Štev. 227. Posamezna Številka stane 1 Din. ' 't ' . ' T.LMM v nede'10 flae 7. oklolra 1523. Leto LL t—g Naročnina m za državo SHS: do preklica: ») po pošti mesetno Oin 14 dostavljena n« dom mesečno....... 12 ta inozemstvo: mesečno Oia 23 a Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji.....Din 20 t inosemstm...... 40 m Orni tasaratomioB Unastolpu peti tu vrste miH oglasi p« Oin. 1*50 In Oin. »Bilki oglasi nad Cen rt-Sin« po Din. 2 50, poslana itd. po Oin. . Pri večjem naročilo popusti Izhaja vsak dan lzvremil ponedeljka ln dneva po pravniku ob 5. url zjutraj. BV CrednlStvo je v Kopitarjevi ulici Stev. S/m. Hoaoplsi se ne vračajo; netranklrsna plsmr se ne sprejemajo. Oredn. telet. fitv. 50, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poStne hran. ljubljanske St. 650 sa naročnino In št. 349 sa oglase, zagreb39.011, sarajev. 7563. prasne in duna|. 24.797. Povest o tigrili. Belgrad, 4. oktobra 1923. *Dalje, gospodo, držim, da bi bilo jravo, da se jedan sitan namet, koji sada jostoji kad se več zavodi kuluk, više ne irikuplja, a to je putovina. Ta putovina u Srbiji je vrlo mala. Ona iznosi dva dinara porezku glavu. Narod sam daje sebi računa o tome, da se s tira tako malim nametom ne mogu putevi opraviti ali ga redja, što se od njega traži putovina i u isto vreme radna snaga za putove.« Iz govora dr. V. Veljkoviča v generalni debati dvanajstinah 27. junija 1923. Stenograf-ski zapiski str. 872. Značilno za. navdušenje demokratskega prvaka dr. Veljkoviča za vpeljavo ku-uka je njegovo zavzemanje, da se odpravijo v Srbiji doneski za gradbe ln vzdr-evanje cest in mostov. S tem je pokazal dr. Veljkovič svoje veliko demokratsko srce za enakopravnost in pravičnost v državnem gospodarstvu. O tem poglavju smo že mnogokrat pisali, pa smo dosedaj še redno premalo radikalno osvetlili, kako Srbi in srbski režim nas prečane. posebno nas Slovence, plačka, izžema in naravnost udira. Veljkoviču, prijatelju »Jutra« in na-ih liberalcev, je tega plačkanja še premalo. Krivico hoče še povečati. Demokrat-kemu prvaku je še to preveč, kar Srbi osedaj plačujejo za ceste in mostove, ^alo je, kar plačujejo, to priznava demo-ratski vodja, in še to se naj ukine. Kuluk, fulufe, ta naj se vpelje, klice demokratski »TVak, druge dajatve za ceste in mostove K naj pa v Srbiji ukinejo, drugi naj seveda udi še nadalje plačujejo, da bodo črni, za nameček naj dobe pa še kuluk. Tako »Ju-tov« tiger. Vso nesramnost »Jutrovega« veljaka io pa slovenska javnost znala šele tedaj prav oceniti, če bo imela enkrat pravo (poznanje, iz katerih virov se grade in rzdržujejo ceste in mostovi pri nas in iz aterih v Srbiji. V Srbiji je veljalo načelo, velja še tudi danes, da nosi te stroške oraj v izključni meri država sama. — avkoplačevalci so plačevali specielno za namene zelo nizke doneske. Vsak dav-oplačevalec je plačeval in plačuje tako-anc putnino, to je cestni davek, v višini Idveh dinarjev. Poleg tega določa zakon, |iia smejo takozvane okrožne skupščine 'ožiti za gradbe in vzdrževanje okrožnih :est in mostov posebno doklado na direkt-le davke do 10%. To je pa tudi vse. Vse ge stroške je morala in mora nositi dr-iava na račun svojih rednih in izrednih dogodkov. Ta sistem je bil morda za nekdanjo jo primeren in tudi pravičen. Za sedajo državo pa pomenja velikansko krivico, Iker pomenja dvojno mero. Prečanski kraji, posebno Slovenija, imajo svoje posebne pakone, ki so in še sedaj regulirajo plačevanje izdatkov za gradbe in vzdržavanje potov in mostov. Pretežno večino stroškov nosijo dežela in cestni okraji, ki te stroške [pokrivajo s posebnimi dokladami na direktne davke. Te doklade so bile zelo čutljive. Pri nas plačujemo še sedaj po->bre deželne doklade za vzdrževanje [test, ki jih seveda kasira državna blagajna. f posameznih okrajih pa znašajo te doklade horendno vsoto od 100—400%. V Srbiji se porabljajo torej po pretežni večini [ledni državni dohodki, ki potekajo iz davkov cele države, za gradbo cest in nostov, Pti nas imamo pa zato velikanske doklade B> direktne davke. Z našim denarjem se torej gradijo in vzdržujejo ceste v Srbiji, Wo plačujemo direktne davke in doklade Ja direktne davke, za svoje ceste moramo Načevati pa posebne doklade. Le kratek pogled v državni proračun, Rnajstine in izredne in naknadne kre-pte pokaže tako nazorno sliko tega. Kar pno povedali, da pač vsakega prečana [Jse groza in se mora z obupom vprašati, bo konec tega brezvestnega Izžema-'ia, te »bratske« ljubezni in odtoke naših vcev v luje žepe. Že redni budžet in dva-jstine določajo velikanske vsote iz red-fh dohodkov iz cele države za ceste i mostove v Srbiji. Proračun je pač ohra-sistem. kakor, ie, bil za ceste, x navadi x Srbiji. Poleg teh rednih izdatkov pa je centralizem vrgel zopet iz rednih dohodkov cele'države naravnost ho-rndne vsote za ceste in mostove v Srbiji V dvanajstinah za oktober, november in december je izvoljenih izrednih kreditov za ceste in mostove 70 milijonov dinarjev. Od te vsote odpade nad 60 milijonov za Srbiio. V dvanajstinah za julij, avgust in september je bilo dovoljenih za Srbijo v ta namen nad 142 milijonov dinarjev, na prečanske kraje je odpadlo le par milijonov. V izrednih kreditih, ki so bili dovoljeni koncem junija, najdemo zopet vsoto 34 milijonov dinarjev, ki so tudi v celoti votirani za Srbijo. V celoti je bilo torej samo v polovici tega leta poleg rednih izdatkov skoraj ena milijarda kron izplačanih iz splošnih državnih dohodkov za ceste v Srbiji. To je plačala cela država, to smo plačal: po večini mi prečani. Preje smo mi svoje ceste gradili in vzdrževali po veliki večini iz svojih avtonomnih novcev, sedaj vzdržujemo s svojimi davki srbske ccste, za svoje moramo pa še pla- čevati, kakor smo zgoraj omenili, posebne velikanske cestne doklade. Demokratskemu, oziroma »Jutrovemu« velmožu pa naši prispevki niso še dovolj visoki. On hoče, da se za Srbijo sploh ukinejo posebni davki za ceste. V Srbiji naj se grade cestc s Splošnim državnim davkom, v prečanskih krajih naj pa ostanejo cestne doklade s kulukom vred. Ali ni to zajemljiva povest o