Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. f administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta i» (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veijajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrst»: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaju vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
ištev. «O.
V Ljubljani, v četrtek 18. aprila 1889.
Letnili XYII.
\uro<hiostit'<i pomlad.
Izmeti vseh tednov v letu je veliki teden naj-pomenljivejši, prevejan s tajnopoluim čarom sv. vere naše iz življenja Odrešenikovega. Cerkve in v njih božji grobi premenjeni so v vrtove, pobožni verniki obiskujejo te vrtove in časte v goreči molitvi Njega, ki je rešil vesoljni svet.
Pomladnje solnce se sicer ne usmeva ljubko na nas, ker čez noč odeva zopet snežena odeja dol in log, hrib in plan, a pod njo klije stvarstvo in žije prebujena pomlad, ki ima oznanjati zmago Gospodovo.
S temi idiličnimi pomladnjimi obrazi ima tudi življenje velike javnosti često mnogo sličnosti. Tudi tu se nekaj prebudi iz zimskega spanja in rine na dan k plodnemu in koristnemu življenju. Vzajemnost, sloga, mir — to so pojavi in znaki pomlad-njega hrepenenja v prirodi in v javnem življenji, in njih' sadovi so moč, napredek iu velikost! Tudi po sekvanskih pokrajinah pojavlja se nekaj sličnega, dasi se drve nad njimi oblak za oblakom. Tisoč ruk je delavnih pri velikem delu, svetovni izložbi, na koji se ima predstavljati obraz najnovejšega napredka vsakoršnih strok človeške delavnosti z vsega sveta. Iu to je delo miru, v njem se ima zrcaliti ona marljivost in složnost, ki ste se združili, da se je vse to omogočilo. Bode li to svojstvo našlo tudi pot do političnega življenja? Ima biti to ogromno delo predpodoba vsem drugim činom? Ali bo zgrabil vihar razpora Francijo ter jo oropal lepih in častnih vspehov?
Ljubka pomladnja sapica pihlja in veje nam iz končin bratov naših na Balkanu. Takoj po prevratu Obrenovičev navstala je prememba v balkanskih deželah. Oglasila se je želja, hrepenenje po združbi in prijateljstvu balkanskih držav, in našla je zlasti na Črni Gori in pri bolgarskih rodoljubih glasen odmev. Vezi se utrjujejo, in skoro jih posveti velika jugoslovanska slavnost, za katero se delajo velike priprave. Dne 15. junija t. 1. spominjali se bodo
Srbi petstoletnice nesrečne bitve na Kosovera polji, v koji so bili Srbi vsled nesloge poraženi, samo-staluost srbskega cesarstva s padcem carja Lazara iu izdaje Vuka Brankoviča uničena iu zopet vkovani v turški jarem. V istini osodni povi,d slavnosti, toda pomenljiv.
Glas zgodovine kliče jim gromovitim glasom: Vzajemnost, sloga, mir, sicer divji, ljuti viharji pre-pode vašo narodno pomlad! Samo ta svojstva pri-neso vam zaželjenega sadu.
Tudi v naši ožji domovini je sedanja pomlad prehod k velevažnitn dogodjajem. Bliža se doba, ko bode i nam pokazati pred povestnico iu drugimi narodi, kako tolmačimo in umejemo Svetopolkov nauk. Bližnje deželno-zborske volitve podati imajo dokaz naše narodne pomladi. Sveta dolžnost nastane za volilce, da najprvo svoje občansko pravo izvršujejo samo na korist uarodu. Pot, vodeča do tega cilja, je jasna. To, kar so dosedanji narodni zastopniki izposlovali v deželnem zboru, dobro vedo vo-lilci, in to jim olajšuje volitev.
Odkar vlada v Avstriji ustavno življenje, ni prineslo nobeno zasedanje in zborovanje kranjskega deželnega zbora deželi in narodu toliko blagodejnih činov, nego minolo. Slično mnenja izražali so slovenski volilci na shodih, v ta namen sklicanih po poslancih, in isto bodo poudarjali tudi pri prihodnjih. Sodba o delovanji odstopivših poslancev je vsakemu prosta, in večina poslancev nima vzroka, da bi se bojazljivo nadejala stroge sodbe.
Bodo li volilci naši ravnali po zdravih načelih, kakor jim to nalaga zdrav razum, in razumeli svoje zadeve, gotovo ne bodo v zadregi, komu imajo oddati svoj glas, za katerega kandidata jim je glasovati pri volitvah. Razkol in nesložnost v narodu našem, katerega obdajajo toliko nevarni sovragi, pro-vzročila bi velikansko škodo ne samo v sedanjosti, temveč i v bodočnosti. Da se to ne zgodi, da bi nam pomlad v življenji naklonila tudi pričakovanega sadu, to mora biti cilj vsakemu izmed nas brez razločka.
Opomiiijevuliii troški.
Govor poslanca V. Pfeiferja v državnem zboru dne 3. aprila 1889.
(Konec.)
Omenjeno olajšanje je dovoljeno le za direktne davke — zemljiški, prihodninski in pridobninski davek — glede taks, kolekoviue in percentualnih pristojbin pa je ostalo pri starem. Ali ni nezaslišano, ako mora kdo plačati celi opominjevalni trošek po 1 gld. 5 kr., ako je za kolek 10 kr. ali pa pristojbine 2 gld. dolžan? (Tako je! na desnici.) In to je v resnici. V vsi civilnopravni eksekuciji nimamo podobnega, in iz tega se razvidi, kako krivičen je ta trošek; je pa tudi tako neopravičen kakor krivičen.
Od kod pa izvira?
Iz nekdanje vojaške eksekucije; ta je bila v navadi kot prva eksekucijska stopinja za zaostale davke in vsakovrstne davke do najnovejšega časa; davčnih izterjevalcev ni bilo.
Ta eksekucija je bila v tem, da so dolžniku poslali vojaka, za večje dolžne zneske tudi dva ali več vojakov; vojaku je moral dolžnik dati prenočišče in postelj ter vsak dan plačati mu na roke ekseku-cijsko pristojbino, in vojak se je moral sam pre-živiti.
