279. številka.
„Edlnoat ,,
tb&ia enkrat na dan. razun	nedelj in p razniko'v, ob 6. uri zvečer.
Narof.nlna znaša :
Za celo leto........24 kron
ea pol leta.........12 ..
za četrt leta................6 _
za en mesec................2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ce ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 Btotink (3 nvč.t: izven Trsta pa po 8 stotin k (4 nvč.)
Telefon fitv. H70.
Trst, v petek 7. decembra 1900,
■i -i
Tečaj XXV
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Zh večkratno naročilo ? primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogod-
"Vsi dopisi nai se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
V edinosti je noč!
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upruvniStvo. Naročnino in oglase je piačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajala v
ulici Carintia §tv. 12. UpravnUtvo, ia sprejemanje Snseratov v ulici Molin piccoio 5tv. ."{, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konzorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista ,,KJi»ost** v Trs
Katoliška cerkvena občina se slo-
Da je prevara zlo, kraja greh, grabež zločin, umorstvo hudodelstvo, to vč, to uvidja, to čuti vsaki človek, ako je v srcu nepokvarjen in na umu zdrav.
To so splošni pravni pojmi, ki bi obstali, tudi če ne bi bilo zakona. Da v nekaterih državah mladeniči že z osemnajstim letom postajajo polnoletni in pravno samostojni, v nekaterih pa še le s petindvajsetim; da se de-vojke v kaki državi smejo možiti že v desetem ali dvanajstem letu, v drugi v štirinajstem, v tretji v šestnajstem, osemnajstem ali dvajsetem letu; da kmet mora plačati 10—50 gld. globe, ker je v sredi leta v svojem gojzdu sekal drva — čeprav mu ni znana naredba, s Katero je oblast prepovedala sekanje; da upnik po nekoliko letih ne more sodbenim potom iztirjati terjatve, da-si jo dolžnik pri-poznava ; da sin mora plačati erarju pristojbino, ker je prešla nanj imovina očetova, katerega je skozi več let, bolnega, hranil in mu stregel, trošć za zdravila in za zdravnika ; da je na Češkem in Kranjskem proglašena nemščina uradnim jezikom, v Primorju in v Dalmaciji (v tej poslednji pokrajini radi 2% Italijanov nasproti 98°/o Hrvatov) pa italijanščina vladajočim jezikom, a v katoliški Cerkvi — in to ne samo tam, kjer bivajo potomci La-tinov, ampak celo v Kitaju latinščina obrednim jezikom : to so določila in odredbe zakonov, katerim pa splošni pravni p o j m i nikdar niso odgovarjali, kakor jim ne odgovarjajo tudi dandanes!
Zato se taka določila in odredbe — to je jasno vsakemu mislečemu človeku — ne samo morejo, ampak tudi morajo spreminjati in urejati primerno o d n o š a j e m in zahtevam časa ter koristim in potrebam narodov!
Ustanovitelj krščanske Cerkve je prepovedoval poslušalcem svojim v židovskem jeziku, katerega jedinega so oni umeli. Apostolom in učencem svojim pa je velel, naj gredo po vsem svetu, mej vse narode, oznanjevat besedo božjo. In apostoli, sledeči besedi Njegovi, so odšli po vsem svetu, med vse narode ter so oznanjevaii besedo božjo vsakemu narodu, seveda v njegovem jeziku. — Božanstveni siu Marijin ni govoril latinski!
Iz tega je razvidno, da naredba, s katero je cerkvena vlada proglasila latinščino obrednim jezikom za vse pripadnike katoliške Cerkve, ni oprta na takozvani j u s d i v i n u m,
P O D h I S T E K. 1
Konec.
— Zofka Kveder. —
Melanholično jesensko jutro brez sobica, brez svita. Megle so se leno vlačile krog hribov in burja je drvila čez plan. Medlo, sivo nebo razpenjalo se je nad odcvelo naravo.
Tih, miren samostanski vrt...
Visok, siv, resen zid, molčeča drevesa, ozke, bele steze . ..
Mala kapelica sredi orujavelega grmičevja. Sum reke se krade semkaj, tihotno, skrivnostno, vabeče . .. Pih burje se zaganja v mala okna, se zapleta v goste veje dreves, se lovi v zamreženih oknih samostana koncu vrta.
Še par zapoznelih listov visi po vejah, počasno se od trgujejo, povrtavajo in padajo na tla. Včasih jih pih burje odnaša visoko v zrak, dviga čez sivi samostanski zid in spušča onostran v medlo motno vodo reke. In oni sedajo na nje gladko površje, plavajo mimo resnega temnega zidu samostana in
to je, na oni del cerkvenega prava, ki izhaja od samega Ustanovitelja krščanske vere ! Po katerem pravu pa je cerkvena vlada izdala vprašavno naredbo, koliko je le-ta koristila Kristovi veri, da-li odgovarja svrhi vzvišene vere : to ne spada sem. Jaz hočem na tem mestu konstatirati samo jedno dejstvo: da so vse krščanske veroizpovedi, ki so se tekom dveh tisočletij odcepile od Kima, narodne in narodnostue!	Kje je krivda, da so se odcepile? Cegava je zasluga, da so narodne in narodnostne ?
Odkar obstoji svet, ni bilo nikdar Čuti divneje ideje, nego je ona o državi, h kateri bi pripadala vsa plemena, vsi narodi, vse človečanstvo! No, ta ideja je samo ideja, idejal, utopija, ker ljudje ne poznajo lin nimajo sredstev, s katerimi bi se la ; misel mogla oživotvoriti. Ljudje so le ljudje, a življenje je borba, ne samo človeka proti človeku, ampak tudi družbe proti družbi, občine proti občini, plemena proti plemenu, naroda proti narodu — — — —
Dokler bo ljudij, bo tudi borbe, a borbe ne bo več tedaj, ko ne bo več ljudij in sveta ....
Da-li je latinski jezik prikladno «sred-stvo» za latinske narode, o tem naj sodijo oni sam i; za Slovane pa ni! Slovani, v ostalem , ne zahtevajo za obredni jezik v svojih cerkvah sedanja, živeča, slovanska n a-re čj a, ampak staroslovenski jezik! A ta staroslovenski jezik stoji nasproti živečim slovanskim narečjem (hrvatskemu, slovenskemu itd.) v istem razmerju, kakor latinski nasproti živečim latinskim (romanskim) narečjem (italijanskemu, francoskemu itd.). Po takem zahtevajo Slovani isto pravo, ki je latinskim narodom pri poznamo že od davnih Časov !
Razsvetljen človek, ki ve, kaj so ljudje in kako mislijo in čutijo, želč in hrepenć, nam bo priznaval, daje vera za moralo veče važnosti, nego-li vse šole, vse knjige, vse kazni in vsi zapori...
Zato hvalimo Boga, da so slovanska plemena pobožna! Ali ne zahtevaimo nikar od našega naroda, da bi poslušal pesmi in molitve ter sam peval in molil, ne da bi ameL Z molitvijo prikazuje človek najvišemu bitju srce svoje in dušo svojo — zato treba, da umeje, kar čtije in kar sam izgovarja . . . .! A pevanje v cerkvi ?
«Hvalite, narodi, Gospoda ; hvalite Ga vsa plemena!* Ko se pod mogočnimi oboki svetega hrama razlegajo svečani glasovi še svečanejšega slavospeva v jeziku, katerega poslušalec umeje, čar milozvoke pesmi prodira v najgloblje globine ganjenega srca, duša
plovejo dalje, dalje... In Bog zna, kje ti veli listi samotnega samostanskega drevja ob-tiče na obrežji. ..
