Posamezne Številke« N avadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—•
.TABOR* oUj> ra«k dan, rannaa nedritc m prmnikav, ob 18, ari s datamom BaalvdaMA dn- tar stan« našo po poiti D iO—, »atao-■onltn D M" —, dor*a*l*nn na Ana D 11—, u ntankr D JO—.
Mni urn m pri y*i ,TWOM" MARIBOR, Jattanaha Star.V
PoSlAififllaliRfVl^oVi^. Cena današnle štev. 75 »ara.
TABOR
Posamezne Številke. Navadne Dia —'75, ob nedeljah Din 1*—%
UREDNIŠTVO k nahaja * Maribora, Jwbim «1. it i L ari rtropje- Tntcfoa iotcrarb. it UPRAVA m nahaja • JarSčeri alioi it- A pritličja deaaa. Tri«, (aa it. 24. — SHS poatnaffabaaat Sta U.WT
N. naročila bana denarja mm
MMiagiM
Naslov
Maribor, petek 23. oktobra 1925.
BORZA.
I
CURlH, (Avala), 22. oktobra. (Izv.) Pariz 32.60, Beograd 9.21), London 23.14, Berlin 123.60, Praga 15.38, Milan 20.55, Newyork 519, Dunaj i3.1.>, Briissel 23.0.», Budimpešta 0.00727, Varšava 85, Sofija 3.79, Bukarešta 2.47 !L
Velike diference med radikali in radičevci
Volitev finančnega odbora. Deljen nastop vladnih strank, šest kandidatnih
list. Zadoščenje opozicije.
celom je bilo vloženih osein kandidatnih list. Skupščina bi morala voliti 31 čl a
BEOGRAD, 22. okt. Za današnjo skupščinsko tsejo, na kateri »e jo izvršila v0litev najvažnejšega parlaimon tar nega Odbora, t. j. finančnega odbora, je vla-&lo povsod veliko zanimanje. Takoj ob l^ičetku so se pojavile globoke razlike ^od člani radikalne in hrvatiske seljaške stranke. Obe stranki sta hoteli prvotno Postaviti skupno kandidatno listo finan-°nega odbora. Vršila so se dolgotrajna P^Rajanja v znamenju ostre strankarske borbe. Radikali so zahtevali zaso 16 ’nandatov, d očim so jih ponujali radi-^vcem samo osetm. Pogajanja so bila vT^2uspešna in obe vladni stranki sta Jadi obojestranskega nezaupanja P'Riljeni nastopiti samostojno In postaji svoji kandidatni listi.	,	.
Tudi pogajanja vladnih strank in o-Jozicije glede sporazuma o načinu voh-*ev so se ponesrečila. Opozicija je zaata-vila vse moči, da pridobi kolikor mogoče več mandatov. Toda ker so radikali Obujali opoziciji le 9 mandatov, je ista POgoje odklonila. Radi dolgotrajnih poljani je bila za 10. uro napovedana skupščinska seja, otvorjena šele ob J-Ž12. )iriu Takoj po običajnih formalnostih je pričela volitev finančnega odbora. V
nov finančnega odbora, toda ker ni prišlo do sporazuma, je moral predsednik odrediti imensko glasovanje, ki je trajalo od pol 12. do pol 13. ure. Od 315 poslancev jih je glasovalo 255. Za radikalno listo-sta bila oddana 102 glasa (13 mandatov). 10 radikalov je oddalo p ra-zne glasovnice. Lista IISS je dobila 40 gluisov in 6 mandatov (4 so glasovalii za za.rednieo), Davidovlčevi demokrati so dobili 2fi glasov in 3 mandate, samostojni demokrati 17 glasov in 2 mandata (dr. Popovič in J ura j DemctTovič), muslimani 19 glasov in 2 mandata, klerikalci 17 glasov in 2 mandata (dr. Kntovec in Pušenjak), federalisti (zaje-dnica in radičevi disidenti) 2 mandata, a manjše grupe so dobile 6 glasov z 1 mandatom (nam ški poslanec).
Opozicija je pozdravila rezultat volitev z glasnimi vzkliki in povdar.ia, da je to prva vrzel vladni koaliciji. Predsednik je zaključil sejo ob 12.45 uri in napovedali prihodnjo za jutri na kateri se 'bo obravnavalo o invalidskem zakonu.
 □---
Korošec za nove volitve
Sotrndnik »Pravde« in Koroščevo mnenje.
B®OGR,AB, 22. okt. Današnja »Pravda* je objavila daljši intervieu, ki ga je imel njen dopisnik z dr. Korošcem. Na dopisnikovo vprašanje: kakšno stališče Zavzema SLS proti sedanji vladni koaliciji in kakšno stališče zastopa glede spo-Hzuma treh narodov, jo Korošec odgovoril: SLS zavzema kot ostale stranke “ivšo opozicije, še danes stališče, da morajo v pravem sporazumu sodelovati vse stranko. Za tako »kupno delo v tako v-a-j vPrašanju bi se morali zopet obr-aa n,ar°d- Korošec je za strogo svo-
k»n* rini! j »1 bl na^ amogočile strankam veliko delo sporazuma.
