ČASOPIS JE IZHAJAL KOT .RUDAR«, - GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. - OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2
20. oktober 1966 — LETO II. ŠT. 18 (36) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
NAŠ PRAZNIK V ZNAMENJI
NOVIH DOSEŽKOV
V KAKŠNI FAZI SO PRIPRAVE ZA IZGRADNJO ELEKTRARNE ŠOŠTANJ III
vosti od predvidenih 200 na 275 MW.
Zdaj pa morajo še razčistiti z banko vprašanje deviznega fjnaciranja in dobiti garancijo Jugoslovanske investicijske banke za najetje inozemskega kredita. Vsa navedena problematika naj bi se rešila do sredine novembra, do konca leta pa bi potem podpisali pogodbe o nabavi opreme.
Pomladi 1967. leta bodo začeli z gradnjo novega 275 MW agregata, ki ga bodo prizidali sedanji elektrarni.
Poteza o združenem financiranju med elektrarno šoštanj in tovarno aluminija Kidričevo je nadvse pomemben primer investicijskega sodelovanja med proizvajalci električne energije in velikimi potrošniki. Takšna sodelovanja bodo prav gotovo v prihodnje zavzemala važno mesto pri nadaljnjem financiranju gradenj energetskih objektov.
Osrednja proslava letošnjega občinskega praznika je bila v Pesju
Ne moremo našteti vseh številnih prireditev, ki so bile ob letošnjem občinskem prazniku. Toliko jih je bilo in na tolikih mestih, da jih nismo mogli vseh obiskati. Začele so se v nedeljo, 2. oktobra v Šoštanju, v kraju, ki so ga pred 25 leti napadli borci I. štajerskega bataljona in ga za nekaj ur osvobodili.
Tu je bilo tega dne občinsko prvenstvo v streljanju z malokali-brsko puško. V Ravnah pri Šoštanju pa so krajevne družbenopolitične organizacije priredile kulturni program. Med tednom so se nato vrstile športne prireditve v Velenju in Šoštanju. Naša redakcija je priredila v petek in soboto pokalni košarkarski turnir, na katerem so sodelovale mestne reprezentance iz Ljubljane, Maribora, Celja in Šoštanja. Na Pustem gradu in na Goricah pa so Soštanjčani kurili kresove.
8. oktobra je bilo največ prireditev. V Šoštanju je bila dopoldne pri spomeniku na Cesti talcev komemoracija. Govoril je Rudi Baje, sodelovali pa so pionirji iz šoštanj skih osnovnih šol in godba na pihala »Zarja«. Ta godba je v dopoldanskem času priredila tudi koticert partizanskih in borbenih pesmi na vrtu hotela »Kajuhov dom«. V Pesju pa so odprli obnovljeno osnovno šolo.
Popoldne so na velenjskem gradu odprli muzej slovenskih premogovnikov. Zvečer pa je bil v Pesju taborniški večer in komorna prireditev v priredbi mladinskih pevskih zborov, godb na pihala in recitatorjev občine Ve-
lenje. V Smartnem ob Paki je domača »Svoboda« priredila zabavni večer. Soštanjčani pa so si lahko ogledali ljudsko igro v treh dejanjih »Ugasle luči«.
V nedeljo, 9. oktobra je bila najprej svečana seja občinske skupščine Velenje v domu ZB NOV v Pesju. Tu so tudi podelili štiri Kajuhove nagrade. Slavnostni govor pa je imel predsednik skupščine občine Velenje Peter Krapež.
Slavje občinskega praznika se je zaključilo v nedeljo na osrednji proslavi v Pesju. Nastopili so združeni mladinski pevski zbori, recitatorji in rudarska godba. Celotni recital, ki so ga izvajali nastopajoči v režiji Jožeta Klančni-ka, je govoril o bojih, naporih in zmagah prebivalcev šaleške doline. Dirigent rudarske godbe je bil Ivan Marin ml., združenih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Slavnostna seja v Pesju
LETOŠNJA SLAVNOSTNA SEJA V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA JE BILA V DOMU ZB NOV V PESJU ® PODELILI SO ŠTIRI KAJUHOVE NAGRADE
Slavnostno sejo, ki je bila v nedeljo, 9. oktobra ob 8. uri zjutraj v domu ZB NOV v Pesju, je vodil predsednikobčinskega odbora Socialistične zveze Franc Pristovšek. Potem, ko je "pozdravil navzoče odbornike obeh zborov, člane predsedstva občinskega-združenja borcev NOV in občinskega odbora SZDL, med njimi pa še~posebej gosta~Franca Leskoška-Luka, predsednika republiškega združenja ZB NOV, je spregovoril Peter Krapež.
Predsednik skupščine občine Velenje Peter Krapež je najprej govoril o dogodkih, ko so se pred 25 leti srečali na Grmadi nad Plešivcem borci Pohorske, Savinjske in Revir-ske čete in formirali I. Štajerski bataljon. Skupaj so pripravili in izvedli v noči med 7. in 8. oktobrom
prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji. Ta dogodek je prišel v anale naše narodnoosvobodilne borbe zato, ker je bil izveden v času, ko so nemške sile na vseh bojiščih Evrope zmagovale in ko je izgledalo, da je brezuspešen vsak upor.
(Nadaljevanje na 2. strani)
S predvideno izgradnjo enega 200 MW agregata v Šoštanju še vedno ne bi rešili vseh potreb električne energije. Tovarni aluminija Kidričevo bi po 1970. letu primanjkovalo toliko električne energije, da bi imeli 8.000 ton aluminija izgube na leto. Zato so v Kidričevem nameravali zgraditi lasten agregat moči 75 MW.
Elektrarna šoštanj in tovarna aluminija Kidričevo pa sta prišli do zaključka, da bi bilo pametno oba agregata združiti v enega in postaviti v Šoštanju 275 MW turboagregat. Podpisali so pogodbo v tem smislu, da bo 75 MW namenjenih tovarni aluminija v Kidričevem, ki bo tudi prispevala ustrezen del investicijskih sredstev.
Poslovno združenje za energetiko SRS je zaradi tega spremenile investicijski program za termoelektrarno šoštanj III. Sedanji program predvideva povečanje zmoglji-
Udeleženci seje poslušajo slavnostni govor
Na slavnostni seji je bil tudi Franc Leskošek-Luka
NAŠ PRAZNIK
(Nadaljevanje s 1. strani)
pevskih zborov pa Vito Kolšek. Glavna recitatorja sta bila Mira Klančnik, učiteljica iz Pesja in Tone Šeligo, učenec rudarskega šolskega centra. Ob koncu kulturnega programa je mladinska godba rudarskega šolskega centra izvedla še krajši promenadni koncert. Popoldne so v Pesju slavili še tamkajšnji gasilci, nato pa je bila v obnovljeni dvorani prosta zabava.
Na velikem zborovanju v Pesju je govoril predsednik občinskega odbora SZDL FRANC PRISTOV-ŠEK.
Najprej je povedal, da letošnji občinski praznik praznujemo še s posebnimi obeležjem, saj je 25-let-nica ljudske vstaje jugoslovanskih narodov. V tej vstaji je sodelovalo z vso intenzivnostjo tudi prebivalstvo šaleške doline. Od prvih dni okupacije za vse do zmagovitih sipomiladanškili dni v letu 1945, je na tem področju živo plamtel duh ljudske vstaje.
Ni slučaj, da praznujemo letošnji praznik v letošnjem jubilejnem letu prav v Pesju, je dejal predsednik občinskega odbora SZDL. V tem krajin, kjer jc bilo že pred vojno združenega precej delavstva, predvsem tistih, ki so delali v ve-lenjiskem rudniku, je bilo že takrat živahno središče revolucionarne dejavnosti. Tu je delovala močna SKOJ-evska organizacija, narodno obrambni odbor, ki je pod vodstvom komunistov — kot tudi v Šoštanju in Velenju — aktivno sodeloval v borbi proti Hitlerjevim petokolona-šem. V Pesju je bilo tudi močno delavsko prosvetno društvo »Zarja«. Pred letom. 1936 je bilo Pesje središče naprednega revolucionarnega gibanja v šaleški dolini, ki .se mu je v zadnjih letih pred vojno pridružil zlaisti šoštanj. Tudi med narodnoosvobodilno vojno je bilo Pesje stalno žarišče narodnoosvobodilnega boja. Prvoborci iz Pesja so zelo pomembno in aktivno sodelovali v napisn^ akciji, v noči od,6.
na T. julij 1941. Po tej napisni akciji je bilo v Pesju deportiranih mnogo članov SKOJ in drugih privržencev osvobodilnega gibanja. Že sam podatek, da je samo iz Pesja padlo v narodnoosvobodilni borbi okrog 70 prebivalcev priča kako intenzivno je bil ta kraj takrat vključen v našo ljudsko revolucijo.
Nato je Franc Piristovšek podrobno govoril o partizanskem napadu prve dni oktobra 1941. leta na mesto šoštanj. Nemci so se 10. oktobra maščevali na njim svojski. okrutni in zverinski način. V Šoštanju so ustrelili 10 nemočnih talcev, med njiimi tudi sekretarja SKOJ za celjsko področje Dušana Finžgarja. Hoteli so na vsak način preplašiti prebivalstvo in zmanjšati velik moralni uspeh, ki ga je imel med vsetni
z vso odločnostjo zahtevo po nadaljnjem razvijanju samoupravljanja, ki je edina in pravilna pot razvoja naše družbe. Boriti se moramo za to, da .samoupravljanje še bolj intenzivno vnašamo v vse naše organizme, v delovne organizacije in delovne enote, v delo naše občinske skupščine in v delo družbeno političnih organizacij. To pomeni, da se moramo o v.seh stvareh odkrito in temeljito pomeniti, predno jih sklenemo. Pomeni pa tudi, da moramo vse tako sprejete sklepe dosledno in disciplinirano izvajati. Vse naše delo in življenje mora biti prepojeno 7. duhom zdrave in odgovorne kritinčosti in z duhom žive ustvarjalnosti vseh naših delovnih ljudi. Frane Pristovšek pa je svoj govor zaključil: »V čim večji meri bomo
Program na centralni proslavi v Pesju so izvajali recitatorji, združeni pevski zbori in rudarska godba
Slovenci na štajerskem dobro organizirani vojaški napad na šoštanj.
Ob koncu svojega govora, na osrednji proslavi v Pesju, pa je predsednik občinskega odbora SZDL prikazal dinamiko rasti industrijske proizvodnje, ki je letos zopet v znatnem porastu. Nato je dejal, da je IV. plen um ZKJ pred nas postavil
s tem uspeli, s tem večjim zadovoljstvom se bomo čez leto dni zopet srečali na proslavi našega občinskega praznika.«
Tako smo prebivalci velenjske občine svečano proslavili svoj občinski praznik, ki smo ga povezali .z jubilejno 25-letnico vstaje jugoslovanskih narodov.
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE - SEJA OBČINSKE SKUPS ČINE - SEJA OBČI
NOVE CENE TOPLOVODNEMU
OGREVANJU
30. septembra je občinska skupščina po krajših poletnih počitnicah zopet začela s svojimi rednimi sejami. Dnevni red te seje je imel 11 točk. Najvažnejši sta bili vsekakor določitev' stališča občinske skupščine k osnutku novega zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji in izdaja soglasja k novim tarifam za toplovodno ogrevanje, ki jih je predpisal rudnik lignita Velenje.
Novi zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki bi naj zagotovil večja sredstva za potrebe šolstva in drugih oblik izobraževanja je že dalj časa v javni razpravi. S tem zakonom bi se naj zagotovilo predvsem dovolj sredstev za potrebe šolstva ter z ustanovitvijo izobraževalnih skupnosti razvilo samoupravljanje na tem področju. Ta osnutek so obravnavale vse delovne skupnosti v naših izobraževalnih zavodih, kakor tudi skupni sestanek predstavnikov šol in delovnih ter družbeno političnih organizacij, ki sta ga sklicala občinski sindikalni svet ter občinski odbor SZDL. Tudi občinska skupščina se je pridružila mnenju predhodne javne razprave, da se s samimi zakonskimi instrumenti ne bo zagotovilo dovolj sredstev za redno dejavnost šolskih zavodov in za investicije na tem področju, čeprav si gospodarske organizacije žele, da bi se s predpisi določilo plačevanje prispevkov za šolstvo v taki višini kot je to potrebno in da bi tako odpadlo prostovoljno zbiranje sredstev za potrebe šolstva. Prav verjetno pa je, da se ta želja ne bo mogla uresničiti, ker je iz dosedanjih osnutkov predpisov o stopnjah prispevkov, ki se bodo odvajali za šolstvo razvidno, da se bo z njimi zbralo premalo sredstev za vse potrebe šolstva in izobraževanja v občini. Prav zaradi tega odbornike občinske skupščine
skrbi, kako se bodo v bodoče zbirala dodatna sredstva za te potrebe, ko se predvideva ustanovitev širših regionalnih izobraževalnih skupnosti, preko katerih bo zbiranje potrebnih dodatnih sredstev dosti manj učinkovito kot pa je bilo doslej, ko so jih zbirali organi občinske skupšične. Prav zaradi tega občinska skupščina predlaga pristojnim organom, da bi se v vseh občinah ustanovile občinske izobraževalne skupnosti, ki bi skrbele za osnovne šole in za izobraževanje odraslih, financiranje srednjega in visokega šolstva pa bi naj prevzela republiška izobraževalna skupnost. Za tako mrežo izobraževalnih skupnosti se zavzemajo tudi nekatere druge občinske skupščine, vendar je vprašanje ali bo te predloge upoštevala Skupščina SRS1 pri sprejemanju tega zakona. Ta in še ostala stališča občinske skupščine do zakonskega predloga so bila dostavljena Republiškemu sekretariatu za šolstvo.
Nove cene za toplovodno ogrevanje stanovanj in ostalih prostorov v Velenju je bilo potrebno predpisati, ker se z dosedanjimi cenami ni pokrilo vseh stroškov, ki nastajajo pri tem ogrevanju. Vsi stroški tega ogrevanja znašajo letno 338.000.000 starih dinarjev. S sedanjimi cenami pa se ustvarja okoli 50.000.000 starih dinarjev manj dohodka, tako da je to razliko morn' doslej kriti rudnik lignita Velenje, ki skrbi za toplovod-
OBČANI
PRIHAJAJTE PO OSEBNE IZKAZNICE!
Osebne izkaznice izdajamo že tri tedne. Kljub temu pa je še
dosti občanov, ki niso prišli ponje na določeni dan. Res je, da je bilo na začetku izdajanja dosti občanov, ki še niso imeli osebnih fotografij. Verjetno so si v tem času vs! nabavili fotografije. Ce je še kdo, ki nima potrebnih fotografij, naj Jih čimprej oskrbi, da bo vsaj do sredine novembra lahko prišel po osebno izkaznico. Ker bi lahko ekipe dnevno izdelale več osebnih izkaznic, zaito naj pridejo takoj vsi, ki so bili že po razporedih v posameznih območjih na vrsti, na pristojni urad, da bodo dobili novo osebno izkaznico.
V popoldanskem času je slabši odziv kakor dopoldan, zato apeliramo na občane, da prihajajo tudi v popoldanskem času v večjem številu. Prav zaradi nediscipline občanov bodo porasli stroški izdajanja osebnih izkaznic.
Ekipe, ki izdelujejo osebne izkaznice, bodo delale še nekaj dni za zamudnike. Tako bo delala ekipa v Velenju od 19. do 24. novembra 1966 in v Šoštanju od 19. do 25. oktobra 1966. Po tem času pa bomo ekipe razpustili.
Vsi občani, ki si še do tega časa, ko bodo delale ekipe, ne bodo nabavili novih osebnih izkaznic, bodo lahko vlagali prošnje za izdajo osebne izkaznice na pristojnem matičnem uradu vsak torek v tednu, osebno izkaznico pa bodo dobili kasneje.
Po zakonu o osebnih izkaznicah poteče rok veljavnosti starim osebnim izkaznicam 3. aprila 1967.' Kdor do tega roka ne bo imel izkaznice in če bo zaloten pri prekršku (to je, če bo legitimiran in ne bo imel nove osebne izkaznice), bo zaradi tega upravno kaznovan. Zakon predpisuje denarno kazen do 100 N-dinarjev.
Z akcijo zamenjave osebnih izkaznic želimo končati vsaj do konca letošnjega leta. Zato pozivamo vse občane, da pridejo takoj po nove osebne izkaznice.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve skupščine občine Velenje
V PESJU JE BILA SLAVNOSTNA SEJA
no ogrevanje v Velenju. Popolnoma razumljivo je, da te razlike delovna skupnost tega podjetja ni dolžna pokrivati in da se morajo celotni stroški enakomerno porazdeliti na vse potrošnike. Nove tarife za toplovodno ogrevanje so določene v razmerju 1 : 3, kar pomeni, da je tarifa za industrijske ipotrošnike trikrat večja kot pa je tarifa za stanovanjske prostore in šolske zavode. Tarifa za toplovodno ogrevanje v stanovanjih bo znašala od 1. oktobra 1966 dalje 70 starih dinarjev za m2 stanovanjske površine, kar je za 20 starih dinarjev več kot je znašala doslej.
Poleg teh pomembnih vprašanj so odborniki občinske skupščine sprejeli nov odlok o povračilu stroškov sodnikom-porotnikom občinskega sodišča v Šoštanju, nov odlok o povračilu stroškov odbornikom in članom drugih kolegijskih organov občinske skupščine, investicijski program za gradnjo osrednjega gasilskega doma za občino v Velenju in sklenili, da se za to gradnjo najame posojilo v znesku 106 milijonov starih dinarjev.
Obravnavali so tudi programe in načrte prehoda na 42-urni delovni teden v podjetjih chrommetal Velenje, izdelovalnice gumiranega papirja v Velenju in projektivnega biroja Velenje. Po teh programih bodo ta lodjetja prešla na 42-urni delovni teden postopoma in storila vse potrebne ukrepe, da bo tudi v skrajšanem delovnem tednu dosežen isti dohodek in ista produktivnost dela na zaposlenega, kot je to bilo doslej.
Na seji so delegirali tudi predstavnike občinske skupščine v delavske svete nekaterih delovnih organizacij v družbenih službah ter na lastno prošnjo razrešili dosedanjega predsednika občinske skupščine. S tajnim glasovanjem so nato odborniki izvolili svojega novega predsednika kakor tudi svojega novega neprofesionalnega podpredsednika.
Naslednja seja občinske skupščine bo zadnje dni meseca oktobra.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nato je Peter Krapež ocenil gospodarsko gibanje v zadnjem letu. Dejal je, da smo lani proslavljali občinski praznik pod vtisom prvih ukrepov gospodarske reforme, letos pa lahko iz gospodarskih gibanj ugotavljamo, da smo napredovali v našem razvoju. Prikazal je s številkami obseg proizvodnje industrijskih podjetij, povečano produktivnost in nenehno rast osebnih dohodkov. Dotaknil pa se je tudi drugih gospodarskih dosežkov v zadnjem letu, ki" se ne dajo izraziti v odstotkih. Omenil je dokončanje zadnjega dela ceste Velenje—Slovenj Gradec in rešen problem s cesto šoštanj— Topolšica.
Predsednik občinske skupščine je govoril tudi o uspehih na področju družbenih služb. V zadnjem letu smo v šolstvu rešili kar dva problema: adaptirana je bila šola v Pesju in 1. osnovna šola v Šoštanju.
V zadnjem času smo bili priče mnogim razpravam o temeljnih vprašanjih naše družbe. V zvezi s temi vprašanji je Peter Krapež v svojem slavnostnem govoru povedal, da se v vseh dosedanjih razpravah kaže zahteva, da moramo pri našem delu posvetiti več pozornosti delovnemu človeku. V praksi je treba uveljaviti načelo demokratizacije in dati našemu samoupravnemu sistemu mesto, ki mu pripada v družbi. Ni dovolj, če imamo delavske svete in druge samoupravne organe. Skrbeti moramo za to, da se ti ne izgubljajo v formalizmih in da bodo resnični kreatorji politike. ' Ko je predsednik skupščine občine Velenje govoril o ciljih za bodoče obdobje je pri tem povedal, da je nadaljnji razvoj vseh področij neposredno odvisen od stopnje aku-mulativnosti v proizvodnji in od produktivnosti. Če hočemo napredovati je potrebno zavestno angažiranje vseh ustvarjalnih sil. S skupnimi močmi moramo podpreti pri-
zadevanja za razširitev in modernizacijo proizvodnje, ker bomo le tako dovolj močni. Naša bodočnost jc le v povečani materialni bazi, je povedal predsednik občinske skupščine na slavnosti seji v Pesju. To bazo pa si moramo sami ustvariti v medsebojnem razumevanju, objektivnosti, odgovornosti in doslednem izvajanju samoupravnih načel. Vse naše delo pa mora še bolj kot doslej temeljiti na demokratičnih samoupravnih odgovorih, brez kakršnihkoli tendencioznih vplivov — je zaključil svoj govor na slavnostni seji predsednik občinske skupščine Včlenje tovariš.Peter Kcapež. p
Na slavnostni seji so podelili tudi Kajuhove nagrade za leto 1966. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Šoštanja je dobilo 1500 novih dinarjev kot javno družbeno priznanje za vsestransko dolgoletno, množično kulturno delovanje. Edo Laz-nik, uslužbenec rudnika lignita Velenje je dobil 900 novih dinarjev za dolgoletno prostovoljno delo na področju kulture in prosvete, Jože Ko-lar, uslužbenec rudnika lignita Velenje je dobil 700 novih dinarjev kot priznanje za uspešno dolgotrajno prostovoljno delo na področju kul-turno-prosvetne dejavnosti in oblikovanju etičnih družbenih odnosov. Alojz Jevšenak, dipl. strojni inženir iz rudnika lignita Velenje pa je dobil 800 novih dinarjev za dolgoletno prostovoljno delo na področju te-lesno-vzgojne in športne dejavnosti.
Predsednik občinske skupščine je na seji podelil tudi odlikovanja. Marija žorž, upraviteljica osnovne šole Pesje, je bila odlikovana z redom dela z zlatim vencem. Franjo Arlič, ravnatelj osnovne šole »Gustava Siliha« iz Velenja in Lazo Zr-nič, upokojenec iz Šoštanja, sta dobila red dela s srebrno zvezdo. Slavko Brglez, uslužbenec "občinske skupščine je dobil red zasluge za narod s srebrnim vencem. Vida Klemenčič iz Topolšice, Pavla Zak-šek in Jože Melanšek pa so dobili medaljo dela.
Peter Krapež — predsednik Skupščine občine Velenje je imel na slavnostni seji govor. Podelil pa je tudi Kajuhove nagrade
KOMUNISTI VELENJSKE OBČINE
dosledni za demokratizacijo odnosov
Ko so na septembrski seji občinskega komiteja ZKS pregledovali aktivnost komunistov po Brionskem plenumu, so ugotovili, da politična dejavnost v velenjski občini nenehno narašča. Ne bomo kronološko prikazovali vseh številnih sestankov na katerih so se v preteklem obdobju sestajali komunisti, ampak bomo izločili le del problemov na katere so oni opozorili._
Glavno izhodišče pri obravnavah so bili problemi v delovnih organizacijah in komunalni samoupravi. Bolj kot kdajkoli prej so se lotili vprašanj, ki zadevajo neposredne proizvajalce. Naj naštejemo samo nekatera: odnosi v samoupravljanju, delitvi po delu, sprejemanje samoupravnih aktov in procesi njihovega prilagajanja popolnejšim in sodobnejšim samoupravnim odnosom, vprašanja razširjene reprodukcije, kadrovanje, medsebojni odnosi, vloga komunistov in predvsem njihova odgovornost pri izvajanju sklepov samoupravnih organov.
Pri delu osnovnih organizacij so ugotovili osnovno pomanjkljivost, da se te izgubljajo pri problematiki in se ne znajdejo vedno pri delu. Zato so ponekod njihovi sestanki prenatrpani s posameznimi problemi in ne zavzemajo jasnih stališč do določenih vprašanj. Pogostokrat so neenotnost obravnavanih stališč prenašali izven članskih sestankov. Pojavljali pa so se tudi primeri dvoličnosti posameznih komunistov. Na večih sestankih so komunisti kritizirali pomanjkljivo sankcioniranje individualne in kolektivne odgovornosti. Pomembna pa je tudi ugotovitev, da večina osnovnih organizacij nima izdelanih programov dela in se sestajajo samo po potrebi. Komunisti so opozorili tudi na slabo obveščanje članov kolektivov o sklepih samoupravnih organov.
Občinski komite ZKS je poskušal podati oceno o delu ZK v naši občini po IV. plenumu CK ZKJ. Ta ocena izhaja iz razgovora z vsemi sekretarji OO ZK, nekaterimi člani občinskega komiteja in člani drugih družbeno-političnih organizacij.
Občinski komite je obravnaval konkretne rezultate dela na gospodarskem in negospodarskem področju. Zlasti pa konkretne probleme in nedelavnost nekaterih članov občinskega komiteja, nekaterih osnovnih organizacij in članov ZK. Pretežni del razprave je posvetil nepravilnim odnosom članov ZK do človeka, samovolji, izigravanju sklepov samoupravnih organov, nespo-štovanju pozitivnih zakonskih predpisov in samoupravnih aktov, okoriščanju z družbeno imovino in raznimi drugimi deformacijami.
V težnji, da izboljšajo delo in odpravijo dosedanje slabosti ter napake, oziroma deforipacije, so sprejeli sklepe za nadaljnje delo, s katerimi se bodo aktivno vključili v demokratizacijo odnosov v ZK in v družbi sploh.
\
Ti sklepi so:
1.	Dosedanji dokaj ugodni gospodarski razvoj naše občine komuniste ne sme zavesti, da ne bi pristopili k še bolj intenzivnemu študiju bodočega razvojnega programa. Ne smemo pozabiti, da bodo gospodarski ukrepi pri dograjevanju gospodarskega sistema v zvezi z reformo, šele v letu 1967 in pozneje pokazali vse težo ukrepov, ki jih bodo začrtali na vseh področjih naše dejavnosti.
Komunisti se moramo zavzemati, da samoupravni organi v delovnih organizacijah sprejemamo take plane, ki bodo temeljili izključno na zmožnostih delovne skupnosti, zlasti pa na realnih osnovah.
2.	Pri delu na gospodarskem področju v naši občini ne smemo pozabiti negospodarskih dejavnosti.
Še večjo skrb moramo posvetiti trgovini, turizmu, komunalnim dejavnostim in obrtniškim uslugam. Promet v trgovini na drobno je po »stalnih« cenah v prvem polletju za 10% nižji od prometa v lanskem polletju. V turističnem prometu je bilo v istem obdobju letos za 24 % nočitev manj kot v lanskem letu, itd.
Zgornji podatki potrjujejo domnevo, da odtekajo sredstva namenjena trgovini iz območja občine.
Turizmu moramo, glede na nenehno zboljševanje objektivnih pogojev za razvoj turizma (nova cesta proti Koroški itd.) posvetiti več pozornosti in ga vključiti v naš program
razvoja kot pomemben faktor, ki se mora razvijati skladno z razvojem gospodarstva.
3.	Ob naših nenehnih prizadevanjih za uspešen ravzoj gospodarstva v celoti pa moramo posvetiti posebno skrb delovnemu človeku. Prisluhniti moramo njegovim zahtevam in željam, da se bo prijetno počutil v okolju, kjer dela in kjer živi. Obsojamo dosedanjo brezbrižnost, ki so jo pokazali prav komunisti do delovnega človeka kot občana in celo kot samoupravljalca. Neurejeni medsebojni odnosi v vodstvih delovnih organizacij povzročajo medsebojne spore in zavirajo načrtno izvajanje delovnih programov.
Komunisti smo v takih primerih dolžni, da s pomočjo naših argumentov onemogočimo naraščanje in razširjanje takih nesporazumov in izkrivljenje delovne morale, ki nedvomno vplivajo tudi na delovne rezultate delovne organizacije in demokratične, socialistične, medsebojne odnose.
Vse probleme, ki izvirajo iz takih ali drugačnih izkrivljanj socialistične, delovne in samoupravne morale, moramo reševati predvsem v lastnem delovnem okolju, v lastni delovni organizaciji. Reševati jih moramo na pristojnih samoupravnih organih, katerih sklepe smo dolžni vsi občani izpolnjevati, zlasti pa komunisti, brez izjeme, tudi komunisti na vodilnih delovnih mestih.
