DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. -------tr-v^^^^ci« -- Ithaja kot priloga nSLO VENCU" vsak prvi in tretji četrtek meneča. Ako je ta dan praznik, izide .DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca« »a dobivajo zastonj. - opisi in dopisi naj se pošiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravništvu .DOMOLJUBALjubljana, v setnenislcih ulicah it. 2. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, in Ili lcr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. fctev. 5. V Ljubljani, 5. marca 1891. Imetnik IV. Volitve v državni zbor. Zadnji torek so se vršile volitve državnih poslancev v kmetskih občinah na Kranjskem. Izvoljeni so vsi poslanci, katere je pri prvem naznanilu priporočil tudi .Domoljub", samo, da sta gospod grof Hohenwart in gosp. vodja Povše menjala svoje volilne okraje, tako da je gosp. grof Hohenwart izvoljen na Gorenjskem in gosp. Po v še na Dolenjskem. Ko bodo vse volitve končane, bo .Domoljub" obširno o njih poročal svojim bralcem; danes pa jim naznani, kako so naši bratje v Istri delali in trpeli pri volitvah. Že nekaj let sem je Istra dežela zmage. — Kajpak na pravični, slovenski strani. Protivniki padajo I Začelo je solnce nam jasneje svetiti, da natančneje vidimo na svojo usodo: na spletke in intrige naših krnjelov in šarenjakov in na bedni stan svojih kršnih bratov. Zat6 morajo i speči se vzbuditi. Pri nas celo dozdajni slepci spregledujejo! Potem pa, akoprem so naši bratje v Istri malo bolj počasni, ali ipak izvršujejo pomen krilate besede: .Ne straši se znoja, ne plaši se boja!" Zmagali smo ne samo skoro na vsi črti iztočne Istre, kjer kandiduje naš vrli deželni odbornik Spin-čič in sicer v uekojih krajih prvikrat letos, nego i v skoro dozdaj še povsem šarenjaškem zapadu Istre. Zmagali smo, ter si slavno osvetlili lice, kjer smo dvojili, di\ cel6, kjer se še nismo nadejali zmage. Tak6 smo zmagali ko levi — da drugih krajev še ne imenujem — v Motovunu, Ižoli, Višujanu, Vodnjanu, Barbanu — iu celo v Breču, kjer je gnezdo isterskega krnjelstva. Samo malomarnost nekega g. K. je provzročila, da smo le bojda za kaka 2 ali 3 glase propali v Pulji, — natančnega poročila od tam ' še nemam. — Sploh: Mi imamo zdaj čez 100 volilnih mož ali .fiducijarov", nasprotniki nekako par desetiu menj. 8koro vsa .Kampanja" — kakor se tukaj veli — ali občine po deželi so potem takem uaše. O kako je zavrisknula cela Istra, kako zaoril je donebesni .Živio"! Kako so obledeli in omedleli naši dušmani! Hitel bi bil rad k čarovni žici, da bi Vam sporočil našo in — mislim — Vašo radost, vrli mi kranjski bratje! — ali nemarno je in jako, jako daleč je do nje. Ozšral sem se po nebu, da bi južne ptice, ki se bodo zdaj na pomlad vračale na Vaš in svoj dom, k Vam seboj ponesle mojo vest in naš presrčni pozdrav. Celo sibirsko primorska burja, ki hoče po zimi na vsak način biti naša ne-bodi je treba prijateljica, sklenila je za časa naših slavnih volitev z nami kompromis. Vidite, škofov pastirski list in molitve vernikov niso bile zastonj — ne! A nikar ne mislite, da je bilo to za nas tako lahko delo, kakor ruskim židovom pšenico v škafe sipati. Tudi nam za to ni metala novcev v krilo nobena „alliance israelite". Pred vsem moramo tu z vso hvaležnostjo omenjati preobilo zaslug, koje so si stekli za brižni ljud duhovniki. O ko bi Vi sami, slovenski liberalci, znali za vso požrtvovalnost in nevarnost, s kojo so delali, morali bi bolj spoštovati naše svečenike. Zares, ti so pravi prijatelji ljudstva I Naj le kratko jedno primero povdm. Neki duhovnik, ki ima za narodnost največ zasluženja za pol Istre, trudil se je neznausko in vse žrtvoval, da bi zmagal naš ljud, in to je po dolgih mučnih letih dosegel; a zato 80 Krnjeli t N. poluglasno govorili, da ga hočejo ubiti. Ali njegov verni ljud, to čuvši, ga je straiil pleča ob plečih, kakor skala, in vsi napori dušmanov so bili, hvala Bogu, brez nesreč za našo kri. Strastne so bile volitvene borbe. Da o drnzih molčim, omenim le o jedni občini B. Tu so se klatili okoli Taljani iu njih privržeriei tam od Puli« in od Vodnjana. Po noči in po dnevu niso dali miru našemu brižnemu ljudstvu. V vozovih, na konji ali pa peš so bogati Talijančki vednostno proučavali našo Istro, ne bi Ii kdo nafiince? skočil v njihov kurnik. Kupovali so jih po 1. 2, 5, nekatere cel6 ta 50 gld. A malokdo se jim je ndal. Dvema mojima znancema-agitatorjema so ponujali vsakemu 50 gld., in čast njima, nista se omadeževal«. Cela truma pijouirjev Jaške kulture" je švigalo okrog, Da »se strani so zdaj merili ceste ter krasne paviljone in Ovidijevo zlato ddbo so napovedovali, — samo da bi rešili čast spasiteljem, divno molčečim poslancem. Vse to pa ni nič pomagalo; Slovaui so v Istri zmagali in z njim je zmagala pravica. Kaj „ je novega Iz Domžal, 20. februvarija. Dnč 18. t. m. smo imeli pri nas prvotno volitev, b kateri je privrelo nenavadno veliko volilcev. Volili smo pri zakleujeiiib vratih, tako, da je bil med volitvijo volilcem vhod nemogoč. Zelo čudno, pa lahko umevno ! Znan gospod se je mnogo trudil, da bi vrgel može, ki so obljubili svoje glasove g. Povšetu, pa trud njegov je bil brezvspešen. Da se je pa naše verno ljudstvo tako vzbudilo, ima se v prvi vrsti zahvaliti .Domoljubu", kateri pri nas šteje 60 naročnikov. Velika nesreča bi se bila kmalu zgodila dne 19. t. m. v Domžalah. Peljal sem se v sosedno župnijo pokopat mrliča, ker je domači gosp. župnik nekoliko zbolel. Komaj voznik dobro požene, prileti železniea izza Goričice. Konj ugleda vlak, nategne ušesa in se začne tresti. Hlapec skoči hitro z voza. rekoč: „Oh, zdaj-le bo pa hudo" iu krtpko prime konja pri glavi. Tudi jaz se hitro otresera kocev in po Slovenskem? rinem iz voza. Zdaj se začne hud boj, konj prha skozi nosnice, skače in se spenja kviš';o, hlapec drži, kar more, a veudar grozoviti ples je čedalje hujš'. Vse je s strahom gledalo, kakšen bo konec. Hvala Bogu, hlapec-vojak je zmagal. Vlak je drkoil pred nami memo nas in prestrašena žival se je počasi pomirila. Naj bi vlak tacega konja zasačil v Trzinu ali Dobravi, kjer drdra prav na državni cesti, mora biti vse drobno in mrtvo. Se nekaj bi rad povedal gledd železnice; pa se prav nič ne bojim, da bi mi kdo upal reči: „Ni res.