TRST, četrtek 3. novembra 1955
Le*0 XI. . št. 260 (3189)
•gor j ROVA
CrC
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638. 93 808, 37-338
|?37D1N'STV0: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 91-19« IN 94-631 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA It. 29 — Tet. ’®ne » ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico HI.. Tel. 33-52 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm »fr	l	stolpca:	trgovski	60,	finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsa-k mm širin« 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din.
MALI OGLASI do 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ. Izvod 10, m«ečno 210 din Po*tnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agenciji demokratičnega Inozemskega tiska. Državna založba Siovemje. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdata Založništvo tržaškega tiska U. zuz - Trst
0 nov!	t
We opozi
kr
ij# !e v prui polovici ju-Poslanski zbornici po-M razpravo o Segni-
i l_ PTogramn predstavni-L e opozicije, je po na-
ii .n,u vseh grehov Scelbe
vlade ob koncu Ulj-, Trinogokrat izgovoriti koj, °' da bodo socialisti in t|^j n,st* zavzeli do nove (jj jahate, ki so ga ozna-''»na besedama ekonstruk-
*^,jal°P°Zic^a>>' To sta po’
imenu KPl zlasti
al
m Dj Vittorio, to je *hn ,v imenu PSI sam H m^ditelj Nenni. Tedaj lil ,etn° še nihče ni mo-'t ,jcreditat>l;ati, kakšna bo t pfj^^nktitma opozicija» t«r Sl' In minila sta julij 'o 5£> ko ni bilo skodla -ene aktivnosti, ki bt torij,-056 k no značilna, kajti •t(j 'nt je odšel z vlado Poletne počitnice in %	1 £e“e opozicije pač
hia ž°8£e Priti do izraza. toj v začetku septem-'toj i zdelo, da sta be-kitf1,°ns^ruktivna opozicija 'fi 0i *: Togliatti je nam-tolj /,aud v svojih glasilih 'foljtj, anek pod naslovom ,_^a zmeda«, v kate-
\
tako
da
1	v začetku bere-
:tnjJ	3e	«zelo	res, da se
f||%„	vlada	kaj malo
'°to,	0(1
^ le	.	'	mnogo ani,
Sttj	le dVenni,	ki je začel
prejšnje S cel-,n’ minilo mnogo dni,
t)£rf	_
n° več samostojnih
04 *V ** ^e ta za raztt-£|,eCe • Togliattija pridobil
't dajTloužH glasov, odpravil % j 3n° potovanje v Mo-
»'tOrsiv Pekin0. Pri čemer °. rf	vresenetilo	dej-
•t 0 je obiskal zunanje-* ba XStra Martina, ki mu *t*i0 j6 izdal (najbrž ne to Iv°t bivšemu zunanje-*ii - "*istru) celo diplomat-to ,0tn‘ list. Kljub zanika-jjil- nradne strani so se jjtoo ^‘r’le ,n se še vedno govorice, da je bil Vj6'’ obisk poluradnega 1(1) a' *oj je ob vrnitvi vo-\ }°c<alistov ponovno ob-a^ina in o potovanju \ ‘ Gane* vidimo, da so \	ki	jtši do tedaj
,N „Ki • ‘ vajeni, Prvi znak <*- bllene konstruktiv-k žtcije levičarjev.
5 te0?*56”1 določenim zna-So .e konstruktivnosti Argjpr‘^a v sedanjih dneh. ^Njg 5 senzacionalnim gla-tS kompaktne levice v L *ai. ° Morov in Taviani-N .^ci predlog o vo-t mt.'0diščih. O tem smo
Hr 'Pio0 poročali• Pri če' lil Po,)t>» Poudarili z razliko pisanja ita-0 4q ■ *asopisja tudi dej-
p0 volitvah na Sici-
h teva
opozicija po•
ij	izglasovanju	pro-
tj,®. k0 Vranjega ministr-< Ujeni^ je določeno *te-
t,, Otie ^,llki glasovanja iz ji, 'lo bil ie za potrebno tkif, J° Preveč demokrist-
t,%p°slancev odsotnih, to)* Začu'Jtočasno pa je jav-
k \ itrnedna eHala' da ,e voditeljev KPl
tj* * ki vodi sindi-
t, llad-- ’ noielno pristal
PTedloge o rešitvi
kuCt'> n, driavn<b name-
hi šoid‘em ko je vodi-
‘h v cZ.kr,sti°nskih sindi-
V„ 4*bloiT 171 Prvak krščan-
tcile
^NlOln’ °j
Knn,_.vedno ravno na
7*6
Poslancev odstra-
Pastore ostal ,v• kajti doslej se
il5"cali| ",a} včeraj pa smo len-0 50 deželni po-H, » t, opozicije na Si-
jim da so se Pred' k Po ri 0 Ptasovanja vzdr-
Pod2Skern zoiedn- Prav ii: 0 z d 1 s>cilsko deželno ,t|' tin Jn°kristjanom Ales-kT<tk- el«.
V!ienQe. torej t> juliju ob-
V £eUič 0*s*Tuktivna opozi-lVlleiti^r^eu v nekaterih
k • Prn konkretnih prt-
V nj “ gotovo vsa za % niT,0?®**em jasna širo.
11 ŠP CQTn Pristašev le V^etn ?}ani Pa verjetno it »krm adnih strank in "'i *,«em desnice. Zato Sr <‘’heniPri?*UTnliil’0. da se it ‘zlo -J1,. Primeri . prav-dajr,- .rn° obravnava-
Slj Pa v \31k vseh strar,k. SL in/nr^ . imenovanem H ho ; a£ivnem tisku. *« Hi r5e dejstvo, da je \2iho 0Jatti, ki je imet \-n'ni s, da v posebnem S* 8l°sjinnku svojega glav tok ‘trn,,, p°jasni stališče ^ ga je
in pa za nas škodljivo povečanje zmede«. Tako je zapisal Togliatti v nedeljo, Nenni pa je preučerajšnjim (kot smo včeraj poročali) malo drugačnega mnenja. V Riminiju je namreč dejal, da so se ssocialisti obvezali podpreti sleherni demokratični in socialni napredek, ne da bi se s tem odpovedali svojim idealom in svojim ciljem«, kar pomeni, da bodo še nadalje v primerih, ki bodo podobni dosedanjim, podprli Segnije-vo vlado pri čemer Nenni ne izraža — z razliko od Togliattija — nobenih pomislekov glede morebitnih nevarnosti nadaljevanja konkretnega izvajanja «konstruktivne opozicije«. Napovedal pa je hkrati, da se bo to zgodilo na terenu socialnih in ustavnih zakonov, ki bodo prav kmalu prišli na vrsto. Ali to pomeni, da namerava Nenni s Togliattijem zahtevati več kot bo spričo sporazumov, ki jih je Segni sklenil z ostalimi vladnimi stranicami, vlada mogla nuditi? Ce je temu tako, potem )e možno, da cilja Nen-ut na zrušitev Segnija, o čemer je tudi govoril, ko je dejal, da vlada pravzaprav nima več večine, iz katere je bila sestavljena. Sledile bi tem primeru volitve, na katere Nenni že v naprej pristaja, in ki bi bile spomladi istočasno * upratmimi volitvami.
Na tem vprašanju se Nenni strinja s Saragatom, razlikuje pa od voditelja KPl Pajette, ki se je v imenu svoje stranke izrazil proti volitvam, proti katerim je nastopil tudi voditelj liberalcev CovelIi. Po Saragatovem mnenju naj bi prišlo z novimi volitvami tudi do nove parlamentarne večine, pa čeprav bi bila povsem drugačna od sedanje. Iz vsega pa lahko napravimo zaključek, ki je najočitnejši; da so primeri izvajanja konstruktivne opozicije pouečaJi ono zmedo, o kateri je tako na široko pisal Togliatti pred dvema mesecema.
Ta zmeda je tem bolj otipljiva, če' navedemo, da se leve p odpore branijo vse vladne stranke s Segnijem in Fanfanijem na čelu, pri čemer je slednji najodtoč-nejši, čeprav bi bilo logično, da bi — ravno nasprotno izražale zadovoljstvo, da za njene predloge glasuje čim večje šteoilo parlamentarcev. Trenutno ugotovimo tudi lahko le resnico, da je v vseh primerih izvajanja konstruktivne opozicije republikanska stranka danes bolj na levi’od PSI in KPI, le da zaradi svojega pičlega števila predstavnikov pri vsem tem ne pomeni mnogo.
Ce pa hočemo že danes odgovoriti na vprašanje o objektivni koristi podpiranja Segnijeve vlade, bi bilo vsekakor bolj previdno, če bi se odgovoru izognili, dokler nam za presojo ne nudijo zanesljivejših elementov še primeri glasovanja o ločitvi IRI od Confindustrie, o zemljiških pogodbah, o tekočih gorivih, o volitvah in o članstvu ustavnega sodišča. Ze sedaj pa lahko rečemo, da je nova taktika konstruktivne opozicije levice brez dvoma koristna v vseh onih primerih, ko se lahko brezpogojno ugotovi, da je s pristankom na manjše zlo ljudstvu prihranjeno večje.
S. R.
Molotovov načrt nemškega združevanja naletel na odpor Zahoda in Bonna
Sovjetski zun. minister povzema predlog vzhodnonemške vlade o ustanovitvi «vsenemSkega sveta«-Za bonnsko vlado Je predlog nesprejemljiv - Brentano prihodnji teden v Ženevi asa sestanek as Molotovom
Pristanek zahodnih držav
na sprejem vseh kandidatov v OZN?
Značilne izjave britanskih predstavnikov - Cabot Lodge je previden-Prevladal bo kanadski predlog?
MOSKVA, 2. —	Kot	je sporočil	danes	sovjetski	ministr-	novinarjev je zahodnonemški	| tano odide v Ženevo na raz-
iki predsednik	Bulganin, je	bil	dosedanji	namestnik	so-	predstavnik dejal, da je	bil	govor z Molotovom, Zdi se,
vjetskega zunanjega ministra Zorin imenovan za releposla- Brentano svedno pripravljen da bo Brentano odpotoval v
oditi v Ženevo in se tam	se-	Ženevo prihodnji teden. Blan-
stati z Molotovom«, da pa	ne	;	kenhorn _pa se je že zvečer
ve, kdaj bo Brentano odšel
nika ZSSR v Bonnu
ZETTEVA, 2, — Trije zahodni zunanji ministri so se danes skupno s svojimi glavnimi sodelavci in izvedenci za nemško vprašanje sestali v vili francoskega zunanjega ministra Pinaya, Proučevali so zadnje sovjetske predloge o Nemčiji in evropski varnosti
Peta seja konference štirih zunanjih ministrov pa se je začela nekaj minut po 15. uri v Palači narodov pod Pina-yevim predsedstvom. Konferenca obravnava še vedno prvo točko dnevnega reda — nemška združitev in evropska varnost.
Na seji je Molotov predložil načrt za postopno nemško združitev s pomočjo «vsenem-škega sveta«, ki bi bil ustanovljen s sporazumom med zahodnonemškim in vzhodnonemškim parlamentom. Molotovov predlog povzema zahteve, vsebovane v spomenici vzhodnonemške vlade, ki je bila v soboto predložena zunanjim ministrom, ki pa je zahodni ministri niso hoteli sprejeti.
«Cedalje bolj potrebno postaja ~ pravi sovjetski predlog — omogočiti sodelovanje med nemško demokratično republiko in bonnsko zvezno republiko. To sodelovanje bi olajšalo rešitev vprašanja združitve Nemčije. Vsenemški svet bi koordiniral napore obeh Nemčij v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju nemškega naroda, obenem pa bi tudi koordiniral sodelovanje z ostalimi državami.«
Za ustanovitev ccvsenemške-ga sveta« naj bi po sovjetskem predlogu veljala naslednja načela:
1. svet bi bil sestavljen iz predstavnikov obeh nemških parlamentov in bi imel posvetovalne funkcije;
2. pri svetu bi bili ustanovljeni mešani odbori, sestavljeni iz predstavnikov obeh nemških vlad; poverjeno bi jim bilo proučevanje gospodarskih, kulturnih, carinskih, poštnih in drugih vprašanj;
3. vsenemški svet bi koordiniral vprašanja v zvezi s številčno močjo, oborožitvijo in razmestitvijo čet, potrebnih za zagotovitev varnosti
meja in ozemlja obeh nemških republik;
4. posvetovalni svet bi koordiniral vprašanja v zvezi s sodelovanjem obeh nemških republik pri ukrepih za utrditev evropske varnosti; pro-, učeval bi tudi ukrepe, s katerimi naj se ustvarijo pogoji, ki bi omogočili združitev Nemčije.
Pred tem so govorili vsi trije zahodni ministri, ki so priznali, da je bil glede vpra-!
v Ženevo. O predlogu za u-stanovitev »vsenemškega sveta« pa je predstavnik bonn-ske vlade menil, da gre za »običajnega komunističnega trojanskega konja, s katerim bi se hoteli izogniti svobodnim splošnim volitvam v	vsej
Nemčiji« in j katerim	naj
bi obenem dosegli zahodno priznanje vzhodnonemške vla-
šanja varnosti dosežen kon-i ' kreten	napredek,	obenem	pa	Zahodnonemški zunanji	mi-
poudarili,	da	bi	bilo	treba' Pl,s£®.r v°n . Brentano in	na-
poznati točno mišljenje Molo-
tova o vprašanju nemške združitve. Poudarili so tudi znatno razliko med varnostnimi načrti z ene in druge strani, ki je v tem, da so zahodni ministri za vključitev združene Nemčije v varnostni sistem, Molotov pa za ohranitev obeh nemških držav.
Ko je Molotov končal s prikazovanjem svojega predloga o ustanovitvi »vsenemškega sveta«, je bila seja za kratek čas prekinjena. Po odmoru so vsi trije zunanji ministri kritizirali Molotovov predlog in izrazili upanje, da bo sovjetski zunanji minister, ki se je glede vprašanja varnosti že znatno približal nemškemu stališču, spremenil svoje mnenje tudi glede nemškega vprašanja.
Seja se je končala ob 19.20. Prihodnja seja bo jutri ob 15. uri pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra MacMillana.
Medtem ko predstavlja današnji Molotovov predlog dejansko ponovitev stališča vzhodnonemške vlade, je za-hodnonemška vlada danes ponovno odklonila sovjetsko in vzhodnonemško stališče. Predstavnik bonnske vlade je danes dejal, da «gre za dve glav ni tendenci Molotovovega načrta: prvič, naj se razdelje nost Nemčije nadaljuje, dru gič, naj se sedanji status quo normalizira«. Predstavnik je dodal, da Molotovov načrt za Bonn ni sprejemljiv, ker »ne le ne rešuje vprašanja združitve in varnosti, temveč nasprotno povečuje mednarodno r.anetost«.
V odgovor na vprašanja
čelnik zahodnonemške delegacije opazovalcev v Ženevi Blankenhorn sta se danes sestala s kanclerjem Adenauerjem. Govorili so o ženevski konferenci in med drugim sklepali o tem, ali naj Bren-
vrnil v Ženevo Von Brentano je nocoj govoril po radiu in zavrnil sovjetski načrt o ustanovitvi »vsenemškega sveta«. Obtožil je ZSSR, da ovira pot k nemški združitvi, dodal pa je, da še vedno upa v možnost sporazuma.
Izvršni odbor zahodnonemške socialdemokratske stranke pa je objavil danes v obliki brošure svoj načrt za združitev Nemčije. Ta načrt obsega v glavnem tri točke:
1. bonnska vlada naj zahte^ va od sovjetske vlade, da bi ta povedala svoje mnenje o vojaškem statusu združene Nemčije; obenem naj doseže bonnska vlada od zahodnih velesil pristanek na diskusijo o pariških sporazumih, tako
da bi se s spremembo vojaških določil teh sporazumov olajšala rešitev nemškega vprašanja: bonnska vlada se tudi ne bi smela načelno upirati pogajanjem z vzhodnonemškim režimom;
2. zahodnonemška vlada naj se upre vsem poskusom vzhodnonemške vlade, da bi »e omejila odgovornost_ štirih velesil za rešitev nemškega vprašanja: to pa ne bi smelo preprečevati stikov z vzhodnonemško vlado v cilju uresničevanja nemške enotnosti;
3. priporočljivi so omejeni sporazumi z vzhodnonemškimi oblastmi za »normalizacijo odnosov med prebivalci obeh
LONDON, 2. — Predstavnik Foreign Offieea je danes potrdil, da želi Velika Britanija priti iz slepe ulice, v katero je zašlo vprašanje sprejema novih članov v OZN. Pojasnil je, da je razlog za ta namen britanske vlade v želji, da bi bile v OZN sprejete »visoko kvalificirane« države kot Italija, Španija, Japonska, Portugalska, Irska itd.
Anglija je naklonjena sprejemu 13 držav izmed 18 kandidatov. Sicer pa dajejo v londonskih pooblaščenih krogih razumeti, da je stališče angleške vlade do treh vzhodnoevropskih kandidatov (Madžarska, Romunija in Bolgarija) sicer nespremenjeno, da pa se utegne Anglija nehati upirati njihovemu sprejemu v OZN, da bi s tem omogočila sprejem številnih drugih držav.
V Ženevi pa je predstavnik
delov Nemčije«. Obenem je ne-, britanske delegacije danes iz-mogoče, da bi demokratične I javil, da so zahodne države organizacije ali parlamentarne | sklenile, da se ne bodo upi-ustanove Zahodne Nemčije .rale predlogu za istočasni pristale na kakršno koli zdru-1 sprejem 18 držav v OZN. T« zevanje z enakimi vzhodno-1 države so: Bolgarija, Romuni-nemškimi organizmi.	•	ja, Madžarska, Albanija, Zu-
izglasovana zaupnica Fauru
tudi s pomofcjo komunističnih glasov
Komunisti so glasov ali za zaupnico, da omogočijo čimprejšnje volitve - Mendesistl In soolalistl pa so Faura ostro napadali
nanja Mongolija, Italija, Avstrija, Irska, Španija, Portugalska, Finska, Jordan, Libija, Japonska. Nepal, Kambodža. Laos in Ceylon.
Predstavnik ameriške delegacije v Ženevi ni hotel potrditi izjav svojega britanskega kolega. Omejil *e je na zatrdilo, da se «vprašanje sprejema v OZN stalno proučuje«.