4.	Komunisti moramo biti obvezno redno in predvsem pravočasno obveščeni o vseh problemih organizacije dela in o vseh težavah pri izvajanju programov razvoja in dela ter samoupravljanja, ne pa, da smo skoraj vedno »na repu« dogodkov, da se zapiramo vase, da razmišljamo samo o sebi in svoji »važnosti« za razvoj socialistične družbe. Če bomo te slabosti in napake odpravili, kot komunisti smo jih dolžni, bomo nedvomno aktivirali veliko število članov ZK, ki so postali pasivni, neobčutljivi, nekritični, neustvarjalni in nekreativni na vsem področju našega družbeno-ekonom-skega razvoja. Pri ocenjevanju dela moramo komunisti ocenjevati in raziskati tudi naše lastne napake, ki jih imamo pri našem delu v samoupravnih organih in družbeno-po-litičnih organizacijah.
5.	Nujno moramo najti primernejše in čim hitrejše načine obveščanja članov občinskega komiteja, sekretarjev OO ZK in sploh vseh komunistov o vseh problemih, ki zadevajo organizacijo ZK v občini.
Opažamo pasivnost nekaterih članov komiteja, zlasti pri povezavi z osnovnimi organizacijami za katere so zadolženi. Po drugi strani pa nedoslednost obveščanja članov komiteja, ki je kolektivni organ, o aktualnih političnih problemih v delovnih organizacijah, oziroma v občini sploh.
Komunisti moramo biti obveščeni tako o problemih in dogodkih, kot o sprejetih stališčih v zvezi s temi dogodki in problemi, da bomo lahko vsakemu občanu pravilno in verodostojno prikazali določeno situacijo.
6.	Komunisti moramo odločno poostriti in izvajati načela individualne in kolektivne odgovornosti, pa tudi zahtevati, da se taka odgovornost sankcionira. Veliko imamo primerov, ko ne iščemo krivcev za najrazličnejše napake ali pa, da odkrite krivce niti ne kaznujemo.
7.	Doseči moramo javnost dela ZK povsod in pri vsakem primeru. Ni je stvari niti problema, ki ga komunisti ne bi mogli obdelati s pomočjo vseh občanov v skladu z načeli javnosti dela ZK.
Dosedanja zaprtost našega dela, zlasti v osnovnih organizacijah, je povzročala nepoznavanje novih metod dela in prikrivanje lastnih napak pred občani in pa nedosledno obveščanje komiteja (z zapisniki in drugimi oblikami obveščanja).
8.	Pri delu komunistov v občini moramo najti ob novih pogojih de-
la tudi nove metode pri našem delu. Ugotavljamo veliko pomanjkljivosti in napak, ne najdemo pa novih oblik njihovega reševanja. Zavedati se moramo, da ni sestajanje osnovne organizacije edina oblika delovanja ZK. Že statut ZKJ omogoča zelo pestro delovanje in iskanje najrazličnejših možnosti pri stremljenju za boljšimi rešitvami pri našem družbeno ekonomskem razvoju in pri pristopu do človeka.
9. Odločno obsojamo vsakršno kršenje pristojnosti samoupravnih or-' ganov in zavajanje le-teh pri sprejemanju sklepov, ki so odločilnega pomena za gospodarsko rast delovne organiazcije, standard delovnih ljudi, pravilne medsebojne odnose, programsko pripravo kadrov.
Samoupravni sklepi morajo biti vedno konkretni in povezani z materialno in časovno odgovornostjo posameznih služb ali posameznih delovnih mest.
10.	Dvoličnost človeka ni v skladu z našim družbenim sistemom. Zlasti je dvoličnost škodljiva in je nevzdržna pri vzgoji mladega rodu. Naša kadrovska usmeritev mora biti takšna, da v bodoče izločimo dvoličnost povsod, zlasti pa iz vzgojnega dela. Z novimi spremenjenimi odnosi država — cerkev ne sme prenehati idejna borba ZK z religijo in njenimi manifestacijami. Zavedati se moramo, da je ideološka borba z religijo dolgotrajen proces in da se je pravzaprav šele začela.
11.	Ob procesu reorganizacije ZK moramo vsi komunisti spremljati delo in sklepe komisije za razvoj in organizacijo ZK pri CK ZKJ. Vsak član ZK pa je dolžan, da se aktivno vključi v skupna prizadevanja, da bomo tudi v naši občini našli našim razmeram in sedanjemu družbenoekonomskemu razvoju ustrezne oblike in metode dela ZK.
Današnje družbeno življenje terja čedalje večje napore posameznikov pri razvoju socialističnih odnosov. Ustvarjamo materialne dobrine, da bi dvignili življenjsko raven in zadovoljevali svoje potrebe. Želimo, da bi bilo naše življenje popolnejše, bogatejše in da bi bili vedri, ko ustvarjamo pogoje dela sebi in kasnejšim rodovom.
Morda smo začeli pozno ugotavljati, da je delavcu ustvarjalcu
Kajuhovi nagrajenci: Edo Laznik, Jože Kolar in predstavnik DPD »Svobode« šoštanj
in upravljalcu potrebna družbena aktivnost, ki sprošča spone sedanjega časa, ki vzpodbuja človeka v spoznanju, da je vredno in potrebno ustvarjati ter živeti.
Med nami so ljudje, ki z voljo in neomajno vztrajnostjo ter z velikim idealizmom že več let izpopolnjujejo prazno vrzel našega življenja. To so tihi, skromni in prizadevni sodelavci. Okrog njih se zbirajo odrasli in mladi ter skupno delajo na področju kulture in umetnosti, telesne kulture, športa in tehnike. Takšnim ljudem že nekaj let nazaj ob priliki praznovanja našega občinske-
Peter Krapež izročil nagrade.
Kajuhovo nagrado za leto 1966 so dobili:
•	Edo Laznik, za dolgotrajno, neumorno družbeno in prosvetlje-valno aktivnost.
#	Lojze Jevšenak, 2a organizacijo in ustvarjanje pogojev smu-čarsko-skakalnega športa.
•	Jože Kolar, za neumorno prostovoljno, kulturno umetniško ustvarjanje.
#	Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« šoštanj, za množično dolgoletno ljudsko prosvetno delo.
Predpisane fotografije za nove osebne izkaznice, potna dovoljenja za inozemstvo in za vse ostale potrebe, strokovno, lepo in hitro izdela
Foto PAJK Velenje
Vsi, ki še nimate potrebnih fotografij, si jih priskrbite čimprej, ker bodo pristojni organi že v kratkem izdajali nove osebne izkaznice.
Naša prizadevanja bodo tembolj uspešna, čimveč pozornosti in truda bomo vložili v naše idejno izobraževanje, splošno razgledanost in razglabljanju načina pristopa do človeka, do njegovih življenjskih problemov.
12. Komunisti moramo naše sklepe in stališča izvajati po programu za določeno obdobje. Do sedaj sprejetih sklepov in stališč nismo dosledno izvajali, kar je povzročalo malodušje v ZK in s tem je naša organizacija izgubljala na ugledu pri delovnih ljudeh, s čemer se je zmanjševala tudi vodilna vloga ZK v občini.
Z doslednim delom po programu bomo, ob spreminjanju metod in oblik našega dela, pritegnili v vrste ZK nove člane, ne glede na pogosto kritiko članov ZK v naši občini, da je tudi visoka članarina eden od vzrokov premajhnega priliva novih članov.
KAJUHOVI NAGRAJENCI
ga praznika podeljujejo Kajuhovo nagrado kot skromno priznanje za njihovo neumorno delo.
Tudi letos je komisija za Kajuhovo nagrado razpisala tri nagrade za posameznike in eno nagrado za društvo ali sekcijo. Na podlagi predlogov je komisija podelila letos štiri Kajuhove nagrade. Na slavnostni seji obeh zborov skupščine občine Velenje, ki je bila 9. oktobra v Pesju, pa je predsednik občinske skupščine
Peter Krapež predsednik in Drago Tratnik podpredsednik
Zbora občinske skupščine sta na zadnji seji, ki sta jo imela 30. 9.1966 obravnavala prošnjo dosedanjega predsednika občinske skupščine Toneta Močilnika za razrešitev, ker se je vpisal kot redni slušatelj na Višjo komercialno šolo v Mariboru. Tone Močilnik je bil na ta položaj izvoljen po zadnjih volitvah v občinske skupščine, ki so bile v začetku leta 1965. Pred tem je pet let opravljal podpredsedniške dolžnosti v občinski skupščini. Odborniki občinske skupščine so njegovi prošnji za razrešitev ugodili, pri tem pa mu dali vse priznanje za njegovo večletno vestno in požrtvovalno opravljanje podpredsedniške oziroma predsedniške funkcije v občinski skupščini, kar se kaže v velikih uspehih, ki so bili doseženi na področju 'gospodarstva in družbenih služb ter pri razvijanju samoupravnih odnosov v občini.
Za novega predsednika občinske skupščine je bil na predlog desetih odbornikov s tajnim glasovanjem izvoljen dosedanji podpredsednik občinske skupščine Peter Krapež, diplomirani gozdarski inženir.
Peter Krapež je bil rojen 16. 8. 1935 v Celju. Gimnazijo je končal v Ljubljani, gozdarski oddelek biotehnične fakultete pa na ljubljanski univerzi. Njegova prva zaposlitev je bila pri Kmetijski zadrugi šoštanj, nato pa je bil pomočnik upravitelja uprave Gozdnega gospodarstva Nazarje v Velenju. Za odbornika občinske skupščine je bil izvoljen v Velenju leta 1963.
Od leta 1963 do 1965 je vodil delo občinskega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, nato pa je prevzel dolžnost podpredsednika občinske skupščine, katero je opravljal do izvolitve za predsednika našega najvišjega samoupravnega organa v občini.
Na tej seji je bil prav tako s tajnim glasovanjem za podpredsednika občinske skupščine izvoljen odbornik zbora delovnih skupnosti Drago Tratnik iz Velenja. Imenovani je zaposlen v Zdravstvenem domu Velenje kot zobotehnik. Novi podpredsednik občinske skupščine sodeluje v organih oblasti že vrsto let, saj je bil leta 1946 tajnik takratnega okrajnega ljudskega odbora v Mozirju, sedaj pa je vršil, poleg ostalih nalog, tudi predsedniške posle v upravnem odboru občinskega sklada za šolstvo.
Drago Tratnik bo opravljal podpredsedniške naloge v občinski skupščini poleg svoje redne zaposlitve v zdravstvenem domu.
Novemu predsedniku in podpredsedniku občinske skupščine želimo pri opravljanju njunih odgovornih in težavnih nalog obilo delovnih uspehov.
Srečanja
PETA SEJA CK ZKJ
Pogovor s lovarišico Rockovo ni bilo samo bežno srečanje. Bilo je veliko doživetje in globoko spoznanje. Hudo je, če človek obudi težke, hude spomine. Zato sem se počutil nemalo krivega. Skozi najin razgovor je vseskozi tekla rdeča nit — misel na njenega sina Bibo. Težko so ji šle besede iz ust. Kaj ne, težki so bili tisti časi. te v prvi svetovni vojni je izgubila moža. Sama je ostala. Vsa se je posvetila otrokom, z gorečnostjo, ki jo zmorejo samo matere. Zaveda se, da jih je dobro vzgojila. Marsikdo se spominja Bibe, njenega sina. Čudovit človek je bil. Dal je življenje za svobodo, za vse nas. Že kot študent je delal v SKOJ-u. Preganjali so ga kot žival. Takrat za take ljudi ni bilo prostora. Ko se je pričela vojna, je veclel kaj mu je storiti. Kmalu je postal partijski sekretar za severno Slovenijo. Bil je izdan. Po dolgem mučenju so ga leta 1942 ustrelili.
Posebno doživetje je branje njegovih poslovilnih pisem. Še v svojem zadnjem sporočilu ni našel dovolj besed zase, njegovo pismo je velika želja za boljše Življenje drugih. Niti pred smrtjo ni klonil, njegov duh je bil močnejši kot biči in puškina kopita okupatorja.
O njegovih zadnjih dneh mi je tovarišica Rockova pripovedovala težko, vedel sem, da še danes ne more razumeti izgube sina — svojega Bibe. Kakšen fant je bil to, na enem zadnjih obiskov ga je vprašala, če ima dovolj vode. Mislila je na pranje, vsakdanje skrbi, ki so značilne za matere. Nikoli ne bo pozabila odgovora. Dovolj mama, preveč, ji je dejal. Po vojni je zvedela, da so ga mučili z vodo. Veliko sva govorila, vendar le redkokdaj sva omenila kakšen dogodek, da ne bi tudi Bibe. Tudi težko bi bilo ločeno govoriti o borbi in Bibi. Saj predstavlja to povezano celoto.
Tudi napada na šoštanj pred 25 leti se tovarišica Rockova dobro spominja. Kako je odjeknilo to dejanje. Nemci, takrat na višku moči, niso mogli razumeti, da se jim tako majhen narod lahko upira s tako žilavostjo.
V najinem razgovoru sva pogledala na urine kazalce. Prijetno je pri njej. Soba je polna rož. Tiho je, skoraj slovesno lepo je bilo. Hvala vam za čudovito doživetje, tovarišica Rockova.
4. oktobra je bila v Beogradu V. seja CK ZKJ. Centralni komite je izvolil Josipa Broza Tita za predsednika zveze komunistov in Mijalka Todoroviča za sekretarja izvršnega komiteja CK ZKJ. V centralni komite so kooptirali tudi dva nova člana. Glavna tema s katero so se ukvarjali na seji je bila reorganizacija v Zvezi komunistov. S tem v zvezi so izvolili predsedstvo, ki šteje 35 članov in nov izvršni komite, ki ima 11 članov. V predsedstvo so bili izvoljeni tudi Edvard Kardelj, Boris Kraigher, Miha Marinko, Ivan Maček in Lidija Šentjurc. V izvršni komite pa tovariš Stane Kavčič. Odpravljene pa so bile funkcije generalnega sekretarja in sekretarja CK ZKJ.
Izvršni komite, ki je do sedaj osredotočal v sebi velike pristojnosti in odgovornosti, s tem pa nujno pasiviziral delo CK, bo odslej le izvršni organ. S tem bo osvobojen elementov oblasti. Ravno tako ne bo imelo predsedstvo nobene možnosti monopoliziranzja oblasti. Saj bo ta organ le pripravljal seje CK ZKJ. Torej ne bo imel izvršne oblasti. Za izpeljavo načel reorganizacije pa je nujno potrebno daljše obdobje. Zato je tudi plenum sklenil, da ne bodo sklicali izrednega kongresa ZKJ, ampak bodo počakali na redni kongres.
Plenum je delal po sledečem dnevnem redu:
1.	Aktivnost ZKJ po IV. plenumu;
2.	Reorganizacija vodilnih organov ZKJ;
^ sa leta po vojni velja Jugoslavija za državo z izredno miroljubno in trezno politiko. Načela nevezanosti in miroljubne koeksistence so danes glavno orožje v rokah vseh miroljubnih sil. Pri uveljavitvi teh načel pa nosi Jugoslavija levji delež. V .začetku so smatrali nekateri nazadnjaški krogi v svetu, da Jugoslavija gradi takoimenovani tretji lilok. Toda kaj kmalu so se vsi lahko prepričali o nasprotnem. Danes vsi napredni krogi vidijo, da je edina rešitev napetega medna-rcclnhga^^Otežajfe^V jihgajaiijif * in' miroljubni koeksistenci. Še tako zakrknjeni privrženci blokovske politike in hladne vojne se bodo morali slej ko prej sprijazniti z argumenti miroljubnih sil. Alj pa bodo povzročili svetovno katastrofo.
Posebno razgibana zunanje poli-tinča dejavnost v zadnjem obdobju je še bolj utrdila jugoslovanski re-nome v svetu. Naši voditeji so razpravljali z odposlanci drugih držav, predvsem o mednarodnem položaju, ki danes vsekakor ni rožnat. Večkrat pa je bila na dnevnem redu tudi razprava o angažiranju vseh miroljubnih sil za ohranitev iniru. Med Posebno pomembne obiske lahko štejemo obisk norveškega kralja Olafa V., predsednika državnega sveta Demokratične republike Nemčije VValterja Ulbriehta in razgovore z voditeljem ZSSR Brežnjevom. Ne smemo pa zanemariti izmenjave mišljenj s predstavniki drugih držav. Mednje lahko štejemo delegacijo alžirske FLN pod vodstvom Šerifa Belkasema, obisk indonezijskega zunanjega ministra Adama Ma-lika in francoskega zunanjega ministra Couve De Murvilla. Vsi ti raz. govori in dejavnost jugoslovanskih predstavnikov na zasedanju generalne. skupščine kažejo izreden in-teresinaše države za ohranitev miru.
Povečana zunanja politična aktivnost sovpada z obdobjem težkih kriz v svetovnem položaju. Nad glavo človeštva stalno visi demoklejev meč vojne. Ameriška intervencija v Vietnamu, zlom Sinitliovega rasi-sističnega režima v Rodeziji, nevarnost neposrednega kitajskega inter-veniranja v Vietnamu in še mnogo drugih problemov, predstavlja danes nevarnost za mir na svetu. Zato so vse napredne in miroljubne sile v svetu pozdravile napore Jugo-. P/' [^vanju teh problemov. a stalno borbo proti reakcionarnim in vojnohujskaškiin elementom si je Jugoslavija pridobila renome miroljubne sile. S svojo trezno politiko služi kot vzor vsemu svetovnemu proletariatu, vedno večje pa
so tudi simpatije svetovne javnosti. Ce bi vse države toliko žrtvovale za obrambo miru, danes ne bi prišlo do tako težkih mednarodnih situacij. Naše ljudstvo je v zadnji vojni dalo nad milijon žrtev. Zaradi teh težkih izgub vsi Jugoslovani ne želimo več vojne, ker vemo, da bi bila evpntuelna tretja svetovna vojna še hujše klanje kot zadnja.
Kljub izredno napetemu stauju v svetu pa vsi upamo, da bodo miroljubne sile, med katerimi zavzema Jugoslavija pomembno mesto, uspele v svojih prizadevanjih. Kajti eventuelna vojna bi predrago stala človeštvo.
odprt muzej v velenjskem gradu
Več let smo pričakovali, kdaj bodo v velenjskem gradu odprli obljubljeni muzej slovenskih premogovnikov. V soboto, dne 8. oktobra popoldne, na sam dan občinskega praznika, pa je tovariš Franc Leskošek-Luka odprl muzejsko zbirko in jo predal
svojemu namenu.
devanja, strokovno pomoč in delo, ki ga je od vsega začetka vlagal sedanji direktor rudarske-šolskega centra tovariš Ivo
ga
Janinikar. Vse priznanje pa gre tudi kolektivu rudarskega šolskega centra, ki je bil izvajalec
3.	Volitve vodilnih organov;
4.	Razno.
Referat o prvi točki dnevnega reda je prebral tovariš Mijalko Todo-rovič.
Poudaril je javno delo vseh komunistov po IV. plenumu. S tem v zvezi kritičnost komunistov do svojih problemov. Dejal pa je tudi, da je naša družba od tiste iz leta 1952 kvalitativno precej različen pojem. Omenil pa je tudi novo vlogo delovnega človeka.
Edvard Kardelj je v imenu članov izvršnega komiteja podal predlog, da bi tovariša Tita izvolili za predsednika ZKJ. Poudaril je izredne zasluge tovariša Tita pri graditvi in rasti Partije. Poudaril je, da avtoriteta tovariša Tita ni nikakršen produkt kulta osebnosti ali kakršnegakoli političnega sistema. To je rezultat osebnosti, ki je vnesla v našo revolucionarno gibanje prav specifične kvalitete. Zato tudi po njegovem mnenju ni potrebna nikakršna argumentacija k temu predlogu, tri desetletja dela tovariša Tita govore dovolj.
V zvezi s tretjo točko dnevnega reda je tovariš Josip Broz Tito predlagal vodilne organe, ki naj bi jih plenum izvolil. Na koncu je tovariš Tito rekel, zakaj je dal v začetku leta pobudo za reorganizacijo ZK. Videl je, da po VIII. kongresu nekako ni šlo. Sklepe so le počasi izvajali. Poleg tega pa so bila v dosedanjih štirih organizacijskih oblikah ugodna tla za razvijanje kulta osebnosti, ne samo v višjih vodstvih, ampak tudi spodaj. Nova organizacija vodstev je taka, da to skoraj onemogoča. Predsedstvo se bo lažje posvečalo kreiranju idejnih stališč, več pa se bo tudi ukvarjalo s teoretično dejavnostjo.
Pobudnik za ustanovitev muzeja je bil tovariš Franc Leskošek-Luka. On
je tudi otvoril muzejsko zbirko
Pobudo za ustanovitev muzeja sta že pred leti dala Franc Leskošek-Luka in Nestl Zgank, takratni direktor rudnika lignita Velenje. Zamisel pa je terjala tudi dosti dela. Najprej so morali iz gradu odseliti stanovalce, nato pa so ga morali temel jito obnoviti. Precej denarja je bilo potrebno. Tega je v znatni meri prispeval rudnik in rudarski šolski center. Na koncu se je zamisli in naporom priključila še skupščina občine Velenje.
Pri vseh naporih 'in precejšnjem delu, ki ga je bilo potreb no narediti, da so v velenjskem gradu uredili muzejsko zbirko, pa ne smemo pozabiti na priza-
1111111v	n	
	if J|	( ^ J*!!
E^^SMitei^, w> * ; -	mM HB m	■M
		
Udeleženci pred otvoritvijo muzeja - pred vhodom v improvizirano jamo
del prikaza jame v naravni velikosti v grajski kleti. Tu je prikazana jamska tesarba, jamski transport, razsvetljava, zračenje in jamska delovišča. V tem delu muzeja se obiskovalci psihološko pripravijo na to, da dobijo pri nadaljnjem ogledovanju občutek, da so res v premogar-skem muze j u.
V sobanah pa so zbirke sistematsko razvrščene v več skupinah. Tu lahko vidimo fotokopije slik in risb, ki prikazujejo prve začetke rudarjenja. Nadalje pomembne listine iz zgodovine slovenskih premogovnikov. Razstavljeni so tudi predmeti s katerimi so rudarili v slovenskih premogovnikih konec prejšnjega
in v začetku XX. stoletja. Prikazane so tudi zaščitne in ventilacijske naprave ter jamski merilni aparati. Učinkovite so tudi velike makete o izgledu velenjskega premogovnika.
Muzej v velenjskem gradu je odprt in si ga lahko vsakdo ogleda. Vendar s tem delo še ni končano. Važna naloga tega pre-mogarskega muzeja bo še nadaljnje zbiranje in čuvanje predmetov, ki lahko koristijo pri proučevanju zgodovine prerno-garstva.
Urejena še tudi ni zbirka dokumentov iz NOB, ki jo že pripravljajo v drugem nadstropju. V pritličju pa bodo uredili etnografski del muzeja.
MESEC DNI
V MOSKVI
(Nadaljevanje in konec)
Da, hitro mineva čas v Moskvi. V neposredni bližini našega stanovanja je bila stalna razstava dosežkov sovjetskega gospodarstva. Večkrat s m o si jo šli ogledat, saj je vstopnina le simbolna. Rusi jo označujejo s tremi kraticami VNDII. Na več kot dvesto kvadratnih kilometrih se razprostira in bežno jo lahko preletiš le z majhnimi dieslo-vimi kompozicijami, ki nenehno krožijo.
Večer je in ustavimo se ob fon-tani Družba narodov. Petnajst pozlačenih, štiri metre visokih kipov
simbolizira petnajst sovjetskih republik. Sonce s poslednjimi prarnni ustvarja nepozabno sliko. V tisoč drobnih kapljicah se lomi svetloba in se preliva v mavričnih barvah. S prijateljem Alfonzom sediva na klopi in ne moreva se ločiti od teh pomirjajočih prostorov. Hodiva po peščeni stezi, ogledujeva manjše fontane in se spet ustaviva ob fon-tani Kamenyj cvetek. Tu so snemali film Kameniti cvet in šele tu sva lahko dojela, kako so mogli ta del narave spremeniti v pravljično deželo. Jutri morava ponovno sem, mi de prijatelj. To morava posneti, saj je edinstveno. In tako sva naslednji dan .zopet zašla sem. Tokrat
hitro stisneva nekaj posnetkov in odideva v kozmični paviljon. Nadalje se ustavljava ob originalnem posnetku satelita Luna 9. Ta, veste, da je pristal na luni. Želela sva videti tudi vesoljsko ladjo. Toda žal, videla sva lahko le maketo. Neverjetno so uslužni njihovi vodiči, katerih jezik teče gladko, neutrudno. Na vsako vprašanje dobiš pojasnilo. Nam so razlagali kar v ruščini, prepričani, da smo jih vsi dobro razumeli, Tako je bilo tudi v drugih paviljonih. Že beseda Jugoslovani je zadoščala, da so nam vse tolmačili v ruščini.
Poldne je že bilo, ko sva se vračala domov. Srečujeva trume domačih in tujcev. Z vseh strani sveta. V vseh jezikih. Stalni razstavni prostor je vedno poln. Visoki stebri vhoda spominjajo na grški stil. Zastave plapolajo, skozi zelene veje dreves veje večerna sapa. Kar nekam hudo nama je, ker se poslavljava. Ne vem. zakaj se nama je ravno ta kotiček tako priljubil.
Verjemite nii, da smo se zadnje
nedelje v Moskvi prav vsi veselili. Zapeljali so nas v Podinoskovje, v pokrajino, ki je bila oddaljena od Moskve kakih šestdeset kilometrov. Nedeljsko jutro je bilo zavito v roso in pršenje dežja. Toda kaj kmalu je posijalo sonce in naš moskovski vodič je raztegnil mehove in vesela pesem je valovala po moskovskih ulicah. Jugoslovanske in ruske pesmi so ustvarjale čudovito simbiozo in nekajkrat so nam vodiči govorili o močni podobnosti naših in ruskih pesmi. Harmonikaš Volodja. študent, ki študira tretjo stopnjo na moskovski univerzi je neutrudljiv in veselja in pesmi ni konca. Dospeli smo v Podmoskovje, kraj, ves v .zelenju. Pravi brezov gaj. Vse polno grmičja in naravnih ter umetnih bazenov. Sem se zgrinja vsa šestmilijonska Moskva.
Abrahamovi ljudje si tu poiščejo prijetno senco v zavetju brez. Drugi pa se kopajo in sončijo. Nas je tokrat zopet prevarilo vreme. Le za ščepec sonca je bilo in zopet dež. Stiskamo se pod šibka debla in za-
vijamo se v plašče.
Večer je že, ko odhajamo. Množice ljudi se usipljejo v avtobuse, vsi že težko čakamo odhod, toda našega srbskega profesorja, ki je s kolegico odšel na potep, ni in ni. Pravkar hočemo oditi, on pa z vogala ves poten in z zadnjimi silami vleče za seboj svojo dragocenost.
Za nami ostaja priljubljena postaja Moskvičev. Na plavem nebu počasi plava srebrni krog in nehote nam v večerni tišini harmonika dik. tira pesem Podmoskovnije večera. Pojemo in v pesmi se vse bolj silno oglaša želja, čim prej videti domovino. Vsi smo vedeli; to je naša

ANTON INGOLIČ
Črni labirinti
ROMAN V NADALJEVANJIH
»Nikbli ni govoril o tem...«
»Poslali smo v jamo ljudi, da ga poiščejo. Takoj vas bomo obvestili.«
Na uradnikovem licu se je spet prikazal dobrikajoč nasmešek in zvedav pogled je spolzel po Ančkini postavi. »Madame, najbrž spodaj v jami pase trmo, ga bomo že našli in vam ga pripeljali.« Bil je že pri vratih. »Če bo vaš mož odpotoval, vi ostanete tu, kajne?« je še vprašal.
»Odšla bom z njim!« je kriknila Ančka. »Povejte mu, prosim, da je vse pripravljeno za odhod!«
»Madame!« je pozdravil uradnik hladno, vendar vljudno in odšel.
Ančka ni slišala, kdaj je zabrnel motor in je avtomobil odropotal. Torej je njene besede vzel za res? Ni šel po suknjo, marveč, da bi napravil konec svojemu bednemu življenju...
Planila je v sobo.
