Katolišk cerkven list«
Tefitf XIV.	V Ljubljani 9. velriga travna 1861.	List 10.
Nekoliko zastran eerkreniga petja in muzike.
Zapojte Gospoda novo pesem 'n njegova hvala je v zbiraljšu Svetnikov. Ps. 149.
£ Gotovo se je pelo in se poje v čast Božjo, od kar-kolj svet stoji. Kako ginljivo je le petje Mozesovo, Davidovo iu prerokov, kako pa še več je mogla pesem, ki jo je Jezus s svojimi učenci pri zadnji večerji popeval, ginljiva in veličastna biti! Mat. 26. 30.
Ne le sami pravoverniki nekdanjih dob so s petjem in z muziko Boga častili in hvalili, tudi pagani so svoje pes-oike imeli, ki so čast malikov ali pa njih junakov prepevali, kakor med drugimi Orfej, Mozej in Olen. Taka je bila tudi pri Rimljanih in pri Nemcih. De pa petje in muzika čuda čez človeka premorete, nam spričuje že »lavni Orfej. ki je svoje hrabre, zraven pa divje iu zatelebane Argonavte le z ojstrimi besedami in pa s sladkim petjem ginil, de so Lemniški bljudni otok zapustivši na barko se vernili. — In učeni Plutarh pravi: Petje je pobožno in nar perva dolžnost človeka do bogov.
De je pa tudi kristjanstvo že od svojiga začetka z molitvo in pa s petjem tako živo zvezano, ko človeška duša s svojim telesam, nam spričuje sveti Pavel Ef. 5. 19. — Kol. 3. 16. — Tako tudi mlajši Plinij v svojim listi do cesarja Trajana, s kterim kristjane zagovarja, rekoč: „So rekli, — namreč kristjani — de so navado imeli, nektere dni se zarano zbirati in v čast Kristusu, kot svojimu Bogu, med seboj poredama peti."
V življenji sv. Cecilije (f 230) se bere, de je navado imela k svojimu pobožnimu petju tudi orglati *) in tako Boga brez nehanja častiti. Pisatelj njeniga življenja misli, de tudi mi se prav tako z nebeškimi duhovi zediniti zainoremo, ki neprenehama z nepopisljiviini pesmimi pojejo čast. ljubezen in hvaležnost Gospodu Bogu. Duhovito veselje naših sere se razdeva z muziko, ki v nas pobožnost obuduje, kadar slišimo njene glase s petjem zedinjene.
Sv. Laktancij (f 330 ) o petji tako le piše: „Slišati pesmi in popevke. Božjo hvalo peti in poslušati, je inično. To je prava radost, ki je pajdašica in tovaršica čednosti; ona ni minljiva, kakor tista, ki po nje taki hrepene, ki
•) Zato se pa ta svetnica še zmiram z orglami mala. Ce bi pa kdo dvomil, če so že o tisti dobi Rimljani orgle Imeli, naj pogleda Tertulijana „de anima" c. 14, kjer pravi, de je Ar-himed, f 270 pred Kristusam, orgle ne snajdel, temno popravil in poboljšal; ali pa Kasiodora „ia psalm. 150.w kjer jih tako le popiše: „0rganum est quasi turris diverns fistuli« fabricata, quibus flatn follium voz copiosissima destinatur, ct nt eam modulatio decora componat. linguis quibosdam ligneis ab interiore parte eonstrnitor, quas disciplinabiliter magistro-rom digiti reprimentes, grandisonam efBciunt et snavineimam eantilenam.a Tako tudi se Cicero Tusc. III. 18. — Petrom satyr. c. 14. — in Svetoni in Nerooem c. 41.
svojimu telesu po živiuskj strežejo, temuč ona je večna iu vedno polna veselja."
Od sv. Efreuia (f 378) najdemo zapisano: ,,Ker jc krivovertc Harmonij v Edesi s petjem iskal ljudstvo v svoje uireže zaplesti in je ljudstvu petje zlo všeč bilo, se vale vojak Kristusov, sv. Efrem, vzdigne, ter sovražniku vojsko napove. Tudi on uamreč zloži pesmi, v kterih igre iu pa ples mladosti ojstro graja, iu zbere nekoliko pobožnih devic iu jih uči pesmi, ki so bile polne nebeškiga duha in pa modrosti, posebno za rojstvo, kerst, post Kristusov, za njegovo terpljeuje, vstajenje iu vnebohod. Zraven teh pa še od mučeuikov in pokore in za mertve. Device te zaveze so se o praznikih Gospodovih, ob nedeljah in godovih svetih mučeuikov shajale. Sv. Efrern pa jih je učil besede iu napeve s takim blagram, de je vsa Edesa k temu petju hitela in de se je truma protivuikov osramotena razkropili mogla.
Sv. Bazilij (f 379), prijatelj in sodobnik (verstnik) sv. Efreuia, pa govori v ta namen: „Tvoj jezik naj poje — Bogu — hvalo, tvoj um naj preiskuje pomen besed, dc hvalo poješ z ustmi in hvalo popevaš tudi z uinam. Sej Bog ue potrebuje ud tebe časti, temuč le hoče. de se ti vreduiga storiš počasten biti." In vhomilii 29. psalma: „Petje se veli vse, kar je z visokim premišljevanjem in pa spoštovanjem Boga sklenjeno."
Sv. Jauez Zlatoustnik (f 407 ) se tudi od petja in muzike po navadi s svojimi zlatimi besedami glasi, kakošne občutike de muzika budi, in spričuje, de pobožno petje in pa spodobna muzika čuda in čuda zomorete vplaineniti v sercu ogenj ljubezni do Boga, ter reče: ..De ne bi hudič z bljuduim in nečistim petjem vsiga v nič pripravil, je Bog stvaril pesiui, de v ujih vživauio veselje in korist." -J
,,Muzika," piše sv. Avguštin (-j- 430 ). ..ima lo lastnost, de obudi pobožne občutke in sogrejc serce z Božjo ljubeznijo. Čislan zbor nežnih fantičev in pa nedolžnih deklic, ki v cerkvi popevajo s svojimi angeljskimi glasi, ki proti nebu puhtijo, svoje soglasno-hvaležue pesmi do Boga iu do prečiste Device, kristjausko dušo mora gauiti iu razvedriti.*'
Nadalje nam ta svetnik pripoveduje, de ui mogel po svojim spreoberujenji v cerkvi peti slišati, de ne bi bil vselej milih solz točil; zraven tega pa tudi žaluje, de se da človek preveč od soglasja prevzeti, iu sc iz serca obtožuje, dc je tudi njega samiga večpot bolj muzika mikala, kot pa tisto, kar se je pelo. „Kolikrat," govori dalje, „se zmi-slim ua solze, ki sim jih prelival poslušaje pesmi tvoje cerkve, o Gospod! v tisti dobi kadar siin se bil (svete) vere poprijel, ali zdaj me petje ne gane več tako kakor pa tisto, kar se popeva, posebuo če sc vmevno in lepo soglasno poje."
*) Greh je. take bljadne ia nečiste (saljnbljene) pesmi, ki jih je hndie med Ijadi sasejal, pobirati in jih po bakvah in časnikih razglašati, de se ie bolj razširijo	Vred
Iu sv. Gregorij (y 601) veli: „Xi se čuditi, če je želela presveta cerkev Božja ta že od narave same priporočeni iu od Boga izvirajoči pripornečik — to je petje — de bi v dušah svojih otrok veselje do Božje slažbe obudila."
Sv. Bernard (-J- 1153) piše od av. Malahija, Arma-škiga vikšiga škofa na Irskim, de je on ne le samo s svojimi ljubezni polnimi pridgami, temuč tudi z muziko in s svetim petjem divje Irce svoje škofije tako omečil, de so kot jagnjeta krotki postali. In pristavlja še te serčne besede: „Cerkveno petje razveseli človeško pamet, obraduje tužljive, omaja lenuhe, napelje grešnike k tožnimu zdiho-vanju; ker če so ravno posvetue človeške serca terde, vender. kadar se sladkost petja po njih razlije, se|spreobernejo k l|ubezni in k pobožnosti."
Sv. Karol Boromej (7 1584 ) se je v svoji mladosti dosti z muziko pečal, pa le s lako, ki je bila pobožna ali pa je kako enakost s cerkveno muziko imela.
Od južno-amerikanskih rnisijonov najdemo zapisano, dc so ondašuji divjaki za petje posebno vneti bili, in dostkrat sc je misijonarjem vsrečilo. njihovo divjačnost zgolj z na-pevam vkrotiti. Včasi so tudi ti služabniki Božji kako popevko ali pa hvaležno pesem povzdignili in zraven pa še muzično zaigrali. In glej! komej dc se mili, ginljivi in priserčni glasovi po gojzdu razlegajo, kar trume divjakov svoje votline in jame zapuste, ter za muziko hitijo. Ob kratkim, inuzika je pravi vsegovor, vsako živo in občutljivo bitje zapopadc v svojim sercu razlego njenih soglasov.