V New Yorku pa je stalni ameriški delegat pri OZN Cabot Lodge izjavil, da so ZDa začele pozorno proučevati vse predloge, ki bi lahko olajšali sprejem novih članov, zla.rt: pa kanadski predlog, ki predvideva istočasni sprejem ’8 kandidatov, vendar ne kolektivno, temveč posamezno. Do-dal je, da žele ZDA še vedno izvesti resolucijo, ki jo je v kongresu predložil senator Vandenberg in po kateri naj se v Varnostnem svetu ne hi rabil veto, kadar gre za sprejem npvih članov.
Politična komisija OZN ja danes nadaljevala z diskusijo o učinkih atomskega izžaj*«-vanja. Zdi se, da bo dosežena soglasnost o ustanovitvi odbora znanstvenikov, ki bo koordiniral in objavljal vse razpoložljive informacije o tem vprašanju. Tudi ZSSR <e pristala na predlog zahodnih držav in Indije. Pač pa ie sovjetska delegacija povezala to vprašanje s prenehanjem atomskih poskusov Vendar sodijo, da bo ZSSR končno pristala na stališče, da spada prenehanje atomskih eksperimentov že v poglavje razorožitve.
PARIZ, 3. — Francoska narodna skupščina je v zgodnjih jutranjih urah izglasovala zaupnico Faurovi vladi v zvezi z njenim načrtom za predčasen razpis volitev. Za za upnico so glasouali tudi komunistični poslanci.
Po neuradnih podatkih je za zaupnico glasovalo 325 poslancev, proti zaupnici pa 214.
Takoj po glasovanju v začetku nočne seje v zvezi s postopkom sta prva govorila radikalna voditelja Daladier in Mendes-France, ki oba nasprotujeta prenagljenim volitvam. Ozračje v dvorani je bilo zelo napeto in večkrat je prišlo do prerekanj med poslanci, tako da jc predsednik le s težavo vzdržal red.
Daladier se je odločno izrekel proti načelu proporcionalnega predstavništva in je dejal, da je nedopustna »naglica vlade, s katero hoče razpisati volitve«. Dodal je, da je nujno potrebno, da vlada poda popolno obrazložitev o vsem, kar se je dogodilo za
BEN tilJRION PRIPRAVLJEN
razgovarjati se z Naserjem
Med obrazložitvijo programa svojo vlade je novi predsednik izraelske vlade ponudil neposredne stike z voditelji arabskih držav - Izjave Tassa o dobavah orožja in o položaju na Srednjem vzhodu • ZDA bodo vstopile v bagdadski pakt?
2ENEVA, 2. — Agencija Tass je danes objavila komentar o razgovorih, ki so jih Molotov, Mac Millan in Dulles imeli z izraelskim ministrskim predsednikom Mošo Sa-retom. «Razgovori Molotova s Saretom, pravi med drugim izjava, so se nanašali na prodajo določene količine orožja CSR Egiptu v obrambne namene. £> sovjetske strani se je vedno priznavala suverena pravica, ki jo ima vsaka država, da skrbi za svoje o-brambne potrebe.« Izjava poudarja tudi potrebo utrditve miru na Srednjem vžhodu in pravi, da je bila Sovjetska zveza vedno pripravljena pn-spevati k izboljšanju odnosov med državami na tem podroc ju. «Nedavno, nadaljuje izia-
va, so nekatere zahodne države to vprašanje umetno pretiravale in to morda odraža nezadovoljstvo nekaterih zahodnih krogov, ki bi rajs: imeli tak Egipt, ki bi hotel še v bodoče biti odvisen od njih.«
Tass tudi pravi, da uradni predstavniki nekaterih driav sicer skušajo govoriti o mož nosti resnih zapletljajev na tem področju, vendar p:i niso napravili nobenega koraka, da bi z normalnimi sreds.vi obravnavali to vprašanje: »Nihče ni namreč, dodaja Tass. stavil predloga za sklicanje Varnostnega sveta OZN.«
V Ženevi se je v diplomatskih krogih tudi zvedelo, da bi ZDA utegnile «v kratkem« pristopiti v bagdadski pakt v katerem so že vključene Tur-
v
gilh, m°goče izra-*-• “e primera vo-ne
prodreti
, —,ogom, bi tne--„.°',tal u tlel ja ut
N***0«
' *	primera	v
SNoa ? tak°H ^ 1 toljH.rn J' vladi
X .4
pred It
ss \ &■*.»•
%t,°’ Veruj pod°bno po-
H” ‘i pa je To'
1 - 3	Ut,odntfcu	še
."“Udaril,
in da oi HtaCj;0	napoueda-
dai0' Tudi glasilo
M' > b,
)	°°*nn	’	<<aa	tu<Jl
L!dju ‘“Jati y°li dolno ča-• *akšnem po-* Poli*;,/ci,nii0 s« lah-
izsiljevanja
Enotnost vladne koalicije in stališče leve opozicije
Ali bo podpora opozreije Segnijevi vladi obnovila enotnost med vladnimi strankami, zlasti med demokristjani ? - Gronchi odpotoval na uradni obisk na Sicilijo
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — Zaradi praznikov je politična delavnost v Himu skoraj zamrla. Parlament se ne sestaja, številni ministri so se razpršili po deželi. Mrtvilo poživljajo zapoznele polemike o položaju vlade po nedavnih presenetljivih obratih opozicije- in d položaju med samimi vladnimi strankami.
Turinska »Stampa« sodi, da ho posledica zadnjih dogodkov v tem, da se bo obnovila enotnost v vladni koaliciji. Ce bodo vladne stranke enotne, dodaja list, morebitni dodatni glasovi, z levice vlade ne bo-do mogli spraviti v zadrego.
Skratka, ponovno se postavlja vprašanje enotnosti v vlad. ni koaliciji, ki se v veliki meri reducira na vprašanje enotnosti v demokristjanskih vrstah. Končno je prav neenotnost med demokristjani omogočila levici, da je bila
s svojo podporo vladi odločujoči čimtelj v nekaterih parlamentarnih glasovanjih.
Očitno je prav to dejstvo tisto. ki najbolj razburja desnico in njej naklonjene kroge: s podporo levice zmerno reformističnim predlogom o-stane desnica, naj bo strankarsko kakor koli pobarvana, osamljena in v manjšini. S tem pa se tudi zmanjša možnost izsiljevanja v vladnem okviru.
Florentinski «11 Giornale del Mattino« pripominja, da je stališču levice v rimskem parlamentu sledilo podobno zadržanje v sicilski deželni zbornici. Glasilo PSI «Avanti» pa zanikuje, da bi hotela levica s svojim zadržanjem »postavljati hipoteke na deželno vlado« levica hoče le. «pa čeprav postopoma, uresničenje odprtja na levo«.
Med ostalimi notranjimi
vprašanji vzbuja v sedanjem trenutku, ko ostalo politično delo počiva, največ zanimanja potovanje predsednika republike Gronchija na Sicilijo. Gronchi se je odpeljal nocoj s posebnim predsedniškim vlakom v Messino, kjer se bo začel njegov uradni obisk na otoku. Kot poročajo s Sicilije, mu tamkaj pripravljajo slovesen sprejem. Po obisku Messi-ne bo Gronchi 4. novembra v Palermu, kjer se bo naslednjega dne vkrcal na križarko »Duca degli Abruzzi«, s katero se bo peljal v Neapelj. V Palermu bo Gronchi med drugim prisostvoval vojaški paradi ob državnem prazniku.
A. P.
ADEN, 2. — Britanske ob‘a.
sti so izgnale z ozemlja svojega protektorata v Adenu skupino ameriških geologov, ki pripadajo družbi Aramco in ki so prišli na to ozemlje brez dovoljenja.
čija, Velika Britanija, Irak, Pakistan in Iran.
Moše Saret, ki se je sinoči vrnil iz Ženeve v Tel Aviv, je ponovil izjave, ki jih je že podal pred svojim odhodom iz 2eneve, to je, da upa, da so bili njegovi razgovori koristni. Na letališču so ga v Tel Avivu sprejeli francoski, angleški, sovjetski in ameriški diplomatski predstavniki.
V Jeruzalemu pa je danes novi predsednik vlade Ben Gurion v parlamentu obrazložil svoj program. Med drugim je izjavil:	»Pripravljen sem sestati se z egiptovskim ministrskim predsednikom ali z vsakim drugim arabskim voditeljem Čim prej, da pride do sporazuma, brez predhodnih pogojev.«
V zvezi z odnosi med Izraelom in arabskimi_ državami je Ben Gurion obtožil te države, da vodijo vojno propagando, ter je dodal, da vsaka država, ki izroča orožje arabskim državam, prevzema odgovornost. Pri tem je omenil CSR in de-jal, da ta »ve s kakšnim duhom in s kakšno voljo do uničenja Izraela so Egipčani kupili orožje«. »Velika Britanija, je dejal zatem, je po podpisu tristranske izjave za ravnotežje sil na Srednjem vzhodu prodajala orožje Egiptu ZDA pa so dobavljale orožje Iraku, to je državi, ki je ved no odklanjala podpis sporazuma o premirju z Izraelom.«
Zatem je Ben Gurion izjavil, da je Izrael pripravljen vedno spoštovati podpisane sporazume, in je dodal, da je namen Izraela «mir, ne pa samomor«. »Vsak napad na mir v Izraelu, je tudi napad na mir na Srednjem vzhodu«, je pripomnil Ben Gurion,
«Sedaj, je nato dejal Ben Gurion v zvezi s svojo ponudbo za sestanek z arabskimi vo. ditelji, imajo ti priložnost, da svetu pokažejo, kaj v resnici hočejo, ce hočejo mir ali vojno. Ce nasprotna stran ni pri plavljena na splošno uredi tev spora, bi Izrael pristal tu di na omejen sporazum, ki bi jamčil popolno izvedbo sporazuma o premirju, prenehanje vseh incidentov in vseh sovražnih dejanj na obeh straneh, odpravo bojkota in blokade, spoštovanje svobode plovbe ter spoštovanje slehernega nadaljnjega sporazuma, ki bi bil sprejemljiv za obe , strani.«
časa njenega vladanja.
Sledil je Mendes-France, ki je dejal, da nihče ne more ugovarjati dejstvu, da volivci na splošno nasprotujejo volilnemu zakonu iz leta 1951, ki bi ga hoteli uporabiti tudi sedaj, in prav tako tudi sistemu povezav.
Zatem je ostro kritiziral sistem, ki ga je vlada izbrala, da pride do novih volitev. Dodal je, da bo na podlagi volilnega sistema iz leta 1951 nova skupščina enaka sedanji z edino izjemo, da zelo verjetno ne bo dolgo živela. Dejal je tudi, da se bodo z uveljavitvijo zakona iz leta 1951 številni volivci vzdržali pri volitvah.
Govorila sta nato dva poslanca kmečke skupine, ki sta sporočila, da bosta glasovala proti vladi. Sledil je komunistični voditelj Duclos, ki j« sporočil, da bo njegova skupina glasovala za zaupnico. Dejal je, da se strinja s proporcionalnim sistemom, nasprotuje pa sistemu povezave, čeprav ne izključuje možnosti, da jih njegova stranka sprejme v določenih okoliščinah. Dodal je, d« bo njegova skupina glasovala za zaupnico samo zaradi tega, da omogoči izvedbo volitev v čim krajšem času, in je na koncu izrekel željo po ustvaritvi e-notne levičarske fronte.
Sledile so izjave predstavnika socialistov, ki je kritiziral politiko vlade v Posarju in Severni Afriki ter je ostro napadel vlado, zaradi predčasnega razpisa volitev. Očital je vladi, da ni pravočasno zavzela stališča do volilne reforme ter je na koncu obsodil sistem povezav.
Alžirski poslanec Mohamed Bendjellul je izjavil, da se v Alžiru »sedaj bolj misli na mir kakor pa na brezplodne volitve« in da se pričakuje sklicanje «konference okrogle mize«, katere naj se udeležijo predstavniki vseh struj. Al-žir pričakuje »ne samo povečano parlamentarno predstavništvo, pač pa tudi svojo karto«. Zaiem je sporočil, da bo glasoval za vlado zaradi njene politike v Tuniziji in Maroku. Od govornikov, ki ao sledili, sta dva napovedala, da bosta glasovala za zaupnico, drugi trije pa proti.
Opolnoči je bilo še 14 vpisanih govornikov, ker so se prejšnjim pridružili novi.
Vprašanje roka za zaklju-čitev debate s proceduro nujnosti je bilo rešeno s tem. da so uro ustavili opolnoči, kar je v francoski skupseini star običaj.
Govoril je končno predsednik vlade Faure, ki je izjavil, da bodo v Alžiru volitve istočasno kakor v Franciji v vseh okrožjih, »kjer položaj ne bo kompromitiral glasovanja«. Zagovarjal je nato svoj sklep o predčasnih volitvah in je dejal, da se skupščina ne bi mogla posvetiti velikim reformam. ki so postale potrebne zaradi okoliščin v notranjosti, zaradi položaja v Alžiru. Tuniziji, Maroku in v vsej Francoski uniji, če bi njen mandat potekel junija 1956.
Zatem je Faure izjavil, da vprašanje sistema na podlagi katerega bodo volili, ni bilo še rešeno po štirih dneh debate, in je dodal, da sedanje okoliščine terjajo čimprejšnje volitve, češ da gre za samo varnost Francije. Ob 2,15 se je začelo glasovanje.
Peron « Nlkaragui
BUENOS AIRES, 2. — Argentinska splošna zveza dela je zadnji trenutek preklicala
splošno stavko, ki se je imela začeti preteklo noč opolnoči. Kmalu zatem je voditelj zveze Andres Framini po radiu izjavil, da se na ministrstvu za delo nadaljujejo razgovori za dokončno rejitev sindikalnega vprašanja in je pozval delavce, naj pridejo na delo. Kljub preklicu stavke pa ponekod večje število delavcev ni prišlo na delo.
Medtem so iz Asunciona javili, da je bivši predsednik Peron danes zjutraj z letalom zapustil Paragvaj in odpotoval v Nicaraguo, kjer bo verjetno gost predsednika republike Somoze. Med potjo se je njegovo letalo ob 10. uri ustavilo na letališču v Rio de Janeiro.
V Asuncionu pa so zanikali govorice, da je tam prišlo do vojaške vstaje, in zatrjujejo, da vlada v vsej državi popoln red in mir.
mentalnega reaktorja-	Ciklo-
tron in reaktor bosta omogočila pomembna raziskovalna dela in domačo proizvodnjo izotopov. Reaktor bo poleg tega osnova za kasnejšo izdelavo reaktorjev za posebne namene, v prvi vrsti za razširitev energetske	baze.
Glede surovin stopa Jugoslavija po laboratorijskih in pol-industrijskih delih v fazo industrijskega izkoriščanja ležišč urana. Ugodni	pogoji
mednarodnega sodelovanja bodo omogočili, da Jugoslavija nabavi nuklearno gorivo za prvi eksperimentalni reaktor. Za naraljnje reaktorje pa bo verjetno že lahko uporabljala prve tone domačega kovinskega urana.
Za uporabo dosedanjih pridobitev nuklearne energije v industriji bo v kratkem sklicano posvetovanje industrijskih strokovnjakov.
Na vprašanje, kako ocenjuje rezultate mednarodne konference znanstvenikov v Ženevi, je Rankovič dejal, da je ta konferenca bila velik prispevek k ideji miru in mednarodnega sodelovanja. Konferenca odpira novo razdobje v mednarodnem znanstvenem sodelovanju na področju nuklearne znanosti.
Rankovič je nadalje poudaril, da je Jugoslavija podprla zamisel o ustanovitvi mednarodne atomske agencije in da smatra, da je potrebno, da se agencija čim tesneje po-precejšnje veže z OZN, da se njen sta-strokovnih 1 tus uredi s primernim sta-kadrov, ki so že sposobni iz- tutom in zagotovi popolna e-
Prvi ciklotron
v Jugoslaviji bo kmalu zgrajen
BEOGRAD, 2. — Predsednik zvezne komisije za nuklearno energijo Aleksander Rankovič je v izjavi direktorju Jugopressa o razvoju nuklearne znanosti in izkoriščanju nuklearne energije v Jugoslaviji ugotovil, da je Jugoslavija dosegla uspehe v vzgoji
delovati naprave za izkoriščanje nuklearne energije in instrumente za raziskovalna dela.
H koncu se približujejo dela za izgradnjo domačega ci-klotrona, pripravlja pa se izgradnja domačega eksperi-
nakopravnost članov. Mi sodimo, je nadaljeval Rankovič, da je na nuklearnem področju treba zagotoviti bilateralno sodelovanje z vsemi državami, s katerimi je to mogoče, pod pogojem, da obstajajo obojestransko interesi in želje.
Nobelove nagrade za kemijo in liziko
STOCKHOLM. 2. — Švedska
akademija znanosti je danes podelila Nobelovo nagrado za kemijo ameriškemu znanstveniku Vincentu Du Vigneaudif, ki je docent na univerzi Cor-nell.
Nobelovo nagrado za fiziko pa je akademija podelila istočasno dvema ameriškima znanstvenikoma: prof. W. E. Lambu, ki poučuje na univerzi v Kaliforniji, in prof. P. Kuschu, ki poučuje na univerzi v Columbiji.
Nagrada za kemijo je bila dodeljena prof. Vigneaudu «zaradi njegovega izvrstnega dela v biokemiji glede važnih žveplenih sestavin in zlasti pa zaradi prve sinteze hormona«.
Prof. Vigneaud ima 54 let ■ n je več let delal na tem, da ugotovi sestavo hormonov, ki jih proizvaja hipofiza. Preteklo pomlad je objavil poročilo o svojem delu. iz katerega izhaja, da ni samo ugotovil kemijski sestav teh hormonov, pač pa je sintetično pridobil enake hormone kakor so naravni. Gre za zelo važno praktično odkritje.1 ki bo omogočilo pridobivanje u-metnih hormonov, tako da nc b» potrebno v zdravilstvu uporabljati živalske hipofize, kar je združeno z velikimi stroški.
Nagrado za fiziko je prof. Lamb dobil «zaradi odkritij, ki se nanašajo na strukturo vodikovega spektruma«, prof. Kush pa «zaradi točne ugotovitve magnetičnega momenta elektrona«.
Oba profesorja sta delala pri znanstvenem inštitutu kolumbijske univerze, ki ga vodi znani Nobelov nagrajenec prof. Rabi.