Vse kar je bilo v sobi, ji je bilo nenadoma tuje, kakor da ni njeno in ne Stankovo, kakor da ni tu preživela toliko in toliko dni in noči, lepih in hudih, vendar tu je živela, tu je ljubila, tu je koprnela po Stanku, po moškem, po Jožefu. Toda Stankove smrti si ni želela, niti na misel ji ni prišlo, da bi si zaradi nje in svoje bolezni mogel vzeti življenje. Z eno samo besedico ni mignil
93
na kaj takega. Kdo ve, kaj se je zgodilo, ko je zvedel, da ne dobi avtomobila? In ko je prišel povaljan in krvav brez avtomobila in brez denarja, zdaj ve, da ni lagat, ga je trdo zavrnila: ker nimaš avtomobila, ne grem, pojdi sam! Ali ji ni hotel razložiti, kaj se je bilo zgodilo? Seveda! Toda ni ga marala poslušati, razbijal je po vratih, bala se je, da bi jo ubil kakor ji je grozil, pa ji je hotel samo razložiti, kako je prišel ob avtomobil in denar. In potem je šel, šel v jamo, da se iz nje ne vrne več.
Vrgla je nase boljšo obleko in odhitela na ulico. Z one strani je slišala glasove Obranovih besed, a se ni zmenila zanje. Hitela je po Rue des nations, zavila mimo Gillesa, prekoračila Železniško progo in še hitreje stekla proti Fosse trois. Na široki ploščadi pred avtobusno postajo jo je zadržal znani glas. Ozrla se je po kavarniških mizah, ki so bile razpostavljene skorajda do konca ploščadi. Pri tretji, četrti mizi je zagledala Jožefa in dekle pšeničnih las, staro manj kot dvajset let. Jožef ji je vneto govoril in jo požiral z očmi.
Ko je skočila čez ulico, so tik ob njej zaškripale-avtomobilske zavore.
»Ste ponoreli!« je zavpil iz avtomobila, ki se je ustavil tik ob njej, mlad gospo-
94
dič v svetli pomladanski obleki.
Ančka je stekla na drugo stran ulice, ne da bi se zmenila za ljudi za seboj in okoli sebe.
Pred vhodom v jamo je stopila po krajšem obotavljanju k postavnemu moškemu v zamaščeni delovni obleki.
»Gospod, ali moj mož še ni prišel iz jame?« je kriknila, čeprav je hotela vprašati mirno, z vsakdanjim glasom.
»Kdo je vaš mož?« je vprašal delavec malomarno; ko se je ozrl po Ančki, pa je nadaljeval Ijubezni-veje. »Kako se piše vaš mož?«
»Klep, Stanko Klep,« je naglo odgovorila. »Od včeraj zjutraj ga ni iz jame ...« »Kakšen moški, da vas pušča samo čez noč!« se je zasmejal moški.
»čujte, moj mož se je zjutraj spustil v jamo...« »Oprostite, madame, zadeva mi je popolnoma neznana, obrnite sa na koga tam notri, kar vstopite, vam bodo že povedali...«
Moški se je opravičujoče nasmehnil in ocTsel svojo pot. Ančka pa je stopila v poslopje. Zaradi oglušujočega ropotanja sprva ni nič slišala, zaradi prahu pa nič videla, šele čez čas je opazila umazane moške postave.
»A, vi ste žena tistega rudarja?« se je zavzel mlad delavec, na katerega se je
obrnila, »šli so ga iskat, a jih še ni ven. Gospod Bernard je povedal, da ga je imel proti koncu šihta precej pod kapo. Gotovo se je zavlekel na kak samoten kraj in zaspal. Tudi to se dogaja. Pomirite se, gospa, ga bomo že našli.«
»Mislite, da si ni kaj napravil?«
Mladi moški se je sproščeno zasmejal.
»Ni spodaj že dovolj smrtnih nesreč? Gospa pojdite domov in pripravite možu pošteno kosilo, z vinom seveda. Pije belo ali rdeče?«
»Belo«, je odvrnila Ančka zmedeno, »ne, pravzaprav rdeče...«
»No, kupite steklenico belega in steklenico rdečega pa pripravite nedeljsko kosilo! čez dobro uro ga boste imeli doma!«
»Res?«
Ančka je z zaupanjem zrla v umazani, a spodbudno se smehljajoči delavčev obraz.
»Poznam te reči. Kar pojdite domov! Salut!«
Svetloba, ki je prihajala iz široko odprtih vrat, je Ančko potegnila na sonce. Kar je bilo okoli nje, je spet dobivalo svojo pravo podobo: ulice, po katerih je hodila, trgovine, mimo katerih je šla, in predvsem ljudje, ki jih je srečavala. Minilo je poldne, zato je bilo na ulicah mnogo lepo oblečenih ljudi, uradnikov in uradnic; med njimi so
95
se smukali glasni in razposajeni šolarji.
Da, pripraviti mora Stanku kosilo in kupiti dve steklenici vina. Lačen bo kot volk, tudi žejen. Da, da, šel je po suknjo, a ni prišel do nje, prej je legel na kako klop in zaspal. Zadaje noči^sploh ni spal. t' soboto ponoči ga je hala v kuhinji na mizi. Letal je na trebuhu z raz-rostrtimi rokami. »Stan-o, kaj delaš?« se je zgrozila. Spravil se je z mize. »Nič, nič,« je zamrmral, »poskusil sem ...« »Pojdi vendar v posteljo!« Vrnil se je v sobo. Nekaj časa se je obračal v postelji in se spet odpravil v kuhinjo. Slišala je, kako je pokašlje-val ob štedilniku, slednjič se je spet odpravil na mizo. Oblile so jo solze. Tudi zdaj so ji solze zameglile pogled, vendar je vase videla mnogo jasneje kot kdaj koli prej. Tako na koncu je bilo z njim, da ni mogel spati niti pri štedilniku več. Ona pa mu ni rekla: Stanko, dovolj, tudi brez avtomobila pojdem s teboj! Grda, sebična je bila. Prosila ga bo odpuščanja za vse, kar mu je bridkega storila. Potem mu bi postregla z nedeljskim obedom. Samo da bi ga kmalu našli! To bo gledal, ko se bo zdramil iz tako dolgega sna. Kako bo šele gledal, ko bo prišel domov in bo vse pripravljeno za vrnitev!
Stopila je v trgovino in kupila sira in salame. V sosednji trgovini je vzela dve steklenici vina. Potem je še hitreje nadaljevala pot po Rue des nations. V eni roki je nosila obe steklenici, v drugi zavitek s sirom in salamo. Da bi skuhala ali spekla m.esQ, ni več časa. Sicer pa ima Stanko sir in salamo rajši kot pečenko.
Blizu železniškega prehoda je dohitela Obranove. Otovorjeni z večjimi in manjšimi zavitki so se vračali proti domu. Seveda, Tonč in Liza imata pet otrok, vsakemu morajo prinesti kaj.
»Dober dan, dober dan!« je zaklicala, ko je prišla do Obranovih.
Vsi po vrsti so jo pozdravili. Ančka je bila še posebno vesela, saj je spoznala, da ne vedo, da je Stanko ostal spodaj v jami,
»Vajine stvari so že zložene,« je povedal Obran. »Kar še imata, prinesita jutri, vagon smo že zaklenili.«
»Hvala, Obran!«
Hotela je vprašati kdaj drugi dan odhaja vlak, a prehitel jo je najstarejši Polonin sin Lojzek.
»Ste slišali, teta Ančka«, je vprašal in stopil bliže k njej, ste slišali, da še vedno nimajo morilca?«
»Kakšnega morilca?« je vprašala Ančka, ne da bi novica o kakšnem morilcu segla globlje v njeno zavest.
96
»Ne veš, Ančka,« se je začudila Marjeta, »kaj se je zgodilo predsinočnjiiH' <
»Kaj naj bi se zgodilo?«
»Res ne veste?« je vzkliknil Lojzek, vesel, da ji bo lahko razkril grozno novico. »Na cesti v Le Brieux je nekdo v avtomobilu ubil in oropal nekega Italijana -Iz Cctbreattxa.«
Ančka je obstala. V srcu jo je stisnilo od neznane groze in roke s katerimi je držala steklenici in zavitek sta ji začeli drhteti.
»Da, je pohitel fant, »strasen zločin! Mprilca iščejo že drugi dan, a niso ga še našli. Avto se je preobrnil morilec je razbil šipe in pobegnil. Videli so ga, tam na gmajni in tudi v koloniji...«
»Kaj praviš?« je zajec-Ijala Ančka.
»Bil je bolj majhen, čokat in levo roko je imel ranjeno. Iz Carbeauxa in drugod so prišli žandarji, policisti in detektivi. V avtomobilu je bilo mnogo denarja, sami tisočaki... Govorijo, da ga bodo vsak čas dobili, jaz pa pravim, da ga ne bodo. Kaj mislite vi, teta Ančka?«
»Lojzek, Lojzek!« je Marjeta poklicala fanta. »Pridi, glej zapirajo! Ančka, ču-ješ, stopita!«
Lojzek je odhitel z ostalimi, ki so prekoračili železniško progo, Ančka pa se ni mogla premakniti z mesta. Videla je, kako so se zapornice spuščale, naj-
prej počasi, potem čedalje hitreje, videli je tudi, da ji z druge strani železniških tirov nekdo od Obranovih maha, videla in slišala je kako je privozil tovorni vlak, najprej črni stroj, potem s premogom naloženi vagoni. S truščem so ropotali mimo, toda Ančkaje^
išiijočega dni ran slišala Stankov glas »Odpri, pri priči odpri, da ubijem še tebe! Ti si vsega kriva, ti, ti!«
Ko se je ropotanje oddaljilo in so se zapornice začele dvigati, so se izgubili tudi Stankovi kriki. Ančka se je v grozi zagledala samo med tujimi ljudmi, ki so hiteli mimo nje ali prihajali njej nasproti. Kakor da se hoče obraniti pred njim, je stegnila roke, bridko zajedala in se pognala prek tračnic. Ni čutila, kdaj sta se ji izmuznili iz levice steklenici, iz desnice pa ji zdrknil zavitek, ni slišala, kako je moški, ki je pobral zavitek, tekel za njo in jo klical. Prehitela je Obranove, ne da bi se zmenila za njihove začudene klice.
Ko je zasopla pritekla do stanovanja, je našla pred hišo velik črn avto, v veži pa zajetnega, v obraz rdečega orožnika in visokega gospoda v sivem plašču.
»Madame Klep, kajne?« je vprašal gospod z rahlo radovednim glasom, ko je obstala na pragu.
Ni mogla govoriti, ne sa-
97
mo noge in roke, tudi čeljusti so se ji začele tresti, škepetati.
"»Kje je vaš mož?« je vprašal orožnik strogo.
Ker še vedno ni odgovorila, je detektiv stopil tes-, 116 k Ančki in spregovoril, kdkor da govori o povsem
le. če je ne bi bil ujel v roke gospod v sivem plašču, bi bila padla z obrazom na razpokani beton.
Zapuščen rov. Zatohnel, po trohnobi zaudarjajoč. Nekje daleč topo udarjanje krampov in kovinsko ropotanje praznih vagon-
' To vetnb. še več! Predvčerajšnjim točno ob sedmih se-je odpeljal z avtobusom v Carbeaux. Tam je kljub nalivu zdirjal k delavnici gospoda Mamellija, da bi prevzel avto, za katerga stq.._ se hila pogodila pred štirinajstimi dnevi. Čez četrt ure sta že sedela v avtomobilu in še odpeljala proti Le Brieuxii. Ob osem dvajset se je Mamelli oglasil v bolnišnici konec mesta, da bi poizvedel kako | je z njegovo hčerko. Potem sta se peljala dalje. Če ne \prej, je vaš mož. tedaj sedel h krmilu. Vozil je slabo, kajti prometna policija je avto ustavila... Kaj I me gledate, kakor, da vam pripovedujem stvari, ki jih \ne veste? Odprite brž sta-\novanje, da pogledamo njegove reči in se pomenimo |z vami še o temčesar ne vemo. Tule na ulici ni Ipravšen kraj za takšne razgovore. Dajte, dajte!«
Ančka se je sklonila, da bi vzela ključ izpod predpražnika, toda pred očmi se ji je stemnilo in noge [so ji popolnoma odpoveda-
se opornikov in pokanje trhlih prečnikov.
Na enega izmed vlažnih opornikov se je naslanjal zapuščen človek. Njegove oči so se medlo bleščale v svetlobi, ki je prihajala od električne žarnice konec rova, in pljuča so mu hro-peč zajemala zatohli zrak. Pravkar je obstal, da bi zadržal kašelj, ki je grozil, da ga izda črnim postavam, ki so malo dalje od električ ne luči, v glavnem rovu, prihajale na delo ali odhajale iz jame. Kašelj je sicer zadržal, postav pa ni bilo konca. Še dalje se je moral stiskati k oporniku. Šele ko v glavnem rovu ni bilo nikogar več, se je odtrgal od podpornika in se pognal naprej. Noga mu je zdaj, zdaj zadela ob prag, ki so pozabili nanj, zdaj, zdaj pa je z glavo treščil v prečnik, ki se je bil s podporniki vred znižal ali se zaradi pritiska od zgoraj in od strani raz-česnil. te po nekaj korakih je moral znova obstati. Kašlja ni mogel več zadržati.
adnja nedelja, zadnji tihi, lepi ve-ier...
Zadnjikrat drsi naš avtobus po Moskovskih ulicah. Levo in desno
Creprosto urejene izložbe. Ljudje ite z dopoldanskega dela. Z glav-le ceste .zavijemo proti letališču Seremetjevo. Tam smo in že je tečer. Nervozni smo, ker Jatove Ciravelle še ni. Javljajo nam eno-itno zamudo, nato še eno in še eno. Neprestano se sprašujemo, kdaj
Vinko šmajs
ie dospe. Posedli smo po stolih in pozornost vzbuja televizijski zastor, li je v neposredni bližini. Poslušam 'sleža, ki strmi v platno in sprašuje za odhod svojega letala. Opo-flimim se, stopim pred televizijski nstor in pritisnem na gumb. Na aslonu je že slika službujoče urad. lice. Takoj izjecljam mojo radovednost. Skoraj ugriznem se v ust-•ico, ko mi ta pojasni, da naša Ca-rcvella odpotuje iz Moskve šele ob
devetih zvečer. Tako informacijo so uspeli dobiti še drugi moji prijatelji.
Vendarle — odhod. Slovo je bilo kratko in prisrčno. Počastili so še nas z vodko in ponudili mineralno vodo iz njihovih avtomatov. Turbine reaktivca so zaječale in kmalu smo se dvignili visoko, nad deset tisoč metrov. Oblaki so kot bele pa-hulje lebdeli globoko pod nami. Na naši desni strani so se vžigale svetle strele. Prešli smo Varšavo in na modrem nebu se je smejal le mesec.
Še pol ure, še deset minut... še pet minirt... in že se spuščamo na surčinsko letališče. Vroče nain postaja in v ušesih zveni težka boleča pesem. Vse je šlo kot po maslu. Srečno smo pristali. V mislih je še vedno živela Moskva, saj komaj verjameš, da si po treh urah vožnje zopet doma. Doma smo, ljubo doma ... Obogateli smo z mnogimi spoznanji, vtisi, ki jih ne bo mogoče takoj pozabiti. V črno noč nas nosi počasi vlak. Srečni smo, saj hitimo — domov.
Rdeči trg v Moskvi
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
I	POSEBNO NAGRADNO ŽREBANJE VSEH
HRANILNIH VLOG
31. OKTOBRA MEDNARODNEGA DNE VARČEVANJA
Kreditna banka Celje, podružnica Velenje z ekspozituro | | šoštanj, objavlja nagradno žrebanje vseh hranilnih vlog, dne | | 31. oktobra 1966 v prostorih likvidature v Velenju in ekspozi- | | ture v Šoštanju, ob 12. uri.
Ob prisotnosti volilne komisije, v kateri bo tudi zastopnik | | vlagateljev, bo izžrebanih 30 lepih in praktičnih nagrad. K žrebanju so vabljeni tudi vlagatelji.
Za vsakega vlagatelja, ki bo vložil na Mednarodni dan | 1 varčevanja 31. 10. 1966, smo pripravili majhno presenečenje. 1 Vlagajte in varčujte pri Kreditni banki Celje, podružnici | | Velenje in ekspozituri šoštanj, kjer je vaš denar varno in ko- | | ristno naložen.
Kreditna banka Celje |	podružnica Velenje
|	ekspozitura šoštanj
inilllllllllllllilllllljllllll llllllilllllllllUlIllllllNIIIIIIIIIIIMIIIf llllItlHIlIlilllllllf IIIIIIIHUJIU	ll|IJ.II)lli(Ullll7l
jT
RDEČI ZUBLJI NAD ŠOŠTANJEM
Več generacij šoštanjskih usnjarjev je delalo v obratih, ki jih je uničil požar v noči od 13. na 14. oktober. Zato ni čudno, da so se vsi kot eden neustrašno borili z ognjenimi zublji, ki so grozili, da jim bodo povsem uničili njihovo tovarno, njihov trud in znoj. Marsikaterega člana kolektiva smo Se naslednji dan videli na pogorišču s solzami v očeh. »Veste, ne more nam biti vseeno, saj nam je tako, kot da nam je zgorela streha nad glavo,« je drugi dan pripovedoval na dvorišču, z dolgim usnjarskim predpasnikom in ves sajast po obrazu, starejši usnjar.
Ves del stare tovarne je do temeljev pogorel. To je več kot polovica usnjarniških obratov.
In res je! Ogenj je šoštanjskirn usnjarjem uničil streho, prikrajšal pa jih je, ne po njihovi krivdi, za lepši jutrišnji dan. Vendar niso ostali sami. Na pomoč so jim priskočili iz vseh strani.
Takoj po izbruhu požara v obratu zgornje usnje, so prišli k ognju, ki je neusmiljeno požiral z mastnimi snovmi prepojene obrate, gasilci mestnega gasilskega društva iz Šoštanja in gasilci domače tovarne. Na to pa so sirene gasilskih vozil zavijale iz vseh strani. Na kraj požara so prispeli gasilci iz: rudnika in mesta Velenja, Grobelna — Latkove vasi, Vinske gore, Žalca, Prebolda, To-polšice, Gaberk, Elektrarne šoštanj, Paške vasi, Šempetra v Savinjski dolini, Rečice ob Savinji, Družmirja, tekstilne tovarne Prebold, Šaleka, Mozirja, Pesja, Nazarij, šmartna ob Paki in iz Celja poklicni gasilci. Skupaj je gasilo 329 gaslicev. Vendar e bil ogenj neusmiljen. Več deset metrov visoko so se dvigali ognjeni zublji. Ce ne bi bili gasilci, člani kolektiva in tudi nekateri ostali občani, tako prizadevni in požrtvovalni, bi ogenj upepelil vse tovarniške prostore in del Šoštanja.
Pri vsej tragediji, kjer je bila zaradi ogrolhnega požara dragocena vsaka minuta, pa so bile še nekaj časa zaprte zapornice pri železniškem
prehodu na Kajuhovi cesti, tako da so morali nekateri gasilski avtomobili nekaj minut čakati na prost prehod preko proge. Očividci in tudi ostali, ki so kasneje zvedeli za ta dogodek, obsojajo in grajajo uslužbence železniške postaje šoštanj. O tem dogodku je na naše vprašanje odgovoril pomočnik šefa železniške postaje šoštanj. — Ob 19. uri in 26 minut je prevozil skozi našo postajo tovorni vlak Ve-19 iz Prelog. Služ-bojoči vlakovni odpravnik Franc
§ rev je s pomočjo kretnlka Franca ternada zaprl železniške zapornice na prehodu preko Kajuhove ceste Šele potem, ko je dobil običajni zvočni signal. Takoj za tem, ko sta zaprla zapornice pa so prihiteli gasilski avtomobili. Ker je vlak že prihajal v železniško postajo, ga vlakovni odpravnik ni mogel več ustaviti z ročnim signalom. Varnostna razdalja je bila namreč prekratka in bi vlak zaradi takšnega ustavljanja lahko prevozil železniški prehod. Ce bi ta bil odprt, bi prišlo do večje nesreče. Zapornice so bile takrat zaprte od 4 do 5 minut. To pa zaradi tega, ker vozi vlak skozi železniško postajo z obvezno zmanjšano hitrostjo. Vest, ki je bila objavljena v petek popoldne preko ljubljanskega radia, da smo imeli zapornice zaprte več kot 19 minut ni resnična. Res tu-
di ni, da smo bili v tem primeru malomarni. Naši železničarji so izpolnjevali svojo službeno dolžnost, da se ne bi na železniškem prehodu zgodila nesreča. Slučaj usode pa je bil močnejši od volje in pripravljenosti službujočega vlakovnega odpravnika. —
Ko poročamo o velikem požaru v tovarni usnja ne moremo mimo, da ne bi grajali vse one številne radovedneže, zlati mopediste in avtomo-biliste, ki se niso kljub opozorilom umaknili s cestišča, da bi lahko neovirano vozili gasilski in rešilni avtomobili. Preveč jih je bilo, drugače bi njihove registrske številke zapisali in z veseljem objavili v časopisu. »Radovednost ni lepa čednost«, pravi ljudski pregovor. Posebno pa takrat ne, kadar ne moremo ali nočemo s svojo prisotnostjo priskočiti na pomoč.
TAKŠNEGA POŽARA ŠE NI BILO V ŠALEŠKI DOLINI. Tovarniški prostori so delno zgoreli 1905. leta. Kasneje pa, pravijo starejši Šo-štanjčani, v usnjarni ni gorelo. Zato je bil strah še tem večji.
Požar je povsem uničil stari krom, zgornje usnje z vegetabilno lužarno in del likanca. To pa so tisti ključni obrati, brez katerih usnjarna ne more polno delati. Kot so nam povedali v tovarni, cenijo škodo, M je nastala na uničenih stavbah in strojni opremi, okoli 400 milijonov starih dinarjev. Niso pa še ocenili škodo uničenih izdelkov polprozivodnje in dokončane proizvodnje. Prav tako še ne vedo kolikšno škodo imajo na dan vsled zastoja proizvodnje po požaru. Ko bodo vse skupaj ocenili, bo škoda znatno presegla pol milijarde starih dinarjev.
TAKOJ NASLEDNJEGA DNE PO POŽARU JE ZASEDAL DELAVSKI SVET TOVARNE USNJA ŠOŠTANJ IN SPREJEL POMEMBNE SKLEPE ZA NORMALIZACIJO PROIZVODNJE. Najprej bodo usposobili nepoškodovani del tovarne, da bodo lahko začeli čimprej obratovati z nezmanjšano proizvodnjo. Posebna investicijska grupa pa bo v najkrajšem času pripravila načrte, na podlagi teh bodo potem rekonstruirali manjkajoče obrate ali pa jih na novo zgradili.
PO UGOTOVITVAH « POSEBNE KOMISIJE, ki je bila dva dni na
kraju požara, je začelo goreti v obratu gornje usnje pri bobnu za mehčanje usnja. Strokovni izvedenci so mnenja, da je možnostni vzrok v osi gonilnega zobčenika. Ležaj, ki je bil iz bele litine, je iztekel zaradi prevelikega trenja in segrevanja; to pa je zadostovalo, da je nastal ogenj. Ker je bila notranjost obratov iz lesene konstrukcije, ta pa je bila zaradi dolgoletnega proizvodnega procesa vsa zamaščena, se je lahko ogenj bli-
Zvezni poslanec Tone Bole obiskal
Pretekli teden je bil v velenjski občini zvezni poslanec in -kj 1 -n i It-predsednik zvezne gospodarske zbornice TONE BOLE. Zbranim *	J
družbeno političnim delavcem in gospodarstvenikom je govoril	1 w •
obe ino
skovito širil. Komisija je zaradi svojih ugotovitev poslala posamezne dele mehanizma v preiskavo zavodu za raziskavo materialov, ker strokovni izvedenci smatrajo, da je nastal požar iz navedenih okoliščin.
Kolektiv šoštanjskih usnjarjev dobiva iz dneva v dan izraze solidarnosti Nekateri pa so jim priskočili na pomoč tudi t denarnimi in materialnimi prispevki. Tako jim bosta trgovina z usnjem »šoštanj/« iz Ljubljane in veletrgovina z usnjem »Sloga« iz Zagreba dali vsaka po 3 milijone
starih dinarjev. Tovarna usnja Slovenj Gradec jim bo odstopila devizna sredstva, kot dolgoročni brezobrestni kredit za nabavo strojev. »Konus« Slovenske Konjice, »Koteks-To-bus« Ljubljana in »Centrotekstil« Beograd, so pripravljeni dati finančna sredstva. »Cinkarna« Celje je dala na razpolago avtomobil za notranji transport. Materialna sredstva pa bodo prispevali kolektivi rudnika lignita Velenje, tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje in elektrarne šoštanj.
j v
o pogojih gospodarjenja v letu 196? in o problemih pri izvajanju gospodarske reforme. Obiskal pa je tudi kolektiv tovarne usnja v Šoštanju in se s predstavniki pogovoril o njihovih problemih.
Po mnenju tovariša Boleta, ki ga je povedal na posvetovanju v Velenju, so takšne razprave potrebne zlasti sedaj, v času razgibane politične dejavnosti po IV. plenumu. Pri ocenah za nadaljnji razvoj našega gospodarstva moramo nujno izhajati iz doseženih rezultatov nekaj let pred gospodarsko reformo. Navedel je nekaj takšnih dosežkov. Družbeni proizvod je porasel za 12 odstotkov, ne da bi povečali zaposlenost. Odpravili smo deficit v trgovinski bilanci. Pozitivna pa je tudi vskladitev odnosov med potrošnjo in proizvodnjo, sipremenje-na delitev narodnega dohodka v korist osebne potrošnje, manjše investicije, k,i se plačujejo iz sredstev federacije, idr.
iNato je polemično opozoril na glavne probleme. Odnos na relaciji, stabilizacija, stagnacija in inflacija je brez dvoma nadvse pomemben. Prihodnje leto bomo v praksi prehajali na odprto gospodarstvo. V
sedanjem obdobju pa imamo v vsem tem še nekatere nerešene probleme. Naša gospodarska gibanja so še vedno pod močnimi inflacijskimi žarišči in pod vplivom zelo močne državne administrativne regulative. Veča se tudi razpon med realnimi in nominalnimi osebnimi dohodki, namesto da bi se zmanjševal. Povečuje |pa se tudi deficit v plačilni bilanci.
Ob vsem tem nastopa vprašanje za kakšno gospodarsko rast se odločiti v prihodnjem letu. Od te pomembne odločitve je v glavnem tudi odvisno kako se bodo odvijali odnosi na relaciji stabilizacija— stagnacija—inflacija. V nastalem položaju bo v (prihodnjem letu predvideti optimalno rast gospodarstva in najti tisto točko rasti, ki bo zagotovi j a 1 a d i n a mikoi
Tone Bole je dejal, da se bomo morali odločiti za mirnejšo rast in da bodo morala biti vsa prizadevanja usmerjena k stabilizaciji in raz-
mišljanju kako bi naš kapital čim bolj aktivirali in mu dali čim večji koeficient obračanja. Morali bomo več ustvarjati in deliti na podlagi ustvarjenih dosežkov.
Vsekakor pa bomo morali dosledno izvajati sklepe VIII. kongresa in brionskega plenuraa.
Predsednik zvezne gospodarske zbornice je govoril še o procesu liberalizacije uvoza in izvoza, o stabilizaciji deviznega kurza, o investicijski potrošnji v letu 1967, pri čemer je posebej opozoril na zmotna stališča, da bi velika sredstva iz letošnega leta prenašali v prihodnje leto z namenom, da bi podprli desta-bilizaci jska gibanja. Pri tem moramo vedeti, da gre za tista sredstva, ki naj bi ibila namenjena samo rekonstrukciji1 |iin modernizaciji gospodarskih obratov. Ko bomo planirali goispodarstvo za prihodnje leto v velenjski občini, bomo morali upoštevati tudi to dejstvo.
iNa koncu ]>asvetovanja je zvezni poslanec Tone Bole odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih postavili udeleženci posveta.
Ožgane stene, neme priče strašnega požara
Javni zahvali
ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO VSEM, KI SO POMAGALI PRI GAŠENJU POŽARA V TOVARNI, DNE 13. 10. 1966, ZLASTI PA GASILSKIM DRUŠTVOM: RUDNIK LIGNITA VELENJE, ŠOŠTANJ—MESTO, VELENJE—MESTO, GROBELNO—LATKOVA , VAS, VINSKA GORA, ŽALEC, PREBOLD, TOPOLŠICA, GABER-KE, ELEKTRARNA ŠOŠTANJ, PAŠKA VAS, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI, RECICA OB SAVINJI, DRUŽMIRJE, TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD, ŠALEK, MOZIRJE, PESJE, NAZARJE, ŠMARTNO OB PAKI IN POKLICNIM GASILCEM IZ CELJA. VSI SO POKAZALI IZREDNO POŽRTVOVALNOST IN VNEMO TER STORILI VSE, DA SE PREPREČI VELIKA KATASTRO FA, KI JE GROZILA TOVARNI IN MESTU ŠOŠTANJU.