Radič v Beogradu
Skrivnostna torba.
BEOORAD, 22 (^lrf trv . 1 Af, on .
progo v spremstvu večih Poslancev. Na postaji je bil sprejet 2 običajnimi pozdravnimi ceremonijami. Na vprašanje nekega novinarja: »Kaj prinašate gosD Predsednik, novega vlad it* j«	0(j_'
govoril; »Polno, toda zavezano malho«.
Macdonald pri Masaryku
PRAGA, 22. okt. Sinoči je prispel v Prago kot gost k predsedniku Masaryku bivši angleški ministrski predsednik ^aodonald.
DUNAJ, 22. okt. Pred svojim odhodom z Dunaja je izjavil Macdonald u-todnHcu Libta »Nuue freie Pressc« o vprašanju manjšin sledeče: Če hočemo doseči trajen mir, se nikakor ne moremo zadovoljiti z uspehi dosedanjega mirovnega^ dela. Treba bo posvetiti pozornost reševanju manjših, toda nadvse važnih Vprašanj. S tčim tnftdi vprašanje narodnostnih manjšin, k* postaja vedno bolj Deroče. Kraji, kjer še obstoja manjšinsko vprašanje, so gnezdišče nezadovoljiv«, in početek nove vojne.
Amerikanci beže Iz Sirije.
WASHINGTON. 21. okt. Na prošnjo amorikanskega konzula v Beirutu sta Pobila dva amerikaniska rušilca nalog. ',a odplujetn/iz Gibraltarja v Aleksandrijo, kjer bosta sprejel« v varstvo živ-Jonje jn imetje Amerikanoev, ki jih Preganjajo sirski vstaši.
Nemčija in evropska politika
Maribor, 21. oktobra.
Včeraj se jc vračal preko našega ožjega ozemlja češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Vračal se je iz Lopama v domovino, potem k,_> se je bil sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom na Bledu. Že večkrat jo dr. Beneš — pač e den najsposobnejših slovanskih diplomatov — potoval mimo nas- nobenkrat pa ni nosil v domovino tuli pomembnih uspehov ko tokrat. Nesporno je namreč, da je locarnski sporazum historičen dogodek in da ni zgolj zadava profesionalnih diplomatov in visokih politikov, marveč jo zadeva celih narodov, torej najširših plasti.
V Looarnu jo zmagala angleška teza v mednarodni politiki, ki znači kompromis med francoskimi in nemškimi ekstremnimi težnjami. Poiacarčjova politika jc šla za tem, daFraneozi kar največ pridobe in Nemci kar največ izguhe. — Angleži so črtali..»kar največ« in retu-širall trudi olsa glagola, tako so Francozi pridobili in tudi Nemci niso Izgubili. Še voč: slednji so z angleško pomočjo sedli zopet na konja. Pomnimo, da se jc to zgodilo v času, ko ima Nemčija za Prozidenta onega maršala, ki so je še Pred 7. letL na vso moč vojskoval zoper one iste, ki so sedaj ž njim vred sklenili RPorazumi. Zgodil so je velik preobrat.
*,!er je bil predstavitelj nemške republiko pomirljivi socialist Ebert, so Nemci širili strahotne bajke o franco-sKe-ni militarizmu. Toda Francozi niso hoteli v ekstreme kakor Nemci: aame-njah so bojevitega Poineareja s pomir-b’n	. Herriotom oziroma Painleveiom.
Nemčija je odgovorila na to s Hindenburgom Franclja je odvrnila z Locgr-uom. In Nemči ja se je vondar-le uda la. Evo, to so peripetije sporazuma z Nemčijo. Trdovraten je germanski mentalitet, a nazadnje «c vendarlo uda. Pa ne morda iz kakih sentimentalnih .otirov do miru in človeštva. Ne pozabimo, da leži komaj nekaj kt med maršalom Hindenburgom in prezidentom Hindenbur-' gonu Nemčija jo imela za to važnejše razloge. Predvsem pa je spoznala, dn je »revanch«, o katerem sanjarijo njene vroče glave, se daleč, daleč...
