st2v. 112. V Ljubljani, v torek, 16. maja 1911. = Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . K iS'— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6*50 za on meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljnbljanl na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „' 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2 — V upravi prejeman mesečno K 1*80 Leto XXXIX. - Inserati: ■ Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat....., 13 „ za trikrat......io „ za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ilzhaja:; vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne. B3" Orodništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma bb ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6. Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511.— Upravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani Velika monifestocijo S. L. S. Govor dr. Šusteršiča na nedeljskem protestnem zborovanju v »Unionu«. Slavni zbor! Lc po naključju sem prišel na program današnjega shoda, toda ker se«m žc na programu, moram sedaj tudi govoriti. Prihajam iz Dalmacije. Opetovano sem bil v zadnjem času doli in odtod Vam lahko prinašam vesele vesti. Predvsem Vam prinašam bratske pozdrave hrvatskega naroda iz Dalmacije. (Burni Živio-klici.) Slovenci in Hrvatje. Povem Vam, da se je v Dalmaciji v zadnjem času začelo na političnem polju veselo pomladansko življenje. Stara hrvatska ideja sc jc zopet oživila, ideja Velike Hrvatske pod okril-jm mogočnega orla habsburško-loren-ske dinastije (Viharni živio-klici, buren aplavz) in ta velika misel živi danes ne samo v glavah posameznih imenitnih mož, temveč živi med pripro-stim hrvatskim ljudstvom v Dalmaciji, na onih klasičnih hrvatskih tleh, kjer je tekla zibelka hrvatske države, hrvatske slave, hrvatske moči. (Ponovljeni burni Živio-klici.) Veselo je gledati to življenje, kako se giblje med priprostim hrvatskim ljudstvom. Tega, česar ve-likaši sami niso mogli doseči, uresničenje hrvatskih idealov, to bo dosegla sveža moč hrvatskega in slovenskega ljudstva. Moč ljudstva, to je nepremagljiva moč in ta moč izvira iz ljudske organizacije. Videli ste pri nas, dragi somišljeniki, — starejši izmed Vas, pa tudi še mlajši se boste dobro spominjali — kaki so bili časi pred 20 pa tudi šc precl 10 leti, ko smo imeli v deželi vse zoper sebe, od deželnega predsednika, doli do zadnjega pisarja, ko smo imeli proti sebi večino v državnem in deželnem zboru, ko so nas na Dunaju in še celo pri cesarju tožili, cla srno revolucijo.nar.ji, demagogi in podobno, skratka, ko smo zoper sebe imeli vse moči tega sveta! In kaj smo mi storili? Ljudstvo smo organizirali, prišlo je do tega, da se jo vzbudilo, in konec je bilo vseh tistih, ki so se poprej tako oblastno šopirili po naši deželi in ki danes morajo ponižno sedeti v kotu, kjer jih kvečjemu včasih še popade toliko korajžo, da sc najde 200 do 300 mož, ki junaško padejo po treh nbogih redovnicah, jih opljujejo in opsujejo. (Velikansko ogorčenje.) Dragi prijatelji, tucli doli med hrvatskim narodom, ob obalih Jadranskega morja, se ljudstvo organizira in iz te organizacije bo izšla nepremagljiva moč naših bratov -- Hrvatov, in to moč hrvaških naših bratov bomo oja-čili z našo močjo in solnce narodnega zmagoslavja bo zasijalo na vsem hrvat-sko-slovenskem jugu. (Velikansko odobravanje, viharni aplavz, burni Živio-klici.) I)a je pa tako prišlo, to je velika zasluga naših najožjih prijateljev, vrlih, požrtvovalnih prvo bori tel jev Stranke Prava v Dalmaciji (Viharni klici: Bog jih živi!) in pa neumorno delujočega hrvatskega svečenstva. (Ponovljeni viharni Živio-klici.) Ti so vzbudili ljudstvo in delajo na to, cla se dalmatinski hrvatski narod organizira in v najtesnejši zvezi s Slovenci doseže svoj duševni in gmotni napredek in svoje velike politične ideale. Seveda, dragi prijatelji, tudi v Dalmaciji imajo liberalce, kakor jih imamo pri nas in tudi v Dalmaciji, kakor na Slovenskem, se najdejo ljudje, ki grdo gledajo to, da hoče hrvatsko ljudstvo postopati v bratski slogi s Slovenci. Žalostno je to, ali vendar so ljudje, ki sami sebe štejejo za rodoljube, iz katerih pa, ako se bere njihovo časopisje, govori samo sovraštvo do ljudstva. (Živahni klici: Žalostno! Sramotno!) Kar pa me napolnjuje z navečjo radostjo in mora navdajati z iskrenim veseljem vsakega izmed nas, to je, da je pripro-sto hrvatsko ljudstvo v Dalmaciji naravnost ftavdušeno za slogo in edinstvo s Slovenci. (Burni Živio-klici.) Ivo sem se slučajno neki dan vozil v splitski okolici, pridem tudi doli v Kastelc; ko ic ljudstvo izvedelo, da sem jaz tam, nabrala se je velika množica in vse je navdušeno vzklikalo: Živeli Slovenci, živela hrvatsko-slovenska sloga! (Velikansko navdušenje. Frenetičen aplavz. Viharni klici: Živeli Hrvati!) Bili so to dalmatinski kmetje, delavci, obrtniki, inteligenca, sploh vse, bilo je ljudstvo. To je bil nadvse vesel pojav! Kar pa se je potem pisalo o tem dogodku, je najboljši dokaz za to, da so liberalci povsod enaki. Liberalni listi dalmatinski nakopičili so celo gnojišče laži o tem, kaj se je godilo v Kastelih (Viharni klici: Fej! Sramota!) in ne dosti, da so v Dalmaciji lagali, sporočili so svoje laži tudi na Dunaj ven v neko židovsko korespondenco, cla so se tiste naravnost gorostasne laži razširile še po vseh mogočih nemških in čeških liberalnih listih. Prepričal sem sc, da so liberalni listi v Dalmaciji ravno taki, kakor naši (Živahni klici: Žalostno!), a dobil sem zajedno veselo prepričanje, da ne ho dolgo trajalo, ko bo zavladala i v Dalmaciji ista misel, kakor pri nas, namreč prava ljudska misel in splošno, trdno prepričanje o neobhodnem najtesnejšem združenju obeh narodov. In ako je tam doli še sovražnikov slovenskega ljudstva, sovražnikov zbližanja hrvatskega in slovenskega ljudstva, potem pravim jaz: Ljubezen našega ljudstva do hrvatskega in hrvatskega do našega ljudstva je mnogo močnejša, nego sovraštvo posameznih zaslepljencev in ni je sile sveta, ki bi zaprečila, cla sc hrvatsko in slovensko ljudstvo združita v eno samo mogočno narodno maso. (Velikansko navdušenje. Viharni dolgotrajni Živio-klici. Frenetičen aplavz) Ljubljanske demonstracije m liberalno časopisje. Toda, predragi, govorim naj tudi nekoliko o znanih ljubljanskih dogodkih. Zanimivo je, kako sc je glede na te sramotne dogodke obnašalo liberalno časopisje. Najprej je liberalno časopisje reagiralo na te dogodke s tem, cla je neču-veno, z najnizkotnimi priimki opsovalo krščanske ženske in, četudi z drugimi besedami, reklo: Nunam se je prav zgodilo, zakaj pa niso v samostanu ostale. (Veliko ogorčenje.) Seveda, pa stvar ni tako enostavna in liberalci so hitro sprevideli, da jim dostojni ljudje v Ljubljani obračajo hrbet in zato so spremenili svojo taktiko in začeli pisati, cla je to bila samo »nedolžna demonstracija«. (Smeh.) Seveda, nedolžnosti take demonstracije, kjer par sto ljudi tri uboge ženske opljuje po obrazu (Burni klici: Fej! Sram jih bodi!), nedolžnosti take demonstracije nihče razumeti ne more. — Tudi častitljiva tržaška »Edinost« se je pomešala v to stvar. Najprej je »obsodila« dogodek. A pokazalo se jo kmalu, da je bila to gola hinavščina. Kajti, ko je častita. »Edinost« izvedela, cla ta surovost škoduje liberalni stranki in cla so dostojni ljudje čutijo vezane, cla nimajo nič več opraviti s tako druhaljo, so sc ji takoj začeli liberalci smiliti. In ko je izvedela o impozantnih demonstracijah našega ljudstva zoper to nesramnost in podlost liberalne stranke, je »Edinost« zapisala: To ni