ENAKO ZAHVALO IZREKAMO USLUŽBENCEM POSTAJE MILICE ŠOŠTANJ IN VELENJE, ZDRAVSTVENIM DELAVCEM V ŠOŠTANJU IN V VELENJU, USLUŽBENCEM POŠTE ŠOŠTANJ IN VSEM OSTALIM, KI SO NAM V NESREČI POMAGALI ALI PA POKAZALI PRIPRAVLJENOST ZA POMOČ.
TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
VSEM PROSTOVOLJNIM IN POKLICNIM GASILSKIM ENOTAM, KI SO SE DNE 13. OKTOBRA 1966 NEUSTRAŠNO IN POŽRTVOVALNO BORILE Z VELIKIM POŽAROM V TOVARNI USNJA ŠOŠTANJ IN S TEM OBVAROVALE VELIK DEL TE TOVARNE IN MESTO ŠOŠTANJ PRED HUDO KATASTROFO, IZREKAMO V IMENU ODBORNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE IN VSEH OBČANOV
javno priznanje
PRAV TAKO IZREKAMO JAVNO PRIZNANJE TUDI POSTAJAM MILICE ŠOŠTANJ IN VELENJE, ZDRAVSTVENI SLUŽBI V TEH MESTIH IN POŠTI ŠOŠTANJ.
SKUPŠČINA OBČINE — VELENJE
Obvestilo uredništva
Osemnajsto številko Šaleškega rudarja nismo izdali 13. t. m. zaradi občinskega praznika. Pred občinskim praznikom bi morali že zaključiti z redakcijo in tako v 18. številki ne bi mogli poročati o praznovanju, čeprav smo današnjo številko izdali s tedensko zamudo pa s tem ne bomo prikrajšali naše bralce, ker smo se potrudili in izdali časopis v dvojnem obsegu. Menili smo, da je tako bolje kot, če bi šele po treh tednih poročali o občinskem prazniku. Prihodnjo številko pa bomo izdali normalno t. j. 10. novembra.
KRATKA INFORMACIJA NEKATERIH NAJVAŽNEJŠIH POKAZATELJEV O GIBANJU GOSPODARSTVA V OBČINI VELENJE V I. POLLETJU 1966 ■ ..... ----—---———————___
Sistem notranje delitve zaostaja za doseženo produktivnostjo
Na podlagi nekaterih osnovnih podatkov o gibanju gospodarstva v letošnjem prvem polletju lahko ugotovimo na splošno pozitivne rezultate.

Predvsem ugotavljamo, da se je izboljšala dinamika rasti' industrijske proizvodnje, ki je bila v lanskem drugem polletju v upadanju. Obseg proizvodnje industrijskih podjetij se je v letošnjih prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim ob-
dobjem lanskega leta povečal za 20,3 odstotke. Ta ugotovitev pa velja predvsem za industrijo kot celoto, medtem ko pri nekaterih industrijskih podjetjih stanje ni zadovoljivo, kar je razvidno iz naslednjih podatkov:
— v indeksih Predvideno 1966 Izvršitev 1966
Elektrarna šoštanj	97,6
Rudnik lignita Velenje	93,8
TGO »Gorenje« Velenje	85,7
»Galanterija« šoštanj	58,3 Les. industrijski kombinat šoštanj 105,2
Tovarna usnja šoštanj	94,7
Vsa industrija	90,0
I—VII. 1965 I.—VII. 1966 116,2 97,1 171,6 171,4 102,2 79,1 120,3
Podatki kažejo, da je lesno industrijski kombinat šoštanj izpolnil planska predvidevanja za leto 1966, vsa ostala industrijska podjetja pa izkazujejo večja ali manjša odstopanja od planskih predvidevanj. V glo-balu so sedmomesečna planska predvidevanja izpolnjena le v višini 90 odstotkov. Največje odstopanje od predvidevanj izkazuje »Galanterija« Šoštanj:, ki si je za leto 1966, glede na stanje v katerem se nahaja, postavila zelo visok plan.
VZROK: P0MANKANJE MATERIALA
Rudnik lignita Velenje navaja kot vzrok zaostajanja proizvodnje po-" manjkanje delovne sile, težke pogoje dela v jami in težave pri nabavi in ndrževanju jamske- • opreme. V godnem obratu je proizvodnja niž-zaradi montan-geoloških prilik soka vročina in velik pritisk), za-di česar je tudi delovni čas krajši od normalnega. Zahodni obrat ima ave zaradi drobljivega premoga, obrat RŠC pa ne dosega plana zaradi pomanjkanja elektro-opreme, katera je bila že leta 1964 naročena pri »Rade Končar« Zagreb, vendar jo še niso dobili. Težave so tudi pri nabavi materiala za vzdrževanje elektro-naprav, predvsem primanjkuje dina-mo-žice za previjanje elektromotorjev in materiala za vzdrževanje strojne mehanizacije. Nadalje ima podjetje težave zaradi pomanjkanja
VEČ ZAPOSLENIH
Nadalje ugotavljamo, da se je zaustavilo zmanjševanje oziroma stagnacija zaposlenosti, kar je bilo značilno za mesece pred in po začetku izvajanja gospodarske reforme. V obdobju januar—julij letošnjega leta se je število zaposlenih v industrijskih podjetjih povečalo za 9,5 odstotkov v primerjavi z enakim ob-
Tudi produktivnost je narasla
Doseženo proizvodnjo, povprečno dustrijskih podjetjih nam prikazuje-število zaposlenih in doseženo pro- jo naslednji pokazatelji: duktivnost dela po posameznih in-
—v indeksih Pov. število Produktivnost Proizvodnja zaposlenih	dela
I,—VII. 1966 I—VII. 1966 I.—VII. 1966
	I.—VII. 1965	I,—VII.	1965 I.—VII. 1965
Elektrarna šoštanj	116,2	95,5	121,9
Rudnik lignita Velenje	197,1	114,4	184,9
IGO »Gorenje« Velenje	171,6	126,4	135,8
•Galanterija« šoštanj	171,4	120,9	141,8
Les. ind. kombinat šoštanj	102,2	92,6	110,4
Tovarna usnja šoštanj	74,2	68,5	115,5
Vsa industrija	120,30	109,50	109,90
Indeks produktivnosti dela kaže odnos med dinamiko proizvodnje in
?jvečanim številom zaposlenih. Pri GO »Gorenje« je izkazana produktivnost zelo visoka, ker podjetje posluje z mnogimi kooperanti in je pri nekaterih proizvodih (predvsem pri pralnih strojih) vloženega mnogo
tujega dela. Pri »Galanteriji« šoštanj pa na visoko produktivnost vpliva poliesterski obrat, ki lani v enakem obdobju še ni dajal proizvodnje. Rudnik lignita izkazuje nižjo produktivnost predvsem zaradi težkih odkopnih prilik in že prej na-vedenih vzrokov.
vec kot polovica zaposlenih v industriji ima
osebne dohodke nad 1.000 ndli\arjev
Povprečni nominalni osebni dohodek na zaposlenega v industriji se je povečal od 725 N-din v juniju 1965 na 1.013 N-din v juniju 1966 ali za 39,7 odstotkov. Skupni indeks cen življenjskih stroškov je bil višji v juniju za 36 odstotkov napram lanskemu juniju in za 24 odstotkov napram lanskemu povprečju. V pri-
merjavi z lanskim povprečjem so se najbolj povečali stroški stanovanja, kurjave in razsvetljave ter tobaka
in pijač.
Ce primerjamo osebne dohodke zaposlenih v industriji po razponih v juniju 1965 z junijem 1966, dobimo naslednjo sliko:
	— strukturni	%
	junija 1965	junija 1966
do 300 novih dinarjev	1,6	—
od 300 do 400 novih dinarjev	14,1	0,2
od 400 do 500 novih dinarjev	11,6	0,5
od 500 do 600 novih dinarjev	10,1	4,0
od 600 do 800 novih dinarjev	25,0	14,2
od 800 do 1000 novih dinarjev	19,0	26,2
nad 1000 novih dinarjev	20,6	54,9
	100,0	100,0
Podatki kažejo, da je bila junija gibali od 600 do 800 novih dinarjev, 1965 najmočnejša tista skupina za- v juniju 1966 pa se je težišče pre-posleniih, kjer so se osebni dohodki maknilo na skupino z nad 1.000 no-
vih dinarjev. Izrazita sprememba se kaže tudi pri skupinah od 600 novih dinarjev, v katerih je bilo junija 1965 37,4 odstotke, v juniju 1966 pa le še 4,7 odstotke vseh zaposlenih v industriji, medtem ko so" vsi ostali v višjih skupinah.
Če pri nominalnem povečanju osebnega dohodka za 39,7 odstotkov upoštevamo porast cen življenjskih stroškov v višini 36 odstotkov, ugotovimo, da se je realni osebni dohodek na zaposlenega od lanskega na letošnji junij povečal za 2,7 odstotka, medtem ko izkazuje indutsrija porast produktivnosti dela za 9,9 odstotkov. Določena previdnost pri povečanju osebnih dohodkov je v sedanji situaciji pozitiven element pri vsklajevanju kupne moči s ponudbo blaga na trgu. Vendar je treba opozoriti na zaostajanje v razvoju sistemov notranje delitve po delu in na tendence linearnega povečanja osebnih dohodkov, kar ima lahko negativne posledice v pritegnitvi in polnem aktiviranju proizvajalcev v procesu intenziviranja proizvodnje.
Na ugoden porast proizvodnje v letošnjih prvih sedmih mesecih vplivata predvsem TGO »Gorenje« in »Galanterija«, ki sta v primerjavi z enakim obdobjem lani dosegla velik porast proizvodnje. Višjo proizvodnjo je dosegla tudi Elektrarna šoštanj in Lesno industrijski kombinat šoštanj. Nižjo proizvodnjo pa sta dosegla rudnik lignita Velenje (za 2,9 <jdstotka) in tovarna usnja šoštanj (za 20,9 odstotkov).
Največ izvaža »Gorenje*
Na področju izvoza so bili v prvih mesečni plan izvoza je bil presežen večji za 232,2 odstotka, sedmih mesecih letošnjega leta do- za 19,3 odstotke, v primerjavi z lan-seženi zadovoljivi rezultati. Sedem skim enakim obdobjem pa je izvoz
Posamezna industrijska podjetja so dosegla naslednje izvozne rezultate:_
Predvidevanja Izvršitev I,—VII. 1966 I,—VII, 1965
— v USA dolarjih
Izvršitev	Indeksi
I.—VII. 1966 izvrš. 1966 izvrš. 1966
TGO »Gorenje« »Galanterija«
Les. ind. kombinat šoštanj
Tovarna usnja Šoštanj_
Ves izvoz
875.000 90.706 38.640 _j_16.669_ "1,121.015
220.261 122 54.942 _127.269_ 402.594
1,150.800 17,335 37.001
_132.116
1,337.252"
plan 1966 izvrš. 1965 131,5	22,5
19,1	-
95,8	67,3
_113,2_103,8_
119,3
332,2
sredstev za uvoz materiala, zlasti nadomestnih delov za opremo.
Tovarna usnja šoštanj je za leto 1966 planirala proizvodnjo v znatno nižjem obsegu, kot jo je dosegla v letu 1965, zato je tudi izvršitev v letošnjih prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 20,9 odstotkov, medtem ko je sedemmesečni plan izpolnjen v višini 94,7 odstotkov.
Tudi ostala industrijska podjetja, ki izkazujejo porast prozivodnje, imajo težave v proizvodnji predvsem zaradi pomanjkanja nekaterih materialov. Tako ima TGO »Gorenje« težave z nabavo grelnih plošč, embalaže, lafaž-cementa, litine in od-kovkov, »Galanteriji« pa primanjkuje barvaste kovine in ima težave s tujimi kooperanti.
Na ugodne izvozne rezultate v občinskem merilu vpliva predvsem TGO »Gorenje« Velenje, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala izvoz za več kot štirikrat. Večji izvoz je letos dosegla tudi tovarna usnja šoštanj, precej slabšega pa lesno industrijski kombinat šoštanj. »Galanterija« je sicer izvoz nekoliko povečala, vendar ni pričakovati, da bi dosegla svoj letni plan izvoza v
višini 155.000 USA dolarjev. Od skupno planiranega izvoza v letu 1966 v višini 1,927.740 USA dolarjev je bilo v prvih sedmih mesecih doseženo 1,337.252 USA dolarjev ali 69,4 odstotke letnih predvidevanj, pri čemer pa je treba poudariti, da je plan izvoza za leto 1966 že več kot enkrat večji, kot je znašal doseženi izvoz v letu 1965.
IN KAKO JE V »VEGRADU«
dobjem lanskega leta. Število zaposlenih se je povečalo pri TGO »Gorenje« za 26,4 odstotke, pri »Galanteriji« za 20,9 odstotkov in pri rudniku lignita Velenje za 14,4 odstotke. Vsa ostala industrijska podjetja pa izkazujejo nižje število zaposlenih kot lani v enakem obdobju.
Vrednost gradbenih del splošnega gradbenega podjetja »Vegrad« Velenje je v prvem polletju letošnjega leta znašala 9,955.614 novih dinarjev, kar je za 37,7 odstotkov manj kot v prvem polletju 1965.
Število izvršenih ur delavcev, na osnovi katerih ocenjujemo fizični obseg del, je bilo za polovico nižje kot v enakem obdobju lani. Pri gradnjah je bilo koncem junija 1966 za-
posleno 523 delavcev ali za 43,5 odstotkov manj kot koncem lanskega junija. Vsi podatki kažejo, da ima podjetje zelo slabo zasedene svoje zmogljivosti.
Oskrba z gradbenim materialom kljub manjšemu obsegu gradbenih del še vedno ni zadovoljiva in primanjkuje betonskega železa, cementa in nekaterih drugih gradbenih materialov.
TRGOVCI! DENAR BEŽI...
V prvem polletju je bil promet v trgovini na drobno po tekočih cenah za 24,5 odstotkov višji od prometa v enakem obdobju lani, po stalnih cenah pa za 10 odstotkov nižji. Promet trgovine ne dosega pričakovane višine predvsem z industrijskim bla-
gom, medtem ko pri živilih ni večjih sprememb iz meseca v mesec.
V pogledu založenosti se je stanje na tržišču na splošno izboljšalo z ozirom na stanje v prejšnjih mesecih.
KJE SO OSTALI GOSTI?
V turističnem prometu beležimo	je bilo nočitev domačih gostov manj
v prvem polletju 1966 13.368 nočitev,	za 33,6 odstotkov, tujih pa več za
kar je za 24 odstotkov manj kot v	38,6 odstotkov, lanskem prvem polletju, pri čemer
Posamezne nočitvene zmogljivosti so dosegale naslednje rezultate:
— v indeksih
Prenočitve Prenočitve Prenočitve
	skupaj	domačih	tujih
		gostov	gostov
Gostinske organizacije	93,5	74,8	167,9
Planinski domovi	29,7	29,7	—
Zasebni sektor	135,9	149,2	1,9
Mladinski turizem	72,0	81,1	2,7
Skupaj	76,0	66,3	138,6
Zaradi zmanjšan ja domačega in znašal delež nočitev tujih gostov 13,5 povečanja tujega turizma so se pre- odstotkov, v letu 1966 pa 24,5 odstot-cej spremenili deleži nočitev doma- kov nočitev, čih in tpjih gostov. V letu 1965 je
NA OSNOVI NEKATERIH NAJVAŽNEJŠIH POKAZATELJEV S PODROČJA GOSPODARSTVA V PRVEM POLLETJU, KOT SO UGODEN PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, UGODNA LETINA, VISOK OBISK TUJIH GOSTOV, VELIK PORAST IZVOZA IN PODOBNO, LAHKO PRIČAKUJEMO, DA BODO REZULTATI ZA CELO LETO RAZMERO MA UGODNI IN DA BODO DOPRINESLI K NADALJNJI STABILIZACIJI GOSPODARSTVA.
Oktobra 335.600 ton lignita
Upravni odbor irudnika lignita Velenje je konec septembra med drugim obravnaval ituidi predlog operativnega plana osnovne proizvodnje premoga za mesec oktober 1966 ter sprejel sklep, da se bo v tem mesecu proizvedlo skupaj z rudarskim šolskim centrom 335.600 ton lignita, kar je za 5,3 odstotka več kot je bilo planirano z letnim družbenim planom.
Člani upravnega odbora so ugotavljali, da je še vedno precejšen zaostanek v proizvodnji, ki znaša do 31. septembra slkupno 66.233 ton lignita, to pa že zaradi znanih predvsem objektivnih razlogov*— težkih jamslkih prilik. Vsi so se zavzeli, da da bi ise naj v zadnjem tromesečju storilo vse, da se primanjkljaji čim bolj zmanjšajo ali pa morda celo odpravijo, če bo operativni plan za oktober uspešno izpolnjen bo na-kopanega 16.472 ton lignita več kot je predvideno za ta mesec v osnovnem planu in bi se primanjkljaj že znatno zmanjšal.
Od posameznih obratov bo v jami vzhod — proizvedeno 244.400 ton lignita ali 10% nad osnovnim planom, v jami — zahod pa 45.000 ton ali 25 % pod osnovnim planom; medtem ko bodo v rudarskem šol-ksem centru proizvedli 46.200 ton ali 25,6 % nad osnovnim planom. Jama zahod predvideva nekoliko nižjo proizvodnjo zaradi tega, ker je močno ogroženo območje zračil-nega nadkopa od pojavov jamskih ognjev in se bo pristopilo k defi-nitivni sanaciji. Zaradi tega bo tudi manjša proizvodnja, ker v zahodni jami še vedno primanjkuje ljudi.
Trenutna situacija je vse prej kot rožnata. Neizpolnitev plana bi imela za kolektiv precejšnje poslabšanje finančnega stanja, zmanjšanja skladov in ne nazadnje manjše osebne dohodke. Zaradi vsega tega je bil na seji dan poudarek na osnovni proizvodnji, za katero bo potrebno v zadnjih treh mesecih zastaviti vse sile.
— ČAN
tribuna vaših mnenj
V ZAVODNJI SE JE ZJASNILO
Še o prometnih nesreča!
šaleški rudar je v št. 15, dne 18. 8. 1966 na strani 6 pod naslovom »Izboljšajte pogoje za učenje naših otrok« priobčil zahtevo krajevnih organizacij Zavodnje, naj bi se tamkajšnji učenci šolali vseh osem let na podružnični šoli v Zavodnjah.
Pobudniki te zahteve so se postavili na stališče naj bi se v šoštanj vozili le nadarjeni učenci, ki vidijo bodočnost v nadaljevanju študija na srednji ali visoki šoli, za tiste, ki bodo ostali na kmetijah ali ki bi šli v obrt, pa naj bi zadostovala niže organizirana osemletka.
Kot razlog za tako razmišljanje navajajo prezahteven učni program na popolni osemletki v razmerju s pogoji življenja, fizičen in duševni napor ter neplodno izgubo časa s peš hojo oziroma vožnjo z avtobusom. Četudi je večina tega, na kar se sklicujejo, res, je članek marsikoga razočaral, nekatere pa vznemj* ril. Razočaral je predvsem tiste odbornike občinske skupščine, člane sveta za vzgojo in izobraževanje ter strokovne službe, ki so vložili največ truda, da bi bodoče generacije občanov iz obrobja občine vsaj glede osnovne izobrazbe zastavili vštric vsakemu in vsakomur ne glede na to, koliko sredstev bo treba za to žrtvovati, (gradnja in oprema novih prostorov, stroški prevoza, prehrane, oskrbe naj oddaljenejših preko zime itd.). Vznemiril pa je starše, ki so po 4-letih pouka na popolni osemletki uvideli razliko v znanju svojih otrok prej na niže organizirani in sedaj na popolni osemletki. Članek jih je zaskrbel, če bodo res morali svoje otroke zopet kot nekdaj prikrajšati za najsigurnejše bogastvo, ki ostane edina trajna last tistega, ki ga pridobi, t. j. razum in znanje.
Obe plati je bilo treba znova kot
pred 4-leti dati na tehtnico; težavne pogoje učencev na eni strani in prizadevanje za enakovrednost izobrazbe kot protivrednost na drugi strani. Tehtnica naj bodo v prvi vrsti Za vodenj čani sami.
S tem namenom se je v nedeljo, dne 28. avgusta zbralo v prosvetnem domu v Zavodnji k zborovanju okrog 50 tamkajšnjih občanov. Presenetile so tri stvari: številna udeležba, časovna točnost in izredno razumna razprava. Po uvodnih besedah vodje podružnice šole Jožeta Svetine in potem, ko sta ravnatelj matične šole Karel Kordež ter načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe z občine Maks Pod-lesnik, razložila svoji stališči, so Za-vodenjčani vse nadaljnje besede usmerili v to, kako bi z združenimi močmi staršev, šole in občine kar najbolj olajšali učencem višjih razredov šolanje na popolni osemletki. Dosledneje izraženo — od vsega začetka ni nihče nasprotoval šolanju teh učencev na matični šoli. Morda, zato, ker je od štirih podpisnikov pisma predsedniku občine, prišel na zbor samo eden. Šolanje zavodenj-skih otrok bo torej teklo naprej tako kot je pretekla 4 leta; 1. do 4. razred bodo obiskovali v Zavodnji, 5.—8. razred pa na matični šoli v Šoštanju. Seveda pa bo treba zadostiti upravičenim zahtevam Zavodenjča-nov, ki so bile povod za ta »preplah« in ki so jih na zboru občanov odločno ponovili: redno vzdrževanje ceste skozi vse leto, torej tudi pluženje in posipanje pozimi vse do Kopina, prilagoditi avtobusni vozni red začetku in koncu pouka, po možnosti pa tudi pouk letnemu času in vremenu, posvetiti navadam in posebnostim teh učencev ustrezno pedagoško skrb, (možnosti, ki jih je navedel ravnatelj Kordež na zboru).
zagotoviti varstvo, kadar bodo učenci prosti in s pomočjo staršev hrano oziroma naj oddaljenejšim bivanje v bližini šole preko zime in hujših vremenskih motenj.
Del tega je že uresničenega (vozni red), drugo pa je v teku. Vsekakor je razveseljivo, da izražajo pripravljenost za čim boljši učni uspeh na eni strani in za omilitev težav, ki jih povzroča oddaljenost učencev na drugi strani, vsi, ki lahko k reševanju kaj pripomorejo, učenci, starši, šola, občina in že to daje upati, da bodo premagani vsi pomisleki, pa tudi večji del od narave odvisne ovire.
Tako se bo v Zavodnji zopet zjasnilo.
Iz oddelka za splošne zadeve in družbene službe Občine Velenje
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
podaljšuje vpisovanje v
krojni tečaj
ki bo v dopoldanskem času. Na tečaju si bodo tečajnice lahko Izdelale kroje po svojih merah in za vse vrste oblačil.
Vpisovanje bo do 30. oktobra vsak dan od 8. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 16. do 18. ure.
KAJ MENITA O KULTURNEM ŽIVLJENJU V VELENJU UPRAVNIK KULTURNEGA DOMA IN PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE
„KHiVA JE VtŠA \EZ\f\TEmrM0ST«
MNENJE OBČANOV V VELENJU JE, DA KULTURNO ŽIVLJENJE NI DOVOLJ RAZGIBANO. MENIMO, DA TA PROBLEM NI SAMO VELENJSKI, SAJ V VSEH MANJŠIH MESTIH NALETIMO NA PODOBNE TEŽAVE. VENDAR PA STANJE LE NI TAKO SLABO, KOT MARSIKDAJ SLIŠIMO. POGOVORILI SMO SE S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE TOVARIŠEM PETROM KRAPEŽEM — DIPLOMIRANIM INŽENIRJEM IN UPRAVNIKOM KULTURNEGA DOMA TOVARIŠEM RUDIJEM HROVATOM.
Na očitke, da je velenjsko kulturno življenje premalo razgibano in da je kulturni dom večkrat prazen je tovariš Hrovat odgovoril:
—	Menim, da ti očitki niso povsem upravičeni, saj je velenjski kulturni dom skoraj optimalno zaseden. ^kozenj gre dnevno tudi do 500 ljudi. Mislim, da je ta številka dovolj zgovorna. V kulturnem domu nimamo samo prireditev, temveč v njem naši ljudje tudi vadijo. Najbolj delavna sta vsekakor mladinski oder in godba, deluje pa tudi moški pevski zbor. Precej pestra je tudi dejavnost glasbene šole. Torej so očitki o kakšnikoli nezasedeno-sti kulturnega doma neosnovani. Naš namen je, da bi še bolj angažirali mladino. Saj se zavedamo, da lahko z delom v raznih sekcijah »Svobode« vzgojimo mladino v koristne člane naše družbe. Marsikdaj slišim očitke, češ da je mladina pokvarjena. Stavek: glej ga huligana, je precej pogost. Pri tem nimamo prav. Za marsikaj smo sami krivi. Zato je naša naloga, da poskrbimo, da se bo mladina vključevala v razne dejavnosti. Tu ne mislim samo na kulturo, tudi šport je ena od oblik vključevanja in vzgoje mladih.
Kaj pa prireditve v kulturnem domu? Marsikdaj slišimo, da jih je premalo in da je izbor premalo pester?
—	Mogoče jih je bilo res premalo. Zato smo za naslednjo sezono pripravili pester repertoar. Razpisali bomo abonma celjskega gledališča. Žal so predstave tega teatra navadno zelo slabo obiskane. Menim, da je vzrok v prežahtevnosti nekaterih predstav. Naš delavec si želi predvsem zabave, sprostitve. To pa težko dobi ob bolj zahtevnih delih. Saj
te zahtevajo res popolno angažiranost gledalca. Zato so pri nas bolj obiskane komedije in lažja dramska dela.
Za filmsko gledališče marsikdaj slišimo, da nekateri filmi ne spadajo v ta okvir, omenjajo pa se še druge pomanjkljivosti.
— Filmsko gledališče smo ustanovili predvsem z namenom, da filmsko vzgajamo gledalce. Očitki, da marsikdaj kak film ne spada v okvir filmskega gledališča so upravičeni. Vendar se moramo ravnati, da tudi kulturni dom posluje na načelu rentabilnosti, včasih pa ravno taki filmi napolnijo dvorano. Tudi gledalci si želijo včasih malo spremembe. S tem namenom včasih u-vrstimo v spored tudi filme z »lahko« vsebino. Največja pomanjkljivost je morda v tem, da pred predstavami ni ustreznega komentarja. Tudi o tem razmišljamo in verjetno bomo to pomanjkljivost kmalu odpravili. V zvezi z filmskim gledališčem pa je razveseljivo predvsem dejstvo, da so predstave dobro obiskane. Socialna struktura gledalcev je precej pestra. Dobro so obiskani tudi takoimenovani »težji filmi«. Ob tem lahko ugotovimo, da je gledališče opravičilo svoj obstoj in da opravlja svoje poslanstvo — vzgojo gledalcev.
Na koncu nas bi še zanimalo kakšen je koledar prireditev za prihodnjo sezono?
Točno še ne bi mogel reči kdo in kdaj bo gostoval v Velenju in kdaj bodo predstave domačih ansamblov. Vendar pa smo si zadali nalogo, marsikaj je že tudi uresničenega, da bomo imeli v ponedeljkih in sobotah filmsko gledališče, v petkih naj
bi gostovalo celjsko gledališče, ob nedeljah pa bi imeli v gosteh razne glasbene skupine. Organizirali bomo razne prireditve v stilu »Pokaži kaj znaš« in podobne prireditve. Predvidevamo pa še gostovanje ljubljanske opere. Ne vemo, če nam bo ta aranžma uspel zaradi visokih finančnih zahtev. Kakor vidimo bo dejavnost v kulturnem domu precej pestra, upamo, da bo tudi odziv gledalcev opravičil pričakovanja.
V zvezi s kulturnim življenjem v Velenju nas je zanimalo še mnenje tovariša Krapeža, predsednika občinske skupščine.
— Tovariš predsednik, večkrat slišimo, da v kulturnem življenju našega mesta vlada neko mrtvilo. Ali menite, da so ti očitki upravičeni — je bilo naše vprašanje.