Nemčija se bo lotilo praktične evropske politiko. Doslej jo bila njena moč —
irnoč velesile — vkovana, poslej bo prosta. Do s ili dob je vodila defenzivno diplomatsko politiko, posihdob bo ofenzivna. Odtod velik pomen locarnskega miru tudi za države, ki niso neposredno prizadete in ne oziraje se na možnost občo paeifikaci je in demilitarizacije Evrope, ki jo je želeti. Nemčija ho poizkusila svojo ofenzivo najprej v Društvu narodov. Morda bodo prve na vrsti kolonije. kjer se trdno nadeja uspehov. • Kato Pa utegnejo priti na vrsto srednjo-evrc.pska .vprašanja. Uje dinj e n.je Avstrijo z Nemčijo! Bo ali ne bo? Ni izključeno, da se ho tudi v te,m vprašanju pokazala angleška splendiduost in francoska popusti jivost. Zapadne meje so zajamčeno in čc ponudi Nemčija Franciji še kake politične koncesije, je zelo ^verjetno, da. ji bo — tudi v tem ustreženo. Navsezadnje tega niti ne bo mogoče dolgo zadrževati. Tako se utegne zgoditi, da bo nekega dno Jugoslavija neposredna soseda Nemčije.
Todaj pa — naše meje ne bodo zavarovano. Nisuno bili udeleženi v Locarnn. Treba bo sklicati novo srednjeevropsko konferenco. Na tej pa bo imela Nemčija žo povsem drug položaj. Takrat bodo pisali naši listi >.caveant con-sples« in ne bo to zgolj časnikarska latinščina. Prav te dni so se sljšali glasovi, da je Italija pustila inejc napram Jugoslaviji izven garancije. Italijanska diplomacija si noče rezervirati slovensko ozemlje za nadaljnjo ekspanzijo. Kaj čc bo tako storila tudi Nemčija in če se Italija in Nemčija pri tem sporazumeta?
Pričakujemo osvobojenja naših bratov onstran meja. Tod« pred nami staji Evropa, ki hoče miru in-že nas velesile vpletajo polagoma v diplomatsko igro, ki je lahko za nas ali ugodna ali neugodna. Če neugodna, tedaj gorja —- zakaj za namii ni za sedaj velesile, ki bi šla za naše interese v žerjavico no kostanj.
Ofenzivna politika Nemčije se nas za sedaj še ne dotika, lahko pa «e zgodi, da jo bomo k-malu občutili. Nov položaj bo sigurno zahteval kako žrtev tudi od nas. Treba je, da smo močni. A n« toliko pri orožju, ker tega imajo tudi drugi narodi dovolj, kolikor po svojem* političnem prestižu. Zato pa je treba, da sc temeljito in brez predsodkov bavinio s pcblc-mi, ki sedaj zanimajo vso Evropo. Nrša naivnost bi nam lahko prav tako Škodovala kot za časa mirovne konference, ko »mo diplomatsko zaigrali Wilsonovo črto in koroški plebiscit.	—ob.
Dnevna kronika
— Nev vlak na progi Grobelno - Rogatec. Pričenši s 25. oktobrom 1925 vozita na progi Grobelno - Rogatec dnevno reduo mešana vlaka štev. 6837 in 6838. Vlak štev. 6837 odhaja iz Rogatca ob 17. uri 12 min. ter prihaja v Grobelno ob 18. uri 20 min. Priključni vlak prihaja v Ljublja.no gl. k. ob 21. uri 22. min. ter v Maribor g. k. ob 21. uri 50 min. Vlak št. 6838 odhaja iz Gj-obelnega ob 20. uri 40 min. ter prihaja v Rogatec ob 21. uri 45. urin. Priključni vlak odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 17. uri 50. min. ter iz Maribora gl. k. ob 17. uri 05 min,
— Rodič poziva zajedničarje, da položijo mandate. V »Domu« je objavil Stje-pan Radič odprto pismo na naslov dr. Lorkoviča in tovarišev, v katerem jih poziva, da z ozirom na obveznosti, ki so jih sprejeli povodom kandidaturo na listi ITSS, odložijč mandate. Ako ne, se jih bo prisililo, da stopijo brez mandatov prea ljudstvo, »pa če-mo onda vidje-ti, koliko čete od toga naroda dobiti mandata u ime svoje i na temelju nečastne i razorne politike svoie«. Radičevo p i seno jc izzvalo senzeoiio. Za.iedni-čarji se seveda ne bodo zlahka uklonili, zato je smatrati, da je Radičev ultimat hkrati vojna napoved med TTSR in z:i-jedničarji.
— Koroški dan v JarenfnI. Tz Jareni-ne nrnn pišejo: Tudi naš« podružnica Jugoslovanske Matice je priredil« »Koroški dan« povedom petletnice goljufivega koroškega plebiscita, ki je odtrgal od nas zibelko Slovencev — koroško Slovenijo. V šoli so se zbrali pripadniki vseh strank ter ro enodušno riiAn'G»sttrnR 7^ združitev slovenskega dela Koroške z
Leto: VI. — Številka: 241.
našo državo. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri sc naša vlada poživlja, n-i nakloni koroškemu vprašanju vso :	nost, da bomo vsestransko pri-
pravljeni, ko dozori čas spojitve koroško Slovenije z našo državo. Koroškim Slovencem Pa pošiljamo prisrčne pozdrave ter jim kličemo: Vztrajajte do ure osvoboditve, ki ne more in ne sme lpti več daleč!... Resolucija se je poslala vnanjemu ministrstvu.