« — Kakor je v svojem času tudi BLaib. Ztg.' omenila, se železniška proga ovija okoli prijaznega griča, na katerem stoji maihna cerkev, imeoovana Goričica, katero varuje Mati Božja in gospod bene-ficijat, kadar ni v slovenski ali uemški šoli ali kje drugod. Prvi vlak piha mimo te cerkvice v delavnikih. nedeliah in praznikih ravno sedem minut Listek. Po viharju svetlo solnce. i. Dobro uro od mesta L. leži prijetna, mala vas: imenujemo jo Dobovje. Vas ni velika in tudi posebno lepih hiš ni videti, vendar prebivajo tukaj večinoma zadovoljni in srečni vaščani. Posestniki sicer nimajo veliko zemljišča, a večjidel vsak zrni poleg tega še kako rokodelstvo. Precej pri vhodu v vas stoji posebno lepa hišica' okna se ravno svetijo v zlatem solncu in mladike vinske trte se ovijajo po zidovih, poleg hišice je lepo obdelan vrtič, na katerem je poleg zelenjave tudi mnogo krasno cvetočih rož. V tej hišici je prebival mizar Pavlin vesel in srečen, z blago ženo in dvema otrokoma. - Ko se pričenja naša povest, dela mizar v svoji delavnici, žena je pa na vrtu med gredi- cami, kjer se igrata tudi oba otroka. Mali Peter jaha ves srečen na svojem lesenem konju, katerega mu je prinesel .Miklavž", vzdiguje nad njim svojo sabljo ter si gotovo misli, da ga ni bolj vrlega vojaka na svetu, kakor je on, mali Peter. Starejša Ana je pri materi ter ji, igrajoča se, že nekoliko pomaga pri delu. — Iz hiše se pa sliši vesela pesem, katero prepeva mladi mizar. Kaj ne da, srečna družina! Malo imajo in vendar ničesar ne pogrešajo. Kdo bi jih ne zavidal Pavli-novih? — In vendar: Srečna družina ne sluti, kaki črni viharji se zbirajo nad njeno srečo, ki mogoče v trenutku uničijo vso srečo in upanje za prihodnost. Pač dobro, da človeku ni znana prihodnost m njeni darovi, sicer bi ne mogel biti nikoli brez skrbi; zakaj vedno mu le raji donaša slabega, nego dobrega. II. Proti večeru istega dn<* obiskal je Pavli nove nenavaden gost; bil je žitni trgovec Oderač. Vsak otrok poznal ga je v vasi in bal se ga je ter tekel pred Šesto uro zjutraj, ko se ravno služba božja pričenja. Komaj dober streljaj od te cerkvice pa prereže železnica eno pot in tri ceste, katere vse držijo proti cerkvi. Tedaj ravno takrat, ko ljudje najbolj hitijo v cerkev, zvija se železnica v temi in megli med njimi. Bes je, da vlak poprej zažvižga, a ljudje se za to malo brigajo, ker se jim mudi v cerkev. Železnica ima prosto pot, pa tudi ljudje, ker ni nikjer nobene ograje in nobene čuvajnice. Vrh tega imamo tudi mi, kakor drugod, gluhe, slepe in kratkovidne, hrome in stare ljudi, živino in vozove. Kako lahko bi se pripetila kaka nesreča! Celje. (Porotno sodbe.) Lani je „Domoljub" opisal, kako da je gospa šmid v Vitanji od židovskega agenta iz Dombovara na Ogrskem kupila dva soda vina, a pogodbo je nevedoč podpisala za toliko množino vina, da ga je po železnici dospelo dva vagona, t. j. dva železnična voza. Vsled tega je Židov Ha-berfeld bil sedaj poklican pred porotnike, a ni prišel. Tudi moj sosed je porotnik. On mi je pravil, da so telegrafovali v Dombovar in pozno zvečer dobili odgovor, da zatoženec ne inore priti, ker je bolan. Ali naznanilo ni bilo resnično. Tisto noč so namreč orožniki pri Zidaniraostu v roke dobili Haberfelda. Ta bo pred porotnike stopil pozneje enkrat. — V Staremtrgu so se v krčmi fantje sprli. Hlapec Pongrac Rutnik je z nožem ranil Korošca, Ferdriča in Kamnika. Hlapec je za takšno »ljubeznivost" dobil 4 leta hude iu s postom poostrene ječe. — Dniuar Pahernik iz Maribora je pri Dolniku blizo Slovenje-bistrice ukradel uro in 5 gld. 41 kr. Tat je sicer poskusil pete pobrati, ali ni imel sreče. Pozneje je prišlo na dan, da so njegovi dolgi prsti v zadnjem času pograbili čez 300 gld. in še počenjali druge hudobije. Za pokoro so mu prisodili 8 let hude in s postom poostrene ječe, potem pa še pride pod policijsko nadzorovanje. — Pekovski učenec Kltijdarič v Ptuji je svojemu tovarišu Jožeku Drevenšek iz-pehnil oko in s tem sebi prislužil 2 leti hude ter s postom poostrene ječe. — V neki krčmi pri sv. Barbari v Halozah so se sprli fantje. Kočljar Marko Kostanjevec jih je začel miriti; ali za plačilo je dobil jedno po glavi in pa z nožem v hrbet. Hudobni Martin Belšak bo zavoljo težkega poškodovanja telesnega sedel 4 leta v hudi in s postom poostreni ječi. — Posestnik Franc Solina v Lančjivesi je s pomočjo motike na drugi svet poslal Blaža Pišec. Da tako ni bilo prav, o tem bo imel čas premišljevati v hudi ječi skoz 5 let. Cerkev in šola. Rim, 1. marca. Kakor bi radi sovražniki Vatikana, da bi ua Petrovem trgu zopet trava rasla, tako jih vselej v oči bflde, kadar sveti Oče obhajajo kako spominsko slavnost. 