Mala svetilka brli v kapelici in obseva sveti obraz Marijiu. Mala pozna muha leno lazi Čez beli altarni prt. Železna, nekoliko porujavela ograja je odprta in postava nune
I v resnem temnem krilu karmelitaric kleči na karaenitem tlaku.
Nje vitko telo podrhteva, nje život se zdaj globoko sklanja, zdaj zopet vspenja kvišku in oči se jej proseče obračajo do al-tarne podobe.
Globoki, tresoči vzdihi zamirajo zamolklo nad altarjem, burja se jezno zaganja skozi vrata in se lovi v temnem krilu karmeli-tarice.
Kakor črna mrtvaška zastava jzaplapo-lava zdaj pa zdaj ogrinjalo y pihu in praskajoče udarja ob tlak. Luč v svetilki plapola, trepeče in skozi rudeče steklo padajo dolgi krvavi odsviti na bledi obraz klečeče.
Kako se jej stezajo roke, krčevito stiskajo v silnih prošnjah in grabijo za črno široko obleko! Kako se ti dolgi, fini prsti
raste človeku in najskrivneja žilica mu drhteče ... A če se peva v jeziku, katerega ljudstvo ne umeje?
«Hvalite, narodi, Gospoda, hvalite Ga vsa plemena* — vsako v svojem jeziku!
I.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 7. decembra 1900.
Volilno gibanje. I s t r a. Včeraj sta volili sekciji V o d nj a n in sv. Mat e j na Kastavščini. Prva je neoporečno italijanska, druga pa je jednoglasno volila naše može. Dne 13. t. m. bo pri sv. Mihaelu ožja volitev za dva volilna moža. Danes volijo sv. Lovreč pazinatiški , Moščenice, Rukavac (glavno torišče Krstićevo), Krnica in Marčan za peto kurijo. Za IV. pa Klenovščak na Buzeščini, Sv. Lovreč pazinatiški, Filipan in j Krnica.
O volitvah v M a r e z i g a h nam poročajo, da sti obe kuriji volili soglasno naše ; 5. kurija 5, 4. 6 volilnih mož. Nam se ne zdi prav logično, da ima 4. kurija več volilnih mož, nego pa peta.
Trst. Predvčerajšnjim smo rekli : počakaj mo, kaj izvemo jutršnji dan ! No, včerajšnji dan nam ni prinesel nikakega presenečenja, zato pa nas je današnji obilo odško-doval. Zgodilo se je, česar ne bi bil nikdo pričakoval. Prešnja italijanska delegacija se je tako temeljito diskreditirala in osmešila, je podala toliko kričečih dokazov temeljite nerodnosti, nesposobnosti ter fenomenalne brez-taktnosti, da je bil vsakdo uverjen, da nobeden teh gospodov ne bo več kandidiral, sosebno pa je bilo izključeno za vsakogar, da bi stranka, ki le količkaj drži do svoje poli-tiške reputacije, zopet iste može kandidirala ! In res se je zdelo kakor da tudi naši vse-možni niso pozabili na to, kar zahteva od njih najpriraitivneje pol. samospoštovanje. Mučno tišino si je vsakdo tolmačil tako, kakor da
iščejo novih mož____ Bržkone so jih tudi iskali...
Da nasprotniki nimajo v obilici celih mož, ki bi se hoteli eksponirati, to je bilo sicer znano, ali da so prišli že tako pod nič, tega nismo mislili.
Ladija, ki je bila odplula na iskanje kandidatov, se je, po dolgem tavanju, zopet povrnila v staro luko in je vrgla svoja sidra poleg—Atilija Hortisa!! Da, prijatelji, primite se z eno roko za glavo, z drugo pa pograbite po kaki opori, da ne padete vznak : Atilijo Hortis je zopet kandidat za V. kurijo, ker — ni bilo druzega ! Nobena stvar
ostro označujejo na temnem suknu, ki jej zavija telo, kako se z\ ija, krči, steguje telo v vsej presi Ini moči molitve !
Kako žare te oči, kako pridušeno, zamolklo jej glas prihaja iz ust.
In ta obraz, kako živo izraža iskreno prošnjo, brezmejno hrepenenje . . .
—	O sveta Bogorodnica, usliši me, reši me teh groznih vizij, odvzemi mi te neznosne muke. Mislim, a ne smem misliti, želim, a ne smem želeti! O moj Bog, kaj nimaš za-me tešila ? ! Hočem, a ni mi mogoče hoteti, kar moram, da hočem ! Ne smela bi se kesati, a kesam se, ne smela bi se spominjati sveta, a ne morem pozabiti nanj ! —
—	Jaz ne morem več, reši me ti, mene revno grešno stvar ! —
—	Bi-li bila zunaj v svetu tudi tako nesrečna, kakor sem zdaj tu?! Mar sem bila res tako čista, da nisem mogla odpustiti greha ? ! —
—	Moj Bog, moj Bog, ne daj mi obupati nad seboj ! —
In zopet se je čulo ihtenje, tiho strastno ihtenje, o katerem so se gibale vse mišice vte-
ne more bolj označiti dekandence nasprotne stranke, nego ta obnovljena kandidatura— Ne da bi kaj imeli proti osebi Hortisovi ! Dobrodušen in pošten človek je in morda tudi poet. Ali njegove politične kvalitete se nehu-jejo tam, kjer se pričenja — resnost ! Od smešnosti prejšnje skupne delegacije pada tudi nanj pošten delež. Današnji »Piccoio* je moral izvršiti grenko nalogo, da je to britko presenečenje serviral slavni tržaški publiki posladkano z navalom fraz. Slavospevi so sicer manje zvočni in bolj pridušeni, nič ne govori več «duši» in «zvezdi» naroda, ali »e vedno je dovolj neslanosti, kakor n. pr., tla je Hortis že tisočkrati proslavil Trst pred očmi sveta, da bodo v poslancu Hortisu zbrane vse čednosti, s katerimi se more narod predstavljati ob zori novega stoletja, da se mora oni, ki ne bi pri trdi Ijzo petni izvolitvi Hortisa, odpovedat; imenu dobrega meščana, ljubitelja domovine in svoje časti itd. itd. itd., in kar je več takih neslanosti.
Kaj čeino: Chaoun a son gout. Nemci pravijo o onem, ki je prišel na nič, da je prišel »na psa« ; naša italijanska stranka pa je padla nazaj na — Hortisa ! Mi, se svojega strankarskega stališča, moremo biti povsem zadovoljni.
Koroško. O prvotnih volitvah na Koroškem so dalje zmagali Slovenci ; V Ra-dišah v V. in IV. kuriji • \ Dobrlivasi v IV. kuriji; v Globasnici v V. in IV. kuriji; v Svetni vasi istotako v obeh kurijali ; v Prevaljah v IV. kuriji in tako tudi v Ško-fičaii in Velikovcu. Slovenci so zmagali tudi v Škocijanu in Vovbrah.
Nemški državni jezik in ustava.
To moremo opazovati vedno in vsikdar : kadar ljudje zahtevajo nečesa, kar ni pravično, ker ni opravičeno, ker ne odgovarja odnošajem in torej tudi ne potrebam, ki logično rastejo iz odnošajev, ker je proti zakonu in proti naravi, in če hočejo vendar le opravičevati to, kar zahtevajo po vsej sili — vsikdar se zapletajo iz jednega protislovja v drugo in argumenti, o katerih bi hoteli, da govorč za-nje^ govorč v resnici proti njim !