— Senatni večer v Celju. Vijolinistg. Karel Sancin in painistinja ga. Marija Saneinova priredita 4. nov. t. 1. večer sonat v celjskem mestnem gledišču s sledečim sporedom; 1. Vit, Novak: Sonata D-itioI, 2. Joh. Brahms: Sonata op. 108 in 3. ,T. B. Foerster: Sonata H-inol op. 1.
— Kolesarska (športna) loterija Jn* g»Gfnvenskp Matice. Žrebanje te loterije je bilo preneseno in se vrši nepreklicno dne 20. decembra t. 1. Dobitki: dve motorni kolesi in 25 navadnih moških ln ženskih koles. Vsi dobitki so iz svetovno znane francoske tvornco »Peugoot«. — Srečke a 10 Din so na prodaj pri vseh' podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji.
— Koroški dan. Prispevke, ki so bili zbrani prilikoin manifestacij za Koroško in ki so bili nakazani Jugoslovenski Matici, bomo v skupnem izkazu objavili tekom prihodnjega tedna.
— »Gospodinjski koledar« za leto 1926. JUgoslovenska Matica izda tudi zn leto 1926 »Gospodinjski koledar«, ki je širom naše domovine zelo priljubljen In razširjen ter doslej vsako leto popolnoma razprodan. Koledar izide pričetkom decembra, nakar že sedaj opozarjamo.
— V Podsredi in na »stranskem« gradu. K podlistku g. Satlerja, ki smo ga objavili te dni, nam Piše Poznavalec krajevnih razmer; V iznopolnltev oz. gowp. dopisniku radi oznaka »stranski« grad v pojasnilo; Tekom skoraj 201etnega bivanja mod fnmošuiimi domačini šema! imel priložnost, proučit filološki izgovor posameznh izrezov. Krajevno ime Podsreda se rabi le kot lastno ime v samostalniku, med tem. ko je pridevnik glede tega imena ponolnomn izpremenlen. — Mesto »posredški« so izgovarja kratko »srenski« — srenski grad. »renski trg. sreni-ka župnija in ne »stranski« grad Itd Še celo prebivalci sami se imenujejo, vsaj starejši. »Srejnnl« in redko Pod-sredeani. Toliko raosnodu dopisniku, pa brez zamere! M. Najžer.
— Zaprisega vojaških obveznikov. — Mestni magistrat v Ptuju razglaša, da se 1k> vršila v sredo 4. novembra 3925. ob Vi8. uri dopoldne, na dvorišču vojašnice kralja Petra Osvoboditelja, zaprisega vseh vojaških obveznikov od 21—50 leta (1904—1875). Obvezniki, ki bi so pozivu ne odzvali, ali prišli prepozno, bodo morali na lastne stroške v Maribor k naknadni zaprisegi.
— Smrt češkega pesnika. V Pragi je nmrl češki pesnik František Kvapil. Posebno znani so njegovi prevodi iz poljščine. Bil je vnet propagator kulturnih stikov med Čehi in Poljaku
— Obmejni konflikt med GrčUo Bolgarijo, ker so bolgamke oborožene tolpe napadle v bližini planine Beleč grške obmejne oddelke in zasedle planino. V bojih so padli en grški čaatmk in dva vojaka. Grška vlada je stavila bolgarski vladi oster ultimat, v katerem zahteva odškodnino za pndle, obenem pa je ©d-l-edila, da vkoraka divizija grških čet na bolgarsko ozemlje. Bati se je ostroga konflikta med obema državama.
— Ruski zunanji minister čičerin je dospel ira Dunaj.
Mariborske vesti
Muriber 22. oktebrt IMS m Češkoslovaški zunanji minister dr
Reneš v Mariboru. Na povratku % blej skoga sestanka z našim zunanjim ministrom Dr. Ninčičemn se je z včerajšnjim popoldanskim vlakom peljal «kozl Maribor čehoslovaški zunanji minister g. dr. Beneš s soprogo. Do Maribora sta ■spremljala monpoda ministra čehoal o vaški poslanik na našem dvoru gospod Jan Srba in šef kabineta našega zunanjega ministrstva, g. Vučkovič. Na kolodvoru je odličrega državnika prijateljske Češkoslovaške pozdravil v zastopstvu velikega župana gospod dvorni svetnik dr,
vr a b o BV
V Marifjorn', cfrle 2& oHolvra' 192$
Stare v spremstvu g. policijskega, nad svetnika Kerševana. Gospod minister jo ostal z obema gospodoma v svojem salonskem' vozu v daljšem razgovoru ter nato nadaljeval pot proti Pragi. Gg. poslanik Šoba in šef kabineta Vučkovič ; sta se mudila še do popoldanskega poštnega v laika v Mariboru in sta si V spremstvu prej omenjenih gospodov o-gledala znamenitosti mesta.