demo-kratsko-liberalnih tigrih? Ljudje okoli »Jutra« z maslom na glavi pa si ne upajo na solnce! Ali ne bi bilo čudovito primerno, da bi se poskrili po najtemnejših kotih ti ljudje, ki so s svojim centralizmom vpeljali ta sistem, ki krade prečanom milijard-ne zneske iz žepov in jih bo kradel, dokler bo ostal v veljavi? Ljudstvo je sicer bič za te največje škodljivce slovenskega ljudstva, ki se zbirajo okoli »Jutra«, že spletlo, prišel bo tudi kmalu trenutek — »n ni več daleč — ko bo ta bič tudi zavihtelo nad temi gospodarskimi in kulturnimi izdajalci slovenskega ljudstva in tedaj bo .tudi poglavje o kuluku dokončano. o nofafoiu ¥ Nemčiji. KONČNA SESTAVA NEMŠKE VLADE. — PREPOVED KOMUNISTIČ. LISTOV NA BAVARSKEM. Berlin, 6. oktobra. (Izv.) Začetkom današnje, seje državnega zbora, ki bi se bila imela vršiti že v četrtek, je predsednik L o b e najprej pojasnil vzroke preložitve seje na današnji dan. Takoj po predsednikovem pojasnilu je zahteval komunistični poslanec K o e n e rt , da centralna vlada ukine na Bavarskem izdane protikomunistične odredbe, komunist Hollein pa je zahteval odpravo cenzure glede poročil o notranjih nemirih v Nemčiji. Predsednik Lobe je obema odgovoril, da se bo dalo govoriti o teh zahtevah v splošni politični debati. Nato je dobil besedo kancler dr. Stresemann, ki je izvajal, da je od raznih strani na naslov vlade izrečeu očitek nesposobnosti zaradi opustitve pasivnega odpora v Porurju neopravičen. Če zahteva najslabše oborožena država, da se umakne z njenega ozemlja najmočnejša, vojaška država, ali se bo ta. umaknila? Nemčija ni opustila pasivnega odpora v Porurju iz nobenega drugega vzroka, kakor vsled nevarnosti pred popolnim finančnim polomom, če te^a odpora ne opusti. Nato je govoril kancier o izjemnih odredbah. Te naredbe so bile potrebne zaradi notranjega rovarenja in zaradi pokreta na Bavarskem. Upanje pa je opravičeno, da se bodo dale opraviti te naredbe v sklad z naredbami na Bavarskem, da, bodo lahko obstale druga poleg druge. Na podlagi teh ua-redb bodo tudi uporniki v Kiistrinu strogo kaznovani. Državna armada se je v kritičnih trenotkih obnesla nad vse sijajno. Skrbeti moramo, da ostane armada nepolitična kot doslej (protesti pri komunistih), če hočemo rešiti državo in ohraniti red in mir. Z ozirom na zahtevo Bavarske, da se nekateri davki začasno .ukinejo vsaj na Bavarskem, izjavlja kancler, da je to zaenkrat pač nemogoče, jSizna pa potrebo, da bo tieba spraviti v sklad državne, deželne in občinske davščine. — Valutno vprašanje se bo dalo rešiti le vzporedno s splošno ureditvijo državnega gospodarstva. Predvsem pa bo morala država vplivati na cene za blago (splošno odobravanje), ker tako, kakor gre sedaj, ne more več dolgo iti. Predvsem bo morala država vplivati na razne sindikate, ki nastavljajo za razno blago cene na način, ki popolnoma izključuje našo konkurenčno sposobnost v inozemstva. — Izjemno stanje je vlada morala proglasiti iu (proti komunistom obrnjen) od vas je odvisno, kdaj bo ukinjeno, ker so izjemno stanje izzvali razni subverzivni elementi,. proti katerim bo državna oblast nastopala z vso strogostjo. Berlin, 6. okt. (Izv.) Nova nemška vlada je kvnčno sestavljena tako-le: Kancler in minister vnanjih zadev: dr. Stresemanr.; minister za obnovo: Sclimid; minister notranjih zadev: Solman; finančni minister: dr. Luther; minister za gospodarstvo: Koth; minister za javna dela: Brauns; minister za pravosodje: Radbrueh; vojni minister: Gessler; minister za pošto: Hofle; minister za promet: Oser; minister za zasedeno ozemlje: dr. Fuchs. Ministrstvo za prehrano šo ni zasedeno. Dunaj, 6. okt. ((Izv.) Bavarska vlada je vse komunistične liste prepovedala. Marljivi radikalni poslanci. — Finančni minister proti uvedbi zlate valute. Belgrad, 6. okt, (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 9. dopoldne. Ko je bil prebran zapisniic zadnje seje, je demokratski poslanec S o k i č zahteval, da se vstavi v zapisnik, da so včerajšnjo sejo zapustili zemljoradniški poslanci. Tajnik skupščine je to storil, nakar je predsednik izjavil, da je zapisnik sprejet. Opozicija pa je zahtevala, da mora o tem odločiti skupščina, šo prej pa se mora ugotoviti kvorum. Med čitanjein imen poslancev je vlada z avtomobili vozila svoje poslance v skupščino in s tem omogočila kvonun. Navzočih je bilo 131 poslancev. Nato se je nadaljevala razprava o zakonu o taksah. Prvi je govoril poročevalec, ki je zavračal razne očitke predgovorni-kov. Nato sta govorila demokratska poslanca G j o r g j e v i č in S a v č i č, ki sta so protivila povišanju taks delniškim družbam in zahtevala, da se ti poviški ukinejo. Finančni minister dr. Stoja d i novic se je, branil čred napadi demokratov in iz- javil, da je takrat, ko je on postal minister, notiral naš dinar 5.40, danes pa notira 6.40. Minister je tudi proti uvedbi zlate valute, ker bi se moralo postaviti razmerje 1 :6 in bi se ustavil vsak nadaljui porast dinarja. — Ob 12. je predsednik zaključil sejo in določil prihodnjo sejo za pondeljek ob pol 9. dopoldne z istim dnevnim redom. MINISTRSKI SVET. Belgrad, 6. okt.>(Izv.) Kočo j je imel ministrski svet sejo, na kateri je sklenil, da se bo strogo izvršila razdelitev uržave ua oblasti. Notranji minister je izjavil, da je razdelitev že izvršena v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Razdelitev Hrvatske in Vojvodine se bo izvršila te dni. Nato je ministrski svet razpravljal o razvrstitvi uradništva v posamezne kategorije, KOMBINACIJE O RADIČU. Zagrob, 6, okt. (Izv.) Tu so se razširile vesti, da se namerava Stjepan Radič stalno naseliti v Londonu. Radič je baje odredil, da se proda vse njegovo premoženje. Njegovi prijatelji so mu baje poslali ves njegov denar po Hrvatski eskomptni banki- Sijajen uspeh Hrvatske pučkfc stranke. ^ Zagreb, 6. okt. (Izv.) Te dni so so vršile v Jelenju (Hrvatsko Primorje) ob činske volitve. Volilo je 975 upravičencev. Hrvatska pučka stranka je dobila 950 glasov, vse ostale stranke pa 25 glasov, Senj, 6. okt. (Izv.) Pri današnjih občinskih volitvah jc volilo 400 volivnih' upravičencev, Frankovci so dobili 224 glasov, ostale stranke pa 176. PROTI PREGANJANJU RUDARJEV. Belgrad, 6. oktobra. (Izv.) Poslane« Jugoslovanskega kluba Kremžar' in Kugovnik sta vložila pri notranjemu in pravosodnemu ministru pritožbe radi preganjanja delavstva v premogovnikih^ Trboveljske družbe. Oba ministra sta obljubila, da bosta uvedla vsestransko preiskavo. Ker se bodo parlamentarne seje končale 20. t. m., bo Jugoslovanski klub"; mesto interpelacije izročil vladi obširno, spomenico v tej stvari. PRVA SEJA BOLGARSKO-JUGOSLO* VANSKE KOMISIJE. Sofija, 6. okt. (Izv.) Včeraj popoldne ob pol 5. uri se je vršila prva seja jugo-slovansko-bolgarske komisije. Predsednik bolgarske delegacije je izjavil, da je srečen, da more v bolgarski prestolici pozdraviti delegacijo SHS. Zahvalil se mu je jugoslovanski član delegacije Mileta No-vakovič. ^ NEMCI GREDO T OPOZICIJO? 