Tako se godi tudi brošuri grofa Czer-nina, o kateri smo govorili te dni v vrsti člankov. Gotovi smo, da naši čitatelji soglašajo z vsem, kar smo izvajali, da izpodbijemo zahtevo avktorja, da bi se nemščina proglasila državnim jezikom v Avstriji. Vendar ne bo odveč, ako se danes še enkrat povrnemo-k stvari, da opozorimo na kričeče protislovje, v katero se zapleta. Spoštovani čitatelj naj lc postavi v parerelo nastopni dve trditvi gro-fovskega avktorja.
lesu. Solze so kapale na mrzli tlak in glava
i jej je slonela na robu altarne mize.
Ta šum vode, to cviljenje burje, ta pusti obupni jesenski dan !
Glas zvonca se je mešal mej vrvenje jesenskega dne.
Ta kratki, ostri, strogi glas!
Vzdrhtela je.
Nikjer rešitve?
Naprej ne more, nazaj ne sme !. . .
Vstala je in stopila venkaj v vrt. Listje je padalo in veje so hreščale.
Ta zid, ta sivi, visoki zid ! . . .
Tu ne more živeti in zunaj ne !.
Kje je njena navdušenost za božjo čast, kje njena požrtvovalnost za zatajevanja ? !
In obljuba, obljuba ! .. .
Zopet je stekla nazaj h kapelici in se vrgla na tla.
— Sveta mati Božja, reši me ! Gospod ne pelji me v skušnjavo ! —
Zopet ta zvon, ta glas, ki se vjeda v živce, kakor zvon mrličev.
V spel a se je in poletela zopet venkaj v megleni jesenski dan.	(Pride še.)
Najresolutneji je grofovski avktor tam, kjer pobija vse državnopravne aspiracije, zlasti pa češko državno pravo. Tega nasprotstva logično misleč človek ne more itmeti drugače, nego da je grof Czernin na stališču, da ni smeti spremeniti niti jedne pičice na i sedanje veljavne — ustave! Dobro, tudi to je stališče, o katerem se da govoriti. Ali sedaj bi radi vedeli, kako grof Czernin spravlja s tem stališčem v soglasje svojo drugo zahtevo — zahtevo namreč, da naj se nemščina proglasi državnim jezikom, to je: da naj se ista veljavna avstrij. ustava spremeni! Kajti prava pravcata sprememba ustave bi bila to, ker sedanja veljavna ustava, ustvarjena od istih nemških somišljenikov grofa Czernina, pozna le jednakopravne narode in ne govori nikjer besede o kakem privilegovanein stališču tega ali onega naroda, najmanje pa o kakem državnem jeziku.
Tu ga imate torej zapletenega v miežo protislovja ! Najprej traktira kakor zločin sleherni poskus za spremembo ustave, potem pa zahteva sam, naj se ustava — spremeni. Še več: on zahteva naj se ustava spremeni neustavnim potom, torej naj se izvrši nasilje na ustavi ! Saj tega si vendar ne moremo misliti, da bi grof Czernin ne vedel, da za uza-konjenje nemškega državnega jezika ne bo nikdar v avstrijskem parlamentu kvalifiko-vane večine, potrebne za spremembo ustave ! To so torej tisti imenitni čuvarji avstrijske ustave, ki so pripravljeni ubiti jo s kolom !
To je pač eklatanten izgled, v kaka protislovja more zabresti oni, ki hoče po vsej sili opravičiti nekaj, kar se opravičiti ne da, ni s stališča zakona, ni s stališča obstoječih odnošajev....! Grofu Czerninu in somišljenikom ne preostaja druzega: ali morajo nehati biti branitelji sedanje ustave, ali pa morajo odnehati od zahteve po nemškem drž. jeziku! V prvem slučaju pa zgube pravico izrekat! prokletstvo nad onimi, ki zahtevajo, naj se ustava spremeni!
Sedanja ustava in nemški državni jezik sta pojma, ki izključujeta jeden druzega. Človek je lahko prijatelj jednemu ali drugemu, obojnemu pa ne!
Iz ogrskega parlamenta. V včerajšnji seji zbornice poslancev je minister-predsednik pl. Szell pobijal prigovore opozicije proti politiki vlade ter je naglašal, da se glede carinske zveze v Avstrijo on drži nagodbenih zakonov. Konstatiral je dobre uspehe (!?) narodnostne politike, ki da obstoji v tem, da se z vsemi narodnostmi postopa z isto ljubeznijo (V pojasnilo naj služi postopanje s Slovaki ! Op. ur.) in v tem, da se pobijajo vsa prizadevanja, naperjena proti ogrski državni misli. — Szell je naznanil načrt o ureditvi zakona o združevanju in zborovanju. — Finančni minister Liiikacs je skušal razorožiti opozicijo glede nje prigovorov s finančnega stališča ter je svaril pred velikim investicijskim načrtom, kateremu bi bila posledica — velikanski deficit. Potem so sprejeli proračun kakor podlago specijalni debati.
Kruger v Evropi. Predsednik Kru-ger se je včeraj predpoludne odpeljal iz Kolna v Haag; na kolodvoru ga je pozdravljalo mnogoštevilno občinstvo. Te dni ga sprejme mlada holandska kraljica Viljelmina. Potem da se takoj prične diplomatično posredovanje. Uspehi diplomatiziranja so pa že sedaj zelo dvomljivi. Neki nemški list javlja z Dunaja, da se v trozvezi dela na to, da bi onemogočili vsprejem Kriigerja na Dunaju in v Rimu. »Nordd. Allg. Zeitungc demen-tira sicer to vest, v kolikor se ista tiče Nemčije, a nemogoče ni, da je na tem kaj resnice. — Z druge strani javljaj«, da hočejo Angleži Burom dovoliti ustanovitev nove republike na severni strani Transvaala. Koliko •časa bi le trajala samostojnost te nove republike? Čim Buri kultivirajo deželo, najde Anglija že zopet kako pretvezo, pa jim vzame še to deželo.
bled« več krasnih prevodov, »Hlas Naroda« je prinesel v ilustrovani prilogi članek in reprodukcijo Prešernovega poprsja (Ganglo-vega). »Zlata Praha« pa priobči članek in več ilustracij. Tudi mej letom so že listi prinašali članke in razprave o Prešernu, n. pr. rusko pisani »Slovanski vek« na Dunaju. — Odboru za Prešernov spomenik zopet dohajajo darovi od raznih strani. Tako je mej — 45-letni Makso Calucca iz Kopra in 22
pojde slabo v njegovem gospodarstvu, ampak kriv si bo sam, ker nas noče poslušati.
Odbor.