Ta pristojbina je znašala na dan v starejšem času 6 kr. prvi in 12 kr. drugi teden; ko seje pre-menila denarna veljava, je bilo tudi s tem drugače. Na Kranjskem je znašala 3 in 6 kr. starega denarja, sedaj znaša v Oislitvauiji 5 in 10 kr. na dan.
Jedni in isti vojak je dobil večkrat odkazanih več dolžnikov, včasih celo vas ali več vasi; vsak dan je moral dolžnike opominjevati, kar je tudi storil, da je vsak dan dobil eksekucijsko pristojbino; pozneje teh pristojbin niso več plačevali vojakom, ampak v davčno blagajnico.
Ta vojaška eksekucija se je ohranila blizu do šestdesetih let; od tedaj pa so vojaške oblasti delale težave. Le kadar se je več občin ustavilo, bile
LISTEK.
Vaški "brivec.
Velikonočna črtica, naf rtal E. Desbau.x.
Lani o velikonočnih počitnicah sem obiskal za nekaj dni v ¿s, v koji sem bil vzgojen. Verjemite mi, ljubka samota je to! Ponosno in vabljivo se razprostira na malem griči.
V njo dospejem zjutraj. Na pragu pred hišo sedeči vrli vaščanje ogledovali so me radovedno. Tu in tam skočim h kojemu, podam mu roko, rekoč: „Dobro jutro, teta Marijana!" ali „Dober dan, teta Franca!"
Ne treba omenjati, da v prvem trenotji niso vedele, pri čem da so, a domislivši se kričale so: „Oh, to je naš deček! Poglejte no, kako je vzra6tel med tem časom! Kak vrl junak je postali In raste mu že brada!"
Ni časa nisem imel, da bi jim odgovarjal na vsa vprašanja. Z materinskim ponosom kažejo mi svoje paglavčke, koji so se valjali neumiti in ne-počesani na cesti v prahu.
Konci ceste rumenila se je kakor grozd v solu-čnem svitu pod peresci — učiteljeva hišica.
Potrkam na šolska vrata. Stari učitelj pride sam odpirat. Poznal me je takoj. Nekdaj me je učil vse, česar je umel sam, in zdaj se pa upal ni mene tikati. Prigovarjam mu in vrli starček ginjen de mi enkrat „ti", v drugo zopet „vi".
„Nu, to je lepo, da si prišel! Kak učenjak ste postali v mestu! Nu, veseli me, da te vidim zopet! Veste li, da bo o sv. Bernardu skoro 9 let, kar si nas zapustil! Torej se nas vendar še spominjaš, mene, svojega bivšega učitelja!?"
„Kako bi se neki ne spominjal!" odgovorim mu radostno. „Pamtim doslej še vrlo dobro vse. Ni li zdaj ura, ob koji vas je hodil brit Jakob Artand?" —
„Nikdar več", odgovori mi boječe, „nikoli več, zdaj . . . zdaj se brijem sam!"
„Kaj?" čudeč se, „vi se brijete sami; vi, saj se nikoli niste mogli naučiti briti sam sebe? Ali je morda Jakob .. .?"
„I ne . . . hvala Bogu, živi še zdaj."
„Nu, kaj se je terej pripetilo?" silim v stari-kavega učitelja.
„E . . . nič . . . prav nič", jecljii in se prime za vrat.
Ko pa le ne mirujem, pravi torej: „Bodi
tedaj!---Bilo je velikonočno nedeljo, skoro
bo pet let. Baš preštevam novce, katere so mi bili prinesli stariši mojih šolarjev, ko vstopi v sobo Jakob, kakor navadno, da bi me obril. Novce sem pustil na mizi in sedel v tii-Ie fotelj.
Ko me Jakob mili, pogledam ga nehote od strani. Bil je ves potrt, a oči srčele so mu divje. Vže dlje časa ni bilo vse v redu v njegovi glavi, toda isto jutro je bil ves premenjen. Umrla mu je žena, zapustivši mu tri otročičke, vrhn tega pa tudi časi niso bili dobri za njegov obrt. Kakor se spominjate . . . kakor veš, plačal me je samo za jedno dete, ker me je bril.
Obrijo mi torej jedno lice — naenkrat spreleti obraz njegov neka neznana divjost, britev v roki se mu trese, . . . prime me zopet za glavo in mi nastavi britev na vrat. Polasti se me nepopisen strah", — pripoveduje stari učitelj dalje, a ves bled, spominjajo se onega dogodjaja, „hotel sem kričati, toda ni glasu nisem mogel dati od sebe , ... Ali ' Jakob, kakor je bilo videti, zave se kmalu; odskoči
so izjemoma še dovoljene. Zadnjo večjo eksekueijo je poslal Koller v mesto Kolin ua Češkem, toda ne zaradi davkov. (Veselost ua desnici.)
Ko niso več vojakov pošiljali na eksekueijo, poslali so dolžniku najprvo eksekucijski listfk po občinskem načelniku, pozneje po civilnem beriču; vojaške eksekucijske pristojbine pa so obdržali in dalje po-berali. Sedaj se imenujejo eksekucijski troški opo-minjevalni troški iu poberalec se imenuje izterjevalec ali eksekutor.
Eksekutor pride k dolžniku le jed enkrat, namreč tedaj, ko mu prinese opominjevalni listek, on naredi le eden pot, liskus pa zaračuni štirinajst potov, ker od dolžnika terja opominjevalne troške za 14 dni, za prvih 7 dni po 5 kr., za ostalih 7 pa po 10 kr. = 1 gld. 5 kr.; če pa prej plača, do plačilnega dne. Vojak je prej res moral vsak dan terjati dolžnika, ako ni prej plačal, torej ga je 14 krat opominjal, pristojbino je torej zaslužil in opominje-vanje je dolžnik vsak dan bolj čutil.
Pri vojaku je bila opravičena vsak dan opomin jevalna pristojbina, ker je imel vsak dan pot; sedaj pa ima eksekutor le eden pot. (Prav res! na desnici.) in drugih 13 dni ne, iu vendar si da liskus plačati za 14 dni.