'v Belgrad, 6. okt. (Izv.) Nemški poslan* ci so radi odklonitve šolskih zahtev zelo opozicionalno razpoloženi. KRHANJE DEMOKRATSKEGA KLUBA. Belgrad, 6. okt. (Izv.) Demokratska poslanca Trajko Arsič in Rajkovič, ki sta izstopila iz demokratskega kluba, sta izjavila, da ne nameravata ustanoviti avto-nomistične stranke v Južni Srbiji. Izstopila sta sicer iz demokratskega poslanskega kluba, ostaneta pa še vedno v demokratski stranki. ZLATE KRONE. Belgrad, 6. okt. (Izv.) Včeraj so pripeljali v Belgrad 5 in pol milijona zlatih kron iz zaloge avstro-ogrske banke. Doslej je naša država dobila skupaj 29 in pol milijona zlatih kron. Dobiti ima še 5 milijonov. Te zlate krone se bodo porabile za okrepitev metalne podlage Narodne banke. Izjava lorda Cnrzona. London, 6. okt. (Izv.) Na državni konferenci je zunanji minister lord Curzon poročal o splošnem političnem položaju. Govoreč o opustitvi pasivnega odpora v Poruhrju je izjavil, da pričakuje Britanija sedaj nove francoske reparacijske predloge. Anglija zavzema v Kolnu tak položaj, da ni mogoče rešiti tega vprašanja brez Anglije, in zato Anglija tudi Kolna ne bo opustila. Nato je govoril Curzon o nesoglasjih" med Francijo in Anglijo in rekel, da Anglija nikdar ni imela namena podpirati Nemčije proti Franciji, pač pa je obžalovanja vredno, da Francija ni sprejela reparacijskega načrta Bonar Lawa. Tako pa sioji Nemčija danes prod raz-' kosanjem. V BOLGARIJI JE MIR. Sofija, 6. okt. (Izv.) Ker so komunistični nemiri skoro po vsi deželi ponehali, je vlada ukinila obsedno stanje. Lioyd George v Ameriki. Položaj v Evropi zelo slab. London, 6. okt. (Izv.) Lloyd GeorgO je danes prišel v Ne\vyork. Pozdravila ga je tisočglava množica in mu priredila sprejem, kakoršnega po vojni še ni doživel noben Evropejec. Takoj po svojem prihodu je Lloyd George sprejel večje število časnikarjev, katerim je izjavil, da je položaj v Evropi zelo slab. Co bi bili evropski politiki pravočasno sprejeli Hughesov repa-racijski načrt, bi bile razmere ze danes t znatno ugodnejše. Orlovska slavnost v Mariboru. Maribor, 6, okt. (Izv.) Povodom proslave 15 letnice ustanovitve mariborskega Orla sc jc na predvečer vzdramil ves Maribor. Salezijanska godba iz Ljubljane jc popoldne priredila v mestnem parku pro-menadni koncert. Že ob pol 6. zvečer so se začele zbirati ijudske množice po ulicah in pri Gotzovi dvorani, kjer je bilo zbirališče. Ob pol 7, uri se je začela pomikati množica tisočerih glav po Aleksandrovi cesti, Koroščevi, Maistrovi, Trubarjevi ulici, nato po Strossmaverjevi in Koroški cesti na Slomškov trg k škofijski palači. Hiše na Slomškovem trgu in stolp stolne cerkve so bili razsvetljeni. Ko se je ob navdušenem vzklikanju množice prikazal pri oknu škof dr. Karlin, je godba zaigrala orlovsko himno. Presvetli se je za navdušene ovacije prijazno zahvaljeval. Sprevod se je nato pomikal po Gosposki in Marijini ulici ter Aleksandrovi cesti k novi palači Zadružne gospodarske banke, kjer je godba priredila mirozov kumici gdč. Milki Pihler, — Z večernim vlakom je prispel na proslavo ljubljanski škof dr. Jeglič. f D emisija velikega župana dr. Ln- kana. V dobro obveščenih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da bo veliki župan g. dr. Lukan v najkrajšem času podal demi-sijo, kar je nameraval storiti že pred meseci, pa jc na izrecno željo iz Belgrada ta sklep odložil. Orjuni, ki ji je ta vest menda prišla na uho, mu je v svojem glasilu posvetila krvav uvodnik, da bi zgledalo, kakor da bi ga ona «vrgla«. Ti naivneži so pa v svoji kratkovidnosti pri tej priložnosti izblebetali, da ;majo v svoji organizaciji številne pristaše radikalne stranke. S tem so razkrili, zakaj radikalna vlada ščiti Orjunaše, To bo zavisti pri demokratih! Odkrito se ponašajo s 'cm, da so uradna poročila velikega župana, s katerimi je preganjal orjunaške organizacije, »vedno dobili v roke in o pravem času paralizirali njegovo početje.« Zanimivo bi bilo vendar izslediti, kdo je take prepise aktov pošiljal »Orjuni«. Sicer pa to ni prav nič čudnega, saj se i iivno k radikalom zatekajo vsi politčni neznačajneži in ko-ristolovci, ki bi bili že danes pripravljeni zateči se zopet kam drugam, ako bi jim to kaj neslo. Zato tudi to ni čudno, da je Orjuna dobila in objavila zaupno pismo »glavnega sekretarja radikalne stranke« na notranjega ministra Vujičiča in Ljubo Jovanoviča. V tem pismu obnavlja Stefanovič svoje komunistične spomine, «da je biti danas u Slovenačkoj bolje komunista i anarhista, nego radikal«, kajpada v klasični srbščini. Med kandidati za naslednika dr. Lukana se imenuje ime dr. Goršiča, šefa oddelka za socialno politko, ali za šalo ali resno, o tem bi mogel dati zanesljive informacije morda generalni sekretar radikalne stranke v Slovenačkoj. -f Poslanci HRSS ne pridejo v Belgrad. Osješki >Hrvatski List« objavlja sledečo izjavo predsedništva HRSS: >Popolnoma neresnične so vesti, ki so se včeraj širile v belgrajskih parlamentarnih krogih o dohodu hr vatskega narodnega zastopstva v Belgrad. Ravno tako ni res, da sta dva zastopnika HRSS prišla in se mudita v Belgradu,« -f Izdatno obdavčenje. Te dni je predaval o novih davkih v Zagrebu finančni svetnik v p. dr. Miiller. V svojem predavanju je dokazal, da mora zagrebški obrtnik, ki ima letnega dohodka 25 tisoč dinarjev, plačati 15 tisoč dinarjev državnih davkov in mestnih doklad. — Pri nas tudi ni nič boljše in skrajni čas bi že bil, da bi finančna uprava uvidela, da 100.000 danasnijh kron dohodka ni 100.000 K dohodka pred vojno, ampak le 1500 predvojnih kron. Od tega zneska pa jc bil nekdaj davek skoro neznaten. + >Kras poštenega in temeljitega dela.