Novinarski klub. Jutri, v petek ob 17. uri v redakciji »Marburger Zeitnng« važna klubova seja. Prosim točne udeležbe! V nedeljo občni zbor sekcije v Ljubljani z obvezno udeležbo! — Predsednik.
m Državno žensko učiteljišče bo vodil po amrrti ravnatelja Voglarja do imenovanja novega ravnatelja gosp. prof. Pribil.
m Češka proslava 28. oktobra. Letošnja proslava češkega narodnega praznika, ki jo priredi kakor vsako leto naš agilni »Češki klub«, bo namenjena v prvi vrsti mladini. Vršila se bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne v meščanski šoli v Cankarjevi ulici. Kratek govor bo imela čsl. državna učiteljica gdč. ŠvecoVa, sodelovala pa bosta tudi »Draviti« trio in Devov kvartet. Ker je vstop prost, u-pauno, da se 'bodo proslave udeležili vsi prijatelji jugoslov. - češkoslovaško vzajemnosti, osobito člani Jč. lige.
m Otvoritev postaje Tezno za potniški in blagovni promet. Na prošnjo interesentov je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani intervenirala pri Direkciji državnih železnic, da se dovoli uporaba režijskih vlakov med kolodvorom Tezno in glavnim1 kolodvorom v Mariboru tudi za privatne o>sebe, ker imajo uslužbenci in nameščenci industrijskih .podjetij na Teznu velik in teres, da bi se jim na ta način omogočilo opoldansko in večerno vožnjo v Maribor z vlakam, ki prevaža železniške u-službence. Direkcija je pri tej priliki izjavila, da uporabe personalnih vlakov tnued Mariborom: in Teznom za enkrat ne more dovoliti za civilne potnike in se jih smejo posluževati izključno le aktivni železniški uslužbenci, ki stanujejo na Teznem in službujejo v Mariboru odnosno obratno. Obenem je direkcija pripomnila, da se že vršijo pogajanja z interesenti, da bi se odkupila zemljišča in zgradile zgradbe, ki so potrebne, da bi se postaja Tezno otvorila za splošni potniški in blagovni promet. Od izida teh pogajanj jo odvisna tudi otvoritev postaje Tezuo za splošni promet, kar bi bilo z ozirom na razvito industrijsko kolonijo na Teznu velikega pomena.
m Dar Jugoslovenski Matici. V narodnih krogih dobro znani plačilni natakar kavarne »Central« g. Franček je darovat Jugoslov. Matici 30 Din. — Najlepša hvala! Posnemajte!
m Telefonska izpreraemba pri »Taboru«. Opozarjamo, da je dosedanja »Ta-borova« telefonska številka (276) opuščena in da ima »Tabor« posihdob telefonsko številko 24. Kdor kliče uredništvo »Tabora«, mora to izrecno navesti, da dobi takoj telefonsko zvezo v hišni eentrati.
m O higijeni otroka je predaval sooči v okvirju higijenskega tečaja na »Ljudski univerzi« tukajšnji specijalist za porodništvo in ženske bolezni g. dr. Fran Toplak. Enourno, jasno zasnovano, gladko in jezikovno dobro predavanje je vodilo številne slušatelje od porodu otroka do dobe, k0 postane spolno zrel in vstopi sam na nemirno morje življenja. Predavatelj je nudil zlasti mladim muteram veliko dragocenih nasvetov. zato bi pričakovali, da bi bil obisk ibaš s strani mladega ženstva. boljši, saj je pri nas tako redek poduk o ma-
terinstvu. V čisto zdravniško snov je vpletel predavatelj tudi vzgojno-moral-ne momente, tako zlasti glede seksualnega življenja, ki je pri razvijajočem se otroku zelo važno. Njegovo lepo predavanje jo izzvalo v apelu, da naj vsi vplivni krogi kar najbolj podpirajo in povzdigujejo rodbino, to socialno napravo, v katero tolikanj butajo valovi modernega razvrata, kajti samo dobra rodbina daje nadarjene potomce, brez nadarjenih ljudi pa se more človeštvo vrniti potom nivelizacije v barbarsko stanje. Tako zasnovano predavanje je zapustilo v slušateljih najboljši vtis.
