vtisnil v spomin? Mladostna leta so bila bolj žalostna kot pa vesela, slednjega je bilo resnično malo. No, za šalo naj povem nek dogodek, ki se mije pripetil ravno. ko sem šla na prvi prej omenjeni sestanek gospodinjskih pomočnic. Med potjo meje začel „osvajati” neki fant, ki me je zamenjal za svoje dekle. Kako je pa bilo, ko ste se preselili v Stražo? Služba se je bistveno spremenila. V tovarni vezanih plošč je bilo kot noč pa dan v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo. Sodelavci smo se dobro razumeli. Življenje se pa ni bistveno spremenilo. Poročila sem se nesrečno, zato sem se kmalu tudi ločila. Rodila seje hčerka in nekako smo se morale prebijati skozi življenje. Plača je bila nizka, pa sem morala iskati še dodatne honorarne zaposlitve. Poleg tega sem tri leta nenehno delala ponoči — zaradi varstva otroka. No leta 1974 se je odprlo, hčerka je odrasla, na novo sem se poročila in sedaj živim tu na Sušicah. Žal pa sedaj zdravja ni več. Če dovolite, bi ob tej priliki preko časopisa lepo pozdravila vse novolesovce,še posebej pa nekdanje sodelavce iz tozd TVP. Tako je pogovor minil in s tov. Redkom sva pohitela proti domu, kajti ura je bila že krepko čez tisto, določeno za šiht. Razmišljati sva imela kaj, saj sva se srečala ta dan z dvema ženama, ki sta marsikaj prestali in lahko siju vzamemo za zgled. Dr. Ivan Balog Nekateri problemi v nosečnosti MczcU nosač-nosrio so obvn/ri ia6oTT8 fcrifsiu & Razdelili smo kredite V občini Novo mesto smo v letošnjem letu namenili za individualno stanovanjsko izgradnjo 22.500.000 din. Na razpisana sredstva se je javilo 252 prosilcev. Odbor za stanovanjske zadeve je takoj po končanem razpisnem roku pregledal vse prošnje in izločil vse prosilce, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev posojila. Tako so bili izločeni vsi, ki so dokumentacijo posredovali po končanem razpisnem roku oz. še niso pridobili gradbene dokumentacije in vsi prosilci, ki imajo v stavbi, v kateri živijo in prosijo za posojilo, zagotovljen stanovanjski standard (70.in 71.čl. sporazuma). Tako so bili izločeni naslednji prosilci in pri teh komisija ni opravljala ogledov. Prosilci, ki so brez dokumentacije oz. imajo neustrezno dokumentacijo: Klavs Mirko TDP Hribernik Boris DSSS Piškur Jožica DSSS Piškur Janez DSSS Rak Alojz DSSS Mi la novic Smiljana TDP Krušič Franc T Pl Krštinc Drago BLP Krštinc Marija DSSS Oklopčič Miljen ko BLP Mlinarič Jože TLS Vovk Lucija TSP Mander Slavko TSP Nahtigal Ida TSP Škerjanc Terezija TSP Turk Jože TPP Božič Milena DSSS Krali Angelca TPP Bradač Matija DSSS Zupančič Adolf TVP Prosilci, ki nc izpolnjujejo kriterija 70.in 71. člena: Bradač f ranc T Pl Kren Jože TDP Lavrič Jože BLP Papež Jože TDP Mišjnk Silvo TDP Pavček Milica DSSS Špelko Slavko TLS Špel ko Lidija