Iz tega je jasno, kako neopravičeni so sedanji opominjevalni troški pri kolkih, taksah, zaostalih pristojbinah itd., ki od dne do dne raste v aritmetični progresiji in znaša ne glede na davčni znesek 1 gld. 5 kr. In vendar bi morale tudi pri teh davkih biti dovoljene one olajšave, kakor pri direktnih.
Pa še druge uepriličnosti se gode pri izterjevanji davkov; pojasnil jih bodem pri drugi priliki, ako bodem tako srečen, da dobim v roke naredbo finančnega ministra z dne 4. marca 1S7S o prisilnem postopanji pri izterjevanji davkov.
To eksekucijsko naredbo finančni erar skrbno skriva, ne dobi se ne v državni tiskarni, ne v knjižnici državnega zbora, da tudi ne v naredbinskem listu ni tiskana (Cujte! na desnici), zato sem se zastonj trudil, da bi jo dobil. To skrivanje me spominja na zagrneno podobo v Saisu (Veselost), kdor jo predrzno odkrije, po njem je.
Morda hoče finančna uprava obvarovati ono hudih nasledkov, ki bi pogledali v to naredbo. To skrivanje pa bi utegnilo kompromitovati davčne uradnike, katere bi lahko obdolžili samovoljnosti, ko bi dve stranki za enake zneske morali plačati različne opominjevalne troške, ker stranke ne ločijo, ali se gre za tekoče ali zaostale, direktne ali indirektne davke.
Da se ne škoduje veljavi oblasti, morala bi se dolična eksekucijska uaredba objaviti v naredbinskem listu, naznaniti občinam, da ne bo kdo mislil, da hočejo v kalnem ribe loviti.
H koncu bi še opozoril finančno upravo, da bi se pri izterjevanji davkov ozirala ua krajne in časovne razmere ter ne terjala davkov v tako neugodnem času — kakor je od februarija do avgusta (Res je! na desnici) —, ker ima kmet ta čas troške za vinograde, travnike, njive itd., pa nobenih dohodkov. Torej bi modra davčna politika ne smela tako rabiti davčnega vijaka, da z nepravočasnimi ekseku-cijami škoduje davkoplačevalcu na premoženji, temveč mora varovati davčno moč naroda, da bode mogel dalje plačevati davke. (Pohvala ua desnici.)
od mene, britev vrže skozi okno na vrt in zbeži kakor besen.
Dva dni ni bilo po njem ni duha ni sluha. K sebi vzamem njegove otročiče, in sedimo baš okolu mize, ko proti večeru tretjega dne nekdo potrka na duri. Bil je Jakob, toda kakošen, za Boga! Bled, izsiljen, gladu in žeje ves opešan. Okolu senc osiveli so mu v teh dveh dneh popolnoma lasje.
Ugledavši svoje otroke pri meni, jame premilo ihteti ter mi pove, da mi je hotel prerezati vrat. Doma ni imel ni boraka; otroci so gladu jokali, in ugledavši toliko novcev ua mizi, zvrtelo se mu je v glavi: pred seboj videl je samo kri in kup zlata, zblaznil je pohlepnosti.
Tolažim iu mirim ga, kar je bilo moči. Otroci se mu obesijo okolu vratu, in najmlajše ga vpraša, rekoč: ,Slišiš, ata, zakaj imaš pa bele lase?'
Dal sem ga dovesti domu. Ali komaj prišedši domov, moral se je vleči; —lomila ga je vročnica, a konečno se nam vendar posreči, oteti mu življenje. Danes se mu bolje godi, vrli sinovi ga podpirajo in ljubijo ga vsi."
„Cul si, dragi moj dečko", dostavi stari učitelj smejoč, „zakaj se brijem sam."
Govor drž. poslanca Siikljcja
v državnem zboru dne 26. marca 1889.
(Daljo.)
O Anastaziju Grilnu sem govoril že o svojem času ter zadevo pojasnil. Ona grozovita bajka pa, v kateri se pripoveduje o žalostni osodi Nemcev, je, gospoda moja — oprostite mi izraz — le sprevračanje. Dotične spise poznam jako dobro, toda v njih se nikjer ne govori o Nemcih, marveč le o nemšku-tarjih, to je rojenih Slovencih, ki so v narodnem boji stopili na nasprotno stran, in Vi sami ste že večkrat dokazali, kako malo so pri dotičnem narodu taki ljudje, narodni odpadniki, renegatje priljubljeni.
Se bolj pa sem se čudil temu, kar se je tukaj pripovedovalo o nazorih tega šolskega nadzornika glede reformacije, protestantizma, ker se je dotična povest pred nekaterimi meseci priobčila od besede do besede v nekem nemškem listu — marsikateremu gospodu bo to znano — v „Briinner Beobachter". In nikdo se ni nad tem izpodtikal, osmešil bi se bil tudi v svoji estetični sodbi jako nevarno, ko bi bil to storil. To je povest, ki ima naslov: „Vita vitae meae." Dejanje se vrši za reformacijske dobe, v 16. stoletji.
Znano Vam je, da smo na Kranjskem imeli silne verske zmešnjave. Bili smo v tesni zvezi z Virtemberškim, slovenske knjige so se tiskale v Tu-bingah, dežela naša je bila na najboljšem potu, da se poluterani. Nasprotja so bila jako viharna, in na tej podlagi gradi pripovedovalec svojo zgodovinsko sliko. Kdo se more nad tem izpodtikati, ako dotič-nik v zgodovinski noveli pusti delujoče osebe, v katerih so utelešena nasprotja, tako govoriti, kakor je primerno zgodovinski resnici? Nastopa v njej zastopnik protestantizma, z versko gorečnostjo napolnjen protestantski govornik — o tem seveda častiti gospod poslanec ni vedel ničesa povedati — na drugi strani škof ljubljanski, oskrbnik škofovskega brižin-skega mesta Škofje Lose in njegovi lilapci. In tu stoji res v „Ljubljanskem Zvonu" uastopno: Škof praša svojega oskrbnika: „Ali se z dobro besedo ne da ničesa opraviti?" Odgovor nekoliko strastnega, vročekrvnega moža pa se glasi: „Z dobrimi besedami? Škofovska milost! S kolom po glavi, ali pa s helebardo v rebra, to je najboljša beseda za te satanove potomce."
