Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 121. IZTen Ljubljane 8 vin. y LjoDijani, v petek, 29. maja I9U. Leto XLI1. — Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . , K 28'— za en mesec „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesefino „ 1*70 = Sobotna izdaja: = za celo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9*— za ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inserat!: Enostolpiia petltvrsta (72 mm): . . po 18 Y za dvakrat za trikrat 15 13 za večkrat primeren popnst. Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti.: enoslolpna petltvrsta po 2Jyln. Poslano: ■ enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red 03" Uredništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 6/IU. Bokoplsl se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = t Političen list za slovenski narod. Upravntštvo je v Kopitarjevi ullot št. 6. - Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani Jtjoslovaoska debata" v italijanskem parlamentu. Rim, 27. maja 1914. V današnji seji italijanskega parlamenta je prišlo do prave jugoslovanske debate. Znani republikanec in iredentist Cola-jani — ki je, kakor znano, nedavno temu imel predavanja v Trstu in na Reki — je interpeliral ministra zunanjih stvari di San Giuliana, če je italijanska vlada zahtevala in dobila od avstro - ogrske vlade kako zadoščenje radi demonstracij, ki so bile pred italijanskim konzulatom v Z a g r e -b u. Di San Giuliano je na to vprašanje odgovoril, da so bile demonstracije neznatne, da je policija energično napravila red in mir in da so se lokalne oblastnije opravičile pri italijanskem konzularnem agentu v Zagrebu, da torej on na podlagi poročil, ki jih je dobil od generalnega konzula na Reki, ni smatral za potrebno zahtevati kakega zadoščenja. Poslanec Colajani je nato odgovoril, da poročila generalnega konzula niso točna. Di San Giuliano je nato napravil medklic: >Ne morem odrekati zaupanja svojim funkcijonarjem!« Poslanec Colajani pa je, nadaljevaje, zatrjeval, da so bili zagrebški dogodki dobro pripravljeni. Celo sam San Guitiano je bil osmesen v karikaturi nekega zagrebškega lista. Toda seveda, če San Giulianu ni nič ležeče na kritikah italijanskih listov, se bo še manj brigal za kritiko hrvatskega lista v Zagrebu. Saj je vsem znano, da se San Giuliano briga samo za mnenje grofa Berchlolda. Zagrebška policija jc postavila pred italijanski konzulat samo tri redarje, ki niso mogli preprečili, da ne bi bil konzul bombardiran. Ko pride San Giuliano zopet v Opatijo, bo imel zadoščenje, da ga ne bodo hvalili italijanski listi, ampak da bo moral poslušati govore županov, ki ga bodo pozdravljali na italijanski zemlji v slovanskem jeziku. Ko se San Giuliano zopet vrne v Opatijo, naj pove svojemu prijatelju Berchtoldu, tako je končal Colajani, da morajo pogodbe, ako hočejo, da se bodo spoštovale, biti sankcionirane od narodov. Za Colajanijem je govoril znani iredentist poslanec Barzilai, rodom Tržačan, ki jc omenil demonstracije Slovencev pred italijanskim konzulatom v Trstu. Di San Giuliano je tudi temu poslancu odgovoril z medklicem, da demonstrantje niso prišli do vrat konzulata. Nato je Barzilai odvrnil, da je italijanski konzul šel celo k namestniku princu Hohenlohu, da se pritoži radi omenjenih demonstracij. Princ Hohenlohe je odgovoril italijanskemu konzulu: »Ako dožene preiskava, da imate prav, uvedem energične korake«. Toda, dasi se jc izkazala resničnost konzulove trditve, vendar v Avstriji ni bil noben funkcijonar kaznovan, dočim so bili v Italiji kaznovani razni funkcijonarji zaradi zadnjih dijaških demonstracij in je bil med drugimi celo odstavljen neki prefekt. Mi smo v stanu, je rekel Barzilai, poslati na Dunaj na z l a-t c m krožniku tudi glavo ministra notranjih zadev, ako bi trebalo dati zadoščenje Avstriji. Colajani in Barzilai sta pač le iz muhe delala slona, da ministra primeta zaradi discipliniranja laškega prefekta v Napo-Iju. Demonstracije v Zagrebu in Trstu proti Italiji so bile nekaj tako neznatnega, da se ne izplača govoriti. Prvo četrtletje 1914. Dr. Ivan Černe. II. Skoro vsa poročila bančnih ravnateljev o poslovanju v minulem letu se stereotipno začenjajo z opisom krize in slabega gospodarskega položaja, a takoj nato pomirijo po uvodu prestrašenega delničarja z zatrdilom, da se jim je kljub neugodnemu razpoloženju gospodarstva posrečilo zvišati lanski čisti dobiček za toliko in toliko tisoč in da bo mogoče dvigniti dividendo za nekaj odstotkov. Čudno se sicer taka poročila slišijo, a so resnična, o čemer se lahko prepričamo, ako pogledamo le nekaj žc dosedaj objavljenih računskih zaključkov. Glavni del dobička tiči letos v obrestnem računu, ki je povsod zelo narastel vsled celoletno veljavne 6 odstotne obrestne mere pri osrednji banki in katero so obresti drugih bank presegale za 3 do 5 odstotkov, skritih za provizijo in drugimi postranskimi dajatvami. Iz poročila a.vstro-ogrske banke povzamem le poglavitnejše podatke in ono, kar ima pomen za Kranjsko, da se iz tega izpi-evidi naš napredek od lani, ali pa naše nazadovanje. Celoletni dobiček banke je letos za okroglo t) milijonov 200 tisoč večji nego lani in znaša 46,278.742 K; ta velikanska vsota gre na račun visoke obrestne mere, ki je znašala povprečno 5-053 % proti 5-154 % v letu 1912., tako da moremo pač reči, da je prorez 6 %, ker zadnji mesec s svojimi 5 in pol odstotki ni več mogel izpremeniti celoletnega uspeha leta. Kljub visoki obrestni meri je bila banka v minulem letu s svojimi ban- kovci cel čas podvržena davku, ki je njen čisti dobiček in dohodek obeh državnih polovic v taki višini zagotovil. — Ljubljanska podružnica je imela v vseh panogah bančnega poslovanja dokaj manjši promet nego lota 1012 ter se izraža ta zaostanek v številkah tako-le: cel eskont je bil za 3,622.264 K manjši od lanskega ter je znašal 1913. leta 11,060.540 K; proti zastavi vrednostnih papirjev je dala ljubljanska podružnica v minulem letu 1,070.100 K posojil ali za 587.400 K manj nego v prejšnjem letu ter je isti pojav opaziti v žiropro-metu, ki je za približno 11 milijonov manjši od onega v letu 1912, Da ne bom enostranski, pripomnim, da je slično nazadovanje videti tudi v drugih krajih, kakor n. pr. Dunaj za 226 milij., Gradec 48, Praga.87 ter znaša splošni zaostanek v celoletnem eskontu Avstro-ogrske banke približno 532 milijonov proti letu 1912. Kot drug čisto državen denarni zavod moram omeniti poštno hranilnico, ki zaznamenuje v nekaterih panogah viden zaostanek proti predlanskemu letu. Čekovni računi, ki so že prejšnje leto za okroglo 2 milijona zaostali, kažejo tudi minulo leto občutno nazadovanje ter so znašali koncem leta 1913. 388'48 milijonov proti 437'08 milijonom v letu 1912. Hranilne vloge, so nazadovale za 4 milijone. Radi popolnosti hočem od drugih avstrijskih denarnih zavodov omeniti le uekaj največjih bank po njih najzanimivejših podatkih ter preidem nato k našim denarnim zavodom. Od prvo-omenjenih bank nas zanimajo v prvi vrsti one, ki s svojimi podružnicami pri nas delujejo; Kreditni zavod za trgovino in obrt in Splošna prometna banka. Prvi izkazuje letos 23'02 milijonov čistega dobička in razdeljuje nad 10?» dividendo s predlogom, da. se zviša delniška glavnica za 20 na 170 milijonov. V bilanci kažejo največji prirastek računi iz podjetij in akceptov, medtem ko vidimo v ostalih postavkah (menice 18, predujmi na efekte 7, upniki 17 milijonov) nazadovanje proti minulem letu. Kreditni zavod jc udeležen med drugim s svojim denarjem tudi pri avstrijskih portland-cemen-tarnali in pri cementni tovarni v Dovjem. — Druga že navedena banka zviša letos svojo glavnico za 8'4 na 50'4 milijonov, ker je postalo vsled vlog razmerje tujega denarja proti lastni glavnici neugodno in izkazuje 533 milijon, dobička proti 4'94 v letu 1912., kar odgovarja nad 10 odstot. obrestovanju delniške glavnice; največji prirastki so v računih od lani pri obrestih in pro- vizijah, ki tvorijo tudi temelj letošnjega zaslužka. Od ostalih večjih denarnih zavodov avstrijskih, omenim v prvi vrsti Živnostensko banko, ki je direktno in indirektno, po afiliiranih od nje ustanovljenih češko - slovenskih zavodih med nami, razen Usredni banke, najbolj poznana. Ima sedaj 80 milijonov delniške glavnice in