Z naših sodišč. Včeraj je bil 20-letni krojač Jurij Zaira zaradi prestopka tatvine obsojen v dva tedna zapora. — 37-letni Lovrenc Mazzini je dobil zaradi lahke telesne poškodbe 7 dni zapora; pretepel je svojo ženo.
drugimi daroval v ozuačeno svrho o priliki stoletnice gosp. Josip Gorup z Reke znesek 500 kron. Na korist Prešernovemu spemeniku se prirejajo koncerti in zabavni večeri. Dična ljubljanska »Glasbena Matica« priredi v »Narodnem domu« velik slavnosten koncert v
letni Peter Romano iz Pirana, oba težaka, sta bila zaradi zločina javnega nasilstva in razžaljenja straže obsojena vsaki v 6 mesecev težke poostrene ječe. — Razpravo proti 29-letnemu kurjaču Kajetanu Vidali, ki je bil obtožen javnega nasilstva, so odložili, da
čast pesnikove stoletnice in na korist spo- i se preišče dušno stanje njegovo, meniku njegovemu. Program je izboren, umet-, Aretiranje. Prošlo noč so aretirali pri uiški. Pa še na raznih krajih se pripravljajo sv. Jakobu 20-letnega Teodorja Nacarija, take prireditve.	znanega tatu, izgnanega iz Avstrije. Nanj leti
Kaj po menja tO J! Evo vam okoličani sum, da je ukral mesarjuCadorinni-u 115 kg
družtva so vstopnine prosti. NeČleni plačajo 40 novč. vstopnine.	O d s e k.
Vesti iz ostale Primorske.
X Kako znajo! Conte (to je neko italijansko odlikovanje, ki pa nima nič podobnega z našimi grofovi) Brutti je občinski kancelist v Kopru. Ob enem je pa tudi obč. odbornik v Miljah ! Kako sta Brutti in Marsič Andrej prišla v Miljah tlo te časti, bi nam lahko povedali miljski občinarji ! Ta Brutti biva stalno v Kopru, kar mu pa ni branilo biti člen volilne komisije v »Škofiji kjer je — kakor že povedano — vestno nadomestoval gosp. vladnega komisarja Gasserja, katerega je
—	glava bolela.
Česar nimajo Milje, to si izposujejo v
—	Kopru ! To znajo ! X M a ur i e ali M a u r i h ? Ko je
— danes zanimivo novico, katero na poda- mesa ter da je ulomil v razne avtomate. Na-1 .v ,	,—	. .	„ •»
'	...	. ..	prišel na voltsee v bkonji kakov JMauric, so
jemo z vso rezervo, ker ne vemo nič pozi- carija so izročili deželnemu sodišču, tivnega. Poroča se nam namreč,' da so ne-	Delavec — trpin. 40-letni Makso Co-
kemu capovilli, ki je prosil za povišanje stanzo je ponesrečil včeraj na delu v slobodni luki; palo je nanj več težkih vreč ter
plače, na magistratu namignili, da z novim letom odpravijo vse capoville po
ga nevarno poškodovalo. — Nadalje je po-
okolici! Tako nam je danes sporočil mož, nesreČil 27-letni Andrej Bizjak; padel je v kateremu je dotični capovilla to sam pripo- skladišče parnika »Ariete«. Oba ponesrečenca vedoval! Ali, kakor rečeno : relata refero. so prenesli v mestno bolnišnico.
Radi jutršnjega praznika izide pri- j Povožena. Neka kočija je povozila vče-
mu rekli (ume se, ako je bil narodnjak): »Tu stoji pisano Maurih!« Ako je isti prišel kasneje in rekel, da se piše Maurih, so rekli zopet: »Tu stoji pisanoMaurich !!!« Isti manever se je vršil z imeni Mohor, Mokor, ali Makor!
»Sedaj pa res ne vem, kako da se prav zaprav pišem«, je rekel ta in oni razburjeni kmet! In res so priimki naših ljudi tako po-
hodnja številka našega lista v ponedeljek ob raj 43 letnega krčmarja Antona Perica iz kvarjen^ (la jih njtj yolilna komisija ne ZQa
navadni uri.
ulice Molin grande; spravili so ga v tu k
(ali noče znati !) čitati !
Iz sv. Križa nam pišejo : V nedeljo je bolnišnico. — 29-letna Katarina Osmo je	Kedaj neki po3eže vlada v to nesramno
v sv. Križu predaval potovalni učitelj za prišla sinoči pod neki tovorni voz. Na rešilni	manipalacijo in zaukaže, naj se priimki pi-
kmetijstvo, gospod Anton Štrekelj. Nacl 100 j postaji se jej podelili prvo pomoč.	šej0 _ pravjino?f
posestnikov seje udeležilo predavanja. Lepi Žrtve električnega tramvaja. Včeraj	^ j e _ j j mogoge? Pišejo nam: Da,
pouk o cepljenju, vinarstvu in kletarstvu je j"tro je pri finančni stražnici na cesti v Bar-	y Igtri -e yse mogrt^e t V Škofiji je prišel
zanimal vseh in so bili naši možje jako za- kovlje trčil neki tramvajski voz s tovornim	med drugim; na voliš5e (za V. kurijo) tudi
dovoljni. Gospodu učitelju smo izrazili svojo vozom, na katerem je sedel 44-letni Ivan	nekj Jadnik ,Jalcol>, a rekli so mu: »Vi
posebno zahvalo in ga naprosili, da bi več- Vidmar iz Barkovelj. Te nesreče smo na	nigte y vol;[ni listi!* — Kasneje je prišel
krat prišel med nas vspodbujat nas za na- kratko omenili še včeraj in danes pridoda-	njega gjn in reklo se mu je. ,Qče vaš je v
predek v kmetijstvu. O tej priliki je pred- jemo nekaj podrobnosti. Enega konjaje ubilo,	ligtj> vag pa n j f M« _ Komisarja Gas-
sednik naše podružnice sprožil vprašanje drugi pa se je iztrgal ter zbežal; Še le čez dlje -a . žai;b0g _ bolela glava!
zvišanja prispevkov v zavarovalnici za govejo časa so ga ujeli. Vidmarje padel z voza ter	^ Pevsko društvo »Slavec« v živino. S to mislijo so bili zadovoljni vsi. j se nevarno ranil na glavi in na roki ; spra- ;	prevzarae petje v tamošnji cerkvi Tudi te prilike ne morem opustiti, dane | vili so ga v bolnišnico. Tramvajskega zavi- ^ glužbi ,)()žj; grško-katoliškega obreda s bi kazal svojim sovaščanom, kako le naši ra«a so zaslišali na inspektoratu v ulici Scussa.	1 starosloven9kim bogoslužnim jezikom. Pesmi ljudje, ki govore z nami v našem jeziku, re- obdolžuje kočijaža Vidmarja, da je v r/ notamj za slovesno službo božjo je že do-snično skrbe, da dobivamo pouka, in da le vprašavnem trenotku spal. Drugi pravijo, da lal kap€inik stoine cerkve v Križevcih. naš človek želi, da se povzdignemo gospo- s« se konji ustrašili tramvajskega voza ter	temi pegmamj je tudi več božičnic. Pevci darski in da se usposobimo za gospodarsko "drli z vso silo po ce3ti počez ter da nista	m ke se že pridno učijo, borbo. To naj si zapomnijo sosebno oni, ki kriva ne Vidmar ne tramvajski uslužbenec.	/ Dvojna mera. Pišejo nam: Kole preradi verjamejo sladkim besedam tistih Pivi da ni mogel zadržati konj, drugi pa	Jiersk; okrajni glavar ima za učitelje dve
ne o pravem času ustaviti tramvajskega	razli5ni meri t Ko sem bil te dni na Koper-
voza-	ščini, se mi je posrečilo izvedeti dva kon-
Umrljivost v Trstu. Od 25. novembra kretna slll5aja o prijatelja Schatfenhauerja do vračunši l. decembra je umrlo v Trstu dvojni merL Nekega učitelja je bil ta gospod 42 možkih in 38 ženskih, skupaj 80 oseb, | gvojedobno aagoVarjal, naj vsprejme službo v Okolićanskim vinogradnikom nazna-' Ptoti 91 v isti (Iobi la"skega leta, in sicer neki občini> okraja koperskega, kjer bo lahko nja odbor kmetijske družbe za Trst in oko- 21 starih do 1 leta' 4 do 5 let' 9 do 20 tudi — tajnikoval, kar pa !je dotični učitelj
gospodov, ki imajo za nas — a le o poseb-nik prilikah — pač lepih obljub, a nikdar ne dejanja!! Pouk, pouk v razumljivi besedi, ta nam bo koristil, ne pa Judežev groš o volitvah !
