Izhaja in praznikov. Sunday» and Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnlikS prostost' 1607 South LawndaJs Ava. Office of Publication: % 1667 South Lawndal» Ava. Talaphona. RockwaU 4904 urro-TEAB xxxvn Cena Uata j« 99 00 matter January M. IMS. »t «m I Um Act of Owarm of March i im. CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 9. JULIJA (JULY 9). 194S Subscription $6.00 Yearly ÔTE V.—NUMBER 132 Acceptance lor mailing at special rate of postage provided for In section 1101, Act of Oct 3, 1917, authorised on Juna 4. 1919. Enote ameriške bojne mornarice v bližini japonske celine! Letalci potopili in poškodovali nadaljnjih 16 japonskih ladij in parnikov. Bombni napadi na japonska mesta in industrijska središča se nadaljujejo.—Avstralske čete raztegnile in konsolidirale pozicije na vzhodnem obrežju otoka Bornea.—General Kaišek razkril kitajske in japonske izgube v osemletni vojni Guam. 9. jul.—Enote ameriške bojne mornarice so se približale japonski celini, poroča glavni stan admirala Nimitza. Bojna letala so potopila in poškodovala nadaljnjih 16 japonskih l#dij in parnikov. Število ladij in parnikov, ki so bili potopljeni v zadnjih 15 dneh, je poskočilo na 305. Tokio poroča, da so ameriška bojna letala ponovno bombardirala japonska letališča in druge vojaške objekte. Japonske avtoritete so odredile evakuacijo 200,000 ljudi iz mest na otoku Honshu, ki so tarča bombnih napadov. Ti bodo poslani na otok Hokkaido. Japonci so priznali, da so bombe povzročile ogromno škodo v mestih in industrijskih središčih. Manila, Filipini. 9. jul.—Čete sedme avstralske divizije so prodrle sedem milj daleč v notranjost otoka Bornea od Balikpapana, mornarične baze, in se približale Penadjamu ln Samarin-du, kjer so oljna polja, pravi vest iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja. Operacije čet podpirajo ameriška bojna letala, ----------- Amerika prevzela nemški trust Člani nemške administracije odstranjeni amerika priznala poljsko vlado v varšavi Diplomatična zveza zadovoljiva, pravi Truman SVOBODNE IN TAJNE VOLITVE Nadaljnje avstralske čete so se izkrcale na južnem obrežju Bornea v bližini Manggara skoro brez odpora s strani japonskih sil. Guam. 7. jul.-£ez 700 ameriških letečih trdnjav je vrglo skoro štiri tisoč ton zažigalnih in razstrelilnih bomb na japonska mesta in industrijske središča. Letalska ofenziva, ki se je pričela pred petimi tedni, se nadaljuje. Tarče bombardiranja iz zraka so bili Shimotsu, oljno središče, HO milj južnozapadno od Osake. Kofu, železniško križišče, 60 milj zapadno od Tokija. Akashi, središče letalske industrije, 275 milj južnozapadno od Tokija. Chiba, križišče treh železnic, 16 milj južnovzhodno od Tokija. Shimizu, pristaniščno mesto, 75 milj južnozapadno od Tokija. To je biil že osmi napad na ta japonska mesta v zadnjih dvanajstih dneh. Zadnji napad je vodil general Carl A. Spaatz, ki je sestavil načrte letalske ofenzive, ki je rezultirala v razdejanju nemških mest. Admiral Chester W. Nimitz je naznanil, da so enote ame-i iske pomorske in letalske sile Potopile nadaljnjih 16 japonskih parnikov. V zadnjih trinajstih dneh so te potopile in poškodovale 284 japonskih ladij in parnikov. Novi bombni napadi so bili izvršeni ns Tokio. Cez sto a-meriških bombnikov tipa B-29 J«' metalo bombe na japonsko prestolnico. Samo devet japonskih letal se je dvignilo v zrak "i izmed teh sts bili dve sestreljeni. Ameriške bombe so razbile 32 japonakih letal na letali feu pri Toki ju. General Joaeph W. Stilwell, poveljnik desete ameriške ar made na Okinawi, je dejal, da urno letalska sila ne bo porazila Japoncev, čeprav so bombe razdejale mnogo japonakih mest. Potrebna bo invazija Japonske celine, da se zdrobi od-l*»r sovražnika. General Roy S. Geiger, po-v*'ljnik zborov pomorščakov na ifiku. je rekel, "da Japonska ■ do//,reva za invazijo. Naše ai lahko invadirajo japonsko ce-> Zadevne priprave so v lern vsa znamenja kažejo, da bo vojna zaključena s porazom sovražnika na japonski celini.' Manila. Filipini. 