V arstvo ptic in narave je pogosto boj z mlini na veter. Kljub velikemu naporu naravo- varstvenih organizacij po celem svetu, se število ogroženih vrst še vedno povečuje, ptice pa se vedno znova spopadajo z novimi grožnjami. Čeprav bi ob tem marsikdo lahko izgubil upanje, pa vendarle ni vse tako črno. STANJE PO SVETU IN V EVROPI BirdLife International je pripravil svojo šesto izdajo »Stanja ptic sveta« (State of the World's Birds), ki povzema ključne točke s področja raziskovanja in varstva ptic v letu 2023. Poročilo prikazuje za- skrbljujoče stanje populacij ptic po celem svetu. Na svetovnem rdečem seznamu ogroženih ptic se je na primer zaradi poslabšanja stanja enajst vrst pomaknilo v višjo kategorijo ogroženosti, medtem ko so bile samo štiri vrste zaradi izboljšanja stanja njihovih populacij premeščene v nižje kategorije ogroženosti. Med vrstami, ki so bile prestavljene v višje kategorije ogroženosti, prevladujejo predvsem otoške vrste, ki jih ogroža vnos tujerodnih invaziv- nih vrst. Tako sta na primer dve vrsti s Havajev, Magumma parva in Chlorodrepanis stejnegeri, doži- veli več kot 60-odstotni upad populacije v manj kot desetih letih, predvsem zaradi virusne ptičje gripe, ki jo prenašajo tujerodni komarji. Stanje v Evropi ni bistveno bolj rožnato, saj je med 546 vrstami kar 38 % takih, ki so ogrožene oziroma potrebujejo naravovarstveno pozornost. Številne od teh vrst se že več desetletij spopadajo z upadanjem populacij. Med njimi so predvsem šte- vilne vrste kmetijske krajine, pa tudi stepske vrste, vodne ptice, ujede, selivke na dolge razdalje idr. PTICE V KREMPLJIH KMETIJSTVA, PODNEBNIH SPREMEMB IN BOLEZNI / / Aleksander Kozina AFRIŠKA SULTANKA (Porphyrio porphyrio) in BELOGLAVKA (Oxyura leucocephala), ki imata v Narodnem parku Doñana eno izmed najpomembnejših populacij v Evropi, sta zaradi izsuševanja mokrišč za namene kmetijstva doživeli strm upad številčnosti. foto: Domen Stanič Relativna pomembnost različnih groženj na globalno ogrožene vrste ptic, temelječa na številu prizadetih vrst. Številne vrste so podvržene več kot eni grožnji. shema: prirejena po BirdLife International Svet ptic 01, april 2024 42 ČLOVEK, PODNEBNE SPREMEMBE IN BOLEZNI Dejavniki, ki grozijo ogroženim vrstam, so številni, med njimi pa stopa v ospredje kmetijstvo, ki ogroža kar 73 % ptic iz Rdečega seznama. Kmetijstvu sledijo sečnja gozdov, ki prizadene 51 % ogroženih vrst, invazivne vrste (42 % ogroženih vrst) in lov, ki ogroža 37 % ogroženih vrst. Zanemarljivi dejavniki pa niso niti podnebne spremembe, onesnaževanje, širjenje urbanih območij, vznemirjanje ipd. Žalosten primer uničujočih kmetijskih praks je Narodni park Doñana na jugozahodu Španije. Tamkajšnji veliki kmetje so na obrobju parka izko- pali več kot 1000 ilegalnih vodnjakov, v katerih z močnimi črpalkami črpajo vodo iz parka. Posledič- no se največja vodna laguna v parku v zadnjih letih izsušuje že v začetku pomladi, parku pa grozi, da bo v naslednjem letu postal popolnoma izsušen. Vlada pa kljub temu razmišlja, da bi legalizirale te, za zdaj uradno nedovoljene vodnjake. Vpliv na ptice je že sedaj uničujoč. Marmornata raca (Marmaronetta angustirostris), beloglavka (Oxyura leucocephala) in afriška sultanka (Porphyrio porphyrio), ki imajo v parku ene izmed najpomembnejših populacij v Evropi in so povsem vezane na mokrišča, so že sedaj doživele strm upad populacij. V zadnjih letih je številne, predvsem vodne ptice po Evropi prizadel tudi nov sev ptičje gripe. V letu 2021 je prej razširjeni sev H5N8 