20. p. m. obhajala se je trinajsta obletnica, odkar so sedanji papež bili izvoljeni v najvišo pastirsko pred njim, če ga je le zagledal od daleč. In to ni bilo čudno. Mož je nosil oguljeno suknjo, na kateri se ni več poznalo, kakšne barve je bila nova; dolgi zmršeni lasje so mu pokrivali glavo in izpod gostih črnih obrvij kukalo je dvoje majhnih sivih očij, ki so vedno plašno begale na okrog. Oderač je bil živa podoba brezsrčnega oderuha. Žitne kupčije, ki jih je imel, so le nekako pokrivale njegove oderuške kupčije in ljudje, ki so se morali v stiskah zateči k njemu za pomoč, bili so večinoma izgubljeni; ni jih izpustil dotlej iz rdk, dokler jih ni pognal iz rodne hiše. Mizar Pavlin je bil z Oderačem v daljnem sorodu ; a bila sta si tuja. Pavlin ga ni mogel trpeti zaradi njegovega oderuštva. Zato se je mizar čudil, ko zvečer ta človek stopi v njegovo hišo. »Dober večer, oče Oderačev; kaj pa vas je privedlo v našo hišo?" vpraša ga mizar. Oderač se urno ozre po delavnici okrog, grč in zapre odprto okno ter na to reče na tihem Pavliuu: »Nekaj dela imam za-te; toda pred vsem mi moraš obljubiti, da o tem nikomur ne spregovoriš besedice, tudi ženi ne; zakaj ženske so jezične in nič jim ni upati. Napravi mi po tej le merici močno skrinjico iz trdega lesa, katero moraš do ponedeljka izgotoviti ter jo vložiti v steno v moji hiši. V ponedeljek zvečer ob devetih te pričakujem doma, gotovo pridi z narejenim delom; mislim, da se ne boš kesal zato. »Precej bom to napravil", reče Pavlin »vsaj vem, da že nimate kam spravljati svojih denarjev". — Oderaču se pri teh besedah stemni oko. »To bo poglavitno le za moje kupčijske bukve; denarja tako ni veliko v sedanjih časih, ko ni že skoro nobene kupčije." »No saj nisem nič hudega mislil", izgovarja se Pavlin, ko vidi nejevoljo Oderačevo. »Nič hudega, le skrbi, da gotovo narediš delo do določenega dne. Lahko noč! Ponedeljek večer se je kmalu približal; bilo je nebo oblačno in pričakovati je bilo soditi po bliskanju in grmenju obilega dežja. Pavlin gre ob določi ni službo. Zastopniki raznih vlad so se ob tej priliki poklonili vzvišenemu jetniku v Vatikanu želeč mu, da bi še dolgo vladal s tisto modrostjo katoliško cerkev, katero je doslej vedno kazal navzlic vsem zaprekam, ki mu jih stavljajo razne brezverske vlade. Kdo izmed nas bi se takim željam ne pridruževal z vsem srcem ? Naj sovražni listi pišejo kar hočejo! Postne pridige, katere sem zadnjič naznanil, obhajajo se tudi v papeževi kapeli. Po stari navadi jih ima večidel kak pater iz kapucinskega reda. Letos je bil v ta namen poklican pater Frančišek iz Lorete. Kakor nam časniki poročajo, se teh pridig tudi papež vdeležujejo vsaki petek. Letos za mesec september so napovedani mnogi romarski shodi. Velike priprave delajo se za tak shod v Parizu. Kardinal tega mesta sam je prevzel varstvo vlaka francoskih delavcev, kateri se bodo romanja v obilnem številu vdeležili. Te dni je bil tu neki monsignor iz Pariza, da vse potrebno ukrene za sprejem, stanovanja itd. onih, ki hote večno mesto obiskati. Poročil sem Vam že o priliki, da je v Rimu društvo za češčenje mučenikov. To je pred štirinaj. stimi dnevi osnovalo shod v katakombah sv. Valentina. Le-ta mučenik bil iz leta 270 pr. Kr. obglavljen iu tam tudi pokopan, kjer ima grobišče prvih kristijanov še zdaj po njem svoje ime. Imenovane katakombe so najdene najnovejši ča* in so znani«, nite zato, ker so iz njih razvidi razlika med mirnimi in sovražnimi časi. Ob mirnih časih so si kri-stijanje pripravili za svojo shode prostorne kraje s primernim vhodom. Kader pa tudi v teh katakombah niso bili več mirni, poiskali so si tesnih za-tišij s skrivnim vhodom. Prav tako je tudi v katakombah sv. Valentina. Spodnji prostori so široki in prav po navadi nekdanjih cerkva. Zgornji pak so tesni, — za najbolj nevarne čase. — Društro za češčenje mučenikov oskrbelo je za god sv. Valentina veliko mašo, popoldne pa litanije in procesijo prav na ta način, kakor sem Vam enako slovesnost že lani v „ Domoljubu" opisal. K ari in. Gospodarske in obrtnijske stvari. Kedaj odstaviti teleta, odločena za pleme. Kakor ni dobro, tistih telet, katera smo od-menili za pleme, preslabo krmiti, ravno tako je z druge strani nespametno, če jih predobro krmimo. Žival. ki se v mladosti preslabo krmi, se sploh dovolj ne razvije, ampak zaostane; ako se pa predobro in prebogato krmi. dobi pa žival preveč na- gnenja za debeljenje iu opitanje. kar je pri telicah na škodo mlečnosti. Take izpitane telice se težko ubreje ter dajo potem tudi premalo mleka. Napake, ki se pri reji mlade živine store, se kasneje ne dado na nikak način več popraviti. Zato so morajo telice, katere hočemo vzrediti za dobre mlekarice, koj od začetka manj krmiti ter jih moramo zato tudi manj uri k Oderaču nesoč seboj narejeno skrinjico in svoje rokodelsko orodje. Delal je hitro, a za Oderača Še prepočasi, kajti ta ga je vedoo silil, da naj hiti, ker nocoj še nekdo k njemu pride v zelo važnih zadevah. Res nekdo v tem potrka na vežna vrata. Oderač urno plača mizarja ter ga tako rekoč porine skozi stranska vrata iz hiše. tt „Gotovo že zopet kedo išče denarja pri Oderaču," si misli Pavlin in gre svojo pot domov. V tem pa se je ploha vlila in mizar se je plazil ob zidovih vaških hiš, dasi mu tudi to ni mnogo pomagalo. Ves premočen je prišel domov, vesel, da je zopet pod streho med svojimi domačini. III. Drugi dan je bilo lepo jutro; ploha se je po noči razlila in svetlo solnce je prijetno sijalo na vas Dobovje. Mizar sedi ravno s svojo družino pri kosilu ko prihiti v hišo sosedinja. ' »Ali že veste, da so Oderača po noči umorili v« »Kaj, Oderač umorjen?" vsklikne prestrašen r avli n. »Da mrtev je in orožniki so že v hiši, ter preiskujejo, kedo da bi bil to storil". Hitro je zopet sosedinja odšla. Mizar pa je bil ves iz sebe in žena mu pravi; -Kaj, ali nisi bil ti sinoči pri njem? Slutim to, ker je bil zadnjič pri tebi in mi nisi hotel povedati, kaj da sta imela." -Da, tam sem bil in še kladvo svoje sem tam pozabil, ker me je tako silil s svojega doma.