7. jul.—Enote sedme avstralske divizije so raztegnile in konsolidirale pozicije na vzhodnem obrežju otoka Bornea, pravi poročilo iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja. Druge enote te divi-zije prodirajo v notranjost otoka skoro brez odpora s strani japonskih sil. Nadaljnje avstralske čete so se izkrcale na ozemlju pri Pe-nadajnu, tri milje severovzhodno od Balikpapana, mornarične baze in središča oljne industrije. Ozemlje na obeh straneh Balikpapana je pod kontrolo avstralskih čet. * Čez pet tisoč Japoncev je padlo v bitkah z avstralskimi četami v zadnjih treh dneh. Operacije čet podpirajo ameriška bojna letala z bombardiranjem japonskih postojank. Čungking, Kitajska. 7. jul.— General Kaišek je na predvečer osme obletnice vojne med Ki tajsko in Japonsko dejal, da je popolnoma uverjen, da bodo a-rnetiške in avstralske čete inva-dirale japonsko celino, zaeno pa je naglasil, da poraz Japoncev na kitajskem ozemlju zavisi od kitajskih čet. Kaišek je razkril japonske izgube v vojni s Kitajci. V osmih letih so Japonci izgubili 2,500,-000 vojakov, Kitajci pa čez tri milijone. On je apeliral na ljudstvo, naj vztraja v borbi in mobilizira vsa sredstva za poraz sovražnika. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so kitaj ske sile reokupirale Pingsiang, važno mesto v provinci Kwang si. To je križišče ceste, ki vodi v francosko Indokino. Druge kitajske sile drobe odpor sovražnika v provinci Che tiang. Porazile so Japonce v bitki pri Tientaju in Sinchangu in zasedle obe mesti. London. 7. jul.—Ameriško vr hovno poveljstvo je zaseglo o-gromne kemične tovarne nemškega trusta, ki je znan pod imenom I. G. Farbenindustrie. Ta kombinacija kemičnih industrij, ki so bile deloma porušene bombnih napadih, bo obnovila produkcijo. Pričakuje se, da bodo tovarne trusta izdelovale umetna gnoji la, da se olajša živilska situacija po vsej Evropi, zlasti pa v Nemčiji, Franciji, Jugoslaviji, Grčiji in drugih državah. Vsi člani nemške administracije so bili Šdstavljeni. Kontrola nad trus tom je bila poverjena poveljstvu ameriške armade. Končna usoda tovarn nemškega trusta še ni odločena. Trust je bil ustanovljen v sedanji obliki 1. 1925 s kapitalom 646,000,-000 mark. L. 1942 se je kapita" povečal na 1,400,000,000 mark I. G. Farbenindustrie je postala največja industrijska kombinacija v Evropi, za katero je delalo 218,000 delavcev pred izbruhom vojne. Število se je povečalo v vojnem času. , Tovarne trusta so zalagale Hitlerjevo voino mašino z u-imrtnia» naanlinnm kavčukom živili, kemikalijami, strelivom in drugim materialom. Konferenca juristov v Londonu Obravnave proti vojnim zločincem u Jinr ku General napovedal uničenje Japonske Industrijci bodo prosili za mir San Franclaco. CaL 7. jul. General Holland Smith, poveljnik zbora pomorščakov, ki so se udeležili bitk na Gilbertskih in drugih otokih in porazili Japon ce, je napovedal, da bodo vsa japonska mesta in industrijska središča uničena v bombnih napadih. Japonski industrijci bodo prosili Ameriko aa sklenitev mi ru. ko bodo bombe rszdejale mesta," je rekel general. "Japonska vojaška klika se bo mo-rala pokoriti industrijcem." Genersl je dejsl, da mnogi pretiravajo silo jsponskih vojakov. Pomorščaki »o demonstrirali, da lahko porazijo Japonce povsod Ns vsakegs ubitegs s meriškegs vojaka pride de»et ubitih sovrsžnlkov. Smith ae je vrnil v San Frsn-cisco z otoks Iws, kjer so njegove sile porszile Japonce. Na svojo lastno željo, ker je dosegel določeno stsrost, je bi razrešen poveljstva. .Smith bo prevzel nadzorstvo vežbsnja pomorščakov v taborišču pri San Diegu. Cal. London. 