prav, cla Š. L. S. tako razburja ljudstvo, — treba pomiriti ljudstvo, ne pa ga razburjati. (Viharna veselost.) Ja bi rad videi. kako bi kak redakter »Edinosti« pomirjeval, če bi bil opljuvan on sam, ali pa, če bi bil opljuvan recimo voditelj tržaških Slovencev dr. RybaF! Rad bi videl, kako bi potem pomirjevalno pisala sladka »Edinost«! Toda »Edinosti« hodi povedano enkrat za vselej, cla ne rabimo prav nič njenih modrih naukov. Jo tudi navadno podtikanje, čc kdo trdi, da koga »razburjamo«. Surovost liberalcev, za katere se »Edinost« od nekdaj ogreva, je ogorčila vse dostojne ljudi v Ljubljani. Dejstvo samo je tako, cla mora razgreti vsakega poštenega in dostojnega človeka. Kogar taka surovost. ne ogorči, o tem trdim, da mu sploh manjka vsak čut dostojnosti. (Kici: Tako je!) Toliko čestiti »Edinosti«. Najlepše se je pa zgodilo v zadnjem času, ko so nekateri ljubljanski liberalci seclaj — 14 dni po teh sramotnih dogodkih — začeli trditi, da je tiste dogodke naša stranka nalašč povzročila. (Bučen smeh.) O tem se seveda ne bomo pričkali, ker jc preabotno. Ampak samo to pravim, lc čuda še, da nihče ni trdil, da smo tudi tiste nesramno in bogoskrunske karikature v soboto pred volitvami v »Slovenskem Narodu« mi naročili in da je »Slovenski Narod« zanje od nas bil plačan. (Viharen smeh in klici: »Res čuda!«) Čuda, pravim, da niso še tega trdili! Ne, gospodje ocl liberalne stranke! Ti pljunki, katere sle Vi v Vašem viteškem junaštvu zadali ubogim redovnicam, ti ostanejo za vselej na Vašem fraku in na Vašem cilindru. (Burno dolgotrajno pritrjevanje. — Viharen aplavz.) »Zveza kranjskih kmetov.« Liberalna stranka se hoče cinično iz ljudstva norčevati. Liberalni listi iz zadnjega časa napovedujejo, da snuje liberalna stranka »Zvezo kranjskih kmetovalcev« (Živahna veselost) na strogo katoliški podlagi (Bučen smeh) in razlagajo črno na belem, da gre sedaj liberalna stranka potom te »Zveze« katoliško vero reševat. (Viharna, dolgotrajna veselost.) Najprej redovnicam v obraz pljuvati, jih obkladati s psovkami, o katerih so pisali nemški liberalni listi, da so take bile, cla morajo rdečico sramu vsakemu dostojnemu človeku v obraz pognati, 14 dni pozneje pa snovati društvo na strogo katoliški podlagi (Bučen smeh), in siccr neposredno pred volitvami, — to je vendar (Klici: »Neumno!«) preneumno, in jaz pravim, da je tako početje liberalne stranke naravnost kruto žaljenje slovenskega ljudstva (Burno pritrjevanje), za katero je zmožen le tisti, ki naše kmečko ljudstvo tako zaničuje in tako malo pozna kakor naši liberalci. (Viharni klici: Tako je!) Kajti to se pravi: Mi liberalci imamo slovensko ljudstvo za tako neumno, da, mislimo, da nam ho šlo na tak lim. (Burni kici: »Pa ne bo šlo!«) Seveda, liberalci špekulirajo odnekdaj samo na neumnost. Jaz trdim, da gre samo iz neumnosti, ne iz prepričanja velik del meščanstva ljubljanskega. z liberalci, samo iz neumnosti, pravim, in sem pripravljen vsakemu takemu revežu to povedati v obraz, kakor sem to marsikomu že povedal in še hočem povedati; kajti če hi se le majhno ene pameti hotelo zasvetiti v teh glavah, potem hi ljudje morali hrbet obrniti stranki, katera računa samo na surovost in neumnost. (Burno pritrjevanje.) In zakaj se gre v resnici pri tej »Zvezi kranjskih kmetovalcev«? Zopet za nič drugega, kakor da se hoče na podlagi neumnosti nekaterih zaslepljencev napraviti novo veliko korito. (Viharni klici: »Tako jc!«) Seveda kmetje, ki pristopijo temu društvu, bodo morali plačali društvene prispevke — kajti stvar bo slala denar. In liberalci že napovedujejo, da hode ta »Zveza« v Ljubljani osnovala »Kmetsko pisarno«. Seveda bodo v tej pisarni nameščeni čestitljivi liberalci in — velikansko korito je srečno narejeno, iz katerega bodo liberalci žrli na stroške hmetskega ljudstva. (Vclikansk smeh.) čedni liberalni načrt! Ampak, če liberalci mislijo, da je naš kmet tako neumen, da jim bo šel na ta lini, se jako motijo. (Klici: »Tako je!«) Prej utegnejo doživeti, da poleg tistih pljunkov, ki jih že imajo na svojih frakih in cilindrih, dobijo še nekaj novih svojih pljunkov vrno pritrjevanje in smeh). Politika S. L. S. — in prorokovanja listov. Vse liberalno časopisje, nemško, slovensko in hrvatsko si ubija glave, kaj ho S. L. S. naredila na Dunaju po prihodnjih državnozborskih volitvah. Znano jc splošno, da je najbolj netiva, ležna stvar, ubijati si tuje glave, ampak liberalni listi na jugu in tudi nemški in češki liberalni listi se lotijo z veliko vnemo tega skrajno nehvaležnega dela iu venomer ugibajo, kaj bo dr. šusteršič naredil po prihodnjih volitvah. Jaz mislim, da se liberalci v tem oziru lahko zanesejo ne samo na mojo glavo, ampak na glave vseh onih, ki odločujejo v S. L. S. (Dobro! Dobro!) Kadar l>odo volitve končane, bomo skupaj stopili, ne sami, ampak tudi hrvatski naši bratje in potem sc bomo lepo pomenili in sklenili, kako borno postopali. In gotovo bomo samo to ukrenili, kar bo v blagor slovenskega in hrvatskega ljudstva in nič drugega. (Burno pritrjevanje.) Med one, ki si ubijajo mojo glavo, spada tudi bivši dalmatinski državni poslanec Tresič - Pavičič. Ta je po »Agramer Tagblattu« priobčil inter-view, v katerem pravi, da je dr. Šusteršič z vlado sklenil dogovor, po katerem bo ona njega podpirala pri volitvah, on bo pa vlado v parlamentu podpiral. (Viharna veselost.) Vi se seveda smejete, ker Vi veste, koliko mi vlado potrebujemo pri naših volitvah. (Klici: »Prav nič!«) Kar imamo mi na Slovenskem, je (Klici: »Naše!«) naše in vse tisto smo dosegli v boju z o p e r vlado (Burno pritrjevanje), in ni je vlade na svetu, ki bi nam to vzeti mogla, kar imamo, — ravno nasprotno, vlade imajo tisoč vzrokov resno upoštevati to, kar mi hočemo, kar slovensko ljudstvo hoče. (Živahni klici: »Tako je!«) O tej stvari je seveda pisala tudi neizogibna »Edinost«. Ta se izraža nekoliko bolj previdno, hinavsko, kakor jc njena navada. Ona pravi: »Četudi so vesti o taki zvezi neosnovane, eno je pa precej gotovo (Klici: »Precej negotovo!«), da v bodočem parlamentu dr. Šusteršiča in njegovega kluba ne bo več najti med opozicijonalci, temveč med vladnimi strankami.« »Nič ne vemo,« pravi, »ampak,« pravi dalje, »vendar jc precej gotovo!« (Bučen smeh.) Prepuščam častiti »Edinosti«, da si šo naprej ubija svojo neumno glavo in se razburja zaradi naših demonstracij, — papir je končno potrpežljiv in njeni somišljeniki v Trstu so tudi zadosti »verni«, da jej toinono verjamejo. (Smeh.) Političen bojkot na celi črti. Sedaj pa, častiti gospodje volivci, šc zaključek. V torek ima,mo v Ljubljani zopet volitev in 13. junija še enkrat. Jaz mislim, pri vsaki teh volitev moramo pokazati, koliko nas jc v Ljubljani. (Viharno pritrjevanje.) Pri vsaki teh volitev mora vsak izmed nas storiti svojo dolžnost, ne samo s tem, da sam voli, temveč tudi s tem, da agitira za dobro stvar. 'To Vam rečem, to stoji in to Vam slovesno obljubim, mi bomo to surovo drulial, o kateri je tako drastično govoril moj gospod predgovornik, mi bomo to surovo druhal štrli brez vsakega dvoma! (Velikansko odobravanje, ploskanje in Živijo-klici.) Ali jo borno štrli danes ali jutri, ali v šestih mesecih ali v dveh ali treh letih, jc postransko vprašanje, štrli jo pa bomo (Velikansko odobravanje), o tem ni prav nobenega dvoma! In mi ne bomo na Kranjskem in drugod trpeli nobene vlade, katera hi le količkaj ozira imela na tako druhal. Politično moč imamo mi v rokah in, lo še enkrat slovesno poudarjam, to politično moč bomo brezobzirno rabili, brez vsakega ozira na osebo, naj bo kdor hoče, kajti tukaj se gre za stvari, kakor Vam je slikal tako zgovorno gospod predgovornik, ki stoje veliko višje, kakor vsaka oseba, kakor vsak osebni interes. Tukaj se gre za garjo na našem narodnem telesu in to garjo treba operirati, s;cor žre njen strup naprej in kakor kirurg pri bolniku, tako bomo mi mirno in trezno, ampak tuili brezobzirno izrezali to gnjilobo. (Gro-movito pritrjevanje.) V deželnem odboru se je že te dni pokazalo, kaj lo pomeni, če S. L. S. sklene političen bojkot. Prišla je depu-tacija z dežele k deželnemu odborniku in deželni odbornik je v smislu sklepa naše stranke vprašal: »Kdo izmed Vas je od S. L. S.?