razdeljuje 7 in pol-odstotno dividendo iz 8-35 milijonov znašajočega dobička, ki je za 230.000 večji, nego prejšnje leto. Hranilnih vlog kaže bilanca 120 milijonov, za skoro 11 več kakor v letu 1912. ter je precej velik del tega denarja prišel iz Ustredne banke, ki še vedno hudo boleha na posledicah bukovinskih lesniji špekulacij in vsled lahkomiselnosti bivših voditeljev. Radi zanimivosti imenujem tukaj Češko industrijalno banko —i nekako posestrimo Živnostensko, ravnatelja obeh sta brata Spitalsky —, ki v kratkem ustanovi v Ljubljani svojo podružnico. Pečala se je do zadnjega časa mnogo s podrobno kupčijo srečk na obroke in je v tem oziru znana, posebno pri notranjskih in goriških kmetih, ki nasedejo gostobesednim agentom. Omenim naj še Unionbank in Bo-denkreditanstalt. Prva razdeljuje 8-25 odstotno dividendo iz 7'73 milijonov dobička, ki je za 250 tisoč večji od predlanskega ter se sestavlja večinoma iz provizij in obrestij; druga hoče letos povišati svojo glavnico na 63 milijonov in razdeljuje 20?» dividendo, katero je prekoračila le v letih 1905, 1871 in 1872, ko je razdelila v zadnjo imenovanem letu 26'25, preje pa 21%. Zanimivo je pri tem zavodu, da njegove rezerve, katere je nabral Taussig, večkrat. presegajo današnjo delniško glav-nico in more banka vsled tega razdeljevati tako visoko dividendo na primeroma majhno delniško glavnico« Sedanji guverner Sieghart se trudi dobiti večino delnic večjih listov v svoje roke in se mu je to že posrečilo pri dunajskem »Neues Wiener Tagblatt.« ter nekaterih provincijalnili listih, medtem ko mu resne zapreke stavi »Neue Freie Presse«, katero ima pa druga židovska skupina v rokah. Po ravno naštetih ogromnih šte* vilkah se povrnem k skromnejšim slovenskih zavodov, ki morajo delati brez mednarodnega, kapitala, a tudi po precejšnji večini brez domačega, ki beži i7. dežele v tuje zavode. Kot. prvo vzamem Deželno banko, ki je v letu 1913. dokončala svoje drugo upravno leto s tako ugodnim uspehov, da dola v primeri z drugimi dež. LISTEK. Josip Vandot: Razor. Slika iz davnih dni. (Dalje.) Med tem pa je hodil svečenik čvrsto navkreber. Solnce je stalo že sredi neba, ko je prišel do vrha korenskega prelaza. „ Borut je bil spet doma. Slab je bil »e m je pripovedoval staršem, kaj se mu je dogodilo tam na Snežniku. Kakor mu je naročil svečenik Razor, tako je pa. pripovedoval. O nekem tujem možu je pravil, ki ga je rešil iz krempljev krute smrti. A niti z besedico ni izdal svečenika Razorja. Ko ga je vprašal oče, če ve, kdo je tisti mož in če živi še tam v votlini, je odgovoril mirno, kakor mu je zabičal svečenik: »Starešina Razor je bil. Rešil se je sužnosti, pa. je odšel v Gorotan nabirat novih vojščakov za večno kraljestvo. Dejal je, da se oglasi pri nas jeseni na povratku v domovino.« Zadovoljen je bil oče s tem odgovorom. »Zahvaliti se mu moram. Dolžan sem mu večno hvaležnost,« jc de- jal, ko je Borut končal. »Samo, če se oglasi pri nas — izgnancih, brezčast-nežih«, je dodal potem, in obraz se mu je zmračil. »Pride, zagotovo pride,« jc trdil Borut, »Vse sem mu povedal. Pa je dejal, da se potegne za nas v zelenem Gorotanu.« Bridko se je nasmehnil Radegost. »Potegne za nas, o, gotovo. Tudi Sloveni mu povedo vse, in potem bo prišel k nam, pa bo pljunil pred nami.« In Radegost je odšel naglo vun. Vzel je rovnico, pa jc pričel prekopa-vati rahlo zemljo, ki jo je bila. nanesla voda. Z lahkoto je napravil več njiv in ni se mu bilo treba toliko truditi. Samo semena je bilo še treba; ko pa pride mlada vesna, požene bogato klasje in se zazibljc v toplem vetru. Toda Badegost, je vedel, da uniči lahko voda vse, ako naraste kakor zadnjikrat. Zato je pričel sekati debele smreke. S trudom jih je valil k gorskemu potoku in jc zadelal njegovo strugo. Obrnil je vodo v nasprotno stran, in deroči potok si je kmalu izkopal tam novo strugo. Minevali so dnevi, in Borut je že popolnoma okreval. Vrnile so se mu mlade moči; lica so se mu zakrožila in zardela. In bil je prejšnji Borut, ka- kor pred dnevi. Nihče ni zapazil na njem izpremembe. Le materino skrbno oko je spoznalo, da ni pri sinu vse, kakor je bilo prej. Opazovala ga je skrbno. In tako ga je zasačila nekega jutra, ko je klečal pod visoko smreko. Roke je imel sklenjene in je gledal zamaknjen v nebo. Mati ga je gledala, pa se ga ni upala motiti, ker je mislila, da moli k sinjim bogovom. Toda glej — pokrižal se jc Borut s tistim znamenjem, ki so ga rabili pri svojih molitvah spoznavalci one vere, ki jo je učil svečenik, katerega so pregnali Sloveni iz Gorotana. Začudila se je mati Božena in se je prestrašila. Kaj, če je postal Borut spoznavalec one vere in je zapustil stare slovenske bogove? Mogoče ga je pri-vedel do tega oni tuji mož, ki ga jc zdravil tam v votlini? Oj, mogoče jo to in ni prazna izprememba, ki jo je zapazila na Borutu. — Tako je mislila mati Božena. Tedaj pa se je domislila tudi svoje obljube, ki jo je storila tisto noč, ko je izginil Borut. Ali ni obljubila takrat neznanemu Bogn, da ga hoče častili in slaviti vse življenje, ako reši njenega sina žalostne smrti in ga privede srečno domov? Da, da — tako je obljubila in zdaj mora držati svojo obljubo» Zgenila se jc Božena pri teh mislih in jc stopila naprej. »Borut!« je zaklicala na glas. Naglo se je okrenil Borut. Ko je zagledal mater, se je pokrižal še enkrat. Potem pa jc vstal in se je približal materi. »Kaj želiš, mati?« je vprašal mirno. Božena mu je pogledala resno v obraz. »Borut, ti mi skrivaš nekaj,« je govorila, in glas se ji je tresel. »Glej, komaj si prišel nazaj, pa sem zapazila, da nisi več stari Borut, da se je zgodilo s tabo nekaj posebnega. A ti si mi skrival vedno. Sedaj, Borut, pa mi povej vse in ne prikrivaj mi ničesar. Kaj si delal zdaj, ko si klečal tam pred smreko?« »Molil sem,« je odvrnil Borut mirno. »Da, molil si,« je nadaljevala mati. »Toda povej mi, h kateremu bogu si molil, ali k Svctovidu, ali k Perunu, ali k Živi?« Deček se je nasmejal, pa je rekel; v Nisem molil k tem bogovom. Čemu hi človek molil k takim bogovom, ki jih ni nikjer? Molil som k Bogu, vsemogočemu. vsedobrotljivcmu, ki me je otel iz žrela smrti in večne poRube.« (Dalje.) hipotečnimi zavodi skoro utis mobili-arne banke, posebno če se upoštevajo v bilanci nevidni zakladi, ki kažejo uspeh leta še večji, kakor je izkazan. Bilanca navaja za minulo leto čistega dobička 73.415 K proti lanskemu, v prvem letu svojega obstoja, 31.120 K; bilančna vsota se je od prvega leta skoro podvojila in kaže 4,467.000 K. Hipoteč-nih posojil je bilo v minulem letu za 328.700 K proti prvemu letu, ko je banka dala v 11 mesecih svojega obstoja za 406.600 K posojil; občinska posojila kažejo velik napredek in so narasla od 778.300 K v letu 1912. na 1 mil. 689.800 K v letu 1913, tako da je banka do sedaj dala 2 milijona 466 tisoč kron občinskih posojil. Rezervni zakladi bodo z dotiranjem zadnjega čistega dobička dosegli višino nad 100.000 K. Največji denarni zavod med posojilnicami pri nas je Ljudska posojilnica, ki sklepa svoje osemnajsto upravno leto zelo ugodno. Čisti dobiček presega onega v letu 1912. za okroglo 50 tisoč in znaša natančno 134.09882 K, vendar je pa še odšteti od te vsote kur-zno izgubo in popolniti za ta znesek rezervni zaklad za kurzne izgube. Pomembne izpremembe v gibanju računov navedem v sledečem: račun menic je višji od lanskega za 70 tisoč, hranilne vloge so — kakor pri vseh zavodih — nekoliko manjše, nego leta 1912., nepremičnino so narasle za 400 tisoč in rezerve so za okroglo 70 tisoč večje kakor v prejšnjem letu. Visoko je poskočila bilančna vsota, ki je za okroglo 900 tisoč večja kakor predlanskim in znaša 21,902. 