Enako nam vsaka doba sveta spričuje, de je človeštvo vselej petje in pa muziko za velik dar Božji imelo, ter jima s sercam vdano bilo. Tudi pisatelj tega spisa, ki sicer ni čuda, pa vender nekoliko sveta obhodil, je imel priložnost, se prepričati, de ravno v tistih krajih, kjer je ljudem za cerkveno petje malo mar ali pa nič ne, kjer so orgle še neznana reč, in kjer se namesti petja dolgočasno gusla ali pa po žalostno bugari in namesti muzike le samo z me bani cvili, zastran pobožnosti, vljudnosti iu pa bistrouma človeštvo skorej še v zibeli leži. Ta prikazen tudi, žalibog! med nami Slovani ni preredka. In vender so besede slovenskiga petja tako mile in uapevi tako serčno ginljivi, de se tujci drugih jezikov temu prečuditi ne morejo. Porok tega je med drugimi slavno znani doh-tar svetiga pisma, gospod Bruner, ki v svojim koledarji lanskiga leta, stran 20 o slovenskim cerkvenim petji tako le besedi: „V slovenski farni cerkvi — v Marburgu — me gane tožljivo — skladno petje žen in deklic. Ravno se je po dokončani službi Božji pesem v čast Marije pela. Slovenci imajo za svojo pobožnost tako izreko, ki v serce sega, v mehkih glasih tiči mila molitev, iu cela pesem je neko ponižno proseče jokanje. ( Dal. nas!.)
Prijazno pismo
kneza škofa Lavautinskiga do vsih katoliških gospodarjev in gospodinj, tergovcov. obe rt (likov in rokodeleov Lavantinske škofije.
(konec.)
Sovražniki naše sv. vere si zavoljo tega od nekdaj prizadevajo, de bi posvečevanje dni Gospodovih spodkopali; veliko veliko ljudi dandanašnji pa njirn pomaga, če tudi ne ravno iz sovraštva do vere, pa vender iz nemarnosti in ne-spremišljenosti, ker jih zgledi druzih zapeljejo, posebno pa iz samopridnosti, ker ne prevdarijo, kako hudobno delajo, druge pohujšajo, vest zamorijo, razdirajo vse keršansko življenje in djanje v delavnišnicah, v štaconah. v domačim življenji, kakor tudi po očitnih cestah. To divjaštvo slepiga nejeverstva pa še celo oliko imenujejo! Skrumba dneva Gospodoviga je, kadar kdo ob nedeljah ali praznikih v delavnišnicah, fabrikah in rokodelsuicah dela, š ta c u ne odperte ima in brez sile kupuje in prodaja. Ubogi
rokodelski streiej, fabrikavec, rokodelski učenec in streže še časa ne dobijo, de bi bili pri Božji službi, de bi besedo Božjo poslušali, in svete zakramente prejemali. Kde ae bo end'1* s« taki ubogi ljudje v svojim življenji podivja-čijo in bodo goli meseneži!
Gerda skrumba nedelj je, ako kdo ob dnevih Gospodovih po hlapčevsko ali težaško vozi, pridelke domu spravlja, ali grozdno tergatev opravlja brez posebne sile in cerkveniga privoljenja. Zakaj le Cerkev sama ima oblast, v posameznih okolišinah iz terdnih vzrokov ali razlogov v Božjim imenu ktero enacih del dovoliti, nikoli nikakor ne pa, od splošne dolžnosti nedeljskiga praznovanja odvezovati. — Velika krivica je, ako gospodarji in gospodinje svojim podložnim časa ne dopustijo, de bi šli k farui Božji službi in keršanski mu nauku, ali če jim tu le v pervib zjutranjih urah dovolijo, ko še nimajo priložnosti ne pri pridigi biti, ne ss. zakramentov prejemati; ali pa če, ne de bi podložne k temu spodbudo-vali in jim sami čas odločili, jih se Ic od Božje slažbe zaderžujejo, kakor koli le morejo. Spačenost toliko poslov izhaja veči del iz oskrunovanja nedelj in praznikov, in težko je razločiti, če je v tacih okolišinah veči brezbožnost gospodarjev in gospodinj, ki posle v službi Božji zaderžujejo, ali staršev, kteri svoje otroke takim zaupajo, ali pa brez-vestnost poslov, ki v take službe gredo in v njih ostanejo. Tukaj velja beseda: „Boga se nam je bolj bati, kot ljudi." (Djanje ap. 5, 9.)
Nekteri brezvestni gospodarji se izgovarjajo z znanim pregovoram: G o spodnja služba pred Božjo službo. Kdo pa je veči Gospod? Ali Božja služba ni gospodnja služba? Dajte Bogu, kar je Božjiga (Mat. 22, 21), in dopustite svojim služabnikam, naj Bogu služijo in njegove zapovedi spolnujejo; potem bodo tudi Vašim poveljem tolikanj rajši pokorni. — Naj več jih zagovarja božjorop dni Gospodovih s svojimi opravili. Ali ni pa Božja služba, skerb za dušno zveličanje, tudi opravilo, in še naj tehtniši opravilo vsih opravil? Kaj pomaga človeku, ako bi ves svet pridobil, na svoji duši pa škodo terpel?" (Mat. 16, 20.j Tista lakomnost, ki ima ob nedeljah in praznikih vse prodajnice odperte, je od hudobe; njen dobiček je krivica zoper Boga, in nc moie obroditi stalniga blagoslova. Dobiček prepovedauiga dela ob nedeljah in praznikih červi požrd; se skazi kakor nekdaj mana v pušavi, ki so je ob dnevu Gospodovim nabirali (Agej 1, 5—6): „Veliko sejete, pa malo pridelate; jeste, pa sc ne najeste; se oblačite, pa se ne ogrejete; in kdor si plačo pridobi, jo v luknjasto vrečo (ža-kej) ver že." Premislite tedaj, kaj delata, ko dneve Gospodove oskrunujete! „lšite nar poprej kraljestva Božjiga in njegove pravice (zlasti ob nedeljah in praznikih), in vse drugo se bo Vam priverglo." ^Mat. 6, 33.) To je zlato pravilo blagoslova; sej brez blagoslova Božjiga vse nič ne pomaga.
Naša sveta vera dopuša ob nedeljah iu praznikih druž-bino veselje in poštene kratkočase v oddihljej za prestane pritežuosti in v poterjenje za prihodnje delo; ne smejo pa nikoli pregrešne biti, svetiga pokoja Gospodoviga ne begati, iu dolžne službe Božje ne zaderževati; nikoli nikakor pa ne smejo taki kratkočasi nezmerno pijančevanje, sem ter tje tavanje po cele noči, in še manj tako imenovani prazni ponedeljek (Blaumontag) biti; zakaj vse enake napake so zoper uaredbo Božjo, in očitno znamnje odpada od Boga. Kdor dan Gospodov z žertjem, pijančevanjem, z razuzdanostjo oskruni, stori s tem veliko veči pregreho, kakor droge dni, in se vsega satanovi službi vda. Kako velika in sveta je torej dolžnost, posebno za višji (predpostavljene), sami sebe iu svoje svariti in varovati pred grehi in akrumbami ob nedeljah io praznikih; in gorje meni kakor škofu, ako molčim! (Iz. 6, 5.)
Nebemija, veliki služabnik Gospodov, vernivši se iz
Babilona v Jeruzalem, je našel, de so ljudje dneve Gospodove kopovaje in prodajaje, in z drugimi vsakterimi deli oskrunovali, ker judje bo opravljali terjatev, so snopje, grozdje in mnogotere bremena v mesto nosili. Tedaj je Nehemija poklical veljake ljudstva in jim je govoril, rekoč: „Kaj je ta hudobna reč, kar počenjate in dan Gospodov oskrunujete? Ni li Bog naših očetov, ki so to počenjali, zato strahov al, in ravno zavoljo tega nas in naše mesto z veliko nesrečo obiskal? In vi njegovo jezo zoper nas še zvik-šujete, ker dan Gospodov osrun ujete!" In poslušali so njegov glas. ter posvečevali dan Gospodov. (2. Bzdr. 13. 15.) — Zatorej tudi Vi, prečislani, prizanesite svoji mu višjimu pastirju, ako Vas prosim iu terdo nagovarjam pri zveličanji Vaših duš, pri blagoslovu Vaših hiš: posvečujte dneve Gospodove, in skerbite, de se bodo tudi od Vaših podložnih posvečevali; potem bo tudi Vas Bog blagoslovil pri Vašim izhodu in vhodu, kakor je terdo in sveto obljubil. Brez Božjiga blagoslova vse vse uič ne pomaga.