< Tako-le vedo povedati »Jutranje Novosti«: - Delo za lokalne interese bo uspevalo le tedaj, ko se bo naslonilo na možno in stalno državno stranko« in v tej državni stranki bi >Slovenci< morali nastopiti kot kras poštenega in temeljitega dela.« Z drugimi besedami: radikalna stranka ko* zastopnica »poštenega temeljitega dela«, ki meče Slovence iz armade in iz uradništva ven na cesto, ki uvaia kuluk, ki razpisuje ogromne davke, ki skrbi samo za Belgrad in njegovih 10 odličnih porodic, torej ta stranka ^poštenega in plemenitega dela« naj vlada s slovensko pomočjo, Slovenci naj pa to pošteno in plemenito delo »krase«, oziroma tudi Slovenci na; zabredejo v radikalski gnojni kup, da bodo tudi Slovenci »dišali« tako kakor »d55e« razni radikalski gospodje po belcerajskih listih, ne da bi se upali pred sodišče. + »Kajmak g Kajmakčalana*. Pod tem naslovom pišejo demokratske zagrebške > Novosti«: ... Pa i gospodin Pribičevič rekao je nedavno u skupštini mnogu gor-ku istinu o načinu, kako se poshvpa s >pre-čanima« sa strane vlasti. Ali na sve oprav-dane tužbe mi »prečani« dobivamo sa strane vlasti i čaršije samo jedan odgovor: >Š'o se bunite? Gdje bi vi bili, da nije nas i da ne izginusrao zbog vas na Kajmakčalami? Još i danas vi biste robo val i Avstriji« itd. Da to govore oni, koji su zbilia ginuli i stradali na Kajmakčalann, još nekako! A1 i tamo je izginulo ono dobro i 5 e s t i t o, a ostalo ovo ne valjalo, Kajmakčalana ni videlo nije, pa se sad s n j i m e i s p r s a -va.« — To, kar pišejo »Novost, je oopol-noma točno. Tista večna baharija z »zmagami« je že naravnost ogabna in preseda danes tudi že največjim prijateljem srbstva. — Češki tisk o umrlem nadškofu dr. A. C. Stojrnu. »Češki Denik«, glasilo narodnih demokratov, piše: ... Umrli je bil splošno znan kolcor najbolj plemenit človek. Zaradi svojega predobrega, zlatega srca ni imel sovražnikov, arrpak ga je vse spoštovalo in častilo. Bil je vzor duhovnika, vzor kristjana. Dasi je vedno stal^ v ospredju ljudske stranke, kakor poslanec v državnem zboru na Dunaju, dalje kakor član revolucijske narodne skupščine in končno kakor senator, je osredotočil vso svojo delavnost na človekoljubje, pri čemer si je pridobil velikanskih zaslug. Z njim je odšel izmed nas nadškol-človeko-Jjub, človek globoke vere in resničnih krščanskih čednosti. — »Tribuna«, glasilo čeških agrarcev, pa opisuje podrobno veličastni nadškofov pogreb ter končno pravi: Včerajšnja zadnja pot nadškofa Stojana skozi Olomuc je pokazala, kakšno brezmejno spoštovanje in odkritosrčno ljubezen je rajni užival — Naravnost ginljive nekrolo-ge o olomuškem nadškofu, ki dihajo globoko ljubezen do tega izrednega in vzornega sina katoliške cerkve in češkega naroda, pa so prinesli vsi listi češke ljudske stranke. — Ljubljanski časnikarji in tiskovni zakon. Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja je na svojem članskem sestanku v Ljubljani dne 4. oktobra t. 1. po pretresu načrta zakona o tisku zaključila soglasno. da je projekt tako iz stanovskih kakor iz juridičnih ozirov kot nepopoln in reakcio- naren nesprejemljiv. Ljubljanska sekcija JNU zahteva, da se v smislu svoječasnega sklepa centralne uprave JNU vpokliče v komisijo za zakon o tisk« paritetno zastopstvo časnikarskih strokovnjakov, ki jih določi ccnlralna uprava JNU, kakor tudi strokovni poznavalci dosedaj v vseh delih naše države veljavnih tiskovnih zakonov in kazenskega prava. Odločno zahtevamo, da sc v zakon vnese social-no-ekonomsko pravo časnikarskega stanu, pri čemer naj se ozira na novi češkoslovaški in reformirani avstrijski tiskovni zakon. — Občinski odbor občine Sodraiiea je v svoji seji 4. oktobra izvolil za Ustnega občana svojega župnika Frančiška Travna ob dvajsetletnici pastirjevanja v t"j župniji in na dan njegovega godu. S tem je občinski odbor poklonil najlepše vezilo svojemu župniku in sc tudi vsi drugi občanje s tem strinjamo in mu kličemo: >Na mnoga leta«! •— Zakonski naPrt za odpravo zagrebškega pedngosija. Prosvetni minister jc v skupščini vložil zakonski uačrt, ki predlaga: Naredba o pedagogični visoki soli z due 30. avgusta 1920 se ukine; premoženje odpravljene pedagogi rne visoke šole nakloni naučni minister drugim pedagogičnim zavodom; sedanji učenci pedagogije v Zagrebu dovršo svoj študij še na dosedanjem zavodu, a novih učencev se ue sme sprejeti in po zaključku študij starih -slušateljev, naj zavod likvidira.« ~ Ostro streljanje 40. pešpolka *TriglaT-skoga. 11., 12. in 13. oktobra 1923 vrši 40. pešpolk ^Triglavski« svoje strelske vaje z ostrimi naboji, na prostoru desni breg Save, med vasmi Ježica—Gamaljne—Vižmarje—Kleče— Savlje—Jezica. Streljanje vsakega nazna-čenega dne se prične ob 7. uri zjulraj in konča ob 18. zvečer. Smer streljanja jc od zapadn proti vzhodu od vasi Vižmarje proti Stražne-mu hribu (kota 396). Ves prostor bo vedno zastražen po pehotnem vojaštvu, poglavitno na posameznih cestah, potih in stezah in se prebivalstvo opozarja, da se v lastnem interesu pokorava posameznim vojakom stražarjem, kateri imajo strogo povelje nepoklicanim osebam zabraniti prihod na nevarni prostor. Vhod na naznačeni prostor je vsakemu strogo prepovedan, izvzemši poklicanim oficirjem in vojaštvu. Prebivalstvu in posestnikom navedenega prostora se posebno naroča, da v pravem času Izpraznijo ta prostor od svojih uslužbencev in živine, ker vojaštvo ne prevzame nobene odgovornosti za eventuelne nesreče ali škode. Tudi se prebivalstvo opozarja, da ne pobira eventualno neeksplodirane pehotne naboje, posebno nc naboje pehotnega topa — granate 37 m/m, ampak v slučaju, da se taki naboji po izvršenem streljanju po otrocih, pa stirjih in drugih