162 K. Mestna hranilnica ljubljanska kaže v marsičem nekako nazadovanje, ako ne upoštevamo splošnega gospodarstva, ki je minulo leto precej trpelo, kar sc seveda vidi pri skoro vseh hranilnicah. Mestna je imela lani denarnega prometa 41.809 milijonov, proti predlanski vsoti 46"384 milijonov K; vendar je pa stanje vlog s kapitaliza-rinimi obrestmi naraslo za nad poldrug milijon na 43,606.800 K, dasi je bilo za 121.605 K več dvigov, nego vlog v teku leta. Čisti poslovni dobiček znaša 10 tisoč 304 kurzni dobiček 7.078 K proti kurzni izgubi 128.753 K; tem računom stojijo nasproti lanske številke: dobiček nič, kurzni dobiček 2.130 K in kur-zna izguba 225.032 K, za katero je bil porabljen ves dobiček leta 1912. Hipo-tečnih posojil je imela Mestna 6081 in so znašali koncem leta 1913. skupaj 25.949 milijonov K; lani je izplačala za 1'122 milijonov hipotečnih posojil, medtem ko je bilo vrnjenih za 633 tisoč kron več hipotek, nego jih je bilo izplačanih. Važno izpremembo je opaziti v nabavi vrednostnih papirjev, katerih račun je za 440.000 narastel od lani in pa v naložbah hranilnice, ki je imela koncem leta 1913. nad 2 milijona več naloženega denarja v različnih bankah in denarnih zavodih, kakor pa v prejšnjem letu ter je videti, da je bila pripravljena na morebitne nepričakovane dogodke, kakor v letih 1908 in 1909, ko so znašale njene naložbe 5'75, oziroma 2.84 milijonov kron. Splošni rezervni zaklad je narastel za 36.000 kron. Kmetska posojilnica je minulo leto dobro prestala ter je njen letošnji dobiček po 60.470 K, ki je za okroglo 20 tisoč manjši kakor lanski, smatrati dokaj povoljen, posebno če upoštevamo, da je kurzna izguba že odbita in da je najbrže del dobička popolnil rezerve, ki so narasle za okroglo 90.000. Kakor vsi drugi zavodi, ima tudi Kmetska letos dokaj manj hranilnih vlog ter jc bila vsota izplačil vlog za 350.000 večja od vloženih prihrankov; vendar pa presega konečno stanje vlog v letu 1913. ono v prejšnjem letu za 400.000 ter znaša IS,431.780 K. Za Ljudsko zaostaja glede hranilnih vlog za okroglo 3 milijone 400 tisoč. Skupno ima Kmetska vseh posojil nad 15 milijonov, od katerih je nad dve tretjini vknjiženih, ena tretjina pa sloni na osebnem poroštvu. Največja slovensko-hrvatska banka na jugu z 8 milijoni glavnice, Jadranska banka v Trstu, razdeljuje kakor lani 6 in en četrt odstotno dividendo, ki odgovarja pravzaprav 8 odstotnemu obrestovanju delniške glavnice. Čisti dobiček je le za 10 tisoč večji, nego lanski in znaša 690 tisoč, kljub temu, da so so v bilanci različne postavke precej izpremenile in znatno narasle. Povečali so se računi menic za 900.000, vloge za 1'9 milijona, upniki 3-4 mil., dolžniki 5 mil. in bilančna vsota za 6-4 milijonov. Rezerve izkazujejo prirastka 80 tisoč ter znašajo 726 tisoč kron. — Od zadnjega občnega zbora delničarjev naj navedem zanimivost, da so ob tej priliki nastopili bančni uradniki združeni v svoji jugoslovanski organizaciji kot delničarji po svojih zastopnikih in vodstvo zavoda prisilili, da je popravilo svoje postopanje napram dvema svojih uradnikov. Kolikor vem, je to prvi slučaj v našem bančnem življenju ter je vsekakor vsled odločnosti organizacije vreden, da se zapomni. Kar se tiče domačih denarnih zavodov, jih precej še ni razposlalo svojih računskih zaključkov ter jih izpustim deloma raditega iz obravnave, deloma jih pa ne navajam, ker bi me njih opis vedel predaleč in bi tako meje tega kurzoričnega pregleda prekoračil. V kolikor sem navedel tuje in domače denarne zavode, se zrcali v skoro vseh bilancah resnost gospodarskega položaja, ki se je šele v novem letu zfc čel trajno obračati na bolje, dasi časov pred balkansko vojno ne bomo še kmalu dosegli. Pri naših denarnih zavodih, posebno pri hranilnicah in posojilnicah, tvorijo kurzne izgube v zakladih naloženih vrednostnih papirjev, ki so vsled stalnega krušenja kurzov v zadnjih dveh letih vedno večje in večje, hud udarec, tako da v njih izgine redno skoro ves dobiček in tudi zakladi za to pripravljeni. Izmed domačih zavodov ne vidim sedaj pri nikakem, da bi se posluževal ugodnosti ministrskega odloka za knjižbo kurznih izgub kot aktivnih postavk ter raje vsi izgube pravilno odpisujejo, kar je tem bolje, ker ministrski odlok tako knjižbo izgub dovoljuje le pod gotovimi pogoji in le do konca leta 1915; odpisi bodo pa takrat tem večji in občutnejši, ker bo morala vsaka hranilnica razmerje svojih vrednostnih papirjev proti vlogam spraviti tako v red, da bo isto kakor 30 : 70. — Da pa je naše denarništvo te čase preizkušnje tako dobro prestalo, da nimamo, razen nekaj bolestnih operacij, ki so gnjilobo odstranile, zaznamovati nikakih večjih izgub, je vesel pojav krepkega dela in zdravega razvoja. Škoda je pač, da se vedno naslanjamo na tuje banke, ki delujejo z nemškim in češkim kapitalom pri nas, ker nas mora to sčasom pri- vesti v denarno sužnost, iz katere ni več izhoda. Da smo pa že blizu tega časa, mi priča živahna diskusija, ki se je vršila o naši roboti in podjarmlje-nju po tujem kapitalu pred dobrimi 14 dnevi in ki je našla v javnosti živahen odmev, a tudi udano resignacijo. Povoda]!. VELIKE POVODNJI NA KOROŠKEM IN ŠTAJERSKEM. Iz Beljaka poročajo 28. t. m.: Drava je v teku noči popolnoma prestopila bregove in je preplavila posamezne dele mesta. V tukajšnjem cirkusu so morali vsled uradne odredbe odstraniti živali. Ob 11. uri dopoldne je Drava narastla na 3 m 98 cm nad normalo. Od tega časa dalje Drava upada. Ob 3. uri popoldne je bila 3-86 m nad normalo. Voda pa sega še vedno do Usnjarske ulice. Kakih 40 trgovin je bilo zaradi povodnji zvečer še vedno zaprtih. Podružnica lista »Freie Stlm-men« je pod vodo. Zilja je narastla za 40 odstotkov nad normalo ter med drugim vdrla tudi v gostilno Deutschele. Zveza z Marijo na Zilji je pretrgana, V Mlinarjih je odnesla Zilja most. V Ziljski dolini sedaj močno dežuje. Iz Beljaka nadalje tudi poročajo, da so vsa pritlična stanovanja ob dravskem pobrežju izpraznili ter stoje pod vodo. Ponoči so se ognjegasci peljali s čolni po Peravski cesti h gostilni Deutschele, kjer je položaj naravnost brezupen. Vse hiše stoje pod vodo. Živino so rešili. Tudi na Glavnem trgu je pripravljen čoln za slučaj potrebe, ravnotako tudi vse potrebščine za napravo brvi. Proti 4. uri zjutraj se je včeraj nekoliko nebo zvedrilo ter je prenehalo deževati. V Kanalsko dolino je poklicano vojaštvo. Škoda je zlasti v zgornjih koroških dolinah velika. Poplavljena so polja in je škoda ogromna. Desni in levi breg v Beljaku je pod vodo. V Dolah (Dellah) je utonilo 5 oseb. Voda je včeraj dopoldne pričela padati, a popoldne je vsled novega deževja začela zopet naraščati. Iz Trbiža poročajo: V Kanalski dolini je napravil dejansko škodo edinole Luša-rijski potok. Prestopil je bregove proti Trbižu ter porušil most na državni cesti, kakor tudi cesto samo v daljavi 400 metrov. 40 delavcev popravlja cesto. Promet bo zopet omogočen v 4 ali 3 dneh. Iz Podkloštra poročajo, da je tamošnji potok porušil državno cesto v bližini Podkloštra. Iz Podljubelja poročajo, da je voda odnesla dve opori mostu na državni cesti. Ostale mostove so zastražili, da jih pravočasno obvarujejo. Iz Maribora poročajo: Drava in Mura sta te dni grozno narasli. Dne 27. in 28. t. m. je bila Drava tako visoka, kot že 10 let ne tako. Grdi blatni valovi se kotalijo po široki strugi. Deroči valovi nesejo seboj mnogo lesa in drugih predmetov, da, celo razne vrste živali plava po reki. V Mariboru je Drava na lesnem trgu — na »lendu« — odplavila mnogo lesa, brun, kolov in drv. Proti večeru dne 28. t. m. je bil tok Drave tako visok, da je pri starem lesenem mostu manjkalo samo lVs metra do poda. Drava je narasla za 5 metrov. Policija je odredila, da se je prekinil promet z vozovi čez stari most. V Fali, kjer stavijo veliko elektrarno, je delo večinoma ustavljeno. Več »ruštov« in drugih naprav je nenadoma narasla Drava porušila in potegnila s seboj. Podjetje trpi veliko škodo. Svelogorska slika matere božje in stori-nar Gyra. (Dalje.) Gyra proti centralni komisiji. Gyro ta sodba strokovnjakov peče. Vsled tega se zaganja od časa do časa v sebi neljube osebe, v konservatorje in zlasti v c. kr. centralno komisijo. Spomnil se je svoječasno prav ljubeznivo P. Kalista Medica, dr. Jos. Ličana, slikarja Delnerija in Cossarja. Potem je vzel na piko konserv. K. Drexlerja in dr. Gnirsa, zahtevajoč od njiju, naj dokažeta stvari, ki so že davno dokazane. Naposled si je zbral za svojo tarčo centralno komisijo na Dunaju. Mi se le čudimo potrpežljivosti gospodov okoli centralne komisije, ki puste, da se Gyra javno njih mnenju roga ter piše o uradnem listu: »List c. kr. komisije lahko pri-občuje, kolikor se mu zljubi malenkostnih notic, toda te ne izpremenijo niti ene vejice na vsem tem, kar sem jaz že večkrat pisal o tej famozni zadevi. Omenjeni list bi boljše napravil z ozirom na umetniški dekorum in z ozirom na resnicoljubnost — mesto da bi se zgubljal z onimineumnostmi — da bi preiskal moje težke obdolžitve«. (Letak v zadevi Svete Gore 1914.) Seve, o umetnosti in starinah razume le Gyra v Gorici. Kaj konservatorji, kaj centralna komisija! Kako dolgo bo vlekel za nos Gyra to najvišjo c. kr. oblast za ohranjenje spomenikov? Gyrova slika je iz zapuščine pokojnega Gy-roncolija (f 1808) in je le posnetek! Povedali smo, da je Gyra leta 1903 kupil svojo sliko od g. Elise Mulič roj. Mi-helič, ki je sliko podedovala od svojega očeta Janeza Miheliča, ki je bil večletni svetogorski ključar. Temu je to sliko leta 1875 podaril pokojni svetogorski vodja mons. Rutar. Vprašamo, odkod in kdaj je dobila Sveta Gora to sliko? Na pravo sled nas privedejo inventarji te cerkve, ki so prav natanko sestavljeni. V inventarju, ki ga je sestavil v navzočnosti direktorja P. Pavla Cellotija, ključarjev Fr. Petkosiga in A. Rabinija okrožni komisar Fr. pl. Bassa na Sveti Gori dne 2. junija 1808 in v Gorici dne 23. junija 1808, se ne omenja kaka druga slika svetogorske podobe. V inventarju z dne 20. decembra 1817, ki ga je sestavil okrajni komisar baron pl. Hoednigg, se pod točko 17. omenja še druga podoba; » 1 slika, ki predstavlja podobo svetogorske Matere božje s pozlačenim lesenim okvirjem, ki se nahaja v Gori-c i«. Tudi inventar, ki ga je kn.-nadškof. ordinariat v Gorici potrdil dne 7. oktobra i86i, št. 1539, ima pod rubriko IV, točko 7. to-le: »1 slika, predstavljajoča Mater bož-, jo«, in pod točko 8.: »1 slika Matere bož-I je s pozlačenim okvirjem«, Prva slika je oltarna slika, druga slika se je hranila v svetogorski zakladnici, ki je bila v Gorici. Torej svetogorska cerkev je dobila novo sliko med letom 1 8 0 8 — 1 8 2 3. Kak dobrotnik jo je moral v tej dobi darovati ali zapustiti svetišču. Kdo je bil ta? Na to vprašanje nam Gyra odgovori v svojih letošnjih velikonočnih plakatih: »Začetkom minolega stole t-j a je oseba, nameščena pri svetišču, iz neznanega vzroka zamenjala (Grimanovo oltarno) sliko z nekim posnetkom, ki se je tam nahajal, in izvirna slika se je drugam prenesla. Malo časa za tem umre d o -tična oseba in tako je prešla ta slikanadediče, ki so mislili, da je le priprost posnetek male vrednosti. Tako je tekom mnogih let izvirna slika prehajala v Gorici iz ene hiše v drugo hišo, dokler ni prišla potom nakupa srečno v mojo last.« Iz te izjave pred vsem primemo Gyro za ušesa, zakaj je prej drugače govoril in trdil, da je bila slika zamenjana že 17 17 1 e t a pri kronanju. Vendar kljub temu smo mu hvaležni za njegovo izjavo, ker nas prav ta popelje do prve resnice. Torej slika jc iz zapuščine osebe, ki je začetkom minolega stoletja bila pri svetišču nameščena. Ta oseba ne more biti druga, kakor Jož. Alojzij pl. Gironcoli de S t e i 11 b r u n n, katerega jc škof In-zaghi imenoval za vodjo svetišča, in sicer Brod v Pobrežju pri Mariboru je narasla Drava dne 28. maja odtrgala in ga odnesla navzdol. Brodnik se je rešil. — Cesta proti Št. Petru je preplavljena, tako da so morali potniki plezati po strmem plazu in grmovju, če so hoteli naprej. VELIKE POVODNJI V BENEŠKI SLOVENIJI. ' Mostovi porušeni. — Polja opustošena. Nad 500.000 lir škode. V i d e m, 28. maja 1914. Neprestani nalivi zadnjih dni so tudi v krajih beneške Slovenije povzročili velikanske povodji. Ravnine po slovenski Reziji so na daleč na okoli pod vodo. Hudourniki s koroških gora so bili v svojem elementu, podirali in rušili so vse, kar jim je prišlo nasproti. Hudournik But je iz neke žage na Polici odnesel ogromne množine rezanega in nerezanega lesa. Hudournik Degan je porušil več mostov, podrl ne-številno jezov in žag ter poplavil obseja« na polja v nižavah. Iz Št. Danijela poročajo, da je reka Taljament pri Pinčanu narastla na 8 m višine in da je odnesla lesa v vrednosti 40.000 lir. Vso po hudournikih povzročeno škodo cenijo na 500.000 lir, Najbolj je prizadeta gorenja Rezija. ñnarmia v nibaniji. vila. Nova vlada. Nova albanska vlada se še ni sesta- Velesile. Velesile še niso sklenile intervert* cije. Ostra kritika o postopanju našega poslani» ka v Draču. »Zeit« poroča iz Budimpešte, da se naš poslanik pl. Lowenthal v Draču v kritičnem času ni izkazal. Zunanjega ministrstva ni dovolj obveščal in je bilo sledje zato popolnoma presenečeno. Delovanje Italijanov je šele zadnji hip zapazil, a se je v kritični uri dal zapeljati Aliottijevim napačnim poročilom in je s knezom vred pobegnil ter pustil v poslaništvu le legacij-skega tajnika barona Bergerja. Zato je tudi Láwenthala pri pogajanjih zastopal Berger, ki je pač radi svoje mladosti in neizkušenosti mogel igrati le malopomembno vlogo. Sploh naš poslanik v Draču v primeri z laškim malo šteje. Pogajajanja kontrolne komisije z vstaši. Kontrolni komisiji so voditelji vstaje zagotovili, da so osebno z obljubami komisije zadovoljni, a da se morajo, preden odlože orožje, še posvetovati z zastopniki drugih pokrajin. Fanatično zahtevajo mal-kontenti, da se obnovi turška vlada ali pa da se imenuje mohamedanski knez. V lijaku plapola raz hiš še vedno turška zastava. Mladoturki povzročili nemire v Albaniji. »Wiener Allgemeine Zeitung« objavlja daljši članek, v katerem izvaja, da so sedanje nemire v Albaniji povzročili mladoturki, ki bi radi moralno gospodovali v Albaniji, da pridobe napadalno bazo proti Grški, ker so radi otokov razmere med Grško in Turčijo izredno napete. Mlado-turško časopisje očita Italiji in Avstriji, da sta zakrivili anarhijo v Albaniji in bo Evropa kmalu prisiljena, da imenuje za al- ...V r c%m banskega vladarja kakega mohamer'-ga kneza. Essad paša. odpotuje, kakor se iz Soluna poroča, « kratkem v Carigrad. dne 2, j u 1 i j a 1 7 9 5. Ta nad vse vneti duhovnik je umrl leta 1808 v Gori-c i, kjer je zadnja leta vsled bolehnosti stanoval, a se je dal vsako nedeljo in praznik popeljati na Sveto Goro, da opravi službo božjo. Poglejmo tedaj v zapuščinski inventar in njegovo oporoko, se li navaja kakasli-k a tu! Poleg 1 keliha, več mašnih plašče v sc imenuje ti dve sliki. Te sliki (med tema ena Matere božje svetogorske) je izročil dedič Fr. de Gironcoli dne 23. sept, 1808 Sveti Gori v roke okr, komisarja Bassa, kar priča lastnoročna opazka na inventarju. Kaj je lastnik te slike o njej mislil in vedel, nam kaže oporoka Don Gi-roncolija, oblastveno razglašena dne 16. aprila 1808 pod štev. 1298. Oporoka se hrani v kn.-nadškof. arhivu med svetogor-skimi spisi v fascikelnu Gironcoli §tcv-35/1, pod točko 2. se to-le čita: »Ker pa imam v hiši svojega s t a n o v a n j a t u k a j v Goricieno sliko Matere božje svetogorske n a 1 e s u, ki jo je dobra roka natanko po izvirniku, ki se tam (na Sveti Gori) nahaja, posnela, ukažem in hočem, da se ta posnetek (»questa copia«) z okvirjem koj po moji smrti prenese na oni sveti kraj, kjernaj se pra v pri dno hrani v shrambi, da se to sliko z sedanjo sliko nadomesti, v slučaju, da bi se ista kako uničila.« (Dalje.1 Deželna zveza gostllniCorskih zadrug na Kranjskem ie imela včeraj popoldne v restavraciji Narodnega doma svoj IV. redni občni zbor. Predsednik g. Vinko Ogorelec je uvodoma konštatiral sklepčnost, po zdravil zastopnika mestne obrtne oblasti dr. Berceta, zadružnega inštruktorja Stesko, zastopnika obrtno pospeševalnega urada J. Ložarja in navzoče. Nato sc je prebral in odobril zapisnik zadnjega občnega zbora. O delovanju zveze v pretočenem letu je poročal tajnik Pintai*. Zveza je pospeševala organizacijo zadrug in posredovala pri korporacijah v prilog go-stilničarskim težnjam. Včlanjenih ima 19 zadrug in 2481 članov. Nato je pozdravil navzoče zastopnik kranjskega obrtno-pospeševalnega urada g. Jernej Ložar, ki je povdarjal potrebo poučnih tečajev. Obrtno-pospe-ševalni urad priredi prihodnji mesec splošni knjigovodski tečaj, h kateremu vabi tudi gostilničarske zadruge. Prav bi bilo, da bi sc ga člani številno udeležili. Zveza pa naj bi letos priredila tudi kuharski tečaj, najbolje kje na Dolenjskem, morebiti v Novem mestu, kar bi imelo pomen zlasti vsled novootvor-jene belokranjske železnice. Obrtno-po-speševalni zavod bi bil pripravljen, skrbeti za pokritje stroškov. Potreba pa bi bil tudi tečaj za naraščaj v gostilnah, ki bi ga obrtno-pospeševalni zavod priredil jeseni. Zvezi je le priporočati, naj bi skrbela, da bi bili ti tečaji