Mearjei\Je za Italijo*
Po ^Arraonii."
Italija iše svobode, prostosti, velikosti, pa nesreča! nastopila je pot, ktera k poniževanju, revšini in sužnosti pelja. Italija se je vzdignila zoper svojiga očeta, Italija žali namestnika Kristusoviga, Italija posuema strahovanja vredno obnašanje Kamovo in si kliče prekletstvo Božje.
Pervo pregrešenje potem, ko je bil Gospod zemljo s potopain očistil, je bilo razžaljenje, ktero je sin nad svojim očetam dopernesel, in kazen, ki je nasledvaia, je bila suž-nost, b kteri jo bil pregrešni sin obsojen. Kam, oče Ka-nanejev, je zasmehoval Noeta, in Noe je izrekel naslednje prekletstvo čeznj in čez njegove mlajši: „Preklet bodi Kanan! On bo suženj svojih bratov." In to prekletstvo se je zgotovilo: Kanancjci so bili izgnani in v naj ojstrejši sužnost odpeljani, med tem ko sta se Sem in Jafet do svojiga očeta sramožljivo obnašala in njuni mlajši množili in Boga v svojih šotorih stanovati vidili.
Ta gotova zgodba nas straši zavoljo prihodnosti nesrečne Italije. Glejte, kaj ona s papežem dela! V vseh der-žavnih zborih cele Evrope se najdejo zagovorniki namestnika Kristusoviga; zbor (parlament) turinski mu ue pošilja druziga, kakor žuganja.
V francoskim deržavnim zboru je mnogo govornikov glas za sv. Očeta vzdignilo, in tudi v španjskih zborih se dobijo možje, kteri se za pravično reč sv. Očeta potegujejo, akoravno se tam zastran svetne oblasti papeževe ni kaj posvetovalo. V protestanški Prusii imajo sv. Oče zagovornikov; in ravno smo slišali, kako sta v Londonu gosp. Bo-vier in Maguire v zbornici prostakov z veliko gorečnostjo za sv. Očeta govorila; ravno tako se je obnašal lord Nor-manbv v zbornici aristokratov.
Le v tistih parlamentih, kteri se laški imenujejo, nimajo papež le eniga prijatla nc; k večimu dobijo ondi kakiga učenca, kteri se pa skriva „iz strahu pred Judi." Italija, ali bolj prav reči. ti«ii, ki jo nadomestujejo, se ua skrivnim posvetujejo, kako bi papeža mesta Kima oropali. Bolj skušen kakor Pij VIL mora viditi Pij IX., kako se Italija zoper ujega vzdiguje; tista Italija, ktero jc on z njeniga spanja zbudil in z dobrotami obdaril.
Kaj počenjaš, nesrečna dežela, kaj počenjaš? Ali sc ne bojiš, de bi sc tudi od tebe ne reklo, de boš sužnja svojih sosednjih ljudstev? Ali se ne bojiš, de bi zavoljo britkosti, ki jo svojimu očetu napravljaš, Bog svojiga serda čez tebe ni razlil? Ali v osodi naslednikov Kamovih uič ne najdeš, kar bi te plašilo? Ali ne vidiš jame, ktero si koplješ, iu ketinje, ktero si sama kuješ?
O nesrečna dežela! hočeš se omogočiti, pa teptaš z nogami svojiga lastuiga očeta! Hočeš biti edina, pa napadaš
sredstvo edinosti. Tožujes krivičnosti. ktere so se ti godile, pa zametuješ namestnika Kristusoviga! Iseš svobode, pa preganjaš papeža! O revna Italija! Niso vse pregrehe že na tem svetu kaznovane, uavaduo pa ne pasti Bog brez časne kazni pregreh, ktere kako ljudstvo dopolni. Pomislite jude! Oni so bili izvoljeno ljudstvo Božje; pa so Sina Božjiga zavergli, umorili so ga. Ko so Siua Božjiga križali, niso mislili ua prihoduost; in veselo in mirniga serca so klicali: .,Kri njega naj pride na nas in na naše otroke!" In ta kri je postala zanje pečat sužnosti, ki že terpi osemnajst sto let in bo terpela do konca sveta, — sažnost, ktere nc bodo ne svoboda, ne milijoui zakladov oprostili.
To, kar dandanašnje v Italii počenjajo, ima podobo nekdaj storjeniga bogomora. Judje so rekli od Kristusa, ,,ltuauio postavo, in po postavi mora umreti." Prekucuhi pa pravijo od papeža: „lmeti hočemo edino Italijo, iu v prid te edinosti mora svetna oblast papeževa zginiti." Judje so pristavili, de jim ni pripušeuo, svojevoljno koga usmertiti. Italija nima toliko vesti iii kakor kmal je gotovo, de bi sc kaka katoliška vlada zoper to ne ustavila, bojo papeštvo spodrinili.
Bog, se ve, de tega nc bo pripustil; pa že misel, to storiti, utegne strašne nasledke imeli. Solze Pija devetiga, mučeniga, zapušeniga, bodo padale kakor ogenj na našo glavo in na glavo naših otrok. Bodite prepričani: „ltalija ne bo mogočna, ne velika, ne edina brez papeštva. Slava, ki bi si jo s tem dobila, bo kratka in bo svoje pijanstvo drago plačala." Bogu bodi hvala, de Pij IX. moii, res, moli za tiste, ki ga preganjajo, dč, moli za Italijo, ki lic ve, kaj dela. Čeravno prekletstva vredni sin Noetov v Italii innogo naslednikov irna, pa tudi brez posnemovavcov Sema in Jafeta ni. Bog bo zaverženim zavoljo izvoljenih prizanesel in nehvaležnost pozabil na prošnjo njih Očeta.
Kotičajc pa opomnimo rogovileže italskc, naj tele dve zgodbi dobro zapomnijo. Kam je zasramoval svojiga očeta, in kazen, ki je njegove mlajši zadela, je sužuost. Judje, izvoljeno Ijudsto Božje, so zavergli Kristusa, in so raztreseni po vsim svetu — brez kralja, brez dežele, brez tempeljna. In kaj bo Italijo zadelo, ako sc prederzne, te dve pregrehi ponoviti: svojiga Očeta zasramovati in umor Sina Božjiga ponoviti, ko Jezusa Kristusa v osebi njegoviga namestnika križa?	M. Zamik.
I' zreliearen premisliti prljatlam in neprijatlam usmiljenih sester•
Usmiljena sestra v Gradcu, iz Insbruka doma, piše svojim staršem zastran svojiga prečuduiga ozdravljenja naslednje pisemce: „l.jubi starši! Ker tolikanj želite zastran moje bolezni ali sinerti naznanilo prejeti. Vam zamorem majhno veselje naznaniti. 27. kimovca 1H60 smo obhajali dvestoletni spomin našiga sv. očeta in redovniga začetnika, sv. Vincencija Pavlana. in (a dan, ravno listo uro. ko je bil on umeri, namreč o poli petih zjutraj, sim dosegla s posebno milostjo Božjo popolnama zdravje in sluh. potem ko so me bili za neozdravljivo spoznali in so se vsi pomočki k ozdravljenju zastonj skušali, jest pa sim še pred praznikam konec svojiga življenja pričakovala, kterimu sim tudi s hrepenenjem naproti gledala. V jutro tega praznika pa sim se čutila popolnama zdravo, kakor sim rekla; zamogla sim vstati iu v cerkev iii, desiravno žc tri leta nisim mogla iz postelje. Nisim Vam hoda tega poprej naznanovati. dokler nisim bila prepričana, de bo zdravje stanovitno, /daj pa 19. prosenca 1861), ker sc zmirej prav dobro in močneji čutim. Vam, ljubi starši! naznanim to posebno milost, ker vem, de zanesljivo ne bote opustili Boga hvaliti v čast in poveličevanje sv. očeta Vincencija."	Kathol. Blatter.
ML & mamicam.
Že v lanski „Danici" (v 13. listi, na 106. strani) sim omeoil posebniga mika, ki ga ima lepo petje Ma-rijnih pesem za privabljenje zmeraj vec vernikov k šmar-niskimu opravilu. Kdor tega se ni prepričan iz lastne skušnje. naj le poprašuje prihajavce k ..šmarnicam" eniga za drugim, kaj de ga naj bolj vabi in tako rekoč silama vleče k ti pobožnosti. Slišal bo od večine ne le mladih, ampak tudi že postarnih in še osivelih ljudi, de zraven podučnih beril še posebno to stori — lepo petje pri „šmarnicah." — Zakaj pa ravno to? — Zato, ker je gotova, neoverž-Ijiva resnica, de lepo. ginljivo petje ima naj veči moč do človeškiga serca, in de petje je zares ,.n e t i I o in cvetje v make pobožnosti." — To velja še posebno pri Slovencih. ki imajo neko vrojeno nagnjenje, pa tudi kaj dobre gerla za petje. Zakaj tedaj jim li ne dati veselja. tudi pri „Smamicah" prepevati; saj je to le v veči poživljevanje šmarniškiga opravila — vse Bogu iu Marii v slavo!