lico, tla se bodo v kratkem času delile amerikanske trte. ljetos pridela kmetijska družba okoli 50.000 reznic najboljših amerikanskih vrst, razun tega še nekoliko tisoč okoreničenk. Kdor se hoče naročiti na te trte, prijavi naj se v družbeni pisarni, ki se nahaja v ulici Ghegha (blizo nove pošte) štev. 14, I. nadstropje od 9. do 11. ure predpoludne vsaki dan. Naroči se pa lahko tudi pismeno. Udom in siromašnim neudom se dajejo trte navadno brezplačno, premožnišim neudom pa po znižani ceni. Razun tega se bodo delili tudi če-piči najboljših in za naše kraje najbolj priporočljivih trtnih vrst. V zadnji odborovi seji je bil pogovor, da bi se prihodnje leto delile tudi cepljene trte, če bi se vpisalo v družbo veee število kmetovalcev. S 300 udi se pa društvo ne more ponašati v tolikem okraju, kajti dohodki so v primeri a tem, kar društvo dela kmetovalcem v prid, premajhni. Dolžnost vsakemu dosedanjemu udu je torej, da vspodbuja svoje sosede in svoje prijatelje, naj se z novim letom vpišejo v družbo. En goldinar na leto ni tako velikanska svota !
let, 8 do 30 let, 1 do 40 let, 15 do 60 let,' 0<iki0aiL 18 do 80 let, 3 nad 80 let. Povprečna urar-	y drugem slučaju pa, ko jc šlo za to,
ljivost je znašala 24.6 od tisoč. Smrt so pro- (}a ^ neki <Jrugi ugjtejj pomagal na ljudskem
štetju in to v svojih slobodnih urah, je rekel g. glavar: Učitelj ima dovolj posla v šoli, poskrbite si torej drugega p o m o č n i k a !
Mi ne moremo uineti te teorije dveh duš
vzročile jetika v 12, boiezni v sopilih v 9, enteritika v 2 in krup v 1 slučaju.
Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer «b 7. uri zjutraj 7.4, ob 2. uri popoludne 10.0 C°. — Tla k o mer ob 7. uri zjutraj 758.8.
— Danes plima ob 9.0 predp. in ob 10.0	y prsih gospoda okrajnega glavarja koper-
pop.; oseka ob 3.) 8 predpoludne in ob 4.24	gkega_ pQ na§ein pri prostem razumu ne umerao,
popoludne.	kako da bi temu učitelju bilo nedopustno, kar
bi bilo na onem drugem hvalevredno! Ce bi »Tržaški Sokol« naznanja vsem čč. !jeden mogel opravljati službo občinskega taj-
dainam in gospicam čitalniške diužbe, da se	njka l,rez škode za svoj učiteljski poklic, bi
bo odslej vršila telovadba za iste vsaki po-	8mel tudi drugi pomagati občini v posebni
necleljek in četrtek od o1/,—G1/* ure zvečer,	potrebi, zlasti, če hoče porabiti v to le svoje
Ob jednem pa se najuljudneje poživljajo vse	slobodne ure !
one dame in gospiee, katere se mislijo ude-	Cemu torej ta dvojna mera, kije v rabi
ležiti telovadbe, da se blagovolijo priglasiti	j)ri g> Schatfenhauerju nasproti podrejenemu
v ponedeljek v društveni telovadnici, ulica	učiteljstvu ? !
Coroneo št. 14. Na zdar !	Daleč smo prišli ! Učitelj naj bi ne imel
Miklavžev veeer. Še enkrat opozar-	niti one osebne slobode, ki jo ima sleherni
jamo, da bo tradicijonalni »Miklavžev ve-	težak, ne bi smel slobodno razpolagati s svo-čer« »Tržaškega Sokola« jutri zvečer v re-ijim slobodnim časom. Kaj druzega bi bilo,
Tržaške vesti.
Slavja Prešernove stoletnice se je —
vsaj deloma — udeležil ves izobraženi slovanski svet. To uarn pričajo mnogoštevilne brzojavke, ki so došle odboru za Prešernovo «lavnost v Ljubljani iz vseh slovanskih pokrajin od uglednih društev in posamični kov. Seveda je sodelovalo tudi slovansko časopisje s članki, feljtoni, prevodi in ilustracijami. Takt) je priobčila »Politik« članek o našem pesniku, »Agramer Zeitung« lep feljton z nekaterimi prevodi, »Slovanski Pre-
| One, ki se zanimajo za kmetijski napredek in J stavraciji »pri ogrskem kralju«. Začetek ob	ako bi se učitelj hotel lotiti posla, ki ni
j katerim je mari, da si naš kmet spet opo- 8. uri. — »Miklavžev večer« pri sv. Ivanu	združljiv z njegovo stanovsko častjo! Ali da
! more iz slabega stanja, one torej, ki Ijnbijo pa bo v nedeljo popoludne. Začetek ob 5.	v našem slučaju ni temu tako, je potrdil go-
! naš kmečki narod, prosimo, da nabirajo ud-1 uri. Pred nastopom Miklavža uprizore iz-	spod glavar in namestniški svetovalec sam,
nine ter nam jih dopošljejo. Kdor je prvi-j borni iz znani diletantje prelep igrokaz »Stari	ko je celo želel svojedobno, da bi — kakor
krat vstopil v družbo, plačati ima 1 gold., Hjja«. Nadejamo se, da na obe zabavi pri-	rečeno — neki drugi učitelj prevzel po-
pristopnine.	j hiti obilo občinstva.	vsem sličen posel! Gospod glavar
Že sedaj opozarjamo na to, da z novim	Na Miklavževem nastopil, ki bo v ne-	menda vendar ni želel takrat, da bi podrejeni mu
letom prične v naši družbi novo življe-	deljo, dne 9. t. m. v »Slovanski Čitalnici«
nje. Posebno naš list bo pravi vodnik kme-	(ulica S. Franeesco št. 2), pod nadzorstvom
tovalcev in zato ga ne bi smeli pogrešati v	odseka »Zveze slovenskih trgovskih pomoč-
nobeni kmetski hiši in naj bo še tako uboga !	nikov* v Trstu, bodo sodelovali »Ziljani«.
učitelj vsprejel službo, ki ni v soglasju z njega stanovsko častjo ! !
Da bo vide! g. Schaffenhauer, da ne govori iz nas animoznost proti njemu, mu iz-
Koliko pouka se bo dobivalo v njem za samo Miklavž s spremstvom pride točno ob 7. uri rekamo tu priznanje, da je kakor komisar dve kroni! Kdor je to bral, prepričani smo, | zvečer. Čujemo, da bo daroval mnogo kras-da mu prinese, če se bo tudi ravnal po tem, uih reči. Opozarjamo torej slavno občinstvo,
na stotine in stotine dobička. Saj se mora dandanes tudi kmet izobraževati, če hoče izhajati. Onemu pa, ki noče poslušati pouka in dobrih nasvetov, ne bomo mi krivi, če mu
na sedanjiii volitvah — n. pr. v Novivasi — objektivno postopal, veliko objektivueje, nego drugi podrejeni mu uradniki ! Ali le kakor komisar na volilnem činu, sicer pa nam j« na pripravah za te volitve kazal čudno pri-od posla ti v »Slovansko Oitaluico«. Členi jaznost. To je razvidno iz razdelitve sekcije
da ne zamude te prekrasne zabave.