dobro obiskani. Tajnik Pintar je poročal o računskem zaključku leta 1913. Dohodkov je bilo 1204 K 93 h, stroškov 1052 K 35 h; preostanek znaša 152 K 58 h. Odboru se je na predlog računskega preglednika izrekel asbolutorij in zahvala. Določil se jo nato za one zadruge, ki niso sklenile obveznega naročila na list »Gostilničar«, letni prispevek 50 h od posameznega člana. Nato je poročal g. Drašler o potrebi izpremembe § 16. obrtnega reda v tem smislu, da je s podelitvijo pravic lit. f) podana začno pravica, pridevati gor-kim in mrzlim poživilom kakršnekoli potrebne ingredience ali pridatke, bodisi alkoholne ali brezalkoholne. Znano je namreč, da so v zadnjem času začele oblasti tolmačiti pridevanjc ruma k čaju kot poseganje v žganjetočne pravice. Poročevalec je predlagal, naj deželna zveza pošlje primerno peticijo na finančno ministrstvo in vodstvo državne zveze gostilniških zadrug na Dunaju v tem smislu, da se naj preosnuje § 16. obrtnega reda na ta način, da pridevanjc alkoholnih pijač k raznim poživilom ni smatrati kot posebno prodajanje alkoholnih pijač, osobito ako se to godi pri pripravljanju poživil. G. Lipošek je poročal o potrebi izpremembe § 54. obrtnega reda v zadevi ulesnjevanja prodajanja žganja. Oblasti prepovedujejo točiti v gostilnah žganje, vsled česar se pa še mnogo več proda po trgovinah slabšega. Predlagal je resolucijo, v kateri občni zbor protestira proti tolmačenju § 54. obrtnega reda nekaterih oblasti, ki prepovedujejo žganjetoče kar za cele politične okraje, pri čemur so oškodovani tu.di oni gostilničarji, ki niso dali za tako postopanje nobenega povoda. Resolucija naroča načelstvu zveze, naj izposluje pri deželni vladi, da politične oblasti ne bodo tako strogo izvajale § 54. obrtnega reda, ker s tem ne dosežejo svojega namena. Tajnik Pintar je poročal o ureditvi odškodnine za prodajanje tobačnih izdelkov po gostilnah. Zveza izda tiskovine, ki opozarjajo goste po gostilnah, naj dajejo za postrežbo s cigaretami in smodkami primerna preplačila. Sprejel se je tudi predlog g. Avg. Zajca, naj se zveza obrne na državno zvezo, da sc izposluje gotove odstotke za prodajo tobačnih izdelkov po gostilnah, če pa to ni mogoče, naj uvede splošno akcijo, da se opusti po gostilnah tozadevna prodaja in tudi ne daje več užigalic na mize. Zveza naj sc obrne zaradi te zadeve tudi na državne poslance. G. Avg. Zaje jc nato poročal o zahtevi gostilničarjev, da se upošteva pri podeljevanju gostilničarskih koncesij mnenje zadrug. Predlagal je resolucijo, naj odpošlje zveza tozadevno spomenico deželni vladi, okr. glavarstvom, državni zvezi gostilničarskih zadrug in peticijo državnemu obrtnemu svetu v tem smislu, da se naj zadrugam prizna, da jc njihovo mnenje pri podeljevanju koncesij veljavno. Resolucija je bila sprejeta. G. Kavčič jc poročal o zavlačevalni taktiki političnih oblasti pri ustanovitvi gostilničarskih zadrug, kar ovira pravilno organiziranje gostilničarstva. Predlagal je resolucijo, v kateri občni zbor izreka svoje ogorčenje nad tozadevnim postopanjem političnih oblusti ter se poživlja načelstvo zveze, da vloži tozadevno pritožbo na deželno vlado. G. Grčar jc referiral o potrebi izpremembe užitninskega davka. Predlagal je resolucijo, ki naroča načelstvu zveze, naj se obrne na državno zvezo, državni obrtni svet in finančno ministrstvo z zahtevo, da se naj užitninski zakon preuredi v tem smislu, da sc užit-nina ne bo pobirala od vina do zadnje kaplje, ker sc ga mnogo osuši, raztrese in postane vsled godlje neužitnega. Istotako naj sc nc pobira užitnina od vina, ki ga porabi domača družina in kmetijski delavci. Na predlog g. Kavčiča se, je sklenilo, poslati spomenico na deželni odbor, naj predloži deželnemu zboru zakon, s katerim se zenači dežplna do-klada tako na privatna kot konzumna vina, ne da bi pri tem kaj trpeli vino-rejci. Pri tej priliki je gostilničar Bučar trdil, da se vsled novih deželnih doklad popije mnogo več privatnega vina, ter jc zahteval, da se naj obdavči tudi vino po župniščih in samostanih. Pripomniti moramo, da je bil gostilničar Kolenc očividno tako poln zadaca-nega in nezadacanega vina, da je magistralni zastopnik dr. Brce bil prisiljen izjaviti, da bo občni zbor razpustil, ako Kolenc ne bo miroval. Kolenc je hotel pri vsaki točki govoriti, češ, da je občni zbor gostilničarski parlament. Mož pa se je očividno trudil, da bi vzdržal ravnotežje svojega telesa. Kolenc je kričal in se obnašal, kot da bi bil v svoji krčmi, tako da je bil predsednik Ogorelec koncem zborovanja prisiljen pozvati ga, naj se odstrani z zborovanja. Prav bi storil, ako bi ukrenil to takoj spočetka. Kolenc je odbornik zveze, menimo pa, da taki zastopniki gostilničarjev ne morejo mnogo koristiti gostilničarskim interesom. Končno se jc sprejela tudi resolucija, predlagana od gostilničarja En-gelmana, v kateri se zahteva, naj se ta-kozvana posebna oddaja za žganjetoče plačuje enako drugim davkom. Pri slučajnostih je povdarjal gosp. Avg. Zaje potrebo izpopolnitve organizacije ter jc priporočal, naj se izposluje pri državni zvezi, da določi poseben dan v letu, katerega naj bi manifestirale s shodi vse gostilničarske zadruge v Avstriji za pravice gostilničarjev. Zadružni inštruktor g. Steska je po-vdarjal, da je ena glavnih nalog zadrug delo na strokovnem izobraževalnem polju. Zato so strokovni poučni tečaji velikega pomena za razvoj obrti. Priporočal jc, naj bi zveza stopila v stik z obrtno - pospeševalnim zavodom, ki prireja take tečaje. Končno je izjavil g. Bučar, da s svojim govorom o deželnih dokladah ni hotel zasramovati nobenega stanu ter da obžaluje medklic, ki ga je napravil Kolenc. Nato se je občni zbor zaključil. Dnevne novice. + Se pribije. Na volivnem shodu v Hrušici v Istri je kandidat gospod Josip Ribarič dejal: Z vero v Boga in v božjo pravičnost bomo premagali Italijane, krščanstvo in narod, ki sta dva nerazdružljiva pojma, nam bodeta temelj naše politike.« »Dan« in »Narod« sta ga zato takoj napadla. Mi smo ta napad obsodili, ker izpodkopuje složni nastop Slovanov zoper Lahe. Na to odgovarja danes »Dan« takole: »Nam se zdi važno, da se ob taki priliki, ko gre za narodno zmago, nc razvijajo strankarski programi, ki vzbujajo nezaupanje. Zato bi na volivnih shodih ne smel niti naprednjak, niti klerikalec poudarjati strankarskega programa. Ako gre za skupen nastop in za narodno zmago, potem ni treba hujskanja na shodih. Toda klerikalci sc tega ne drže, ker imajo svoj namen. O tem jc pisal isti dan, kakor mi, tudi »Riečki Novi List«. Proti slogi rujejo torej oni klerikalci, ki na shodih prodajajo svojo politiko. Mi smo na to samo opozoiili. Zmaga bo mogoča lc v odkritem skupnem nastopu.« Torej, če kdo omeni vero v Boga in božjo pravičnost v narodnem boju, je to strankarski program, zbuja nezaupanje, je hujskanje in pomenja politiko! V Istri veren človek, kakor jc gospod Ribarič, ki nc pripada naši stranki, ampak je hrvatski narodnjak, ne sme kandidirati! Smel bi le ateist. To sledi čisto jasno iz tega. Čisto prav, da vemo. -j- Iz »Rdeče knjige«, V prvem cirku-larnem telegramu grofa Berchtolda dne 13. avgusta 1912 na avstrijske poslanike, ki jc objavljen na 1. in 2. strani »Rdeče knjige«, beremo glede notranjih razmer v Turčiji: »Vse narodnosti v Turčiji bi imele vzrok, da prvi pojav decentralizu-j o č e upravne metode v Turčiji pozdravljajo. Kakor hitro namreč Porta stori konec osmanskemu centralizmu, pod katerim nc trpe samo Albanci, ampak tudi ostale narodnosti, potem je slednjim dana mirna pot za uveljavljenje njihovih legalnih želja in bi bilo zato želeti, da vlada v Carigradu, ne da bi se dala motiti od zunanjih vplivov, po poti individualizujočega ravnanja s posameznimi narodi nadaljuje.« — Tako je grof Berchtold učil — Turčijo. + Hrvaščina in tržaška sodišča. Tržaško deželno kot prizivno sodišče je v nekem konkretnem slučaju razsodilo, da morajo tržaški sodni uradi sprejemati in reševati tudi hrvatske vloge, kajti pod označbo »slovenski jezik« v tozadevnem ministerialnem ukazu za Primorje z dne 15. marca 1862 praes. 865 in 20. oktobra 1866 praes. 