Willis Lamb se je rodil 7. decembra 1913 v Los Angelesu. Doktoriral je na univerzi v Kaliforniji leta 1934.
Pii razgut/uru z Bi:n Jusehim
sn r.lani kronskega sveta odstopili
Pogoji Isliklela za sodelovanje v vladi - Napoveduje se uvedba uslavne monarhije v Maroku - El Fassi poudarja, da maroško Ijudslvo ne bo smelo s povraikom Ben Jusefa opustili nadaljnje borbe za neodvisnost
legacije Bouabib v imenu ostalih delegatov izjavil, da bi se moral Ben Jusef v kratkem vrniti, na vsak način pa pred 18. novembrom ter da mora biti zadevni postopek kolikor mogoče enostaven.
Kar se tiče sestave maroške vlade pa je izjavil da po njihovem mnenju lahko samo Ben Jusef določi predsednika bodoče vlade in da se njegova stranka zavzema, enako kakor Ben Jusef, za uvedbo ustavne monarhije.
Pozneje je Buabib izjavil,
delala nobena razlika ali diskriminacija«.
Glavni tajnik maroške zveze delavcev je izjavil, da j« sultanu zagotovil, privrženost članov zveze.
V Kairu pa je voditelj maroške stranke Istiklal Allal El Fassi izjavil, da s povratkom Ben Jusefa na maroški prestol ne bo smelo ljudstvo opustiti bodoče borbe, ker je potrebna še dolga pot, preden bo zavojevana neodvisnost dežele.
Kakor javljeno, bo imel
PARIZ, 2. — Sultan Ben Jusef ie danes zjutraj sprejel Štiri člane kronskega sveta, ki so mu sporočili svojo ostavko. Po razgovoru, ki je trajal pol ure. so objavili poročilo, ki pravi, da so člani kronskega sveta poročali Sultanu o političnem položaju v Maroku, kakršen je nastal po zadnjih dogodkih. Ker je bila njihova naloga «srečno zaključena«, ao podali ostavko. Jutri popoldne bo Ben Jusef ponovno sprejel člane kronskega sveta.
Pozneje je Ben Jusef sprejel nekatere člane izvršilnega odbora stranke Istiklal, zatem pa glavnega tajnika maroške zveze delavcev ter delegata židovske sekcije maroškega narodnega gibanja.
Po razgovoru je predstavnik stranke Istiklal izjavil, da	_	____
se nova maroška vlada lahko j ške javnosti. Določitev jasne- | izvedena tudi ločitev oblasti sestavi samo pod oblastjo sul- 1 ga vladnega programa, ki med vladarjem in bodočo tana Ben Jusefa in da bi mu- ; r.aj odgovarja	težnjam maro- j vlado	v smislu, da bi v Marala biti prva naloga te vlade škega	ljudstva.	»Teh pogojev, i roku	uvedli	ustavno monar-
-	je	dodal	Buabib. po našem hijo.
mnenju ne izpolnjuje Ben V političnih krogih ie tu-Sliman«.	di pripominja, da se sedania
Delegat židovske sekcije franm.iro „i»j. 1-^^ maroškega narodnega gibanja 0'Hana pa je izjavil, da bi
povratek Ben Jusefa «pome- | v tisti vladi.’ ki je od redil« roški oonosi; 2. postopek za , nil rojstvo nove dobe enako- leta ]953 izgnanstvo Ben In-povratek Ben Jusefa na Pre' | pravnosti«. Dodal je, da je sefa. Faure pa, ki ie bil t stol: 3. sestava maroške vlade. -»jUan	poudaril, »med maro- daj finančni	minister, se ,1
Kar se tiče povratka Ben Štirni	2idi in	muslimani se javno	izrekal	proti temu u-
Jusefa na prestol je član de-|ni nikoli delala in se ne boikrepu.
da je Istiklal postavila kot Ben Jusef v soboto nov raz-pogoj za svoje sodelovanje v govor s francoskim zunanjim maroški vladi; 1. Vzpostavi- ministrom Pinayem Morda se tev režima zakonitosti s po- bo še prej sestal z marake-vratkom Ben Jusefa na pre- škim pašo El Glauijem ki stol. 2. Ben Jusef mora ime- baje namerava priti v ta’ na-novati osebo za sestavo vla- men v Francijo, de, glede katere se bodo stri- | Na splošno se poudarja da njale razne tendence maro- f bo s povratkom Ben Jusefa
začetek pogajanj s Francijo za revizijo pogodbe o protektoratu iz leta 1912. Predstavnik Istiklala je označil v sledečih treh točkah akcijo svoje stranke, ki so jo obrazložili Ben Jusefu: 1. francosko-ma
francoska vlada lahko poga i z Ben Jusefom brez vsaka
zadrege. Pinay ni namreč bil
ItNKVI
Na današnji dan je leta 1903 umrl Ivan M. Sečenov, znatne niti ruski fiziolog in naravoslovec.
Danes, ČETRTEK 3. novemb
Just. Bogomil ot, Sonce vzide ob 6.45 ini »* L n, 16.51. Dolžina dneva 10-«®- K« vzide Ob 19.32 In zatone oMJ" Jutri, PETEK *■ novem«* Karel Bor., Dravomir
PISMO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRU2ENJA DR. PALAMARI
Pri imenovanju vodstva trg. zbornice
naj se upoštevajo zahteve vseh kategorij
SGZ še posebej priporoča, naj se upoštevajo tudi upravičene zahteve slovenskih gospodarstvenikov po pravičnem zastopstvu v okviru zbornice
Slovenskega darskih kategorij. Najugodnej-i drugo zasedanje jugoslovan-šo rešitev tega vprašanja bi'ske in italijanske delegacije,
zaradi tega predstavljala dokončna demokratizacija trgovinske zbornice, kar mora u-poštevati tudi vladni generalni komisar, ki bo zaenkrat na osnovi obstoječih zakonov še vedno imenoval novo vodstvo zbornice. Kot je že omenjeno v pismu Slovenskega gospodarskega združenja, se namreč novi zakon o ureditvi trgovinskih zbornic še vedno proučuje in bo prišlo do novega vodstva tržaške trgovinske zbornice na osnovi starega zakona, ki predvideva imenovanje članov izvršnega odbora in ostalih organov zbornice.
8. nov. v Vidmu
sestanek mešane komisije
V torek 8. novembra se bo
ki sta se že sestali na Bledu in na prvem zasedanju odobrili pravilnik za nadaljnja zasedanja.
Trgovine danes in jutri
Danes dopoldne bodo odprte vse trgovine z živili, drogerije, cvetličarne, brivski in frizerski saloni, mesarije, mlekarne in pekarne. Jutri bodo od 7. do 12. ure odprte le pekarne, mlekarne in cvetličarne, popoldne pa še slaščičarne, ki bodo odprte do 21.30. V noči od danes do jutri bodo javni lokali lahko odprti do 3 zjutraj.
Predsedstvo gospodarskega združenja je včeraj poslalo vladnemu generalnemu komisarju sledeče pismo v zvezi z ureditvijo položaja v tržaški trgovinski zbornici:
Po proučitvi položaja nastalega v trgovinski zbornici je predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja ugotovilo, da je treba iskati vzrok za številna nerešena tržaška gospodarska vprašanja predvsem v dejstuu, da so vodstva zbornic za trgovino, industrijo in kmetijstvo postavljena od zgoraj na osnovi starega nedemokratičnega zakona.
Predsedstvo združenja je mnenja, da bi edino dosledna demokratičnost predstavljala osnovo za rešitev tega vprašanja v korist tržaškega gospodarstva in pripominja, da je to vprašanje izključno gospodarskega značaja in se ne sme reševati na osnout strankarskih dogovorov. Ker pa se novi zakon o trgovinskih zbornicah še vedno proučuje, se Slovensko gospodarsko združenje obrača na Vas, gospod vladni generalni komisar, da pri imenovanju novega vodstva, do katerega mora priti čim prej v korist tržaškega gospodarstva, upoštevate upravičene zahteve vseh tržaških gospodarskih kategorij.
Se posebej pa Slovensko gospodarsko združenje kot predstavnik slovenskih gospodarskih krogov priporoča odgovornim oblastem, da pri imenovanju novega predsedstva in članov konzulte trgovinske zbornice upoštevajo | Koordinacijski odbor sred-] skupini ljudi, ki imajo še ved-upravičene zahteve slovenskih | njih in inui "jujefiv i no v rokah ključne položaje
predstavlja 13.000 tržaških na gospodarskem in uprav-podjetij, je že od začetka1 nem področju. Zato so sedaj
NEZASLIŠANO RAVNANJE RAVNATELJSTVA ESSO STANDARD
Kavnatelj zahteva naj delavci
priznajo delovno pogodbo podjetja
Druguče sla jlui podjet je ne bo izplačalo 44.000 lir „nnu tan-tnn»“ - Ogorčenje delavstva na tem Imiljevalnlm postopkom
Volitve sindikalnih zaupnikov
V kamnolomih Montecatini, j Smat in Marangon v Nabre-
v Vidmu sestala stalna me-1 žini so bile volitve sindikat šana komisija, ki je bila u-. nih zaupnikov, v vseh treh stanovljena s podpisom vi- podjetjih so bili izvoljeni čla-demskega sporazuma. To bo | ni Delavske zveze.
Pretekli ponedeljek je ravnatelj rafinerije Esso Stan-dar namočil vsem delovodjem,
naj skličejo skupščino osebja. Na skupščini je nato govoril o vprašanju delovne pogodbe v okviru podjetja, knkoi dn hi
bil sindikalist in ne vodilni funkcionar podjetja. Potem je postavil dblavcem izsiljovaini predlog. Dejal jim je, da morajo podpisati izjavo, da sc bodo prilagodili načelom delovne pogodbe v podjetju, če hočejo dobiti izplači’o 44 000 lir «una tantum«, kakor sta ga že dobila dva delaven «združenja delavcev podjetja Esso«,
To ravnanje je nekaj nezaslišanega in je v nasprotju z vsemi sindikalnimi načeli. Predvsem delavci niti ne poznajo klavzul pogodbe podjetja, ker je bila ta pogodba sklenjena v Genovi šele 18. oktobra. Pogodbo sta sklenila samo omenjeno združenje delavcev in glavno ravnateljstvo podjetja Esso Standard, Čeprav so tudi drugi sindikati in predstavniki notranjih komisij zahtevali, da se udeležijo
MANEVRI OKOLI VPRAŠANJA TRGOVINSKE ZBORNICE
Številni lastniki javnih lokalov
proti izstopa iz Koordinacijskega odbora
Predvideva se izstop nekaterih članov iz dosedanjega združenja, da bi ustanovili novo Združenje lastnikov javnih lokalov
gospodarskih krogov po p ra vičnem zastopstvu v tem pomembnem javnem organu v smislu člena 2. Posebnega statuta, ki določa, da morajo biti v jaunih funkcijah in upravnih mestih tudi Slovenci sorazmerno zastopani.
Zaradi tega je tembolj u-prapičena zahteva tega združenja, da ga pri imenovanju v zbornične organe vprašate za seznam oseb, ki naj bi jih upoštevali pri imenova-
svojega delovanja postal trn v peti gospodarskim in političnim krogom v Trstu, ki hočejo na vsak način obdržati monopol nad celotnim mestnim življenjem. Ta odbor, ki združuje mala gospodarska podjetja, ki ne razpolagajo z velikimi . aoitaii in ki so odvisna predvsem od širokega potrošnika, je od svojega obstoja dalje organl-
nju kot je že običaj za vsa .	,	ž	dve	sploim	protestnl
ostala redno konstituirana <	-
strokovna združenja.
Stališče Slovenskega gospodarskega združenja se vključuje v akcijo velike večine tržaških gospodarskih strokovnih organizacij, ki so zahtevale. da pride do volitev organov trgovinske zbornice in s tem tudi do dejanskega za-
zapori vseh srednjih in malih podjetij proti oblastem, ki niso izpolnile dane obljube glede konkretnih zahtev o izboljšanju gospodarskega položaja mesta sploh in gle-
začeli odkrito borbo proti koordinacijskemu odboru, da hi ga zrušili.
Pretekli teden je Federacija za trgovino, ki združuje vse kategorije trgovcev na debelo, razne trgovske agente in zastopnike, hotelirje, lastnike javnih lokalov in špediterje, zavzela odkrito stališče v obrambo sedanjega vodstva •'•trgovinske zbornice in je posredno napadla koordinacijski odbor, češ da hoče f silo prisiliti nekatere člane federacije, ki so tudi v Koordinacijskem odboru, naj izstopijo iz konzulte trgovinske zbornice. Hkrati pa je vod-
de zahtev o omilitvi davčne-; stvo Združenja lastnikov jav-
ga pritiska nad srednjimi in malimi podjetji. Ti dve zapori in celotna protestna akcija koordinacijskega odbora
stopstva vseh tržaških gospo-1 gredo na živce predvsem ožji
PO ENAJSTIH LETIH ODSOTNOSTI
Tudi „Saturnia" zopet v tržaškem pristanišču
Ladjo, ki je priplula v pristanišče ob 19.15, jo na obali ori Pomorski postaji pozdravila velika množica
Včeraj ob 19.15 je priplula v tržaško pristanišče po e-najstih letih odstotnosti tržaška prekooceanska motorna potniška ladja «Saturnia». Ob tej priliki se je na pomolu ob pomorski postaji kljub mrzlemu vremenu zbrala o-krog 3-4.000 glava množica ljudi, ki je pozdravila pristajajočo ladjo. «Saturnia» je bila slavnostno razsvetljena.
Z vrnitvijo »Saturnie« je dokončno obnovljena tradicionalna potniška proga med Trstom in Nevv Yorkom, kar bo nedvomno mnogo prispevalo k okrepitvi tržaškega gospodarskega položaja. Njena vrnitev pomeni pomembno zmago tržaškega prebivalstva v borbi za okrepitev tržaškega pomorstva. Vrnitev »Saturnie« in «Vulcanie» pa mora predstavljati le prvi korak, saj morajo tema ladjama slediti še ostale tržaške ladje, ki naj okrepijo tudi tranzitni tovorni promet med Trstom in prekomorskimi pristanišči in omogočijo ugoden Med vožnjo z vespo po Sta-razvoj pristaniške	dejavnosti,	ri istrski cesti je 26-letni u-
Ogled ladje bo	tokrat	do-	i radnik Divio Carnili s K >-
voljen brez	posebnega	vabi-	j lonkovca trčil v neko žensko,
la na osnovi	vstopnice,	ki	bo	ki je hotela tik pred njim
stala 100 lir.	prekoračiti cesto. Tako on
kot ženska sta padla na tla in medtem ko se je ženska pobrala in se oddaljila, se je moral Carnili zateči z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga zaradi hudega udarca na glavi z verjetnimi kostnimi poškodbami in možganskim pretresom pridržali na II. kirurškem oddelku. Zdravniki so si sicer pridržali prognozo, vendar imajo upanje za njegovo okrevanje.
kom «Alfa Romeo« last CRDA. Ban je sicer v zadnjem trenutku zavil na stran, vendar je vseeno trčil v polkovnikov avtomobil in ga potisnil naprej čez rob strmega pobočja, medtem ko se je njegovo vozilo ustavilo poševno na cesti, K sreči se polkovnikov avtomobil ni prevrnil, kajti v nasprotnem primeru bi morali gotovo zabeležiti kako žrtev. Kljub temu pa so polkovnika in poročnika ndne’in!i s policijskim avtomobilom v bolniš. nico, od jeodet so poveljnika polka, ki ima svoj glavni stnn na našem ozemlju, odslovili, medtem ko so poročnika zaradi hudega udarca na plavi z možganskim pretresom' pridržali s prognozo okrevanj« v 10 ali 20 dneh na II. kirurškem oddelku.
Polkovnikov avtomobil je utrpel zelo veliko škodo, tovornik ladjedelnic pa manjšo.
Prometna nesreča
Prisebnost rešila poveljnika 82. pešpolka
52-letni polkovnik Francesco De Martini, poveljnik 82. pešpolka. mora biti res dober šofer, če se mu je posrečilo kljub 20-metrskemu drsenju po strmem pobočju obdržati avtomobil v normalnem položaju. kar je brez dvoma tudi zasluga prisebnosti. Polkovnik je namreč včeraj kmalu po 17. uri šofiral svoj avtomobil »Alfa Romeo« po Trbiški cesti proti mestu. Poleg njega je sedel 32-letni poročnik Calogero Tedesco iz istega polka. Nekako v višini gostilne «AUa Gloria* je polkovnik zavrl avtomobil, ker je pred seboj opazil na obeh straneh ceste otroke, ki »o se igrali.
Ta manever pa je presenetil 35-letnega Josipa Bana
nih lokalov prijavilo svoj i* stop iz koordinacijskega odbora zaradi njegovega stališča do trgovinske zbornice. Kot smo že poročali, je skupščina lastnikov javnih lokalov potrdila sklep vodstva o izstopu iz koordinacijskega odbora.
Sklep Združenja lastnikov
javnih lokalov ima samo en cilj; izzvati krizo v koordinacijskem odboru ln povzro1* čiti njegov razpust. Ce se še dobro spominjamo, je Federacija za trgovino takoj po svoji ustanovitvi v Trstu baje že tedaj zahtevala naj Združenje lastnikov javnih lokalov izstopi iz koordinacijskega odbora. Zaradi odločnega nastopa proti temu pritisku večine lastnikov javnih lokalov pa je združenje tedaj ostalo član omenjene federacije in hkrati tudi član koordinacijskega odbora.
Zdi pa se. da Je izstop te-i ga združenja iz koordinacijskega odbora izzval precejšnje zaprepaščenje med velikim številom članov združenja, ki se popolnoma strinjajo z akcijo in delovanjem koordinacijskega odbora, ki odgovarja njihovim težnjam in zahtevam in je zaradi tega že velik del lastnikov javnih lokalov, ki so člani združenja, protestiralo proti sklepu vodstva. Zdi se, da je bil t.ydi že sestanek skupine lastnikov javnih lokalov, ki mislijo izstopiti iz združenja in skupno s drugimi lastniki, k.i niso člani združenja, ustanoviti novo združenje, ki naj bi takoj postalo član Koordinacijskega odbora srednjih in malih podjetij. Hkrati pa novo združenje ne bi pristopilo v Federacijo za trgovino. Ustanovitev tega združenja pričakujejo že v prihodnjem tednu, ko bodo baje sklicali ustanovno skupščino in izvolili svoje vodstvo. NoVo združenje naj bi takoj postalo tudi član Mestnega odbora za prosto cono.