« „Kladvo si tam pozabil? Ali sta bila sama i Oderačem v hiši?" „l'rav sama, le ko sem imel jaz oditi, je nekdo trkal na vežna vrata, a ko sem šel iz hiše skozi zadnja vrata, ga nisem videl kedo da je bil. - Neprijetno je to zame; vsaj da bi jaz ne bil tam pustil kladva." "RflH 8itno i® P«« to, toda kaj hočeš, vest imaš mirno ..." Žena zastane v besedi, ker vstopijo v hišo župan m dva orožnika. časa pustiti sesati, kot tista teleta, katera hočemo imeti kasneje za opitanje. — Različna so mnenja glede tega, doklej n$j se puste teleta sesati. Nekateri mislijo, da je štiri tedne dovolj za telice, iz katerih želimo izrediti dobre mlečne krave, nikakor pa bi jih ne smeli začeti odstavljati prej, kot po preteklih treh tednih. Drugi priporočajo starost 4 do 6 tednov; drugi zopet menijo, da ne le za bičke — te puščajo po pravici vselej nekoliko dalje sesati — ampak tudi za telice je potrebna 6 do 8 tednov čista, neprikračena mlečna hrana. A ta zadnji obrok je, vsaj pri tistih pasmah, ki naj nam dajo dobre mle-karice, gotovo preobširen. Drugače je seveda, če se misli v prvi vrsti na to, da se taka žival priredi, ki se bode dala dobro izpitati. Gledč na vse razmere se zdi, da zadostuje 4 tedne za začetek odstavljanja telic, od katerih želimo dobivati svoj čas mnogo dobrega mleka. — Da se posneto mleko za odstavljena teleta napravi bolj redilno, se mu navadno prideva lanenega prešanja in kasneje presejane ovsene moke. Dobrega sena naj se poklada živalim prav zgodaj. Samo ob sebi se ume, da se mora prehod od jed-nega krmljenja do druzega kolikor moč polagoma vršiti. Najholjil čas »a odstavljanje telet je zima do začetka meseca aprila. Od kasneje storjenih telet naj se puste le tista za rejo. ki so posebno dobrega plemena. Da po leti storjena teleta splošno ne vspevajo tako dobro, kakor teleta, storjena po zimi, prihaja največ od tod, ker prve veliko bolj mučijo muhe. Posebno koristno pa je, da ondi, kjer je mogoče dati mladi živini dobro pašo. po zimi stor- „Nekaj resnega imam govoriti z vami Pavlin", reče župan. ..Gotovo zaradi Oderača", pravi Pavlin. „Kako da že to veste?" vpraša ga urno župan. „Sosedinja je bila tukaj in je povedala. Gotovo ste zvedeli, da sem bil jaz sinoči pri njem in da sem bil pozabil svoje kladvo; najbrže ste prišli k meni, da bi zvedeli kaj bolj nataučnega?" „Pavlin, Oderač je umorjen z vašim kladvom in vi ste bili včeraj zadnji pri njem," pravi eden žandarjev z ostrim glasom. „Ne", pravi mizar, „za menoj je prišel še nekdo, katerega pa nisem videl, ker sem šel iz hiše pri drugih vratih." „Zakaj ste se pa tako skrivali in plazili ob zi-dovji hiš, ko ste šli od njega domov, mi smo natanko slediii vaše stopinje," reče drugi žandar. „ Ploha je bila po noči, ko sem se vračal domov in iskal sem strehe, kjer sem jo mogel." „Dobro, to se bo vse še pokazalo; spričali bote lahko, da vi niste bili zadnji pri Oderaču, a sum jena teleta že dovolj močna koj prvo leto hodijo na pašo. To je veliko važnosti zlasti pri telieah, katere bi radi izredili za dobre mlekarice. Ce pa nimamo zanje primerne paše, naj se jim vsaj preskrbi senčnata trata, kjer se morejo tedaj, ko se ne krmijo, gibati v prostem zraku. Seveda je moramo ob mokrem, deževnem, mrzlem vremenu imeti v hlevu. Ako hočeš les zakrpati, vzemi čistega žaganja, če mogoče iz bukovega lesa ter ga pomešaj z vodo, v kateri si klej (lim) razstopil. S to tvarino dobro zakitaj luknjo ali razpoko, katero hočeš zamašiti. Potem potrosi po vrhu še drobnega žaganja, ter dobro potolči. Ko se kit posuši, obribaj in po-gladi slednjič s steklenim papirjem in šmirgeljnom. Ta kit iz žaganja je kot najtrji les ter drži tudi vsak žrebelj. Kokoši, ki jajca tiro, je najbolje zaklati. če je pa kokoš posebno dobrega plemena, pridno uesu in bi io radi ohranili, poskusimo jo odvaditi tako-le: Izpibni kurje jajce ter vbj potem v otlo lupinjo prav močne gorčice (ženola), kateri si primešal hudega popra; luknj>co zadelaj ter položi to slaščico kokoši v gnjezdo. Željno se kura jajca loti, ga prekljuje in pokusi — a ta reč ji nič tako dobro ne diši, kakor sicer, ker otresa s kljunom ter pusti nazadnje vse pri miru. To poskušujo ponovi tudi drugi iu tretji dan, bržkone ne pojde potem nič več jajce kljuvat. — Pripomnimo naj še, da so gospodinje dostikrat same krive razvade, ker nekako sume nauč6 kure |a|ca jesti. Ko namreč jajca pobijajo za kuhinjsko rabo, mečeio jajčje lupine sproti kokošim, n« da bi jih kaj razdrobile. Te mastne je opravičen, da ste morda celo vi s kladvom usmrtili Oderača, in zato vas moram vkleniti v imenu postave." Kakor bi bilo treščilo v Pavlinovo hišo, tako in še huje so se prestrašili vsi domači. Vsa prepadena se oklene žena svojega moža in otroci začnejo ihteti in se oklepati očeta, češ, da očeta ne pustijo vzeti. Poslednjič vendar spregovori Pavlin: „Žena, draga žena, ali misliš, da sem res kaj tacega storil, da bi mogel kaj tacega storiti?" Žena ga pogleda v solzno oko. „Ne!" vzdihovala je, „ne, tega ne morem misliti. Prepričana sem, da si nedolžen in trdno upam v Boga, da se tudi spriča tvoja nedolžnost." Bil je nepopisljivo žalosten prizor, ko se ljubeči domači niso mogli ločiti od dragega jim očeta in ko so ga jim žandarmi šiloma iztrgali iz rok in odgnali v ječo. IV. Nastopili so za Pavlinovo hišo žalostni časi. Žena mizarjeva sicer ni dvomila, da je mož nedolžen, a lupine so kuram prav všeč in ob jednem pridejo tako na sled, da so jajca dober oblizek ter se lotijo tudi celih jajec. Zato svetujemo, naj gospodiuje jajčje lupine vselej dobro raidrobe, predno je vržejo kokošim. Če hočeš imeti zgodaj debelo čebulo, vsadi