Ker pa le samo lepo, dobro vbrano in zares serčno petje toliko gine in povzdiguje serce, ponovim tudi letaš svoj že lanski svet — posebno vodnikain cerkvenih „Šmar-nic," de naj še za časa odbero naj lepši Marijine pesmi ^z naj lepšimi napevi), pa tudi naj boljši pevce za pred-pevanje pri Šmarnicah — saj skozi perve dni, dokler se jih še drugi pričujoči ne uavadijo, ter potem vsi skupno prepevajo. Komur je mar za zmeraj obilniši sad in torej za zmeraj obilniši obiskovanje šmarniškiga opravila, gotovo ne bo preziral tega naj zdatnišiga pomočka.
B a I a n t i u o v.
Ogrfetif po Slovenskim in tlopisi.
Iz Ljubljane. —r Stoljno-farna cerkev sv. Miklavža jc zopet lepkinč dobila. Za njeno lepšanje neutrudljivi stoljui fajmošter, prečast. korar in dekan gosp. Jožef Zupan so s pomočjo cerkvenih dobrotnikov dali altar sv. križa prenoviti. Delo je mojstersko zveršil naš umetni domačin, podobar g. Zajic. Stebrovje iu altaine stene so čeme (stebri posue-majo černi svetli marmelj z belimi žilami, stene plave pa so s čemim žametam prevlečene), stebrovji glavniki in vse altarno rezljanje pozlačeno, križ po hrastovo pobarvan, podoba Križaniga in podobi Matere Božje in Marije Magdalene pod križem pa bele. Vse je tako pristojno in vkus-no, de gre en glas po mestu: „Taki mora biti altar svetiga križa."
Iz Ljubljane. Prijazne Šmarnice se tudi letaš v Ljubljani opravljajo po vsih cerkvah, kakor lansko leto. V •»toljni cerkvi so zjutraj v slovenskim, zvečer pa v nemškim jeziku. Ne bomo popisovali, s koliko marljivostjo so se altarji k teinu lepimu opravilu zališali in druge naredbe pripravljale; ne smemo pa opustiti, de bi v misel ne vzeli slovesnosti, ktera se je v večer pred pervim majnikam godila v frančiškanski cerkvi. Dobrotniki ho namreč v imenovani cerkvi napravili posebuo podobo Marije Devicc za smarniško opravilo, ki jo jc ravno tisti umetnik na Dunaji malal, kakor štacijoue v šeuklavški cerkvi, in jo ume-talniki zlo zlo hvalijo. Imenovani večer so torej za Ma-rijno češenje iu Šmarnice. kakor sploh za vsako dobro napravo ves vneti korar. dekan iu fajmošter Jožef Zupan, to podobo slovesno blagoslovili in potem še z gorečim ogo-voram slovesnost močno povzdignili. Vsa cerkev je bila natlačena z vernimi, ktere ho govornik k češenju Marije Device, zlasti ob njenim niCHCu, živo spodbudovali, in neštevilne »erca so se z njimi vred k sklepu strinjale v „Memorarett sv. Beruarda iu v vekomaj priserčni zdihljej iz „Češena — ai — Kraljica": Oclemeus. o pia, o dulcis Virgo Maria: O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
JMaJeva.
(Poleg nemščine).
Že slavčki žvergolijo.
Se maj vesel sbudi; Naj serca podarijo, kar lepi maj rodi. Glej roiic ti delimo , Te vneti poslavimo, Marija!
Devica ti premila!
Ne zveni rosic teh. ki v venček jih zložila
Ljubezen nas je v§eh. O čaj! serce boleče V 16 kliče hrepeneče, Marija!
Glej! cvetje ti podamo,
V	lastavo bo sa nas ; Za Mater tebe imamo.
Nas brani vsaki čas. Ti daj, de v tvojim krili Ko lepi cvet bi bili. Marija!
Odbrana vertnarica
Za Božji vert si ti; Ohrani nas, Devica!
V	nadlogi zdanjih dni Vseh zlegov vari svoje Pod sence brambe tvoje,
Marija!
Ko tam na rajski trati Nebeški maj cvete. Takrat, presveta Mati!
Poterdi milo se. De s venčki lep'ga maja Ti pojemo sred raja: Marija!
Marija, vir dobrote,
Nam rosi ▼ dno scrca; Ti oista luč brez zmote,
Osveti nam duha! Naj Bog, ko gremo z zemlje, V nebeški vert nas jemlje! Marija!
Bicinger.
Iz Ljubljane. Posebno slaba lastnost naših časov je, vse kar po njih široki, vglajeni cesti ne hodi, zameto-vati, ovirati in zatirali. Toraj se ni čuditi, de ima vse, kar temu duhu časa nasprotva, kar precej neizrečeno veliko sovražnikov, ki vsak že svoj kamen derži, de bi ga vergel in zamoril vsako mu nasprotno početje že v perviin začetku, ter ne premisli, de si težek odgovor nakopuje, kdor dobre reči zatira ali ovira.
Vender pa pri vsih zaderžkih veliko lepiga še živi med nami in je toliko lepši in vredniši, če tudi med viharji zeleni, cvete in dober sad rodi. Gospod vodja družbe pod-mojstrov (rokodelskih družetov) v Ljubljani so ravno kar nam razkazali, kjer je resnična volja kaj doseči, de se gotovo doseže, naj bo še toliko sovražnikov, iu naj si še toliko prizadevajo, ker vsaka dobra reč ima tudi svoje pri-jatle in podpornike, in če jih tudi ni toliko, so vender lahko močneji. Kakor vodja pravijo, se njih družba letaš ni ravno pomnožila, vender pa tudi zmanjšala ne. kar je v teh časih že veliko. Pa sej na število udov tudi toliko gledati ni, kolikor na njih vrednost, in v tem se gospod vodja z družbo zlo hvalijo. Dc njih hvala ni prazna, se je vidilo 28. mal. travna pri slovesnosti, ki jo je družba v spomin svojiga vstanovljenja praznovala. Akoravno je bilo slabo vreme, je bilo vender veliko ljudi pričujočih, in med mnogo drugo imenitno gospodo so sami novi deželni poglavar počastili in razveselili družbo s svojo nazočnostjo. Zanesljivo je bil vsak vesel. viditi sad pridnosti in vnetiga prizadevanja. Sperviga so bili trije slovenski govori in na zadnje nemška igra: ..Padec iu rešeuje'4 iz življenja družbnih udov. Ne sme se tirjati visoko umetnih govorov iu učeno izurjeniga igranja pri gospodih, ki se niso v tem nikoli veliko mogli vaditi, pa reči se mora, de tudi v tem se družba kej lepo povzdiguje in v prihodnje še več obeta. De so se res dobro obnašali, je pričala zadovoljuost, ki so jo pričujoči večkrat z veselim ploskanjem (dleskanjem) skazovali. Govore in tri igrine dele je petje prav prijetno vezalo, de je bila vsa veselica lepo okrogla, in de ni nič časa prazniga ostajalo. Kdor ve, koliko zamude je s čvetero-glasniin petjem, bo vedil prevdariti in ceniti družbino prizadevanje in vspeh v tej zadevi. Tudi težke pesmi so se prav iz-verstno pele, in glasovim ni nič reči.
Toraj le naprej po lepi poti! Zmeraj bo bolj gladka in prijetna, in sad bo vedno obilniši. Ko bi druziga ne bilo kakor ta lepa omika, že zasluži družba, de jo vsaki po moči podpira in ji na roko gre; ali kaj je še druziga dobriga v tem združenji, vsaki lahko spozna, če pogleda v Umne kota, kjer nje lačica ne aveti. Pač ji je želeti, de
bi tudi tje segla, svetila in grela, in de bi bila druiba zgled iu podbuda vsim, ki jo zdaj kje se prezirajo in sovražijo, ki bi jo pa spoštovali iu ljubili, ce bi se v nje varstvo svetu odtegovali in si raji v nji kakor v slabih to-varšijah veselja iskali.	Bonac.
Is ljubljane. Veselo, naznanilo slišimo, je prišlo i Dunaja, de je novi mestni župan, gospod Mih. Ambrož, od sviti, cesarja poterjen. — Po „Nov.u je bila prošnja Slo-veneov na Dunaji dobro sprejeta in spolnitev obljubljena.