Vidite, nekaj, kar seveda izhaja iz razgovora, in nobeden pameten človek se ne bode nad tem izpodtikal. Sedaj nastopi protestantski govornik na po-zoriščo: S pečine zazre škofovo spremstvo in strastne verske gorečnosti prevzet začne z višine kričati. Pravi jim: „(irešuiki iz Sodome in Gomore! Satanovi otroci in izrodek pekla!" Škofu zakriči: „Tudi Tebe, rimsko-katoliške nečiste ženske nečistega hlapca, bo zadela šiba božja, da se boš gnjusil celo očetu pekla !"
To so reči, ki se pojasnjujejo iz velikih nasprotij one dobe, in vsakdo, ki pozna krepki jezik v takratnih verskih prepirnih spisih, rekel mi bode, da je tudi zadeta prava barva. Sedaj ga hočejo hlapci vjeti, in da bi se jim to posrečilo, zamotajo ga v razgovor ter njegovim zabavljicam odgovarjajo z enako mero, drugi mu pa mej tem skušajo priti za hrbet. In tu se je izustil izraz, ki je nedavno vzbudil veliko razburjenost — gospodje z opozicije se dajo namreč kaj lahko razburiti.
Eden teh hlapcev zavpije: „Ti prorok na skali, poznam Te dobro; Ti in oni Primož Truber, ki je ušel ljubljanskemu škofu in se sedaj že peče v peklu, sta dva cvinglijanska prešička, katerih ne more niti lueifer prebaviti." Tedaj, gospoda moja, tega ni pisal oni profesor in vrednik, to ni njegov nazor, povzet je iz zgodovinske povesti ter naravno-nujno sledi iz načela, po katerem se je moral pisatelj ravnati, iz načela zgodovinske resnice, katere se je moral držati.
Zadušujem čut, kateri je vsled tega navstal v meui, ne sklicujem se na večino, prepuščam pa celi prevod po besedah svojemu častitemu nasprotniku (Veselost in Dobro! na desnici), kakor tudi razsodni zmožnosti častite opozicije, ali ima tako postopanje pravico do označenja „poštenost". (Dobro ! na desnici.)
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. aprila. 3iotrau|e dežel©.
Preatolonaslednica-vdova Štefanija je dne 14. t. m. sprejela v Miramaru Morica Jokai-a
ter se je ž niim posvetovala o delu „Oesterreieh-LJngarn iu Wort und Bild". Jökai je opazil na pre-stolonasledničiui mizi ovenčano sliko pokojnega ce-sarjeviča Rudolfa v huzarski opravi. Visoka gospa je nadrobno izpraševala Jokai-a o spominskem govoru, kateri bo slednji o prestolonasledniku letos imel pri slavnostnem zborovanju ogerske akademije ved in znanostij.
Državni zbor je imel v letošnji proračunski razpravi 40 sej. Pri teh je govorilo 5 ministrov, 12 vladnih zastopnikov iu 149 poslancev (vseli poslancev je, kakor znano 353). Govorov je bilo 350; izmed teh odpade na Hohenwartov klub 45 govorov..
Člani poljskega kluba so morali svojemu načelniku vitezu Javorskemu obljubiti, da se bodo polnoštevilno dne 2. maja zbrali na Dunaji, ker bo državni zbor takoj v prvi seji pričel obravnavati o ostalem proračunu, ki mora biti rešen v osmih dneh.
Vnanje države.
„Politiki" se z dnem 16. t. m. brzojavno poroča iz Rima: Papež Leon XIII. je bolehen, vendar pa vzlic njegovi starosti ui nobene nevarnosti. Pričakuje se za trdno, da mu bo pri gorkej-šem vremenu odleglo.
Srbski „Narodni Dnevnik", ki je uavaduo dobro poučen, pravi, da bo tekom treh tednov prišla kraljica-mati Natalija obiskat svojega sina v Belgrad. — Predvčeraj se je vršilo v Beigradu zborovanje mešane komisije o vravnanju Železnih vrat.
Bolgarski metropolit Konstantin v Vrači, eden najodličnejših cerkvenih dostojanstvenikov v Bolgariji, ki je bil še pri zadnjem zborovanju sinode sovražen princu Ferdinandu, premenil je zadnje dni svoje mišljenje in ravuanje. Sedaj prinčevo ime v svojih molitvah omenja ter je zapovedal isto storiti tudi duhovščini svoje škofije. Politični krogi pripisujejo tej okoliščini veliko važnost ter sklepajo iž nje, da se bo kmalu doseglo sporazumljenje mej princem in sinodo. Mandata metropolitov Klementa in Konstantina kot članov sinode ugasneta prihodnji mesec. Vršile se bodo nove volitve, potem pa se bo sešla sinoda ter rešila cerkvene zadeve.
„Köln. Ztg." se poroča iz Peterburga: Vsak ruski konjiški polk se bo pomnožil za enega štabnega častnika, in to zaradi tega. da pri ustanov-ljanji novih konjiških polkov ne bo manjkalo polkovnik poveljnikov.
Predsednik francoske preiskovalne komisije državnega sodišča, senator Merlin, je profesor prava na lille-skem vseučilišči, in tudi ostali trije prised-niki so pravniki. Vsi ti imajo prijetni nalog, presoditi zatožno snov 10.320 listin. Akoravno se vrše obravnave tajno, izvedel je vendar „Temps", da se opira zatožba zoper Boulangerja na tri točke: 1. Za-peljanje častnikov in vojakov k nezvestobi in zatrdilo vzajemne pomoči za gotove slučaie. 2. Nepostavno premeščenje svot v proračunu, ki so bile prvotno za vojne namene določene. 3. Postopanje Boulanger-jevo pri uekem shodu, ki se je vršil pri Laguerre-ju in kateremu namen je bil, poizvedeti sredstva, da se zabrani izvolitev Ferry-jeva za predsednika republike. Boulauger, takrat še general v Clermont Fer-randu, je rekel pri tem baje: „Potem bodo pa vojaki v vojašnicah ostali." To se očividno uanaša na ravnauje vojakov pri slučajnih boulangistiških cestnih izgredih. — Na povelje preiskovalno-komisijskega predsednika se je vršila predvčeraj hišna preiskava v Boulangerjevem pariškem stanovanji, istotako tudi pri Dillouu in Rocheforte-.ju. Zatožba se bo obračala tudi zoper senatorja Naijuet-a, poslanca Laguerre-ja, Laisanta iu druge ter zoper več časnikarjev. — Ministerski sovet je sklenil pozvati vse prefekte, naj delajo na to, da bodo vse francoske občine povodom obletnice sestanka generalnih sovetnikov priredile veselice, jednake oni, ki se bo dnč 5. maja t. 1. vršila v Versailies-u.