Odpor članov Združenja lastnikov javnih lokalov proti svojemu vodstvu, ki je sklenilo zapustiti koordinacijski odbor, jamči, da se za sedaj namere določenih reak-
ni posrečilo preprečiti nezgode. Zaradi ostrega zavitja je Pavši^ zadel v pločnik in v precejšnjem loku odletel s kolesa ter padel na tla.
Z rešilnim avtomobilom sc. ga kmalu odpeljali v bolnišnico, kjer so ga ob 16.45 poslali na ortopedski oddelek. Tu so mu ugotovili izpah z verjetnim zlomom levega zapestja ter razne praske po rokah in nogah, zaradi česar so ga pridržali s prognozo okrevanja v 15 ali najkasneje v 30 dneh.
Z roko med kolesje stroja
Med flelom v neki trgovini v Ul. Crispi se je 16-letni vajenec Doriano Perian iz Ulice Marconi št. 8 včeraj ponesrečil, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi ran na prstih desne roke pridržali s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na ortopedskem odde'lku.
Peran, katerega so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom, je zdravnikom povedal, da mu je gospodar naročil, naj zmelje nekaj polenovk. Naročilo je hotel izVršiti in ko je spravil polenovko v poseben stroj, je z roko zašel med ko lesje, ki ga je ranilo.
pogajanj in morebitpa »kle-
nitve pogodbe.
Zato je predlog ravnatelju
Esso Standard v Trstu propaganda v korist omenjenega združenja, ki ima v Trstu samo dva člana. Hkrati pa t« propaganda še enkrat potrjuje, da je omenjeno združenje delodajalski sindikat, ki deluje le v korist delodajalcev. Pri tem je treba tudi poudariti, da glavno ravnateljstvo Esso Standard najbolj odločno vztraja na odklonilnem stališču do zahtev delavcev v pogajanjih za sklenitev kolektiv, ne vsedržavne delovne pogodbe, tako da je prišlo zaradi tega v spor celo z drugimi industrija petrolejske stroke, ki so bolj popustljivi pri teh pogajanjih.
Glavno ravnateljstvo podjet. ja Esso Standard je pač hotelo s sklenitvijo pogodbe v okviru podjetja dokazati, da je sklenitev vsedržavne kolektivne pogodbe odveč ter da lahko samo ne glede na kolektivno pogodbo nekoliko izboljša delovne in mezdne pogoje. Delavci pa seveda ne morejo sprejeti takega ravnanja, ker bi pomenilo tudi cepljenje delavskih sil, kar bi se kasneje prav gotovo nad njimi samimi maščevalo.
Spričo tega je sindikat pe-lavcev Delavske interveniral ln uradu za delo. Hkrati je zahteval takojšnje sklicanje predstavnikov podjetja in sindikatov, da bi razpravljali o tem Vprašanju. Ravnanje ravnatelj« tržaške rafinerije Esso Standard je tudi v nasprotju z ustavnim’, določbami. Delavcem hočejo vsiliti neko združenje, za katerega ne marajo in jim pri tem ovirajo svobodno izbiro sindikata.
s skupscine delavcev
■AQUIUEa
Za odločnejši nastop v pogajanjih z industrijci
Delavci rafinerije Aquila so se sestali na skupščini in razpravljali o pogajanjih za sklenitev nove kolektivne delovne pogodbe, ki se že dolgo vlečejo, ker delodajalci nočejo sprejeti njihovih zahtev. Kot smo že pisali, so vsi trije sindikati tudi napovedali 48-urno
uradih naprodaj spominski
znamki v vrednosti po 25 in 60 lir, ki so jih izdali ob 50 letnici ustanovitve mednarodnega kmetijskega instituta oziroma desetletnici FAO. Znamke bodo za frankiranje veljavne do 31. decembra 1956, zamenjalo pa se jih bo lahko do 30. junija 1957.
Vojna
škoda
V KMETIJSTVU IN NEPREMIČNINAH Posredovanja iH informacije pri: A.T.A. - Ul. Š. Nicolč 3/a
stavko, ki pa so jo preklicali, ker Je ministrstvo za dalo obljubilo, da bi posredovalo v
S krampom se je udaril I Delavci so na skupščini
Včeraj zgodaj popoldne so spr^el.i.. resol}*(CV®'
Ilničsrii Rdeče« križe nn naslovili na ItaTijartski sindikat petrolejskih delavcev (CGIL) in na ostala sindikata delavcev iste stroke. V reso-
bolničarji Rdečega križa po telefonskem obvestilu odšli z rešilnim avtomobilom do Tlga Valmaura, kjer jih je pričakoval 41-letni Renato Flego iz Ul. Giuliani, katerega so morali odpeljati v bolnišnico.
Flego je namreč kopal neko jamo na račun mestne občine in pri tem se je mož udaril s krampom po zatilniku. Ran« ni bila tako huda. kot je Flego mislil in so mu jo zdravniki samo obvezali
Nezgoda na delu
Tudi 27-letni strugar Mario Stoper iz Ul. Campanelle je moral okoli '21. ure v bolnišnico, ker se je med delom v tovarni strojev ranil v levo roko.
Stoperja so pridržali na II. kirurškem oddelku, kjer bo verjetno ostal 10 ali največ 20 dni;,
luciji pravijo, da so iz poročila o pogajanjih na ministrstvu za delo za sklenitev nove kolektivne delovne pogodbe ugotovili, da industrijci namenoma zavlačujejo pogajanja, da ne bi ugodili pravičnim zihtevam delavcev. Zato pozivajo tržaški petrolejski delavci vse tri sindikate, naj odločno nastopijo na prihodnjih pogajanjih na ministrstvu za delo. Cepa hi industrijci tudi na teh pogajanjih vztrajali na svojem odklonilnem stališču, tedaj so delavci pripravljeni stopiti v stavko.
Novi znamki
Pokrajinsko poštno ravnateljstvo sporoča, da bodo od danes naprej pri vseh poštnih
Zadaja pot Marije Piščanc
Včeraj popoldne je bil na Katinari pogreb pokojne Marije Piščanc, matere katinar-skega župnika Antona Piščanca. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, skoraj vsi farani, pd tudi mnogo ljudi iz mesta in bližnjih vasi, ki cenijo č. g. Piščanca in so poznali blago pokojnico.
Žalni sprevod je krenil iz župnišča, kjer je pokojnica živela pri svojem sinu in umrla v starosti 99 let. Med žalnim obredom, ki ga je opravljalo cionarnih krogov ne bodo u-1 več duhovnikov, je v cerkvi
Z žerjava |e
z rešilnim avtom miljske- j P°diet,i ga Rdečega križa so ob 22. uri pripeljali v bolnišnico 25-letnega Severina Nevija iz Ul. Battisti v Miljah, ki je izjavil, da je medtem ko je šel po lestvi žerjava v ladjedelnici Sv. Roka nerodno stopil in zaradi tega padel s treh metrov višine na tla.
Ker so mu dežurni zdravniki ugotovili globoko rano
resničile in da jim ne bo niti s to potezo proti Koordinacijskemu odboru srednjih in malih podjetij uspelo zrušiti ta organ, ki združuje srednja in mala podjetja in ki se že več kot tri leta bori za interese 13.000 tržaških
iz Konkonelske ulice na Opči- na desni nogi so ga sprejeli nah. ki je sledil polkovniku- na II. kirurškem oddelku, vamu avtomobilu s tovorni-j Okreval bo v 7 ali 10 dneh.
Kolesarjeva nezgGda
18-letni dijak Rudolf Povšič iz Ul. Commerciale 59-61 se je včeraj popoldne vsedel na svoje kolo in se spustil po cesti proti mestnemu središču. Daleč pa ni prišel, kajti ko je opazil, da prihaja iz neke stranske ulice tovornik je mladenič ostro zavil na stran. S tem je sicer preprečil trčenje v tovornik, vendar se mu
pel domači pevski zbor, z občutenimi besedami pa je opisal lik vzorne matere č. g. Malalan. Krsto je nato prenesla na domače pokopališče skupina vaščanov. Razvil se je dolg sprevod; najprej številni venci, nato šolski otroci, domačini, odrasli in mladina, za krsto so stopali s č. g. Piščancem svojci pokojnice ter drugi sorodniki, za njimi pa še dolga vrsta ljudstva. Tudi na pokopališču je zapel ne kaj žalostink domači pevski zbor pred odprtim grobom.
Vsi, ki so drago pokojnico poznali, so upali, in so bili skoraj prepričani, da ji bodo lahko čestitali ob njeni stoletnici roj.flba. Čeprav je v svoji dolgi življenjski dobi večkrat preživela grenke trenutke, je ostala vedno krep-
ka in dobre volje; tudi starost je prenašala z vedrino, dokler je ni v kratkem strlo.
Rodila se je v Rihemberku, v družini, ki so jo poznali te tedaj, pred skoraj J00 leti po vsej Vipavski dolini zaradi gostoljubnost i in narodne zavednosti. K njim je rad in pogostoma zahajal Simon Gregorčič, ko je bival v deželi rajsko mili in Piščančeva mamica je vtčkrat rada pripovedovala o goriškem slavčku. Bila je vzorna mati, skrbna in delavna, preprosta in vljudna, gostoljubnost pa ji je bila že v krvi kot vsem iz njene družine. Ze od svojih mladih let je bila zavedna Slovenka in taka je ostala do svojega zadnjega dneva ter v takem duhu vzgojila svojih petero otrok. Čeprav je bila že v letih, ko se je naše ljudstvo borilo za življenje in smrt proti okupatorju, je pokojnica takoj razumela, na kateri strani je pravica, pomagala je partizanom, jih skrivala in jim nudila hrano in dobro besedo. Ob neki priložnosti pa se je pogumno postavila po robu zloglasnemu krvniku Co. lottiju, ki je tam razsajal s svojo bando.
Naj ji bo lahka domača zemlja; č. g. Piščancu in ostalemu sorodstvu izrekamo naše najgloblje sožalje.
Delavci pivovarne Dreher zahtevajo doklado za menzo
Enotni tovarniški odbor pivovarne Dreher je predložil ravnateljstvu zahtevo po izplačilu doklade za menzo in zaostankov. Ravnateljstvo je delavcem odgovorilo, da se bodo po njegovih informacijah 15. t.m. začela v Rimu pogajanja v zvezi s to doklado ter da pričakuje izida teh pogajanj.
Nesreča na parniku
Zaradi rane na glavi, bruhanja in možganskega pretresa so včeraj v prvih popoldanskih urah pridržali na II. kirurškem oddelku 26-letnegn pomorščaka grčkega porekla Izidorosa Mathioidisa, ki je vkrcan na grškem parniku »Teoforos«.
Pomorščak je bil zaposlen v skladišču parnika, ki je zasidran v novem delu pristanišča in ko je bil najbolj zatopljen v delo, ga je udaril po glavi kavelj žerjava in ga podrl na tla. Nemudoma so o nezgodi obvestili osebje Rdečega križa, ki je prišlo popone-srečenca z rešilnim avtomobilom. Moža je bilo težko potegniti iz skladišča, zaradi česar so ga naložili na nosilnico in ga nato z žerjavom potegnili najprej na krov in ga nato spustili na pomol, kjer so ga položili v avtomobil in ga odpeljali v bolnišnico. Ce ne bo komplikacij, kar zdravniki skoraj izključujejo, bo Mathioidis okreval v 8 dneh.
Razstava J. Calotta
Občina javlja, da bo danes ob 18. uri otvoritev razstave Jacguesa Calotta, ki bo razstavil čmo-bele reprodukcije.
( GLEDALIŠČA
GLEDALIŠČE VERDI
Prihodnjo nedeljo ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert orkestra milanske Scale pod vodstvom dirigenta Guida Cantelli-ja. Na sporedu so Vivaldi, Brahms, Casella in Debussy, Danes in jutri prodaja vstopnic za člane koncertnega združenja, od petka dalje pa bodo pri gledališki blagajni prodajali vstopnice tu<Ji za nečlane.
— ■ ■■ ■■ « .. .
Stev. 10 revije
NAŠA ŽENA
dobite pri običajnih prodajalcih.
Stane 75 Dr
Ljudski* prosi veta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar«. Danes ob 17. uri bo vaja mešanega pevskega zbora.
Prosvetno društvo «S. Škamperle« javlja, da bo 10. t. m. ob 20. uri Vlil, redni občni zbor v društvenih prostorih na stadionu »Prvi maj«, Vrdeiska cesta 7
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojnega Stefana Clbica daruje Lidija Kapun-Soolč 500 lir za Dijaško Matico.
Od vcerai do danes
llujd’1 v A. Sivim 1 IN POKUtllt
Dne 1. ln 2. novembra se Je v Trstu rodilo 17 otrok, porok je bito 6, umrlo pa je 21 oseb.
POROČILI SO SE:	trgovec
Aron Lazzaro Tisminiesky m gospodinja Norma Marchesini, elek-tr omeli amili elemente laruas in gospodinja Ltliania Radonu, bolničar Ivio Corsi in gospodinja Giovanna Cermeili, finančni »tiaž-nik Severino Renzi in uradnica Bruna Settimo, mehanik Lucianu Goi« hi gospodioJa Stetania Simonovič, mehanik Silvio De Casran-Russo in bolničarka Laura Fabian.
UMRLI SO: 65-letni Giacinto Buitton-Fpnleglier. 69-letna Filo-mena Dam tam vd. Antonini, 'til letna Eufemia Bronziu, 79-letna Josipi n a Gerbič, 48-1 c. n a Maria Sgorbissa por. Vesetli. 73-letna Alojzija Tomažič vd. Vodopivec, 64-letn i Antonio Zuocon, 62-let-ni Ersilio Salini, 99-letna Marija Bavčar vd. Piščanc, 87-letm Do-menico tJeraus, 78-tetni Antonio Sersa. 65-letm! Nicolo Savi. 75-letnl Just Cok, 65-letni Valfro Sartori. 80-letna Katarina Kovačevič por. Budrovič, 53-letna Maria Balanza por. Ferluga, 51-letnl Elija Žerjal, 55-letni Giuseppe Suard. 68-letni Lorenzo Cumbat. 58 tet ni Giovanni Benus-si, 69-letni Luciano Piccoli.
VREME VCEKAJ
Naj višja temperatura 12,7, najnižja 6,2, ob 17. uri 11,8 stopinje. zračni tlak 1016,7 stanoviten, veter 11 km na uro z vzhoda-severovzhoda, vlaga 71-od-stotna, padavine 1,8 mm. nebo 9 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,1 stopinje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi. Ul. Cavana 11- Al Galeno, Ut. S. Cllino 36 '(Sv. Ivan); Alta Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravasini, Trg Li-berti 6: Harabaglia v Barkov-ljah in Nlcoli v Skednju.
Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKE) IN NACIONALNO HLAG0 ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NA.INIŽJIH CENAH
Z NAKUPOM DOBREGA BLAGA PRIRBAKIli DENAR!
GbiSčite
MAGAZIN
ANGLEŠKEGA BLAGA
j IlUttjcizzino offe
SKLADIŠČE: TRST - Ulica S. Nicolo Stev. 22 - tel. 31-138 G&hnculte ko itn najb o&eftno ali pibtnei*0
VIA G
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
bo uprizorilo danes 3. novembra ob 16.30 na KONTOVELU
mladinsko igro Oskarja Wuhlerja
„Pastirček Peter in kralj Briljantin“
V nedeljo 6. novembra ob 17. uri v dvorani na stadionu nPrvi maju
Eduarda De Filippa
«FILlJlfNAMARTURANO»
PLANINSKO DRUŠTVO SEŽANA
priredi v soboto 5. nov. ob 20. uri v prostorih hotela Triglav
PLANINSKI PLES
Na sporedu srecolov in šaljiva pošta
VLJUDNO VABLJENI !
GLASBENA MATICA TRST
V SOBOTO 5. t, m. ob 20.30 v dvorani stadiona « PRVI MAJ »
javna produkcija gojencev Glasbene šole
s sodelovanjem gojencev Srednje glasbene šole in šole «Center» iz Ljubljane Nastopajo gojenci oddelkov za solo petje, klavir, violino, čelo, flavto, oboo in klarinet ter šolski orkester.
Prijatelji mladine vljudno vabljenj.
Sporedi bodo na razpolago enO uro pred pričetkom.
SKOZI TEMO IN ViHAHJE S PESMIJO V NOVE ZAME...
je naslov spominske razstave slik združene z razstavo umetniških posnetkov, ki jih je napravil
MARIO MAGAJNA
Otvoritev razstave bo v nedeljo 6. t. m. ob 10. uri v Ul. Montecchi 6-III.
Vabljeni vsi prijatelji P D »Ivan Cankar«
6. t. m. ob 18. uri bo v Ui. Montecchi 6
prosta deselletnice PO tan Cankar«
Po kulturnem sporedu PLES Vabljeni vsi člani in prijatelji
Za vaše malčke je dospela in je v prodaji pri običajnih prodajalcih štev. 2 revije
PIONIR
Stane 20 lir
Rossetti. 14.30: »Vera Cruz«, G. Cooper In Burt Lancaster,
Ezcelsior. 14.30: »Lepa mlinarica«. Sophia Loren in Vlttorio De Slca,
Fenice. 14.00: »Don Camlllo ln on. Peppone«, Fernandel. Gino Cervi, Leda Gloria.
Nazionale. 14.30: «Lepotlca iz Rima«. Silvana Pampanini.
Fllodrammatlco. 14.00:	»Tujka«,
Greer Garson, Dana Anttrevvs.
Supercineina, zaprto zaradi obnove.
Areobaleoo. 14.30:	»Dolga siva
vrsta«, Tyrone Povver, Mau-reen 0’Hara.
Astra Rojan. 16.00: »Nevidna patrulja«, J. Wayne, A. Qulnn.
Capitol. 14.00:	«Most v Toko-
Riju«, VViliiam Holden.
Crlstatlo. 16.00: »Zelen ogenj«, G. Kelly, Stevvart Granger.
Grattrcielo. 13.30: »Najlepša žena na svetu«. Gina Lollobrigida.