Is Krasnje. Naša zemlja je zemlja slovenska, in ne nemška, ne laška, ne raadjarska, slovenski le je narod naš, nad tem ni dvombe več, resnica U je neoveržljiva, pravda dognana, in dobljena. Kdor temu nasprotuje, on zdravi pameti nasprotuje, on nasprotuje pravici in resnici, tega mu ne navdaja ljubezin keršanska, s takim tudi nočemo kaj več opravit imeti; bilo bi to potrata časa, iu za nas ne posebna ča§t. Ravno takošna je pa skoraj tudi z njimi, ki nas sicer ko narod se nekako spoznajo, pa nam ko narodu vender le pravice kratijo in spodbijajo, ter jih vživati nam branijo. Ali pa, se li vjema takošno početje s pravico in resnico pod vodstvam ljubezni keršanske? Je li logika v takem vedenji? Ravna in ongavi se nemški narod po svojim, po svojim se ravnata francoski in laški, ravnajo po svojim se drugi narodi: in slovanski hi se ne smeli ongaviti po svojim, toraj tudi ne po svojim se onga-viti in ravnati narod slovenski? Vsakima svoje, edin ko drugi je po volji Božji na svetu, edin ko drugi ima zato tudi pravico, živeti in se ko narod ravnati na svetu; nič tedaj, kar omiko zavera, kar narod ko narod tlači in stiska, kar njegovo izobraženje zaderžuje ali celo vničuje, ne more volji Božji primerjeno. toraj pravično, blago in hvale vredno biti, in to temu več, ker je prava izobraženost narodov sveta naloga, izvirajoča iz ljubezni keršanske, iz dolžnosti, ki jih ljudje posamno in spet ko narod do Boga, do sebe in do bližnjiga imajo. Take omike, takiga izobraževanja ne le ne zaverati, teinuč tisto po zmožnosti pospeševati pa svetuje zlasti pri Slovencih njih živa vera visoki vladi, ker ta ji pojasnuje naroda živoverniga radovoljno pokoršino z nepremakljivo zvestobo, terja pa tudi spoznanje nasprotno temu spoznanju primerjeno djanje. Verh tega niso narodi zavoljo vlade, ampak vlada je zavoljo narodov; in ako so narodi zavezani k pokoršini in zvestobi, jc vlada nasprot dolžna za-nje vestno skerbeti in jim pravična biti, toraj poskerbovati njih blagostanje in zverševati njih omiko iu srečo, po tem takim poskerbovati blagostanje iu zverševati omiko in srečo tudi našiga slovenskiga naroda. Ko srno s tem o poglavitnih zadevah to tukaj napičili, kar smo v poprejnih listih v „Danici" obširniši omenili in pojasnili, s tem pa dokazali, de imamo Slovenci ko narod neoveržljivo pravico, se kakor taki ravnati (gibati), mikati in izobraževati, pa nastbne vprašanje: V čem pač obstoji gibanje to, to mikanje, to izobraževanje? De zamore tukaj od izobraževanja sploh, od naroda ko takiga v njega večini brez posamnih visokih vednost in učenih narodov, le govorica biti, se, kakor mislimo, samo po sebi razumi, tedaj : v čem je omika, izobraževanje? — Pervič v veri, in sicer v veri keršanski. Vera je vir. je studenec omike, izobraženosti. Ta vir je toliko čistejši, kolikor bolj čiste so shranjene v njem večne resnice, in ker je katoliška cerkev edino prava in od zgoraj doli pooblastena shraniteljica tega svetiga, nebeškiga zaklada, je tudi le keršanska katoliška vera edino pravi in nar čistejši vir omike in izobraženosti. Prava, zaresna omika terja blago serce, dobro voljo, raz-svitljen um in trud in prizadevanje le po tem, kar je zares pravo, dobro in blago, nasprot pa gnjus nad vsim, kar je temu nasprot. To pa zamore edino le sveta vera. Ona je, ki kaže človekov visoki poklic, ki ga veže z Bogam, Stvarnikam nebes in zemlje, in mu razgrinja v neskočuim bi(ji božjim in v Njega stvaritvi nezmerno polje mnogoverst-oe delavnosti, urjenja in razcvetanja dušnih moči; pa tna
tudi ob enim pot odkazuje, de ne zajde duh njegov na svojih težavnih in stermih, na svojih vabljivih pa opolz-lih stezah od resnice v zmoto in pogubo. Vera je, ki ima v svoje neločljive prijatlice: pravico in resnico pod vodstvam ljubezni keršanske. Kakor ona, tako so te njene tovaršice v nebesih doma, zato pa tudi nespremenljive, večne, in človek, živoverin, služi zvesto in z veseljem brez vse omahljivosti tem blagim devicam v svojo in svojiga bližnjiga zaresno srečo, pravi, zaresni prid. Ljubezin, sveta keršanska ljubezin, brez katere bi mogel svet polovico svoje mikavnosti zgubiti, slajša pozemeljsko bivanje, polajšuje časne stiske in nadloge, blaži človeka, druži ljudstva iu narode v eno družino in odkazuje v popolnama zdatno tolažbo tje v deželo ljubezni, v nezmerne lepave rajske večnosti. Vera — ona nam ozuanuje Boga ko zapopadek vsiga lepiga, blaziga, dobriga. in to v neomejeni, v neskončni meri, zato nas pa tudi vera vnema za vse v resnici lepo, blago in dobro; vera — ona nam pravi, de nam je Bog, toraj nar veličastniši izgled, posnemati, sc mu bližati, vedno bolj popolnama prihajati, zato nas pa tudi ravno naganja čedalje bolj dojemati v vednosti in pravi omiki, čedalje bolj blažiti sereč, in si bistriti in razsvitlje-vati svoj urn; vera pa tudi daje človeku nar zdatniši pripomočke ua roko, premagati vse, kar blaženje serca in razsvitljevanje uma zavera, premagati vse, kar se pravičnimu in blagimu trudu zoperstavi in voljo v dobrim zaderžuje, vse to pa v poterpežljivosti, dolžni pokoršini, pa tudi v stanovitni in neprestrašeni naslombi na pravico in resnico pod vostvam ljubezni keršauske; iu vera — ona nad vsako drugo stvar voljo vnema in vname za vse dobro, blago iu lepo ter jo v delavno spremeni in na poti prot vedno veči popolnosti, toraj tudi ua poti prave omike, zaresuiga izobraževanja stanovituo ohrani. Brez vere je ui prave omike, prave izobraženosti. Vera, ona hči nebeška, je edino čisti vir. v kterim se prava, velavna omika zajemati da. Človek svetne omike, pa nejeverin, je le na pol izobražen, on nima pravih zavmenov od pravice in resnice, njega ne navdaja ljubezin keršanska, on ne pozna prav svojiga poklica. njega ne vodijo tisti sveti nagibi, ki djanja blažijo iu človeka okrepijo, dc ne omaga na poti k popolnosti. Svetno izobražen, pa nejeverin človek iše le bolj samiga sebe, in če prav občnokoristue. slavne dela doveršuje, utegne pa tudi v innog zleg. k veliki nesreči posamuiga človeka, kakor celih narodov biti. iu to zato, ker ga ne vodijo visoki. nadsvetni nagibi, ker ne služi pravici in resnici pod vodstvam ljubezni keršanske. Priča tega nam jc sedanje Laško. Pravica in resnica jočete pregnane po samotnih krajih. ljubezin je zaničevana, krivica iu laž, zvijača in pre-kanjeuost. rop in morije pa gospodujejo, med lem ko jih omikani, nejeverni trop ukaje pozdravlja. To pa ni nika-koršno znamnje prave izobraženosti; omika, prava, velavna ne ve nič od takih krivic in grozovitnost, kaj takiga jc veliko več znam divjačnosti v ornični obleki, in se med drugim od natorne v tem loči. de je ta milovanja, una pa gnjušenja vredna. Človek divjak, kakoršen je na priliko v Ameriki, je sicer nevedin, sirov, ves še v pervotnim, na-tornirn stanu, pa ko bo veriu, ko stopi v naročje matere katoliške cerkve, sleče takorekoč svojo divjačnost iu stopi na prag omike in izobraženosti. Pravica in resnica pod vodstvam ljubezni keršanske je tisto trojstvo, kterimu jame od zdaj služiti, in podstva, ua ktero se opera edino prava izobraženost. Brez vere ni praviga izobraževanja, ne prave omike. In taki spreobernjen divjak je več vredin, ko vsi svetno in napčoo izobraženi omikanci. Le resnico je izgovoril zato naš dragi rojak in iskreni misijonar, gospod Ceha Ij , ko pripoveduje od divjakov amerikanskih ter pravi, de so njegovi boljši od naših na Kranjskim. Zatorej še enkrat: ,.brez vere je ni prave izobraženosti," ie ni omike veljavne.