« Štirje so »e oglasili, da so naši pristaši, samo peti, ki je bil itak zadostno znan, ta je dejal: »Jaz sem od napredne stranke!« In takoj pravi naš deželni odbornik: »Vi boste zunaj počakali! (Viharni klici: »Prav je imel!«) Kar sem pred štirinajstimi dnevi dejal, ponavljam danes. Po sramotnih dogodkih "23. aprila, ki so jih zakrivili od liberalne stranke najeti in plačani ljudje, ne moremo z liberalno stranko postopati več tako, kakor se postopa sicer z nasprotno, a dostojno politično stranko! (Gromovito pritrjevanje.) Pojutrišnjem je deželnozborska volitev. Ako hoče večina ljubljanskih deželnozborskih volivcev izvoliti liberalnega poslanca ga bo imela (Klici: »Ga ne sme imeti!«), ampak njegov glas v deželnem zboru se ne bo nikdar poslušal (Gromovito pritrjevanje in klici: »Živijo dr. Gregorič!«), ne v deželnem zboru in ne v deželnem odboru. Tukaj se gre sedaj za tako resne stvari, da morajo nehati vsi oziri. Zato je izvršilni odbor S. L. S. enoglasno sklenil političen bojkot liberalne stranke. (Navdušeno odobravanje.) Ljudska stranka sme po tem sklepu po svojem načelniku samo toliko formalnega stika vzdrževati z liberalno stranko, kolikor je to v javnih zastopih neizogibno. Dovoljen pa je le zgolj formalen stik. V stvarnem oziru pa ne sme biti v bodoče niti najmanjšega stika z liberalno stranko. Mi se z liberalci nič več ne menimo o javnih zadevah in jaz s po-vzdignjenim glasom kličem somišljenikom našim po celi deželi, da naj to vpoštevajo in vedo, da če pridejo v de-putaciji z liberalci, je to slabše, kakor če sami pridejo. Naj pustijo liberalce doma, — prisilili so nas. da se ž njimi ne menimo več. (Viharno odobravanje.) In v prihodnjem deželnem zboru utegne par liberalcev iti iz deželnega zbora. (Burno odobravanje.) Našega potrpljenja je konec. Mi zahtevamo, da v Ljubljani zavladajo redne, postavne razmere, zato si bomo pošteno pravico poiskali. (Gromovito odobravanje.) Tako stoje stvari. Naš sklep glede političnega bojkota je vzbudil med zavednimi našimi somišljeniki po celi deželi največje navdušenje. (Pritrjevanje.) Pravijo: »Hvala Bogu. da se je to enkrat zgodilo«. Znana je tista dvojna uloga, ki so jo vedno igrali naši liberalci. Kadar so kaj od nas rabili, prišli so silno ponižni z uklonjenim hrbtom k nam; kadar so bile pa volitve, so se odlikovali po surovosti in psovkah na naše pošteno ljudstvo. Toda odslej se bomo za vsako razžaljen jc naših somišljenikov kruto maščevali nad celo liberalno stranko. (Burno pritrjevanje.) In liberalno stranko bo za njeno nečuveno obnašanje zadela zaslužena kazen ljudske sodbe, kajti S. k- S- ni taka stranka, kakor liberalna, kjer se samo par ljudi skupaj vsede in pravijo »mi smo stranka« (Smeh), ampak S. L. S. je organizirano slovensko ljudstvo. (Gromovito pritrjevanje.) In ako sem slučajno jaz njen načelnik, se nisem sam za takega naredil in me ni naredilo pet ali deset oseb, temveč izvolilo me jc za načelnika na tisoče in tisoče zavednih slovenskih mož. (Viharno odobravanje in navdušenj klici: »Živijo dr. Šusteršič!«) In liberalna stranka naj si zapomni, da kadar jaz kot načelnik S. L. S. govorim v imenu slovenskega ljudstva, da takrat govori slovensko ljudstvo (Gromovito pritrjevanje) in slovensko ljudstvo nc bo nikdar pozabilo tistega, kar so zakrivili liberalci 23. aprila v svojem žalostnem junaštvu napram trem revnim redovnicam. (Ponovljeno viharno pritrjevanje in klici: »Nikdar ne!«) Prazne liberalne obljube. Dragi someščani, dragi somišljeniki! Pojutrišnjem je zopet prilika, dati spričevalo našemu poštenemu prepričanju. (Viharni klici: »Sc bo zgodilo! Živijo dr. Gregorič!) Storimo vsak svojo dolžnost, da bo pojutrišnji dan časten za nas. Časten ne radi tega, ali bo trenutno zmaga naša, ampak časten v tent. da bomo z veselo zavestjo lahko rekli: Vsak izmed nas je storil svojo dolžnost. (Viharni klici: »Jo bo storil!«) Ne vem, če Jkj že pojutrišnjem konec liberalne hipnoze velikega dela. ljubljanskega meščanstva. Toliko je pa gotovo, ako bi volivci ljubljanski volili po pameti in prostem svojem prepričanju. bi bil brez dvoma z veliko večino izvoljen naš kandidat dr. Vinko Gregorič. (Gromoviti klici: »Živijo dr. Grego- rič!«) Dragi prijatelji, treba samo trezno' primerjati našega kandidata in pa kandidata liberalne stranke! Libenulni kandidat je že v svojem kandidatnem govoru v četrtek zvečer — poslušal ga seveda nisem — pokazal popolno nevednost svojo o tem, kar se sklopa in govori v deželnem zboru kranjskem. Tak kandidat hoče zastopati ljubljan- I ske koristi, k: niti ne ve, kaj 'se godi v i deželnem zboru! Ali kaj hočem reči o j kandidatu, kateri pravi vsaj smisel njegovega govora je bila la: »Mene volite, potem cestni zakon ne bo potrjen, če bom jaz izvoljen za deželnega poslanca.« (Smeh.) .1 a., za. božjo voljo, ali ta gospod misli, da sc bo prcsvilli cesar njegove izvolitve tako ustrašil, da zaradi nje ne bo potrdil cestnega zakona? (Bučen smeh.) In potem pa trditev: Cestni zakon še vedno ni potrjen, ker je liberalna stranka zoper to odločno protestirala! Vsaka reč traja vendar svoj čas. Občinski rod in občinski volivni red tudi ni bil takoj potrjen. In celo, čc se je šlo za kak majhen vodovod, je trajalo včasih pol leta, da jo bil dotični zakon potrjen. Taka reč rabi svoj čas, kor se mora vsak sklonjeni zakon natančno preštudirati v raznih ministe-rijalnih oddelkih, preden sklepa ministrski svet o potrditvi ali nepotrditvi. Razun tega so se pa zoper novi cestni zakon postavili tudi naši nemški veleposestniki, grajščaki, kar je dosti zanimivo. A tudi to ne bo nič pomagalo. Naš cestni zakon bode konečno ravno tako potrjen, kakor so bili potrjeni novi občinski zakoni kljub liberalnemu vpitju in tucli kljub tozadevnemu odporu naših nemških grajščakov. Sicer pa nasprotovanje novemu cestnemu zakonu ni utemeljeno tudi iz ljubljanskega stališča. Za kaj pa naj služi ta zakon? Do bodo dobre ceste v deželi. Zakon, katerega smo mi napravili v deželnem zboru, je tak, da bo naša dežela. potem imela res dobre ceste! In sedaj Vas pa vprašam: komu bo to največ v korist? (Klici: Ljubljani!) Cisto naravno, da bo od tega največ koristi imelo glavno mesto. Trgovci ljubljanski, obrtniki, ravno ti bodo imeli največji dobiček, ako bodo po celi deželi dobre ccste. (Tako je!) Če bi imel kdo drugačno mnenje, mu ničesar ne očitam, vsaj je to zgolj gospodarsko vprašanje in ne stvar načelnega pomena. Ampak meni se silno nespametno zdi tako vpitje, kakršno so zagnali ljubljanski liberalci proti novemu cestnemu zakonu. Liberalci zahtevali zvišanje doklad. Najlepše je pa liberalno vpitje, da bodo ljubljanski meščani morali plačevati večje doklade. Kdo pa je bil tisti, ki je še v zadnjem zasedanju deželnega zbora nas naravnost pozival: »Povišajte deželne doklade!