Alabarda, 14.30: »Irski upornik«, Rock Hudson in Barbara Rush.
Ariston. 15.00: «Jetn>iki neba«, J. Wayne. Claire Trevor.
Aurora. 13.00: «Sedmero nevest krinko«, P. Friend.
Armonia. 14.00: »Nad nami — morje«, J. Mills, J. Greyson. in Hovvard Kati.
Garibaldi. 14.00: «Krik krvi«. T. Morgan M. Zetterling in tnala M»ndy Miller.
Ideale. 15.00: »Malaga«, Maurecn 0’Hara.
Impero. 15.00:	«Ona». Marina
Vlad.v, Mladoletnim prepov.
Italla, 14.30: »Zena Je enaka za vse«, Nadia Gray. Lea Pado-vani.
S. Marco. 16.00: «SijaJno poslanstvo«, Jane Wyman in Rock Hudson.
Kino ob morju. 15.00: »Zaporni nalog«, Jack VVebb.
Moderno, 16.00: #Divji nokturno«, B. Stanvvvck, F. Mac Murrav.
Savona. 14.00: »Ščepec sreče«, Doris Day in R. Cummings.
V la le. 14.00: «Ob 10. uri pevska ura«. Claudio Vina.
Vlttorio Veneto. 15.00: «Pred orkanom«, Van Heflin. Aldo Rav
Azzurro. 14.00: »Njena čast je vpila po maščevanju«. Rock Hudson, Doma Reed
Belvedere. 14.00: «Koclšsov sin«, R. Hudson in B. Rush.
Marconi, 14.30:	»Potopljeni za-
klad«. J. Russell, G. Roland
Massimo. 14.00: «Pokol 7. p. konjenice«, Dale Robertson
Novo cine. 14.00: «Tujec», G. Peck.
Odeon. 15.00: »Razporoka iz ljubezni«, C Ing e, Egger.
Radio. 14.30: »Železna rokavica«, R Staek in U. Thiess.
Venezia. 15.30: «E1 gringo«. John Pavne.
Skedenj. 16.00: «Deviška kraUlca«
Kino na Opčinah. 16.00: »Ogenj in meso«.
RA D i O
ČETRTEK, 3. novembra 1953 TIWT POhTAJA A
8.30 Lahke melodije; 9.00 Slovenski motivi; 9.30 Glasba za godbo na pihala; 11.10 Priljubljene lahke melodije; 11.47 Razne ritmične popevke; 12.15 Li-liovšek: Fantazija na slovenske narodne motive; 12.35 Schubert: Rozainunda; 12.45 Jugoslovanski motivi; 13.30 Koncert pestre operne glasbe; 14.30 Lahki orkestri;
15.00 Prokofjev: Aleksander Nav-ski kantata; 15.30 Schubert: Fantazija v C-duru; 16.00 Dramatizirana zgodba - D. Petkovšek: »Sveti Just«; 17.00 Koncert sopranistke Mire Nedeljkovič; 17.50 Mascagni: »Cavaileria rusticana«, opera v 1 dejanju; 19.00 Dunajski motivi; 19.15 Predavanje; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Slovenski podeželski motivi; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 20.30 Uerlinovi motivi; 21.00 VVagner-Beiičlč:	»Parslfal«; 21.30 Orkestra Phil Spitalny in Fred Wa-ring; 22.00 Glasbeno predavanje;
22.30 Iz operetnega sveta; 23.00 Nočni ples.
T U M I' I.
9.25 Chopinove maiurke igra Pianist Luciano Gante; 11.30 Operna glasba; 13.15 Glasbeni-album; 17.30 Glasba v Ameriki; 21.05 Ugo Bebti: »Počitniški kraj«, komedija v 3 dej.
■4 41 I* It It
Slovenska poročila: 6.30	7.45
13.30. 14.30	10.30	m 23.30
llrvatska poročila: vsak dan ol' 20.20
lialljauska poročila: 6.15. 12.30
19.00 m 23 00
6.00 Jutranja glasba: 7.00 Jutranji koledar, vremenska napoved. napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.30 Za naše žene; U.30 Opeietne melodije; 11.45 Danilo Bučar: Zumberška rapsodija; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 V ritmu polke in valčka igrajo narodni ansambli; 17.13 Pesmi za vsak dan; 17.30 Uverture In baleti; 18.10 Glasbeno okno; 18.30 Jugoslovanski zbori; 19.15 Šport; 20.00 Prijetne melodije: 20.40 Solisti in ansambli narodnih pesmi; 21.30 60 minut po pisanem svetu operne glasbi";
22.30 Za ples.
i> i, o v k m i .i a
327.1 m. 202.1 m. 212.4 m
Poročila ob 3.00.	6.00	7.00
13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00.
11.00 Radijski koledar; 11.05 Gospodinjski nasveti; 11.15 Z glasbo po svetu; 12.00 Opoldanski operni koncert; 12.40 Narodne pesmi poje moški zbor »France Prešeren« 13.30 Spored popularne orkestralne glasbe; '15u5 Igr* zabavni oktet; 15.30 Iz mladinske književnosti: Med dvema žreloma; 15.45 Poje ženski vokalni kvartet; 16.00 Gospodinjski omnibus; 16.10 Glasbene ugank»; 18.10 Ciklu« samospevov; 18.45 Orkester A udre Kootelanotz; 20.00 Mladinska oddaja; 20.20 »Četrtkov veter« dornatm pesmi ln napevov - sodelujejo priljubljeni
ansambli In solisti:	7
rami večer: Iz lirike volucije; 21.30 M. Ravel: ^ podobe Klasinc.
11.30 M.	R0|
izvaja pianist
rNMšVISBIJA
17.30 Spored za otrojj* ,j>rf ček za modelarje In	pjj
senečenje«; 18.30 Kaj sWp jlJ
svetovalnica; 20.30 VSSPi jj.Ot »Tipi s potovanta«, varic1'-Novi filmi; 22.15 Mave«1™1
r H	S T
Ul. sv	Fran.
člška 20/iU tel. 47-338 sprejema m.
serate.	malt	»	^
oglase,	osmrtnic* m	j 5*
od 8. do 12.30 in od 18. ure.
ZOBOZDHAVNJSK1
AMBULATOflU
Dr.A.M.San«f
>
zobozdravnik- k'ru.r‘s Ustne in zobne bo»
zobne proteze, jj, Sprejema od 10. , in od 15. do l*' <».11. Ulica Torrebtancu Ttfi) (vogal z Ul. C»fflu tel. 37-11*
SALON GODINA J „
FRIZER ZA DA0*
Skedenj, Ul. di SerV«1*^,
Specialna trajna on<*Rj»|i Diplomiran strokoy j(, za barvanje in ne*0. „(• Masaža — Mani^ Izrežite oglas, velJ*,l
poseben por/
JIOT0
F
Zastopnik - lil,. TKSfijI Telnlnn
Vplinjači »DELL0* Verige »ELIOSn Ferodi za zavore «FREN-IJO»
Luči »CARELLO* Kroglični ležaji — t9 Ventili in peresa **
torje	m	&
Nadomestni deli
bor za motorna in skuterje «CEAT» in «M<eD ,
ceNf
UGODNE
ADRIA EX
pB$
Ul. Cicerone 4 - te
Predstavništvo z* Radensko Slatm0-Kogaško Slatino Dobrno
 — n &
Preskrba trgov**'jh i* vadnih, turist'0 y tranzitnih vizum.,„ za J u gosi*
IZLETI )stKOf
'dl
n, Hst Prodaja voznin
odh0'
za avtobuse Milano, dnevni
0b 21	H	»red* •*
Ge.iova poned..
petek ob 21	„ tor«*'
Como Chiasso, ^ gtr četrtek, sobot delja ob 21 dpeV Videm (Udineh 1j3o P odhodi ob bJ ■
»■30-	nl odlt°
Belluno, dnevni ob 6.30	0db°^
Treviso, dnevni ob 8.30
DARILNE PAKETI*
jestvine, tkanine, kolesa, radio &m parate, Šivalne stroje in vse drugo potrebščine za gospodinjstvo pošilja
Giacomo Vatovec
TRST, Ul. Torreblanca 19
DELAVNICA MEHANIČNIH IZDE*-K
A. Fabian!
THST — UL ČOHU l — TEL- -»•	f
specializirana za izdelavo motorjev Diesel,	goV*11'
podjetjih, revizije, mehanične izdelke, <>bde>
avtogeno in električno varjenje ,tr«* Popravila na krovu: motnijev Diesel. P*r D()goU In kotlov ter vseh pomožrith naprav Prl strojih In napravah na krovu.
- ^ORSki
vprašanje v svojem razvoju
mičnosti ie v ' ';.................
roZevalnem lekirovanju
ffn°st tradicionalnih stališč - Napredek od Berlina do Ženeve a združitev in evropska varnost eno vprašanje ■ Mnenje SZ: evrop. tQfnost je prva, vprašanje nemške združitve je stvar Nemcev samih
'•V* bilo še enkrat poki ilr^o je tako imenova-
vPrašanje eno naj-tajL en'h v celotni osred-^ ^vnopolitični probie-ustrezne rešitve Vranja si je skoroda tij,e Omisliti pozitivno aasPr°tuj°čih si med-\ odnosov v smislu n°rrr'alizacije, to ie v !, j stvaritve pogojev, kf \ "Umi omilila medna-!%oaSprotja’ vzpostavilo Pr j,tvar-ia*no sodelovala dr mednarodne skupit^ ,av in posameznikov.
%
. iasni
'«an
o je torej, da bf
^ le v takem primeru 'fltVe'1 PrePrečilo proces po-'ti. ,JPed narodi in drža-tlov, Pak bi je bolj za. Jt,j Protja med temi, kar Ig j alej ponovno pn-ojnih° Poravnavanja meJ-> v !vra^Unov z oboroženo to et°vnem obsegu. Kaj taji Pon,enilo ob trenutni lpt|ja2v°ja vajne tehnike ■’ n9 ° nainovejših izsled-
tXto°droč-iu atomske in iiti n.e energije, si ni tpl0, aamisliti, ker bi bi-iVoh ° razdejanje straš-jjj 0Qega v najbujnejši
reSitve nemškega !'tata' ?.ta od vsega začet-n 'ali dve tezi: sovjet-ti|i|s apadna. Prva je te-X zaključku, da je ’l„ ra*deljena zaradi spo-Nomnesporazumov med j). 'n Zapadom. Po-? ort* 0 Potemtakem ta zagotoviti v iri nakar bi kot pota^ ega prišlo tudi do i( e Nem4ije Nasprotno lljlj, Padne siie postavile X v ' da e razdeljena Si Var°k ne Pa posledi-% .'bed Vzhodom in Za-Jk J1 da je za odpravo °sov v prvi vrsti ‘I t , Nemčijo združiti. G-\ v 0 različnih gledanj
\o anie so se nanizal'
fc** razvoju vsi tisti tj elementi in tčžave.
11 0s,«j ne samo onemo-! 'Ha]?°razum» amPak so. vt1’ Sa so se nasprotja ^Vj^trevala in se samo
* * mrtve točke sploh \ °r Premaknilo. i.V^r|§lo do izraza tudi Mk-r k°hferenci 1. 1954,
4u ’ navzlic prvič po-l| resnemu stremlje-SV'60 naiman3ž> uspeh, it 'i v. Sv°je teze, po kartale razdeljena Nem-A Posledica neurejenih ( ed Vzhodom in Za-
itSeta v zvezi s tem
V,,lite Predvsem zahtevajta qv kolektivnega spo-( evropski varnosti, Vrtali*?. °b sodelovanju o-V* Zai Ustan°vila v;se-t'VU» Pasna vlada, ki bi j.11 ts Molilni zakon, ve-
V veliL?° Nemčijo. Vtem
Im ta s'^e d°j°^Ne vse jj. členitev mirovne
V ittiji 1 bi jo morala polk tipvlada. Za-jjX0	država	začela
t\^tionirati.
\*ah‘ev»iemu Je zaPadm
H *vobnj predvsem iz-\X«n0 ndl volitev za Vkuj ’ nakar naj bi no-'tajJ in j)Parlament izdelal Si vi Se sestavda V8p-
!V tli ’ ki bi lahk0 Sfchkin. Zavrnila sprejete
■ tki' Vrš i obveznosti obeh Hi “'‘lev* b‘ se P°6ajanja
't bi s rairovne pogod-
V Vji® Podpisala in sto-\ Ste „V?' Dotlej razme-> pile Nemčiji pa bi se
nNi .
' „? Obj sta tudi stališči, ki
kOisški n‘ zavzel1 *le-\ Xije i položaj združe-
Sj.Nem,.0 zaPadnem na-
■V P'*i v X. 'ooele pravi-
jvojaške in poli-
kakorP°KSV“jem preu' \ <to iae. 1 tudl imela ’• ,v	v°iske,	dasi-
r>0čen;lenem obsegu in ,Ve	nadzorstvom,
X šilita “Vno ne P°iavl1 j i ^rtv, zem. Po sovjet-
pristna3. bi Nemčija ne s‘°piti k nobenim
b\0iVezam anim in V0" i S 1 oK ’ a razPolagala "li z°r°zenimi silami,
S „VamoSHhranitev no' i ok eia u V ‘n varnosti S tamL akor ‘udi. mož.
Vavtr^emtdija rhd letalsklmi
• 'ta» a*izivJ morala bi-!£\nien° nev-,* siig zagotovile
Cf’ <' med Eisenho->>n v n|nom, Edenom
!“Caknih ?neVi se je- k0
> *tr bokazoi6®8 vPrašanja,
Odsto0’ k#k° teŽk0 II1 tah b ha* ?ata °d *vo-Kkadpih ,i]	- Predstav-
‘Si Pri teJ 80 *“ enkrat l,N»udtuiiti m da Jc treba X i°titi	in	“p
•„V.yathosti vpraianja ev-‘"ie kki ,Usi P“- >da •n* je va,v
’ a združitev
so
enci
stališč, in sicer, v kolikor so obstoj -obeh Nemčij priznali za konkretno stvarnost in niso več' vztrajali na nevtralizaciji Nemčije, ko bi se ta enkrat združila. Prav tako so tudi pristali, da se v kolektivni varnostni sistem vključita i Vzhodna i Zapadna Nemčija, ki bi potemtakem morale i-m$.ti svojo vojsko, kot so to zapadne sile predvidevale za Zapadno .Nemčijo, a .SZ za Vzhodno.
Zapadne sile nasprotno tudi na prvem sestanku v 2enevi niso hotele ničesar čuti o kolektivni varnosti, pač pa so Sovjetski zvezi ponudile, da ji glede njene varnosti dajo dojočene garancije. SZ je to zavrnila, češ da ne gre samo za njeno, ampak za splošno varnost, da gre z eno besedo za atlantski pakt. Na to sc zapadne sile odgovorile, da o likvidaciji atlantskega pakta in ZEZ ne more biti govora, ker da so te organizacije izključno obrambnega značaja. Nasprotno pa je SZ mnenja, da gre za napadalne organizacije. Kar zadeva atlantski pakt, se je izrazila, da bi ts vendar mogel obstajati še kaki dve ali tri leta, to je v času prve faze uresničevanja kolektivnega varnostnega sistema. Isto bi veljalo za varšavski pakt, ki je protiutež atlantskemu, dasi povsem o-brambnega značaja. Ko bi nastopila druga faza uresničevanja sistema kolektivne varnosti, pa bi se odpravila tako atlantski kot varšavski pakt.
Takšno je bilo stanje glede rešitve nemškega vprašanja, kot sd ga štirje rtačklniki vlad dosegli’ na svojem prvem sestanku julija meseca. Vendar te iz napotkov, ki so jih ob koncu $g>tanka štirje načelniki vlad sprejeli za osnovo nadaljnjih pogajarij med štirimi zunanjimi ministri, razvidno dii sO zapadne sile pristale na povezavo nemške združitve in ^v^opske varnosti ,v. eno samo vpraškiiie.
Dne 27. oktobra se je v Ženevi začela že na prvem ženevskem sestanku predvidena konferenca štirih zunanjih' ministrov, ki bi se imeli praktično lotiti tega, kar so štirje načelniki vlad julija nakazali samo v splošnih obrisih. Nemško vprašanje in vprašanje kolektivne varnosti sta ponovno am prvem mestu dnevnega reda. Ze na prvih sestankih se je še^enkrat pokazalo, da so si mnenja v tem pogledu še močno različna, vendar je treba omeniti določen napredek, izražen v tem, da so zapadne sile pristale na obravnavanj« vprašanja kolektivne varnosti.
Na osnovi zapadlega pred? loga, naj bi se združitev in sistem kolektivne varnosti izvedla hkrati. Varnostni sporazum bi stopil v veljavo postopno. Na vzhodnonemški meji bi se ustanovilo nevtralizirano tamponsko področje, ki Vzhodne Nemčije, a tudi na bi segalo na ozemlje današnje ozemlje drugih dežel, ki leče vzhodno od Nemčije. Tu h' bile oborožene sile omejene in podvržene nadzorstvu. Pri tem pa ni nič omenjeno, katere dežele bi pristopile k temu sistemu. Kar pade v oči je tudi to, da so zapadne sile tokrat povezale kolektivno varnost s prejšnjim predlogom o nevtralnem področju (Edenov predlog)
SZ pa še nadalje vztraja na kolektivni varnosti kot prvenstvenem vprašanju s tem, da bi članice varnostnega sporazuma morale biti vse evropske dežele in ZDA, kakor tudi Vzhodna in Zapadna Nemčija. Ko bi se Nemčija združila, b: tudi ona pristopila k sporazumu. Sam sporazum bi trajal 50 let. Do podpisa sporazuma bi ostala v veljavi tako atlantski kot varšavski pakt. Sovjetski predstavniki so mnenja, da bi se samo na tak način olajšala tudi rešitev nemškega vprašanja. Sicer pa je vprašanje nemške združitve, kot se je izrazil Molotov, stvar Nemcev samih, a pogoji zanjo se bodo ustvarili prav s sklenitvijo sporazuma o kolektivni varnosti ter na osnovi stikov med eno in drugo Nemčijo.