osebah najdejo, to naznani najbližji žandarmerijski postaji, ker se drugače prav rado dogodi kaka večja nesreča. Cesta vas Gameljne—most čez Savo—Ježica je za označeni čas brezpogojno zaprta in prepovedana ter cesta vas Črnuče—most čez Savo— vas Ježica samo pogojno dovoljena za promet, katero dovoljenje bodo dajali oficirji na mostu čez Savo. — Ir Prckmorja, Prekmurske »Novine« opozarjalo, da je tajnik SLS ra Prekraurje Fr. Svikar-gič s 1. oktobrom odložil svojo službo in je njegovo mesto zavzel tukajšnji domačin Jožef Horvat v Bogojini. — Letos sta nanovo vstopila v mariborsko semenižče dva Prekmurca: Fr. Ko-fenc iz Gomilic in Fr. Bakan iz TorniSča. Sedaj imajo Prekmurci Štiri bogoslovcc v Mariboru in enega v Sombotcli. Prihodnje leto bodo v Prekmurju tri nove ev. maše, — Gimnazija v M. Soboti šteje v petih razredih nad 140 dijakov. Svoj čas jih madžarska gimnazija v Monoštrl, ki so jo obiskovali tudi slovenski dečki, niti v osmih razredih ni mela toliko. — Prokmurske občine nameravajo v novi veliki bolnišnici v Ljutomeru, ki jo začno prihodnjo pomlad zidati usmiljeni bratje, ustanovili vsaka vsaj po eno brerplačno postelj za svoje revne občinarje. — Za sKalol. dom* v Sinju smo prejeli; g. Štefan Rojnik Din 10.— ; g. dr. J. D. Din 50.—. Prosimo nadaljnih prispevkov! — Tatvine in vlomL Jožefu Šefu na Črnu. čah je bilo ukradeno dvokolo znamke Kinta vredno 1000 K. — V osebnem vlaku je bila pred Zidanim mostom sodnemu oficijalu Fr Magdiču ukradena denarnica z vsebino 200C kron. — Antonu Kuzmi v Podbrežju je bj ukraden 12.000 K vreden gonilni jermen. -Sedem kokoši je bilo ukradenih Ivani Vrbinc — Posestniku Ivanu Wolfu je bilo ukradeno zlatnine v vrednosti 10.000 K. — Dr. Egbert Frimmel se je nastanil Celovcu kot strokovni zdravnik zo urologijo bolezni mokri 1. 6 — Nepoboljšljiv pretepač. Ivan Keršif rojen 6. julija 1892 v Kovom, pristojen in sta nujoč v Tržiču, je splošno znan kot pretepaj in nasilnež. Dne 20. avgusta mu je bilo n, podlagi sklepa 6odišča izpraznjeno stanovanj v hiši tovarnarja Glanznianna in dodeljeno to varniški delavki Mariji Kovačičevi. Ta dogo dok pa je Keršiča tako raztogotil, da je v nek gostilni grozil, da bo Glanzmanna in njego vega uslužbenca dr, Viljema Elberta zaklal češ, da mu je vseeno, čeprav dobi za to dvi leti ali 18 mesecev zapora. Zvečer pa je raz grajal pred stanovanjem Marije Kovačičeve h ji pri tem poškodoval vrata. Obsojen je bi na dva meseca ječe. novtee. s Tombola Udrošenja vojnih invalidov Mariboru se vrši dne 14. oktobra na Glavneu trgu ob 2. uri popoldne, ne 7. oktobra, kako je bilo prvotno poročano. Vsi p. n. pridobiti sloji se uaprošajo, da pomagajo vsak po svoj možnosti z različnimi dobitki itd., ker gre vet dar za vojue žrtve, ki so zgubile v svetovi vojni svoje ude, zdravje, eksistenco ter aplol svoje blagostanje, ki 60 ga preje imele. Udru ženjo vojnih invalidov, podružnica Maribot š Samomor. Deklarant Herman Frani nastavljen pri mariborski tvrdki Pošinger t je dne 3. t, m. iz dosedaj neznanega vzrok ustrelil. Našli so ga ua obrežju Drave. š Epidemija v okolici Maribora. V Zrkov cih pri. Mariboru se je pojavila škrlatica. Ob« lelo je že več otrok, ki so bili oddani v bol nlco. V Pobrežju pri Mariboru pa se je po javila griža. š Zastrupitev. Štiriletni Aleksander Pil ter v Mariboru je osla i radi odsotnosti svoji starišev, ki so bili na delu, sam doma. To pri liko Je vporabil, da je začel stikati po stan« vanju. Našel je steklenico, v kateri je bil zol. Spil je precej lizola. Ko &o se starši vrni z dela, so našli sinčka nezavestnega ležali n tleh. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bo nico. p Za slovensko šolo. Poslanci Lavrencii Fodgornik; Stanger, Šček iu Willan so posla ministrskemu predsedniku iu naučnemu m nistru brzojavki s sledečim besedilom: >5ols! upravnik Julijske Benečije izvaja kakor prai iz svoje iniciative za šole, obiskovane od sli vanskih šolarjev, določbo reforme glede ii ključno italijanskega učnega jezika. Podpisu poslanci dvigajo v imenu slovanskega prebi valstva glasen protest proti oni določbi in nji ni izvedbi, ki sta nasprotni temeljni pedage gični zahtevi in nepobitni prirodni pravic ker je materin jezik edino uspešno vzgojno i izobraževalno sredstvo. Podpisani zahtevaj takojšnji opoziv sramotne protikulturne n« votarije. — Razen tega so poslanci skupno pri glasili interpelacijo na vlado glede njene po litike proti slovanskemu prebivalstvu, zlast v šolskih stvareh. — Za zahrbten način itali janskega postopanja v šolskem vprašanju pri ča dejstvo, da italijansko časopisje o stvar molči kakor mutasto, a na osebni protest po slanca VVilfana pri pokrajinskem šolsket upravitelju je le-ta vso odgovornost za poita Nekaj Krekovih izrekov. Zbral I. Dolenec. (Konec.) 14. Človeška narava in verska svoboda. Vse drugo prenese človeška narava ložje nego napad na njeno razmerje z Bogom. To je svetišče človeškega srca, to je skrivnostni hram najtajnejših in najnež-nejših misli in čuvstev, katero brani narava vedno z največjim pogumom. To razmerje je prvotnejše nego vse družabno življenje; družinske in narodne vezi ne morejo določevati po svoje tega razmerja, ka-moli država. Človeška narava se sama zaveda, da vernost in vera ne more spadati y državno področje, da državna oblast nima pravice govoriti o tej zadevi ali ji celo staviti meje, koder niti najvišja naravno-tfružabna oblast, namreč o čet na in materina, nima —i besede. vSlovonec.- 1895, št. 109. 15. Načela in stTanke. Resnici na škodo nočemo zatajiti svojih načel, če bi tudi pri tem trpela kaka politična stranka. Samo v toliko hočemo —l.i: ir l^nlil/nr »ohtm-o!/, nn L^niail ouaimMiu«., , wuUiv,ajU na čela, ki ločijo stranke, ln samo v toliko odvisni od kake stra:.ke, v kolikor je sama odvisna od katoliških načel. Saj bo le v toliko ž nip božji blagoslovi >SlovencSlovenec< 1892, it. 282. 21. Naravno pravo narodov. Narodi so bistveni del države, in posamična država je za narode in po narodih, ne pa narodi z a 11 j o in po njej. Narodi imajo svoje pravice in nobena država jim jih ne more šele dati, kakor jim jih ne more odvzeti; čc jih skuša, postane krivična. (Podčrtal Krek.) >Slovenec< 1802, It. 262. 