« In sicer že sedaj, brez cestnega zakona. Liberalna stranka je to bila (Živahna veselost), in mi smo se jej seveda silno prijazno zahvalili, ker smo rekli, da gospodarski položaj v deželi sedaj ni tak. da bi so mogla doklada zvišati. To je stališče poštene ljudske stranke in tej ljudski stranki se ima Ljubljana zahvaliti, da plačuje lotos še vedno tisto 40 % do-klado, kakor jo je plačevala prej, dočim bi, čo bi bilo šlo po volji liberalne stranke, danes plačala 60%. Taka je resnica, ki jp zabeležena v zapisnikih deželnega zbora kranjskega. Seveda, liberalna stranka jc želela povišanja doklade zaradi tega. da bi pri volitvah mod ljudstvom proti nam hujskala in pa zaradi tega, da bi prebivalci ljubljanskega mesta po možnosti pozabili, kako liberalna stranka v dvajsetih letih svojega neomejenega gospodarstva v ljubljanski občini sploh nič drugega delala ni. kakor doklade poviševala. 6 V- jo znašala doklada, ko jc liberalna stranka prišla na krmilo v mestni hiši, in danes jih je 35%. (Smeh.) In sedaj se povrnem k našemu kandidatu. Naš kandidat — dr. Vinko Gregorič. Tukaj imamo gospoda dr. Vinko Gregoriča (Navdušeni klici: »Živijo dr. Gregorič!«), uglednega, meščana, ki skozi desetletja deluje za občni blagor med nami (Ponovljeni navdušeni klici: »Živijo dr. Gregorič!«). Vsak ga pozna. Celo svoje življenje, izvzemši par let svojih študij, jo prebil v Ljubljani, vedno jo čutil z Ljubljano in za Ljubljano delal in nikdar in nikjer ni sebe iskal in nikdar in pri nobeni priliki ni delal za svoje koristi. (Gromovito pritrjevanje.) On je gotovo imel tudi marsikatero priliko priti do kakšnega korita, pa jc nikdar ni porabil, ampak je držal vedno in v prvi vrsti na tn, da je lahko rekel: »Jaz som čist. neomedeže-van ljubljanski meščan«. (Burni klici: »Živijo dr. Gregorič!«) In zato mislim, da svojih izvajanj, ki so žalibog bila nekoliko daljša, kakor som mislil, ne morem boljše končati, kakor če kličem: Naš kandidat in ako Bog da in sreča junacka, bodoči deželni poslanec dr. Vinko Gregorič: Živijo! (Viharno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje ter gromoviti klipi: »Živijo dr. Gregorič!«) VOLILNO GIBANJE NA GORIŠKEM. V mestu Gorici se ne obeta le pet, ampak oelo šest kandidatov. Govori se namreč, da tudi Nemci postavijo svojega kandidata. Slovenci v Gorici so vložili okrog 100 reklamacij. Hud boj se jo razvnel med laškimi li- j beralci in Mazzinijanei, ki grozovito J udrihajo po starih liberalcih 111 nosijo njihove grehe na dan. — V Spodnji F u r 1 a n i j i, to je v červinjanskem in tržiškem okraju, kandidira proti krše.-socialnemu Italijanu dr. B u g a 11 u deželni uradnik in odbornik dr. Pet- t a r i 11. Slovenci tega okra ja (občini Devin in Doberdob) pojdejo po večini volit dr. Bugatta. KANDIDATI OB DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH. Pri nobenih volitvah v Avstriji šc ni bilo toliko kandidatov, kolikor jih jo postavljenih ob sedanjih državnozbor-skih volitvah. Za 516 mandatov se že zdaj pogaja nad 1600 kandidatov. Poleg 23 starih programatičnih strank se je pojavilo še 9 programatičnih strank. Po kmetih se povprečno potegujeta v enem volilnem okraju po dva, v mestih pa po štiri kandidati. Za 33 dunajskih mandatov se poteguje 148 kandidatov. Na Češkem se poteguje za 130 mandatov 454 kandidatov. NAČELNIK GENERALNEGA ŠTABA NEZADOVOLJEN Z NOVIMI VOJAŠKIMI POSTAVAMI. Ogrskim političnim krogom je že dolgo časa znano, da šef generalnega štaba ni zadovoljen z vojaškimi predlogami. Že pred meseci, ko je bival cesar v Budimpešti, je nenadoma prišel šef generalnega štaba v Budimpešto in naznanil cesarju, da odstopi, ker vojno ministrstvo ni dovolj pripravilo brarn-bone postave. Na vladarjevo željo se je šef generalnega štaba na to udeležil posvetovanja ogrskega kabineta. LUKACS OBZMERJAL MAŽARSKE ČASNIKARJE. V Godollu je zaslišal v soboto cesar ogrskega finančnega ministra dr. Lukacsa. Ko se je vrnil v Budimpešto, so ga obsuli časnikarji, Lukacs jih je pa precej oštel in povedal, cla so na dvoru zelo nevoljni in ogorčeni, ker bu-dimpeštansko časopisje piše nespodobno o cesarjevem bivanju v Gddollu. OGRSKI BRAMBENI MINISTER O NOVIH ARMADNIH POSTAVAH. Ogrski honvedni minister Hazdi je v ogrskem državnem zboru dne 15.' t. m. glede na postave, ki se tičejo novih vojaških postav, naglašal, da se morajo žrtve, ki jih prinaša vojak s tem, da stori svojo dolžnost v korist domovine, primerno oškodovati. Storiti se mora to z dveletno službeno dobo in z drugimi olajšavami. Popolnoma upravičeno je, da se odškodujc rodbine tistih rezervistov, ki so pozvani pod orožje. Če bosta storili šola in javnost svojo dolžnost, je minister prepričan, da se bo pozneje postavila armada na druge temelje. Inteligenčna izkušnja sc ni mogla vzdržati, ker se je preveč stvar izrabljala. Honvedni minister jo pograjal poslanca Kelemena, ki jc označil skupno armado ptujo Mažarom. Skupna armada jc tudi naša (ogrska) armada. Zbornica jo odobrila proračun honvednega ministra. NEMŠKI CESAR V LONDONU. Nemški cesar in cesarica sta se pripeljala. v London, kjer sta ju sprejela angleški kralj in kraljica,. »Journal« poroča, da sc bosta vladarja ob tej priliki tucli posvetovala o omejitvi oboroževanja. »Daily Telcgraph« zelo slavi nemškega cesarja in poroča, da so imeli avstrijski in nemški generali vojni svet, ko je bil nemški cesar gost našega vladarja pri velikih vojaških vajah. Takrat se je izjavil nemški cesar, cla je za mir in cla bi ne napadel, marveč se zgolj branil, če bi bil napaden. DANSKI KRALJ V PARIZU. Danski kralj Friderik je dospel v soboto zvečer s svojo soprogo in družino iz Nizze v Pariz, kjer bo ostal kakih ose n i dni. ZMEDE V TURČIJI. V Albaniji. Iz Soluna se poroča, da so pri Ša-leju odbili Turki napad 400 mož močne albanske vst-aške četo. Iz Skadra se poroča, cla je neka ladja, ki je imela razvito avstrijsko zastavo, vtihotapila 2000 italijanskih pušk. Italijani hujskajo Albance proti Turkom. Italijanski konzul v Skadru jo izjavil, da Italija no ugovarja, čo Turčija izžene sumljive Italijane. V Jakinu jo italijanska oblast preiskala več stanovanj, ker nameravajo skozi Jakin italijanski prostovoljci odriniti v Albanijo. Pri ravnatelju Ma- rinelliju in pri občinskem svetniku Ro-stariju so našli obteževalne listine. Vstaja v Jemenu še ni končana. Turki so nedavno trdili, da je zadušena vstaja v Jemenu, a včeraj se poroča iz Carigrada, da so se pričeli boji mod velikim šerifom v Meki in vstaši pri Guzi. Vstašev je bilo 3000. TURŠKI VOJAK USTRELIL BULGARSKEGA STOTNIKA. Pri Urembegliju so ustrelili turški vojaki nekega bulgarskega stotnika. Ogrski »lovci umorili kmečkega poslanca Mimo. Ogrsko mesto Bekes-Csaba je videlo minulo nedeljo zločin, ki v jasni luči kaže, kako razpaljena je politična strast na Ogrskem in s kakšnimi sredstvi delajo čisti Mažari, Košutovci, proti tistim svojim rojakom, ki ne trobijo v njih rog. Ob zadnjih državno-zborskih volitvah je bil na deželi kljub vsem nasilstvom Košutovcev izvoljen za poslanca voditelj demokratične kmečke stranke, Andrej Achim. Košu-tovim glumačem jc kmečki poslanec trdo stopil na prste. Kmetje so Achima imeli radi, ker je krepko zastopal njih koristi, kar pa ni bilo všeč Košutov-cem. Zato so sklenili, da ga umore. Ogrski brzojavni urad poroča o tem sledeče: Poslanec Achim je v svojem listu ostro napadal bivšega državnega tajnika Mihaela pl. Zsilinszkega in njegovega brata Andreja. Sinova Zsilinszkega, kemik Gabrijel in odvetniški kandidat clr. Andrej pl. Zsilinszky sta prišla v Achimovo stanovanje in za-htevala zadoščenja. Achim ju je pa sprejel surovo in je s palico udaril dr. Andreja pl. Zsilinszkega, nakar je potegnil Gabrijel pl. Zsilinszky revolver in je štirikrat ustrelil na Achima. Ena