čebulček prav zgodaj v zmerno toplo gnojno gredico. Tem rastlinam pogosto prezrači in ko dobe tretji list, jih izpuli, obreži nekoliko koreninice in peresa ter je vsadi na pripravljeno gredo tako globoko, kakor so stale prej, 10 cm vsaksebi in v vrstah, oddaljenih po 15 cm. Dobro zalij in poškropi tudi kasneje, ako potreba. Noie in vilice osnaiii z razdrobljenim apuom. V ta namen zmoči zamašek, vtakni ga v apno ter obribaj ž njim orodje, nato je splakni in posuši. Razne (Izid današnjih volitev v kmetskih občinah.) V gorenjskih kmetskih občinah jo soglasno izvoljen grof Hohenwart; v volilnem okraju Ljubljana - Litija-Ribnica je soglasno izvoljen g. kanonik Klun; v volilnem okraju Krško-Novo Mesto-Črnomelj je soglasno izvoljen g. Viljem Pfeifer; v volilnem okraju Trebnje - Radeče - Kočevje je izvoljen z večino g. Fr. Povše; v notranjskih kmetskih občinah je izvoljen z večino g. dr. Ferj&nčič. (Pri volitvi v trgovsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani) dne 19. februvarija 1891 bili so izvoljeni, in sicer: V I: in II. volilnem razredu trgovskega oddelka gg.: Vaso Petričič, podžupan in trgovec v Ljubljani; Karol Pollak, trgovt-c iu posestnik v Ljubljani; Avg. Skaberne, trgovec v Ljubljani. V III. volilnem razredu tgorvskega oddelka g g.: Franc Omersa, trgovec in posestnik v Krami; Valentin Sušni k, vendar jo je s strahom napolnjevala misel, da ga morda vendarle obsodijo. Zakaj isti večer je bil pri Oderaču, kladvo njegovo so našli v hiši, in smrtna rana na Oderačevi glavi je pričala, da je bila prizadeta ravno z istim kladvom. Poleg tega ni nobenega sledu za pravim morilcem in tembolj je letel sum na Pavlina. Mizarjevi so imeli bridke ure; ljudje so se jih večinoma ogibali, le kruljevi Andrej ali Kruljač, kakor so mu rekali vaščani, ki so ga rabili za poštnega sela, ne. Kamor je bilo treba, povsod so poslali Kruljača, ki je bil popolno zanesljiv za svoj posel. Ta je tolažil Pavlinove, a gospodinja ga skoro ni poslušala. »Le zapomnite me," zatrjeval je Kruljač, „mož bo gotovo oproščen in ne more mi spodleteti, kakor imam napeljano." Kruljač je namreč vedel natanko, kaj se godi v vsaki hiši in tudi v bližnji okolici in zato je tudi o dogodkih onega večera bil bolje po-dučen, nego so drugi mislili. Približal se je med tem dan, ko so postavili novice. župan in trgovec v Skofji Loki. V I. volilnem razredu obrtnijskega oddelka (velika obrt-nija): gosp. Ivan Baumgartner, tovarnar v Ljubljani. V II. volilnem razredu obrtnijskega oddelka (mala obrtni ja) gg.: Janez D o g a n, mizarski mojster v Ljubljani; Anton Klein, deželni poslanec iu solastnik tiskarne v Ljubljani; Franc Kolmau, steklar in posestnik v Ljubljani; Josip Kušar, mlinar in posestnik v Ljubljani; dr. Josip Poklukar, deželni glavar in solastnik tiskarne v Ljubljani. V III. volilnem razredu obrtnijskega oddelka (rudniški oddelek): gosp. Karol Luckmanu, ravnatelj kranjske industrijske družbe v Ljubliani. (Kdo kandidoje dr. Maj&rona?) Kandidaturo dr. Majarona je sprožila ožja »Narodova" strauka, katera je že pri marsikateri priliki pokazala, da se za vse drugo bolj briga, uego za gospodarsko blagostanje naše dežele. — »Narodova" stranka je hotela s silo ustanoviti popolno ne- Pavlina pred sodnika. Skoro cela vas je bila navzoča pri obravnavi; radovednost in sočutje gnali ste vaščane pred sodišče. Proti Pavlinu imeli so jedino pričo, nekega Pleskarja. To je bil človek dvomljive vrednosti. Stariše je imel sicer bogate, ki so ga dali v šolo, a ni nič dovršil; zapustili so mu precej premoženja, a ker so ga poznali kot zapravljivca, smel je le obresti vživati od imetja. Pognal je vse po grlu, kar je dobil in na svoje imetje delal dolgove, dokler so mu ljudje kaj zaupali. Vkljub temu mu skoro nikoli ni manjkalo denarja. Ljudje so govorili raznovrstno, a dokazati mu vendar niso mogli ničesar. Ta Pleskar je torej pričal pred sodbo, da se je isti osodepolni večer vtrujen vlegel v Oderačevo listje ter je videl, da ge je tikoma njega prikazal iz hiše Pavlin ter se plazil ob zidu proti svojemu domu. Vprašan ali je bila potem Še luč videti v hiši in ali je še kdo pozneje došel v hišo ali se vrnil iz nje, izrekel je, da ni videl nikogar. V tem naznani sodnik, da se je v zadnjem hipu potrebno višjo dekliško šolo ter ali mesto ljubljansko ali deželo kranjsko obremeniti z novimi troški letnih 10 — 1 5.000 gl d. — Stranka torej, ki je pripravljena na tak način razsip a t i j a v n o imetje, vsiljuje sedaj kandidata dr. M a j ar o na, ki je tudi za te nepotrebne troške glasoval v ljubljanskem mestnem svčtu. — Tako slabo, volilci, bo morda dr. Ma-jaron zastopal naše materijalne koristi tudi na Dunaji, ako bi ga volili. — Dr. Majarooa vsiljuje .Narodova" stranka, ki ni dovolila, da bi se prepisi v zemljiško knjigo v znesku pod 100 gld. oprostili pristojbin. Na tisoče in tisoče goldinarjev bi bilo tudi vzlasti po manjših mestih posestnikom, ki imajo zemljišča, prihranjenih; a .Narodovci" tega niso hoteli in tako morajo zemljiški posestniki tudi v prihodnje plačevati velike pristojbine. — Tako, volilci, skrbi za vaše blagostanje tista .Narodova" stranka, ki vam sedaj vsiljuje dr. Majarona. Ako se mnogi gospodje notarji postavljajo na čelo agitacijam za dr. Majarona, ne čudimo se; jako čudno pa bi bilo, ko bi ga volili posestniki, za katerih razbremenitev tako slabo skrbi .Narodova" stranka. — .Narodova" stranka se je v zadnjem času ustavljala, da bi dežela v svojo oskrb vzela vžitninski zakup od žganja, in le konservativnim poslancem se imamo zahvaliti, da je imela v preteklem letu dežela pn vžituinskem zakupu čistega dobička 170.000 gl. — Volilci, ko