Moje mnenje je, da niso. Vendar vidimo, da naleti kulturna dejavnost v Velenju na vrsto težav. Velenje je mlado mesto, ljudje se slabo poznajo med seboj. Vsi ti faktorji pa so nemalo važni pri delovanju kulturnih skupin. Torej prva ovira bi bili tako imenovani sociološki faktorji, ki vplivajo na sodelovanje občanov v kulturnih institucijah. Zaradi teh vzrokov pa tudi njihovo pasivno sodelovanje ni tako kot bi želeli. Torej slab je tudi obisk predstav. Eden od vzrokov je tudi tret-jinsko delo. Menim, da je precejšnja pomanjkljivost tudi precej slabo obveščanje občanov. Saj le-ti večkrat ne vedo, da je v kulturnem domu prireditev. Kulturno življenje pa bi lahko poživeli z gostovanji okoliških kulturnih skupin. Žal ta niso mogoča predvsem zaradi finančnih pogojev kulturnega doma. Menim, da bi bilo potrebno to vprašanje v bližnji prihodnjosti rešiti.
Torej to so mnenja. Ob le-teh lahko ugotovimo, da stanje le ni tako kritično kot si marsikdaj mislimo. Marsikdaj je kriva tudi naša neza-interesiranost. Kulturna dejavnost ni samo stvar kulturnih institucij. Morda je najvažnejše ravno sodelovanje občanov. Saj je tudi njim namenjena. Zavedajmo se, da je to ena od oblik prepotrebne reakcije delovnega človeka.
Tovariš urednik!
Članek v. 16. številki »šaleškega rudarja«, ki ga je objavila komisija za varnost prometa občine Velenje pod naslovom »Prometne nesreče naraščajo«, me je vzpodbudil, da tudi sam napišem nekaj vrstic v vaš časopis. Predvsem mislim na opozorilo, ki opozarja uporabnike cest, da strogo spoštujejo prometna pravila. Želim poudariti, da je potrebno na spoštovanje prometnih pravil opozoriti zares širok krog uporabnikov cest, če že ne sploh vse občane. V prvi vrsti pa naj to velja za mope-diste, kolesarje in še posebej za pešce; največ pozornosti pa moramo posvetiti mladini, še posebej predšolskim otrokom ali bolje rečeno njihovim staršem, da bi ti znali pravilno »prometno vzgajati otroke«. Če namreč pogledamo podatke o prometnih nesrečah v naši občini bomo med tistimi, ki so zakrivili nesrečo ali med žrtvami prometne nesreče našli tudi precej otrok. Morda je manj teh otrok med povzročitelji kot med žrtvami. To pa navadno zato, ker skoraj vedno takoj obdolžimo šoferja, šele pozneje otroka. Starše, ki so pogosto .edini malomarni krivci, pa pogosto niti ne omenimo.
Med navedenimi otroki gre v glavnem za predšolske in to predvsem otroke tistih družin, ki so pred kratkim prišli v naše mesto iz drugih krajev, zlasti podeželja. Poznam primer, ko so starši, ki so pred nekaj1 meseci prišli v Velenje iz druge re publike puščali svojega tri leta starega otroka, da je kar sam hodil k tržnici preko Kidričeve ceste po lučke in sladoled. Nikoli ga seveda niso poučili kako naj prečka to prometno cesto. Otrok je res večkra; prečkal cesto kar srečno tako dolgo dokler ni z zlomljeno nogo plačal davek malomarnosti staršev. V kazenskem postopku je seveda bil voznik osebnega avtomobila, ker pač cestno prometni zakon predpisuje, da moramo paziti v cestnem prometu na otroke. Naj navedem še en primer malomarnosti staršev. Mati je nabirala regrat ob najbolj prometni in za današnji promet Velenja nedvomno ozki Kidričevi ulici. Poleg nje se je igral dve leti in pol star sin, ki je hotel videti kaj delajo na kotalkališču. Mati ga ni čuvala, otrok je skočil čez Cesto ravnd v času, ko sta se na tistem ozkem cestišču srečala motorist in velik tovornjak. Otrok je dobil pretres možganov, a k sreči brez vidnih posledic. Pri vsem tem si je dobro zapomnil to nevarno prečkanje ceste.
Važno pa bi bilo, da si to zapomnij tudi vsi starši predšolskih otrok, 1 jih v našem novem Velenju ni mali Velenjski urbanisti in graditelj niso v našem mestu računali na večji promet. O tem pričajo ozke »uličice«, ki prepletajo mesto in kvečjemu za pešce, kolesarje in mo-pediste. Vendar bi človek to dejstvo še razumel. Ne razumem pa zakaj je Kidričeva cesta od križišča pri »Na-mi« do kinodvorane tako ozka s kar dvema hodnikoma za pešce in še z enim sprehajališčem v parku. Ali ne bi bilo potrebno razmisliti g tem, da bi vsaj levi pločnik, ki je vedno prazen, spremenili v obojestransko kolesarsko stezo. Ta preureditev ne bi bila vezana s kakimi posebnimi stroški.
Vsi vemo, da zmanjšujejo prometne nesreče tudi pravilno postavljeni prometni znaki. Naše mesto je tem pogledu še dokaj dobro opremljeno. Vendar so nekateri prometn, znaki, kljub jasnim predpisom, postavljeni prenizko, kar velja za »glavo« znaka. Takšni znaki postanejo tarča otročje nagajivosti. Otroci obračajo znak, ga obmetujejo kamni itd. Voznik pa naj potem ugotovi kaj pomeni poškodovan prometni znak. če vozi voznik, ki je domačin je še vse v redu, če pa vozi voznik prvič skozi naše mesto se pač lahko ponovi tisto kar se je zgodilo pred meseci na križišču Jenkove in Tomšičeve ceste, ko sta trčila tovornjak in osebni avtomobil. K sreči ni bilo nič hudega. Nekaj hujšega pa se bo gotovo zgodilo tem križišču, če ne bo nihče prometni znak »nimaš prednosti«, ti stoji na Tomšičevi cesti pred križiščem, vsaj toliko dvignil, da ne bo .vsakodnevna tarča poredne igre otrok. Otroci lahko z lahkoto dosežejo ta znak. Zlasti ga radi obračajo in zvijajo, ker je postavljen tako, da se lahko z njim igrajo. Tako menda mislijo starši otrok iz bloka številka 26 a na Tomšičevi cesti, blizu tega nesrečnega znaka. Ko sem dnevi opozoril naj vendar znak puste pri miru sem se menda zelo za meril nadebudnim mamicam, vsak dan dežurajo na oknih, pa vendar menijo, da ni potrebno opozoriti otroke, da je prepovedano poškodovati prometni znak. In če bo kdaj znak spet obrnjen ter bo prišlo do proftiethe nesreče, kaj. rm«te kdo bo kriv? Mamice bi gotovo tekle: »Šofer vendar!«	■ Opozorila in prometna vzgoja naj seže dlje in ne samo na neposredni uporabnike ceste!
I. K., Velenje

Polletno delo pravne posvetovalnice pri občinskem sindikalnem svetu Velenje
Ko pregledujemo polletno delo pravne posvetovalnice pri občinskem sindikalnem svetu v Velenju pridemo do zaključka, da se občinski sindikalni svet ni zmotil, ko se je odločil za nudenje tovrstne pomoči svojemu članstvu.
Pravna posvetovalnica je od svoje ustanovitve t. j. od 3. marca 1966 pa do 1. 9. 1966 nudila pomoč v 145 primerih. Delavcev je bilo 72, upokojencev in invalidov 12, ostalo pa so bili uslužbenci in drugi.
Največ pomoči je bilo potrebno nuditi s področja delovne zakonodaje in sicer v 41 primerih. Izstopajo primeri nepravilnega postopka pri odpovedi delovnega razmerja — 13 primerov, dalje kršitve delovne dolžnosti — 9 primerov, nezakonite premestitve na drugo delovno mesto — 8 primerov, itd.
Delavkam — materam se je glede preživnine mladoletnih otrok pomagalo v 35 primerih. Tu je sestavljeno več preživninskih tožb. Smatra se, * da je prav tu dosedaj vladala določena praznina in so mlade matere tavale od odvetnikov do sodišča in nekatere niso imele niti dovolj finančnih sredstev, da bi lahko uveljavile svoje pravice. Materam tudi odgovarja popoldanski delovni čas posvetovalnice, ker jim pri tem ni potrebno zapuščati svojih delovnih mest v tovarni oziroma iskati dopuste.
Na pravno posvetovalnico se obračajo ljudje tudi za nasvete v raznih drugih civilnih ali kazenskih zadevah, katere pa mora pravna služba napotiti k odvetnikom ali sodišču, ker pač to niso vprašanja, ki zadevajo delovne odnose, preživnine ali druga podobna kolektivna vprašanja.
Pojavljajo pa se tudi primeri, ko nekateri delavci iščejo pravno pomoč v stvareh iz katerih se jasno vidi, da so v zmoti sami, v kar jih j« navadno zelo težko prepričati. Po-svetovalnica se trudi, da v teh slučajih vsekakor pride do potrebnega razumevanja in vsestranske osvetlitve primera.
Bolj žalostni so primeri, ko nekateri vodilni ljudje v delovnih organizacijah niso'pripravljeni popustili pa jih včasih niti dokončna odločitev na sodišču ne prepriča, da ima vendar delavec prav. Spora pri tem noče v kolektivu videti niti sindikalna podružnica niti osnovna organizacija ZKS. Mogoče bi bilo prav, fe bi v takšnih konkre tnih primerih bila v bodoče obveščena tudi širša javnost.
Posvetovalnica tesno sodeluje z občinskim sindikalnim svetom iin » veda skupno z njim tudi izvaja ločene intervencije po raznih vprašanjih v delovnih kolektivih.
Tudi s tem načinom je bilo zado voljivo rešeno že več slučajev.
Ugotovljeno je tudi, da posebno v manjših podjetjih notranja zato nodaja ne odgovarja splošnim konskim predpisom.
Kot je bilo torej že na začet! omenjeno 6-mesečne izkušnje k: jo, da je posvetovalnica potrebna.
Vsekakor pa bi morala priti v Iektivih bolj do veljave zaščitna v! ga sindikalne podružnice in da do tega, da je delavec primo: iskati pravico zunaj kolektiva sp! ne prišlo.
Bolezni perutnine
(Nadaljevanje in konec)
KOKOŠJA KUGA (povzročitelj virus)
Širi se bolj pomladi kot pozimi. Pozimi so kokoši bolj izolirane kot preko leta. Virusi obstojajo preko celega leta. Kokošim, okuženim s cepivom (soluptesvar in haifa so slabši kot naša vakcina muhtesvar, ki je odlična), pade nesnost, so na-šopirjenega perja, a 8. dan po cepljenju prenehajo vsi simptomi. Cepljenje uspe, odnosno pomaga, če so kokoši še zdrave, ko so bile cepljene. Mlade jarčke ali brojlerje cepimo s cepivom haifa ali lasota in to na sluznico nosu ali očesa. Muhtesvar je premočan za sluznico, zato cepimo z njim pod kožo. Pri cepljenju je važno to, da prevladuje tisti virus, ki pride poprej v telo. Če je žival že okužena po kugi, potem cepivo ne bo pomagalo. Ce cepimo okužene živali, te po navadi poginejo, a one, ki žive še 12. ali 14. dan, so bile neokužene.
Prenaša se z ekskreti, vodo, raztreseno hrano, pri čemer pride virus na sluznico in se s tem okuži v nekaj urah celo telo živali. Inku-
reakcije in tudi ne postane popolni imun, ker verjetno še ni tako odporna, da bi preprečila okužbo na sluznici. Kakšnega drugega cepljenja ni dobro vršiti proti difteriji, ker so se pokazale ene in druge reakcije negativne. V treh dneh po cepljenju se pokaže rdeča oteklina, kar je pozitiven dokaz, da je bilo cepljenje uspešno, (cepljenje je priporočljivo v juliju ali avgustu). Vse variante difterije se ločijo po opisanem načinu in simptomih.
KOMPLEKS — SKLOP BOLEZNI DIHAL
V velikih jatah se često pojavljajo bolezni respiratornega sistema, ki jih povzročajo patogeni mikrobi. V večini primerov bolezni ni samo eden povzročitelj. Potrebno je skupno delovanje dveh ali več mikrobov. V sklop bolezni dihal spadajo naslednje skupine bolezni:
1.	virusne bolezni: kuga, infekcioz-ni bronhitis, laringo traheititis, osep-nice;
2.	bakterialne bolezni: infekciozna korica (povzročena po povzročitelju haemophilis gallinarum), pasteroza
3.	mycoplazmoza: (kronična bolezen dihal), ki jo povzroče myko-
bacija traja torej teden dni. Opazimo včasih že tudi 5. dan, vendar še ne določeno, a 6. dan izbruhne bole« zen. Če živali po 12. dnevu ne po-ginjajo več, čakamo še 21 dni. Če se bolezen ne pojavi lahko smatramo, da so živali zdrave.
Simptomi bolezni so: povešen rep, niso živahne, manj jedo, žejne so, driskajo, pred smrtjo pojejo — spuščajo glasove, cedi se jim iz nosu, tako da večkrat kihajo. Temperature telesa 43,5 do 44 stopinj. (Normalna je 42 do 42,5 stopinj). Iztrebki so bolj redki, drugače ne preveč spremenjeni. Virus se razmnožuje v krvnih žilicah, tako da te popokajo in nastanejo krvavitve. Zanesljiv znak za kugo je krvavitev žleznega želodca in difteroidne obloge tankega črevesa (rdeče — krvave pa-pile). Zdravila za to bolezen nimamo, zanesl jivo sredstvo proti tej bolezni je pravočasno preventivno cepljenje. Brojlerje cepimo v starosti treh tednov.
Bolne kokoši so užitne kuhane in pečene, vendar je treba paziti, da ljudje, ki jih uživajo, nimajo stika s perutnino. Imuniteta po cepljenju traja dva in pol meseca.
DIPHTERIA (osepnice, difterija, pljučnice) variola
Pri difteriji oboli sluznica ustne votline, grla in sapnika, kjer se napravijo zaradi izločanja limfe zatiči, ki žival duše, med tem, ko pri osep-nicah ali črnih kozah obole ustni koti, nos in veke, tako da živali tudi oslepe. Poleg tega napade tudi greben ali rožo in priuhke in podbra-dek posebno pri močnejši okužbi. Povzročitelj bolezni je virus. Izgube so neizogibne, če prav hitro interveniramo. Obolele živali je treba odstraniti in jih cepiti. Če je žival in-ficirana na kožo, a je bila poprej rahlo okužena, ob cepitvi ne pokaže
plazma gallinarum. Infekcije dihalnih organov so karakteristične po kroničnih težkih poškodbah zgornjih zračnih poti, nosnih prehodov, sinusov, traheje (sapnika) in zračnih vreč. Pojava in širjenje dihalnih obolenj je v zvezi s:
1.	povečanjem populacije perutnine (brojlerska industrijska proizvodnja);
2.	večkratno menjavanje populacije in večja gostota živali v istih stavbah brez ustreznih sanitarnih ukrepov in primernega zatiranja bolezni;
3.	vakcinacijo z živimi virulentni-mi cepivi.
MIKROPLAZMOZA
Ugotovljeno je več serološko različnih tipov. V prirodnih pogojih je za izbruh bolezni potreben v večini primerov nek povod. Bolezen se klinično pojavlja v dveh obilkah. Pri 5 do 16 tednov starih piščancih pride do vnetja zgornjih zračnih organov. Pojavi se izcedek iz nosu, vnetje očesnih veznic, vnetje sinusov in lahko kihanje. Druga oblika je vnetje notranjih organov. Vnetje sapnika, pljuč in zračnih vreč. Klinični znaki so z izjemo kihanja slabo zaznani. Pri obeh oblikah pada teža živali. Pri kokoših se zmanjša nesnost, zmanjša pa se tudi valilnost jajc. Bolezen se prenaša preko em-brija na potomstvo. V kurnikih se širi počasi od živali do živali. Za širjenje bolezni od objekta do objekta preteče včasih tudi več tednov ali mesecev. Pri mikroplazmozi nastanejo naslednje patološke in anatomske spremembe: kataralno ali virusno vnetje sluznic gornjih dihalnih organov, odebelitev sten zračnih vreč, sirasti eksudat v zračnih vrečah in na nekaterih organih: (kot osrčje, jetra in pljuča). Težko je reči ali so te spremembe povzročene po mikoplazmozi ali po sekundar-
nih povzročiteljih. Karakteristična sprememba za mikoplazmozo bi naj bila granulomum podobna žarišča v zračnih vrečah in osrčju. Zdravljenje ni uspešno.
Zatiranje bolezni: Predlagano klanje okuženih jat ni izvedljivo iz ekonomskih razlogov. To bolezen lahko ustavimo s tem, da nudimo živalim vse pogoje, ki so predpisani za vrsto oziroma starost živali (pravilna temperatura, vlaga, stelja, zračenje prehrana). Če smo zadostili vsem naštetim pogojem, potem bodo živali odporne in se ni treba bati izgub zaradi te bolezni.
LEVKOZA
Je kužna bolezen pri kateri se nezrele celice krvnega sistema neovirano razmnožujejo in pogosto tvorijo tumore — novotvorbe. Bolezen povzroča virus, ki ima veliko infekcijsko moč. Okužene živali izločajo virus iz nosu z izcedkom, mlajše pa tudi z blatom. Virus se prenaša preko embrijev. Bolezenski znaki so neizraziti. Roža obledi, apetit se manjša, živali hujšajo in pojavi se driska. Bolezen lahko traja en dan do več mesecev. Nove tvorbe se pojavijo na vseh organih. Pri obsežnejših novotvorbah v trebušni votlini nastane pogosto trebušna vodenika. Plemenite rase/ ob dobri krmi so bolj občutljive za levkozo kar je pa le sekundarnega pomena. Največja smrtnost je med 4. in 8. mesecem starosti, posebno pa v prvih mesecih nesnosti. Pojavi se lahko tudi pri vzreji brojlerjev in nam ob hudih infekcijah lahko povzroči tudi od 5—6 % izgub. Zdravil za to bolezen ni. Zatiramo jo s higienskimi ukrepi in valjenjem jajc od kokoši, starejših od dveh let, ki ne prenašajo več virusov na embrije.
KOKOŠJI TIFUS (pluroza, bela griža)
Je bakterijska bolezen piščancev in tudi odraslih kokoši. Povzročitelj spada v vrsto salmonel. Bolezen poteka posebno pri piščancih akutno, v obliki griže in sepse. Ob dobrih higienskih razmerah preide bolezen v bolj kroničen tok. Inkubacija znaša 3—5 dni. Povzročitelj se prenaša preko embrija. Piščanci se ukužuje-jo na tri načine: preko embrija, prebavil in vzdihavanjem klic. Pri prvih dveh načinih infekcije zbolijo piščanci v starosti od 3—5 dni. Oslabijo, izgube apetit in so žejni. Zatem našopirijo perje in uposte krila. Pojavi se zelena, nato bela driska, nato pa še bela griža. Posušeni iztrebki se prilepijo na zadek kot skorja bele barve. Pri infekciji zraka, ki se praviloma dogaja v izvalil-niku, zbolijo piščanci v starosti 3—7 dni za dihalnimi motnjami. Odrasle kokoši navadno ne kažejo vidnih znakov bolezni. Pri močni infekciji pa dobijo drisko. Težišče zatiranja bolezni in zaščite pred njo je razen v higieni v izločanju inficira-nih kokoši. Te najdemo s serološko preiskavo. Okužene kokoši koljemo. Pri vodnih pticah so pogoste neke vrste salmonel, nevarne za človekovo zdravje. Večinoma se prenašajo na lupini jajca. Za ljudsko prehrano se morajo ta prekuhati.
ZAJEDAVCI
Zajedavci kože so:
Kokošja pršica ali nočni ropar.
Ponoči pije perutnini kri, čez dan pa se skriva v špranjah. Zatiranje insekticidi.
#	Kokošja uš. Hrani se z kožnimi grintami.
#	Garje — pri kokoših povproča-ta dve vrsti grinj, velikosti 1/10 mm.
1.	garjavost nog (apnene noge)
2.	garjavost kože (perje se lomi in izpada)
Črevesni zajedavci:
#	Glistavost — gliste so dolge ca. 6 cm in žive v sredini črevesa. Izločajo jajčeca, ki morajo živeti nekaj časa v prirodi, da se lahko razvije nova glista (v prirodi je ličinka). Od tod pride s krvjo v pljuča in nazaj v prebavila.
#	trakuljavost — je pogosta v ekstenzivni reji. Vmesni gostitelji so polži, deževniki, muhe in hrošči.
9 kokcidioza — kokcidije so pra-živali, ki se praktično nahajajo povsod. Pri malih piščancih poškodujejo sluznico slepega črevesa, pri starih tanko črevo (poškodujejo celice tankega črevesa in slepega črevesa, kjer se praktično naseljujejo v njih in od tod črpajo hrano za svoj razvoj). Čreva takih obolelih živali so razširjena in zaradi izliva krvi temnejše barve. Zdravimo preventivno s kokcidiostati, s katerimi preprečujemo razmnoževanje kokci-dij. Kokcidiostati so dodati v krmo.
#	singamoza — to so dva cm dolgi črvički. Žive v sapniku, kjer sesajo kri in so bolj rdeče barve. Piščance zdravimo na ta način, da vdihavajo kurativno sredstvo BAT, ki uniči škodljivce.
n.....n 11 ti) ii 11.....nun.........iiiiiimiiiiiiiimiitiimiiiiiimiiiiiiii.......mi........iitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
Občinski
Komemoracija na Cesti talcev je sodila v sklop prireditev ob občinskem prazniku. Govoril je Rudi Baje in obudil spomine na žrtve fašizma
Taborniki so postavili tabor na jasi v Pesju. Na večer pred občinskim praznikom so imeli taborniški meč ob tabornem ognju
Učenci iz Pesja so dobili za občinski praznik obnovljeno šolo. Na sliki vidimo nastopajoče pred otvoritvijo šole
Stari veterani izpred leta 1940. so startali v Velenju in se odpeljali na »dolgo« pot proti Mariboru. Tale na naši sliki je bil najstarejši in je tekmoval izven konkurence
praznih v sliki
minimumu...........iiiiii..........n.....umu.................................................Mlin..........................
PRIPOMBE m PREDLOGI
OSNUTEK REPUBLIŠKEGA ZAKONA O FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE JE SPROŽIL V VELENJSKI OBČINI ŠIROKE RAZPRAVE. RAZPRAVLJALI SO VSI KOLEKTIVI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV, RAZPRAVLJALI SO V NEKATERIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN TUDI ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE. NIT, KI SE JE VLEKLA SKOZI VSE RAZPRAVE JE BILA BOJAZEN, DA Z NOVIM REPUBLIŠKIM ZAKONOM NE BO IZBOLJŠAN POLOŽAJ PRI FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE. MENILI SO TUDI, DA JE BIL OSNUTEK NOVEGA REPUBLIŠKEGA ZAKONA PREMALO ČASA V JAVNI RAZPRAVI IN SLABO PRIPRAVLJEN. IZ VSEH RAZPRAV V VELENJSKI OBČINI SO POVZELI NEKATERE ZAKLJUČKE IN PRIPOMBE, KI SO JIH POSLALI REPUBLIŠKEMU SEKRETARIATU ZA KULTURO IN PROSVETO SRS. TE PRIPOMBE K PREDLOGU OSNUTKA SO:
1.	Problematika materialnega stanja v šolstvu je taka, da je potrebno sprejeti zakon, ki bi uredil materialni položaj prosvetnih delavcev in šol, kjer le-ti delajo. Taka so tudi načela, vendar načelom 1. člena skorajda nasprotujejo členi zakona, ki govorijo o virih sredstev in izobraževalnih skupnostih.
Še vedno ni točnih podatkov, ki bi količinsko določali formiranje sredstev. Zaradi tega so razprave polovičarske in premalo konstruktivne.
Vsi prosvetni delavci, kolektivi delovnih organizacij in ostali družbeni delavci — smo od zakona več pričakovali.
Po nekih netočnih informacijah smo zvedeli, da ste uporabljali letošnje podatke o skladih šolstva (po rebalansu občinskih proračunov) za izračun potreb šolstva in temu prilagodili merila za formiranje sredstev za prihodnje leto — kot start. V nekaterih občinah je stanje zelo kritično, zato bi to pomenilo uzakonitev mizerije v šolstvu.
Po izračunih bi morali sprejeti in upoštevati pedagoške normative, ki so že bili sprejeti za osnovne šole. Nikakor ni pravično, da bi po sprejetju zakona morali korak nazaj, kjer smo v organizaciji šolstva le dosegli dober nivo.
2.	Zakon mora predpisati stalne in zadostne vire sredstev za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Dodatna sredstva bi zbirali za širšo dejavnost, a le v vsaki občini posebej za osnovne šole in za drugo šolstvo v obsegu njihove izobraževalne skupnosti.
3.	Tudi delovne organizacije v gospodarstvu se zavzemajo1 ta. zakon, ki bo zagotovil zadostna srčdstva za izobraževanje, kajti vse poti za sredstva vodijo k njim in bi na tak način bila podjetja enakomerneje obremenjena, šolstvo pa bi končno postavili v enakopravni položaj z drugimi službami.
4.	Splošno in strokovno izobraževanje odraslih je družbena potreba, zato je v zakonu nujno upoštevati potrebe sredstev za funkcionalno dejavnost delavskih univerz in oddelkov osnovnih šol za odrasle.
5.	Strokovro izobraževanje v gospodarskih organizacijah je premalo obdelano v osnutku zakona o vzgoji in izobraževanju na srednjih šolah. Podobno je čutiti za isto izobraževanje v tem zakonu. Niti prvi niti drugi zakon bi ne smela tako brezbrižno mimo tega.
6.	V osnutku zakona je govora o investicijah v materialno osnovo vzgoje in izobraževanja. Nakazana smer (združenje 75% amortizacije nepremičnin) pa ne more biti osnova za investicije v šolstvu. Menimo, da bi morali pri zvezi uspeti, da se sprejme zakon o deležu vseh investicij za potrebe šolstva. Ponavadi je tako, kjer se vlagajo večja sredstva za investicije, je povečanje potreb po šolskih zmogljivostih. In ne navsezadnje, kako bo rešeno stanovanjsko vprašanje, ki je že danes tako pereče.
7.	Gospodarske organizacije so imele do sedaj — oziroma še imajo svoje sklade za kadre, ki se formirajo v višini 2,5 % bruto OD v breme materialnih izdatkov. Po ukinitvi okrajev so bila ta sredstva precejšen vir dohodkov skladov za šolstvo II. stopnje; občine pa so zbirale del teh sredstev za potrebe osnovnega šolstva. Ta vir sredstev bi morali uzakoniti in določiti potrošnjo. Ob takem položaju se gotovo nismo sposobni temu odreči.
8.	Zaradi mreže izobraževalnih skupnosti menimo, da bi osnovnega šolstva ne smeli iztrgati prirodne-mu, ekonomskemu in družbenemu okolju, ki daje osnovo vsemu, kar je v načelih tako lepo povedano in kar povsod zagovarjamo.
Predvsem to in delna materialna skrb, ki jo bo občina še vedno imela za osnovno šolstvo, nas je vodila, da smo se odločili za občinsko izobraževalno skupnost. V vsakem primeru pa bi morali občinam dopustiti prosto odločitev za pristop k eni ali drugi izobraževalni skupnosti. O tem ima pravico odločati občinska skupščina, ki naj po svoji presoji sprejme odločitev. Bivši okraji so
bili nepotrebni posredniki in spona celokupnemu mehanizmu življenja in dela, čemu potem sedaj isti okraji brez širše pravne funkcije; le z imenom regija. To je toliko bolj aktualno, ker pri republiki v vsakem primeru mora biti sklad za izravnavo kritja potreb izobraževanja.
Za šolstvo II. stopnje pa predlagamo republiško izobraževalno skupnost, saj bo v prvi vrsti potrebno urediti mrežo drugostopenjskega šolstva.
9. Odločno smo proti formiranju regionalnih izobraževalnih skupnosti, saj nastaja vprašanje medsebojnih odnosov med njimi in občino. Občina ima vendarle ustanoviteljske dolžnosti in pravice do zavodov, ki jih je ustanovila ali soustanovila. Del pravic o odločanju v šolstvu (organizacija dela) pa bi gotovo pripadal izobraževalnim skupnostim, dočim bi se jim občine ne smele odreči.
Smatramo, da smo po dokaj slabih (nepopolnih) podatkih predloga osnutka zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v SRS vendarle zmogli dati nekaj konstruktivnih predlogov. Vemo, da dobivate od drugih organizacij podobne predloge, zato se pridružujemo zahtevi po zakonu, ki bo povoljno reševal potrebe šolstva.