m Tečaj iz anatomije in fiziologije bo priredila »Ljudska univerza« takoj po sklepu Higijenskega tečaja, če se bo priglasilo dovolj zanimancev. Tečaj bi imel obsegati kakih 8—10 predavanj. 2 uri na teden. Predaval bo g. dr. Fr. Marinič. Stroški bodo minimalni. Ker povodom Higi jenskega tečaja radi kratko odmerjenega časa ni bilo mogoče izčrpati niti izdaleč osnovnega znanja iz obeh ved in ker je predmet zelo zanimiv, se »Ljudska univerza* nadeja, da se bo priglasilo zadosti udeležencev. Prijaviti se je v petek ali v po.ndeljek pred predavanji higi jenskega tečaja-
ni O prvi pomoči pri nezgodah bo predaval jutri, v petek, v higi jenskem tečaju »Ljudske univerze« primarij kirurškega oddelka tukajšnje bolnice g. dr. Černič. Predmet predavanja je tako splošen, da mora zanimati slehernega človeka, saj se vsakemu lahko pripeti, da mora nuditi svojemu bližnjemu prvo pomoč v nezgodi. Zato še posebej opozarjamo na to predavanje.
m Razobešanje blaga pred trgovinami. Mestni magistrat nas prosi objaviti: Trgovci mestnega območja mariborskega se nujno opozarjajo na še veljavni razglas mestnega občinskega sveta mariborskega, ki prepoveduje razobešanje blaga prod trgovinami med in na vratih in stenah. Le trgovcem', ki nimajo izložbenih oken, je izjemoma dovoljeno, da smejo razobesiti blago med in na vratih in stenah, vendar ne čez 20 cm stavbene črte. Kršenje tega razglasa se bo Po § 19- cestnega prometnega reda kaznovalo z občutnimi denarnimi globami.
m Predpis dohodnine in rentnine. — Davčno okrajno oblastvo nam poroča: Odmera dohodnine in reiitnine za davčno l«to 1925 je za davčne zavezance cenilnega okraja Maribor-mesto izvršena. Odmerni izkazi sc razgrnejo na vpogled davčnim zavezancem od 1. novembra do 15. novembra 1925 pri davčnem okr. ob-lastvu v Mariboru Ciril-Mctodova ulica št. 1, II. nndst. soba št. 67. Predpis davka onih zavezancev, ki do vštevši 30. nov. .1925 ne vložijo pritožbe ali priziva pri davčnem okr. oblastni v Mariboru, postane pravomočen. Pritožbe in prizivi se kolekujejo z 20 Din. Glede dohodnine se vročijo davčnim zavezancem še posebna »Obvestila« o predpisani dohodnini s pribitki vred. Davčni zavezanci, katerim bi se ne moglo dostaviti obvestila iz kateregakoli vzroka do 30. oktobra 1925, se lahko zglasijo pri davčnem okr. oblnst-vu. kjer se jim vroči obvestilo. Telesnim delavcem predpisana dohodnina se zopet odpiše za čas od 1. aprila do 31. dec-1925, ker se jim' predpiše od istega dne 3.30% davek s pribitki od njih zaslužka v smislu člena 56 zak. o proračunskih dvanajstinah za aipril-julij 1925, oziroma £lena 8 točka VII. zak. o pror. dvanajstinah za mesec avgust-novetmber 1925.
m Zopetno izzivanje. Sinoči sta bila aretirana Karol Gerb in Rudolf Škabar, ker sta prepevala po mestu »die Wacht am Rhein«. Škabar je Slovence in niti nemško ne zna; kje se jc naučil »Vahta-rico«, je_ vprašan je.
m> Pretep. Y gostilni Rožman na Frankop. c. sta se 18. t. m. stepla R. Avgust .in I. Anton. Tone je udaril Avgusta večkrat po glavi s palico, nakar mu je Gulstl ušel na vrt in se postavil v bran proti zopetnim naskokom. S stolom je tako nespretno odbijal nasprotnikove napade, da ga je oplazil z nogo od stola po obrazu. Tonetu se je pocedila izpod očesa kri in boj^e bil končan. Kdo je kriv, zakaj sta sef — ne vemo,
m1 Policijska kronika. Od srede na četrtek sta bili izvršeni dve aretaciji, a vloženih je bilo 12 prijav: radi kaljenja nočnega miru 1, kolesarjenja 1, poškodbe javnih nasadov 1, prestopka obrtnega reda 1, avtomobilu ih prestopkov 2, ovi ranja prometa 1, Pasjega, zapora 2; dalje najdbi 2 in eno poročilo.
m Večerni kuharski tečaji na.dekl. zavodu Vesna v Mariboru se začnejo 26. t. m. Prijave sprejema vodstvo do 25. t-m. od 10. do 11. in 16. do 17. ure. N188 m Ali ste že videli Morow in Char-lotte in že slišali Adirienno de Salvy v .klub baru 1 n	2240
Šah
m Mariborskim šahistoin. Kakor je bilo že spomladi t. 1. na kratko omenjeno, se prične 1. novembra t. 1. v Veliki kavarni šahovski turnir za prvenstvo Maribora za leto 1925. Tega turnirja se lahko udeležijo vsi dosedaj že kvalificirani igralci. Tozadevne prijave je nasloviti na gosp. prof- Ivana Favaj. Kavcija K* Din.