Nizozemska vlada je sprejela vabilo švictir-sliega zaveznega soveta k posvetovanju o mejua-rodnem vravnanju postavodajalstva v varstvo delavcev. — Švicarska vlada obravnava z Italijo o predoru gore Simploua. (Simplon je gora v takozvanih valiških planinah, na meji mej,Pijemontom in švicarskim kantonom Wallisom.) Švica je pripravljena v ta namen dati 15 milijonov frankov ter zahteva isti prispevek od Italije.
Uradno je določeuo, da bo dne 18. maja odpotoval italijanski kralj v Berolin. — Vlada se pogaja z „navigazione generale" zaradi mornarične proge Benetke-Jakin-Bari-Južna Amerika. — Z ene strani se trdi, da Italija ne misli na vojaške operacije v Abesiuiji, ker jej manjka natančnih podatkov od tod in si nasprotujejo došie vesti. Z druge strani pa „Pol. Corr." javlja, da so ministri nesložni v tej zadevi. Eden del izmed njih je popolnoma zoper vsako operacijo, da, celo za to, da Italijani zapuste Masavo, drugi s Crispijem so pa za „napredujočo" politiko, in sicer mislijo pri tem uajprvo na Asmaro in Keren. Ta dva kraja ležita na abesinski planini, s katere bi se lahko nadvladovala masavska nižina in je celo za Evropejce tamošuja vročina strpljiva. Masava je pa eden najbolj vročih krajev na celi zemlji.
Angleški spodnji zbornici je Göschen predložil proračun. Preostatek leta 1888/1889 znaša 2,800.000 šterlingov, leta 1889/1890 se pa kaže
primaujkljej dveh milijonov, ki se bo pa pokril s konvertovanjem državnih dolgov (consols) in povišanjem davka od zapuščin in piva, vsied česar se bo še dosegel preostatek 180.000 šterlingov. Časopisje hvali Goschenov proračun, in posebno način, kako se bo pokril primanjkljej, obžaluje pa, da mu razmere ne pripuščajo porabiti preostatkov za po-manjšanje davkov.
Izvirni dopisi.
Dobrepolje, dne 11. aprila. V „Slovencu" št. 77 se nahaja dopis iz Račensko doline, kateri je res toliko zanimiv, da vsakega, kdor poznA tamošnje razmere, mora razveseliti, zatorej je pa tudi lepo in hvalevredno od občanov, da niso pozabili svojih skrbnih dobrotnikov, temveč imenovali jih častne občane.
Ker sem z veseljem bral ta dopis, mi šine v glavo misel, tudi nekoliko opisati našo dobrepoljsko dolino, katera je tudi veliko škode že trpela ob času večjega deževja, in imenovati moža, kateremu gre čast in hvala, da so je toliko potrudil, ter nas je obvaroval te elementarne nesreče.
Marsikateri bralec si bode mislil, kar opisujem, ni vse resnica, kajti že več let ni so slišalo, da bi tekla voda Rašica po dobrepoljski dolini v Struge. Kdor se hoče prepričati, naj čita obravnavo deželnega zbora v X. seji dne 12. januarija 1. 1887, kako sta opisovala pokojni deželni poslanec gospod Faber in pa sedanji gospod deželni poslanec Pakiž, kateremu so razmere popolnoma zuane bile, koliko je trpela naša dolina ob povodnji in toplo jo priporočala veleslavnemu deželnemu odboru za pomoč.
Pred dvajsetimi leti je napravil tukajšnji posestnik Janez Adamič iz Ponikev nov mlin, ravno v tistem kraju, kjer se voda Rašica izteka v požiralnike.
Pričel je trebiti požiralnike, kadarkoli mu je čas dopuščal, in počasi je izprevidel, da to koristi njemu, kakor tudi dohrepoljski dolini in Strugam. Poprijel se je bolj tega dela brez vsake denarne ali kake druge pomoči.
Ko je izprevidel, da bode napravil veliko korist svojim župljancm, kupil je od soseda kos travnika samo radi tega, da je prekopal še do drugega požiralnika, katerega je tudi lepo iztrebil in tako odprl podzemeljske votline, katere so bile leta in leta za-mašene. V požiralnikih jo že bilo toliko kamenja, da ga je moral razstreliti in potem še le proč spraviti.
Veliko bi moral pisati, kako marljivo je deloval in še vedno nadaljuje, da se ne zamašijo požiralniki, ali priprostemu človeku ne dopušča čas, zatorej hočem le opisati, kakošne koristi je nam napravil spoštovani in marljivi gospodar.
Še mi je v spominu, ko sem bil še mlad deček pred dvajsetimi leti, kako smo otroci veselo hodili gledat, ko je drla voda po rodovitnem polju od Ponikev proti Vidmu.
Drugače je bilo odraslim na žalost, ko je voda drla v podzemeljske kleti, kjer so imeli shranjen krompir, repo in korenje, celo v hiše je nekaterim prihajala.
Od Vidma je tekla voda jeduo uro daleč po rodovitnem polju proti Kompolju in odtod naprej proti Strugam.
Ali to ni bilo samo jedenkrat v letu; ko je več časa deževalo, je trpela naša dolina več ali manj škode.
Kako je pa sedaj?
Ali se spominja kdo, da bi bila v dvajsetih letih pritekla Rašica do Strug? Menim, da ne.
Samo jedenkrat v tem času, ne spominjam se, katerega leta, je pritekla do Vidma. Ali ni to velika korist za našo dolino?
Sedaj pa, ko omenjeni mlinar vedno skrbi, da se požiralniki ne zamašijo, ni se nam bati več povodnji.