nadomestila nova različica H5N1, ki se je nato iz Evrope s selivkami razširila v Afriko, Azijo, Ameriko in celo na Antar- ktiko. Novi sev je za ptice zelo smrtonosen, hkrati pa ima zelo dober potencial za prenašanje in lahko okuži širok spekter vrst. Prizadetih je bilo več kot 400 vrst ptic, nekatere so zaradi tega doživele tudi močan populacijski upad. Tako je v Grčiji leta 2022 za ptičjo gripo umrlo več kot 1700 kodrastih pe- likanov (Pelecanus crispus), na škotskih otokih pa več kot 2200 velikih govnačk (Stercorarius skua). V Ameriki je leta 2023 gripa dosegla celo kritič- no ogrožene kalifornijske kondorje (Gymnogyps californianus) in jih 21 tudi pokončala. Več prime- rov smo leta 2023 zabeležili tudi v Sloveniji, med drugim pri žerjavih (Grus grus) na Cerkniškem jezeru, labodih grbcih (Cygnus olor) in celo pri veliki uharici (Bubo bubo). UPANJE OSTAJA Vse pa le ni tako črno, kot se mogoče zdi po prebiranju zgornjih vrstic. V marsikaterem primeru so se ptice pozitivno odzvale na naravovarstvene ukrepe. Za varovanje ptic in drugih vrst je nadvse pomembno varovanje ključnih biodiverzitetnih območij (KBA – Key Biodiversity Areas). V svetovnem merilu se delež tovrstnih območij, ki je zavarovan, stabilno povečuje. Tako je danes zavarovanih že dobrih 43 % teh območij, kar je ogromen napredek v primerjavi z letom 1980, ko je bil ta delež le 11 %. Za uspešno varovanje ptic sta pogosto potrebna tudi močna politična volja in meddržavno sodelo- vanje. Trenutno povsod po svetu potekajo številni zelo obetajoči projekti, ki vlivajo upanje za ogro- žene vrste. Tako, na primer, več evropskih držav sodeluje pri projektu za izboljšanje stanja male gosi (Anser erythropus). Gre za najbolj ogroženo evropsko gos, saj je njena populacija v 20. stoletju strmoglavila z 10.000 na zgolj okoli 100 parov. V projektu poskušajo izboljšati tako gnezditvene habitate v Fenoskandiji kot tudi prezimovališča v Grčiji, prvi rezultati pa so že opazni. V Evropi je med 546 vrstami kar 38 % takih, ki so ogrožene oziroma potrebujejo naravovarstveno pozornost. Globalna povrprečna pokritost KBA-jev z zavarovanimi območji (%) 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1980 1985 2005 1995 2015 1990 2010 2000 2020 Eden izmed največjih naravovarstvenih uspehov prihaja z otoka Mavricij, ki je bil nekoč edini dom izumrlega dodoja (Raphus cucullatus). Po njegovih sledeh bi skorajda šla še ena tamkajšnja vrsta, mavricijska postovka (Falco punctatus). Leta 1974 so bili na svetu znani samo štirje prostoživeči osebki. Na tej točki je bila to najredkejša vrsta ptice na svetu. A situacija se je z močnimi naravovarstveni- mi napori, ki so vključevali umetno inkubacijo mla- dičev in ohranjanje življenjskega okolja v naslednjih letih, močno izboljšala. Danes populacija šteje že več kot 400 osebkov, vrsta pa je leta 2022 postala tudi uradni državni simbol Mavricija. Ena izmed najuspešnejših naravovarstvenih zgodb nam tako vliva upanje za nadaljnji boj, za ohranjanje čudovi- tega sveta ptic in narave. Celotno poročilo s poudarki na posameznih raz- iskavah, ki ga je pripravil BirdLife International, je dostopno na spletni strani: https://datazone. birdlife.org/2024-annual-update ali prek spodnje QR kode. V povprečju, 43,5% vsakega KBA-ja pokrivajo zavarovana območja ali druge oblike varstvenih ukrepov Delež ključnih biodiverzitetnih območij (KBA - Key Biodiversity Areas), ki so zavarovana, se je od leta 1980 bistveno povečal. shema: prirejena po BirdLife International Svet ptic 01, april 2024 43