22. 0 nemški kulturi. Vsi narodi so v kulturnem oziru dolžniki, « nobeden ni upnik. Upnik njihov, kateremu se mora po pravici in dolžnosti vračevati napravljeni dolg, je edino krščanstvo. (Pod-črtal Krek.) Razmerjo posamnega naroda do krščanstva in način, kako vračuje kak narod svoje dolgove temu najpožrtvovalnej-šenm upniku, je zu nas prva in poglavitna stvar v presojevanju njegove kulture i pri vprašanju, v koliko hočemo ostati oc visni od nje. Na tem temelju presojamo n «nemsko kulturo». Naše stališče je jasno in — neomajni Ne kot zavisni sinovi nemške kulture, ma' več kot nezavisni otroci krščanske omili gledamo — Nemcem v lice. >Slovenec< 1895, ši. 28. Zaupanje v moč resnice in pravice Kar je res in kar je pravično, to morj odsev ali iz človekovih besedi in dejanj, d je tudi ves svet proti temu. Glasnik II, str. 24. Kar je neobhodno potrebno, je tudi mogoče. Kadar se pokaže, da je kaka reč n< obhodno potrebna, mora biti tudi mogoft Takrat sc politik ne sme ustrašiti nobeni težav. Junaško naprej, velja ob takem f11 čaju. Morda ne doseže sam, kar je nafflj raval, morda pade, a brez dvojbe odroi nekaj skal, da je tistim, kateri gredo 1 njim, lažja pot in da oni tem bolj goW pridejo do cilja. >Domoljub«, 23. sept. 25. Začetek vsega napredka. Začetek vsacega napredka, ki se j prav lahko pozabi, označujejo besede sv tega pisma: Spomni se, človek, da si pr' iu da se boš v prah povrnil.« It govora na U. kat. »hSlovenec< 1892, št 241. 29. Pot k verskemu zedinjenju vzhodne cerkve z Rimom. Kdor pripomore, da Vzhod nas spozna in mi Vzhod, ta pripomore največ k zedinjenju. »Slovenec« 1893, št. 74. 30. Veličastno javnega dela. Čim bolj... služi kaka stvar splošno- sti, tem bližja je Bogu, ki ohranja ve-soljstvo. »Socijalizem«, str.,114. 31. Ljubezen in pravičnost. Ljubezen uspeva trajno le kot pose-&trima vere in ima nastopiti le tam, kjer je pravičnost že izpregovorila svojo zadnjo besedo. »Socijalizem«, str. 47. bek. - -m u im i«w. iroCTtri^pMgrMggM 'jammntfmmi— l novice. lj Sv. maša za f dr. Kreka bo jutri v ponedeljek rjutraj ob 7. uri v stolni carkvi. Kdor čuti dolžnost hvaležnosti do največjega dobrotnika ljudstva, naj. pride molit za njegovo dušo ob 6, obletnici njegove smrti. lj Predavanje prof. Dolenca o Kreka in južnem slovanstvu, ki ga je sinoči priredila Slov. kršč.-soc. zveza v Akademskem domu, je obiskalo 70 oseb. G. predavatelj je globoko zasnova! In z zanimivim obllježjem podal svoje, v nekaterih potezah nove misli. Gospod dr. Lončar in dr. Puntar sta dodala važne stvarne pripombe, msgr. Steska pa je razložil slike br. Kraljev v dvorani. Splošna ja bila želja, naj bi SKSZ večkrat v Akademskem domu priredila poljudno znanstvena predavanja, lj Danes dobi Sv. Krištof nove zvonove! Cerkvica je krasno prenovijnea, slovesnost (prevoz in blagoslov zvonov, govor kurata g. Bonača in sv, maša poleg cerkve) izvrstno pripravljena. Če ne bo nagajal dež, bo danes dopoldne pol Ljubljane pri Sv. Krištofu. Sprevod gre ob 8. uri v Floriiansko ulico, ob 10. bo slovesnost pri Sv. Krištofu, lj »Ljubljana« začne zopet z rednimi pevskimi vajami. V ponedeljek, 8. t. m., ob 8. uri zvečer se vrši prva vaja celokupnega zbora. Prosim polnoštevilno udeležb«. Novi pevci iti pevke dobrodošli. — Predsednik. lj Ata »Naro<1« in ljubljansko občinsko gospodarstvo. Tako enkrat ob 11. dopoldne so se zbudili ata iz svojega spanja in so pogledali pred zajutrekom tudi v »Slovenca«, ki je izšel ža v petek zjutraj, »Slovenca« namreč berejo ata vedno en dan ali dva pozneje, ker je to berilo za ata zelo utrudljivo in jim navadno nič kaj ne diši. Ko so pa zavžili svoj zajutrek, so rekli najprej »aaa, dobro je bilo«, potem so pa začeli brati »Slovenca« od petka, in sicer uvodni članek, o dolgovih ljubljanske mestne občine. Naslov, ki je tiskan z debelimi črkami, so prebrali atft še brez špe-glov. Ko so pa prebrali naslov, so dejali: »Ašaa, to-le pa počasi in z andohtjo«, ln eo si primaknili prukco, kamor so položili svoje trudne noge in se naslonil' daleč nazaj v mehak naslonjač in si črno obrobljene špegle popravili bolj na konec nosa. Potem so pa brali, brali, brali. Ko so prebrali, so bile špegle že na čelu, od samih debelih oči. Pa so ata zagnali »Slovenca« in njegov uvodnik v kot in se zamislili. Zamislili so se v dobo, ko je živel še — no ja, vsaj veste, Gott hab' ihn selig — in ko še ni bilo teh »verdammte kUrikaltzen«, ki znajo samo nagajati. Tako nagajati, kakor je znai baje nagajati nekdaj ljubljanski občini baje bivši deželni odbor. To je bilo samo nagajanje in nič drugega, samo nagajanje. In ata so v teh starodavnih spominih nekoliko zadremali. Ko so se pa zopet zdramili, so zapisali: »Kaj bo »Slovenec« govoril, da mi nismo nič naredilil Ali smo mi kaj naredili? Saj nismo nikomur nič naredili! Ampak klerikalci so nam »naredili«, da smo občino izgubili! Oh, diese verdammten klerikaltzenl Sedaj pa pravijo, da nam niso »naredili«! Kdo pa nam je »naredil«, če ne tisti Lampe, Gott hab' ihn — oha, tega pa že ne! Tega pa nel Ampak naredili so nam, pa je! Klerikalci so nam »naredili«. Ampak tako so nam »naredili«, da še danes ne vemo, da že od leta 1918. naprej ni nobenega d a ž e 1 n e g a o d b o r a v e č , ki bi bil magistrat »oviral« zgraditi moderno klavnico, zgraditi moderno elektrarno na vodno moč, ker smo bili mi, wir Naprednjaken, tako brihtni, da smo postavili staro elektrarno četrt ure daleč od železniškega tira brez »Indu-striegleisa«, in nobenega deželnega odbora ni bilo več, ki bi nas bil oviral napraviti to in napraviti ono — o, vse to so nam »naredili« »diese verdammten Klerikaltzen«! Po truda-polnem spanju pod bivšim deželnim odborom nam ti fovšljivci še petletne pavze ne privoščijo za prepotrebno nam spanje — vas is' denn d8s, was heisst den dos? Ali so to kakšne manire? Kako naj se pa pošten človak naspi, če še pet let. ne sme spati? Eno span'e od 1. 