Pretekli mesec je bila tudi širša razprava družbeno političnih organizacij občine, ki sta jo organizirala občinski odbor Socialistične zveze in občinski sindikalni svet. Na tem posvetu je imel uvodno besedo referent za šolstvo in kulturo občinske skupščine Velenje tovariš STANE ŽULA. Zaradi pomembnosti, objavljamo v celoti njegove uvodne misli, ki jih je povedal na tem posvetovanju.
Letos pomladi je Zvezna skupščina sprejela splošni zakon o finančnih sredstvih za izobraževanje in vzgojo.
Poglavitni namen uvajanja novega sistema financiranja vzgoje in izobraževanja je prav gotovo vsebovan v prizadevanjih, da bi zagotovili družbene, materialne in zakonske temelje za dosledno uveljavljanje osnovnih načel naše družbe — samoupravljanja in delitve po delu — tudi na tem področju družbene dejavnosti.
DOSEDANJI NAČIN FINANCIRANJA
Da bi mogli razumeti pomen in namen novega zakona, bom skušal v uvodnih besedah nakazati nekaj podatkov in vprašanj iz področja financiranja šol. Najprej poglejmo, kakšen je bil položaj šolstva v bližnji preteklosti in kakšen je danes.
šolstvo je ena izmed vej družbenih služb in je po zakonih posebnega družbenega pomena. Zaradi tega je bilo financiranje urejeno enotno za vse družbene službe — to je proračunsko. Iz tega pa je sledila neugodna In nepravična posledica razlikovanja med zavodi vzgoje in izobraževanja, ki so bili pičlo finančno vzdrževani v občinah, precej bolje zavodi, ki so jih financirali okraji in najboljše zavodi, ki jih je financirala republika. To je pravzaprav logična posledica delitve sredstev med zvezo, republiko, okraji in občinami. Prvi, drugi in tretji so si sami odmerili potrebo; zadnjim — to je občinam pa so bili dohodki omejeni s tem, da bi morali kriti zakonite potrebe s sredstvi, ki so jim ostala. Zakaj to omenjam?
NEKATERI PROBLEMI
Zaradi tega, ker je način delitve sredstev še vedno nespremenjen, zaradi tega ker hočemo reformiranju šote dati materialno osnovo; pri tem izvleči šolstvo na drugi tir financiranja, vendar še vedno v okviru enakih finančnih zmožnosti.
Leta 1960 je bil sprejet zakon o financiranju osnovnega šolstva. Formirali so se skladi za šolstvo in z zakonom so bili določeni viri sredstev za potrebe osnovnega šolstva, del sredstev pa so odmerile občine iz svojega proračuna in iz prispevkov delovnih organizacij.
Eno izmed izhodišč takemu financiranju osnovnega šolstva je bilo: prilagoditi šole materialnim in družbenim stopnjam v posamezni občini, za nerazvita področja pa zajam-čltl dodatna sredstva republike. Šolstvo druge stopnje je ostalo v proračunih okrajev ter višje in visoko šolstvo v proračunih republike.
Financiranje je torej bilo nemoteno, zato so se pojavili naslednji problemi:
fo močne razlike materialne zmogljivosti l-azvoja osnovnih šol in predšolskih ustanov. Bili so in so še primeri, da zmore nekatera občina financirati osnovno šolo po 190.000 S-din in več, druge pa 66.000 S-din za učenca. Taki drastično nasprotujoči se pogoji nikoli ne morejo voditi k enotnosti šole. Pri tem pa seveda ne morem obravnavati problema, da je odstotek bremenitve narodnega dohodka v nerazvitih občinah za potrebe šolstva točno v obratnem razmerju z razvitimi občinami;
ves ta proces je tekel v času, ko smo v šolstvu in družbenih službah intenzivno delali na razvijanju samostojnosti zavodov in samoupravljanju. Potem je tudi razumljivo, da se je znova in znova slišala pripomba: slabi materialni pogoji dušijo razvoj samoupravljanja. In ne navsezadnje so upravičene pripombe šolnikov, zakaj morajo nekateri delati v zelo težkih pogojih za nižje nadomestilo in;
mreža šolstva II. stopnje ter višjih in visokih šol nI urejena in vsklajena z družbenimi potrebami in ekonomskimi smotri.
Tak način financiranja je obt vseh naporih, predvsem občin in delovnih organizacij od-mikal interes družbe kot celote, da bi resnici pogledali v obraz in ugotovili ter priznali, da imamo šolstvo, ki smo ga sami oblikovali, da smo se za tako šolstvo odločili in da to isto šolstvo resnično toliko stane. Tej resnici se sicer bližamo in če sedaj sprejemamo zakon, ki naj to uredi, potem moramo vztrajati, da se vse to uredi v celoti in poiskati pot, ki bo omogočala realizacijo zastavljenih smotrov.
Naj navedem primer, kako se je v letu 1964 do 1965 in 1966 oblikoval šolski sklad v naši občini in kakšen je bil porast občinskega proračuna:
Proračun občine je bil v letu 1964 708,734.000 din, v letu 1965 1,202,516.000 din, kar je za 69 % več kakor v letu 1964 in v letu 1966 1,088.679.00 din, kar je za 53 % več kakor v letu 1964.
Sklad za šolstvo je od tega dobil: v letu 1964 346.047.000 S-din ali 48,8 % proračuna, v letu 1965 492.157.000 S-din ali 49,0 % proračuna, v letu 1966 640.527.000 S-din ali 58,8 % proračuna.
Poleg tega so v sklad za šolstvo prispevale delovne organizacije:
v letu 1964 77,482.000 din, v letu 1965 189,929.000 din in v letu 1966 225,000.000 din; sredstva sklada za šolstvo so v letu 1965 porasla za 64,9% In v letu 1966 za 102,2% v odnosu na leto 1964.
(Povsod so podatki v S-din in za leto 1966 upoštevan načrt sklada).
Dosedanji način financiranja vzgoje in Izobraževanja je spremljala poleg navedenih pomanjkljivosti še cela vrsta drugih problemov in negotovosti. Vse to sem navajal zaradi tega, da bi se Izognil vsemu, kar bi moglo obr-niU naša prizadevanja nazaj — torej v nasprotno smer tega, kar hočemo doseči. Iskreno povem, da se šolniki tega najbolj bojimo in z enako mero prizadevnosti vsi, ki vlagajo svoj delež za vzgojo in izobraževanje.
NAČELA NOVEGA ZAKONA
Zvezni — splošni zakon o finančnih sredstvih za izobraževanje in vzgojo načelno in to zelo načelno urejuje financiranje šolstva ter nakazuje način Reševanja tega perečega in aktualnega problema. Vsi neprimerno več pričakujemo od republiškega zakona o financiranju vzgoje in Izobraževanja. Z njim bi morali zagotoviti:
—	dovoljna sredstva za vzgojo In izobraževanje za vse vrste šol in zavodov, ki jim je to področje osnovna dejavnost;
—	ustvariti enotnejše materialne pogoje osnovne dejavnosti vseh stopenj vzgoje in izobraževanja ne glede na teritorij, kjer se vzgojno Izobraževalni zavod nahaja;
—	financiranje urediti tako, da bodo materialni pogoji vzgoje in Izobraževanja rasli vzporedno z dvigom gospodarskega napredka in rastjo narodnega dohodka;
—	zagotoviti dperila za pra\flčno delitev sredstev, ki bodo zbrana za vzgojo in izobraževanje, in
—	preko nadaljnjega razvoja samoupravljanja doseči socialistično načelo delitve dohodka po vloženem delu.
Iz teh načel moramo preiti h konkretnim vprašanjem, ki jih sicer osnutek predloga o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji delno nakazuje, vendar smo dolžni o tem predlogu razpravljati in predlagati dopolnitve in spremembe, oziroma dati predloge za rešitev tistih vprašanj, katerih odločitev v osnutku ni določena.
OBSEG FINANCIRANJA IZOBRAŽEVANJA PO OSNUTKU ZAKONA
Tu se najprej poraja vprašanje enotnosti dogovora, kaj se naj po tem zakonu financira.
V osnutku zakona je predvideno, da se po tem zakonu financira-, vzgojno-lzobraževalna dejavnost predšolskih ustanov, osnovnih šol, strokovnih in umetniških šol, gimnazij, visokošolskih zavodov, posebnih šol,v šol za dopolnilno izobraževanje ter domov za učence in študente.
Poleg tega je predvideno financiranje pro-svetno-pedagoške službe, štipendiranje učencev in študentov, ki se pripravljajo za učiteljski oziroma vzgojiteljski poklic, za prispevek učencem in študentom, za prispevek pri šolski prehrani učencev, za povračilo stroškov za prevoz učencev in študentov v šolo, za Investicije v materialno osnovo Izobraževanja, za udeležbo pri financiranju znanstveno raziskovalnega dela na področju izobraževanja in za stroške poslovanja izobraževalnih skupnosti.
Naštetih j« vrsta vzgojno izobraževalnih zavodov, kar seveda ni popolno, saj ni omenjeno izobraževanje odraslih; nadalje je dokaj nepovoljno rešeno vprašanje izrednega študija.
Mnenja sem, da bi zaradi lažjega razumevanja in razprave morali opredeliti vzgojno-Izobraževalne institucije po teritorialnem obsegu. Na tak način ločimo:
0 vzgojno izobraževalne ustanove, ki so namenjene mladini in odraslim iz občine. To so: vzgojno varstvene ustanove, osnovne šole in zavodi za dopolnilno Izobraževanje.
£ vzgojno Izobraževalni zavodi, ki zajemajo mladino več občin, in sicer: SOLE DRUGE STOPNJE. To so zavodi, ki so jih v glavnem ustanavljali v bivših okrajnih središčih In razvitih krajih. Prebivalstvo In upravni organi družbeno teritorialnih skupnosti so hrepeneli po najrazličnejših šolah II. stopnje, saj je bil Interes za svoje otroke imeti čim bliže šolo, pri tem pa finančno niso bili bolj prizadeti, kakor drugi občani. Nekatere teh šol pa so dobile pomen izpopolnjevanja potreb v republiškem merilu. Tu gre za dvoje vprašanj:
—	ali je obstoječa mreža drugostopenjskega šolstva upravičena, in
—	drugič: kakšno naj bo financiranje drugostopenjskih šol, ki so republiškega pomena.
Sem spadajo umetniške šole In nekatere šole poklicnega izobraževanja ter domovi za te učence.
Poklicno izobraževanje je v resnici zelo pestro formirano in ga ne gre omejevati, zato pa zasluži, da je to področje v tem zakonu in v zakonu o izobraževanju na šolah druge stopnje bolje obdelano.
^ vzgojno-izobraževalni zavodi republiškega pomena:
To so višje in visoke šole, domovi za študente ter šole za narodnostne manjšine in dvojezične šole. Morebiti je tu vprašanje, ali sta v majhni Sloveniji potrebna dva visokošolska centra in koliko je možno organizacijsko povezati katedre ljubljanske univerze z malo študenti z enakimi katedrami sosednjih univerz.
Skupna problematika šol II. stopnje ter višjih in visokih šol je povračilo prevoznih stroškov učencem In študentom ter sorodnost problema prehrane.
Menim, da bi tu ne smeli delati razlik, kajti merilo družbenega interesa je enotno.
Gotovo bi kazalo več razpravljati o upravičenosti ali neupravičenosti šolnine za izredne študente. Povsem je namreč očitno, da so visokošolski zavodi uvedli neenako šolnino zaradi dodatnih dohodkov in zaradi tega, ker so nekatera središča začela ustanavljati študijske centre izrednih študentov. Dopolnilno izobraževanje je in bo družbeni interes in povrhu še to, da se v nadaljnji študij vključuje jejo ljudje, ki so že več let zaposleni v eni ali drugI delovni organizaciji; ali je potem še oportunu zahtevati dodatne obremenitve.
Narava dela izobraževalnih skupnosti, predvsem pa prosvetno pedagoške službe in znanstveno raziskovalno delo za področje izobraževanja terja predvsem vertikalno korelacijo od proučevanja osnovne šole do znanstveno raziskovalnega inštituta. Zaradi tega kaže razpravljati v kakšnem materialnem odnosu bodo ti zavodi z Izobraževalnimi skupnostmi.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST NAJ BO V OBČINI
Gotovo bodo te misli pripomogle k razpravi v poglavju osnutka zakona, kjer je formulirano o ustanavljanju Izobraževalnih skupnosti. Le-te naj bi se ustanovile zaradi sodelovanja, povezovanja In medsebojnega vplivanja vseh vrst in stopenj izobraževalnih zavodov; zaradi smotrnega razporejanja sredstev za izobraževanje; zaradi povezovanja izobraževalnih zavodov z gospodarstvom in družbenimi službami in zaradi drugih vprašanj na področju izobraževanja, ki imajo skupen in splošen pomen.
Nadalje predvideva zakon, da se izobraževalne skupnosti ustanovijo za teritorialna področja, ki jih določa ta zakon In republiška izobraževalna skupnost. Posamezne veje gospodarstva in družbenih služb pa lahko u-stanovi izobraževalna skupnost delovnih organizacij.
Izobraževalne skupnosti sestavljajo glede na njihovo delovno področje izobraževalni zavodi, delovne organizacije v gospodarstvu in družbenih službah ter druge zainteresirane organizacije In občani.
Po osnutku zakona so alternativno predvidene občinske, ali devet oziroma štiri regionalne izobraževalne skupnosti.
V kolikor naj bo sprejeta alternativa, da bi bilo v Sloveniji devet ali štiri izobraževalne skupnosti, se moramo takoj vprašati ali so navedbe v tem osnutku v vsem mogočem sodelovanju blagohotna deklaracija ali pa zavestno zavajanje javnega mnenja. Gotovo bo obsežnost področja take regionalne skupnosti potrdila praksa, da oddaljenost blaži in manjša interes, hladi medsebojne odnose in odmika sodelovanje. Posebno je vprašanje nadaljnjega razvijanja samoupravljanja, kar je vendar eno izmed naših osnovnih načel.
Ostane nam vprašanje, o katerem imamo polno pravico soodločati in sicer, kje se naj ustanovi izobraževalna skupnost^ h kateri bi se mi priključili in kako naj bo razmejeno financiranje vzgoje in izobraževanja med posameznimi skupnostmi — točneje: med občinsko ali regionalno in republiško izobraževalno skupnostjo. Nič manjši nI pomen razprave o izobraževalni skupnosti delovnih organizacij.
NEJASNOST OSNUTKA ZAKONA
2e doslej sem načel vrsto vprašanj, na katera bomo morali najti odgovor«, vendar že-
lim opozoriti na nekaj važnejših problemov
In sicer:
1.	osnutek predloga zakona je bil dan v razpravo brez osnovnih podatkov za možnost izračuna formiranja višine sredstev v občini;
2.	razprave o tako pomembnem zakonu brez lzračunsklh pokazateljev so polovičarske, poleg tega odmlkajo interese ln voljo za konstruktivno razpravo; ali pa smo zopet načelni in odmaknjeni od resnice, pred katero smo se tako uolgo umikali;
3.	alt more nekdo v demokratično samoupravnem sistemu, ki Je bil na IV. plenumu CK ZKJ tako močno podčrtan, določiti h kateri izobraževalni skupnosti se posamezna občina prlključi;
4.	morebiti ni neumestna precej razširjena pripomba, da je ob takem stanju čas za razprave prekratek, ker nI podatkov o višini posameznega vira dohodkov in ker ni nakazanih meril o medsebojnih odnosih alternativno predvidenih izobraževalnih skupnosti;
V osnutku zakona so našteti viri sredstev za izobraževalne skupnosti in sicer tile:
^ določen (sedaj še neznan) odstotek osebnega dohodka iz delovnega razmerja občanov;
0 določen odstotek, ki pripada občini iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, samostojnega opravljanja obrti ln drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega o-pravljanja intelektualnih storitev ter avtorskih pravic;
Q določen odstotek od občinskega davka od prometa blaga na drobno in od storitev.
če ta sredstva ne zadoščajo so občine, ki so vključene v regionalno izobraževalno skupnost, dolžne zagotoviti dopolnilna sredstva z merili in po ključu, ki jih sporazumno sprejmejo izobraževalna skupnost in občine.
Mnogo se govori, da predvidena sredstva ne bodo krila potreb vzgoje in izobraževanja. Osnutek zakona sicer nakazuje dodatne vire sredstev, vendar je to podobna pot, kot so Jo morale ubirati posamezne občine, da so reševale potrebe osnovnega šolstva.
Odkod bodo sredstva občinam, da bi krile razlike, ko pa se obeta še težje stanje, kakor je letos. Vsi izgledi so, da bo drugo leto tudi druge službe potrebno reševati, kakor doslej šolstvo.
Menim, da se bližamo času, ko bo resno potrebno zahtevati drugačno delitev sredstev med zvezo, republiko in občinami.
Očividno se bo porajal občutek pesimizma; toda problemi se porajajo in z razumevanjem ter medsebojnim sodelovanjem bomo zmogli postopoma reševati tudi te probleme.
Pred nami je seveda druga nevarnost, šolstvo si od novega zakona mnogo obeta, potrebe in želje so utemeljene, vendar si ne smemo ustvarjati iluzij.
DELOVNE ORGANIZACIJE IN ŠOLSTVO
Prav gotovo so tudi velika pričakovanja v delovnih organizacijah, kajti tudi te so bile vedno v negotovosti, da se vsak čas kdo pojavi s prošnjo ali celo z zahtevo po finančni pomoči. Tudi za tistega, ki ima sredstva ni nič težjega, kakor strah pred nekom, ki se znova in znova pojavlja z zahtevami pred vrati, šolniki negodujejo, čemu mora biti vedno le šolstvo tisto, za katerega se tako zbirajo sredstva. Delovne organizacije namreč pričakujejo, da se zahtevki združujejo, odmerijo in da se zagotovi potrebam izobraževanja.
Kaj bi mogli pričakovati, če financiranje šol ne rešimo povoljno in ustanovimo regionalne in republiško izobraževalno skupnost? Vso zadevo bi brezuspešno močno zapletli in pogojevali dvojno delo, kakor je primer v zdravstvu.
ODNOS IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST, ZAVODI IN OBČINA
Naj omenim še dvoje važnih vprašanj. Prvič, zakon bo moral nakazati temeljna merila za delitev sredstev izobraževalnih skupnosti. Po vsej verjetnosti bi se ne smeli zadovoljiti s kategorizacijo, ki je bila pred leti v veljavi, a je hitro odmrla, ker je vsak vzgojno izobraževalni zavod zaradi posebnih pogojev postal kategorija zase. Delovni programi in delovni uspehi bodo morali prodreti tudi v izobraževalne zavode kot merilo povračila za delo.
Šolniki bi verjetno bili s temi mislimi enotni, če bi bili pogoji dela povsod sorazmerno enaki, če bi bili v celi Sloveniji življenjski pogoji približno enaki in če bi bili z osebnimi dohodki enaki povprečju osebnih dohodkov enake ali celo iste izobrazbe v delovnih organizacijah.
Verjetno se bodo interesi šolnikov po občinah razlikovali, toda tudi ml smo dolžni povedati svoje.
Drugič, osnutek zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja prav nič ne govori o odnosu Izobraževalnih skupnost) s politično teritorialnimi skupnostmi — to je občinami in republiko. Občina bi vendarle ne smela Imeti le dolžnosti za dodatno financiranje, kajti izobraževalni zavodi bodo dokaj močno organizacijsko vezani na izobraževalne skupnosti, prav tako bodo morali biti programsko in delovno medsebojno vezani in če upoštevamo tudi to, da bo prosvetno-pedagoška služba vezana na direktnega financerja. Občine so ustanovitelji vzgojni izobraževalnjh kadrov, zato bi jim nihče ne smel odreči dolžnosti in pravic, ki jim kot ustanovitelju gredo.
Morda še konkretno vprašanje, kdo bo skrbel za stanovanja zaposlenih v šolstvu. Tudi mimo tega bi ne smeli brez jasnega odgovora, saj bo problem stanovanj še vrsto let aktualen, a zavodi ne bodo zmogli z lastnimi sredstvi kriti potreb.
Na Slemenu so se zbrali nekdanji interniranci
LEP, SONČEN JESENSKI DAN JE BIL, KO SO SE 25. SEPTEMBRA ZBRALI PRI ANDREJEVEM DOMU NA SLEMENU NEKDANJI INTERNIRANCI IZ VELENJSKE OBČINE. ZBRALI SO SE NA TOVA-RIŠKI POMENEK, DA BI SE ZNOVA SREČALI. TEŽKO JE OBUJATI SPOMINE NA ČASE, KO SO BILI ŽIVI OKOSTNJAKI V ZEBRASTIH 2AKUEVINASTIH OBLEKAH IN ŠTEVILKE BREZ IMENA IN PRIIMKA. PA VENDAR JE PRAV, DA SE ZBEREJO, DA POVEDO KOT 2IVE PRIČE KAJ VSE SO DOŽIVLJALI. DEJANJA, KI SO JIH POCE-NJALI LJUDJE »TRETJEGA RAJHA« NE SMEJO V POZABO.
žrtev pa ne vemo za število onih, ki so bili ubiti v celjskem Starem pi-skru, v mariborskih in ljubljanskih zaporih, v Jasenovcu in drugod.
»Težko bi bilo povedati vse o medsebojnem tovarištvu in pomoči v taboriščih,« je povedal Ivan Malen-šek. Njegovim besedam smo povsem verjeli, ko smo na Slemenu gledali
zbrane preživele internirance. Kot takrat v tujini, ko so bili sestradani, razcapani in pretepeni živijo tudi danes s sočlovekom, vedno pripravljeni pomagati drug drugemu. Skovalo jih je skupno tovarištvo, skupna borba za obstoj. In takšni so tudi danes ti naši izmučeni interniranci, ki so se navsezadnje le razveselili
na tovariškem srečanju na Slemenu.
Na koncu so sklenili, da se bodo odslej naprej, zbrali vsako leto na takšnih in podobnih srečanjih, ker ne bi bilo prav, da bi pozabili žrtve fašističnega in nacističnega terorja.
Zveznemu odboru ZZB NOV Jugoslavije pa so poslali naslednjo resolucijo:
»Zato ker smo želeli in želimo ostati Slovenci in Jugoslovani«, je dejal na srečanju internirancev predsednik zveze združenj borcev NOV občine Velenje tovariš Ivan Malen-šek in nadaljeval: »zato ker hočemo biti gospodarji na svoji zemlji in imeti svoj jezik in kulturo, zato so
cije spomnimo žrtev, ki smo jih plačali Jugoslovani z velikim krvnim davkom.
V zloglasnem taborišču Dachau je ostalo mrtvih 30 občanov velenjske občine. Vrnilo pa se je 25 okostnjakov.
Mauthausen je v svojem žrelu upe-
ZVEZNEMU ODBORU ZZB NOV JUGOSLAVIJE BEOGRAD
Bivši politični interniranci in zaporniki, zbrani na Slemenu nad Šoštanjem, pošiljamo zveznemu odboru tovariške pozdrave z željo, da bi posredoval na me-rodajnem mestu naše naslednje ugotovitve in zahteve:
Kot politični zaporniki in internirane! smo še posebno težko občutili med zadnjo svetovno vojno vso njeno brezčutno, neusmiljeno krutost in grozotno, krvavo stvarnost. Občutili smo vso težo brezprav-ja, ko smo bili po nacističnih taboriščih smrti oropani prav vseh, tudi najosnovnejših človeških pravic in prepuščeni na milost in nemilost nacističnim sadistom in zločincem, da nas vse uničijo.
Zato danes najostreje obsojamo vsa tuja vmešavanja in še prav posebno vse tuje oborožene intervencije kjerkoli in od kogarkoli, pa naj bo to samo prisotnost tujih sil, ali okupacija, ali pa že prava krvava vojna! Mi vemo le to, da pri tem neko ljudstvo trpi in izgublja svojo samostojnost in svobodo in da tako igranje z mirom zelo hitro lahko pripelje do naj-
strašnejšega — do nove svetovne vojne!
Mi pa nikdar več ne bi hoteli biti brezpravni sužnji! Ne želimo, da postane naša zemlja planet mrličev in smrti!
Zato je potrebno takoj najodločnejše zaustaviti vse neodgovorne revanšiste, vojne hujskače, avanturiste in imperiali-ste — dokler se ponovno pohod sovraštva, uničevanja in brezpravja še ni razvil, dokler vsesplošni pohod smrti še ni krenil!
Odgovorni po vsem svetu naj hitro u-krepajo.
Nadalje ugotavljamo, da nas zelo boli in skrbi odnos in stališče Zvezne republike Nemčije do pobijanja naših poštenih in zavednih ljudi v njihovi državi.
Ker smo prepričani, da dobro vedo koga in zakaj ga ščitijo to njihovo "zadržanje najostreje obsojamo.
Raje naj bi sredstva, s katerim podpirajo tako, Jugoslaviji sovražno in škodljivo dejavnost svojih bivših pomočnikov izza okupacije, uporabili za plačilo svojega sramotnega dolga nam, ki so nas brezsrčno trpinčili in trajno izkoriščali, kjer
je bilo najtežje in najnevarnejše.
Zahtevamo, da naše državno vodstvo znova pokrene pri ZRN najodločnejšo zahtevo po plačilu primerne odškodnine prav vsem žrtvam nacizma tudi v Jugoslaviji, kakor je Ista Nemčija že zdavnaj plačala nekaterim ostalim državam, v soglasju s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.
S tem našim pismom popolnoma soglašamo In podpiramo resolucijo tovarlšlc in tovarišev, katero so vam poslali s svojega zborovanja 11. 9. 1966 v Mostecu in še enkrat najodločnejše zahtevamo miroljubno reševanje vseh spornih mednarodnih vprašanj ter iskreno želimo na naši zemlji mirno in enakopravno sožitje vseh ras, vseh držav, vseh narodov in vseh ljudi.
Naj povsod in vedno zmagujeta in vladata mir in svoboda — vsakemu nasilju pa prezir in smrt! Sleme, 25. 9. 1966
Bivši politični interniranci in zaporniki v velenjski občini
Bivši politični interniranci na srečanju na Slemenu
nas hoteli uničiti aihmanovci, da bi iz Štajerske in ostalih okupiranih pokrajin napravili veliki rajh, Italijani pa iz bivše ljubljanske in ostalih pokrajin fašistični rimski imperij v Evropi.«
Težko je obujati strahotne spomine iz taborišč smrti. Vendar je potrebno, da se ravno v tem času, ko so postale znova aktivne razne neonacistične in neofašistične organiza-
pelil 27 ljudi iz naše občine. Iz tega taborišča pa se je vrnilo v našo dolino 25 internirancev.
Auschwietz, tam je ostalo kar 73 ljudi iz velenjske občine, vrnilo pa se jih je 18.
V	Rawensbriicku je ostalo 7 žrtev nemškega nacizma, na svoje domove se je vrnilo 18 internirancev.
V	drugih nemških taboriščih je ostalo 7 žrtev iz velenjske občine.
Poleg vseh teh 144 nacističnih
PRVI STALNI KOČNIK IN NJEGOV POMEN
Zobna gniloba se je posebno v Evropi močno razširila zadnjih dvesto do tristo let. Vzrok temu je predvsem v spremenjenem načinu življenja. Ljudje so se prej hranili s preprostimi, doma pripravljenimi živili, ki jih je bilo treba zgristi in so vsebovala zobem potrebne snovi. Vse to je zaviralo nastanek zobne gnilobe. Industrijsko pripravljena
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii liiitiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTtiiiiiiiiiiiiiiiiinir
obiskali SO slovence
J	V ZAMEJSTVU	|
Slovenska nacionalna manjšina na Tržaškem, ki je navezala prijateljske stike z Velenjem, je z navdušenjem sprejela na obisk Velenj-I	čane.	i
Precej neopazno so letos za rudarski praznik obiskali Velenje Slovenci s Tržaškega. Izlet v Velenje je organiziralo njihovo športno društvo »Breg«, ki preko športne dejavnosti utrjuje slovensko nacionalno zavednost. V Velenje so prišli ravno v času, ko je bil pred kulturnim domom program posvečen rudarskemu prazniku.
Ko so poslušali mladinsko godbo so zaprosili, če bi lahko godba na nogometnem igrišču pri nogometni tekmi med NK Rudar in njihovo ekipo zaigrala nekaj koračnic. Želji so ustregli in takoj so izrazili novo željo, da bi prišli Velenjčani s športno ekipo in mladinsko godbo na njihov tradicionalni praznik grozdja, ki je po navadi v septembru.