Kot je razvidno iz tega krat. kega pregleda, ni torej bistvo
Senzacionalni preobrat v Maroku
Marnkeški paša El Glaui • glavni pobornik francoske politike v Maroku - ki je naprotoval bivšemu sultanu Ben Jusefu, ga pomagal odstraniti in pregnati, se je sedaj nepričakovano izrekel za to, da se bivši sultan vrne v Maroko in ponovno zasede prestol
nasprotij toliko v tem, ali j» pivenstvena združitev ali sporazum o varnosti, marveč j® to bistvo v obstoječih vojaških zvezah, v tem, ali naj se odpravi atlantski pakt ali ne, oziroma, ali bo jutrišnja Nemčija članica tega pakta ali ne. Potrebno bi bilo potemtakem ustvariti pogoje, v katerih bi se važnost podobnih vojaških paktov zmanjšala, se pravi u-stvariti pogoje medsebojnega zaupanja, kar bi se dalo dose-či z zmanjšanjem oborožitve in prepovedjo atomskega o-rožja, oziroma vzpostavitvijo nadzorstva nad proizvodnjo jedrske energije. Tudi to je med vprašanji na tokratni konferenci v Ženevi. Zdi se, da bodo glede tega doseženi boljši rezultati.
V Beogradu se Je te dni vršil kongres jugoslovanskih kirurgov ob udeležbi zdravnikov iz evropskih in drugih dežel. Na sliki prof. dr. Kostič čita svoj referat
V torek popoldne, štiri dni pred vrnitvijo bovšega sultana Ben Jusefa z MadagasKar-ja v Pariz, se je pred dvorcem v Rabatu, kjer se nahaja pred kratkim ustanovljeni kronski svet, ustavil z zlatom in srebrom okrašeni črni ((Packard)) . marakešloega paše. Iz avtomobila je izstopil paša El Glaui in v spremstvu enega svojih sinov, Abdesadek?., naglo stopil v zgradbo. Pol ure kasneje, ko je paša s svojim sinom zapuščal palačo, se je usula za njim iz zgradbe skupina novinarjev, ki je vrgla v svet senzacionalno vest, ki je celotnemu perečemu maroškemu problemu dala novo obeležje.
Ve?t je dosegla MarakeŠ in Medino še preden je dospel paša; in ko se je naslednjega dne El Glaui vrnil v svoje mesto, so ga sprejeli bolj svečano kakor kdaj koli prej. Odkar je bil odstavljen Ben Jusef, se je v vzklikih mara-keškemu paši sedaj prvič vzklikado tudi Sidi Muhamedu Ben Jusefu, maroškemu sultanu, ki so ga pred dvema metoma vrgli s prestola in poslali v izgnanstvo, predvsem po zaslugi vprav marakeškega paše El Gauija. Zgodilo se je tudi prvič, da so maroški nacionalisti in pristaši Istiklala pričakali El Glauija in prvič je množica nosila, drugo poleg druge, sliki marakeškega paše in sultana Ben Jusefa, S teras in zgradb so vihrale zelene maroške zastave s peterokrako zvezdo, medtem ko so žene, v najlepših oblekah, navdušeno vzklikale in ploskale.
Kio je izstopil iz avtomobila pred svojim dvorcem, je El Glaui — kakor poroča tisk — zajokal od velike ginjenosti. «Vedno sem delal za blaginjo Maroka» — je rekel
skozi solze. Tako je marake-ški paša skozi solze močno udaril mimo resnice.
Vest o naglem preobratu zloglasnega El Glauija je toliko nepričakovana in se zdi tako neverjetna, da se v svetu z upravičenostjo pojavlja dvom v iskrenost njegove izjave, ki jo je v njegovem imenu prebral pred novinarji v cesarskem dvorcu v Rabatu njegov sin Abdesadek. «... O-dobravam veselje vsefoa maroškega ljudstva spričo vesti o vrnitvi v Francijo njegovega veličanstva Sidi Mohameda Ben Juseja. Pridružujem se želji maroškega naroda, ki zahteva takojšnjo vrnitev Sidi Mohameda Ben Jusefa na oblast in njegovo vrnitev na prestol. Edino ta vrnitev je v stanju, da v redu in miru združi duhove iti srcas.
Kaj sedaj? — so se morali vprašati v Parizu, ko 50 jim v zgradbi na Quay d’Orseyu dostavili tudi te citate El Glauijeve izjave. Marakeški paša, do včeraj najhujSi nasprotnik vrnitve Ben Jusefa na prestol in najagilnejši zaščitnik bivšega sultana Ben Arafe, ki je moral pred kratkim zapustiti Rabat in se zateči v Tanger, je bil hkrati tudi edini predstavnik mw> ških struj, ki so nasprotovale vrnitvi Ben Jusefa. S svojo politiko zastopanja francoskih interesov v Maroku, je bil najbogatejši maroški paša hkrati tudi najbolj zasavra-žena osebnost pri maroškem narodu.
Akrobatski preobrat El Glauija je izzval številne komentarje. Marakeški paša se sicer ni odrekel politiki nadaljnjega podpiranja Francozov in v svoji deklaraciji, objavljeni v torek v Rabatu, je dobršen del posvečen priznanju ezaslug Francozov in
Zadeva Margaret-Tovvnsend Je sicer trenutno zaključena, a javno mnenje in napredni krogi že postavljajo vprašanje o ločitvi Cerkve od države. Kar bi utegnilo zadevo ponovno postaviti na dnevni red
Francije* ker so «po magali Marokancem, da so privedli krizo v fazo rešitve», in poudarja, da «je treba za vsako ceno ohraniti prijateljstvo Francije: in Maroka ter da nima nihče namena pomiriti se r zapostavljanjem koristi Francozov in Francije v Maroku*.
V ostalem pa ta del deklaracije ni niti posebno pomemben, niti predstavlja nekaj novega v stališčih marakeškega paše; bistveno dejstvo je le, da po izjavi El Glauija, ni več organiziranih Marokancev ki bi nasprotovali vrnitvi Ben jusefa na prestol.
Eo dvoletnem izgnanstvu na Madagaskarju, se je Ben Jusef y soboto vrnil v Panz, kakor je bilo to predvideno tudi v sporazumo v Aix-les-Bainsu. Eo položaju, ki je sedaj nastal v Maroku, bo morala vlada v Parizu resno proučiti svojo prejšnjo odločitev, s katero se Ben Jusefu prepoveduje vrnitev na prestol in vsakršna politična dejavnost. V novem položaju, bi vsakršno zavlačevanje v tem pogledu pomenilo povod za nove krvave dogodke, ki bi mogli zavzeti večji obseg kakor kdaj koli prej.
Enotnost maroškega ljudstva v želji, da se Ben Jusef vrne na prestol, je postavilo v dvom tudi potrebo nadaljnjega obstoja kronskega sveta. Kot je znano, niso temu svetu priznali zakonitosti niti Istiklal niti ma rakeški paša, ki tako svoje stališče do kronskega sveta ponovno potrjuje v, svoji znameniti deklaraciji od prejšnjega torka, medtem ko so se proti kronskemu svetu opredelili tudi paša iz Meknisa, kakor tudi nekateri drugi v Maroku. Z morebitno hitro vrnitvijo Ben Jusefa na prestol odpade za kronski svet vsakršen razlog za njegov nadaljnji obstoj.
Pot do rešitve krize v Maroku je torej povsem v drugi smeri po preobratu El Glauija.
V ostalem so Ben Sliman, prvi poverjenik maroške vlade, člani kronskega sveta, predstavniki stranke Istiklal in demokratske stranke neodvisnosti že v Parizu, kjer so stopili v prve stike z bivšim (in bodočim?) maroškim sultanom. Francoska vlada bo morala sedaj upoštevati zaključke razgovorov najvišjih maroških predstavnikov in spoštovati to, kar bodo oni sklenili, če ne želi, da bi se položaj zapletel. Pa tudi generalni rezident v Maroku, Boer De Latour sam, je pred dnevi poudaril, da more po izjavi El Glauija le vrnitev Ben Jusefa na prestol preprečiti nova krvoprelitja v Maroku.
Kaj je navedlo nepopularnega marakeškega pašo da je čez noč tako temeljito spremenil svoje stališče? Gre za vprašanje, na katerega se za sedaj ne more zanesljivo odgovoriti; vendar je najverjetneje, da je El Glaui sprevidel, da je gibanje za neodvisnost Maroka zavzelo tak obseg, da ga ne more nič več obrzdati, in da je pač bolje pristopiti k temu gibanju, pa naj bo to tudi v zadnjem času in celo s tako čudnim kompromisom (s priznavanjem istočasno zakonitosti francoskih interesov v Maroku), kakor pa ostati do konca poslednji Marokanec z druge strani barikade.
Q Čelrlkov količek • Zena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda
Borbo za enakopraunosi zena zahieua
skupen nastop ne glede na strankarsko pripadnost
V drugi polovici oktobra je bila v Rimu druga konferenca komunističnih žena Italije, na kateri je imela glavno poročilo Lina Fibbi, ki je poudarila, da italijanske vlade po letu 1947 niso spoštovale ustave, predvsem pa ne tistih členov, ki zagotavljajo enakopravnost žena z. moškimi.
Italijanske delavke, kmetice in intelektualke so se morale boriti z ogromnimi težavami, d,a so v teh letih dosegle vsaj nekatere od na osnovnejsm pravic. Ce so zenske dosegle, da lahko so delujejo v ljudskih porotah, v sodiščih za mladoletnike, da je bil sprejet zakon o pomoči materam, zakon o odpravi o-znake za nezakonske otroke, pa je še nešteto krivic, ki jih cblasti povzročajo tisočerim ženam. Kmečke žene so dale ogromen doprinos v borbi za dodelitev brezposelne pomoči kmečkim delavcem, toda zase te pomoči niso dosegle; vlada se namreč izgovarja, da se njih delo v gospodinjstvu ali na polju ne more primerjati z delom kmečkih delavcev, E-no izmed velikih akcij so žene začele tudi takrat, ko so postavile zahtevo po zakonu, kt bi zajamčil pokojnino vsem gospodinjam. S tem bi bilo zadoščeno ženam, ki se leta in leta mučijo in najpogosteje dočakajo starost nepreskrbljene. Toda ta zakon, kot je izjavil minister za delo, Se ne bo tako kmalu odobren ter bodo morale žene nujno nastopiti v skupni akciji, ne glede na njihovo politično pripadnost
Potrebo enotne fronte odnosno skupne borbe vseh žena v Italiji za spoštovanje njihovih pravic, zapisanih v u-stavi in za dosego tistih, ki še niso postale zakon za družbo in državo, so priznale tudi govornice na konferenci v Rimu. Ena od delegatk je namreč poudarila, da je treba podpreti tudi akcije, ki jth podvzamejo druge ženske organizacije, če te akcije res služijo resnični borbi za enakopravnost žena na vseh področjih. Iz konference je bilo namreč razvidno, da se krščanska demokracija zelo bori za to, da bi tudi vnaprej vplivala na večino italijanskih žena, ki sti verne in Že iz tega razloga sledijo tej stranki. Toda ni samo v tem razlog za veliko število žena, ki volijo KD, marveč tudi v njihovi družbeni izolaciji, saj Jih največ še vedno živi doma in so torej izolirane od družbe-
NhDELJSBU FhUVU
Kuhani orehovi štruklji
Vlečno testo; četrt moke, 1 jajce, sol, voda. Nadev:	30
dkg orehov, osminka litra mle ka, limonove lupinice, cimet, 2 rumenjaka, 14 dkg sladkorja, 2 beljaka — trd sneg.
Napravimo iz moke jajca, mlačne vode in soli precej mehko testo in ga pustimo, da pol ure počiva. Nato ga razvaljamo kolikor mogoče na tanko, pomažemo z nadevom, zvijemo in denemo v prtič potresen z drobtinami, ga povežemo narahlo z vrvico ter kuhamo tri četrt tire v slanem kropu.
Nadev: sladkor vmešamo z rumenjaki, mu pridenemc zmlete orehe, rumenjake, cimet, nastrgane limonove lupinice in sneg iz beljakov.
Bižola na madžarski način
Kos bržole osolimo, natare-mo z malo popra in precei rdeče sladke paprike. Nato ga spečemo na masti. Ko je meso pečeno, ga vzamemo iz ponve in ga postavimo na toplo. V ponvi pa’ napravimo omako. Na narezani slanini prepražimo narezano čebulo, ki jo zaprašimo z rdečo papriko in nato zalijemo s kislo smetano. Počakamo, da omaka zavre in položimo vanjo meso. Meso v omaki serviramo z rižem, krompirjem ali makaroni.
Sladko milo
Neko kanadsko podjetje je izdelalo nov tip mila iz sladkorja in živalske masti. To milo ni parf-mirano in ljudje v Kanadi, ki so ga uporabili, pravijo, da ga lahko jedo pri zajtrku. Dober tek!
nega dogajanja. Zlasti tiste, ki so zaposlene, se boje. da bi
izgubile službo; saj se dogaja, da v vseh večjih podjetjih, u-radih in tudi drugod odpuščajo žene, ki so se poročile ali pričakujejo otroka. Krščanska demokracija sicer ne more mimo dejstva, da so se po drugi svetovni vojni tudi žene prebudile in da se, čeprav še ne dovolj energično, borijo za e-nakopravnost z moškimi. Zato KD dovoljuje vodstvu krščanskih žena, da se bori za nekatere čisto feministične zahteve, kot je vstop žene v sodstvo, policijo itd., toda prepoveduje jim borbo za popolno enakopravnost žena v industriji, kjer je položaj žene tzredno težak in njen zaslužek skoraj polovico manjši od zaslužka delavca. KD se bori celo za vrnitev žene v družino ter tako posredno pomaga kapitalistom, ki skušajo odstraniti ženske iz tovarn samo zato, da bi jih potem laže iz-
koriščali z dajanjem dela na dom. Na zadnjem kongresu CISL se je zgodilo, da je bila ukinjena ženska komisija, ki se je borila za enakopravnost delovnih žena z izgovorom, da njen obstoj ni potreben, češ da je ta enakopravnost že dosežena.
Naloga vseh demokratičnih Žena Italije, bodisi komunistk, socialistk itd. je torej ta, da vsem ženam, ki delajo v tovarnah, na kmetih ali doma, prikažejo potrebo po vztrajni in skupni borbi za emancipacijo žene, za njeno enakopravnost. Zainteresirati se morajo za vse njihove probleme, pa naj gre za vprašanja gospodarskega, socialnega ali političnega značaja. Treba je začeti borbo za dosego pravic zatirane žene na kraju samem, kjer se z ženo krivično ravna, ker bomo le tako dosegli sodelovanje vseh, ne glede na politično, odnosno strankarsko pripadnost žena.
KUlUSrNU ZA MAKU GUSPUU1NJ0
Preračun teže živil v žlicah
Vsaka gosppdinja naj ima
kuhinjsko tehtnico, da more delati natanko po receptih. Tako se tudi najmanj «potrati». Tisti, ki je morda nimajo, naj se ravnajo na sledeči način:
zvrhana žlica moke — 2 dkg; nezvrhana — 1 dkg; zvrhana Žlica zdroba — 2 dkg; nezvrhana — 1 dkg; zvrhana žlica riža — 2 dkg; nezvrhana — 1 c.kg; zvrhana žlica soli — 2 dkg.
Zvrhana žlica stolčenega sladkorja m cela 2 dkg; S zvrhane žlice sladkorja — 7 dkg: 1 liter moke — 62 dkg; liter in pol moke — 1 kg.
Zabela:	kakor jajce velik
košček svežega masla — 3 dkg; kakor oreh velik košček svežega masla — 1 dkg.
4 žlice raztopljenega svežega masla — 6 dkg; I žlica raztopljenega svežega masla — 1 ir. pol dkg.
Zvrhana žlica scvrte masti 'je 3 dkg in raztopljena nam da 3 žlice, torej 1 žlica raztopljene masti je 1 dkg.
Sadje: 1 in pol litra malin, jagod ali borovnic je 1 kg.
Zastrnpljcnje s hrano
Zastrupitev lahko povzroči strupena vsebina živila (gobe), kemični strupi in razne bolezenske klice, ki pridejo v hrano
Zastrupljenja s hrano so pogostejša kot navadno mislimo. Včasih so lažja, ko pravimo, da smo si pokvarili želodec, včasih hujša, tako da obležimo; morejo pa biti tudi smrtna Vzroki so različni: strupena vsebina živila (na pr. strupene gobe), kemični strupi (ki pridejo pomotoma v hrano), nli pa ao vzrok zastrupljenja bolezenske klice, ki pridejo v hrano pri nehigienskem ravnanju z živili. Ta poslednji vzrok je najpogostejši. Živila se o-kužijo pri nepravilnem transportu, slabem vskladiščeva-nju, pomanjkljivem konzerviranju ali pa pri pripravljanju hrane z umazanimi rokami v kuhinjah. Cesto jih okužijo tudi miši, podgane, mrčes.
V naših krajih raste približno 200 vrst gob, med katerimi je približno 10 vrst takih, ki so po svoji vsebini strupene in ki jih je zaradi podobnosti mogoče zamenjati z u-žitnimi. Ker so gobe- glede na svojo beljakovinsko vrednost važno živilo, se moramo pri starih gobarjih in iz knjig poučiti o vrstah gob, ki rastejo po naših gozdovih in ki so strupene, da tako preprečimo zastrupljenja.
Na razne načine lahko pridejo v hrano; arzenik, svinec, cink, antimon, kadmij, natrij, tluorid, metil, kloril itd.
Pri nas pridejo v poštev predvsem zastrupitve s hrano, k; se je pripravljala bodisi v glazirani posodi (glazura vsebuje antimon, včasih pa tudi arzenik, kadmij) ali pa v svinčeni oziroma pocinkani in bakreni posodi, če se v njih kuhajo kisla živila. Nadalje naj omenim natrijev fluorid, ki se uporablja za zastrupljanje podgan in miši, pa se včasih pomotoma zamenja s pecilnim praškom, jedilno sodo ali celo z moko.
Na podeželju pa je treba predvsem paziti, da se sredstva za razkuževanje semenskega žita ali za boj proti koloradskemu hrošču in drugim škodljivcem ne zamešajo med živila; nato metilklorid ali srebro, ki ju imamo v hladilnikih in prideta po nesreči v hrano. Naposled nitriti in nitrati, ki jih mesarji uporabljajo za barvanje mesa.