kroglja jc zadela Achima v spodnji del telesa, dve nogi. Brata Zsilinszky sta se sama javila državnem pravdništvu. — Tako je opisal uradni brzojav hudodelstvo. Listi pripominjajo, da je uradni brzojav popisal dogodek, kakor sta ga opisala napadalca. Gyalsko državno pravdništvo je zaslišalo napadalca, nato ju pa izpustijo, a včeraj se je lc toliko opogumnilo, da ju je zaprlo, ker se je zbalo ljudske nevolje. Ko je prišel po napadu k Achimu zdravnik, je bila soba polna Achimovih pristašev. Achima so prenesli v bolnišnico. Spremljalo ga je več sto kmetov, ki so jokali in žalovali. Včeraj ob 1. uri 10 minut je Achim umrl. Kmetje so radi Achimove smrti strašno razburjeni. Včeraj so bili pripravljeni za vsak slučaj vojaki in orožniki. Ko se je razširila vest o umoru med kmeti, so drli v mesto. Pred bolnišnico je bilo zbranih več tisoč kmetov. Achimovo truplo so sodnijsko raztelesili. Umorjenčeva žena je obolela. Kmečka stranka je ob Achimovi smrti izdala letak, ki slavi umorjenče-ve zasluge za kmete. Gabrijel Zsilin-szky je opisal nekemu časnikarju sledeče dogodek: »Ko smo prišli v Achimovo spalnico in ga prosili, naj ne napada več našega očeta, jc nama zaklicali Poberita se! Ko sva ga še enkrat prosila, je popadel palico in pričel udrihati po bratu. Brat se je branil, a Achim ga je zagrabil, ga vrgel na posteljo in ga pričel daviti. Stvar se jc tako hitro vršila, da sem se šele zavedel, ko je pričel Achim daviti brata. Potegnil sem revolver in zaklical, cla naj izpusti brata, ker pričnem sicer streljati. Ker se pa Achim ni zmenil za moj opomin, sem nameril na noge in ustrelil, a kroglja je zgrešila svoj cilj in Achima smrtnonevarno ranila. Toliko moči je še imel, da je hitel v vežo, kjer je klical: Izdajalstvo! Izda-jalstvo! Posli so nato zagnali velik hrup. Zapustila sva hišo in sc takoj podala k državnemu pravdništvu. Dnevne novice. •fVolilno gibanje v novomeško-čr- nomaljskem okraju. Liberalci iščejo v tem okraju kandidata, pa ga še niso dobili. Belokranjec jim noče več na lim, sedaj se govori nekaj o kandidaturi veleagrarca grajščaka Rudeža. Bomo videli, kaj se šo izkuha! Kandidat S. L. S. Evgen Jarc pa prireja pridno shode, ki so bili doslej vsi izborno obiskani in na njih povsod njegova kandidatura soglasno sprejeta. V nedeljo 7. t. m. sta bila shoda v Valti vasi in v Brasnicah. zadnjo nedeljo bo v Št. Petru, Dol. Straži 111 Stopičah. Na shodu v Št. Petru je pojasnil govornik, kako skušajo liberalci z lažmi in obrekovanjem sejati razdor med naše ljudi. Zborovalci so konštatirali sami, da »Narodovo« poročilo o shodu v Beli cerkvi ni resnično in je pristransko zavito. V nedeljo 21. t. m. se začne volilna kampanja v Beli Krajini. +" Volilni sl"*. " Višnjigovi v lo-kalu g. Omahna j d imel v nedeljo, dne 14. maja popoldne gospod komerčni svetnik Povše volilni shod. Shoda se jc udeležilo do 150 voliicev. Govoril je o delovanju državnega zbora z ozirom na kmetijske težnje. Ko je predsednik shoda, mestni župan A. Pevko, dal njegovo kandidaturo na glasovanje, so se vse roke navdušeno vzdignile. Tukajšnjih osem občin bo soglasno dne 13. junija g. Fr. Povšeta volilo. -f Volilni shod v Dobropoljah. V nedeljo popoldne se je vršil v Ljudski dvorani v Dobrepoljah dobro obiskan volilni shod, na katerem sta poročala poslanca Jaklič in dr. Pega n. Čeravno jc trajal shod skoraj cele tri ure, so zborovalci pazno vztrajali do konca ter izrekli poslancu Jakliču, ki sc je predstavil kot državnozborski kandidat, popolno zaupanje in zahvalo za njegovo dosedanje delovanje v državnem zboru. Na shod je prišel tudi nek naročnik »Slovenskega Doma«, ki je hotel prodati neslanosti tega liberalnega lista. Toda njegova modrost, ki jo je dobil iz liberalnega časopisja, ga je kmalu pustila na cedilu, tako da je parkrat krepko zavrnjen moral zapustiti z dolgim nosom zborovanje. Je že tako, da zmiraj kak zaslepljen Jibeval-ček na naših shodih skrbi za zabavo! -f- Demšarjev shod v Škofji Loki se je vršil preteklo nedeljo v društveni dvovani. Kandidat je v poljudnih besedah poročal o svojem preteklem delovanju in razvil svoj program. V imenu staroloških voliicev je kandidaturo toplo priporočal g. Ivan Baloh. G. svetnik Šinkovec in Anton Kalan sta kandidatu na srce pokladala, naj se zavzame za razširjenje kolodvora, za ceste in strokovno šolo, sploh za loške koristi. Kandidatura je bila soglasno sprejeta. + Shod v Cerkljah sta imela preteklo nedeljo deželni poslanec Ivan Za-bret in Ivan Podlesnik. Prvi je obrazložil mnogoštevilno navzočim delo naših poslancev v državnerrf zboru. Podlesnik pa je govoril o izobraževalnem delu in pripravil tla za ustanovitev Orla. Zborovalci so se navdušeno izrekli za volitev dosedanjega državnega poslanca Franca Demšarja. -f Liberalen kandidat na Notranjskem. Liberalci so »proglasili« za svojega kandidata v okrtju Vrhnika-Lo-gatec-Idrija-Cerknica posestnika Ivana Sicherla v Logatcu. Naši somišljeniki bodo poskrbeli, da bo sijajno propadel. -f Volitev načelnika okrajnega cestnega odbora v Kranju se je vršila včeraj. Za načelnika je bil izvoljen deželni poslanec Ivan Zabret, za namestnika pa župan iz Št. Jurja Ivan Blagne. S tem je prišla sedaj liberalna trdnjava v roke mož S. L. S. + Osebne vesti. Sodnik Franc Peč-nik je prestavljen iz Kostanjevice v Šmarje, sodnika sta postala avskultan-ta Anton Lajovic v Brdu in Jakob Luz-nar v Kostanjevici. Finančni koncipist dr. Robert Eržen je postal začasni finančni komisar, finančni konceptni praktikant Jožef Mozetič jc postal začasni finančni koncipist. Na južni železnici sta medsebojno premeščena začasni asistent Feliks Lenard v Logatcu in adjunkt Oskar Szillich v Št. Petru. -j- Proti nošenju orožja mladolet nih je izdala kranjska deželna vlada odlok, ki prepoveduje vsem mladoletnim nositi orožje. Prodajalci orožja ne smejo mladoletnim osebam prodajati strelnega orožja, če se ne izkažejo z orožnim listom. -f Gasilno društvo v službi liberalne stranke. Včeraj dopoldne se je oglasila pri deželnem odboru deputacija posestnikov iz Dravelj, ki se je pritožila nad strankarskim postopanjem načelnika ondotnega gasilnega društva. Že štirje obč. zbori so bili sklicani, a na nobenem ni bilo prišlo do rednih volitev vsled pristranskega in nepravilnega postopanja načelstva. Pristransko je postopal pri tem tudi župan Zakotnik, ki je med drugim podpisal tudi neresnično poročilo načelstva na Zvezo gasilnih društev, ker večina draveljskih posestnikov, ki so z velikimi stroški spravili to društvo v življenje, ne mara, da bi bilo društvo samo neko ognjišče preperelega liberalizma, zato so sc uprli pristranskemu postopanju načelstva in zahtevali, da se vrši občni zbor po društvenih pravilih. Ker pa lega že na štirih občnih zborih niso mogli doseči, so se obrnili na deželni odbor. Dr. Lampe je depu-taciji odgovoril, aa bo deželni odbor obračal doslej večjo pozornost na ga silna društva. Politična oblast jih smatra kot navadna društva, a pri javnem pomenu teh društev bo moral deželni odbor imeti stalno nadzorstvo nad njimi. Osobito ker oskrbujejo ta društva za občine požarno policijo in morajo biti v to pooblaščene. Vsled tega svo- jega javnopravnega značaja dobivajo od dežele redne letne prispevke. Deželni odbor bo pazil na to, da dobe odslej prispevke samo tista društva, katerih poslovanje je popolnoma brez graje. Po tem načelu bo deželni odbor uravnal tudi svoje, razmerje do Zveze gasilnih društev. V danem slučaju bi bila dolžnost Zveze gasilnih društev, da naredi takoj red pri gasilnem društvu v Dravljah. 