Veliko dela in novcev je njega to stalo in ljudje so mu jako hvaležni za to dobroto, ali vendar od hvaležnosti ne more poravnati svojih troškov. Prebivalstvo je revno, da bi mu moglo kaj pomagati, zato se bo obrnil spoštovani mlinar za podporo do visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Prošnjo mu bodo podpisala županstva: Videm, Podgora, Ivompolje in Struge.
Pa po mojem mnenji jo je gotovo tudi zaslužil, in upam, da mu je visoka c. kr. deželna vlada gotovo ne bo odrekla.	Franc Žnideršič.
Iz Zagreba, 10. aprila. Dne 14. marca je bi ■občni zbor književnega društva sv. Jeronima pod
predsedstvom preč. g. kanonika Frana Budickega. članov bilo je malo navzočnih z ozirom na plemenito svrho, ki jo ima društvo, in na veliko število duhovnikov zagrebških. Predsednik je nagovoril zbor z dolgim nagovorom, predočil mu stanje društva, ki je slabo v materijslnem smislu. Temu pa je vzrok malo število udov. Vendar se društvo razvija. Slabo denarno stanje je tudi vzrok, da si društvo ni zgradilo svoje hiše, ker bi sicer morali prenehali z iz-davanjem knjig. Upanje pa je, da bode društvo s časom dobilo svojo domovje. Vladika Strossmayer je v ta namen daroval 1000 gld.
Tajnik poroča, da se je tekom minolega leta vpisalo 473 novih članov; društvo šteje sedaj 8325 članov. Za miuolo leto je društvo dalo članom 4 knjige in sicer: „Danico" t. j. koledar za 1. 1889; „Život Bvetaca i svetica božjih" od dr. Ivekoviča; „Pri- j povedke za puk", „Životinje dio V. Ptice" od Davo- i rina Trstenjaka; vseh četverih knjig je izšlo 56.000 iztisov. Delo dr. Ivekoviča „Život svetaca i svetica" je začelo izhajati 1. 1873; letos je končano in je na čast društvu in pisatelju.
Blagajnik poroča, da društveno premoženje znaša 10S013 gld. V odbor so izvoljeni: Kanonik Fran Budicki, predsednik; odborniki pa: Cvjetko Rubetič, Ivan Plivelič, Josip Pažur, dr. Suk, Danilo Rašič, vitez Ivan Trnski, knez Užički, dr. Vojnovic, Franjo Ivič.
Kakor se iz navedenega vidi, ima družba sv. Jeronima lepše premoženje nego naša sv. Mo-hora, vendar pa poslednja izdaje več in lepših knjig nego prva; to pa prihaja od tod, da se pri družbi sv. Mohora letnina članov potroši vsa na izdavanje knjig, doč;m se pri družbi sv. Jeronima troše le [ obresti od vplačanih svot, kar je za obstanek družbe skoraj gotoveje, ker jej ostane vsa glavnica, ki se vsako leto znatno povečuje. Vrh tega pa družbo lepo podpirajo duhovni dostojanstveniki vsako leto in še posebej sabor in vlada, kar se pri Slovencih pogreša. Mesto podpore ogovarja se družba posebno v koroškem deželnem zboru, vendar pa se vkljub temu vse eno lepo razvija na strah našim zakletim sovražnikom. Družba sv. Mohora bode tiskala letos svoje knjige v 45.000 natisih, a hrvatska le v kakih 10.000, razun koledarja Danice, ki se tiska letos v 32.000 komadih , ker je jako priljubljena knjižica ter se je nenavadno mnogo razproda.
Namen teh vrstic je, ne bi li kakšne prijatelje pridobil družbi sv. Mohora, kakor so oni na Hrvatskem, in da se spomnijo te družbe v oporokah ali pa tudi za života, v svrho, da se vpisuje mladina šolska v to družbo in da se poveča glavnica.
Dnevne novice.
(Starčki), katerim so danes prevzvišeni gospod knezo-škof noge imenovali, so naslednji: P. Zelnik 85 let, Boštijan Marinčič 82, Gašper Jančar 81 let, Matej Leveč 81 let, Franc Brodnik 78 let, Janez Tomja 78 let, Anton Fajdiga 76 let, M. Vrhovec 75 let, Franc Vrhovšek 75 let, Jurij Verbinec 67 let, Janez Kopač 67 let in Tomaž Stibil 57 let.
(Tovarna na Dvoru) pri Žužemberku jo odpustila, kakor se nam poroča, okoli 200 delavcev, in sicer ogljarjev, rudokopov in dninarjev. Tovarna namreč v plavžu nekaj časa ne bode topila rude, ker ima veliko železnine v zalogi, zato ne more potrebovati imenovanih delavcev. Tovarna pa bode še vedno nadaljevala delo.
(„Pogled na Prago.") Kakor smo že pred dnevi omenili v našem listu, da bode češki slikar Anton Chitussi v Ljubljani razstavil svojo velikansko sliko v redutui dvorani, moremo danes opozoriti svoje čitatelje, da je to krasno delo že razstavljeno. Cela podoba meri 20 štirijaških metrov in je cenjena na 30.000 gld. Podoba bode razstavljena le teden dni vsak dan od 10. do 5. ure. Vstopnina 30 kr. Kdor še ni videl zlate Prage, ima sedaj priliko na krasni podobi videti slavno stolico češkega naroda.
(Vojaška godba) za predstavo v korist dunajskih velikošolcev, ki bode na velikonočni ponedeljek, je odpovedana.
(Osepnice.) Iz Krškega se nam poroča, da so se zopet pokazale osepnice in ste v ponedeljek umrli za njimi dve osebi. To sta bila prva slučaja v mestu.
(Mariborska čitalnica) se je dne 15. t. m., kakor nam naznanja odbor, preselila na graščinski trg (Burgplatz) v hišo g. Alojzija Weiss a I. nadstropje. Vnanje prijatelje odbor uljudno vabi, da so
oglašajo tudi v čitalnici, kedar obiščejo mesto, ker jim je ob jednem izvrstna krčma na razpolaganje.
(Konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe) je v seji dne 2. t. m. ukrenil napraviti letošnjo jesen v Št. Jerneji konjsko dirko za plemenske konje. V ta namen je vse potrebno odredil in se dogovoril zaradi zvršitve.