Kdor je namenil kako darilo za Miklavžev večer, naj je blagovoli o pravem času
v Škofiji in Plavju! Kakor je ta gospod razdelil ti dve sekciji, to je prava usluga laho-nom! Vas Plavje je oddaljena od Škofije kjer je bila volitev, le pet minut. Vendar je odcepil Plavje, določil tam posebno sekcijo z jednilll volilnim možem ter s tem omogočil v Škofiji laško zmago s sedmimi volilnimi možmi. Ali ni torej res, da je gospod S«diatfenbauer napravil uslugo lah onom ? Gospod namestniški svetovalec Schaffenhauer pa naj le spleta, kolikor mu drago, ve pa naj, da Slovenci vkljub vsem mahinaeijam ostanemo Slovenci tudi potem, ko g. Schaffen-hauerja — več ne bo !!
O gospodu Perinellu spregovorimo pozneje.
X Bralno društvo »Ladij a« v Devinu vabi svoje društvene člene na I. občni zbor, ki bo dne IG. t. m. v sobi g. M. Gabrovca ob 3. uri popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor. 2. Volitev odbora. 3. Razni predlogi.
Osnovalni odbor.
Vesti iz Kranjske-
* U m r 1 je dne 4. t. m. na Kalu pri Št. Petru na Kranjskem Pavel Špilar, župan občine Sv. Mihela in večletni načelnik cposojilnice v Košani*. Dne 5. t. m. je umrla v Dupljah, okraj Kranj Marijana Sire, mati učitelja g. Petra Sirca v Mengšu. Pokojnica je bila izredno blaga žeaa.
Vesti iz Koroške.
Šola s — 13-u čenči! Ta — posebnost je «nemška* šola v Lipici na Koroškem. Ta trinajstorica otrok se rekrutujejo in raznih sosednjih šolskih okrajev. V drugih šolah so otroci natlačeni, tu pa se vzdržuje posebna «nemška» šola za — 13 otrok! Za tisoče naših otrok pa nimamo Slovenci v Trstu ni jedne šole! Pa seveda, saj gre za — slovensko šolo !
Lepa pridobitev koroških Slovencev. Dne 5. t. m. so se vršile v Ho-dišah poleg Celovca občinske volitve, na katerih so po velikanski borbi prvič zmagali Slovenci v II. in III. razredu. Doslej je namreč bila ta občina v rokah nemčurstva. Vo-lilei so prišli na volišče v polnem številu. Slava in naprej !
Razne vesti.
Carjevo zdravje. Iz Livadije javljajo dne 6. t. m. : Poročilo o carjevem zdravju, izdano danes ob 11. uri predpoludne, pravi: Car je spal dobro vso noč; subjektivno se počuti zelo dobro ; isto velja glede dušnega stanja. Temperatura in utripanje je redno.
Žena anarhista Brescija zginila. Kakor
javljajo amerikanski listi, je žena Kajetana Brescija izginila iz svojega bivališča v AVest-Hobokenu, ne ve se kam. Bržkone so jo prijatelji Brescijevi povabili k sebi ter bodo skrbeli za njo in za otroka.
Sultan in razglednice. Najnoveiši iradč sultanov prepoveduje promet z razglednicami. V turških prodajalnicah so pobrali, t. j. zaplenili vse razglednice, pri inozemskih prodajalcih pa vse pokupili. Istodobno je bilo naloženo vsem carinskim uradom, da ne puste nobene razglednice več v deželo. Ta stroga naredba temelji bržkone na predpisih korana, ki Mohamedancem prepoveduje podobe ljudij in živalij, brez katerih pa je seveda malo razglednic.
Tatvinstvo na italijanskih poštah. Italijani so hudi na Švicarje. Zakaj ? Ker švicarske pošte ne sprejemajo zavojev za Italijo, ako pošiljalca izrecno ne opozorijo na italijansko »navadico*, da S" sistematično oropa vsako pošiljatev vsebine, zaradi Česar ni nikomur svetovati, da bi italijanskim poštam izročal kakoršen si bodi vrednostni predmet. V istem smislu se je izrazil predsednik švicarskih pošt v uradnem pismu nasproti italijanskemu ministru za pošte. Zalibog, da tudi to svarilo ni imelo nobenega uspeha.
Uzmoviči na italijanskih postajah nada-ljujejo svoje »delovanje*, ne da bi jih mogla oblastva zagrabiti za— dolge prste.
Poraba čaja in kave. Glasom poročila londonske trgovinske zbornice porablja Anglija sama več čaja na leto nego vsa ostala zemlja, namreč vsaka oseba po i) funtov na leto. Na Ruskem in v severni Ameriki, kjer vendar tudi ljubijo čaj, ne doseza poraba niti enega funta za osebo, na Francoskem le pol fuuta, na Nemškem le nekaj nad eno desetinko funta. Vsega skupaj je prošlo leto zna-
šal uvoz čaja na Angležko 289 milijonov funtov, in sicer 40 milijonov s Kitajskega in Japonskega, 249 milijonov pa iz Indije in s Cevlona. Narobe pa je s porabo kave. Ka-nadijci porabijo le okolo en funt na leto, Avstrijci po dva, Francozi nad štiri, Nemci nad šest, severni Amerikanci nad ednajst, doČim rabi vsaki Anglež povprečno le sedem desetink funta kave na leto.
Slabi nasledki bolezni, kateri se n ^ vadno izcimijo iz prav neznatnih želodično-slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravih časno vporabo domačega sredstva »dra. Roze balzam za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Frag-nerja v Pragi, 203. — III. — Glej oglas!
Že 13. decembra t. 1. se bo vršilo srečkanje »XXI. državne loterije za skupne vojaške dobrodelne namene«, med kojim se nahaja glavni dobitek 260.000 kron in raz-ven tega 18121 znatnih denarnih dobitkov po 10.000 K, 5000 K, 3000 K itd. Povpraševanje po srečkah je takrat izredno živahno, kar je za dobrodelne namene in neobhodno koristne namene podjetja državne loterije v veliko korist.
južni Afriki in na Kitajskem. Sklicala sem vas v posebno zasedanje, da odobrite v to svrho potrebne zakonite odredbe. O ostalih stvareh, vrednih vaše pozornosti, se hočem izraziti še le, ko bo parlament spomladi sklican v redno zasedanje.
LONDON 7. (K. B.) V zbornici poslancev je Campbell - Bauermann v debati o adresi izrazil svoje veselje o dobrem razmerju z Nemčijo. Balfour se je glede južne Afrike izrazil podobno kakor Salisburi v gornji zbornici. Drugi državni tajnik v ministerstvu za zunanje stvari je rekel glede nemško-angleške nagodbe, da je vlada prepričana, da so koristi Nemčije na Kitajskem zelo sorodne koristim Anglije. Ko je bila nagodba sklenjena, sta pogodni ka pozvala ostale vlade, da se pridružijo nagodbi, kar da znači, da Anglija in Nemčija nista nameravali izoliranega postopanja. Chamberlain je zavračal kritike svoje osebe ter napade na isto ter je branil postopanje vlade. Potem so zaključili debato.