bibilošlopovolji.Na-rodove" stranke, bi dežela teh sto in sedemdeset tisoč goldinarjev ne imela pred obravnavo oglasila še druga priča, katera govori za nedolžnost Pavlinovo; ker se mu zdi stvar, ki jo je izpovedal, velike važnosti, zato zasliši tudi to pričo. — Bil je to nam znani Andrej Kruljač. .Posrečilo se mi je," pričel je Andrej, .po pridnem raziskovanju in povpraševanju zvedeti to-le: Priča Pleskar se je pogosto shajal z umorjenim Oderačera, bil je njegov pomagač, ki mu je gnal ljudi skupaj, da jih je ožemal Oderač, Bog mu daj dobro. Isti večer je prišel k Oderaču iz mesta neki trgovec po imenu Strelnik ter je hotel imeti tisoč goldinarjev na posodbo; napotil ga je k Oderaču ravno Pleskar. Oderač se je branil dati mu toliko denarja, pričela sta se prepirati in konec je bil---." .Kako moreš ti vse to vedeti?" seže mu v besedo Pleskar. .Tiho," pravi sodnik, .priča naj povč vse, kar ji je znano." „Vse to mi je pripovedoval Strelnikov hlapec, ki sem ga včeraj dobil nekoliko vinjenega; pristavil in deželni zbor vam bi bil moral naložiti novih velikih deželnih doklad. — To, volilci si dobro zapomnite; to so dejanja; na slepilne besede pa, ki vam jih sedaj govori .Narodovi" agitatorji, nikar nič ne dajte ter jim povejte, da takih slabih gospodarjev ne marate za svoje zastopnike. Nadejamo se in želimo, da bode izvoljen danes, volilcem in deželi v korist vrli kandidat g. pl. Globočnik. (Birma.) Na slovenskem Koroškem'bodo mil. g. knezoškof Jožef imeli cerkveni ogled in ob jednem delili zakrament sv. birme v teh-Ie krajih: Badišče dne 6. aprila, Št. Tomaž 7. aprila, Skocijan 8. aprila, Glinje 9. aprila, Št. Jakop v Rožni dolini 15. aprila, Podgorjane 16. aprila, Pontabel 18. aprila, Ukve 19. aprila, Trbiž 20. aprila, Vrata 21. aprila, Brnca 22. aprila, St. Ilj pri Dravi 23. aprila, Sv. Marija na Žili 13. maja, Štabenj 14. maja, Št. Mihel pri Pliberku 13. junija, Črna 14. junija, Švabek 15. junija, Črneče 16. junija, Libeliče 17. junija. —rn. (Duhovniške spremembe v škofovini Mariborski.) Župnika sta postala gg. Fideršek pri Sv. Florijanu v Doliču, Krambergar Lovro pa na Keblu pri Konjicah; kot kapelani nameščeni so gg.: Fekonja na Ponikvi, Gr. Hrastelj v Sljivnici pri Mariboru, Ilešič v Hočji, Inkret pri Novicerkvi, Osenjak pri Sv. Petru tik Radgone, Rom v Vojniku, Wenig v Ljutomeru. (Izid ljudskega štetja in število 'niš po vseh 12. politiških okrajih na Kranjskem) razpredeljeno je glede prebivalcev in hiš tako-le: Ljubljana (okol.) 9019 hiš in 57.644 prebivalcev, torej 3587 prebivalcev več, kakor leta 1880; Krško: 10.746 hiš in 53.218 prebivalcev, pomnožilo se je prebivalstvo za je pa tudi, da isto noč ni bilo trgovca Strelnika domov. Tedaj se je začel tresti Pleskar in kar se je celo sodnikom zdelo nepričakovano: po kratkem izpraševanju se je vdal Pleskar, da mu je Strelnik povedal, da je Oderač mrtev ter mu stisnil sto goldinarjev v roko, da bo molčal o tem. Pol ure pozneje so že prignali Strelnika in njegovega hlapca. Strelnik je hotel začetkoma tajiti, a ko je videl, da se je že vdal Pleskar, tedaj je tudi on priznal svoje hudodelstvo in nato je bil seveda oproščen nedolžni Pavlin. Tako so se zopet razgnali nesrečonosni oblaki iznad hiše poštenega mizarja. Ker ni imel Oderač mnogo sorodnikov in ker je umrl brez oporoke, dooil je Pavlin precejšnji del Odera-čevega premoženja, ter ž njim vzlasti rad pomagal potrebnim revežem. Skušal je vsaj po nekoliko popraviti storjene krivice Oderačeve. 2194 duš; Kranj: 9367 hiš in 52.495 prebivalcev, pomnožitev za 201 dušo; Novo Mesto 9294 hiš iu 47.867 prebivalcev, pomnožitev za 1374 duš; Kočevje: 7820 biš in 42.857 prebivalcev, pomnožitev za 1063 duš; Postojina: 7401 hiša in 41.465 prebivalcev, upadek za 38, a to vsled izseljevanja v Ameriko; Logatec: 5900 hiš in 40.421 prebivalcev, pomnožitev za 2719 duš; Kamnik: 6771 hiš iu 40.187 prebivalcev, pomnožitev za 1108 duš: Litija: 6193 hiš in 36.755 prebivalcev, pomnožitev za 1809; Ljubljana (mesto): 1292 hiš in 30.505 prebivalcev, pomnožitev za 4221 duš; Črnomelj: 5741 hiš in 28.398 prebivalcev, upadek največji na Kranjskem, in sicer vsled izseljevanja v Ameriko, za 14-90 duš! Konečno je Radovljica: 4350 hiš iu 26.487 prebivalcev, pomnožitev za 307 duš. Vkupe je torej na Kranjskem 83.903 hiše in 498.298 prebivalcev ter se prebivalstvo pomnožilo za 17.055 duš tekom 10. let. (K ljudskemu štetju ) Ljubliansko prebivalstvo se po veri tako razdeli: 30.162 prebivalcev je rimsko-katoliškib, 151 jih je evangelijskih avgsbur-škega veroizpovedanja, 76 je Izraelcev, 53 evange-li | s« i ti helveškega veroizpovedania, 51 grško-vzhodirh (nezdruženib). 10 grško-združenih, po 1 starokatolišk in antrličansk. (Ljubljanske domače koristne živali.) Ljubljana šteje 943 konj, 940 goved, 5 oslov, 23 koz, 17 j ovac, 448 prašičev in 246 ulov (paniev) bučel. (Pozor!) Agentje nekih zavarovalnih društev že dlje časa begajo naše prebivalstvo. Minolo leto so lovili kaiine posebno po Belokranjskem. Od zavarovanih posestnikov so zahtevali knjižice, češ, da so pcsiani od tega ali onega zavarovalnega društva, pri katerem bodo plačevali nižjo zavarovalnino. Tako so po sili zapisali več posestnikov k drugim društvom, katera so potem s tožbo iztirjevala zavarovalnine. Takih slučajev je več. Tako imamo v rokab dopisnici na Janeza Konda iz Prapreč in Janeza Klemenčiča iz Malin pri Semiču, od katerih zahteva glavni zastop društva Franco - Hongroise v L ubljani zavarovalnino, akoravno nista, kakor trdita nikdar pristopila k temu društvu. Več posestnikov iz metliškega okraja je bilo celo klicanih k tukajšnjemu okr. sodišču. Skrajni čas je, da se v