Želja se je spremenila v stvarnost in tako je bila 25. 9. 1966 na njihovi proslavi, ki jo organizirajo vse slovenske vasi, športna ekipa RŠC in mladinska godba.
Kolikor so prišli ob rudarskem prazniku naši takratni gostje neopaženo v Velenje in jim nismo poklanjali nobene posebne pozornosti, smo bili Velenjčani deležni sprejema, ki ga nihče ni pričakoval. Morda ni bilo nobenega Slovenca iz slovenskih vasi, da ni vedel, da pridejo na obisk rojaki iz matične domovine.
Od sprejema na obmejnem bloku Fernetiči do vračanja
na obmejni blok, smo bili deležni take pozornosti, ki je ni nihče pričakoval. Posebno kar smo opazili pri naših gostiteljih je bilo to, da v njih pre-veja globoka nacionalna zavednost, kakršne nam v Sloveniji primanjkuje. Ker smo že od prej vedeli za njihov nacionalni ponos, in naša skupina je bila sestavljena iz same mladine, smo izrazili željo, da bi nas seznanili s stvarmi, ki imajo poseben pomen za Slovence. Ustregli so nam in organizirali obisk na Bazovici pri spomeniku, kjer so bili leta 1929 ustreljeni Slovenci Biko-vec, Marušič, Miloš in Valen-čič. Spomine na težke dni je obujal še preživeli Slovenec Vekoslav Španger, ki je bil takrat obsojen na 30 let zapora. Ob obujanju spominov na takratne dni so se nam neopazno orosile oči. Za spomin na te dni nam je Španger poklonil knjigo, ki opisuje grozote Slovencev in fašistične Italije, knjigo je sam napisal, in kot črkostavec tudi sam natisnil. Drugo posebno zanimivost, ki so nam jo pokazali je slovenski kulturni dom v Trstu, na katerega smo lahko vsi ponosni, zaradi tega, ker je bil zgrajen z veliko udeležbo Slovenije. Naš velenjski kulturni dom, ki je tudi lep, je malenkost v primerjavi z njihovim.
Ker je bil naš glavni namen sodelovanje v kulturnem programu ob njihovem prazniku
je bila glavna točka programa nastop naše mladinske godbe. Nastop mladinske godbe je bilo pravo presenečenje za večtisočglavo množico, ki je z burnimi aplavzi pozdravljala njihov nastop. Skladbi »Lovci na Triglavu« in »Veseli mornarji« sta jih prevzeli. Uradno postavljeni špiker, ki ga je določila oblast iz Trsta, je ves navdušen čestital izvedbi in se zahvaljeval za izvedbo koncerta. Po končanem koncertu je bilo godbenikom prav težko priti do avtobusov, kapelnika tovariša Andreja Taušiča pa so objemali in poljubljali, tako da je že bil ves zmeden.
Ko smo se poslavljali, so nas prosili, da jih še obiščemo in dejali so nam, da kaj takega še niso nikoli doživeli. Naše vabilo naj pridejo na rudarski praznik v Velenje so z navdušenjem sprejeli. Naša dolžnost pa bo, da jih vsaj delno sprejmemo s takšno pozornostjo, kot so jo nam oni poklanjali ob našem obisku.
Ob obisku smo spoznali, da Slovenci v matični domovini ne smemo pozabiti naših bratov v zamejstvu, ker le ti vidijo v nas veliko oporo v želji, da ne bi naš rod v zamejstvu zamrl. Tudi sami so Izrazili, da iščejo pri nas Slovencih v matični domovini več moralne opore.
Torej, dragi Slovenci na Tržaškem, hvala vam!
4IIIIIIIMIIIIIII9tltfllllIItIlliIIlIIII!IItlIIIIIIIIIIItlllIlItIlllllIlfIftlllll(ltIMIII lltllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllfllllltllltlllllllltlttlllflltlllfllllllllfftl!
hrana, spremenjen način življenja in predvsem nov prehranjevalni režim nasploh, pa pospešujejo pogoje za razvoj zobne gnilobe, tako da je v nekaterih državah dosegla že tolikšno stopnjo, da lahko govorimo o množičnem vdoru zobne gnilobe.
Tudi pri nas v Sloveniji se je zobna gniloba tako močno razširila, da je že redkokdo, ki ne bi imel v ustih vsaj enega piškavega zoba. Le ta pa prinaša družbi kot posamezniku toliko škode, da jo po pravici lahko štejemo za socialni problem, ki zasluži vso našo pozornost. Gre namreč za to, da imajo piškavi zobje, če jih ne zdravimo, razen krajevnih tudi splošno škodljive posledice za naše zdravje. Nasledek ne-zdravljenja zobne gnilobe so razna revmatična obolenja, obolenja srca in ledvic, prebavne motnje itd. Ne glede na veliko gospodarsko škodo, ki jo povzročajo te bolezni (zdravljenje, izpad iz proizvodnje, zmanjšana produktivnost, invalidnost itd.), nas že samo zdravljenje piška-vih zob in pa protetični nadomestki zob, izgubljenih zaradi piškavosti, stanejo težke milijone. Seveda moram poudariti, da gre velik del tega zneska za protetične nadomestke, saj ima socialno zavarovanje za vsak neozdravljen in predčasno izdrt zob za katerega je potrebno napraviti protetični nadomestek šestnajstkrat večje izdatke, kot pa so izdatki za zdravljenje piškavega zoba.
V cilju, da bi pravočasno pozdravili vsaj prvi stalni kočnik in s tem preprečili nastanek raznih obolenj, obenem pa zmanjšali izdatke socialnega zavarovanja, so zobni terapevti iz Velenja in Šoštanja sklenili, da bodo sanirali prve stalne kočnike ali šestice vsem prvošolcem osnovnih šol velenjske občine.
Da pride do razkroja prvega stalnega kočnika ali šestice je krivo dejstvo, da starši prav temu zobu posvečajo premalo pozornosti v prepričanju, da je to mlečni zob. Temu pa naj bi po splošnem mnenju ne bilo treba posvečati nobene pozornosti. Do mnenja, da je prvi stalni kočnik mlečni zob, pride zato, ker ta zob izraste, ne da bi izpadel kak mlečni zob. Kajti skladno z rastjo celotnega organizma raste tudi čeljust in nastane tako za zadnjim mlečnim kotnikom prostor za izrast prvega stalnega kočnika, ki torej izraste, ne da bi zaradi tega izpadel kak mlečni zob.
Prvi stalni kočnik ali šestica, ki izraste med 6. in 8. letom starosti, je prav tako podvržen zobni gnilobi, gnije pa posebno hitro v zanemarjenih ustih in pa v takih, v katerih je mnogo gnilih mlečnih zob. Zaradi tega in pa zaradi nevednosti staršev, pride otrok k zobozdravniku po navadi šele takrat, ko ga prvi kočnik močno boli in je za zdravljenje že prepozno, ter je mnogokrat edino, kar še lahko storimo, da zob izpulimo. To pa ima lahko hude po-
sledice za nadaljnji razvoj stalnega zobovja.
Ta prvi stalni kočnik je izredno važen činitelj v razvoju celotnega stalnega zobnega loka in velikokrat odločilen glede tega, ali se bo razvil pravilen ugriz, ali pa bo prišlo do napak, ki jih imenujemo ortodon-ske anomalije in ki često onemogočijo normalno žvečenje. Take napake vplivajo na eni strani na telesni razvoj otroka, po drugi strani pa na psihični razvoj, ki je mnogokrat zaradi takih napak moten.
Torej starši! Podobno kot ste spremljali pri vašem malčku izrast prvega mlečnega zoba, zasledujte tudi izrast prvega stalnega kočnika in takoj, ko opazite na njem najmanjšo pikico, ne odlašajte z obiskom v zobni ordinaciji.
Podprite skupaj z učitelji napore in prizadevanja zobozdravstvenih delavcev, da bodo res vsi prvošolci imeli do konca šolskega leta pozdravljene prve stalne kočnike.
Dr. Anica Pistotnik
CELJSKI
DELAVSKI ODER
V ŠMARTNEM
Po daljšem presledku smo imeli v šmartnem ob Paki zopet dramsko prireditev. Gostoval je Celjski delavski oder z Guzajem. O vrednosti samega dela ne bi kazalo govoriti, ker je Ie-to bilo dobro »obdelano« v Celjskem tedniku in v Delu. Dvorana je bila nabito polna, saj je zgodba o Guzaju znana širokemu krogu ljudi. Velja pa pripomniti, da je bila vstopnina pretirano visoka, saj smo morali za pičli dve uri odšteti kar 500 starih dinarjev. Pred kratkim smo lahko gledali kvalitetno prireditev Celjskega gledališča za znatno nižjo ceno in od nje smo res nekaj pridobili. Bila sem priča starejšima zakoncema, ki sta se razočarana vrnila domov, ko sta slišala, da bi morala za to, da bi si ogledala Guzaja odšteti 1000 starih dinarjev. Celjani, vse kar je prav!
L. P.
HOTEL »PAKA« VELENJE
KONCERTNA
NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA
Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« po končani rekonstrukciji
Rekonstrukcija v TGO »Gorenje«
DELAVSKI SVET O GOSPODARJENJU
Nahajamo se v dinamičnem obdobja rekonstrukcije in modernizacije podjetja, kot uresničevanju sklepov družbene in gospodarske reforme. Zaradi tega je tembolj razumljiv interes kolektiva, da spremlja in živo sledi poleg družbenih dogajanj, izvrševanja sklepov in smernic IV. plenuma, izvrševanju sprejetih proizvodnih nalog in doseženega poslovnega rezultata.
Da bi lažje ocenili dosežene poslovne rezultate, je potrebno poznati razvoj podjetja. Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« se je v kratkem času razvila v enega največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov.
Ustanovitev podjetja sega v leto 1947, ko je bilo v vasi Gorenje ustanovljeno »Obtrno kovinsko podjetje«. Iz prvih obrtniških povojev se je podjetje hitro in uspešno razvilo. Prvo večjo prelomnico in tako pričetek industrijske proizvodnje predstavlja leto 1958, ko je bila sprejeta v proizvodni program proizvodnja štedilnikov in peči na trda goriva.
Hitrejši razvoj in razširitev asorti-mana proizvodnje je podjetje doseglo s preselitvijo v Velenje leta 1960, nadaljnji skokovit porast proizvodnje in s tem celotnega dohodka pa
Z flra^?0?0Vi1?: 3r°St°-
■ I i * vodsč ' ejtfpsirrn i ••• : •
Finančno gledano je bil razvoj deč:
rov v Velenju. Sorazmerno s povečano proizvodnjo so se večale proizvodne kapacitete in delovni prostori od prvotnih 455 m2 v Gorenju na 14.000 m2 proizvodnih hal danes. V letu 1965 pa je stekla v kooperaciji s firmo Zanussi — Pordenone, Italija, proizvodnja pralnih strojev superavtomatik PS 270 in 275. Povečan obseg proizvodnje, katero potrebuje tržišče in ugoden poslovni rezultat, je pogojil pričetek izgradnje novih dodatnih delovnih prostorov, kateri bodo predani svojemu namenu koncem letošnjega leta.
Pričeta investicija izhaja iz temeljite proučitve tržišča in dolgoročnega planiranja. To pa je sredstvo, s katerim dosežejo delovni ljudje svoje smotre na najbolj racionalen način in v najugodnejših razmerah s smotrno porabo moči v okoliščinah, Jci najbolj ustrezajo njihovi naravi.
podjetja v posameznih etapah sle-(v milijon S-din)
Opis			U	s t v a	r j e n o		Planirano
	1953	1958	1960	1964	1965	1966	1967 1970
bruto							
produkt	8,3	267,0	616,0	3.643,0	6.350,0	10.300	24.637 49.532
verižni							
indeks	100	3.216,8	230,7	591,4	174,3	162,2	239,2 201,0
število							t
zaposl.	11	130	223	680	732	974	1.522 1.968
S spremljanjem gibanja proizvodnih rezultatov v posameznih mesecih ugotavljamo realnost sprejetih obveznosti iin bodočih nalog. Iz tako analiziranega poslovnega rezultata pa je možno sprejeti ukrepe in smernice za bodoče delo.
Proizvodni program je bil dosežen komulativno do 31. avgusta 1966 s 121,9 odstotki, glede na letni plan pa z 81,5 odstotki. Napram istemu obdobju preteklega leta pa je proizvodnja v tem obdobju porasla za 78,5 odstotka, število zaposlenih pa le za 25,9 odstotka. Na takšno povečanje proizvodnje je ugodno vplivala uvedba sodobnejših delovnih pripomočkov poleg povečane storilnosti dela.
Če zasledujemo porast storilnosti na podlagi količinske proizvodnje napram porabljenim efektivnim uram dela, je znašala tako merjeno proizvodnja na delavca v ekonomski enoti stiskalnica v letu 1965 12,5 kg polizdelkov, v letošnjem letu pa že 27,8 kg ali porast za 120 odstotkov.. V mesecu avgustu pa celo 29,7 kg ali 137,6 odstotkov.
V	ekonomski enoti emajlirnice je znašala proizvodnja emajliranih polizdelkov na delavca v uri dela v letu 1965 13,9 kg, v povprečku letošnjega leta pa že 17,7 kg ali porast 27,4 odstotka, samo v mesecu avgustu pa je bilo proizvedeno že 19,8 kg, kar predstavlja povečanje storilnosti za 42,4 odstotka.
V	ekonomski enoti montaža je bilo proizvedenih v letu 1965 na delavca v uri dela 0,257 komada finalnega izdelka ne glede na asortiman. V povprečku letošnjega leta 0,384 komadov ali 49,4 odstotka več. V avgustu pa že 0,480 komada ali 86,8 odstotka več kot v preteklem letu.
Skratka, storilnost dela je porasla v celoti povprečno za 44,1 odstotka.
Takšni izredno dobri proizvodni in poslovni rezultati so omogočili stimulatiivnejše nagrajevanje sodelavcev, osebni dohodki so se gibali v posameznih ekonomskih enotah sledeče. Prikaz je izvršen v odstotkih, izhodišče so povprečni osebni dohodki leta 1965, ki so prikazani kot indeks 100.
	31. 8. 1965	31. 8. 1966	Avgust 1966
		%	
Stiskalnica	100	155,3	180,8
Dodelava	100	164,3	182,4
Emajlirnica	100	154,4	167,6
Montaža	100	153,3	169,2
Pomožni obrati	100	173,3	198,6
Splošna uprava	100	165,0	194,4
Skupaj podjetje	100	158,2	178,8
Povprečni osebni dohodki znašajo momentalno v podjetju 723,14 N-din. V primerjavi z letom 1965, pa so se povečali v povprečku za 34,9 odstotka, torej skladno s povečano storilnostjo.
Stimulativnejše nagrajevanje je pripomoglo, da se je v podjetju znat-
no zmanjšala fluktuacija delovne sile. Med tem ko je stopnja fluktuaci-je znašala v letu 1965 1,98 odstotka, se je v letu 1966 zmanjšala na 1,42 odstotka.
Ustalitev delovne sile je vplivala nadalje na zmanjšanje števila bolovanj. Medtem ko je v letu 1965 od-
V zadnji številki šaleškega rudarja so bralci in člani kolektiva »Gorenja« bili informirani o pričetku rekonstrukcije, katera daje osnovo in možnost prehoda za veliko serijsko proizvodnjo v tovarni gospodinjske opreme.
Želeli bi, da seznanimo s potekom rekonstrukcije in z napori, ki jih vlaga delovni kolektiv »Gorenje« v svoj razvoj, razen članov kolektiva še širši krog občano/v. Naš namen pa je tudi v bodoče poročati o poteku rekonstrukcije in doseženih poslovnih rezultatih podjetja.
Pri programiranju razvoja podjetja izhajamo predvsem iz tržnih raziskav s temeljito pretehtanimi zaključki o upravičenosti in nujnosti pričete investicije, katero išče tržišče preko potrošnikov naših izdelkov. Upravičenost rekonstrukcije so ponovno potrdili sklenjeni komercialni aranžmani na jesenskem Zagrebškem velesejmu. Zaključena je bila prodaja preko 18 milijard S-din proizvodnje, poleg izvoza v višini 4* milijone dolarjev.
Sama pričeta dela rekonstrukcije se odvijajo Skladno z operativnim programom gradbenih, montažnih in instalacijskih del.
Dokončana so dela na izkopu temelja za konti peč, postavljena je konstrukcija omenjene peči. Presta-vitvena dela lužilnice potekajo .skladno s programom, urejena je kanalizacija, postavljene kadi za namakanje. ostala instalacijska dela tečejo vzporedno, tako, da bo proizvodnja v prvih dneh oktobra v rekonstruirani novi lužilnici stekla v polnem obsegu. Instalacijska dela in obzidava konti peči je v teku, obratovati pa bo začela konec novembra.
Da bi bile v roku izvršene vse premestitve, tako da ne nastane izpad proizvodnje, je sklep samoupravnih organov, da v mesecu oktobru koriščenje prostih sobot zaradi dokončnega prehoda na 42-urni delovni teden koristijo proizvodni obrati skupaj v enem terminu. V teh dneh bodo remontne skupine izvršile vsa zaključna dela prve faze rekonstrukcije, tako da bo dne 5. oktobra stekla proizvodnja že v novi lužilnici v polni kapaciteti.
Vzporedno z deli na prvi fazi re-
konstrukcije tečejo dela druga faze in izgradnje novih proizvodnih pro-fstorov. Postopoma prihaja nova o-^prema. Zakasnitev pri dobavi zaenkrat ni.
Pretežni del opreme za pločevin-sko predelavo predstavljajo stiskalnice, katere suksesivno dobavlja tovarna WEB Erfurt DR Nemčija. Z omenjeno firmo je zaključena zasedaj največja pogodba za uvoz tovrstne opreme v Jugoslavijo. Prispele so že 4 stiskalnice, ostala oprema pa bo dobavljena do 15. decembra letos. Ostala oprema za novi proizvodni obrat pralnih strojev prihaja postopoma, dobava pa je zaključena delno z italijanskimi, delno ipa z domačimi proizvajalci opreme.
Gradbena dela v novi tovarniški hali so bila delno v zaostanku zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. S posredovanjem »Gorenja« pa je bilo omogočeno izvajalcu v bodoče nemotena gradnja. Glavna dela na izgradnji novih proizvodnih prostorih bodo predvidoma zaključena konec decembra, nakar se bo nadaljevala še montaža in instalacija opreme, tako da bodo s proizvodnjo v novi hali pralnih strojev začeli že v prvem kvartalu prihodnjega leta.
Vzporedno z investicijskimi deli so v teku priprave za organizacijo vseh strokovnih služb podjetja. Bodoči obseg proizvodnje zahteva od podjetja eksaktno spremljanje vseh poslovnih dogodkov. Zaradi tega bo v podjetju formiran mehanografski servis, ki ho posredoval v najkrajšem času po najsodobnejših metodah vse izračune, finančne podatke in uspehe, kot vsa ostala gibanja in premike zalog. Z uvedbo mehano-gralskih strojev je nadalje omogočena sestava raznih statističnih podatkov, podatkov za potrebe komercialne službe in tehničnega sektorja. Vsa ta dela pri uvedbi mehanizacije v administraciji pa logično zahtevajo predpriprave in študij bodoče organizacije, tako da bo mehanizacija čim racionalnejše korišče-na.
Vrši se načrtovanje novih sodobnejših proizvodnih prijemov, preko sinhronizacije, racionalizacije in poenostavitve posameznih proizvodnih
faz. Proučuje se notranji transport organizacije skladiščnih služb, proučujejo se normativi potrebnih, standardnih zalog repro materiala. Skratka, povečane kapacitete želimo polno koristiti takoj ko bomo pričeli obratovati.
Z vsemi omenjenimi ukrepi iščemo torej izhod s sistemom, ki žago-tavja boljšo izrabo kapacitet, uvar janje novih tehnoloških postopkov, preko dopolnitve asortimana, škrat, ka pogoje za učinkovitejše gospodarjenje.
Vzporedno s tem želimo doseči še to, da se prepusti še večja veljava objektivnemu ekonomskemu zakonu. S sprostitvijo ekonomskih zakonov je prišla do izraza konkurenčnost, ki predstavlja bistveno in važno vztpodlbudo neposrednemu proizvajalcu k čini večji produktiv. nosti in ekonomičnosti poslovanja.
Načrt investicij, katerega je sprejel centralni delavski svet podjetja, ima torej ključni pomen za razvoj podjetja. Predstavlja osnovo za oblikovanje razvojne politike tovarne. Sam program izhaja iz obstoječih materialnih osnov ter je usklajen z okvirnim konceptom, bodočega obsega in stopnje razvoja podjetja kot ostalih panog gospodarstva. Predstavlja torej kombinacijo vseh družbenih in ostalih proizvodnih kot ekonomskih činiteljev za dosego čim ugodnejših poslovnih rezultatov.
Z vso resnostjo so se izvršile analize posameznih činiteljev in na osnovi teh analiz so bili postavljeni koncepti razvoja. Upoštevana so vprašanja surovinske osnove, oskrbe z električno energijo, tržne in prometne razmere, delovna sila in ostali momenti. Upoštevana je bila optimalnost investicijskih naložb, nadalje predvidenega razvoja strok, delitve sredstev za proizvodnjo in široko potrošnjo, sistem družbenih dohodkov, načela kreditne politike in režima prodajnih cen.
Povečan obseg proizvodnje bo o-mogočil masovno, oziroma veliko-serijsko proizvodnjo, ta pa pocenitev in s tem dostopnost sodobniih gospodinjskih aparatov širokemu krogu potrošnikov. To pa je tudi eden glavnih namenov investicije.
B. Š.
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA
PO OSMIH LETIH V SVOJIH PROSTORIH
Mnogi občani poznajo probleme posebne osnovne šole Velenje. Toda, kdo mora čutiti to, kar čutijo starši učencev in delovni kolektiv te šole. Delo je zahtevnejše in učitelji
padlo od skupnega možnega delovnega časa na bolovanja 7,48 odstotka, znaša izguba delovnega časa v letošnjem letu le še 6,64 odstotka, kar predstavlia zmanjšanje za 11,2 odstotka ali 12.310 delovnih ur prihranka (med bolezninami so upoštevani tudi porodniški dopusti).
Udeležba režijskih stroškov v 1000 proizvodnje se je v l^tu 1966 znižala napram porabljenim v letu 1965 za 9,4 odstotka. Odnosno stroški so za 21,5 din nižji kot v preteklem letu. Povečana storilnost, zmanjšana fluktuacija in s tem znižanje števila boleznin poleg prihrankov materiala in zmanjšanja režijskih stroškov, je ugodno vplivalo na finančni rezultat.
morajo delati z večjo mero volje, prizadevnosti in potrpljenja. Prepričan sem, da so starši in rejniki učencev, ki obiskujejo to šolo, sodelavci učiteljskega zbora. S polno priza-
Celotni dohodek je bil presežen napram istemu obdobju preteklega leta za 72,9 odstotkov, planska obveznost po letnem planu pa je dosežena že z 80,9 odstotka. Poleg povečane realizacije na domačem tržišču, je »Gorenje« uspešno nastopilo na inozemskih tržiščih. Od celotne pioizvodnje predstavlja izvoz 24,2 odstotka. Skupno je bilo izvoženih izdelkov za 1,297.860$, kar predstavlja povečanje izvoza napram lanskemu letu za 194,4 odstotka. Predvideva se, da bo dosežen do konca leta izvoz v višini 2 milijona USA $, to pa nam bo omogočilo uvoz reproma-teriala v zadostni količini, s katerim domače tržišče ne razpolaga v zadostni količini.
Če primerjamo celotni dohodek po strukturi udeležbe posameznih elementov dohodka v lanskem in le-tošnjem letu je bila situacija naslednja:
		Doseženo do 31.8.1965	Doseženo do 31. 8.1966	Indeks %
Celotni dohodek		100,0	100,0	100,0
Porabljena sredstva		75,6	74,4	98,4
Neto produkt		24,4	25,6	104,9
Poslovni stroški	•v.	82,1	76,8	93,5
Dohodek GO		17,9	23,2	129,6
Prispevki iz dohodka		2,2	—	—
Prispevek Skopju		0,1	0,2	200,0
Prispevek v skupni rezervni sklad		0,2	0,6	300,0
Rezervni sklad		0,3	0,3	100,0
Bruto OD		12,0	11,9	99,2
Ostane za sklade		3,1	10,2	329,0
Iz tabele je razvidno, da je bil dosežen prihranek pri porabi materiala za 1,6 odstotka, da so se poslovni stroški znižali za 6,5 odstotka. Z boljšim izkoriščanjem materiala in prihranki na režijskih stroškjh se je povečala udeležba dohodka, podjetja za 29,6 odstotka. Osebni dohodki so kljub povečanju izplačil za povperč-no 34,9 odstotka v strukturi nižji, kot v preteklem letu, kar je izredno
zadovoljivo. Podatek potrjuje, da proizvodnja narašča skladno oziroma hitreje, kot stroški. S tem pa je bilo doseženo znižanje lastne cene, kar nam je omogočilo, da pri nespremenjenih prodajnih cenah ustvarjamo sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki so namenjena v vlaganja za obratna in investicijska sredstva.
B. S.
detostjo spremljajo delo šole in vsak problem jih osebno prizadene.
Porast števila učencev je dokaj močan. Leta 1958 je bilo 20 učencev, v preteklem šolskem letu 85 in letos jih bo okrog 120. Šola dela v posebnih pogojih. Število učencev v enem oddelku je povprečno 40 do 60 % nižje kot v ostalih osnovnih šolah. Učilnice so zaradi tega lahko manjše; potrebujejo pa več delavnic. Vodstvo šole je iz leta v leto opozarjalo na prostorske probleme. Svet za vzgojo in izobraževanje Skupščine občine Velenje je zaradi tega sprejel gradnjo šole v dolgoročni investicijski načrt; a zaradi vedno večjih finančnih potreb bo gotovo investicijski načrt neizvedljiv. Lani je šola delala v treh izmenah in gostovala na treh krajih. Tudi obe velenjski osnovni šoli sta zaradi tega morali delno na tri izmene pouka.
Letos se je obetalo še težavnejše stanje. Starši so z roditeljskih sestankov pisali vloge in opozorila občinski skupščini, odborniki so skupščini postavljali vprašanje o rešitvi problema, delegacije šole in staršev so prihajale na občino.
Kako rešiti problem?
Predlagali so, da bi se šola preselila v prostore počitniške zveze. Prostore pa smo iskali tudi pri delavski univerzi.
Končno je bil dan predlog, da bi se šola preselila v prostore stanovanjske hiše rudnika lignita Velenje v Stanetovi ulici 38 v Velenju. Tudi ob tem predlogu je bilo vrsto problemov. Samo delovnemu kolektivu rudnika se moramo ponovno zahvaliti za razumevanje.
Mnogo perečih družbenih problemov smo zmogli rešiti samo s pomočjo delovnih organizacij in tudi sedaj gre rudniku lignita Velenje topla zahvala, da je posebna šola v tem šolskem letu začela z delom v svojih prostorih. Prostori bodo s preselitvijo še ene družine zadoščali šoli vrsto let, poleg tega pa je sedaj šola v prijetnem naravnem o-kolju.
Stane Zula
s
šp o r t šport šport šport
Košarkarji za pokal »Šaleškega rudarja«
V počastitev občinskega praznika so se v dvodnevnem košarkarskem turnirju pomerile med seboj mestne ekipe Ljubljane, Maribora, Celja in Šoštanja, za pokal, ki ga je darovala redakcija »šaleškega rudarja«.
Turnir je bil na košarkaškem igrišču v Šoštanju, otvoril pa ga je član uredniškega odbora Rudi Ževart.
Prvi večer so se srečale ekipe Iz Ljubljane in Šoštanja ter Maribora in Celja.	: ■.■«'
III. delavske športne igre
Komisija za oddih in rekreacijo pri občinski skupščini Velenje in občinska zveza za telesno kulturo Velenje sta organizirali v počastitev občinskega praznika III. delavske športne igre občine Velenje. Nastopile so ekipa sindikalnih podružnic iz Velenja — rudnika lignita, rudarskega šolskega centra, »Vegrada«, »Gorenja«, občinske skupščine, iz Šoštanja — termoelektrarne, tovarne usnja, kmetijske zadruge, lesnoindustrijskega kombinata, »Galanterije«, TP »Vino« in »Oljke« iz Šmartna ob Paki in Topolšice.