G0E18KA LJUDSKA. POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hi«.
----
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/0, ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojili! dajejo se samo članom in sicer na menjiee po (5 °/0 in na vknjižbe po o1/*0/«-
Urad nje vsaki dan od U. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje bran. M leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštiio-hrau. račun Stv. 837.315.
Shoda v nedeljo. Pojutrsnjim, v nedeljo, popoludne ob 4. uri priredi politično društvo «Edinost* volilna shoda v Kolonji (pri Ma-
Kniiževnost in umetnost tevžu) in v Rojanu (v prostorih konsumnega
" društva). Rodoljubi, prihitite v velikem šte-Prešeren in slovaiistv©.' Pod tem na- vj|u. vo|i|na borba 8e b)jža hitrjmj korakj
slovom je izšla v Scbwentnerjeyem založništvu	jn skrajni čas je da se dobro pripravimo! v Ljubljani razprava, katero je napisal profesor Fr. Ilešič za Prešernovo številko »Ljub. Zvona», a jo je uredništvo radi nje
obširnosti (z ozirom na preobilico raznih dru-	_	.
gib doneskov) moralo odložiti. Razprava je	■ rjJOVMei IH P TO 1118 L
razpredeljena po sledečih točkah : I. »Kran-	Tržaška posojilnica in hranilnica, regi-
jec — Slovenec* (v Prešernovih poezijah);	strovana zadruga Z omejenim poroštvom
II. «Prešeren in slovanska narečja» ; III.	imela je do 30. novembra 5,209.938*58 pro-
«Prešen in ilirizem* ; IV. «Zakaj je bil Pre-	meta, lansko leto v istej dobi pa K 3,772.122*80,
čereu zoper ilirizem» ; V. »Prešeren in slo-	torej letos Iv 1,527.815*78 več, kar je vse-
venski «narod»», ter še jedna VI. točka, v	kako lep naraščaj.
kateri pisatelj dokazuje, da
Prešeren ni
Tržašta posojilnica in hranilnica >
i
c <
< < < < < < < <
C <
. *
legisirovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne ulog'e se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 40/o. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5 l/a0/0T ua menjico po 60,0 na zastave po 5 l'a°/0.
Uradne ure so: od —12 dopoludne in od
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki Četrtek od 3—4 popoludne.
? Posti (aaa
Postno hranilnični račun 816.004.
Ob tej priliki opozarjamo si. občinstvo,
odgojitelj slovenskega naroda. Prof. Ilešič: da naj se vedno poslužuje le tega našega do-nam je pokazal v svoji razpravi, da stoji on I mačega zavoda, posebno pa še priporočamo na popolnoma drugačnem stališči ozirom na to, da naj botri in botre ob krstih, birmah Prešerna, nego stoje drugi slovenski književ- J ali drugih svečanostih mesto družili dražili da-niki, ter nam prikazuje našega pesnika v po- ril nalagajo namenjeno svoto v ta naš zavod polnoma drugačni luči, nego n. pr. svoje ter podarijo dotiČniku knjižico. To je najlepši čase g. Stritar. Razprava je zelo zanimiva in J migljaj in priČetek štedenja ! Za novo leto! Kaj priča, da si je prof. Ilešič glede pomena pes- je lepšega, koristnejšega, kakor hranilna knji-nika Prešerna za slovenski narod ustvaril žica — z majhno vlogo? To bodi darilo za svoje samostalne, posebne nazore. Radi te novo leto! razprave se najbrže vname v nas zanimiva j polemika. Priporočamo brušurico torej naj-topleje. Naroča se pri založništvu L<. Sch\vent- j ner v Ljubljani, za ceno 70 stot., po pošti 75 stot.	-	! Kava
Pod oknom. Samospev za bariton s, spremljevanjem klavirja. Ob stoletnici Prešernovega rojstva zložil dr. Gojmir Krek. ; Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena K 1*G0 st. «Luna sije»... kdo ne vč, kako priljubljena in razširjena je ta krasna Prešernova pesem med našim narodom ! In čudo ni, saj je že tekst sam na sebi tako melodijozen, tako vabljiv in sladak, da mu bi teško bilo j iskati primere. Tudi v sedanji obliki bo go- ' tovo ugajala vsakemu ljubitelju umetniškega
Troi-oMna resistrom za ino
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška nI. št. 1., I. nadstr.
—-
torej to skladbo, sosebno Čitalnicam in drugim društvom.
Pri L. Sch\ventnerju v Ljubljani je na-roč'ti tudi skladbo : Zimska idila. Balada. (Besede A. Aškerca.) Za srednji glas s spremljevanjem klavirja, uglasbil Risto Savin. Cena KI. — Skladba je prijateljsko posvečenje gospodu dru. B e 1 i S t u h e c u.	I.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
za 50 kg. 7 kronah, t Santos 1..............99-—
„ H. .............88—
Rio I..............M.-
II..............90—
Santos in Rio lavć 1........120.—
„ »H........
Laguaira lavč T...........136'—
Laguaira lavĆ II..........110.—
Maracaibo.............114.—
Guatemala.............166.—
S. Salvador............112.—
Coataricca.............141.—
Portoricco.............155.—
S- Domingo............111.—
Jamaica..............—.—
Malabar Plant...........167.—
Java W. J. B............184.—
Moka...............155.—
pevskega in glasbenega vžitka. Priporočamo Poper:p^Pore......! ! ! ! ! ! !
Tellicherv	98.—
beli................141.—
Pimeut:.................61.—
Sladka skorja : (cimet)..........87.—
„ eleeta..........91.—
Riž: italijanski.....•.....Iti*— 19.—
Indijski............8.50 14.—
Japonski ...........15.50 17.7 5
Južno sadje:
Rožiči : (novi)............11.— 13.—
Datelji:...............— —iS 5.—
Smokve : (Calamata) v vencili novi . . . 14.— 16.—
„	proste .....12.50*20.80
puljsko (Puglia).........—'--.—
smirnske (v škatljicah)...... 32.— 57.—
Mandeljni: sladki I. Bari novi .... 131*--.—
Lešniki: siciljski........." - 42--.—
istrski.............50*--.—
levantinski olupljeni....... 72.— 82.—
Suho grozdje (cibibe): Eleme..... 28.— 67-—
Sultanine........... 58*— 84.—
„ iz Perzije...... 57.— 58.—
„ črne Cismfe..........-9----—
„ n Morea..........55.--.—
„ Lipari..........72.---.—
Pomeranee (zaboj)..........3.— 6.—
n Puglia [zabojJ.........—---—
Limone	„ ..........4.— 5.—
Olje oljkiuo italijansko L Bari.....61.— 81.—
„ albansko.........36.— 37.—
„ dalmatinsko........ 39.— 42.—
bombaževo amerikansko .... - . 36.50 37.50
bombaževa angležko........—.--.—
aesamovo .............53.--.—
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. 1 nalože za najmanj jedno leto po	na-
vadne po 4 Vg°/0 i" vloge na Conto - corrent I po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih i zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-| meno lastne. Kentni davek plačuje zadruga j sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3G6.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Na najvišje povelje Njegovega
c. in ir. apostol. Veličanstva
Brzojavna poročila.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON i. (K. B.) Dopisnik »Standarda* v Shangbaiu je izvedel iz dobrega vira, da se cesarski dvor pripravlja, da b: zapustil Lingaufu ter da se poda bržkone v Vueang. - - »Dailv Xe\vs« javlja iz Nagasa-sakija: Povelje glede povrnitve 5000 mož ruskih čet v Odeso so preklicali; čete osta-' nejo do nadaljne odredbe v vztočni Aziji.