DSSS Cafuta lončka TSP Kralj Ivanka BLP Nose Vera DSSS Zupančič Valentin 1 LS Mervar Stanka DSSS Lukan Viktor BLP Muhič Rezka DSSS Fink Marjana TLS Bartolj Jože BLP Kus Jože TDP Avguštin Ivan TDP Berkopec Franci TSP Kopina Joža TSP Ljubi Marija 1 DP Šercelj Anica TSP Miklavčič Janez 1 PP Kavšček Stanka I P P Medic Zofija TDP Baša Ivan DSSS Košir Nataša BTP Pavlin Lado TDP Urbančič Marija TDP Štravs Alojz TPI Murn Franc BLP Hrovat Nada TDP Tink Marian TLS Drčar Kristina TDP Turnšek Majda TVP Tisovec Pavic 1 LS 6 novoles Vse ostale prosilce je komisija obiskala in vskladuskriteriji sporazuma izločila vse prosilce, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev posojila. Izločeni prosilci so bili Šinkovec Terezija BLP Dular Zdene BLP Blatnik Jožica TDP Kučko Anica TDP Ciradišar Avgust TSP Avguštin Stane TDP Legan Martina TSP Pureber Branko TSP Novak Janez TVP Vidic Tatjana TLS Gorenc Marica BLP Pavlin Renata TLS Špelič Ivo TLS Peterlin Stanko ŽAGA Šali Tončka TDP Gorše Vika TSP Rački Majda DSSS Šporar Jože TSP Novak Anica TSP Bukovec I rane I DP Koporce Jože TSP Petrič Zdravko TLS Grošelj Jana DSSS Grošelj Miha TLS Žagar Majda TLS Kobe Janez I V P Stopar Rozalija ISP Rajk Tomaž I I S Žagar Stane 1 LS Trlep Ivan I SP Zrilič Milka TPP Kralj Branko 1 DP Kralj Terezija DSSS Ostali prosilci so bili v skladu s samoupravnim aktom obravnavani in odbor za stanovanjske zadeve je potrdil sledeč predlog dodelitve: Godnjavec Bernarda. TDP 15(1.000 Godnjavec Milan, TDP 200.000 Gorenc Slavko. TDP 1X0.000 Vučkovič Mate. BLP 120.000 Beg Jože. DSSS 120.000 Kavšček Stane. ISP 190.000 Kavšček Silva. TVP 90.000 Verščaj Marjan. ŽAGA 170.000 Šušteršič Janez. ŽAGA 1.10.000 Novak Milena. I DP 200.000 Matkovič Predrag ŽAGA 130.000 Turk Franc. TI S 220.000 Konda Anica. BLP 120.000 Mojstrovič Zvone, TLS 1X0.000 Petrič Karla. DSSS 100.000 Šega Marija. I PP 160.000 Longar Jožica. 'I GD 160.000 Kren Brane. DSSS 150.000 Lavrič Anica. I G D 140.000 Petan Ivan, TSP 160.(KM) Vizjak Igor. DSSS 220.000 Tavčar Marko, BI P 150.000 Breznik Viktor. TDP 150.000 Milojkovič Radojka, TDP 170.000 Hočevar Anica, TDP 150.000 Henčič Peter, DSSS 230.000 Šenica Breda, TDP 180.000 Lavrič Ludvik, TDP 170.000 Černe Marija, DSSS 350.000 Rotar Milan, DSSS 400.000 Jarc Lgidij, TES 160.000 Drobnič Edo. TES 150.000 J ranite Stane. TPP 150.000 Fink Marjeta, TVP 140.000 Tolar I ranc, TDP 140.000 Vrtar Milena, TVP 150.000 Jordan Zvone TVP 120.000 Legan Cveta, TVP 150.000 Pirc Jože, TVP 200.000 Šercelj Ivan. TVP 130.000 Zupančič Karol. TVP 140.000 Koncilja Milena, TVP 100.000 Kren Jože, TDP 260.000 Plut Amalija, TPI 160.000 Hrovat Zdenka, BLP 180.000 Trkat Manda, TPI 230.000 Turk Slavko, TPI 110.000 Primc Jože. TPI 130.000 Pavlin Jože, TPI 100.000 Pavlin Martina, T Pl 150.000 Darovec Justa. TSP 130.000 l abjan Jože, TSP 150.000 Ožbolt Sonja TVP 120.000 Ožbolt Marjan. 