Is Stopica na Dolenskim, 28. mal. travna. J. K. Četerto nedeljo po veliki noči je bil, kakor vsako leto, shod ali žegnanje v Stopicali, h kterimu se po navadi tudi iz daljuih krajev veliko ljudi zbere. Ta dan naj zato v misel vzamemo, ker so se čast. duhovni pomočnik gosp. Anton Kerčon, od nas sploh močno ljubljeui iu spoštovani, z nami poslovili. Torej, ljuba Danica, izreči jim še enkrat hvalo čez visoki Gorjanec. Stopiška duhovnija jih gotovo ne bo pozabila, zlasti šolska mladost ne, ker bili so ji kej dober učenik in obilno lepih naukov so ji zapustili.
Iz Maribora slišimo, de je poslednja pola „Drobtinc" v natisu. — Znani slavist, gosp. Jure Caf, učitelj pastir-stva in katehelike ter semeniški podvodja v Mariboru, je odmenil, svoj slovenski slovar doveršiti. Pri svojih obilnih opravilih se dosihmal s tem delam ni mogel pečati, zdaj pa ko duhovni svetovavec in beneficiat na Ptujim stopi iz uuih služb, in bo k svojimu priljubljcnimu delu nahajal dovoljno časa.
Iz Maribora 5. vel. trav. Smarnice se to leto v stolni cerkvi obhajajo v nemškem, — v predmestni slovenski fari pa v slovenskim jeziku; une ua večer od 7 — 8, te pa zjutraj od 5 — 6 ure.
Spomlad.
Od zimskiga spanja
Oživljen za dan Potrebnima djanja Zapojem ož gan Od ljube spomladi. Od gorkiga dne, Od rajskih livadi, Kar mika serce.
O slast zaželena.
Zar rajskih cvetlic, Spomlad obnovljena Nebeških sladčic! Zdaj gorki vetrovi Pihljajo naprot. Občutljeji novi Bude se povsot.
Studenček opira
Po dragi zelen', Radosti požira
Ves razveseljen. Ze Stvarniku ptice
\ esele pojš. Ob shodu danice Češenje dajo.
Ze kukovca poje
Za kratki nam čas. Napeve ima svoje,
I.e dvojni je gUs. Ze pridna bučela Na pašo buči. '•ospoda vesela, tiosfiudu brenči.
Pišalike nove
Pastircov poj o, In mile glasove Po logih dajo. Se pevcam odtajaj
Od serca njih led. Ga milo omajaj Za petje ko med.
To stori tod meni.
Gospod, in mi daj, Na travi zeleni
Zapeti še kaj — Od Tvoje dobrote , Od Tvoje časti, Od gnade toplote. Od gnade moči;
Od svete previdnost' Do Tvojih stvari. Očetove milost'
Do vernih ljudi; Od svete pravice,
K' se vernim blisi, Iz tvoje desnice, — Hudobne plaši.
Zdej stari in mladi,
Kar koli se da; Po verni navadi
z polnosti serca Zapojmo veselo
\ so slavo Bogti. De bo zadonelo \ presveto nebo.
O neprecenjiva
Tam gori spomlad ! Se vekomaj vživa Pobožnosti sad. Kjer čisti duhovi Presladko žive. In mirni vetrovi
Vse trudne hlade.	D.
Raz y le t! po keršanskim svetu*
Pred začetkam deržavniga zbora na Duoaji so imeli v stoljni cerkvi kardinal vikši škof po 11 slovesuo sv. mašo, pri kteri so zraven sviti, cesarja in cesarjevičev po-slai.ci obeh zbornic pričujoči bili. Ob 1 so prišli nadvojvodi v gosposko zbornico. Predsednik v ti zbornici je knez
Dragotin Auersperg. V ljudski zbornici je predsednik dr. Hein, župan ▼ Tropavi. V ti zbornici je nekaj čez 200 zbornikov, ker se ogerski, sedmograški, hervaški, isterski in beneški pogrešajo; vsih bi moglo namreč 343 biti. V vsaki zbornici je nekaj ministrov. V gornji zbornici so se usedli posvetni gospodje in generali ob desni, škofje ob levi in zraven njih tudi grof Anton Turjaški id.; v spodnji zbornici so Cehi in drugi Slovani zajeli desnico v sredi, centralisti in Nemci pa levo sredino. — 1. t. m. so svitli cesar vpričo obeh zbornic v cesarskim dvoru s slovesnim ogovoram deržavni zbor pričeli. V tem nagovoru so cesar pričujoče poslance veselo pozdravili in upanje razodeli, z njih pomočjo srečno izpeljati vstavne podlage: ravnopravuost vsih narodov, enakost pred postavo, in vde-leževauje deželnih namestuikov v postavodajstvu. Izrekli so, de žele cesarstvo tako vravnati, de bodo posamezne dežele, kolikor bo nar bolj moč, samostojuc, pa vender na podlagi take edinosti, ktera je potrebna, de bo cesarstvo močno. Vse to žele, de naj se izpelje po vstavnih potih deželskih namestnikov ali poslaucov, po očitni in veliko-serčui politiki, v vsih delih cesarstva enako, v oziru na preteklost posameznih dežel, v enaki ljubezni za vse narode, pošteno in pravično. Na to se ozirajo na korist in delo deželnih iu deržavniga zbora, na težavno nalogo deržavniga zbora, in pričakujejo, de se bo tudi vprašanje zastran na-inestovanja iz Ogerskiga, Hervaškiga, Slavonskiga in Sedmo-graškiga vgodno rešilo, ter bo vse cesarstvo v deržavnim zboru se uarnestovalo. Enako so svitli cesar izrekli upanje, de bomo mir imeli; Evropa ga je potrebna, de se po raz-dražbah poslednjih let opočije, v ravnovago stopi, in vso svojo moč na znotranje poprave obrača. Ozrejo se nadalje cesar tudi ua dela deržavniga zbora v duhovni in telesni prid cesarstva, na prizadevanje, deržavno gospodarstvo, kakor upajo, v nepredolgim času v ravno mero spraviti. Sa-mosvojnost dežel, okrajin, okrogov in srenj, kakor tudi zmanjšanje vojnih stroškov itd., menijo, bo k temu dosti potnoglo. Namenjeno je, neke premene v nekterih davkih narediti itd. K sklepu cesar posebno povzdignejo, kako de ravno sedanji čas iuiajo cesar in poslauci naj težji nalogo: ladijo cesarstva na nar hujšim ovinku srečno prepeljati. Take naloge de se ne dajo rešiti brez truda iu moške stanovitnosti . ne brez darov blaga iu kervi; rešene pa morajo biti. Cesar spoznajo poslednjič za svojo vladarsko, v obličji vsih svojih narodov sprejeto dolžnost, dano vstavo kakor nedotakljivo podlago svojiga ediniga iu uedeljiviga cesarstva s cesarsko inočjo braniti, in vsako poskušnjo zoper njo kakor napad na obstoj cesarstva samiga, iu kakor napad ua pravice vsih njih dežel in narodov ojstro zaverniti. K sklepu svitli cesar vošijo, de uaj bi Bog začetek in dopolnitev blagoslovil, krono in cesarstvo, ljudstva in njih na-mestovavce s svojo vsevladajočo močjo varoval in branil.
Meti tistimi, ki so od Nj. veličanstva za vse žive dni v gosposko hišo deržavniga zbora poklicani, je tudi gr. Anton Turjaški (Auersperg).
Nagla siuert nezmernih žganjopivcov se je jela pogosto razodevati. Na Dunaji se je zaporedama slišalo od neke ženske in potem od uioškiga . ki ji je žganje kar neu-tegama umorilo.
Zmed vjetili (najetih) rogoviležev na Dunaji je bilo nar več rokodelskih učeneov, ki so dobili po 10—30 šib za svoje mačkovanjc. Mačke niso zastouj švigale.
V lil s l> ril kil sc je odpadnik JozefJetzelsberger, učenik na Štajerskim po poltretjiui letu krivoversta in po vednitn nepokoji, miru zastonj iskavši v množili protestan-ških ločinah, zopet v katoliško Cerkev vernil.