korenin. zatro enaka sleparstva, ki ljudem provzročajo mnogo troškov. (Pri občinski volitvi) starešinstva v občini Št Ozbald voljen je županom g. Frančišek Cukjati n St. Gotarda, svetovalci pa gg. Fran Konšek iz Trojan Valentin Kolenec iz Cemšenika, Gašper iz Hrastnika in Anton Benko iz Jeseno- vega. (Izpred porotnega sodišča) Včeraj je sedel n» zatožni klopi 53 let stari Anton Zupan, obdolžen, da je svojemu bivšemu gospodarju 31. dec. preteklega leta zažgal gospodarsko poslopje ter mu napravil i ognjem škode nad tisoč goldiuarjev. Zupan je namreč pijanec in zalo ga je gospodar dal iz službe, a hlapec Zupan ie mislil, da mu je pri plačilu odtrgal osem gold. Zato se je nad njim zmaščeval. Zupan je pri-znal sam, da ie ou zažgal in obsojen je na sedem let hude ječe poostrene s postom vsak mesec iu g temnico vsako leto due 31. decembra. — Zaradi tatvine ie bila tudi včeraj pred porotuiki Liza (iolob iz Kamnika. Hodila je namreč kupovat v razue pro-dajalnice ter je pri tem povsod kaj izmaknila. Tako je mislila tudi napraviti pri neki kramarici v Malem Mengšu. Ta pa je zapazila, da |e tatica razue stvari vkradla iu skrila pod obleko, zato nemudoma pošlje po žandarje, ki ko tatico gnali v zapor. Ker so ji dokazali tudi druge tatvine, cbsojena je bila na pet let v ječo iu vsak mesec post. (I« Polhovega (iradra) se nam poroča: Pri uas so miuolo leto vzredili veliko lepe živine. Ker pa bo trda za krmo, radi bi ljudje kaj prodali. Mesarji imajo lepo priliko, da m nakupilo dobrega blata. Semnja sta pri uas v ponedeljek tihega tedna dnč 9. marca iu sv. Antona dan, dne 13. junija. — Zima |e tudi pri uas letos zelo strupena. Prav radi bi )i dali že slovo. — Gasilno društvo tudi komaj pričakuie ugoduega časa. da se bodo udje mogli vaditi na prostem. (Iz Cirknice) se nam poroča, da je bil semenj doe 24. t. m. dobro obiskan. Živinorejci so prignali mnogo prav lepe živine, tudi kupcev je bilo precej. Spečalo se je veliko živine po primerni ceni. (Divjega mačka) je miuolo ued«ljo prignala huda zima pod streho nekega posestnina na Blokah. Kavno ko se je gostil s kokošio. zapazil ga je gospodar in udaril z lopato po glavi, da )e takoi mrte? obležal. (Tat), ki je v Naklem dne 20. januvarija pri belem dnevu poskušal krasti v župnijski hiši, obsojen je pri deželnem sodišču na 4 leta težke ječe. poostreue vsak mesec s postom. Iz |eče pojde v prisilno delalnico. Četudi ni ničesa odnesel, zaslužil je to kazen, ker je menda že osemnajstkrat bil obso|eu. (Ne v Brazilijo!) Posebno z Nostranjskega se je mnogo naših sorojakov izbilo v Brazilijo, kjer so pričakovali vse najboljše. Iz pi8em pa, katera dohajajo od tam, je razvidno, da so naši ljudje grozno osleparjeni. Večinoma so razkropljeni po raznih krajih, da eden za druzega ne vedo. Tako piše neki revež mej drugim: Pujski mojega brata doma .majo boljšo jed, kakor jaz tukaj. To bodi resen opomin onim, ki so odpravljajo v Brazilijo. (Volka) zasledujejo v bloški župniji že več dni. 1 Sivi volkodlak se je predrznil celo v vas Faro. (Obsodbe v Gradcu.) Dninar Florijan Kaps iz Črnomlja biva pod policijskim nadzorovanjem. Ali temu se je odtegnil s pobegom na Štajarsko. Nedavno je pokradel neke reči blizo Gradca in tam so mu sedaj prisodili 11 mesecev hude ječe ter trdo ležišče vsaki mesec po enkrat. — Mizarski pomočnik Alojzij R&kuša od Ljutomera je zavoljo goljufije in tatvine po določilu sodnikovem v Gradcu dobil 8 mesecev hude ječe, poostrene s trdim ležiščem vsakih 14 dnij. (Pri spanji zadušila) je svoje 8 dnij staro dete žaldrka Stelcar pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. (V sobi zadušila) se je vsled sopuiia iz peči 19 let stara Julijana Eibel pri R&dgoni. (Sprla sta se) viničar Peter Stopar in posestnik Jože Koren. Zadnji je prvega s kolom udaril, da je ta čez 4 dni umrl. Ubijalca so spravili pod ključ v Slovenjibistrici. (Zmrznil) je posestnik Jože Klobasa iz Ivanjec blizo Radgone, ko je šel vinjen domii (Na Pragarskem) je na kolodvoru služnik Rudi po nesreči prišel med dva železniška vozova tako, da sta ga stisnila za smrt. (V Trebovlji) je v premogovih jamah po nesreči smrt našla delavka Alojzija Kanižar. Tam ponesrečil in umrl je tudi rudar' Janez Potokar. (V Letušu) je mladenič Fr. Breznik napadel posestnika Ant. Zajca iz Malih Braslovč ter mu vzel 8 gl. Fanta povabili so „naričet" pri sodišču na Vranski. (V PireSici) blizo Žalca umrl je nekdaj po časnikih mnogo imenovani Ježovnik ali »Cestni Fer-vega". (Ljubljanske gostilne nekdaj.) Če greš od kolodvora po dunajski cesti v mesto, vidiš na desni in levi velike hiše z napisi :"„H6tel Evropa", „H6tel Elefant", »Hdtel Wien". To so prve ljubljanske gostilne. Tu se lahko dobro jd — in dobro — plača. Nekdaj Ljubljana taoih imenitnih gostilen ni imela. Se leta 1754. so se popotniki, prišedši v naše glavno mesto, pritoževali, da ne morejo dobiti prenočišča. Po hišah bo še takrat morali vsprejemati vojake, in zato marsikak gostilničar tujim gostom ni mogel postreči, kakor bi hotel. Tujci iskali so zavetja po samostanih ali pa zunaj v predmestjih. Celo ministrom se je taka godila. Zato je deželna vlada silila, ljubljanske mestne očete, da bi preskrbeli gostilne, kjer bi tujci tudi čez noč lahko ostajali. — Takrat so imeli premalo gostilen, zdaj pa — preveč. (Tržna cena v Mariboru.) Pšenica 6 gl. 20 kr., rž 5 gld. 20 kr., ječmen 5 gld. 25 kr., oves 3 gld. 10 kr., koruza 5 gld. 40 kr., proso 5 gld. 40 kr., hajdina 5 gld. — kr., krompir 2 gl. 40 kr., vse po hektolitru; kilo fižole 12 kr., leče 28 kr, graha 24 kr., govedine 54 kr., teletine 56 kr., putra 90 kr., slanine (špeha) sveže 50 kr., povojene 65 kr., svinjske