'Pritožniki naj se obrnejo s prošnjo do deželnega odbora, kateri bo nadaljne korake ukrenil. Sicer bo pa treba spremeniti tudi deželni zakon o gasilstvu, da bodo dala gasilna društva popolno garancijo, da služijo edinole človekoljubnim in občeko-ristnim namenom in da ne bo več v njih mogoča strankarska politika. ^ Iz deželnega odbora. Prihodnje dni ne bo dr. Lampe v uradu. Stranke sc naj oglase pri tajniku, v stavbenih zadevah v stavbenem uradu. + železničarski shod pri Sv. Luciji na Goriškem se je v gostilni gospoda Popa prav dobro obnesel. Na shodu je govoril prvi tovariš Kolesa iz Ljubljane o potrebi in pomenu železničarske organizacije ter priporočal »Prometno Zvezo«. Poslanec Piber pa je opisal fiasko soc. demokracije v državnem zboru. — Države nočejo priznati nobenega dohodka, ne varstva, zahtevajo pa od nje milijone. Njihov pomen je danes mnogo manji, nego pred štirimi leti. Že iz stanovskega stališča je naj bolje za vsakega železničarja, da voli s S. L. S. IVI i zahtevamo, kar se da doseči. Državi damo kar potrebuje, ona naj pa da svojim uslužbencem kar jim gre S. L. S. se je bojevala in se l>o po svojih zastopnikih z vso odločnostjo za koristi slovenskih železničarjev. Toraj smemo ji zaupati. + Pritožba nadučitelja Žirovnika zoper premestitev iz Št. Vida v Borov nico je upravno sodišče zavrnilo. + Občina Dvor pri Žužemberku je sklenila, da se pridruži vodovodu za Suho Krajino. — Promocija. V petek, dne 19. t. m. bo poromoviran na dunajskem vseučilišču doktorjem prava g. Janko šiška, starešina »Danice«. Castitamo! — Hospic pri Sv. Duhu ob Bohinj skem jezeru je otvorjen. Vsem znancem in prijateljem, ki želijo oddiha in okrepčila v krasni naravi priporočamo naše letovišče ob divnem jezeru, obkroženo z zaraščenimi gozdi s krasnimi še-tališči. Dobra postrežba, zmerne cene. Zagotovljeno nam je, da se v kratkem otvori redni promet z omnibusom od postaje pa do zgornjega konca jezera, do hotela »Zlatorog«. — Pogreb gospoda Karola Jelov-šek, c. kr. dvornega založnika in tovarnarja na Vrhniki, se je vršil nad vse sijajno; obenem pa je bil to zares pogreb ljudskega sočutja. Ob turobnem žvižgu tovarniške piščali se je pričel pomikati mrtvaški sprevod, katerega se je ucle-žilo prav obilo domačega in tujega ob činstva. Velečastni pogreb pokojnega Karola nam je pričal, da je bil on med vrhniškim ljudstvom zelo priljubljena oseba. — Izobraževalno društvo v Kranju priredi dne 18. t. m. po Šmavnicah v' Ljudskem domu predavanje o kranjskih elementarnih nezgodah v spomin stoletnice groznega požara, ki je vpe-pelil 18. maja leta 1811 skoro polovico mesta in dve bližnji vasi Hrije ter Klanec. Krasne skioptične slike, narejene po raznih starih slikah, bodo pojasnjevale predavanje, s katerim kranjsko izobraževalno društvo zaključi letošnjo sezijo. — Težaško kolesarsko društvo »Balkan« priredi v nedeljo dne 25. junija t. 1. veliko cestno dirko za: »II. jugoslovansko prvenstvo« na progi Trst— (Vrdela) Lokve — Št.Peter— Razdrto— Trst (Vrdela) 103 km, maksimalen čas 4 in pol ure. Davila: I. velika zlata svetinja, II. srednja zlata svetinja, III. mala zlata svetinja, IV. velika srebrna pozlačena svetinja, V. mala srebrna pozlačena svetinja, VI. velika srebrna svetinja, VII. srednja srebrna svetinja. Vsako darilo je spremljeno z diplomo. Pvvi dobi še narodni znak z napisom »II. Jugoslovanski prvak 1911.« Vloga za člane slov. koles, društev 8 K, samostojni (oni brez nikakih društev) 10 K. — Prijave za vlogo je pošiljati do dne 18. junija t. 1. na društveni sedež kavarne »Minerva«, Trst, Via Acjuedotto. Slavnost se bo vršila v »Narodnem domu« pri Sv. Ivanu, kjer bo razdelitev nagrad, srečkanje za dvokolo ter razno. š Volilni shodi S. K. Z. v Dobovi, v Kapelah v Sotli In v Brežicah zadnjo nedeljo so izborno uspeli. Na shod v Dobovo je došlo pet županov i;', dobov-ske fare, odločnih pristašev S. K. v Kapelah sc je shod vršil nemoteno, ko se je z orožniki dalo odstraniti par pijancev, zlaTli pa je uspel popoldanski shocl v Brežicah na kolodvoru. Po \sod jo govoril kandidat dr. Benkovič. Vsi dobri in veljavni kmetje so ostali fcvesti pristaši S. K. Z., ki ne bo glasu žgubila od zadnje volitve. Liberalni volilci se zgražajo nad kandidaturo dr. Kukovca, ki je leta 1907 izdal geslo: Kmet naj kmeta voli! Volili bodo socialnega demokrata; Cobal in dr. Kukovec sta istočasno krošnjarila po bre-škenv okraju. Laški in sevniški okraj sta že popolnoma na klin obesila. »Narodni List že tarna, da bi morale volitve že sedaj biti, sicer bo vse zgubljeno. Verujemo! — Poroka. Dr. Franc Vidovič, c. kr. sodnik v Krškem, se je poročil minulo soboto z gosp. Ido Karolino plem. Kiinell iz Gradca. — Poročil se je v Črnomlju okrajni sodnik dr. Valentin Flerin z gdčno. Josipino K o s c h a r, hčerko gostilni-čarjevo. -- Matura na goriških srednjih šo lah. Na goriški gimnaziji se bo vršila matura od 6. do 11. julija. Predsedoval bo vpokojeni gimnazijski vavnnlelj vladni svetnik Friderik Simzig. Maturi na realki, ki bo od 6. do 10. julija, bo predsedoval šolski svetnik Ilan-clrvch. Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in 4 glasovi 3 K bO h, posamezni glasovi a 10 h. Grum Anton: Cerkvena pesmarica za Marijine družbe, i del za štiviglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K. Foerster Anton: Cantica saera I. del. Drugi popravljeni natis za šliriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K 40 h. Chlondovvski dr. Anton: Tantum ergo za triglasni moški ali ženski zbor z orglami. Part. 50 h, pos. glasovi, a 10 li. Vse te navedene kakor tudi druge skladbe sc dobivajo in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Razne stvari. Gospoiarslvo. g Tečaj za pridelovanje krme na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi 29. in 30. maja t. 1. dvodneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom: V ponedeljek 29. maja, od 2. do 4. ure popoldne: Setev detelje in trave na njivah za dvo- in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje dc-teljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskuševališču. — V torek, 30. maja, od 8. clo 10. ure dopoludne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travniških zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in vazdelitev vzovcev. Od 2. do 4. uve popoldne: Priprava zemlje in posetev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in izboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v poskuševališču. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico do Novega mesta in za hrano po 2 Iv na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj obiskati, naj sc priglasi do 24. maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. VOLITVE NA DUNAJU. Dosedanji kršč. soc. poslanec Leo-poldovega mesta Silbevev, je odstopil od kandidatuve, ker ni mogoče napraviti v tem okraju edinosti med krščanskimi socialci. Luegerja manjka. Cerkven! veslnlK. lj Jutro prvega svetega obhajila. V majnikovi številki »Angelčka«, ki se izdaje kot priloga »Vrtcu«, je izšla prisrčna pesmica, v kateri narekuje znana poetinja M. Elizabeta srečnim dušicam prvoobhajancev ona sveta čuv-stva, ki jim jih nudi jutro prvega svetega obhajila. Došlo je radi tega več naročil za to 5. številko. Ker pa ne kaže ene same številke oddajati v večjem številu, je dalo upravništvo to nežno pesmico posebej natisniti v takem formatu, da se lahko vtakne v šolski mo-litvenik. Prodaja jo prodajalnica Kat. tiskovnega društva« po 2 h, skupno 100 pa po 1 K 50 h. Bodi posebej priporočeno katehetom in starišem! Glasno. »KATOLIŠKA BUKVARNA« v Ljubljani priporoča za praznik presv. Rešnjega Telesa in njega osmino našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: Kimovec Fran: Rihar renatus. Part. 3 K, posamezni glasovi po 40 h. Ob-isega več. raznih napevov, med temi tucli sedem evharističnih himen z latinskim in slovenskim besedilom. Te zelo lepo harmonizirane Riharjeve himne izborno služijo pri štirih postajah med procesijo na praznik pre-svetega Rešnjega Telesa. Foerster Anton: Pange lingua — Tantum ergo za mešan zbor. Part. 1 Iv SO h, glasovi po 50 b. Mihelčič Alojzij: Laudes lingua et IV. hymni a d processionem in festo S. Corp oris Christi ad IV. voces inse-quales. Part. 50 h. Goller Vincenc: 12 Pange lingua za mešani zbor. Part. 2 K 04 h, pos. glasovi a 24 b. Illadnik Ignacij: Laudes Eucharisticae 5 evharističnih himen. Part. 1 Iv. Foerster Anton: 10 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. in 4 glasovi 3 K 50 h, pos. glasovi ii 40 h. O zanimivem zakulisnem dogodku piše pariški lisi »Madame ct Monsieur.