1 LS 150.000 Pečjak Stanc, ŽAGA 150.000 Davidovič Ivan, TSP 160.000 Davidovič Pejo. ŽAGA 130.000 Cigler Peter. BLP 170.000 Bencik Julijana. BLP 250.000 Počrvina Alojz. TDP 120.000 Počrvina Jože. TLS 80.000 1 lenigman Jože, TDP 100.000 Pestotnik Milan. TPI 150.000 Zupančič Brane, BLP 150.000 Vidmar Brane. ISP 120.000 Jovič Sonja, 1 LS 100.000 Jur.šič Marija. TPP 100.000 Saje Miliči. 1 PP 130.000 Strugar Marjan. 1 PP 200.000 Kastelic Anica. TPP 150.000 Umek Janez. TPP 170.000 Može Amalija. TVP 100.000 Pečjak Anica. TGD 130.000 Strmole Ralko. BLP 140.000 Jakše Brane. TGD 150.000 Grum Jožica. TGD 120.000 Pečjak Andrej. TGD 250.000 Rojc Slavka. TGD 120.000 Zupančič Cveto. TSP 200.000 Tomažin f ranc, ISP 130.000 1 riali Ivanka. TPP 140.000 Tomažin Pavla. TGD 150.000 Iskra Ivanka. DSSS 250.000 Besednjak Jelka. DSSS 120.000 Besednjak Andrej. 1 SP 230.000 Legan Anton, 1 SP 100.000 Kobe Jože, DSSS 130.000 Saje Stane, TDP 150.000 Saje Anica. TDP 200.000 Bradač Dragica. DSSS 100.000 Stupar Zvonka. 1 LS 120.000 Zaman Dušan. TDP 130.000 Bradač Zvonka, DSSS 140.000 Vizjak Vanja, DSSS 150.000 Lukan Božidar, BLP 190.000 Jerica Avguštin, TDP 120.000 Avguštin Jože, TES 180.000 Šenica Marija, I SP 200.000 Šenica Franc. TSP 150.000 Avguštin Jože, BLP 170.000 Mitrovič Slobodan, BLP 100.000 Šenica Lojze, TDP 150.000 Zupančič Mirko, TDP 140.000 Košir Tone, DSSS 110.000 Novak Franc, DSSS 110.000 Obštetar Boža. TVP 150.000 Palčič Silvo, TSP 100.000 Palčič Anica, DSSS 1 90.000 Budetič Ivanka. TPP 150.000 Zamida Sonja. TDP 130.000 Kalčič Franci. TPP 150.000 Kalčič Slavka. TPP 200.000 Šobar Stane, BLP 90.000 Šobar Majda, DSSS 100.000 Štajdohar Anica, TVP 100.000 Kramaršič Jože, TVP 80.000 Darovec Marijana, TVP 130.000 Pestotnik Hedvika. TVP 140.000 Hrovat Fraci, TPI 140.000 Bjeloševič Boris. TDP 120.000 Juran Anica, TVP 1 ()().()()() Mervar Majda. I SP 140.000 Plantan Cvetka. DSSS 150.000 Opalk Janez. TDP 200.000 Bukovec Lado. TLS 100.000 Šctina Jože, I SP 140.000 Budna Alenka. BLP 150.000 Gutman Jože. BLP 80.000 Majerle Igor, TSP 80.000 Majerle Barbara, I SP 100.000 Potočar Jože. TSP 50.000 Potočar Milka, BLP 50.000 Bolne Jože, TPP 160.000 Kalerle Zdenka. TPP 140.000 Sajevic Jožica. TPP 140.000 Tink Irena, TDP 120.000 Drobnič Jože, ŽAGA 80.000 Šenica Valči. TVP 130.000 Medved Slavko. BLP 80.000 l ilolt Anica, LSI’ 140.000 Šonc Mirko. TSP 70.000 Šonc Jožica. 1 SP 70.000 Medic Tončka, TVP 90.000 Gracar Ivanka. TSP 180.000 Šenica Jože, TSP 80.000 Levstik Vika, TVP 110.000 Vrtar Avgust. TVP 60.000 Vrtar Antonija. TVP 60.000 Mali Jože, TPP 80.000 Juršič Vlado, TSP 80.000 Juršič Marija. TSP 80.000 Zupančič Dragica. BLP 100.000 Legan Jure, TDP 80.000 Tekstor Zdravko. TPP 80.000 Strniša Jože, TSP 100.000 Bradač Janez. ŽAGA 100.000 Muren Stanc, TPP 80.000 Zupančič l iane, TGD 100.000 Zupančič Marjeta. TDP 80.000 Švener Slavko. 