Najpogostejša pa so, kot rečeno. zastrupljenja, ki jih povzročajo bolezenske klice. Ta zastrupljenja imenujemo to-ksikoinfekcije. Kot povzročiteljice teh obolenj pridejo največkrat v poštev klice iz skupine salmonel, stafilokoki in pa nekatere druge črevesne klice. Te klice se razvijajo na vseh vrstah okuženih živil, predvsem pa na mesu, posebno na predelanem mesu (klobase, salame), mleku, siru, slaščicah, jajcih, raznih kon-servah itd. Klice pridejo na živila bodisi od človeka, ki hrano pripravlja in ima umazane roke ali pa ima na rokah celo gnojne rane, lahko pa izvirajo iz mesa bolnih živali oziroma jih na živila prenašajo muhe, ki imajo klice na svojih nožicah. Nadalje prenašajo klice miši in podgane, posebno v zanemarjenih
klavnicah, predelovalnicah in mesnicah. Te klice se ob u-godnih pogojih (topla in vlažna skladišča, slabo konservira-nje) hitro razmnožujejo. Nekatere teh bolezenskih klic vsebujejo posebne strupe, ki se tudi pri kuhanju ne uničijo in nato pri človeku povzročijo zastrupljanje. Znaki zastrupljenja a hrano so sledeči;
1. kratka inkubacija (to pomeni, da nastopijo znaki zastrupljenja po! ure do 16 ur po zaužitju sumljive hrane);
2. povezanost več primerov (obolijo navadno vsi, ki so jedli isto hrano);
3. prebavne motnje;
4. živčne motnje.
Pri nas bolj redko, a zato prav nevarno je zastrupljenje. ki ga povzroča klica z imenom clostridium botulinum. Ta klica vsebuje zelo močne strupe, ki ukvarjajo predvsem človekovo živčevje. Clostridium botulinum živi v zemlji in pride v hrano pri nehigienskem ravnanju. Ker se razmnožuje v brezzračnem prostoru, so v tem pogledu najbolj nevarne konserve, tudi zelenjavne, in premalo prekajeni ali premalo soljeni
mesni izdelki. Znaki so podobni kot pri ostalih zastrupitvah, samo da so znaki, ki govorijo za živčne okvar« (o-hromelost, pešanje vida) izrazitejši. Tudi smrtni primeri niso redki.
S hrano se lahko prenašajo tudi razne nalezljive bolezni. Tu moramo opozoriti predvsem na trebušne nalezljiva bolezni. Mnogi bolniki, ki so že prestali te bolezni, ostanejo lahko vse življenje bacilo-nosci, tako da imaio v svojih iztrebkih bacile. Tak človek je nevaren, posebno če ima opraviti s hrano. Znano je, d* so bacilonosci povzročili že \elike epidemije omenjenih 0-bolenj. Zato se moramo zavedati, da je delo z živili zelo odgovorno delo, zlasti tam, kjer se pripravlja hrana za več Ijndi (menze, restavracije). Zdravniški pregled vsega osebja v živilski stroki je zaradi tega pri nas obvezen. S hrano se lahko prenašajo tudi druga obolenja, kot na pr. tuberkuloza, davica, otroška paraliza, influenca itd. Zato moramo biti pri vsem ravnanju z živili izredno previdni in se držati vseh higienskih pravil.
Em oSlehci
i
1* mm
Dve praznični oblekci za deklice: prva Je iz tvveeda in o-premljena z rdečim, druga pa Je mornarska In otrokom selo priljubljena
Drobni namizni inventar
Ta sestoji iz nekaterih predmetov, ki jih pripravimo na posebno servirno mizico ali o-maro, potem pa postavimo na mizo po potrebi.
Posodic* za sol, poper ali papriko naj imajo, če je le
Vuding
 fVi/i
med najboljšimi
Edini puding z aromatično stekleničko ruma. Vsaka prazna škatla velja 4 točke. Zahtevajte od Vašega Dobavitelja brošurlce z doseženimi 10 točkami kNATKCAJA AMATO*. - A. BREZAH, Trst, Ul. Ginnastica SO, tel. 90-406
DA SE UBRANITE
dežja vetra mreža Vem je potreben
vv
DOBER DEŽNI PLASC
MAGAZZINI DEL CORSO
Specializireni več ko štirideset let v panogi Vam nudijo dober dežni plašč modernega kroja, neoporečen, največje trpežnosti.
Mere za vse krojne velikosti.
NajraznovrstnejSa in najve£)a izbira v mestu
Nepremočljivi plašči, površniki, montgomery, loden za moške, ženske in otroke
HEPnraOSLJNE CISC
MAGAZZI\I DEL CORSO
CORSO ITALIA št. 1 - Vogal piazza della Borsa - Telefon št. 29-043
mogoče, sitast pokrovček. Sit-ca moramo večkrat obrisati zunaj in znotraj, posodice same pa izprazniti, sol posušiti ali jo pa zamenjati z novo. Z» poper pa je najprikladnejši mlinček. Vse odprte posodice za začimbe morajo biti vedno skrajno čisže.
Posodica za zobotrebce, kolikor je Še v navadi, naj bo pokrita in take oblike, da lahko primemo zobotrebce v sredi. Marsikje pa zobotrebcev ne uporabljajo več.
Oljnico prinesemo na mizo, preden začnemo servirati solato, ali pa tedaj, ko si želi kdo okisati ali ie zabeliti solato.
Posodica z gorčico naj bo napolnjena le do dve tretjini. Da se nam po uporabi gorčica ne posuši, nalijemo nanjo malo kisa ali olja. Žlička za zajemanje gorčice ne sme biti kovinska.
Košarica za kruh naj bo pregrnjcna s prtičem ia blaga ali iz papirja.
Pepelnik mora biti vedno čist ia nikoli prepoln.
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
TUDI VČERAJ JE LJUDSTVU OBISKALO PARTIZANSKE GROBOVE
SpominsKa sueoanosi padiim domačinom u mm
Ob spomeniku je govoril iteverjunski iupnn, /.ute m pu so pevci zapeli dve pesmi - Še nikoli ni bilo nu partizanskih grobovih uu gluvueni pokopališču toliko rož kot letos
Ob spomeniku padlih partizanskih borcev in žrtev la-iizma v Steverjanu se je včeraj ob 11. uri po maži zbralo veliko žtevilo ljudi, ki so prisostvovali svečani proslavi dneva padlih.
Ob tej priložnosti je spregovoril števerjanski župan g. Podveršič, ki je med drugim dejal, da se kot vsako leto tudi letos spominjamo vseli mrtvih, ki so na raznih frontah darovali svoja življenja. Čeprav so se borili v raznih krajih, so vendarle imeli v srcu misel na svoj narod; vedno so ostali zvesti svojemu jeziku in svoji rodni grudi Mi jim danes v znak hvaležnosti poklanjamo venec, obenem jim obljubljamo, da se bomo odločno borili za naše pravice.
Po enominutnem molku so iteverjanski pevci zapeli pod vodstvom pevovodje Sošola dve pesmi, in sicer »Smrt v Brdih* in »Zadnje slovo*.
Skupno so bili k spomeniku položeni trije venci, med katerimi je bil tudi venec Slovenske kulturno-gospodarske zveze. S tem so se tudi Ste-verjanci oddolžili svojim najboljšim sinovom, ki so padli v zadnji svetovni vojni in katerim so svoj čas postavili lep spomenik, ki v obliki o-gromne bakle simbolično razsvetljuje okoliške vasi ter spominja njihovo prebivalstvo, da je ie vedno potrebna borba proti fašizmu za naše socialna in narodnostne pravice.
Partizanski grobovi na glav-
nem pokopališču so prav tako privabili veliko število o-seb, da se oddolžijo žrtvam ljudskega boja. Posebno je ob. iskovalce razveselilo izredno veliko rož, ki so jih skrbni ljudje položili na grobove. Se nikoli ni bilo na teh grobovih toliko rož kot letos. Pri nabiranju so se posebno izkazale zavedne in požrtvovalne štandreške žene, ki so cvetje nabirale po okoliških vaseh, zlasti v Podgori.
Izredno veliko rož pa so prinesle tudi žone iz Šempetra iz Vrtojbe.
Podgorski partizani so položili na domače pokopališče lep venec v spomin številnim borcem, ki so tam pokopani. Na vencu je bil napis »Padlim borcem za svobodo*.
Eksplozija nafte v Ul. Formica
Ožgana sta bila dva dečka, k sreči samo na lahko — Razbile so se številne šipe
Močan pok je včeraj dopoldne spravil na noge številne prebivalce v Ul- Formica. T--mu je sledil jok nekaterih mater, ki so se prestrašile, da se ni zgodilo kaj hudega njihovim otrokom, ki so se igrali na dvorišču, kjer je prišlo do eksplozije. Takoj po njej, se je dvignil proti nebu velik oblak dima.
Kaj je povzročilo eksplozijo?
Na dvorišču poslopja števil-
PRED POTEKOM NAJEMNIŠKE POGODBE
Maščevalni postopki ustanove proti najemnikom v Pevmi
Neznani ljudje razmetali kope koruznih stebel na njiuah u-stanove Tre Venezie - Prebivalstvu zabranjen dostop do Soče
Pevmski najemniki so se nemalo začudili, ko so pred ne-caj dnevi opazili razmetane tope koruznih stebel, ki so jih cmetje posekali in zložili \ cupe, da bi se posušili in bi jih pozneje odpeljali domov. Kope je moral razmetati nekdo, ki je verjetno imel pooblastilo ustanove Tre Vcne-iie, s katero so se najemniki tožili. Z razsodbo sodnika veljajo pogodbe do sv. Martina, lo je do 11. novembra. Zaradi tega nima nihče pravice stopati na zemljo, ki jo imajo najemniki v najemu še en leden, da pospravijo še zadnje pridelke.
Pevmski najemniki so mnenja, da osebe, ki počenjajo take stvari ne zaslužijo, da bi po zapadli najemnišški pogodbi obdelovale zemljo, ker ji ne izkazujejo ljubezni.
Ce k temu dodamo, da se prebivalstvu zabranjuje dostop k studencu, kjer je zelo dobra pitna voda, ki pride v poštev zlasti v poletnih me. secih, in da Jim ne dovoljujejo niti dostopa do Soče, tedaj je bolj kot jasno, da grc za neke vrste maščevanja u-atanove proti kmetom, ki so odločno branili svoje pravice
Nov vozni red goriških avtobusov
Pred kratkim je stopil v veljavo nov vozni red goriških avtobusov, ki je ostal za avtobusno linijo 1 v glavnem nespremenjen, povečano je sa-
mo število voženj, kajti odslej bo avtobus od 8.10 do 14.22 vozil od severne do južne postaje vsakih 7 minut in ne vsakih 8 kot doslej. Nespremenjen je tudi vozni red avtobusov na liniji 2 (bolnice - postaja), na liniji 3 (Travnik - Standrež - Sovod-nje in Rubije), medtem ko je na liniji 4 (Gorica - Lečnik) vzpostavljena še ena vožnja in sicer z odhodom s Travnike ob 12.20 in povraV kom iz Ločnika ob 12.3S. Na liniji 5 (Travnik - pokopališče-letališče) sta dve novi vožnji z odhodom s Travnika ob 7.40 in 13.15.
Spremenili so tudi postajališče za avtobus linije 6 (postaja * Stražice - Montecuc-co). ki bo doslej v Ul. Dante.
Vozni red in postajališče za Podgoro ostaneta nespremenjena.
Več sprememb, ki so povzročile negodovanje med pre-bivalstom, pa je na liniji, ki veže Gorico s Pevmo. Avtobus namreč ne vozi več po istih ulicah, ampak po Ul. 9 avgusta, Korzu ltalia, Korzu Verdi, Ul. S. Chiara, Drevoredu XX. septembra. Ul. Zorut-ti, Ul. Boscheto, Ul. Brigata Pavia, Ul. Torriani in cez pevmski most. V kratkem pa bo ta avtobus vozil tudi do zaselka Bela rjuha na Oslav-ju. Po zgoraj omenjenih spremembah, so bili najbolj prizadeti prebivalci Ul. Orzoni in Ul. Don Bosco, ki so že protestirali pri podjetju.
ka 11 je uslužbenec peka Ri-nalda Zeia ogreval sod, v katerem je bilo kakih deset litrov nafte, da bi jo uporabil za segrevanje peči za peko kruha. Pri segrevanju so se v železnem sodu pričeli tvoriti plini, ki so odnesli pokrov močnega železnega soda in ga vrgli ob zid.
Na ozkem dvorišču stn se v tistem trenutku igrala tudi
f/hUp in c
Pu mol.) hi dim mik I
dva otroka, in sicer Zeiev sin ter 8-Ietni	Guglielmo Zuc-
chiatti iz Ul. Formica 17. K sreči ju je nafta samo nekoliko ožgala	po	glavi	in	po
stegnu. Zucchiatti se je potolkel tudi	po	rokah	in	po
glavi. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Ce bi pokrov zadel kako osebo, bi prav gotovo	prišlo	do	žr-
tev, kajti -na zidu, kamor jr priletel, je odpadel ves omet. Razbile so se tudi številne šipe. Na kraj so takoj prispeli gasilci, ki so ogenj pogasili. Skoda znaša okoli 10.000 lir.
NESREČA MLADENIČA Z VnHA
Motorist zadel v mestni avtobus
V torek popoldne je na Travniku v Gorici prišlo do hude prometne nesreče, katere žrtev je bil 31-letni Leonardo Cernic z Vrha sv. Mihaela št. 40. Ko je Cernic z moto-skuterjem privozil do Travnika in hotel zavoziti v Ul. Koma, je zadel v mestni avtobus, ki je privozil iz (JI-Oberdan proti Travniku. Pri trčenju je motociklist padel z vozila na asfalt in se precej hudo poškodoval. Na pomoč mu je takoj prihitel rešilni avto Zelenega križa ter ga odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so mu ugotovili pretres možganov, rane na obrazu in razne druge poškodbe, za kar so si zdravniki pridržali prognozo.
Njegovo zdravstveno stanje, ki je bilo ob prihodu v bolnišnico precej resno, se je včeraj nekoliko zboljšalo.
Vojaški avto povozil delavca
V oblnišnico Brigata Pavia so včeraj pripeljali 59-letnega Giuseppa Manettija iz Ulice Gorizia 30 v Moši, ki ga je reki vojaški avtomobil po nesreči povozil. Kako je prišlo do nesreče, nam ni točno zna. no. Manetti je v prvih popoldanskih urah delal na glavni cesti med Mošo in S. Loren-žom, kjer se je dogodila nesreča. V bolnišnici so mu u-getovili poškodbo desne noge, zaradi česar se bo zdravil približno 60 dni.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albanese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43.
K I N u
CORSO. 17.00:	«Očka Dolgo-
krak», v cinemascopu.
VERDI. 16.00:	»Casta diva*
(Bellinijev življenjepis), v barvah, A. Lualdi in A. Gray.
CENTRALE. 17.00: »Sto serenad*, M. Fiore in G. Rondi-nella.
VITTOR1A. 17.00: «Ujetniki teme*, M. Vitale.
MODERNO. 17.00:	«Kapitan
Fracassa*, v barvah.
: MU
H
s®
K- -K .'
4
PRED TEKMAMA Z MADŽARI V BUDIMPEŠTI IN LIVORNU
BREZ ITALIJANOV „P0 POKOLENJU" REPREZENTANCA A
Včeraj je bil v Bologni lahek trening kandidatov za reprezentanco, ki je zadeval le obrambne in krilske igralce
BOLOGNA, 2. — Od 14,30 do 15,40 je enajst kandidatov za državno reprezentanco, ki so na razpolago tehnični komisiji za sestavo reprezentanc, treniralo na občinskem stadionu. Ta trening je v zvezi s pripravami za mednarodni tekmi z Madžarsko. Na ‘reningu so bili: Persico, Ghezzi, Buffon, Magnini, Cervato, Coma-schi, Giacomazzi, Magli, Mol-trasio, Pinardi in Cardarelli, lorej le obrambni in krilsk’ igralci, medtem ko so napadalci že imeli tak »stik* s tehničnimi vodji pred nekaj dnevi. Prvi del treninga je bil posvečen gimnastičnim vajam, pozneje pa se je pojavilo nekaj žog. Vendar so samo streljali na vrata. Vaje sta vodila Foni in Bigogno, Marmo pa je le opazoval. Potem se je Foni posebej lotil obdelave treh vratarjev (Bugatti se je včeraj zvečer vrnil v Neapelj, potem ko ga je zdravnik pregledal zaradi poškodbe na desni roki,) ter jih vadil zlasti v obrambi strelov v dolgih parabolah. Bigogno pa je z ostalimi obdelaval nekatere taktične probleme. Končno sta Buffon in Ghezzi trenirala sama. Persico pa je moral loviti kopico strelov s točke za enajstmetrovko.
Dopoldne je Foni več kot eno uro predaval kandidatom o igri madžarske reprezentance ter analiziral njene rezultate tudi na podlagi neposrednih opazovanj.
Ob 16. uri so kandidate odpustili.
Marmo je dejal, da je s tem kratkim treningom zadovoljen (trening je bil med dežjem) ter je nato povedal o nadaljnjih pripravah reprezentanc sledeče:
Komisija se bo ponovno sestala 14. novembra v Bologni in upati je, da bo mogoče že opoldne objaviti vpoklice. Za reprezentanco A je izrecno izključen vpoklic igralcev, ki so Italijani po pokolenju (vsaj proti Madžarski v Budimpešti), ni pa izključeno, da ne bi lahko nekaj teh igralcev odigralo «tekmo za aklimatizacijo* v reprezentanci B v Livornu.
V6i reprezentanti bodo v torek 15. t. m. v Firenzah in določeno je, da bodo štirje trenerji. Nato bo 16. t. m. tekma med A in B, 19. bo reprezentanca B tgrala tekmo z nekim moštvom serije C, 20. novembia bo reprezentanca A igrala z nekim inozemskim moštvom, za katero se Zveza še pogaja, in končno se bosta A in B 23. t. m. srečali v lahkem polurnem treningu. Ce bosta moštvi že v redu, tedaj bo zadnji trening z žogo nadomestil kar atletski trening.
Presenetljivo in nekoliko zagonetno je sporočilo predsedstva Italijanske nogometne zveze, da v tekmi proti Madžarski v A-reprezentanci ne bo nastopil noben Italijan »po pokolenju* (»oriundo*). V tem sporočilu je rečeno, da je komisija za državne reprezentance mnenja, da je treba igralce italijanske narodnosti, ki so prišli iz tujih zvez. le polagoma vključevati v državno reprezentanco potem ko so se navadili okolja v svojih moštvih in drugih državnih reprezentancah. (Tu je mišljena najbrž reprezentanca B, kot ;e razvidno iz izjave dr. Marma po treningu v Bologni.)