« V nekem predmestnem gledališču sta bila dva igralca smrtna sovražnika. Igrala sla v veliki junaški drami »Napoleon« glavni vlogi cesarja in generala Berihier. V tretjem dejanju bi moral cesar prebrati vojakom neko • proklamacijo, ki mu jo izroči general, in ker jc bila ta proklamacija primeroma zeio clolga, se seveda igralec ni trudil, da bi sc jo naučil na izust, marveč jo je resnično bral. Z grozo pa jo opazil Napoleon nekega večera, da mu je Bevthiev, namesto popisanega papirju, z satanskim nasmehom dal prazen list. Kaj naj stovi, kako naj sc potegne iz zagate t Prvi hip mu ni ničesar pametnega prišlo v glavo in pričel je ves potan: »Vojaki!« Nenadoma pa se mu je zasvetilo v možganih, obrnil se je k Bevthievu ter mu glasno rekel: »General, vi, ki sem vas vedno videl ob svoji strani, v Austerlitzu, v Jeni, v Auerstadtu, v Cylauu in Friedlandu, vi, čegar hrabrost se je tolikral sijajno izkazala, sprejmite kot jasen dokaz mojega prijateljstva v zahvalo za vašo udanost in pogum, ta list in preberite sami proklamacijo!« Bevthiev pa je od-govoril krepko: »Sire, veste, da sem vojak, ki ima sicer nekoliko zaslug. Toda moja zibelka ni tekla v nobeni visoki hiši---V mojo sramoto vam moram priznati, da ne znam brati!« Napoleonu se jc zopet pojavil znoj na čelu, ko je vzel iz rok generala nazaj nepopisani list, toda kmalu se je oju-načil in zaklical: »Dobro, general! Da se ne bo reklo, da ste prišli vsled take malenkosti ob toliko čast, naredimo drugače. Ne znate brati, dobro, — povedal vam bom proklamacijo na tihem v uho in vi glasno ponovite. Torej —« Nato je zašepetal Napoleon Bertliieru par brezmiselnih besed na uho. Ber-thier, ki je sedaj potil kri in vodo, je skušal rešiti svojo nalogo, kolikor je bilo pač mogoče. Kopal je drugemu grob in padel sam vanj. Nikdar več mu ni pozneje prišlo na misel, šaliti se Napoleonom. Izpolnila se jima je zadnja želja. Iz Kobersdorfa pri Šopronju poročajo: Dne 6. t. m. zjutraj je umrla tu 86 letna zasebnica Amalija Schvvavz, istega dne popoldne pa je umrl nje soprog Simon v 88. letu svoje dobe. Oba starčka je spajala tolika ljubezen, da sta si vedno želela, da bi umrla oba istega dne. In izpolnila se jima je ta prisrčna želja. Napoleonove amaconke. Veliki val nacionalne strasti, ki se je zagnal v dobi od francoske revolucijo do Napoleonovega padca preko Francoske, se je izražal tudi v izredni epidemiji: nenavadno veliko število žensk se je obleklo v moške obleke, zagrabilo za orožje ter se borilo v vrstah moških. Rosa Boullon, Genovefa Dalarulle, Alime Quatre-sous, Katarina Pochelat, Ale-ksandvina Bareau in mnogo dvugih so delale naravnost čudeže v hrabrosti. Adelajdo Basserie so leta 1802. nosili Parižani v triumfu preko bulevardov, ker jc ujela nekega avstrijskega gene-vala. Obe sestri Fernid sta se v vrstah nacionalne garde iz Martagne tako odlikovali, da jima je daroval konvent dva krasna konja. Ženska Figuer je bila kot dragonec v vseh vojskah od leta 1783. do 1815., ter je bila pri obleganju Toulona ranjena, pri Savigliani pa je dobila štiri rane od sovražne sablje. Šah na šolski klopi. O vzgoji dveletnega perzijskega šaha poroča nek angleški korespondent iz Teherana sledeče zanimivosti. Mali Ahmet Mirca je kmalu prestal otožnost, ki se ga je polastila zaradi ločitve od svojega očeta, ter je čvrst in vesel deček, kot se za njegovo starost pač spodobi. Njegovim vzgojiteljem se je zdelo primerno, da ga ne poučujejo v posebnih urah, temveč da pospešujejo njegove zmožnosti in častihlepnost z bivanjem med dečki enake starosti. Vsled tega so v gradu ustanovili posebno malo šolo, v kateri so gojenci mali šah in sinovi perzijskih dostojanstvenikov in visokih dvornih uradnikov. Mladi Mirca je priden uče-* nec ter si je doslej še vedno ohranil prvo mesto v razredu. Posebno veselje kaže do francoskega jezika, toda njegovo otroško fantazijo mika tudi arabščina. ruski jezik, geografija in predvsem zgodovina in matematika. Splošno jc zelo ubogljiv učenec, seveda včasih prodere na dan tudi vesela nrav dečkova in v razredu ne manjka tudi pravih šolarskih činov. Takrat pač morajo pokazati učitelji in vzgojitelji svojo avtoriteto. Mladi šah pa je za svojo starost precej razsoden, in če je kaj preveč storil v veselju, tudi ne pozabi, opravičiti se. Opomin na njegove dolžnosti kot knez in šah, mu zadostuje. Umor stotnika na vežbališču. V Peterburgu je bil na tamošnjem vojaškem vežbališču med vajami v soboto ustreljen v hrbet stotnik, ki je vodil vaje. Morilec, poddesetnik permskega pešpolka, je po zločinu zagnal puško proč in zbežal v bližnji gozd. 14. t. m. ga je v gozdu izsledila vojaška patrulja in izročila sodišča. Pri telovadbi smrtno ponesrečil. V igrišču gimnazije v Bernu so se urili gojenci višje gimnazije v metanju sulic. 191etuemu gimnazijcu Gengl, sinu nekega nadučitelja, se je zadrla sulica v glavo in je nekoliko trenutkov za tem umrl na težki poškodbi. Morilec Trudnowski izgnan iz Avstrije. Iz Krakova se poroča: Zaradi umora ruskega vohuna Rybaka pred krakovsko poroto oproščenega delavca Trudnowskega. so 15. t. m. izročili policiji, ker je državno pravdništvo umaknilo ničnostno pritožbo proti oprostilni razsodbi. Policija bo Trudnowskega izgnala iz Avstrije kot nadležnega iuo-zemca. Ljubljanske novice. DEŽELNOZBORSKA VOLITEV V LJUBLJANI. Izid današnje deželnozborske volitve je naslednji: Komisija A—H. (Dvorana v »Mestnem Domu«.) Oddanih 869 glasov, od teh je bilo raznih 14 glasovnic, 4 glasovnice so ile neveljavne. Dobili so: Dr. Gregorič 219 glasov. Profesor Reisner 433 glasov. Dr. Eger 151 glasov. Bartl 46 glasov. Dr. Tavčar 1 glas. Arnošt Speil 1 glas. Ena glasovnica se je glasila Bar-tel Reisner, zdravnik v Ljubljani. Reisner absolutne večine 34 glasov. Komisija I—L. # (Dvorana v »Mestnem Domu«.) Oddanih glasov 706, praznih glasovnic 12, neveljavnih 0. Dobili so: Dr. Gregorič 206 glasov. Profesor Reisner 364 glasov. Dr. Eger 84 glasov. Bartl 40 glasov. Reisner absolutne večine 17 glasov. Komisija M—R. ^ ' (Velika dvorana »Uniona«.) Oddanih glasov 790, neveljavnih 17. Dobili so: Dr. Gregorič 228 glasov. Prof. Reisner 405 glasov. Dr. Eger 94 glasov. Soc. demokrat Bartl 46 glasov. Prof. Reisner je v tej komisiji dobil absolutne večine 37 glasov. Komisija S—Ž. (Velika dvorana »Uniona«.) Oddanih glasov 956, neveljavnih 16. i Dobili so: Dr. Gregorič 280 glasov. Prof. Reisner 485 glasov. Dr. Eger 126 glasov. Bartl 49 glasov. Prof. Reisner je v tej komisiji dobil absolutne večine 30 glasov. Dr. Vinko Gregorič je dobil skupno 933 glasov, prof. Reisner 1687 glasov, nemški kandidat dr. Eger 455 glasov in soc. demokrat Bartl 181 glasov. Liberalci imajo torej 1687 glasov, opozicijonalne stranke 1569 glasov. Na volišče je prišlo 3319 volilcev, ■,"■» i•7rT.mnirun~vi~mSREJ raisaBHHraraK«« 1536 6-1 ¥slsd onastitve trgovine prodajam odslel zana-grel brillante. zlatnino In sreiniio pi znatno znižanih cenah Ime: Ljubljana bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. stanovanj se odda za avgust ali kasneje. Več se izve na Poljanski cesti 6. 