'TLS 80.000 Besek Slavka. TDP 100.000 Golob Jožica. TPP 90.000 Kadrovske vesti za mesec Program aktivnosti NNNP za leti 1984/85 junij in julij TOZD TV P: prišli: Rado Krštinc, Marjan Nahtigal, Sandi Rolih. Marjeta Vidmar, Irena Krštinc, odšli: Marjan Mirtič (sporazum), Jožefa Jakše (upokojitev), Marija Vidmar (upokojitev). TOZD Žaga: prišli: Boro Kostič, Stojka Petrič. Sredo Aleksič. Ratko Teinovič, Ciril Dajčman, Jože Župec, Albin Vidmar, Milena Rajk, Jože Bele, Zdravko Bele, Roman Zelič, Momčilo Bojič, Marko Kokalovič, Stipo Vardič, Franc Vidmar. Mirko Pejič. Jože Berkopec, Branko Žup-evec, Bojan Kump, Helena Turk, Milena Miklič, Brigita Fifolt, Brigita Hrovat, Vesna Senica, Drago Po-glavc. Metod Avsenik. Sašo Avguštin, Franc Jalšovcc. Lado Kastelic, Jernej Muhič, Željko Hvalec, odšli: Bojan Bencik (sporazum), Jože Kmet (sporazum), Jože Kostrevc (sporazum). Momčilo Maksimovič (sporazum). I OZD TPI: prišli: Stanislav Tomšič, Marko Zoran, Andreja Bukovec, odšli: Ana Bukovec (upokojitev), Marija Uršič (upokojitev). TOZD IGK: prišli: Tanja Gcrmov-Sek. Bogoljub Vidmar. Anton Vesel, Marko Sladič, odšli: Marija Zupančič (upokojitev), Marija Sepic (sporazum). Franc Stamcar (sporazum, Ana Sitar (sporazum), Alojz Čeh (v TOZD TAP). Vidmar Bogoljub (sporazum), Alojz Salehar (sporazum), Andrej Pekolj (sporazum), Marko Beneditič (sporazum). TOZD TDP: prišli: Novo Bjeloše-vič. Ivan Hrastar, Ivanka Grbič, Angelca Vrtar. Izidor Pavlič, Fanika Medic, Stanislava Bobnar. Luca Aščič. Slavko Jaklič (iz JLA). Andrej Pečar (iz JLA), Matija Bučar, Branka Bučar. Damjan Kotnik. Željko Triv ič. Dragica Bogič. Martin Longar (iz JLA). Franci Legan. Andrej Horvat. Zdravko Jerič. Jože Mohorčič, Slavko Gorše (iz JLA), Ilija Kužat. Stanislav Rajk. Gajo Dukič. Andrej Breznik. Marija Drobnič. Brigita Aš. Darja Bari olj. Marinka Poličnik. Andreja Pezdirc. Danijela Povše. Lidija Muhič. Marija Grošelj, Karmen Hren. Anita Fink. odšli: Marija Ivanetičlup-okojite\). Alojz Zupančič (upokojitev). TOZD TSP: prišli: Andrej Dular. Milorad Dujakovič. Ana l.ukšič. Darko Marolt. Stefan Rozman. Martin Klajder. Bojan Gole. Hermina Bučar. Zlata Cvetkov ič. Slav ka Božič. Damjan Jermen. Boris Tisove. Jože Pavlič, Robert Miklavc. Damjan Kavšek. Peter Jerič. Dušan Krštinc. Brigita Zupančič. Majda Beg. Mojca Stopar. Greta Mlinar. Mojca Malnar. Bernarda Berkopec. Lmilija Bedek. Darja Avsenik. Jana Avguštin. Mira Nose. Mojca Lrpič. odšli: Zvonka Kulovec (upokojitev. Rudoll Muhič (upokojitev). Rudi Pureber (sporazumi. Bojan Gole (sporazum). Ivanka Gradišar (sporazum). Fani Kuhar (sporazum). Alenka Brula (sporazum). Ilija