(Lloyd in delavci.) Kakor poroča „Edinost", odgovoril je predsednik baron Morpurgo delavski deputaciji, da hoče Lloyd prištediti 32.000 gld. na leto in da je uprava določila 15.000 gld. za one delavce, ki ne zaslužijo 1 gld. na dan. Včeraj pa je prišlo od 1500 delavcev le 500 v arsenal, a so zopet odšli, ker sami ne morejo nadaljevati dela. Lloydova uprava išče novih delavcev, toda oglašajo se le malopridni ljudje. Lloyd ne bo imel koristi od svojega strogega postopanja, pa tudi delavci ne bodo mogli živeti o zraku.
(Ogenj.) Minoli ponedeljek zjutraj nastal je ogenj pod streho hiše g. posestnika Fr. Kotnika na Verdu pri Vrhniki. Zgorela je streha, okoli 840 klgr. sena, fižola in več orodja. Škode je do 500 gld. Prišli ste gasit požarni brambi vrhniška in verdska. — Dne 13. t. m. je pogorela koča Letnarjeva na Vrtači pri Kamniku; škode je 400 gld.
(Uradniško društvo.) Ker smo že obširno poročali v našem listu o zadnjem občnem zboru uradniškega društva, dostaviti nam je, da so bili v krajni odbor izvoljeni gg.: Blaž Hrovath, vodja c. kr-pripravnice; Lovro Haubitz, c. kr. računski svetovalec; Jakob Smole j, c. kr. šolski nadzornik; Aug. Ves ter, gimnazijski profesor, in Vilibald Zupančič, profesor na pripravnici. Kot namestniki so bili izvoljeni gg.: Dr. Andrej Ferjančič, c. kr. pravdniški namestnik; Fr. Kreminger, c. kr. realčni profesor, in Ivan Lisec, ekspeditor na južni železnici. — V odbor hranilnega in posojilnega društva so bili izvoljeni gg.: Lovro Haubitz; Jakob Praedica, c. kr. profesor na pripravnici, in Anton Svetek, c. kr. računski oficijal; namestniki: V. Strnad, Ferd. Tomažič in Avg. V es ter.
(Mala loterija) bode v Avstriji odpravljena s j pomočjo državnega zbora, ker se leto za letom po-1 navijajo pritožbe o zapeljivosti in škodljivosti loterije, zlasti za revni ljud. Mesto nje osrečijo nas s takozvano razredno loterijo, kakoršno imajo na Pruskem, Saksonskem in v Hamburgu. Pripoveduje se, da se v avstrijskem finančnem ministerstvu in za-jedno tudi v ogerskem vrše v tem oziru posvetovanja, in že v prihodnjem zasedanji bode dotični predlog predložen v obeh parlamentih. Sicer je loterija podobna loteriji, vendar nekak napredek bi bi vendar. Razredna loterija, razvrščena v določeno vrsto žrebanj ali razredov, za kojo se izdajajo srečke za večjo ceno, koja pa se more deliti, ni tako pristopna revnejšemu ljudstvu, kot sedanja loterija, in to je že nekaj. Namen finančnega ministra je baje, odpraviti iz dežele tuje loterije, osobito sasko, koja ima posebno tudi na Kranjskem in v našem mestu na stotine tajnih čestilcev. To se bode preprečilo samo tedaj, ako bode loterijski načrt avstrijske razredne loterije vsaj toliko približno ugoden, kakor je načrt loterije na Saškem. Nosili bodo denar torej le tisti ljudje v loterijo, koji imajo zares kaj odveč cvenka v žepu I
(Vrhunec iztiralne nemške politike.) Berolinska „Vossische Zeitung" prinesla je dne 7. aprila iz pruske Silezije to-le senzacijsko vest: „Pred nekimi tedni so oznanili silezki listi, da je 71etna deklica, katero je na Ruskem živeči oče poslal v višjo dekliško šolo v Katovicih, vsprejela uradno povelje, da ima zapustiti deželo. S konca se je dvojilo o tej vesti. Toda zdaj piše „Oberschi. Zeitung.": Dne 4. aprila se je zopet ponovilo povelje, naj se omenjeno dete izobči iz šole in i z tir a iz pruske države, ker je bila odbita prošnja njenega očeta, naj se še nadalje dovoli ostati deklici v katoliški šoli. Zajedno s tem detetom bila sta iztirana iz Pruske dva druga otroka, deček tn deklica, kojima je oče Poljak, mati pa Prusinja. Tudi ta dva otroka sta obiskovala katoliško šolo." Tako od besede do besede slove poročilo napominanega berolinskega lista! Nemška iztiralna politika, ki je v civilizovanih. evropskih državah vzbudila vže dosti strmenja, razširjena je torej vže celo — na deco!
(Razpisani) ste učiteljski službi v S tur i ji, prva s 500 gld. plače, stanovanjem in doklado, druga s 400 gld. plače in stanovanjem. Prošnje do 15. maja.
Telegrami.
Dunaj, 18. aprila. Nemško-avstrijski srednješolski shod se jo izrekel zoper uvedbo obli-gatnega pouka francoščine, pač pa za obli-gatni pouk telovadbe.
Bukarešt, 17. aprila. Zbornica jo s 110 proti 51 glasovom sprejela postavni načrt o utrjevanjih.
Belgrad, 18. aprila. Iz srbskega uradnega vira se poroča, da so se zaradi novih bolgarskih zahtev zopet pretrgalo obravnave o srbsko-bolgarski trgovinski pogodbi.
Atene, 17. aprila. Zbornica je sprejela postavna načrta o peloponeški in železnici mej Atenami in Lariso, potem pa se je zaključilo zasedanje.
Umrli so:
16.	aprila. Frane Supančič, odvetnik in posestnik, 78 let, Šelenburgove ulice 6, vslcd raka v želodcu. — Martin Lisak, kovač, 53 let, Marije Terezije cesta G, jetika. — Valentin Hribar, dimnikarjev sin, 3 mes., Študentovske ulice 9, božjast. — Jožefa Mahkota, delavčeva hči, 13 mes., Opekarska cesta 15, božjast.