/okoisho
o Družabni večer priredi mariborsko Sokolsko društvo prihodnjo soboto dne 24. t. -m. ob 20. uri v dvorani restavracije »Union«. Predaval bo o Petroviču Njcgušu brat dr. M. Kovačič. Za ostalo zabavo pa bo skrbel naš orkester pod vodstvom 'brata Šušteršiča. Na zabavo so vabljeni tudi prijatelji Sokolstva in samoobsebi umevno tudi tisti bratje in sestre, ki jih redkokedaj vidimo v svojih vrstah. Vsi naj bodo trdno uverjeni in do spodnjega konca srca prepričani, da pridejo prav zagotovo na svoj račun in to tudi tisti bratje in sestre, ki so srbečih pet. — Društveni prosvetar.
: Službene objave MOLHP. V nedeljo dne 25. t. m. se vrši prijateljska tekma ISSK Maribor z SSK Mura v Mariboru na igrišču ISSK Maribor in sicer ob 11. uri predpoldne. Sodnik g. Peheim. SD Rapid - SK Ptuj ter se delegira kot sodnik g. Šepee. Službo,joči odbornik gosp. Amon. — Tajnik.
: M. O. (službene objave). Dne 25. okt. 1925 se odigrajo sledeče prvenstvene tekme: v Mariboru SK Svoboda, TŠK Merkur ob 'A 16. uri na igrišču TSSK Maribor: sodnik g. Franki. Ob 14. uri SK Svoboda rez.: TŠK Merkur rez. sodnik g. Zorko. Ob 9. uri SK Svoboda I. naraščaj: TŠK Merkur 1. nar. sodnik g. Perko. (Pokalna). Športno nadzorstvo g. Zoll-ner. V Murski Soboti: ISSK Maribor: SK Mura sodnik g. Radolič, športno nadzorstvo g. rov. Košir. Za medklubskega kapetana je bil izvoljen g. Osebig/ Medmestna tekma Celje:Maribor se vrši
25. oktobra 1925 v Celju. Pozivajo se vsi klubi MO v Mariboru da pošljejo Po 2 delegata na sejo dne 26. okt. 1925 ob 20. uri (pri Zamorcu) ker se bodo razmotri-valo event. spremembe pravil INS. 1 Tajnik.
: Maribor - Celje. Moštvo za medmestno tekmo Maribor—Celje bodo tvorili igralci Rapida, ker igra ilsti dan ISSK Maribor v Murski Soboti, a Merkur v Mariboru proti Svobodi.
Člani prvega moštva in rezervi Flack in Venko I. morajo priti danes ob 19-uri sigurno na sestanek, ki se vrši v klubovib prostorih.
: ISSK Maribor : SK Mura, Murska Sobota. K prvenstveni tekmi v Murski Sciboti v nedeljo dne 25. t. m. se določijo naslednji igralci; Bergant. Geuer. W;ig-ner, Jakovljevič, Simončič, Skrobar, Stauber, Turina, Vodeb, Vanda Ad., Vogrinec; rezerva Laznička II. Zbirališče na kolodvoru ob 8. uri zjutraj. — Spremljevalec.
•. Medmestna rokoborba Zagreb-Man* bor. Medmestna rokoborba med ZsfiTe" bonu in Mariborom, ki se vrši v nedelj dne 25. t. m. ob 19. uri v veliki dvoran1 Narodnega doma bo nudila obiskoval' cem prav lep šport. Zagreb je znan kot gojitelj rokoborbe, mariborski Merkur Pa je po kratkem požrtvovalnem delu ze letos dosegel državno prvenstvo v srednji teži. Opozarjamo tudi na prop51 "■čudno boksanje, katero predvajajo Zagrebčani v namen ustanovitve takega odseka.
Km®
Crajski kino prične danes predvajati največji film, kar jih je bilo letos izdelanih. »Tat. v raju« je grandi jozen ant®" riški izdelek, ki mu je kos le ameriška filmska industrija. Kritiko objavimo jutri.
—D—
Apolo kino. Predvaja samih še danes in jutri lep film »Krik strasti«, katere#71
kritiko smo prinesli vilki.
v včerajšnji
gte-
Zimske nevihte na Švedskem
Koncem minulega tedna so divjale nad Švedsko prve zimske nevihte. V petek se je prebudil Stockholm v snegu in mtražu; po parkih in okoli mesta je koj na sveži sneg in led zavriskalo stotine .-mladih smučarjev in drsalcev. Na dežel1 je bilo znatno slabše. Tam je padlo toliko snega, da so bili nekateri kraji čisto odrezani od sveta. Železniški in avtomobilski promet sta si le s težavo izkrčila pota.
Najhujše je bilo nia obali Baltiškega morja. Ondi je divjala tako divja burja, da take že dolgo ne pomnijo ob tem1 času. Pogrešajo veliko manjših čolnov ladij; pri Karlskrone se je razbila neka ribiška ladij m na kateri se je vozilo 10 oseb. Vsi so utonili.