Grgič (samovoljno). FOZD FPP: prišli: Jože Šašek (i/ JI A). Anton Tramte (iz JLA). Janko Rajakovič (iz JLA). Vladimir Radeš-ček (iz JLA). Vinko Hočev ar (iz J LA). Branko Hrovatič (iz JLA). Franc Ko- pina (iz JLA), Franc Zupančič,, Marjan Bele, Radisava Novakovič, odšli: Anton Boltes (samovoljno), Sonja Šctina (sporazum), Jože Avsec (sporazum), Terezija Klobučar (upokojitev), Anton Kobe (sporazum), Franc Hrovat (sporazum). TOZD TAP: prišli: Rafael Strajnar (iz JLA), Alojz Čeh (iz TOZD IGK), odšli: Franc Majde (sporazum), Srečko Papež (sporazum), Peter Grlica (sporazum), Jože Novak (samovoljno). TOZD TKO: prišli: Leon Bezlaj, Ivica Slane, Marija Sodec, Franc Pirkovič, Renata Stipanovič, Alenka Du-mešič, Slavica Kukovec, Antonija Dragovan, Mirjana Damjanovič, Duška Ivec. Alenka Kukovec, Vida Pezdirc. Marija Matekovič, Mira Staraši-nič, Alenka Nemanič, Renata Matekovič, Maja Radovič, Darja Petrič, Jure Matekovič, Robert Škabar TOZD J ES: prišli: Miha Zoran, Milan Lemovec, Edvard Zadnik, Irena Horvat, Boris Košmerlj, Niko Po-plašen (iz JLA), Anto Tokalič, Stanislav Antončič, Stipan Aščič, odšli: Jože Košmrlj (upokojitev). IOZD IGD: Jožica Anžlin. Stanislava Papež, odšli: Jože Novak (samovoljno) I OZD BLP: prišli: Savo Šuštaršič DSSS: prišli: Branko Bobnar (iz JLA), Janja Janežič, odšli: Vera Piletič (upokojitev), Marijana Sotlar (konec delovnega razmerja za določen čas). I OZD BOR: prišli: Darinka Pirnar, Marjana Šavrin, Justina Šribar, Božidar Hajsinger, Jože Kvartuh. Miran Zakšek, Ana Sintič. Suzana Naraglav, Mirko Grubar. Janez Hercelj, Marija Slapešk, Robert Salmič, odšli: Miran Zakšek, Vlado Koritnik TOZD LIPA: prišli: Alojz. Jordan. Anton Miklavč, Franc Renko, Stanko Juračič, Martin Sintič, odšli: Lepold Gašpir. Anton Stopar IOZD SIGMAT: prišli: Edi Geržina, Jože Vovk. Peter Lovrenčič, Darko Vovk. Vida Malus, Irena Strašek. Vladimir Pongračič ŠIL VILO ZA POSLENIH PO TOZD NA DAN JI. 7. 1984 TOZD M Ž SKUPAJ TVP 123 170 293 ŽAGA 182 31 213 TRI 68 18 86 BOR 76 39 115 SIGMAT 97 30 127 IGK 74 50 124 TDP 208 255 463 TSP 185 190 375 TPP 129 77 206 LIPA 87 7 94 TAP 75 54 129 TKO 78 53 131 ILS 117 28 145 TG D 57 67 124 BLP 88 37 125 DSSS 94 101 195 NOVOLES: 1738 1207 2945 Na področju uresničevanja koncepcije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite smo v preteklih letih dosegli velike premike in uspehe. Zlasti seje krepila zavest o nujnosti nadaljnjega podružblja-nja vseh vidikov samozaščite in varnosti. Vidni rezultati so bili doseženi tudi pri usposabljanju in praktičnem preverjanju znanja vseh komponent SLO na tem področju. Nedvomno je k temu pomembno prispevala dosedanja akcija NNNP. V letu 1983 smo na področju SLO in družbene samozaščite sprejeli nekatere nove dokumente, obstoječe pa dopolnili. Predvsem gre za novi