1918. do leta 1923. — is' das nich groG-artig? Le pomislite, eno spanje brez bezania in nagajanja deželnega odbora, Gott hab' ihn sellg! In sedaj pridejo ti ljudje, pa pravijo, da bi bili morali mi teh pet let delati namesto spančkatil UnverschMmt — ekelhaft un-versch&mt! — Nato so ata spravili svoje črno-obrobljene špegle v žok in jo vsekali urnih krač rum Maček, dem weltberfihmten, tam za vodo. lj Rokodelski dom. V pondeljek, dne 8. oktobra, bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, spominski večer šeste obletnice Krekove smrti. Vabimo vse člane rokodelskega društva in prijatelje naše orgfl"izacije. Pričet»k točno ob 8. uri zvečftr. lj Redna seja ljubljanskega občinskega sveta bo v četrtek ob 6. uri zvečer. lj Seja šentpeterskega prosvetnega dra-itva je v ponedeljek ob 8. uri zvečer v prosveta Na sporedu: 15 letnica društva. Zastopniki društv sin odsekov so vabljeni. — Tajnik. lj Vetrni kuharski tečaji na dr. Krekovi kuharslci-gospodinjski Soli se zopet prično. Prvi se bo vršil sedaj pozimi, drugi pa poleti in sicer za one, ki bodo sedaj obiskovale višji izobraževalni tečaj. Prosimo, da bi se za prvi tečaj (pozimi) priglasile takoj, ker kakor hitro bo število polno, se bo tečaj pričel. Kdsj bo začetek, bomo objavili v časopisju. Vodstvo. lj Prevozniška zadruga v Ljubljani javlja svoj sklep z ozirom na naredbo državne uprave južne železnice v Ljubljani, da se morajo od 11. oktobra t. 1. začenši železniški vozovi tekom 6 ur natovoriti oziroma iztovoriti, da njeni člani prevozniki ne morejo jamčiti za nastale poledice, ker je delo v tem skrajšanem roku neizvedljivo. — Načelstvo. lj Frančiškanska prosveta otvori v torek, dne 9. t. ra. letošnja redna predavanja in sicer govori g. dr. p. Angelik Tominec: O pomenu dela za re-Sitrv socialncga vprašanja. Predavanje se prične točno ob 8. uri zvečer v dvorani naproti frančiškanskega samostana. Člane in prijatelje druEtva vljudno vabi odbor. lj Zveza služkinj ima predavanje v nedeljo ob 5. uri popoldne v društvenem prostoru. Služkinje, udeležite se vse! V pondeljek ob pol 9. uri zvečer ima zveza sejo. Udeležite se je vse odbor-nice in zaupnice. lj Policijska kronika. V cerkvi sv. Petra co bile ukradene štiri žarnicc. — Lesena sa-mokolnica je bila ukradena trgovcu Ivanu Rahnctu. — Vlomilci so odnesli Mariji Kru-šičevi v Streliški ulici obleke v vrednosti 1600 K. — Dr. Stanku Lapajne je bila v kavarni »Evropa« ukradena zimska suknja, vredna 5000 K, — Ivi Prhavc sta bila ukradena dva prstana, vredna 13.000 do 15.000 K. lj Nerodnost. Na Viču je neki voznik prekucnil Ivanu Kozamerniku voziček, naložen z mlekom, vsled česar je imel Kozamernik znatno škodo, lj Po Ljubljani krožijo vesli, da sprejme Trboveljska preir rgokopna družba 40 uradnikov odnosno poduradnikov. Družba izjavlja, da tc ve:': ' - i 'ur.'le ker je stalež uradništva zaenkrat izpopolnjen ter se prošnje za namestitev do nadaljiega rploh ne sprejemajo. 6379 lj Opozarjamo, da se jo tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah. 6858 lj Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co. je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj eo v svojem interesu posluži te prilike. 6357 rebrom! Kaj bijete po repu, ki je k vašem početju kvečjemu zadaj malo preprijazn* mahljal?! pr Knjiga »Krščanski nauk za prvence kratke zgodbe sv. pisma in nauki za prvi dve šolski leti, je izšla v drugi izdaji. Izdalo je Društvo slovenskih katehetov, založil pa škofijski ordinariat v Ljubljani. Cena vez. knjigi Din 12.—. Zupni uradi in katehetje, ki naročajo knjigo naravnost pri ordinariatu, dobijo na 10 izvodov dva izvoda povrh za revne učence. Pod 10 izvodov knjige ordinariat ne oddaja. Cerkveni vestnik. c F Križankah je danes zvečer ob 6. url redni shod Moške in mladeniške Marijine družbe. Polnoštevilno 1_ Učiteljski vestnik, Maribor. Zborovanje podružnice Slomškove zveze<" za Štajersko se vrši danes pop. ob 2. uri v prostorih tiskarne sv. Cirila in Metoda. Vabljeni člani in članice ter somišljeniki in somišljenice, ki nameravajo vstopiti v vrste krščansko mislečega učiteljstva, Odbor. pr Naše gledališče in *Jutro<. Svojo, stvarno v marsičem, ne rečem da neopravičeno jeremijado o našem gledališču je »Jutro« naslovilo ua napačen naslov. Ko bi razmer, kakršne so, ne bila ustvarila družba krog »Jutra« sama, edina, bi zavratnost tega krika ne kričala tako v oblake. Če se je danes plevel, ki ga je ona posejala, da tudi »Jutru« že preseda njega dušeča bohotnost — alt je začutilo, kako ta brezobzirnost ogroža našo dramatično glasbo? — naj bo vendar vsaj malo pravično in ne vali vse krivde na osebo, ki je jutrov-sko, z ljuljko izkaženo setev samo prevzela. Kdo je, da omenimo samo en dogodek izza časa, ko se je naša opera urejala, z vsem moralnim in političnim pritiskom preprečil, da ravnateljskega stola ni zasedel, če že ne rečemo, da genialni, prav gotovo pa izboraošolani, odlično zmožni, vestni Brezovšek? Nikar ne vlecite v ospredje njega, ki "je tedaj brezbrižno v ozadju stal, da so laglje pletli bič, ki mu danes za vaše grehe, po vašem taktu pada po plečih, — Gobcu palico, batine Turistika in šport. Športni klub Ilirija objavlja, da je podalj« šan rok za izplačilo obveznic do torka, dne 9, t. m., nakar se definitivno zaključi odpis* čevanje. Vse obveznice, ki se ne predlože do tega dne, se smatrajo podarjene klubu. Isgubila se je včeraj dopoldne železniška legitimacija in 345 Din denarja. Pošten najditelj se prosi, da oboje odda na naslov legiUmacije ali pa na ravnateljstvo policije. Ixgubila se je rjava usnjata denarnica in v njej dve legitimaciji in sicer ena glaseča se na ime Franceta Vodovnika in druga na ime Alojzija Šku-lja v smeri Rožna dolina, Blelweisova cesta, Muzejski trg, Selenburgova ulica, Kongresni trg, Wol-fova ulica do magistrata in nazaj po Prešernovi ulici, Aleksandrovi cesti do Gledališke ulice. — Ker nima za najditelja nobene vrednosti, naj se odda na naslov: Trnovska ulica št. 1. Vprašajte svojega hišnega zdravnika in tudi on Vant bo odgovoril, da v nobenem gospodinjstvu ne sme manjkati dobrega in preizkušenega desinfekcijskega sredstva. Za izpiranje ran, desinficiranje bolniških