17.	aprila. Ivana Bitenc, kurjačeva žena, 42 let, sv. Petra cesta 69, srčna hiba.
V bolnišnici:
15. aprila. Jernej Gorjup, delavec, 22 let, lymphoma ma-lignum.
Vremensko sporočilo.
C i A ¿j Gas	Stanje		V eter	Vreme	• t .5 s -b -« =
opazovanja	zntkomera v mm	toplomera po Celziju			o N s K rt a
| 7. u. zjut. 17 2. u. pop. 19. u. zveč.	7^4-9 725 7 728-7	-04 4-6 1-4	si. vzh. si. jzap. si. svzh.	sneg oblačno jasno	030 sneg
Srednja temperatura 1"9°, in 7-40 pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 18. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 85 kr. Srebrna „ o % „ 100 ,, „ 16 % „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Papirna renta, davka prosta......
Akcije av6tr.-ogerske banke......
Kreditne akcijo ..........
London ... .........
Srebro .............
Francoski napoleond.........
' Vsarski cekini ..........
Nemške marke ..........
bo g 85 110 100 903 298 120
9 5
58
85 65 95 30
25 35
52 68 75
Ravnokar jo izšla in se dobiva v ,.Katoliški Bukvami" v Ljubljani knjižica z naslovom:
Duhovna lekarna
za vse,
ki hočejo večno živeti.
Nemški spisal
dr. Ernest M. Müller, škof linški. Poslovenil Fr. Zbašnik, župuik.
Da spoznajo Slovenci vrednost te knjižice, naj bode omenjeno, da je bil drugi natis, prirejen v nemškem jeziku v 4500 iztisih, razprodan v teku šestih mesecev. Pred nekoliko tedni izšel je žo tretji natis.	(5—1)
Cena 20 kr., po pošti 2 kr. vev.
dobro ohranjen, trden v glasu, proda se za
MT i.«« «¿«»Ji«H. -Tpg na Mestnem trgu št. 8, II. nadstropje na dvoriščni strani. (3-1)
Objava.
Dne 0. maja t. I. ob 3. liri
popoludiie so bodo na kolodvoru c. kr. državne železnice v L j u b 1 j a 11 i v skladišči
tri škoporeznice
(Hacksclmaschincii)
dražbenim potom prodale. Kupci se nljiidno vabijo.
Predstojništvo c. kr. železničnega opra-vilstvenega urada:
(3_D	Josip Dettela.
-SG-
Odlikovan: 1H73, 1HH1.

Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =—
na Uiina ji VII., /iio^lcrgasHc 27.
Zastopnik Franc Kriickncr.
Proti gotovi naročbi so naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
eeli atiillt
-t3-
Odllleovan: 1S7H, 188/. Sf e>-
priporoča raznovrstne
yizitnice
po nizki ceni. iESHHSHSHSaSSHSSaSHSHSHHS^
T u j c i.
15. in 16. aprila.
Pri Ma/iču: Vinzel, Fiiede-rich, trgovca z Dunaja. — Ei-gert, trgovec, s deškega. — Schuster, trgovec iz Kočevja.
Pri Slona-, Košar, župnik v pokoju, z Dobrave. — Feld-mann, inženir, iz Gradca. — Frank, inžonir, iz Gradca. — L Lusinski, potovalec, z Dunaja. — M. Moline, tovarnar, iz Tržiča. — Ivan Mikula z Dvora. — A. Waller, trgovec, Dunaja.
Pri Južnem ko!o<Hcru : Rasotschnig iz Celovca. — Po-lak iz Gradca. — Pogačnik in Potočnik, učitelja, iz Gorice.
¿t. 5886.
Volitveni razpis.
(3-2)
V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo letošnje dopoliiitvene volitve občinskega sveta vršile se kakor običajno v mestni dvorani, in da bode volil:
dne 23. aprila III. volilni razred, dne 25. aprila II. volilni razred, dne 27. aprila I. volilni razred, vsak od 8. do 12. ure dopoludne.
Če bo treba ožje volitve, vršila se bode v dan po prvi volitvi, t. j. dne 24, oziroma 26. in 28. aprila tudi dopoludne od 8. do 12. ure v mestni dvoraui.
Izstopijo letos sledeči gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljeuib:
a)	od III. volilnega razreda:
Klein Anton, dr. Gregorič Vinko;
b)	od II. volilnega razreda:
Povše Fran, Rozman Ivan, dr. Vosnjak Josip, prof. Zupan Toma;
V IjJubljaiii, dne 8. aprila 1880
c) od I. volilnega razreda: dr. Mosche Alfons, Murnik Ivan, Pakič Miha, Ravnikar Franc.
Voliti bode torej III. volilnemu razredu 2 člana,. II. in I. volilnemu razredu pa po 4 člane občinskega sveta.
Ostanejo pa člani mestnega zastopa še naslednji gospodje:
Benedikt Josip, dr. vitez Bleiweis-Trste-
niški Karol, Dolenec Oroslav, Gogola Fran. Grasselli Peter, Hrasky Ivan Vladimir, Hribar Ivan, Kajzel Peregrin, Ničman Henrik, Nolli Srečko,
Petričič Vaso, dr. Stare Josip, dr. Tavčar Ivan, Tomek Josip, Tomšič Ivan, Valentinčič Ignacij, Velkovrh Ivan, Zitterer di časa Caval-
china Mat., vitez, Žagar Karol, Železnikar Ivan.
v
Zupan: (xrasselli s. r.

SMARNICE
za 188®.letu
izšle so pri
MATIJI GERBERJU,
založniku v I^jubljani.
„Venčck krščanskih resnic" tO je: Berila pojasnjevana s primeri za majevo pobožnost", in tudi mašne in druge molitve.
Spisal P. ITritiogon Majar, duhoven.
10-3
Cena Šmarnicam je: v polu usnji 60 kr., usnji 76 kr., v usnji z zlato obrezo 95 kr. Dobijo so tudi krasno vezane, n. pr. v rujavo usnje, okovane, v baržunu itd. — Po pošti pod križnim zavitkom 10 kr. več.
¿tjt »ohijo ho v vneli linjiiioti-iulcah. >JV
"W