Zvezni zakon o ljudski obrambi, novi republiški Zakon o SLO in DS, smernice o družbeni samozaščiti, Smernice o razvoju, organiziranju in delovanju narodne zaščite ter nekatere izvedbene predpise. V vseh teh dokumentih so upoštevana nova spoznanja in izkušnje, ki naj bi v prihodnosti prispevala, da bi se ustrezno sedanjim in bodočim potrebam in nalogam na tem področju kar najbolj učinkovito pripravljali in usposabljali. Na podlagi novih in dopolnjenih dokumentov, pridobljenih spoznanj ter izkušenj iz dosedanjih aktivnosti opredeljujemo tudi vsebinsko usmeritev za akcijo NNNP v letih 1984 in 1985. Temeljni namen aktivnosti NNNP je predvsem v kontinuiranem uresničevanju koncepta SL in DS, dvigovanju obrambne in samozaščitne zavesti in kulture, v podružablja-nju njegove vsebine in organiziranosti ter v množičnem usposabljanju delovnih ljudi za potrebe samozaščite in varnosti. Gre zlasti za potrebe, da dosežena zavest in občutek delovnih ljudi za samozaščito in varnost postaneta vsakodnevni način razmišljanja, obnašanja in prakse kar najširšega kroga delovnih ljudi. Prav tu pa lahko z aktivnostmi v okviru NNNP pomembno prispevamo, da bomo še hitreje napredovali. Aktivnost NNNP v letih 1984 in 1985 bo imela naslednje bistvene usmeritve in poudarke: 1. Uresničevanje koncepta dopolnjene zasnove narodne zaščite, 2. Zaščita pred jedrskim, biološkim in kemijskim orožjem, 3. Krepitev samoupravne delavske kontrole, 4. Varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja. Nadaljevali pa bomo tudi z že uveljavljenimi aktivnostmi za: 1. Večjo prometno varnost v DO in izven 2. boljšo zaščito pri delu, 3. Izboljšanje požarne varnosti ter 4. Aktivnostmi v okviru načrtovanih vaj. L Narodna zaščita V letu 1983 so bile sprejete dopolnjene smernice o razvoju, organiziranju in delovanju narodne zaščite. S tem so bile ustvarjene nadaljnje predpostavke za intenzivnejše organiziranje, in delovanje narodne zaščite v skladu z razvojem in uresničevanjem celotne koncepcije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v DO — TOZD. (Nadaljevanje prihodnjič) novoles 7 „NOVOLES" TOZD Žaga Straža Na podlagi sklepa DS tozd Žaga z dne 24. 2. 1984 razpisujemo JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjega osnovnega sredstva: 1. KOMBI IMV 1600, letnik 1976 — št. šasije 44027 — št. motorja 10224 — prevoženih 30869 km — ni registriran — izklicna cena 100.000.— Licitacija bo dne 14.9.1984 ob 8. uri v sejni sobi tozd TES. Prodaja se kompletno vozilo. Ogled je možen od 7.9.1984 dalje na parkirišču DO „NOVOLES” Straža med 11. in 12. uro. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10% izklicne cene kavcije pri blagajni tozd TES. Prometni davek plača kupec. Vse ostale informacije dobite pri tov. Mladenu Majstru na tozd Žaga int. 380. Izlet v hribe Na dan vstaje se nas je trinajst novolesovih planincev z vodičem Jožetom Hartma-i norh, povzpelo na 2300 m visoko Ojstrico in Planjavo v I Savinjskih Alpah. Na pot smo krenili v soboto, I 21. julija ob 6 uri in se vrnili v j nedeljo okoli 23 ure. V soboto smo se z avtobusom odpeljali iz Novega mesta do Celja od tam pa do Rogovilca v Logarski dolini. Od tu dalje smo pešačili približno 5-6 ur do Kocbekove koče na Korošici (1880), vmes smo pa v Robanovem kotu pospravili vse kislo mleko, kar so ga tamkajšnje planšarije premogle. Po dokaj burni noči smo se v nedeljo okoli pete ure zjutraj začeli vzpenjati na Ojstrico, od koder se nam je odprl lep razgled na Savinjske in Kamniške planine, Karavanke ter doline pod nami. Z Ojstrice smo skozi Škarje in preko Planjave okoli trinajste ure dosegli Kamniško sedlo (1900) in se po kratkem počitku preko Okrešlja spustili do pajčolanastega slapu Rinka in od tod do planinskega doma v Logarski dolini, kjer smo se okoli šestnajste ure vkrcali na avtobus za Celje. Bil je zadnji, ki nam je nudil zvezo do Novega mesta. Ker smo bili maloštevilni smo se morali posluževati regularnih prometnih zvez, kar nam je, še posebno na koncu dokaj otežilo pot in zahtevalo od vsakega planinca poseben in prekomeren napor, ki bi v primeru, da bi imeli svoje prevozno sredstvo, zanesljivo odpadel. Predlagamo, da se v bodoče na zapletenejših poteh poskrbi za poseben prevoz, če se želi koristno planinstvo v Novolesu poživiti. Stane Pezdič Na podlagi sklepa DS tozd Tehnično energetske storitve, sprejetega na 20. seji, dne 22. 8. 1984 objavljamo LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. Kamion TAM 5000 kiper Št. šasije 713490174 Št. motorja 100226477 Leto proizvodnje 1971 izklicna cena 120.000.— 2. Odrivna deska za traktor IMT 35, izklicna cena 20.000.— Licitacija bo dne 14. 8.1984 ob 8. uri v sejni sobi tozd TES. Interesenti morajo položiti 10% kavcije. Osnovna sredstva so na ogled 1 dan pred prodajo. Informacije dobite na tel. int. 251. Predsednik DS: Borut Kulovec, I r. MARINA JAKŠE GOLOB Ml JE PRINESEL TVOJE POZDRAVE PreJ oknom golob zleti misel ven mi poleti obraz približam, šipa se zrosi. a r mojih mislih si le ti. Oblačno je,malo že sneži, snežinka nežna spomin ublaži. Sem kot zlomljena ptica v kateri umrla je resnica. HiIo je letlaj. ko si prosil, le poljub mi daj. a vem. tla nisem te ljubila sama sem se v ljubezni izgubila. Nikoli nisem slutila, tla ne bom te pozabila je upanje v meni tlelo nikoli ne bo nič zagorelo. (lolob zletel je »• višave, poslal tihe je pozdrave, od kje pa ne vem. ker ljubiti te ne smem. Cene Moznik, previdnost je mati modrosti Piše in riše: dr. Ivan Balog Varstvo pri claf u y i«.j D.O^ ta zefona vtjpki ra v m. Nesreča se ranko z«odi sarpp če je višja sipa...