postelj, razkuževanje itd. je NAJBOLJŠE SREDSTVO ki se porablja kot 1—2 odstotna raztopina. »LYSOFORM« je najbolj poznano, več desetletij priznano in preizkušeno desinfekcijsko sredstvo. — Dobiva se v vsaki lekarni in drožeriji v izvirni opremi. Pridejano mu je navodilo o uporabi. Glavno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo: »JugopharmaciJa« d. d. ZAGREB, PRILAZ 12. Krizanteme Tvrdka Fr m grobove, po najnižji ceni, rame veli- LESNA INDUSTRIJA na Bregu, pošta »MtL po izberi, se dobe pri E. ZIRKEL- Borovnica( sprejme dobrega, zanesljivega bach, Ljubljana, Opekarska ccsta, Mala 'olnuska ulica St. 9. — Dostavijo so ' 't na dom. 6397 Učitelj glasbe treznega strojnika kateri se razume na ključavničarsko ali kovaško delo, kakor tudi DOBREGA BRUSAČA na smirkove ploSče in DVA DNINARJA pri lesu. — Nastop službe za strojnika in brusača • 1. novembrom, ..........6386 Razpisujemo natečaj na mesto UČI ["JA GRADJANSKE GLASBE z me- dn,narja pa ]ahko takoj, "eno plačo 3000 dinarjev. Dokumente 1 prejm«m. Poročeni z družino imajo prednost. — L. C. TSCHINKEL. ribnica. 6396 Gospodar, zveza v Ljubljani IŠČE izurjenega kletarja za svoj vinski oddelek, ki se lahko izkaže najmanj z 8 letno prakso y kakem večjem obratu in z dobrimi referencami. 6390 immmmmrnm ClirfLrlnln ki mora znati kuhati < SlUZKinjO ter sobarico SPREJME F. FRITSCH, L(ubljana, Con- karievo nabrežie St. 1. II. nadstr. 6340 f me«, univ. Dr. M. AmDroZlf. I spectloll«! z« otroSKo zdravstvo. }>se je preselil v Gledališko n). TU v,3» 1 M.UJr.FerdoKorun zdravnik v Šoštanju ORDINIRA v hotela »Jugoslavija« fpri kolodvoru). EnglisH Lessons ■Miss Farler returns from England Oct. 8th to resorne her lessons. Interviews from 5 to 6 pan. Monday, Weldnesdays and Fridays — Pražakova ulica (nova hiš al, m. nadstropje. 6281 Stanovanje Iščem * Ljubljani, obstoječe iz 4—5 sob. Plač« 96 000 K letne najemnine naprej, — Naslov pove uprava lista pod Stev. 6348. Gostilniška koncesija I vsem inventarjem NAPRODAJ, - Naslov pove oprava lista pod Stev. 6331. Ugodna prilika! Športnih ČEPIC, Cena jako ugodna. — Naslov pove uprava lista pod itev. 6394. Baterije, vžigalnike in kamenčke! Na drobno! 6388 Na debelol najceneje pri tvrdki TGN. VOK, Ljubljana, Sodna uliea 7. Nad 6000 kron vredno salonsko ogledalo, bruSeoo. s fin. okvir., 140 cm visoko, in 2 cvetoči mirti dobi, kdor odstopi ra 1 gospoda in hčer večjo SOBO v Ljubljani za 1, november. M. Zgonc gostilna to kavarna »Pod klančkorn«, Poi v Rožno dolino Stev, 36, Ljubljena, SPREJME ABONENTE NA HRANO za poznejše obedne ure. 6369 "T Tri šivalne stroje *SINGER». prodam. 2 Čevljarska. 1 za Šivilje, vsi dobro obrani eni, 2 stroja z garancijo. — Poizve se: VEVČE št. 25, pošta Dev Mar. Polje. _6383 Harmoniko BemSko, trivrstno, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista pod St. 6391. Proda se 300 delnic ^Slovenske banke« ia 130 delnic «Česke industrijalne in gospodarske banke«. — Več v upravnižtvu. VEČ STO PLOČEVINASTIH ROČK (kant) te »»cbino ca 30 litrov je poceni NAPRODAJ pri »GOSPODARSKI ZVEZI« LjuhUana. (Mes.nl oddelekV 6385 Rolavnipn vuno * ^ UCIflTIIHiU oddam v najem ali prodam v Bojuj dolini 6302 Knjižica Jo našega Ev&flrisllfoeoa Kralja" se prodaja po 2 Din v prid bosen. mi-sijonom za zvon Srca Jezusovega. Prosimo širite in priporočajte! Bosenski odborLjubljana, Jozetinum. šivilje, gospodinje - pozor! Naprodaj so vsakovrstni OSTANKI za PERILO po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! — Res-Ijeva cesta 30, L nadstropje, desno. Stanovanje oddam: Dve sobi in pritiklinc v novo zgrajeni hiši na Dunajski cesti, Mesečna najemnina K 2000, plačljivo za 3 leta naprej, ter posojilo 100 000 K z 8 odst. obrestmi proti vknjižbi. Naslov pove uprava Usta pod Številko 6347. 6347 Enodružinska hiša »&g ca h. Poleg je 1000 m3 vrta. Cena 115.000 Din. Naslov pove uprava pod St. 6521. žago v najem samico, s tremi listi in cirkularko, 1 km od postaje, v bogati lesni okolici Gorenjske z garantirano stalno močno vodo, ODDAM V NAJEM za 9 tet. — Ponudbe na upravo lista pod »ŽAGA-SAMICA«. iHBBuaaac KISE£)AK ZAGREB Ilica št 69. Tel. 18 BEOGRAD Balkanska uL25 Tel. 30—OB Brzojavi- »^IroJ« Dobavlja ves materijal za premogovnike, rudokope in livarne s skladišča., ■■■■{■■■■■■■■■■CBBBBBMIBSHB) Barfiorič - Završan MODISTARIJA ia preoblikovalni« — Ljubljana, Mestni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in modist- potrebščin. Preoblikujejo se klobtjki za DAME in gospode po najnovejših vzorcih, 5355 ^m,ii,n,iminnMinHim>iBHiii,mMii»i,i,liirr»< ■-■«»,,,»,,i I Stavbenik 1 Rud. Ročak j 1 v Trbovljah 5 isvrSnja vse, stavbena dela — lastno j ; tes&lišče — izdelovanje stopnic i Teraco-tlak Breakonkurenčne cene! L> sMiniHMiiiMiiiiuiiusiiiauiuiiiuiiuii JelilcaL! DR. PEČNIK ordinira za pljučne bolezni vedi petek, fndl v četrtek, v Sv. Jurln ob južni žel. _ ČITAJTE NJEGOVE 3 KNJIGE O JETIKI! 3378 ^SZllISlICSlIlSlIlSUi^ Kurilne naprave, vodovodne naprave, popravilo in postavitev kotlov za visoki pritisk, elektrotehnične naprave vseh vrst Stegu in drugi, VIČ-GLINCE 5. Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta lb III. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava BAKRENO KOTLARSTVOi »Jugometalija«, Kolodvorska ulica St. 18, dvoriKe, ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože MarkeS, Jesenice 54, Goien|sko. KLEPARIl: Remžgar & Smerkot, Noriianska ul. 13 Kom T, Poljanska cesta štev 8. MEHANIČNA DELAVNICA: pisalne, računske, razmnoževalne ln druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Lodovlk Baraga, Šelenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jean Scbreva nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče štev. 5. 4 dinarjtJ STAVB. IN OAI.ANT. KLEPARSTVO: ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirie štev. J ŠPED1C1ISKA PODJET1A: »čeboslavija« d. d. Sodna uL 3, Tel. 403, Ranzinger R., Cesta na luž. železn. 7—9, TRGOVINA Z 2ELEZNINO: SuSnik A., Zaloška ccsta St 21, Ljubljana TROOV Z DEŽNIKI IN SOLNCN1K1: Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM! Fran Erjavce, pri