1661 je razumeti tako slovenski kakor hrvatski jezik, katerega govori večji del istrskega prebivalstva. Doslej so nekateri sodni uradi v Trstu zavračali hrvatske vloge ter so dalmatinski odvetniki zato rabili italijanščino, ker slovenščine niso zmožni. — Južna železnica sporoča vsled želje, ki so jo izrekli lesni industrijci in trgovci v Borovnici, da ji ni mogoče odrediti, da bi se brzovlaka št. 1 in 2 ustavljala v Borovnici, in sicer iz tehničnih ozi-rov. Prvič zahteva internacionalni promet hitrejšo vožnjo, drugič sta pa tu dva brzovlaka že zdaj preobremenjena. —Prvi dunajski podžupan dr. Jožef Porzer je 28. t. m. ob tri četrt na 9, uro zvečer umrl. Rojen je bil leta 1874. Njegov naslednik bo skoro gotovo dr. M a -taja. — Hrvaški Pegoud. V Zagreb je došel mladi aviatik Spličanin Ignacij Bulim-bašič, ki bo prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoldne izvršil pred zagrebškim občinstvom svoje vratolomne polete. Bulimba-šič je kot 20 leten strojnik šel v Ameriko z namenom, da si prisluži toliko, da bi se mogel posvetiti letalski umetnosti. Res si je prihranil neko vsoto, se podal v Pariz in v enem mesecu dosegel pilotsko izpričevalo. Danes, po šestih mesecih, je Bu-limbašič eden najdrznejših letalcev, ki izvaja vse vratolomnosti Pegoudove umetnosti. — Nesreča. Vsled zadnjih hudih nalivov jc Sava prav močno narastla in stoji čez ves prod. Posestnik Kosec p. d. Matevžek iz Vojskega je šel 28. t. mes. na savski prod po pesek. Vsled velike in deroče vode pa je desnemu konju naenkrat izpodneslo obe nogi ter je izginil v valovih. Z največjim trudom se je posrečilo rešiti drugega konja in voz. — Tudi opatijska igralnica zaprta. Na ukaz ministrstva za notranje zadeve se je tudi igralnica v Opatiji zaprla. — Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru je že otvorjen; oskrbnica je Marica Guštin, soproga trgovskega potnika. Hotel je že z vsem potrebnim popolnoma založen. Turistom in izletnikom se priporoča poset hotela že sedaj v pomladnem času, ko je okolica v najbujnejšem pomladnem zelenju in cevetju. Ker je hotel posebno pripraven za letovišče in ima dovolj sobic za tujce, priporočati je vsem, ki žele prebiti poletje v zdravem gorskem kraju in vendar blizu prometa, da si izbero za počitnice naš hotel Zlatorog. Naročila sprejema in pojasnila daje Slovensko Planinsko Društvo ali pa oskrbnica Marica Guštin — hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru — pošta Sv. Janez. — Poroke. V Senožečah se je poročil sodnik dr. Ivan Močnik z gdčno Stano Petsche iz Starega trga pri Ložu. — V Ribnici se je poročil trgovec in posestnik Filip Peterlin z gdčno Vido Cvar, hčerko nadučitelja v pok. v Orteneku. — Dramatični odsek Blaž Potočnikove Čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano zaključi letošnjo sezono na binkoštni ponedeljek, 1. junija t. 1, s prekrasno Medvedovo tragedijo »Za pravdo in srce«. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne v telovadnici Orla. Ker je ta predstava izključno v korist dramskemu osobju, ki nam je toliko lepega in podučljivega podalo v tej sezoni, se nadejamo polnoštevilne udeležbe, zlasti naj si ogledajo težko uprizoritev igralci in igralke naših podeželnih odrov. — Pripominjamo, da je nalašč »Za pravdo in srce« preslikal oder in kulise g. Ogrin z Vrhnike, — Ropar ustreljen. Orožniki so v Gornjem Stenjevcu na Hrvatskem ustrelili nevarnega roparja Stjepana Vukaniča, ki je bil član velike roparske bande. Primorske vesli. p Član cesarske hiše v Trstu. Včeraj zjutraj se jc z južno železnico odpeljal na Dunaj nadpoveljnik domo-branstva, nadvojvoda Friderik, ki sc je mudil na inšpekcijskem potovanju po Dalmaciji. V Trst jc došel na jahti vojne mornarice »Dalmat«. p Rezervna eskadra zapustila Trst. Rezervno eskadro tvoreči bojni ladji »Radetzky« in »Franz Ferdinand« sta včeraj zjutraj zapustili Trst z večjim številom vojaštva, ki se udeleži velikih izkrcevalnih manevrov, vršečih sc te dni okoli puljsko trdnjave. Rezervna eskadra markira napad na puljsko trdnjavo. p Morilca Zannierja še nimajo! Na otok Krf odposlana policijska agenta, ki sta dobro poznala morilca Zannierja, sta konstatirala, da tam prijeti človek ni identičen z znanim morilcem inženirja Rudolfa Pichlerja, pač pa sta ugotovila, da je aretiranec avstrijski vojni begunec. p Parnik »Vila« paroplovne družbe »Daimatia« je včeraj ponoči nasedel v bližini Pulja. Potnike so s čolni izkrcali in spravili v Pulj. Položaj par-nika ni nevare. Tekom včerajšnjega popoldneva je parnik nadaljeval svojo vožnjo. p Umrl je v Pulju cesarski svetnik Andrej C u s n e r, finančni nadkomisar v pok, p Razbili so socialni demokratje v v Rovinju laški nacionalno-liberalni shod. BOj ZA ŠVIHOV MANDAT. Ob nadomestni volitvi dne 28. t. m. se je za dr. Švihov mandat potegovalo 7 kandidatov. 2272 glasov je dobil češki socialni demokrat Krejči, 2260 pa kandidat češke narodnosocialne stranke Netolicky, mladočeški kandidat je združil 1300, kr-ščansko-socialni urednik Supka pa 500 glasov. Med Krejčijem in Netolickyjem bo ožja volitev. Ker Mladočehi izjavljajo, da bodo glasovali pri ožji volitvi za socialnega demokrata, bo ta najbrže tudi izvoljen, ., v Štajerske novice. š Zmaga v Orehovi vasi. Z velik» napetostjo in zanimivanjem smo pričakovali izida nadomestne volitve treh odbornikov. Vsi nasprotniki, štajerci-janci in liberalci, so sc pod načelstvom znanega Ant. Lobnika združili, strastno agitirali, pa hudo propadli. Zmagali so kandidati S. K. Z., in sicer g. Anton Lešnik z 53 glasovi, Franc Skodič z 54 glasovi in Janez Zigart z 52 glasovi. V manjšini so ostali nasprotniki, ki imajo sledeče število glasov: Jan. Lošnigg 15 glasov, Kmetec Martin 17 glasov, Sušeč Martin 16 glasov. Martin Kmetec, ki je bil pri prvi volitvi zmagal, je sedaj pogorel. V celi občini je navdušenje veliko. Vrli Hotinjčani in Orehov-čani so pokazali, da se držijo svojega župana in poslanca Fr. Piška. Vsa čast in hvala zavednim volilcem. Vsi so delali proti Pišku: »Slov. Narod«, »Nar. List«, »Dan«, »Marburger Zeitung«, »Štajerc«, »Grazer Tagblatt«. Predvsem so prorokovali, da bo propadel pri občinskih volitvah v domači občini Orehova vas pri Mariboru, ki so se ponovno razpisale za tretji razred. Združili so se razni Lobniki, nemškutarski Loschniggi, na pomoč so šli vsi sosednji nemškutarsko - liberalni glavarji. Dočim je zmagala Piškova ali Kmečke zveze lista pri prvi volitvi komaj s par glasovi večine nad nemčursko-liberal-no koalicijo, so dobili naši kandidatje pri volitvi dne 28. maja 53 glasov, nasprotni pa samo 16. Strupeno so agitirali nasprotniki: neznačajneža Lobnik in Kmetec ter veliki nemškutar Losch-nigg v družbi z liberalnim Klasincem. Navodila so dajali tem ljudem mariborski najhujši narodni nasprotniki, kakor dr. Krenn, Eichkitz i. dr. Sodelovali so pri tem boju proti slovenskemu občinskemu zastopu tudi liberalci s svojim časopisom. Sklicujemo se samo na dopise v »Narodu«, celjskem »Nar. Listu« in učiteljskem »Danu«. Rekli so, če propade Pišek v občini, kjer je doma in kjer županuje, otežkočimo tudi stališče »klerikalni stranki« pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. A sreča jim je postala nemila! Zmagal je Pišek, zmagala Kmečka zveza. Mi imamo v našem občinskem zastopu osem odločnih mož, nemčursko-liberalna mešanica pa šteje samo štiri Lobnikove kimavce. Mnogo občanov, ki je bilo pri prvi volitvi lansko leto po Lobniku in zagrizenem nemčurju Loschniggu-Grilu speljanih na nasprotno stran, je spoznalo svojo zmoto in je volilo z nami. Lobnik, kateri je še nedolgo prisegal zvestobo na naši strani, se je po nem-škutarjih dal tako daleč zapeljati, da se je z dušo in telesom udinjal nem-škutarsko-liberalnim zagrizencem. Mož je celo tako daleč zašel, da je začel v »Štajercu« svoje nekdanje prijatelje napadati. S tem se je mož ubil, ubil pa tudi svojo stranko. Ponosno plapola danes na visokem mlaju v sredi Orehove—Hotinje vasi slovenska trobojni-ca in naznanja, da je krepko odbit nemškutarski napad na slovesko občino v najbližji mariborski okolici. G. Pišcku k lepi zmagi čestitamo! Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Župnijo Vitanje je dobil č. gospod Jože Musi, kaplan pri Sv. Martinu na Paki. — Župnijo Olimje nastopi na Binkoštni ponedeljek dne 1, junija č. gospod Ivan Lorbek, dosedaj župnik pri Sv. Primožu na Pohorju. — Župnija Sv. Primož je razpisana. POMILOŠČENJE SRBOV V BOSNI IN HERCEGOVINI. Sarajevski uradni list objavlja cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se po-miloste vsi srbski državljani, ki so bili do 28. t. m. radi vohunstva pravnoveljavno obsojeni ali pa radi suma v preiskavi. Ljubljanske novice. lj Umrl je včeraj zvečer gosp. Ivan M a t h i a n st., lastnik zlatega zaslužnega križca s krono, c. kr. dvorni založnik in hišni posestnik, v 79. letu starosti. Pogreb se vrši jutri ob pol 6. uri popoldne z Dunajske ceste št. 14, N. v m. p.! lj Z denarjem pobegnil. Včeraj je posestnik g. Jožef Bončar izpred Škofije dal svojemu hlapcu Antonu Pleste-njaku iz Vrhnike 265 K, s katerimi naj bi šel v glavno tobakarno po tobak. Ple-stenjak je vzel voziček in košaro ter odšel od doma. Ker ga pa le ni bilo nazaj, so se glede zadeve informirali in izvedeli, da hlapca v glavno tobakarno sploh ni bilo, oči pa so se g. Bončarju šele popolnoma odprle, ko so našli voziček in košaro čez dolgo časa na Sv. Jakoba nabrežju. Plestcnjak jo je z denarjem namreč neznano kam popihal. Pozneje je Bončar prišel tudi na to, da ga je hlapec tudi ogoljufal za 1000 kg krompirja. To je isti Plestcnjak, ki je pred kratkim v neki žganjariji med spanjem obkradel nekega delavca, potem jo pa popihal z zadnjim cirkusom, kjer pa, kakor se vidi, tudi ni storil dobro. lj Sava je v ljubljanski okolici pii Sneberjih prestopila breg in poplavila travnike in njive. Napravila je veliko škodo. lj Nogometne tekme o binkoštih. Športni klub »Ilirija« je hotel razviti letošnje leto živahno delovanje, toda njegov načrt mu je prekrižalo omalovaževanje športnih prireditev s strani ljubljanskega občinstva. Naše občinstvo namreč zahteva na eni strani prvovrstnih prireditev, na drugi strani pa pa jih večinoma poseča samo takrat, kadar jih lahko gleda — zastonj. Zato je tudi imela »Ilirija« s tekmama s češkimi tehniki občuten primanjkljaj. Za binkošti je hotela nuditi »Ilirija« tekmo z enim graških moštev, toda pogajanja so se razbila. Zato se vrše tekme z domačimi moštvi in od njih gmotne uspelosti je odvisno, ali dobimo v Ljubljano kmalu kako prvorazredno vnanje moštvo ali ne. Dolžnost naša je, da podpiramo tudi športni razvoj, da smo poučeni i o domačih močeh in zato je tudi naša dolžnost, ako ne maramo sami zatreti že precej razvitega športa, da športne prireditve posečamo številno ter tako damo naši mladini priliko, da se na tem polju še spopolni. »Ilirija« se hoče pri binkoštnih tekmah ozirati na od več strani izražene želje. Zato se vrši prvi dan tekma dopoldne, drugi dan zvečer. lj Brivnice bodo na binkoštni ponedeljek cel dan zaprte. lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Mauer, rejenka, 8 mesecev. — Silva VVohlfart, hči godbenika, 3 mesece. — Marija Razpotnik, šivilja, 47 let. — Alojzija Mehle, zasebnica, 85 let, Stari trg. • — Marija Kastclic, krojačeva hči, pol leta. — Alojzij Baraksadič, čevljarjev sin, 10 mesecev. — Alojzij Gorenc, pli-narničnega uslužbenca sin, 2 leti. lj Na ovadbo ljubljanske tvrdke Peter Kozina & Komp. so v Szegedinu zaprli trgovca s črevlji Štefana Hor-vatlia radi goljufivih dolgov, ki jih je večinoma pri avstrijskih tvrdkah napravil. Rožne stvori. Vročina v Ameriki. V Newyorku je bilo 27. t. m. tako vroče, kakor že ni bilo 34 let. Največja vročina je znašala 92 stopinj Fahrenheita, povprečna temperatura je znašala 89 stopinj. Dve osebi sta umrli. Vihar je nekoliko ohladil ozračje. Zima v Švici. Iz Curiha se poroča, da so gore v okolici daleč v doline zasnežene, Zodoie vesli. VELIKA KATASTROFA NA MORJU. Quebeck (Avstralija). Dogodila se je zopet strašna katastrofa na morju. Parnik ,>Empress-OMreland«, last Ca-nadien Pacific železnice, ki je bil na poti iz Quebecka v Liverpool in je vozil 967 oseb, je trčil z nekim drugim par-nikom ler se je v treh minutah potopil. Vsi brezžični brzojavni klici so ostali brez odgovora. Med 967 potniki je bilo 77 potnikov I. razreda, 306 potnikov II. razreda in 504 potnikov III. razreda, ostalo posadka. V trenotku so še ne ve, kaj se je s temi stotinami ljudi zgodilo. Bati se je, da se je, da se je zgodila katastrofa, slična »Titanicovi« katastrofi. Dunaj. Uradni korešpondenčni urad ' poroča, da se je parnik »Empress-Of-Ire-land« v reki Lorenzo zadel v neki premo-garski parnik in se potopil ter da je vozil 1200 oseb. KONEC ZASEDANJA AVSTRIJSKE DELEGACIJE. Budimpešta. Posvetovanja avstrijske delgacije bodo danes popoldne končana. Včeraj je dclegacija dovolila zgradbo štirih dreadnoughtov. Danes popoldne se bo vršilo še nekaj glasovanj o vojnem ordina-riju in ekstraordinariju. Budimpešta, Pri današnji debati o Bosni je govoril dr. K r e k, ki je rekel, da se mora bosensko vprašanje razmotrivati s stališča, da je Bosna za nas približevalna točka za Balkan, in ta Bosna točka, ki Balkan vleče k monarhije. Ustvariti se mora v Bosni zvestega, naprednega kmeta, to je podlaga za razvoj Bosne. Dobro poljedelstvo v Bosni ustvariti je pa nemogoče, dokler trajajo ondi sedanje razmere. Posebno v jezikovnem vprašanju se je Bilinski izkazal. Posamezne kon-fesije se čutijo na podlagi jezikovnega zakona že politično druga drugi bližje. Govornik se zahvali za imenovanje dr. Mandiča za namestnika deželnega šefa kakor tudi za včeraj razglešano amnestijo Srbov. Nasprotno pa se mora stališče ministrovo glede zveze Lasva -Dolnji Vakuf grajati. Ministrstvu Beck gre zahvala, da dobimo kmalu zvezo z Dalmacijo. POMNOŽITEV TRENA. Dunaj. Vojaški krogi trde, da namerava vojna uprava ustanoviti pet gorskih trenskih eskadronov in 30 ti'en-skih spremljevalnih eskadronov. Tren-ske čete nameravajo pomnožiti za 100 gažistov in za 1200 mož. OGRSKA NEODVISNA STRANKA. Budimpešta. Za predsednika ogrske neodvisne stranke je izvoljen grof Mihael Karoly, gros Appnoyi in Justli bodeta v predsedstvenem svetu. POSLANEC VOJNA TOŽI. Praga. Poslanec Vojna je vložil tožbo proti listu ¡ Pravo Lidu«. ALBANSKE ZMEŠNJAVE, Skader. Velika zborovanja Miriditov in Malisorov so javila knezu o položaju v Severni Albaniji in mu sporočila, da so Miriditi in Malisori pripravljeni z orožjem v roki korakati proti vstašem Essad paše. Če bi bil knez primoran vstašem dati kake koncesije, jih Miriditi in Malisori ne pripoznajo. Brindisi. Tri italijanske vojne ladje plovejo proti Draču. Rim. Essad paša se je zopet vrnil sem. Drač. Glavni voditelj vstašev derviš bej Elbassani je po peturnem obstreljevanju vjet. Orožniko so ga vklenjenega odgnali v Valonsko ječo. Tukajšnji policijski ravnatelj Rapul je aretiran, ker je razširjal govorico, da se bo Essad paša v par dneh vrnil. ALBANSKEGA KNEZA DVORNI MARŠAL PL. TROTHA V TRSTU. Trst, Včeraj ob 1. uri popoldne se je z Lloydovim parnikom »Graz« pripeljal v Trst dvorni maršal albanskega kneza pl. Trotha, ki jc namenjen v Be-rolin. Takoj zvečer z brzovlakom drž. železnice se je odpeljal naprej proti Bcrolinu. Oseba njegove neposredne bližine sc jc o zadnjih dogodkih v Albaniji izrazila, da položaj kneza Viljema iii lako kritičen, kakor ga slikajo nekateri listi. Knez Wied hoče še nadalje ostati na albanskem prestolu. To dokazuje tudi dejstvo, da je za svoj draški dvor angažiral že več novih dvorjanikov in raznih uradnikov in da je dobil že novega dvornega zdravnika. Dr. Berghausen je bil odslovljen, ker je zanemarjal svoje dolžnosti. Na poletno letovišče gre knez Viljem v Skader, svoje otroke pa odpošlje na rumunski dvor. Dotična oseba zanika, da bi bil knez iz Drača pobegnil, on jc le na spe-cielni nasvet italijanskega poslanika spravil svojo rodbino na parnik »Mi-surata« in se jc sam takoj vrnil nazaj v svojo palačo. Knez namerava v kratkem ustanoviti okoli 1000 mož močan zbor evropskih prostovoljcev, ki naj bi bil temelj bodoči albanski armadi. SENZACIJA ALI KAJ? Belgrad. »Trgovski Glasnik«, ki je sicer resen list, trdi z vso gotovostjo, da se Rusija in Nemčija res pogajata zaradi Trsta in da Rusija ni nasprotna temu, da bi pripadel Nemčiji, ako Nemčija pusti Rusijo v Sredozemsko morje skozi Dardanele. — Bržčas so to le fantazije »Glasnika«, CESAR VILJEM OBIŠČE RUMUNSKEGA KRALJA, Berolin. Letošnje poletje obišče cesar Viljem rumunskega kralja, RUMUNIJA IN RUSIJA. Konstanca. Tu se vrše velike priprave za sprejem carja. Car, carica in njuni dve hčeri dospeta semkaj 4. junija na jahti »Standard«, Sazonov bo še prej prišel v Bukarešt, odkoder se bo s kraljem Karo-lom odpeljal v Kostanco. 