,,0 jamer, jamer!" Od kod? Iz mačjih ustpsevdo-liberalnih in judovsko-radikalnih listov čez tirolski deželni zbor, ki je pokazal, de se zainore I i bera I biti, če se tudi človek svoje vere ne sramuje, in ni izdajavec nad svojo cerkvijo; ki je pokazal, de je poštenim možem več
za dolžnost, kakor pa za hvalo ali grajo iz ust naših sovražnikov; ki je pokazal, de Tirolec ne zna le samo svojimu cesarju in domovini, ampak tudi svojimu Bogu zvest biti ter se moško iu serčno poganjati za vero v svoji deželi, ktero edino pozna, de je prava in pelje v zveličanje. — De strah Tirolcov pred protestvanštvam ni prazen, kažejo nasledki une protest, postave od 8. mal. travna. V poslednjih dveh tednih so protestantje pri Bocnu dve kmetii v svoje roke spravili; v Meranu je protestant kupil hišo blizo farne cerkve in je sam spoznal, de bo za protestanško mo-litvinico in pastorja. Srednik je bil katoličau, de se Bogu smili. (Kako bo taki izdajavec pred Sodnika stopil!) V Kaltern-u se tudi protestantje poganjajo, de bi dve posestvi na kmetih pridobili; za eno so 20,000 gold. ponudili, ki je le 10,000 gold. cenjena. Taka se godi tudi v Vorarlbergu. Znano je tudi, pravijo „BI. a. Tir.," kako rade bi razne protestauške misijonske družbe in „Gustav-Adolf-Verein" denar dajale, de bi se protestanški ,,Missionstatiouen" na Tirolskim napravili. —
Trienski skof, poprej škof v Veroni, so v tirolskim zboru čudne reči pripovedovali zastrau sadu laške svobode. Kn del veronske škofije je zdaj namreč pod Piemontezam, kjer je verska svoboda razglašena. V vsih laških krajih, pravijo škof, se vstanavljajo protestanške šole, v kterih ne plačujejo učenci učenika, ampak učeuik učence, de prihajajo. V Klorencii je že do 30 tacih protestauških šol, njih več tudi v Brešii, Bergami in drugod. V mojim oddelku, pravijo škof, so mnogotere zvijače počenjali, de bi euake šole vstanovili; celo v nar manjših vaseh so priprave delali, de bi (protestanške) lempeljue zidali. Povodinj knjižur, tiskarin in „traktetleins" se je razlila po vsi deželi, in v njih se katoličanstvo, njegovi nauki, naprave in duhovni gerdo obrekujejo, zasmehujejo in zasramujejo. Cele butare tacih knjižur in tiskanih listov so mi fajmostri z une straue reke Minčia pošiljali, v kterih se celo to, kar je katoliča-num naj svetejšiga, po gerdobnih podobah v blato tapta, zlasti v osebi sv. Očeta se strinja njih jeza in togota,
>|ed drugimi netečiiostmi „Ost und West" tudi tole ima: „Die Jesuiten sind iu ganz Bulgarieu verbreitet, und nebst anderen Bekehrungen verkaufen sie Kirchen-biicher mit verkehrtein Siune (!! ) in Loudou gedruckt." — O. u. W. je že nekterikrat pokazal, kam taco moli, — in kaj mu ne diši; — če bo tako delal, se mu tudi ne bo verjelo, kadar bo resnico govoril. Pred našimi enokervnimi brati bi vender mogle naše katoliške naprave mir imeti ali saj že pred obrekovanjem vame biti. — Kavno temu listu je pošteno poganjanje Tirolcov za edinost vere v njih deželi „religiose llnduldsamkeit," od ktere mu je „Tyroler Landtag jiiugst ein vvenig erbauliches Exempel" dal.
„Pressefc4 se cmendra, de ima tudi veči del moravskih poslancov ljubezen do svojiga češkiga naroda. Po tacih listih bi imel človek vse ljubiti, samo katoličana in Slovana ne! Ko bi marsikteri tako imenovaui liberalni časniki oblast imeli, bi turkam, judam in krivovercam oblast dali, se v nebesa naselili; katoličanam pa bi se jim še v peklu škoda zdelo prostora privoliti.
Iz Prage piše neki dopisnik v ,,Kathol. BI." Nr. 18, kako protestantje svojo versko enakopravnost razširjajo, na katoliški zemlji, kaj pa de. Stari uršulinski kloster na Hračinu v Pragi je bil pod cesarjem Jožefam Uršulinaricam vzet in mogle so se v novo mesto preseliti. Obširno poslopje z eno nar lepših cerkev v Pragi je bilo v vojaško rabo oberujeno, vender je ostalo lastina verske zaloge. Po konkordatu je ta cerkvena pravica v novo svojo veljavo za-dobila, in zdelo se je, de po protestanški postavi je ta pravica še bolj poterjeua, ker ta postava rezno govori od brambe posestva kake srenje in bi mogla torej pravica katoliške Cerkve zagotovljena biti. Zdaj pa poslušajte, Ti-rolci, pravi dopis, kako se lastina katoliške Cerkve brani, in učite se iz tega, kaj vam je od »Protestanteogesetz-a"
pričakovati. Lepa cerkev sv. Janeza je, tebi nič meni nič, protestantom za njih božjo službo zročena! K temu se mora še opomniti, de so si večkrat prizadevali, to cerkev zopet za katoliško Božjo službo pridobiti; pa se ni dalo doseči, kar se je zdaj z nar očitnišim žaljenjem pravice v prid protestantov tako lahko zgodilo. — Kaže, de nemška vera bo le še silo delata, kakor svoje dni nemška ..š prah a."
Ogerski grof Colalto je bil za papeževo kardelo. v kterim je kakor prostak služil, vlečene puške napravil in k temu še papežu 20,000 tolarjev (škudov) podaril.
V	Ašafenburgu je 14. u. m. neki protestant prestopil v katoliško Cerkev; v Ofenbach-u pa uni mese« dedni princ Dragotin Isenburg-Birnsteinski. Tudi v London-u se je Cvetno nedeljo Tomaž Ravvlingson, člen kambritškiga vseučiliša, z vso svojo deržino ventil v naročje matere katoliške Cerkve.
V	Filipopolji na Bulgarskim je bil Belo nedeljo zbor pod predsedništvain škofa Paisios-a, ki je v katoliško Cerkev prestopil in je bil zavolj tega od konštantinopoljskiga razkol niš k iga (ločeniga) patriarha izobčen. V tem zboru je bilo popolno ločenje od greške nezedinjene cerkve izrečeno. — Vred b a novih katoliških občin bulgarskiii je v Rim dospela; po nji se ima več bulgarskiii škofijskih sedežev napraviti. Francoski poročnik v Carjigradu je neki prav goreče podpiral to vredbo.
Poprejšnji razkolniski bulgarski arhimandrit Jožef, ki je bil 14. u. m. v Rimu škof posvečen, je upanje razodel, de bodo skorej vsi Bolgari ena čeda pod enim pastirjem. Pri tih besedah so bili sv. Oče do solz ginjeni in so v Cerkev vernivšiga se sina na očetovsko serce pritisnili. Novo posvečeni škof jc dobil naslov ..bulgarski patriarh."
Klapka v pariških časnikih obeta, de je eno naj ime-nitniših vprašanj, ki jih ima prihodnji ogerski zbor rešiti, popolnama rešenje (emancipacija) judov. in zanaša se, de ga ne bo ne eniga domorodca, kteri bi hotel to rešenje še odkladati. — Ako bi bili vsi tacih misel, kakor je Klapka, zanesljivo bi se to zgodilo; ali časniki kažejo, de ogersko ljudstvo v tej reči je vse kej drugačnih misel, kakor veliki agitatorji. V Mohaču so undan ogerski gosti v neki gostivnici, zapazivši, de je dosti judov pričujočih, s silo jude izpokali; vsled tega je neki jud ku igazdata tako po glavi trešil, de sc je na tla zgrudil, in vstal je velik ropot. — V Siit-Szerdahelji je bil 1. mal. serp. pretep med ondotnimi rokodelci iu izraelskimi tergovci, in 4 judje so bili ubiti, njih 15 z obeh strani pa je hudo ranjenih na mestu obležalo. — Judje so ukleto ljudstvo, ker so kri saini priklicali nad-se in na svoje otroke. Oni so in bodo brez domovine, brez kralja, ako jim jih človeška modrost še toliko prifastuje. Marsikteri tako imenovanih osreče-vavcov ljudstev bo morebiti to resnico še le takrat za-popadel, kadar bodo judje tudi njega na križ vlekli. S takim emancipiranjein tudi judam samim ni pomagano, ker oni bodo dobljeno svobodo v neprid kristjanov obračali, novo preganjanje s tem zbudili, in njih poslednje bo hujši kakor pervo.
V	Jeruzalemu je bilo letašnjo veliko noč le malo romarjev. Med njimi je bil apostoljski provikar gosp. M. Kirchner.
Ii Francoskima je tudi letaš, pri vsih zmešnjavah, skupna družba popotvala v Jeruzalem. Njen vodnik je bil abbe Lavigerie.