1587 Za slabokrvne In nrebolele jc zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino 9h najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50 BR. NOVilKOVIC, Ljubljana. Robert Smielowski M i ii] arhitekt in mestni stavbni mojster se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, katera se izvrše najsolidnejše in po zmerni ceni. Rimska cesta štev. 2 (Recherjeva hiša). 3! Edino zastopstvo za Kranjsko pisalnih strojev 1406 Brezplačno razkesovanje! THE REX Co Selenburgova ul. 7 Ljubljana Telefon št. 38. Pošljite 98 vinarjev = v znamkah ali po poštni nakaznici in dobili bodete franko 3 pare izbornih in Macco-preje pletenih, kratkih nogavic za gospode z dvojnim koncem in peto, zelo trpežne bele, črne, rujave ali 2 para izborno trpežnih damskih nogavic, črne ali usnjate barve. 1943 Za polovico ceneje kot drugod, ker so naravnost it izdeiovalnice. - Kdor ne bi bil od izbornost blaga presenečen, dobi deoar naza). — Zastonj dobite na£ cenik ?sch potrebščin, posebno čipkastih zastarov. - Potoni r.ni si lahko prihranite maogo denarja. Janez in Josip Scheich, Iglava 27, Moravsko. Veleslav. občinstvu se usojam naznanjati, da sem starosnano restavracijo G. Auerjevih dedičev v Ljubljani, Wolfova ulica št. 12 prevzel ter se bodem potrudil isto kot strokovnjak najbolje voditi. Vedno največj a izbera jedil! Točil bodem samo pristna vina najboljše kakovosti ter vedno sveže dvojno marčno pivo. Sprejemajo se naročniki na opoldansko hrano od 60 vin. dalje. Na razpolago je tudi Hupfeldov električni glasovir. 1572 z odi. spoštovanjem Ludovik Rošker, restavrater. ukvarna v Ljubljani, z lllllll^JII III1IIJI1IIIII11IIVI llllltllllllllllll 111111 If I lllllltllllllt III lllllllll III1IIIE Ifltlll III1 ti lllllllillfflllllMIllItllllllllltlUlf lllf 111II Ifllllll llllf VllVIlIllllllllIfl llllllllVIIIIBIf ( Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2 20, vezano K 320. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin. Spisal Urbanus. K 3-—, elegantno vezano 4-—. — Žc dolgo smo občutno pogrešali Knjiga o lepem vedenju. lp) točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla. Sociologija. Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature, pe&zij -C',? C. K^ I. del K 3-80, elegantno vezano K ~y—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedovo, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. n.......................................................................................................................................................................................... Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3'—. 2. zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano K 2-20. 3. zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2'40, vezano K 3-40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dostojevski]. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20. 5. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K 3-60. 6. zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K l-90, vezano K 3-—. 7. zvezek: Hajtlamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, voz. K 4-50.) 8. zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5 80. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 140, vezano K 2'40. Roma. Silvin Sardenko. Poezije. K2 —, vez.K3-20. Andrej Hoier, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —*80, deset izvodov K 5-—. g na žena. Povest iz domače zgodovine, K 1-40, vezano K 2-—. Ljudska knjižnica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Conan I)oyie. Londonska povest. K —-60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80. 2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80. 3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-\vicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K l-40. 4. zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K 1*—, vezano K 1'90. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Šc-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano K 2-60. 6. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40. 7. zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-90, vezano K 1-70. .Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. 8. zvezek: Pasjeglavcl. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. J. Vodnjak modrih mož. — 2. Bctlehcmsko detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Kgipet. — 5. V Nazaretu. — ti. V templju. — 7. Taščica. —> 8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20. Velika zgodovinska po vest kmečkega punta na Češkem. 9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz Ukal. I. del. I< 1-20, vezano K 2--t. 10. zvezek: Isto II. del. K 1-20, vezano K 2-—. 11. zvezek: Isto III. del. K 120, vezano K 2-—. 12. zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2 30. 13. zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2-—, vezano K 3-20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (C> moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35. Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela. Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910). K l-—. Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K l-—, 10 izvodov K 8-—. Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre. Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K — 80. Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vsebina: 1. zvezek se začasno nc dobi. 2. zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Župan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K --80. 3. zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) — 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80. 4. zvezek: L Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta soba v gostilni pri „zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80. 5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60. 7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.) — 5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60. 9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.) — 2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev, igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80. 10. zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80. 11. zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.) — 2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog,) — 3. Prepirljiva sosedaali boljšajo kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80. 12. zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —-80. 13. zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80. 14. zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklico Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80. 15. zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža. — Za moške vloge: Turki pred Dunajem.) K —-80. Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre. Use te Knjige se doUe u Katoliški BuKoarnl o Ljubljani, u Knjigarni,Ilirija44 u Kranju In I. Krajec nasl. u Novem mestu. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk; »Katoliške Tiskarne«. odgovorni urednik: Ivan Štele.