27. t. m. je dospela v Konstanco ruska križarka »Almak«. SPOR MED MEHIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI REŠEN? New York. Trdi se z gotovostjo, da se je pri niagarskih slapovih med delegati Iluerte in Zjedinjenih držav, dosegel sporazum. POGREB ŽRTEV AVTOMOBILNE NESREČE. Trst. Včeraj je bil pogreb obeh žrtev avlomobilne nesreče v Velikem kanalu. Truplo barona pl. Knoblocha so prepeljali iz mrtvašnice Sv. Justa, kjer so mu napravili s cvetlicami ozaljšan mrtvaški oder. na tržaški južni kolodvor, od koder pripeljejo krsto na grad Savinjek pri Braslovčah. — Truplo hotelskega sluge Rheingold-Miiller-ja so pokopali na tukajšnjem pokopališču pri Sv. Ani na protestantovskem oddelku. AFERA GROS SE HOČE POTLAČITI? Zagreb. Zvodnica Ela Muha je pu-ščena na svobodo. V tem vidijo mnogi znak, da hoče oblast afero Gross potlačiti, ker so vpletene vanjo mnoge imenitne osebe. ZOPET POLOM. Zagreb. ~>Gradjanska štedionica« v Našicah je prišla v hude stiske in ne izplačuje vlog. TATINSKI VLOM V POŠTNI URAD. — 3000 K UKRADENIH. Trst. Deževno noč so predvčerajšnjim vlomilci uporabili za to, da so vlomili v poštni urad v Vrsaru pri l'o-reču. Zvrtali so blagajno in pobrali ves tam spravljeni elenar v skupnem znesku 3000 K. Odnesli so tudi nekaj denarja in dragocenosti poštarice L. Pertot. Vlomilci so neznani. Orožništvo jih zasleduje. POTRES V AMERIKI. Newyork. V centralni Ameriki so včeraj čutili 30 sekund trajajoč zelo močan potres. Od prekopa Panama javljajo o poškodbah. r QßrravaHo železnato J{ina-Ymo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbornl ohus. Večkrat odlikovana, Nad 8000 zdravniških spričeval. c. in kr. dvorni doîavitelj THST-Barkovlje. ==> a^giHmMasHaaaMMffluaaasBBBMBigBHHs g»:.Tiraï xrx «jssswks: he y nt ar*at a»»3s»s*n«csErj IF ............ BADEN "PRI DUNAJU. Soindnu in zračno kopeli. , močno solne«. kardlograiija, zdravljenju g radijem. ¡5 (Dr. Krik Kiihnelt.) Zdravnik vodja: Dr. Oto pl. 'A H Aufsohnaiter in ca», svet. dr. D. Podzaliradak?. J i! Pojasnila zastonj. 140» "Jj X K X X '< X, > X V V-.'; X X J Vsled preselitve se proda popolnoma dobro ohranjen 1811 I^lauir — in nov 5don-Ijarmonij z 12 registri, amerlk. sistema. Cena zelo nizka. V slučaju tudi na obroke. Naslov: „Poštni predal 146, Ljubljana". Zahvalo naj prejmejo tem potom vsi oni, ki so gospodu Emest Rado viti! uradniku kreditn, zavoda za trgovino iskazali zadnjo čast na potu k večnemu počitku. Posebno priznanje pa gre kreditnemu zavodu, ki je kljub maločasnemu delovanju, blagega pokojnika vso dobo njegove bolezni denarno podpiral, za kar bodi blag. g. ravnatelju tega zavoda izrečena najudanejša zahvala. Naj ostane povsod priljubljeni Emest v trajnem spominu! Žaluioef. Btelaxi Í.IftKWl Naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočni poklical k sebi našo nepozabno, ljubljeno hčerko, oziroma sestro in vnukinjo Julijo Brelih v 14. letu njene starosti, pre-videno s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil v torek ob 4. uri popoldan na tukajšnje pokopališče. Rajnko priporočamo v blag spomin ! V Sp. Idriji. 25 maja 1914. ; ■,: '-V'; ■^-fete^W -^t^^ v '- ■" : .'•>•. - • • ■/•'. •'. . Jd^K Vi'.' * •Vv"> •• -' J (Mesto posebnega obvestila.) Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, daje naš iskreno ljubljeni, blagi, dobri soprog, odnosno oče, tast, stari oče, gospod Ivan mathlan star. lastnik zlatega zaslužnega križca s krono, c. in kr. dvorni založnik in hišni posestnik danes ob 7. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 79. letu svoje dobe, blaženo v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bode v soboto dne 30. maja ob »/26. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 14 na pokopališče k Sv. Križu. Svete zadušne maše se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanenja. Ljubljana, 28. maja 1914. Žalujoči ostali. Novo preoaMe cerkve do Francoskem. Komaj so se končale splošne politične volitve na Francoskem, katerih izid kaže, da cerkvi sovražna vlada ne bo imela odpora, je že začel misliti Doumerguejev kabinet na to, kako bi zopet otvoril boj proti cerkvi. Kakor poročajo, bodo v najkrajšem času čutili pest protiverske vlade katoliški šolski bratje, ki »o se v Lilleju udeležili aktivno volilnega boja ter dali pri volitvah izraza svojemu katoliškemu prepričanju. Izdan je že dekret notranjega ministrstva, ki odreja, da se mora zapreti neki njihov kolegij v Annapasu pri Lilleju. Poleg tega tudi poročajo, da je policija izgnala v Mau-vauxu jezuite iz njihovega zavoda. V jezuitski samostan, v katerem ni več kot 10 redovnikov, je došlo nič manj kot 80 orožnikov pod vodstvom komisarja. Katoliško prebivalstvo je hotelo preprečiti butalno nasilje proti jezuitom in je kljub strogi straži udrlo v samostan, da bi branilo redovnike. List »Croix«, ki posveča temu dogodku daljši članek, označuje omenjeni odpor proti nasilju oblasti kot upravičen ter odločno protestira proti zlorabljanju moči od strani sovražnikov vere. NOVO VOJAŠKO KAZENSKO -POŠTO PANJE. Armadna in deželnobrambna justična uprava hitro nadaljujeta priprave za novo vojaško kazensko postopanje. 1. junija se zaklučijo poučni tečaji sodnijskih častnikov, ki jih do 1. julija pridele garnizij-skim sodiščem, da se praktično izvežbajo. V krakem se izdajo izvršilna določila, in-strukcije in poslovniki za armadna sodišča in za armadne zagovornike. Do srede junija se izvede tudi izredni avancement avditorjev. AVSTRO-OGRSKA BULGARSKA PROMETNA KONVENCIJA. Avstro-Ogrska in Bulgarija sta skle-ftili prometno konvencijo, ki naj bi omogočila direkten promet med Avstro-Ogrsko in Bulgarijo tako, da se izognejo Srbije. Promet se bo vršil iz Budimpešte v Or-bovo, od tu po ladji v Lompalanko, od tu po železnici v Sofijo. Z brezžično brzojavnimi postajami se omogoči direktno brzo-javljenje med Sofijo in Budimpešto. RUSKO VSEUČILIŠČE V INOZEMSTVU. Na konferenci ruskih dijaških organi-tacij na evropskih vseučiliščih v Bernu so sklenili delati na to, da se v Zahodni Evropi ustanovi rusko vseučilišče, ki se eventuelno priklopi kakemu že obstoječemu vseučilišču. PRINC WALESKI OBIŠČE NAŠEGA CE-SARJA. »Truth« poroča, da obišče koncem junija princ Waleški cesarja Franca Jožefa. Sprejme se takoj ali pa pozneje popolnoma izvežbana manufakturne stroke za veliko trgovino v L j ubij a ni. Ozira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe pod „Prodajalka" na: Anončna ekspedicija Jos. Hočevar, Ljubljana. 1803 Palčki ne žive samo v pripovedkah. Mali urni palčki so vedno na razpolago vsem gospodinjam, ki si nabavijo dr. Oetkerjev pecilni prašek. Gospodinja ima potem samo še izvršiti, na Oetker-jevem zavitku, za dobro pecivo predpisane . primesi in posvetiti Četrt ure mešanju. V pol ure nadalje pa že lahko prinese najlepše kolače in najokus-nejše močnate jedi na mizo. Kajti z dr. Oetkerjevim pecilnim praškom narejeno testo ne potrebuje vzhajanja. Vsako testo, narejeno s tem je takoj godno za peko. In vsako testo narejeno po dr. Oetkerjeveni navodilu je rahla, izdatna in redilna močnata jed. Zato vpo-rabljajo modre gospodinje samo pecilni prašek z znamko „Ein heller Kopf", ki je najboljši. 2900 Slovenski zavod. 1124 Sanatorij „Mirni dom" pošta Gornja Kungota pri Mariboru za notranje in živčne bolezni. Celo leto odprt. — Zmerne, cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Čeh DHHjjopLPorei primarij dobrodelnega zavoda v Trstu, potrjuje, da tinktura za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta, pri motenju delovanja prebavnih organov vedno najbolje učinkuje. Steklenica 20 vinarjev. Naročila sprejema lekarna Gr. Piccoli 677 Ljubljana. ZR BiKivroin 1525 priporoča se tvrdka H. SUTTf*E$ hJUBhJRW 2 MESTNI TRG 25. Hizke cene, solidna dobra postrežba. Ceniki zastonj in poštnine prosti. kastna protokolirana tovarna uf v Šviei. Tovarniška znamka „IKO". Glavno zastopstvo tovarne ur „Zenith". Nikelnaste moške ure......od K 4' 10 naprej. Srebrne moške ure.......„ 7'80 „ 14«karatne zlate moške ure ... „ „ 40-— „ Damske ure ............ 7«90 „ 14-karatne zlate damske ure...... 20-— „ Srebrne verižice......... „ 1*80 ,, 14-karatne zlate verižiee ........20'— „ m Najobširnejši slovenski In koledar za L1914/15 Elegantno broširan i^vod 10 um., elegantno v platno ve^an in s predalom 3