Skupno je nastopilo 30 ekip s preko 200 tekmovalci, ki so se pomerili med seboj v šestih športnih panogah — nogometu, namiznem tenisu, odbojki, kegljanju, streljanju in šahu.
VEGRAD ZMAGOVALEC
V	nogometu se je pomerilo med seboj 7 enajstoric. V predtekmova-nju v Velenju so nastopile enajsto-rice: RLV, RŠC in »Vegrad«.
Rezultati:
RŠC : RLV	1:1
Vegrad : RŠC	1:0
RLV : Vegrad	0:0
Finalist je postala ekipa »Vegrada«.
V	Šoštanju pa so tekmovale enajstorice: termoelektrarne, TUŠ, »Galanterije«, »Vino — Oljka« iz Šmartna ob Paki.
Po dvodnevnih borbah so dosegli naslednje rezultate:
VINO—OLJKA : TUŠ	4:3
Galanterija : elektrarna	3:2
Galanterija : Vino—Oljka 3:2
Pravico nastopa na finalnem srečanju si je pridobila enajstorica »Galanterije«.
VEGRAD : GALANTERIJA 2:0 (2:0)
Finalista sta se med seboj pomerila na stadionu v Šoštanju. Igralci »Vegrada« so zasluženo premagali enajstorico »Galanterije« z rezulta-
tom 2:0 in osvojili pokal, ki ga je daroval pokrovitelj — sindikalna podružnica RLV.
Za »Vegrad« so nastopili: Jurčec, Rodič, Kraljevič, Kantar, Zepič, Go-jevič, Zver, Meh, Pintarič, Berton-celj.
Za »Galanterijo« pa: Kolšek, Luk-raan, Naroločnik, Berložnik, Vučina, Bukovec, Krajnc, Bernik, Kačičnik, Kumer, Pirečnik.
NAMIZNI TENIS
V izvedbi Partizana iz šmartna ob Paki je bilo v domu Partizana tekmovanje v namiznem tenisu. Nastopilo je osem ekip, ki so se po zanimivih borbah zvrstile takole:
1.	»Vino« Šmartno ob Paki
2.	Kmetijska zadruga šoštanj
3.	Rudnik lignita Velenje
4.	Rudarski šolski center Velenje
5.	Elektrarna šoštanj
6.	LIK šoštanj
7.	»Oljka« Šmartno ob Paki
8.	Opekarna Gorenje
Najboljše uvrščene ekipe so prejele darila, ki jih je pripravila sindikalna podružnica »Vina — Oljka«.
ODBOJKA
Na odbojkarskem igrišču v To-polšici so nastopile ekipe Topolšice, »Vegrada« in Gorenja.
Rezultati:
Topolšica : Gorenje 2:0 (15:2,15:1)
Vegrad : Gorenje 2:1 (10:15, 17:15, 15:2)
Topolšica : Vegrad 2:0- (15:6,15:3)
Nastopili so, za:
Topolšico: Kavnik, Kugonič, Si-moniti, Zager V., Starič, Tamše in Bevc.
Gorenje: Zaje, Vranjek, Zorko, Su-hadolnik, Kajzer, Terglav, Kosel in Šumer.
Vegrad: Zver, Jakovljevič, Žepič, Stojanovič, Švenda, Vučina, Supič.
Pokal je osvojila ekipa Topolšice. Zelo dobro igro pa so pokazale eki-
pe »Vegrada« in »Gorenja«.
NAJBOLJŠI RLV IN ZAGER
Tekmovanje je bilo v Šoštanju v izvedbi občinskega strelskega odbora. Nastopilo je 9 ekip s 36 strelci. Najboljši so bili strelci rudnika lignita Velenje. Rezultati ekip:
1.	RLV	620 krogov
2.	TEŠ	589 krogov
3.	TUŠ	562 krogov
4.	Ravne	520 krogov
5.	Občinska skupščina 456 krogov
6.	EFE šoštanj	431 krogov
7.	RŠC Velenje	430 krogov
8.	LIK šoštanj	420 krogov
9.	Kmetijska zadruga
šoštanj	403 kroge
Najboljši posamezniki pa so bili: Roman Zager, RLV 165 krogov Janko Sme, RLV 158 krogov Janko Štrukelj,TEŠ 156 krogov Zdenko Jesih,TUŠ 155 krogov Ivan Ojsteršek, TEŠ 154 krogov Martin Obšteter, Ravne	152 krogov
SKROMNA UDELEŽBA
V delavskem klubu v Velenju so se pomerile med seboj šahovske ekipe. Največ uspeha je imela ekipa RLV. Nastopilo je pet ekip.
1.	RLV I. ,	26,5 točk
2.	RLV II.	21,5 točk
3.	TEŠ	18,0 točk
4.	Vegrad	10,0 točk
5.	KZ—LIK šoštanj	4,0 točk
KEGLJANJE
Na kegljšču v Šoštanju je tekmovalo 5 ekip kegljačev. Največ uspeha so imeli kegljači rudnika lignita, ki so tudi zmagali. Vrstni red:
1.	RLV Velenje
2.	Elektrarna šoštanj
3.	TUŠ Šoštanj
4.	Galanterija šoštanj
5.	RŠC Velenje
LJUBLJANA : ŠOŠTANJ 59:55
Ljubljančani so si z dobro igro nabrali nekaj točk prednosti. To pa so proti koncu srečanja domači uspeli zmanjšati. Vendar so svoj finiš pričeli prepozno in so tako Ljubljančani dosegli prvo zmago.
Rekord Melanška -340kg
Na nedavnem mladinskem prvenstvu Slovenije v dviganjn uteži so nastopili tudi dvigalci uteži iz Velenja.
MARIBOR : CELJE 78:63
Celjani niso bili kos boljšim in hitrejšim Mariborčanom, ki so si že v prvih minutah priigrali precejšnjo prednost in jo obdržali do konca tekme.
Naslednji dan so se najprej pomerili reprezentanci Šoštanja in Celja, ter Maribora in Ljubljane, zvečer pa še Ljubljana : Celje in šoštanj : Maribor.
ŠOŠTANJ : CELJE 111:84
Mladi igralci Šoštanja so pokazali odlično igro in povsem nadigrali Celjane, ki so sicer igrali dobro, ven-' prepočasi, da bi lahko preprečili tako visoko zmago Šoštanja.
MARIBOR : LJUBLJANA 70:66
Obe ekipi sta si močno prizadevali doseči zmago. Ljubljančanom bi zmaga pomenila že popoln uspeh. Zato je bila tekma izredno zanimiva in borbena. V odločilnih trenutkih pa so imeli več sreče. Mariborčani in tako zmagali.
LJUBLJANA : CELJE 94:70
Ljubljančani v Celjanih niso imeli težkega nasprotnika in ni bito vprašanje njihove zmage. Kljub porazu pa so Celjani napravili dober vtis na gledalce.
ŠOŠTANJ : MARIBOR 90:84
To je bilo odločilno srečanje dveh enakovrednih nasprotnikov za osvojitev pokala. Ves čas tekme sta se ekipi menjavali v malenkostnih vodstvih. Vendar pa enim kot drugim ni uspelo priigrati izdatnejše prednosti v koših. V zadnji minutah igre pa so šoštanjčani po veliki borbi dosegli zmago.
Jože Zaluberšek, mladinski republiški prvak za leto 1966 v lahki kategoriji
Najzaslužnejši za zmago Šoštanja je bil nedvomno Krope, ki je dosegel največ košev.
^Zmagovalna ekipa Šoštanja je nastopila v sestavu: Natek, Zupančič, Perhaj, Krope, Cerar, Moškon, Jerič, Videmšek in De Costa.
Vrstni red: šoštanj Ljubljana Maribor Celje
3	2	1	256:227
3	2	1	219:195
3	2	1	232:219
3	0	3	217:283
Tekme si je ogledalo več sto gledalcev, ki so navdušeno pozdravili zmago domačega moštva.
V imenu pokrovitelji redakcije časopisa »šaleški rudar« je pokal podelil zmagovalni ekipi glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks.
Potem ko je čestital zmagovalcem in se zahvalil ekipam za udeležbo je poudaril, da so s tem turnirjem tudi košarkarji prispevali svoj delež v počastitev občinskega praznika.
Šport za občinski praznik
NOGOMETNI TURNIR
V počastitev občinskega praznika je Partizan šoštanj priredil turnir \ nogometu, na katerem sta nastopili poleg domačega Partizana še ekipi Velenja in Šmartna ob Paki.
Prvo mesto so osvojili domači nogometaši, potem ko so premagali
V ŠOŠTANJU
Šmarčane in igrali neodločeno z Velenjčani.
Rezultati:
šoštanj : Šmartno ob P. 4:1 (3:0) Velenje : Šmartno ob P. 2:2 (0:0) šoštanj : Velenje	1:1 (1:0)
Največ uspeha je imel FRANC MELANlŠEK, ki je postavil nov državni rekord v težki kategoriji. Dvignil je v triatlonu 340 kg. Obenem pa je izboljšal tudi državni rekord v teznem dvigu na 115 kg.
Jože Zaluberšek je nastopil v lahki kategoriji in osvojil prvo mesto z rezultatom 260 ikg, ter postal republiški prvak za leto 1966.
Izkazal se je tudi Tone Sušek, ki je bil tretji v srednji kategoriji z rezultatom 215 kg.
KOŠARKA — SLOVENSKA LIGA
»Elektra« iz Šoštanja, ki je bila že nekaj kol nazaj kandidat ,za eno najboljših mest na lestvici je v zad. njih kolih popustila in tako ostala
ol) koncu prvenstva v sredini lestvice — na šestem mestu. Da je do tega prišlo krivijo igralci vodstvo kluba, ki mu ni bilo do tega, da bi se košarkarji borili za vodilno mesto na lestvici. Bali so se kvalifikacij in zvezno ligo, za kar ne bi bilo dovolj denarja.
Melanšek se je skupaj z zveznim sodnikom Ludvikom Uran jekom udeležil državnega prvenstva v Splitu. Dosegel je v težki kategoriji drugo inesto z rezultatom 335 kg. Izboljšal pa je svoj državni rekord v teznem dvigu na 117,5 kg.
Tovariš Uranjek meni. da bo Melanšek v bojših tekmovalnih pogojih ponovno izboljšal državni rekord, saj na treningu dvigne v triatlonu tudi 350 kg.
Šahovske vesti
V	okviru prireditev počastitve občinskega praznika je šahovski klub Velenje priredil številna šahovska tekmovanja.
MLADINSKI TURNIR
Nastopilo je osem igralk in igralcev. Zmagal je Franc Grič-nik s 6,5 točk, pred Ivanom Godcem 5,5 točk in Ivanom Hrastnikom 5 točk.
TEKMOVANJE OSNOVNIH ŠOL
V	ekipnem tekmovanju so se med seboj pomerile osnovne šole.
Vrstni red:
1. Osnovna šola Gustava Ši-liha Velenje 10,5 točk, 2. Osnovna šola Šmartno ob Paki 9 točk, 3. II. osnovna šola šoštanj 4,5 točke.
Na tekmovanju pionirk je bila najboljša Jana Hudomal iz Raven pri Šoštanju, druga je bila Ivanka Rajšter, tretja pa Marjana Lipičnik.
PUKMAJSTER NAJBOLJŠI
Na brzopoteznem turnirju je nastopilo 12 šahistov, pet najboljših pa se je zvrstilo takole:
1.	Jože Pukmajster 9 točk
2.	Aco Radosavljevič 9 točk
3.	Ivan Mihelič	8 točk
4.	Janko Osojnik	7 točk
5.	Mirko Labuz	7 točk
CELJANI PRVI
V	medobčinskem šahovskem tekmovanju so nastopile ekipe Žalca, Celja, Slovenj Gradca in Velenja.
Vrstni red:
1.	Celje	75,5 točk
2.	Slovenj Gradec 67,0 točk
3.	Žalec	44,5 točk
4.	Velenje	29,0 točk
I. H.
Lesonit prvak, Elektra šesta
Ne glede na kvalifikacije in zvezno ligo, ki bi se ji lahko tudi odrekli, bi ob večji podpori klubskega vodstva lahko dosegli boljšo uvrstitev, morda tudi naslov republiškega prvaka.
V interesu vseh bi morala biti čim boljša uvrstitev in želja po najvišjem naslovu, saj so imeli letos tako dvanajstorico, ki bi to lahko dosegla.
KONČNA LESTVICA SLOVEN-
SKE KOŠARKARSKE				LIGE	
Lesonit	18	17	4	1246:103?	28
Ilirija	18	13	4	1275:1068	26
Maribor 66 18		13	5	1167:1031	26
Rudar	18	10	8	1206:1156	20
Maribor	18	9	9	1306:1169	18
Elektra	18	9	9	1112:1155	18
Jesenice	18	9	9	1163:1221	18
Trnovo	18	7	11	1011: 999	14
Ljubljana	18	5	13	1105:1248	10
Triglav	18	1	17	967:1355	1

!!
Telesni kulturi mesto, ki ji gre

i
v

V Ljubljani bo v kratkem zasedala konferenca Republiške zveze za telesno kulturo, ki bo med drugim obravnavala tudi nadaljnji razvoj in sploh položaj telesne kulture v našem družbenem razvoju. Ker se tudi v naši občini vedno pogosteje srečujemo s temi problemi, smo zaprosili predsednika občinske zveze za telesno kulturo Edvarda Cen-triha, ki bo delegat naše občine na tej konferenci, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
KAJ BO PO VAŠEM MNENJU GLAVNA NALOGA KONFERENCE?
Republiška konferenca bo predvsem morala jasno in določno začrtati pot bodočemu razvoju telesne kulture. Pri tem ne bo mogla mimo že znanih, a v praksi vse premalo uporabljenih, načel socialistične družbe o vrednotenju telesne kulture. Ta načela so sicer jasna in predvsem nesporna. Doslej pa so bila in so žal še, le na papirju. Skrajni čas je že, da ta načela in ideje zaživijo tudi v stvarnosti. Pri tem ne bomo mogli mimo dejstva, da je telesna kultura sestavni del splošne socialistične vzgoje in neločljivi del družbenega ter življenjskega standarda.
ALI PRI NAS ŠE VEDNO IZHAJAMO NA PODROČJU TELESNE KULTURE IZ SPLOŠNE
USMERITVE »PREKO MNOŽIČNOSTI H KAKOVOSTI«?
Vsekakor! Množičnost telesne kulture je pri tem potrebno posebej osvetliti kot odraz življenjske in kulturne ravni ter potreb ljudi. Pri takem obravnavanju množičnosti pa velja posebej omeniti osnovno načelo, da mora biti množičnost vsem, ki delajo na področju telesne kulture, prva naloga, šele ob množičnem vključevanju vseh starostnih skupin in zlasti vseh kategorij ljudi bo telesna kultura lahko bolj upravičeno zagovarjala svojo »ceno« in zahtevala od družbe ne le podporo, temveč ustrezen delež narodnega dohodka, ki ji gre zaradi pozitivnih vplivov na velik del občanov.
O KATERIH PROBLEMIH PA BO KONFERENCA POSEBEJ RAZPRAVLJALA?
Ugotavljamo, da razvoj celotne telesne kulturne dejavnosti zaostaja za družbenim razvojem. To zlasti velja za šolsko telesno vzgojo. Zato bo nedvomno mnogo razprave posvečene problemom telesne vzgoje na šolah vseh stopenj. Naj na tem mestu omenim ugotovitve, ki jih v tej zvezi omenjajo teze, ki so v razpravi in o katerih smo že razpravljali z nekaterimi telesno-vzgojnimi pedagodi naše občine. Vsi namreč ugotavljamo, da kljub jasnim smernicam raznih posvetovanj, obeh kongresov telesne kulture, šolski reformi, priporočilom raznih kulturnopro-svetnih organov od občinskih do zveznih, prav šolska telesna kultura ni našla ustreznega mesta v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Vzroke za to moramo nedvomno iskati v napačnem vrednotenju in obravnavanju tega vzgojnega področja, še najbolj pa morda ravno v objektivnih pa tudi v subjektivnih razlogih, ki onemogočajo uresničenje naprednih pogledov.
Drugi problem o katerem bo govora na konferenci je problem rekreacije v delovnih in drugih okoljih. Tu gre za to, da skušamo osnovne probleme rekreacije obdelati povezano z aktivnim počitkom delavcev med delom, v dnevnem prostem času, med tedenskim oddihom in letnim dopustom. Pri tem pa moramo povzeti organizacijo oziroma tak način »rekreiranja«, da ne bo prvotno zamišljeni rekreativni značaj prešel v ožji tekmovalni šport.
ALI BO KONFERENCA OBRAVNAVALA TUDI DEJAVNOST
TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ?
Nedvomno! Tu bo seveda največ razprave o sedanji vlogi osnovne celice delovanja na področju telesne kulture (društva, sekcije, klubi). Potrebno bo seveda razpravljati tudi o načelih samoupravljanja kot osnovnem družbenem in političnem odnosu v telesni vzgoji. Ne moremo namreč mimo tega, da se tudi v telesni vzgoji uveljavljajo razne metode birokratskega vodenja društev po samovolji posameznikov, ki aktivnega članstva ne prepuščajo k odločanju o perečih problemih telesne kulture oziroma društva kot takega.
KAKO BO V BODOČE S FINANCIRANJEM TELESNE KULTURE?
O tem vprašanju lahko konferenca zavzame le določena stališča, medtem ko morajo zvezni in republiški predpisi določiti način financiranja. Dosedanji način financiranja, kljub neštetim poskusom iskanja raznih oblik, ni zadovoljil. Glavni vir financiranja so bile doslej skromna proračunska sredstva. Ni odveč če dodam, da je gospodarska reforma v nemajhni meri, ob zmanjšanju celotnih proračunskih sredstev, prizadela prav področje telesne kulture.
Ravno zaradi tega se bomo zavzemali za točno zajamčena sredstva, pri čemer hočemo, da se pri financiranju jemlje telesno vzgojo kompleksno. Gre tu za financiranje gradnje, zlasti pa vzdrževanje športnih objektov, za vzgojo kadrov in končno za financiranje same telesnovzgojne dejavnosti, pri čemer ne gre zanemariti niti tekmovalnega še manj pa vrhunskega športa.
KAJ BI PO VAŠEM MNENJU MORALI STORITI, DA BI POSTALA TELESNA VZGOJA RES MNOŽIČNA?
Menim, da je za uresničevanje resnične množičnosti v telesni kulturi, mimo vseh pogojev, predvsem pa pogojev materialnega značaja, potrebno okrepiti propagando za aktiven odnos mladine in ostalih občanov do telesne vzgoje in športa pri čemer mora propaganda biti predvsem načrtna, šolska telesna vzgoja pa mora, kot osnova celotni telesni vzgoji, predvsem pristopiti k bolj intenzivnemu telesnovzgojnemu oblikovalnemu delu ter k istočasni privzgoji te-lesno-kulturnih navad, da ne bo preveč »vsega po malem« nič pa načrtnega in dalekosežnega za nadaljnji razvoj mladega človeka.
MALI OGLASI
PREKLICUJEM
% Veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 159. Alojz Razgor-šek, Šalek 63.
0 Veljavnost plačilnega kartone, ka RLV številka 84 preklicuje Martin Blazinšek, Tomailčeva 21, Velenje.
STANOVANJA
#	Samski mlajši-moški s fakultetno izobrazbo' išče opremljeno sobo v Velenju. Željena je tudi ostala oskrba. Ponudbe pošljite v uredništvo.
PREKLICUJEM IZREČENE
BESEDE
0 Marija Šmon iz Laz št. 3 občina Velenje, obžalujem vse besede, ki sem jih izrekla proti Antonu Šram-lu in njegovi ženi Zofiji in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega postopka.
#	Marija Bizjak iz Velenja, Kersnikova 7, obžalujem izrečene besede, da je Leopoldina Tamše podkupila predsednika hišnega sveta Gašperja Šimeka in se ji zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnjega postopka.
#	Terezija Vadlan in Pavel Vad-lan preklicujeva žaljive besede, ki sva jih izrekla proti Angeli Končnik iz Velenja, Koroška cesta 18 in se. ji zahvaljujeva, da je odstopila od kaminskega postopka.
0 Jožica Podojsteršek iz Velenja preklicujem besede za katere sem dejala, da jih je izrekla Ela Pevec.
PRODAM
% Zaradi selitve: hladilnik, radio-aparat, luščilec in sesalec. Ivan Mar-sel, Tomšičeva 26a II., Velenje.
# Ugodno pletilni stroj, tudi za večbarvne vzorce. Stiplovšek, šaleška 22, Velenje.
SERVIS — garancijo, montažo, navodila in informacije za PRALNE STROJE, vam nudi GAJŠEK, Velenje, Jenkova 5.
KINO
KINO SVOBODA VELENJE
Dne 20. in 21 oktobra »GIUSEPPE V VARŠAVI« poljski film Dne 22. in 23. oktobra »PRIVATNO ŽIVLJENJE BB« francoski, barvni film Dne 25. in 26. oktobra »NEDELJA V NEW YORKU« ameriški, barvni film Dne 27. in 28. oktobra »FANTOM«
francoski, barvni, CS film Dne 29. in 30. oktobra
ZAHVALA
Pri prometni nesreči je izgubil življenje naš sin in brat
pavel žohar
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni njegovim stanovskim tovarišem kakor tudi ostalim članom kolektiva rudnika lignita Velenje, izdelovalnice gumiranega papirja, »Vegrada« in prostovoljnemu gasilskemu društvu Velenje.
Žalujoči: oče, bratje Štefan, Milan, Rudi združinami, Ivan in sestra z družino.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V VELENJSKI OBČINI SO SE JULIJA
POROČILI:
—	KRIŽ Josip, sprevodnik iz Siklrevcev 28 in JEZERNIK Silva, delavka iz Silove 24.
—	TANJSEK Anton, električar iz Hrastovca 48 in ROGOVNIK Jožefa, krojaška pomočnica iz Hrastovca 20.
—	KOLAR Peter, rudar iz Rogatca 41 m STEINER Terezija, trgovska pomočnica lz Velenja, Šaleška 20.
—	JEVŠNIK Jože, usnjar iz Velenja, Celjska 25 ln GAŠPER Alojzija, delavka iz šmart-na 70.
—	JERNEJSEK Leopold, mizarski mojster iz Celja, Ljubljanska 3 ln TOVORNIK Antonija, natakarica iz Celja, Ljubljanska 3.
—	TANDARA Josip, rudar lz Bekteža 3« in NAVODNIK Marija, delavka iz Velenja, Koroška 72.
—	STOJANOVIČ Aleksander, absolvent filozofije iz Maribora, Partizanska 73 in KISO-VEC Ida, vzgojiteljica iz Ljubljane, Linhartova 62.
—	KOTNIK Jožef, rudar lz Velenja, Ken* kova 3 ln JUG Marija, delavka iz šoštmji Metleče 35.
—	SEŠEL Ivan, klepar iz Velenja, Kajoto va 10 in PRAPROTNIK Angelca, trgovska po-močnlca iz Velenja, Čopova 14.
—	REPNIK Pavel, strojni ključavničar t Velenja, Koroška 27 ln DOBOVICNIK Mariji, kuharica lz Velenja, Koroška 27.
—	BRECL Franc, rudar iz Liboj št. 6 h KRIŽAN Terezija, delavka lz Liboj št. 6.
—	OBREZ Jožef, rudar iz Loke 77 ln DM GAR Pavla, delavka iz Velenja, Sercerjeva t
—	VODOVNIK Rajmund, rudar lz Vekn]: Jurčičeva 4 in MAVC Marija, trgovska po močnlca it Velenja, Koroška 58.
UMRLI SO:
—	CREP Ana, gospodinja iz Paškega Koxj» ka št. 4, stara 69 let.
—	DOMJANIC Josip, učenec RSC iz Okru. glega vrha 27, star 18 let.
—	CANC Anton, rudarski upokojen« i: Plešlvca 14, star 56 let.
—	FRISKOVEC Neža, soc. podpiranka & Saleka 32, stara 90 let.
—	ČUDA Jože, posestnik lz Arnač št. It, star 75 let.
—	KORTNIK Terezija, družinska upokoj® ka iz Podgorja 19, stara 84 let.
—	HLASTEC Terezija, gospodinja Iz Vek-nja, Sercerjeva 2, stara 54 let.
MESECA AVGUSTA PA SO SE POROČILI:
—	KUMPERGER Ivan, strojni tehnik iz štor 12 ln LU2AR Štefanija, profesor iz štor št. 12.
—	PRUSCH Friderik Kari, študent iz Slovenj Gradca, Meškova 3 ln KOMPAN Ljudmila, strokovni učitelj iz Šoštanja, Heroja Rozmana 2.
—	BLAGOTINšEK Franc Viktor, električar iz Velenja, Stanetova 25 in KUNST Ksenija, kmetijski tehnik lz Velenja, Tomšičeva 28.
—	REBERNIK Stanislav, strojni ključavničar iz Skal 116 ln KOS Marija, krojaška pomočnica iz Velenja, Slandrova 9.
—	GOJEVIC Ante, uslužbenec iz Velenja, Tomšičeva 16 ln KNEŽEVIC Elfrida, farmacevtski tehnik iz Skal 108.
—	ARTELJ Oto Franc, uslužbenec lz Žalca 57 ln NAHTIGAL Amalija, računovodja iz Go-milskega 9.
—	TROBINA Kari, rudar iz Podgorja št. 8 in GUNZEK Ivana, gospodinja iz Šoštanja, Goriška 16.
—	RAZBORšEK Edvard, delavec iz Dobrlše vasi 9 ln TRUSNOVEC Milena, tehnični risar Iz Celja, Kersnikova 22.
—	VERTACNIK Ivan, rudar iz Velenja, Ht, roška 41 ln CERKOVNIK Ljudmila, delavki iz Hrastovca 47.
—	BRODEJ Franc, rudar lz Velenja, Tomšičeva 16 ln KADLICEK Anica, delavka iz Velenja, Celjska 48.
—	HLIš Ivan, električar iz Gaberk 50 ta STEFANCIC Mihaela, delavka iz Polzele 82.
UMRLI SO:
—	PAVŠE Filip, upokojenec iz Žerjava 7!, star 62 let.
—	ŠMID Vladimir, odvetnik iz šoštanj« Kajuhova 10, star 60 let.
—	JUVAN Franc, upokojenec lz TopoHIa št. 131, star 64 let.
—	CERENJAK Ferdinand, upokojenec t Raven št. 89, star 62 let.
—	CAS Ana, gospodinja lz Gaberk št. B, stara 75 let.
—	VAJDL Angela, prevžitkarica iz Belih vod št. 45, stara 65 let.
—	TANJšEK Stanko, električar lz Hrastovca 51, star 34 let.
—	CERNEVSEK Janez, soc. podpiranec b Šaleka 32, star 62 let.
—	ŠILIH Ana, gospodinja lz Podkraja prt Velenju št. 7, stara 65 let.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za notranje zadeve Številka: 2-21-31/1966 Datum: 5. 10. 1966
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 39/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju mesta in okolice Velenja in Šoštanja najdeni spodaj navedeni predmeti:
1.	moško kolo znamke ROG-TAURING; najdeno v Velenju;
2.	žensko kolo znamke TOURING;
3.	gotovina v denarju, najdena v Šoštanju;
4.	ključi motornega kolesa z izvijačem, najdeni pri starem jašku;
5.	6 svežnjev kljručev (dva svežnja v etuijii) med njima ključ od blagajne št. 20659/13;
6.	moško kolo znamke ROG, DIAMANT, ROG, neznane znamke in znamke ROG, najdena v okolici Šoštanja;
7.	sekirica, najdeni pred gostilno »Kmečki dvor« v Šoštanju;
8.	moško kolo znamke ŠPORT, žensko kolo znamke ŠPORT, moško kolo znamke ŠPORT, moško kolo znamke ROG-SPORT, moško kolo znamke VESTA, moško kolo znamke ROG, moško kolo znamke EXSTRA, moško kolo znamke ROG,
moško kolo znamke VVANDERER in moško kolo znamke SPORT-ROG.
9.	otroška torbica, najdena v sprejemni pisarni občine. Prosimo lastnike zgoraj navedenih predmetov, da jih
dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo ti predmeti last družbenega premoženj.a
Izgubljene predmete lahko dvignete vsako sredo popoldan.	1
Načelnik Martin Tovornik 1. r.
c l a 8 i l o socialistične Z v e ze d b lo v« c o a ljudstva o b cl ■■ vs levje
Lastnik ln Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, MIlan Sterban, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek ln Rudi Zevart — List Izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev ln 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozlturm Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tisk ln kllšejl: GP
Celjski tisk Celje.