Kriza v bolgarskem ministerstvu.
SREDEC 6. (K. B.) Da bi ne bilo treba razpustiti sobranja, je knez poveril Radosla-vovu, ki ima v sobranju voČino, sestavo novega kabineta. Sestava novega kabineta še ni odobrena. Isti bo obsegal izvečine dosedanje ministre, razven Ivančova in Tončeva. Stvar pa še ni konečno določena.
Iz angležkega parlamenta.
LONDON 6. (K. B.) Prestolni govor o otvoritvi parlamenta pravi : Nastala je po-potreba, skrbeti za nadaljno pokritje izdatkov, ki jih je provzročilo delovanje moje vojske v
XXI. c. kr. drž. loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
ki je je<lina. v Avstriji zakonito dovoljena, obsega 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini:
200.000 kron
Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski dohodni urad.
Žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 1900
Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku z:i državne loterije na Dunaju, 1. Riemerg&sse 7., v loterijskih kolekturah, v tobakaruah. pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti tirsga za kupce «rečk.
Srečke se dopošljejo poštnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija,
oddelek za državne loterije.
Gostilna
v Narodnem domu v Cel j i odda se pod jako ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe sprejema »Posojilnica v Celji«.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC •
pri csrtti S?. Petra (Piana Rosario pod llndslro Solo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naroČbe *e izvrše v tiHtem dnevn. Odposiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobao ter izvršuje iste z največjo natanjčnoatjo ta točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe ae priporoča
Josip Stantič
tevlj. mojster
Dunajska filjalka
Hranilne vloge na kiijižioe m 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij.
Razsežno jamstvo
ŽtvnostenskA banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 2O,OOO.OO0 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
DOKTORJA PRANCETA PREŠERNA nsss^
UREDIL SKRIPT. L. PINTflR
ILUSTRIRANA IZDAJA, 5D5ITA 5 K, U PLATNU VEZANA 6'40 K, U USNJU 1/IrZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. rL. RLeiNHATR & FED. BAHPERG l/ LJUBLJANI
o o DODiUAjO St PO L'SE"h KNJIGOTRŽNICAh ° °
Staro in preekuSeno sredstvo (mašilo) za jačenje in krepljenje kite in mišice človeškega života je
Kwizde fluid
Znamka kača (tekočina proti trganju)
To tekočino rabijo hribolazci, kolesarji in jezdeci z vspehom za oja-čenje in okrepljenje po velikih naporih.
Cena 1 stetienice 1 gld., Vi steklenice 60 nC.
ter se dobi pristna t vseh lekarnah.
Glavna zaloga
t ntrozni letarm t Korneniurp
pri Dnnajn.
V\ccoU
ti. L' Blag.£gosp.
Gabrijel Piccoli
sit) t^J f^.	dvorni založnik Nj. Sve-
tosti papeža Leona XIII.
v Ljubljani.
Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana mi tinktura za želodec rabila z fy dobrim vspehom pri želod-'^aDu**®^	čnem ter črevesnem ka-
taru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne 2. februvarja 1897.
Bolnišnica usmiljenih bratov
Provincijal : F. Emanuel Leitner. višji zdravnik. Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
Ljubljana.
Že mnogo časa svetujem vsem onim, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem Momjan (Istra), G. oktobra 1900.
Don Peter Francesehiiii,
duhoven.
Karla
s poskusil j o so še le prepriča,
da se toči v gostilni
O Bič
v Trstu, ulica agna št. 20
prve vrste vipavsko belo vino po 44 nvč. istrsko črno pit po 40 ne. — Kuhinja gorka in mrzla večino gotova.
Gostilna je odprta do polunoči. Svojim rojakom se toplo priporoča za obilen obir-k.
Ludovik Borovnik
tovarna in izddovalnica precizij skik pušk
Borovlje (Ferlach) Koroško
priporoča
evoje najboljše in zanesljive puške vseli zistemov in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za šibre, risanice, lovske kratke puSke in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri na j solidne j šem delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
sooooooooooooooot
NflJLtPSE PRAZNIČNO DARILO!
V NOPENI SLOVENSKI HlSl SE NE 51 SMELE POGREŠATI ooooooooooo
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
Id
n <
iz lekarne E. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prenavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
_ _ /^varilo! Ysi deli embalaže nosijo
zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
Glavna zaloga:
Lelarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orlf
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve tnice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani, E. Zeltenburg, P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.	||
f,

3S&
Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevih zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za prev« ranje računajočih ponarejenih zavojih.
N

Kathreiner Kneippova sladna kava
je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.
li
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoČ družinah použita.
Kathreiner Kneippova sladna kava
jo tam, kjer se zavoljo zdravja' bobov* kufi prepove, najboljši nadomestek.


I- J i
Svojo zahvalo
izrekava prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva.
Z vsem spoštovanjem
ŽniSeršič S Valenčič
II. Bistrica v oktobru 1000.
Zaloga
olju in kolonialnega) blaga.
Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v
ulici (jhega št. 11. v trstu
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega oija. kisa, mila. kave. sladkorja, riža itd.
Bogat i/bor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzetna poštne pošiljatve od rt kg. naprej proti povzetju.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča uda ni
Alojz Tre risan.

Veliki krali!
New.York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljenu, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne ghl. 6.60 in sicer:
0	komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo;
ti komadov amerikanskih pat, srebrnih
vilic iz enega komada ; (j kom. amer. pat, srebrnih jedilnih zlic : 12 kom amer- pat. srebrnih kavnih žlic:
1	komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho:
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mlesko:
H kom. ang. Viktoria ćašic za podklado :
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; I komad cedilnik za čaj ; 1 kom. najfin sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6 60
Vsek teh 42 predmetov je popred stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit) po tej minimalni ceni gld. 660. Amerikansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2r> let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno.
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A- HIESCHSERG a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Ma.ii II, Rembranitstr. 19.
, Pošilja se v provicijo ]»roti povzetju, ali če se znezek j naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno A"	*
rznamko'(zdrava kovina.)	^ J
S>:S
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	^	L j ubijan a Oton Bartuach, c. in kr. stotnik v 2t. pespolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Koža ne, dakan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna. prosim, da mi pošljete še jedno.
S t. Pa v e 1 pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik
a T np
S, Srn
Trgovina iiianifaktiirupgii Vlasca Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
t ast mi je javiti slavn. občinstvu in ceuj. odjemalcem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer : sukno -ta moške in ženske obieke. flanelo, barvan in bel barhent. piket za. perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: bela in barvana, zagrinjala na meter ali izgotovljena.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter : raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo-očnostjo in natančnostjo.
! Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih cenah. ^»G
Nadejaj e se tudi v prihodnje podpore eenj. odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudnejc-
M. Aite.
„Ljubljanska kreditna banka"
^	v Ljubljani
Spit&lske ulice št. 2.
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. C
Posojila na vrednostne papirje proti ^	nizkim obrestim.
varovanj9 proti kurzni izgrubi. Prooeie k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4l/2°/o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjio najkulantneje. Borzna naročila.