Torej v italijanski reprezen-
tanci v Budimpešti ne bo Vi-nicia, Ghiggie, Montuorija in tudi ne koga drugega, o katerem se je se govorilo, da bi bil lahko vpoklican (n. pr. Murolo). Precej čudno je, kako je kar nepričakovano prišlo do tega sporočila, (ki je bilo objavljeno že včeraj zvečer). Mogoče pa je prišel odkod kak namig, češ ali bomo igrali Droti italijanski ali proti brazilski reprezentanci... Tako bo moral Marmo iskati napadalce kar med pristnimi Italijani, takimi, ki jim ni treba iskati daljnih dedov za dokazovanje, da je njih poko-lenje res italijansko.
Kazni, globe..
MILAN, 2. — Atalanta bo morala plačati 70.000 lir globe, Novara 60.000, Lazio 20.000. Diskvalificiran je za eno kolo Ballacci (Bologna), opomin pa so dobili Rasmussen (Atalanta), Comaschi (Napoli), Longom (Atalanta), Moro (Pado-
va), Piccioni (Novara), Frizzi (Genoa) in Gimona (Pro Pa-tria). Zaradi protestov do sodnikov so kaznovani z globo: Muccinelli in Villa (Lazio) po 12.000, Brugola (Atalanta) 9000. Tortul (Sampdoria), Lovati, Molino, Di Veroli, Giovannini in Burim (vsi Lazio) in Vairo (Juventus) po 6000.
Anglija-lrska 3:0
LONDON, 2. — Na wimbley-skem stadionu je pred 60.000 gledalci angleška nogometna reprezentanca premagala irsko reprezentanco s 3:0 (0:0).
Angleška nogometna zveza
javlja, da bo moskovski Dinamo igral v Angliji dve tekmi: 9. novembra proti Wol-verhamptonu, ki je bila že prej določena kot povratna tekma moskovske tekme v avgustu (3:2 za Dinamo), 14. novembra pa proti Sunderlandu moštvu, ki igra v prvi diviziji.
ŠPORT V GORICI
Pro Gorizia-Pordenone 2:0
Pro Gorizia je v nedeljo ponovno potrdila svojo izvrstno kondicijo. Že rezultat 2:0 je sam na sebi dovolj prepričevalen, a kdor je videl tekmo bi znal povedati, da ni bil ta rezultat realen. Goričani so namreč v nedeljo zelo lepo igrali, nasprotnikom so dovolili le nekaj prodorov do svojih vrat, (čeprav so bili ti prodori nevarni), a napadalna petorica je zapravila celo vrsto lepih priložnosti, ki bi še menjale rezultat. Med te zgrešene priložnosti lahko prištevamo tudi primer v deseti minuti, ko je bil Meret sam pred praznimi vrati, a je zgreši! strel. Pri gostih pa ife bila opaziti utrujenost in neskladnost. Goričani so ze v prvih minutah pričeli napadati in po nesrečni deseti minuti o kateri smo ze govorili, jim je uspelo v 15. minuti zabiti prvi gol z lepo kombinirano akcijo. Skoro ves čas so bili Goričani v napadu in pri malo boljši igri bi bil njih uspeh še večji. Gostje so le trikrat prišli do goriških vrat. V drugem polčasu se je nadaljevala ista pesem. V 26. minuti je Posar zabil še drugi gol. Napake napadalne petorice pa so omejile rezultat na 2:0. Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi: Guida, Antonaz, Prot-to; Pischi, De Corte, Costelli; Bressan, Tosar, Clemente, Mazzero, Maret. V nedeljo bo Pro Gorizia igrala v Rovere-tu proti tamkajšnjemu moštvu.
JUVENTINA - RONCHI 1:1
PONZIANA - ISONTINA 3:0 (2:0)
Kljub vsej dobri volji so morali Goričani podleči v Trstu proti močnejši in bolj izvež-bani enajstorici. Tržačani so bili namreč ves čas v napadu in Goričanom ni ostalo drugega kot postaviti se v obrambo. Sedaj ima Libertas - Ison-tina 2 točki in je na predpredzadnjem mestu v lestvici. V nedeljo bo igrala v Gorici protj Ederi iz Trsta.
V nedeljo se prične košar-kgrsko prvenstvo II. lige, v katerem nastopa tudi Gorizia-nai Goriziana bo igrata otvoritveno tekmo v Gradiški proti tamkajšnji Itali-Montiglo.
~r
S A H
Zagrebški furnir
Juventina je v svoji tretji tekmi dosegla prvo točko tegn prvenstva. V prvi polovici prvega polčasa se je sicer opazila izenačena igra obeh moštev, a v 30. minuti so juven-tinci dosegli svoj prvi gol. Ta užitek pa jim ni ostal mnogo časa, ker so gostje zabili takoj gol izenačenja. V drugem polčasu pa je bila opazna precejšnja premoč juventincev, ki pa te premoči niso znali praktično izkoristiti. Juverr.' na je še vedno na zadnjem mestu z eno točko. V nede ljo bo igrala v Trstu pro* ekipi CRDA.
ZAGREB, 2. — Danes dopoldne so odigrali prekinjene partije. Rezultati so bili Ca-sjednji: Geller-Filip remi, Tri-funovič-Ugovčič 1:0, 0’Kelly-Pirc 1:0, Bisguier-Gligorič 1:0, Matanovič-Rabar ponovno prekinjeno.
V drugem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Bdrcza-Forecca 1:0, Bertok-Dickstein 0:1, Rabar Smislov remi, Ivkov Matanovič remi, Fuderer-Milič 1:0, Gligorič-Ka-rakljajič prek., Pirc-Bisguier 1:0, Udovčič-0’Kelly 1:0, Filip-Trifunovič remi, Minev-Geller remi.-
TENIS
Harlwinq se še ni omočil za preslop med profesionalce
Rex Hartwig, avstralski teniški igralec, član moštva v tekmovanju za Davisov pokal, je prejel od Kramerja ponudbo, da bi prestopil k profe-sionalistom. Hartwig, ki ima 25 let, se še ni odločil. Imel je telefonski razgovor s Kramerjem in je tudi dejal, da se bo čimprej odločil, ni pa povedal, kake pogoje mu je Kramer stavil.
DON THOMPSON zmagovalec v predvčerajšnji tekmi v hoji na 100 km
KI KO V KKIŽU
predvaja danes 3. t. m.
ob 16. uri film
Pustolovec na konju
n
it
Igralci:	Joe	Mac	Crea,
Vanda Kendrix
Namizno-teniški turnir
P. D. »IVAN CANKAR* bo priredilo danes, 3. novembra ob 20. uri MOŠTVENI NAMIZNO-TENISKI TURNIR ob desetletnici ustanovitve društva.
Prvoplasirana moštva bodo prejela medalje, zmagovalno moštvo pa pokal.
Prijave se -sprejemajo do pričetka turnirja na sedežu društva v Ul. Montecchi 6-IV.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Tr*»
KINO SKKJIEJ^
predvaja danes 3- *• ob 16. uri ,llm
ff
KINO PROSEK-KONTOVi1
't t«
predvaja danes J-ob 17. uri film Colu®
Ttinena
predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 16. uri f*1®'
«Ogenj in meso»
mn cAttpl S£
80NAR COUEANO
Mladini izpod ld let vstop prepovedan
VELIKA	IZBIRA	BL	OBLB&
IN	PLAŠČE— PERTOT FODERAM!
TRST UL. GINNAST1CA 22 - TEL
Z NAŠO POSTREŽBO VAS BOMO ZADOVOl^1 OBIŠČITE MASI
ARHON
Nova precizno švicarske zno1
Izredne cene
J. Moška in ienska ura pozlačena, s 7 rubini
2. Kronograf, pozlačen .
3. Avtomatična moška u-ra, pozlačena............
4. Ženska ura okrogle ali kvadrataste oblike, 18-karatno zlato............
5. Ženska ura iz 18-ka-ratnega zlata z zlato (18 karat) zapestnico
Vse ure ARHON se prodal^ s petletno garo**c
od
zahtevaj1®,,, svojega ur uro znat11
7.500 J 16.000 ® 18.000 &
11.000 lir
18.000 &
ARH 0*5
ggssgsjg.a£3sgaga
HiGUY DE MAUPASSANT
u.
(LEPI STRIČEK)
Človek z belim predpasnikom je pritekel:
»Nimamo je gospod; dobivamo samo Jtappel’, ,Slecle', Lanterne' in fetlt Parlsien\»
Duroy se je z jeznim, ogorčenim glasom obregnil:
»To vam je beznica! No, pa skočite in mi jo kupite.* -Jatakar je stekel in mu prinesel list. Duroy je jel brati svoj lanek; medtem je večkrat naglšs spregovoril: »Imenitno, menitno!*, da bi opozoril sosede in jim zbudil radovednost, :eš kaj bi neki utegnilo biti v tem listu. Potem, ko je odhajal, ;a je pustil na mizi. Lastnik je to opazil in ga poklical nazaj: »Gospod, gospod, svoj Časnik ste pozabili!*
Duroy pa je odgovoril: »Pustim vam ga, sem ga že prebral. Sicer pa je danes v njem neka prav zanimiva stvar.*
Te stvari ni natančneje označil, vendar je odhajaje videl, :ako je eden njegovih sosedov vzel *Vie Frungaise* z mize, ejer jo je bil pustil.
Pomislil je, »Kaj bi zdajle napravil?* Odločil se je, da jojde v svoj urad po mesečno plačo in odpove službo, ze raprej se je od veselja zdrznil ob misli, kako neumno bodo gledali načelnik in tovariši. Misel na načelnikovo prepadenost ga je kar navduševala.
Hodil Je počasi, da bi ne prišel pred poldeseto uro, kajti blagajno so odpirali šele ob desetih.
Njegova pisarna je bila velika, temačna izba, kjer so morali pozimi skoraj ves dan žgati plin. Gledala je na ozko dvorišče, drugim pisarnam nasproti. Osem uradnikov jih je
sedelo tu notri, v kotu, skrit za špansko steno, pa še pod-načelnik.
Duroy Je najprej šel po svojih sto osemnajst frankov petindvajset novčičev, zalepljenih v rumen ovoj in spravljenih v miznici uradnika, ki je opravljal izplačila; nato je z zmagovitim obrazom stopil v prostrano pisarno, kjer je bil prebil že toliko dni.
Prčcej ko Je vstopil, ga je poklical podnačelnik, gospod Potel:
»A, vi ste, gospod Duroy? Načelnik je že nekajkrat vprašal za vas. Kakor veste, ne trpi, da bi bil kak uradnik dva dni zaporedoma brčz zdravniškega potrdila bolan.*
Duroy,	ki je	stal vzravnan sredi pisarne	in se pripravljal,
da	sproži	svoje	presenečenje, je s krepkim	glasom odvrnil:
»To mi je figo mar!*
Uradniki so se osuplo zdrznili, in glava gospoda Poteia je prestrašeno pogledala izza španske stene, ki jo je obdajala kakor zaboj.
Tako se je	bil ogradil Iz strahu	pred prepihom,	kajti bil
je	revmatičen.	Samo dve luknjici	si	je bil napravil	v papir,
da je nadzoroval svoje osebje.
Muhe sl slišal letati. Podnačelnik Je naposled z neodločnim glasom vprašal: «Kako pravite?*
»Rekel	sem,	da mi je to figo mar. Danes	sem prišel samo
toliko, da	naznanim svoj izstop iz službe.	Vstopil sem za
urednika pri ,Vle Frangalse’ s pet sto franki na mesec, vrstice posebej. Moj prvi članek je celo že danes izšel.*
Pravzaprav	je imel namen, da	si	podaljša zabavo, vendar
se	ni mogel upirati skušnjavi, pa	je	iztresel vse na	en mah.
Učinek je bil v ostalem popoln, živa duša se ni ganila.
Tedaj je Duroy oznanil: »Zdaj pojdem In obvestim gospoda Perthuisa, potlej pa pridem k vam po slovo.* — Sel je iz pisarne in stopil k načelniku, ki je že ob prvem pogledu nanj zavpil:
' «A, tu ste. Kaj ne veste, da kratko malo ne trpim...*
Uradnik mu je presekal besedo:
»Ni vredno, da tako zijate...*
Gospodu Perthulsu, debeluhu, rdečemu ko petelinja roža, je presenečenje kar sapo zaprlo.
Duroy je nadaljeval: »Sit sem te vaše luknje. Davi sem
prvič nastopil v časnikarstvu, kjer mi ustvarjajo prav lep položaj. Čast mi je, da se klanjam.*
In je odšel. Maščeval se je bil.
Res se je še oglasil pri bivših tovariših in jim segel v roke, čeprav so	se komaj upali	govoriti z	njim, ker so se bali
zamere; slišali	so bili njegov	razgovor	z načelnikom,	kajti
vrata šo bila ostala odprta.
In tako je s svojo plačo v žepu znova -stopil na ulico. Privoščil si je slastno kosilo v dobri restavraciji po zmernih cenah, ki jo je od prej poznal; potem, ko je bil spet kupil «ba Vie Frangalse* in jo pustil na mizi, kjer je jedel, je stopil v več prodajaln in nakupil drobnih reči, samo da si jih je lahko dal pbslati na dom in £r| tem navedel svoje ime — Georges Duroy, — s pristavkom: «Sem urednik pri ,Vie Frangalse’.»
Potem je povedal ulico in hišno številko in nobenkrat ni pozabil naglasiti: »Pustite pr: vratarju.*
Ker je Jailo	časa, je stopil	h kamenot;iskarju, ki je	izdeloval vizitke v	nekaj minutah, ljudem	kar na očeh,	in si
Jih neutegoma naročil sto, takih, da je bil pod imenom uatisnjer* njegov novi stan.
Potem je šel v uredništvo.
ti
ii
n
h
It
»!
b
•m
u
I«
fr
<i
>ii
>■«
>»t
»k
bi
U
S
»!
'ko
5*1
ii
tn
•v,
s!
>i
tu
•i
5*i
kil
»ill
I'
ii
K
S;
i.
fr
I i
bom utegnil še popoldne — imel sem kup opravfc°v j nisem mogel...*	•	.	^	4
Ta je z nezadovoljnim obrazom vzdignil ramen®' b°s bolj točen, si pokvariš prihodnost, da veS;,“ce "
unij točen, si pokvariš prihodnost, da ves. ce se je zanašal na rokopis. Porečem, da ga dobi jut«- e tffj da te bomo samo plačevali, ti pa ne boš nič del®1* u, cfi
i. 11  ««	...	j.	Jvl*J’
Potem, po kratkem molku, je dodal: »železo Je vroče, hudiča!*	dejal.	V
Tedaj se je Forestier prevrnil v svojem nasi»*vr privzel malo manj ko slovesno držo, da bi dal sv«u &i. m se obrnil proti Duroyu: »Torej. V Parizu 1fdaStrT
Saint-Potln s_e je vzdignil: »Nžired sem»^ j^^^u ^
dafSs°V,f
„ ..............................       .	. izu
cini kitajskega generala Li-Teng-Faoja, ki se J® j^lUJ ,Continentalu\ in radža Taposahiba Ramaderaoj
Rtonnio «> Vi <->4- nli< D.L.4.^11 tt: J  j j _4- _	K
,v>vikituieijtaiu, in raaza raposanioa stanuje v hotelu 3nstol'. Vidva pojdeta zdaj K	^
poprosita za razgovor.,	p0<
Potem se je obrnil k Salnt-Potinu: »Ne po^- . točk, ki sem ti jih nakazal. Vprašaj generala vZno<L njuno mnenje o spletkah Anglije na Daliner njune misli o njenem kolonizacijskem
uiisu o njenem KoiomzacijSKem in stemu in kaj upata, če bi Evropa in posebn
se
Forestier ga je sprejel zviška, kakor pač sprejemajo pod-rejence: — »A, tu si, prav, prav. Ravno imam več opravkov zate. Počakaj me deset minut. Najprej končam svoje delo.* — To rekši, je nadaljeval pismo, ki ga je bil pričel.
Na drugem koncu velike mize je sedel majhen, zelo bled, zabuhel in- zelo debel Človek, plešec s čisto belo, bleščečo lobanjo; pri pisanju je zaradi izredne kratkovidnosti vrtal z nosom v papir.
Forestier ga Je vprašal: »CuJ, Saint-Potin, obkorej pojdeš intervjuvat naše ljudi?*
»Ob štirih.*
»Vzemi s seboj mladega Duroya, ki ga tule vidiš, in mu razodeni skrivnosti našega poklica.*
»Velja.*
Nato se je Forestier obrnil k svojemu prijatelju in pristavil; ♦Si prinesel nadaljevanje o Alžiriji? Davlšnjl začetek Je Imet mnogo uspeha:*
Duroy je osupel zajecljal; — »Ne, nisem — mislil sem, du
redovala v njihovih zadevah.*
Obmolknil je, potem pa pristavil, govoreč P ‘^ti . Kulisami: »Naše bralce bo nadvse zanimalo, da raš&w kaj mislijo na Kitajskem in v Indiji o teh nenje* ffl* prav ta čas tolikanj silno vznemirjajo javno g9in j«!
Pripomnil je, za Duroya: »Pazi, kako se ge o® poprijel stvari; ta je izvrsten poročevalec, skus J a sP naučiti zvijač, kako je treba človeka navrtati,	A
v petih minutah.*	atiWitfl«il
Potem je jel spet z vso važnostjo pisati, z oSt® nom, da bi kar mčč Jasno označil razdalje » pra^t-J’*’ Jega starega tovariša in novega druga na ttJego gaJj* j>» Komaj sta bila zaprla vrata za seboj, se j .^j,ti p rohotal in rekel Duroyu: »To vam je ^ d»
H
&
5
zakrohotal
■t
s
pred nami samimi jo igrš. Človek bi res
*u»uu oaiuuui j\j 15* a., nuvca
za svoje bralce.*	,	„.IeC	je
Vtem sta prišla na bulvar, in poročeva	.j
»Boste kaj popili?*
»Da, rade volje. Zelo vroče je.*
(Nadaljeval
sHa