mašče 60 kr., masla 1 gld.; liter mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr., jajce 4 kr. _ Prihodnja številka »DOMOLJUBA" 18. marca. izide dne Vsi stroji za kmetijstvo in -vinorejo! Plugi, brane, njivni valarji, sejalnloe, stroJlJza"koinJo, obračalnloa za seno, konjake zobato, stiskalnice za seno, mlatllnloe, gepelji, loko- mobili, trieure, snažllnloe žita, stroji za robkanje turiloe, alamoreznloe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje ln mečkanje sadja, za stiskanje grozdja ln oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, suillnloe za ' ovočje ln zelenjad, smrkl (pumpe) za vino, kletne priprave, smrkl za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnloe, tehtnice za živino, mlečni separatorjl, priprava za vzdlgavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stl-skalnloe sladke krme, stroji za žehtanje, (20—2) treslloe itd. (20—2) Vso najbolje izdelano po najnižji tovari.l61 IA .—< S « f g 51 rt .g, ^ 'c e c e et « rt rt g | H g •a -S -S -a £ £ §3 M W « Tržne cene \ Ljubljani due 4. marca. Pšenica, bktl. Rež, Ječmen, „ 0Y68, Ajda. „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo, Mast, Špeh svež. kgr. gl. kr 6i bb 5! 20 4 76 3 25 5| 40 5: 20 2 60 10 _ 12 _ 10 — -i 88 68 52 Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, .. Jajee, jedno Mleko, liter . . . Goveje meso. kgr Telečje Svinjsko Kostrunuvo „ „ Pišanec . . Golob .... Seno. 100 kgr . Slama. „ „ Drva trda. 4 □ mtr „ mehka. „ - 64 -' 70 -I 2h 10 60 60 56 40 70 24 yti a i 80 60 %:Kwizdova Korneuburška živinska redilna štupa za konje, govedo in ovce. Vie skoro 40 let % najboljšim vipehom rabljena v premnogih hlevih pri pomanjkanji Jeičoati, >la-bem preb&vlj&njl, da dajejo krave boljie mleko ln v večji meri; bistveno utrjuje naravno moč živini proti okuievalnlm vplivom. Cena Vi ikatljici 70 kr., V, škatljici 35 kr. Pravi z gornjo varstveno znamko se dobiva r vseh lekarnah in drožerijah r Avstriji in tia Ogerskem. Vsak dan pošilja po pošti glavna zaloga (10 -1 j Frano Iv. Kwizda, c. in kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni za-lagatelj, okrožni lekar, Korneuburg b. VVien. Hiša,, pripravna za obrt, v vasi z mnogovožcno okrajno cesto blizo Kranja, je na prodaj ali »e oddJi v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod šifro „1. D., poste restante Kranj ■i) (3—1) -T Cena ^PTli^k ^ kalendahjem 2 gld. 95 kr. jSgjflBt 3 gld. 75 kr. Ura z iu zvončkom, l^f^jf^^&fitf ki se po noči sveti, vis. 18o« vokrovuizko-v i ti h , je dobiti Bjj^^O v tovarni EMIL MATER na Dunaji, I, liiiiiornmnrkt, 1«. (12 ;') Ura s kukavico, ki naznanja čas, v lično iz-rezljanej omarici, podobarsko delo, s koščenimi kazalci 8 gld. Ceniki stenjskib in žepnih ur se pošiljajo brezplsčno, če se zahtevi priloži poštna marka za poslatev. (12—3) pripravljena od lekarja OABR. PIOCOLI-Ja v Ljubljani, Je upllvno zdravilo, katero krepč& želodeo, meh6&, člatl, odpravlja kzlato žilo in odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rast-llinstvo »padajočih snovij ter ni nikako (drastično učinkujoče, marveč lahko, de-[lovanje organov urejajoče zdravilo, ka-Itero organizmu kar nič ne Škoduje, če [se prav delj časa rabi. (60-0) Esenco za želodeo pošilja iz-Jdelovatelj proti postnemu povzetju v Skatljah po 12 stekleničic za gl. 136; po 24 za gld. 2-60; po 36 za gld. 3 84; po 44 za gld. 4 26; po 66 za gld. 6 26; po 110 za gl. 10-30; po 560 za 50 gld. Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni „Pri angelju", Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. (60—9) f^F* Žagarja. _ _ kateri bi prevzel delo na dveh žagah io je dobro izurjen v rez a u j i tavolet, parket in tudi druge vrste desk, sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri podpisanem. (3—1) Jane* Peliani. lesni trgovec v Žužemberku (Dolenjsko). Hiša v dve nadstropji, blizo cerkve, pripravna za kupčijo, Je naprodaj. Več se zve pri Karolu Grilu v Moravčah. (3—1) Obrabljene pismene marke G. Zechmayer, Niirnberg. 00T Obrazol zastonj. (20—14) Udano podpisani se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojniitvom v izdelovanje vsakovrstne cerkvene posode iz brona in srebra, v vseh slogih, z zagotovilom dobrega dela fn najnižje, poštene cene. — Tudi vsprejema stare reči v prenovljenje, posrebrenje in pozlatenje. Cenik posrebrenja starih rečij : Kelihi s pateno na novo v ognji pozlačeno gld. 16—20. Monštranca od gld. 20—40. Strelovodi gld. 3 -4. Kadilnica s čolničkom vred gld. 3 50. Altarni svečniki od gld. 2.60 do gld. 3 od jednega. Svetilnice od gld. 6-16. Križa za bandera, posrebrenje in pozlatenje gld. 16—18. NajodiičnejSim spoštovanjem (3-2) Henrik Zadnikar, izdelovalec cerkvenega orodja, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17. ZfllS Domala tvrdka! 6 Špitalske ulice V LJUBLJANI Špitalske ulice 6 (poleg Lingerjeve ulice) priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega modnega in kramarskega blaga, posebej še sukno za možke in ženske obleke dalje močno, lepo volneno blago dvojne Sirokosti meter od 50 kr. više. Največja izbera najcenejših robcev za na glavo svilnatih, volnenih v naj- ry različnejših bojah, dalje platno, kotonina, hlačevina, volneno blago belo in barvano. J^ (10-9) M i Živinski semenj v Polhovem Gradcu, kateri se je leta 1890 zopet ponovil, bode vsako leto dvakrat, in sicer v ponedeljek tihega tedna, letos torej dne 9. marca, in 13. junija svetega Antona dan. r"TTs E ?H 0 F E R j' a S-1 lekarna na Dunaji, ©inecerstrasse štev. 5. (10-Si (10-10) Kri čistilno ltrojafl jloo, poprej univerzalne krogljioe imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te kroglji