V primorskih pokrajinah je burja lomila brzojavne droge kakor šibe. Sploh se je letošnja zima v krajih, kjer ima staro domovinsko pravico, silno razkoračila. Pričakovati je, da bo tudi pri nas korajžna in da nam1 pride zgodaj v gosto. Da bi se le dolgo pomudila na severu !
Čfta^e fn razširjajte povsod naš list *TABORHl
Gospodična ali dijak »e
»prejme na hran« in stanovanje. Nadev v npr ari. 2*62
Žanako kal« se ceno preda. Loška ulica 14.	2261
Stanovanja za sile. Lastniki prostorov z adaptacije priraer-aih za stanovanj«, se vabijo k prijavi stanovanjski borzi ,Mar-•Un*.	2*61
Slike za legitimacija Foto-atelje Japelj, Aleksandrova eesta 25, „Trgoviki dom", vhed na dvotilču. 2062
Dobro znano
kislo zelje
se zopst dobi pri ,J. Sirk, Glavni trg.
Denarnica, šolske torbic«, mape in jermane za knjige, nahrbtnik« kakor tudi rariitne korčeke in torbice za potova nje priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova 13.
Ferromaltechina ..Usmlanl*'
zdravilno Kina vino z želetom pripravljeno na bazi najbolj lega vina z otoka Bab, iz lastnih vinogrrdov. Predpisujejo in priporočajo ga zdravniki kod sigurno radikalno zdravilo za sledeče bolezni: Slabost, onemoglost, bUdoličnost. malarijo, rahitidisa in kot robo-rans ta stomachicum. Bazen tfga se priporo*« porodnicam in rekonvalescentom. Ferro-mallochina so priporoča tudi otrokom za dober tek in kar je poglavitno, n« kvari ielodca, temveč ga ojačoje in poveča apetit. Ferromaltochina .Usmi-ani* originalna steklenica od 350 gr. vsebine se dobi po vseh lekarnah, a kje ga ne bi bilo se naročuje pri izdelovatilju Pazi na ime: Ferromaltochina „Usmiani*. Im« in znamka po zakonu zaščitena Varujte se ponarejenih znsmk. Ferromal-toehina izdeluje edino lokama Usmiaui, Rab (Dalmacija). Zahtevajte specialni cenik, katerega se polije brezplačno v vpogled. Številne zahvale in priznanja so v pogled.	5163
KRAVATE
kupite najceneje pritvrdki	i«89
ANICA TRAUN, Maribor, Grajski trg 1.
iies
se toči v gostilni .Rotovž*, Rotovžki trg 2, kakor tudi pristna štajerska in dolenjska vina. Prvovrstna kuhinja, domače čajno pecivo, sprejemajo se abonenti s 1. novembrom. Krasni prostori za društvene prireditve, odda se tudi velika dvorana. Toči se tudi pravi Kraški brinjevec. Za obilen obisk se priporoča
Ivan Pečnik, gostilničar
Kdor ralii
pisarniške potrebščine
1385 najboljše kvalitete, kupi le pri
Zlati Brišnik, Slovenska ul. 10
VELIKA KAVARNA
Četrtek 22. X. 1925 Četrtek
m mm m on
s sodelovanjem gospe Adrlenne de Salvy, opernega pevca g. Urwa!ek in umetniškega orkevtra pod vodstvom kapelnika J. Sllberstein.
Začetek ob pol 9. url.
SPORED:
1. E. Grieg: Poklonitvena koračnica.
2. F!otow: Overtura k operi „Martha“.
3. G. Verdi: Fantazija iz opere „Aida\
4. J.StrauB: Overtura k operi ,Princ Mefuzalem"
5. F. Lehšr: Parafraza iz operete .Skrjančkovgaj".
6. Smetana: Parafraza iz opere .Prodana nevesta*.
7. Bizzet: Habcnera iz opere „Carmcn\
J. Straufl: Čardaš iz operete .Netopir*
go. Adrlenne de Salvy.
8. Leoncavallo: Matlinata (Pomlad).
Ga. Adrlenne de Salvy In gosp. Urvualek,
9. Leo Fali: Valček iz .Stambuiska roža*.
E Kalmdn: Valček iz .Grofica Marica*.
10. Dellbes : Valse lente iz baleta .Goppelia".
Gosp. Urvralek.
11. Bizzet: Duet Don Josč-a — Micaela iz opere
»Carmen*.
Ga. Adrlenne de Salvy In gosp. Ururalek.
12. F. L eh Ar: Potpourri iz operete „C!o-clo“. Nadalje priljubljeni monstre spored orkestra Silberstein.
I
Tiskar: »Mariborska Ti&ksjcna* v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar. Izdajatelj; Konzorcij »Tabora*
predstavnik: Vekoalav Špindler, novinar. Oba v Mariboru.