Orleanski skof je imel v Parizu v cerkvi sv. Roka govor v prid ubozih Ircov, v kterim se je zgolj na to operal, kar so protestanti od terpljenja katoliških Ircov na-znanovali. Vojvodnja Hamilton in gospa Mak-Mahon, maršalova ste precej na to zbirale mile darove za katoliške Irce, h kterim sta tudi cesar iu cesarica svoje darove dala. Angleške pijavke lboziga Irekiga pa so se nad tem usmiljenjem kremžile in serdile.
V	Parizu je imel letašnje postne pridige v „Notre Dame" jezuit O. Feliks, h terim so ljudje vsih stanov v veliki obilnosti hodili. Protestant Gaizot in več akadernikarjev je bilo poslušavcov.
V	Venalji (Versailles) je Belo nedeljo škof sam v prid darov za sv. Očeta pridigal, potem je bilo darovanje, pri kterim se je nabralo 11,000 frankov.
V	\antes-u, od kodar je v poslednjih dveh mescih 150 mladih mož šlo v papeževo vojsko, je bil uudan pokopan mladeneč, ki je že v nji služil. Merlič je tri dni v cerkvi ležal; 15.000 ljudi je za pogrebam šlo.
V	Parizu imajo vsako leto velikonočni praznik v cerkvi Marije Device (Notre-Dame) veliko obhajilo. Leta* jih je bilo veliko več pri tem obhajilu kakor druge leta. Hudi časi ljudi budijo iz spanja, kardinal vikši škof in O. Feliks jczuitar, sta v dveh urah čez šest tavžent ljudi obhajala. Tudi iz francoskih okrajin sc sliši, de so se zlasti moški obiluiši kakor druge leta ss. zakramentov vdeleževali.
Mili darovi za papeža znesejo dozdaj do 21) milijonov frankov; 3 milijone je dalo Fraucosko; rusovski cesar I milijon.
Iz Rillia pišejo, de se mesto zmirej bolj s sardiuskimi malopridneži napolnuje. Potuhnjene morije so se zverstama začele; že 13 papeževih vojakov so umorili potuhnjeni mo-rivei, tudi pravijo, de so že precej dobro število francoskih in napolitanskih legitimistov, to je, tacih pokončali, ki so za postavnost in ne za sardinski rop. Tudi v Neapeljnu je bilo več kraljevih častnikov pri belim duevu pomorjenih. Pri vsim tem pa trobenta rji liberalni časniki svoj pot z Lahoni v en rog trobijo in prav s povdarkam imenujejo une ,,puntarje" iu „razbojuikeki se za pravičniga, pošteniga. junaškiga kralja Frančiška II. vojskujejo. Ko se je bil Garibaldi pritepel kakor tujic na napolitansko obrežje iu je jel ropati, ta jim pa ni bil razbojuik in puntar! S Turina se dan ua dan v vse štiri vetrove berzovestva: „V Neapeljnu jc mirno;" vender pa ravno tisti jaderuik priča, de je vsa dežela v ognji, de burbonski vojskovavci proti Neapeljnu korakajo, iu de se pričakujejo Muratovci z uiorja na suho. Okrajiua Bazilikata je vsa na nogah. V okrogu mesta Fodžja so bili Sardini, poslani zoper kraljeve, tepeui iu proti Fodžii podeni. Tudi pri Salerni se kraljevi dobro deržijo.
Opat dr. Daniel llaneberg je bil pred malo časam o misijonskih opravilih v Afriko popotval. V Algiru je obiskal oo. Trapiste. ki jih Arabci močno spoštujejo. Rekli so o njih prihodu v deželo: ,.To so naši liudje," ker je njih obleka z arabsko po nekoliko enaka. V Tunisu je 10,000 kristjauov, kterih višji pastir je apostoljsk namestnik iz ka-pucinskiga reda. V Tunisu je brez vsaciga ucpokoja po velikim mestu se sprehajal; ko je pa v Genvo prišel, je našel toliko divjo razdraženost zoper duhovstvo, de je komej mogel brez zabavljanja po cestah iti. (Lepa čast svobodni Italii!!)
katoliške naprave imajo to nesrečo, de jih zmiraj v enim ali drugim kraji na zemlji ropajo. V Mehiki (Meziko) v Ameriki so 13. svečana iz trinajst kloštrov nune pregnali in jih v druge prestavili, de so poslopja prodali. De bi se ne delal hrup, ho krasni možje to krasno delo ponoči napravili iu poprej vse svetiluice (laternc) po mestu pogasili. Vender pa se jc ljudstvo zbralo ua cestah, iu kri je tekla; vse prebivavstvo je bilo razdraženo nad tem početjem. Dopisnik pravi: Radikalna (prekucuhovska) vlada dalje ropa kloštre in cerkve. Deiiarui minister si je saui s svojimi rokami grabil drage kamne in dražcice v neki kapeli Matere Božje. —
Opravništvo Uritiskiga muzeja v London-u je andan vpričo anglikauskiga t protestauškiga) škofa skleuilo, de ob nedeljah se muzej ne bo odpiral. — Naj se zgledu-
jejo nad protestanti in njih „rigorizmam, kteri katoličane po nedolžnosti prenapetosti dolžijo.
Zborniki jonskih otokov, ki so pod varstvam angleških lombard, so razglasili, de je enoglasna želja jon-skiga ljudstva, se z Grecijo skleniti. — Zdaj se vpraša, kaj bodo na to prekanjeni angleški tiči storili, ki jim je bilo glasovanje ljudstva na Laškim tako silno tehtna reč, de so bili papež in drugi svojih dežel oropani! In ako k temu še Irsko začne kake enoglasne želje razodevati, kako se bo prekanjeni tič iz tih zaderg izmotal ?
Iz Bio Janeire v Ameriki pišejo, de je strašin potres razdjal kos hriba Mendoza v argentiuski ljudovladi, iu do 7000 ljudi je končanih.
Dr ob Une.
Od kod je manjkov sneg? „Mačje muzike so ga pritresle; k' je vse nerodno, je pa še to. Ljudje znajo vse komandirati, samo vremena ne." — To so po spoštovanim sporočilu besede iz priprostih ust. ki naj jih sprejmejo v prevdarek posvetnjaki in dozdevni modrijani, iu naj se nekoliko manj šo/irijo, dokler ne bodo znali tudi .,vremena komandirati."
kaj ni čudno, in kaj je čudno? Ni čudno, de judje katoliške naprave in pobožne rede obrekujejo: čudno pa je, de jim kristjanje verjamejo in jih poslušajo. Ni čudno, de je judam in nekterim protestantam konkordat tern v peti; silo čudo pa je, de je enako marsikterim (po imenu) katoličanain. Ni čudno. de naši sovražniki katoliški Cerkvi sovražne spise pišejo; prečudno pa je, de jih katoličanje berejo !
Duhovske zadeve.
V	ljubljanski škofi i. Mokronoška fara je gosp. Jan. Kastelic-u, iokalistu v Kokri, podeljena; Kokra je torej 17. u. m. razpisana. — Senthelenska I o k a I i j a jc podeljena gosp. Jan. Toman-u, mestnimu duh. pom. pri sv. Jakopu v Ljubljani. — K sv. Jakopu v Ljubljano pride gosp. Jan. Voglar. duh. pom. v Kamniku.
V	Lavantinski škofi i. Prečastiti gosp. Lor ene Vogrin, stoljne cerkve korar, so prevzeli 1. maja učbo pastirue in katehetike v bogoslovskih šolah. — Čast. gosp. Juri Caf, dozdanji učitelj pastirnc in katehetike in pod-vodja semeniški, je izvoljen duhovni svetovavec in gre za beneficiata na Ptuj. — Čast. gospod dr. Jožef Ulaga (mlajši), učitelj sv. pisma st. zaveze, nastopi službo pod-vodja semeniškiga. — Čast. gosp. Jožef Ulaga (stareji), je izvoljen fajmešter šentviški pri Ponkvi. — Čast. gosp. Blaž Trunk pride za kaplana v šent-Vid pri Ponkvi, — gosp. Janez Presker pa za kaplana v Šetale.
Vteržaški škofi i: LTmer! je v. č. gospod Anton Jeran, fajmošter v Humu (Kolmi).
Darovi za sv. Očeta papeža Pija IX.
Dominus conservet eum. et vivificet eum. et non tradat eum in manus inimicorum ejus; 3 gld. — Bog ponižaj sovražnike sv. Cerkve; cekin za 10 fr.
M*ogovori z gg. rtopisovavei.
G. K. G. v G. r Smo odpravništvu zročili. — G. B.: Gratias! Za drugo je bilo za zdaj prepozno. — G. J. K.: Naročilo smo založništvu zročili. — G. L.: V pismu.