7. jul.—Britski, ameriški, ruski in francoski juristi so na konferenci, ki se je pravkar pričela, dosegli sporazum glede masne obravnave proti vojnim zločincem. Naznanilo pravi, da bodo poslali svoje re prezentante v kontinentalno Ev ropo z namenom, da ti določijo mesto, v katerem se bo vršila masna obravnava. Berlin se omenja kot mesto, v katerem naj bi se vršile o-brsvnave proti vojnim zločincem. Pred zavezniški tribunal pridejo Hermsnn (Joering, Joa chim von Ribbentrop in drugI člani nscijske hierarhije. Pričakuje se, da bodo juristi zbo-rovsli več dni v Londonu. Prvič v zgodovini bodo prišli pred vojaški tribunal oni, ki so podžgali vojno in kršili medna rodne pogodbe. Juristi so za vrgli načelo, da je vojna častni način izrsvnsve mednarodnih kontroverz. Obtoženci bodo kaznovani za zločine, katere so izvršili v vojnem čssu. Waahlngton. D. C.. 7. julija.— Amerika in Velika Britanija sta priznali novo poljsko vlado narodne enotnosti, ki je bila usta novljena v Moskvi 28. junija ln katere sedež je v Varšavi. Obe sta naglasili, da je priznanje poljske vlade v soglasju z za ključkom, ki je bil sprejet na konferenci med predsednikom Rooseveltom, maršalom Stali nom in premlerjem Churchil lom v Jalti na Krimu. Prizna nje je zapečatilo usodo poljske ubežne vlade v Londonu, s ka tero sta Amerika in Velika Bri tanija imeli zvezo od izbruha vojne v Evropi. V Washingtonu in Londonu je bilo objavljeno naznanilo, da je priznanje nove poljske vlade prvi korak v izpolnitvi zaključka velike trojice. Predsednik Truman je dejal da je diplomatična zveza med Ameriko in poljsko vlado v Varšavi zadovoljiva. Arthur Bliss je bil imenovan za poslanika in bo kmslu odpotovsl v VarŠtvo. On je bil imenovon za poslanika pri ubežnl poljski vladi v septembru preteklega leta, a ni bi1 poslan v London, ker Je posta lo očitno, da Rusija bo vztrajala ve poljske vlade. * Lane, ki Je pri zahtevi glede formiranja no-bil prej poslanik v Colombiji jf v Washingtonu. Zaključek1, sprejet na konferenci v Jalti, določa razpis svo bodnih in tajnih volitev ns Poljskem. Pričakuje se, da se bodo vršile v bližnji bodočnosti. Stanislav Mikolajczyk, bivši predsednik poljske ubežne vlade v Londonu, je član nove poljske vlade. On ima pozicijo podpredsednika. Poljske čete, ki so se borile pod britskim poveljstvom v Evropi, predstavljajo problem, ki še čaka rešitve. Te čete so prisegle zvestobo poljski ubežni vladi. Domače vesti Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ je 5. jul. obiskal Stane Krašovec, ugoslovanski delegat na konferenci Združenih narodov v San franciscu. V Chicago je prišel v sredo zjutraj iz Washingtona in govoril na jugoslovanskem pikniku v So. Chicagu. Od tu-caj je odpotoval v Cleveland na Slovenski dan.—Dalje so obiskali gl. urad: J. A. in Marguerite Ferlin iz Latrobe, Pa., »Ved Ferlin iz Jolieta, Mary Po-renta iz Nokomisa, III., in Hattie Smuda iz Chicaga, kakor tudi Erazem Gorshe iz Clevelanda na svojem povratku iz Minne-aote, kjer se je mudil v interesu Slovenskega narodnega muzeja kot njegov graditelj in ravna telj. Nov grob v Kanaaau Mulberry, Kansas.—Tukaj je umrl Louis Aidnik, star 72 let doma v Skocjanu na DolenJ skem in v Ameriki 42 let. Za pušča ženo, tri sinove in tri hčere. Pogreb je oskrbel Slovenski zadružni pogrebni zavod v Fron-tenacu. K vojakom Chicago.—Charles Jurkoshek član društva Slavije 1 SNPJ gre' prihodnjo sredo v službo Strica Sama. ruman odredil zasego tovarn Stavkarji se morajo vrniti na delo Akron. O.. 7. jul.—MornariČnl department je v smislu odredbe predsednika Truma na zasegel )et tovarn Goody«ar Tire & tubber Co. in pozval stavkal jo, člane unije kavčukarskih delav cev, naj se takoj vrnejo na delo. Nadzorstvo nad tovarnami je v imenu mornarice prevzel N. J. Clark. On je dejal, da bodo de-avci, ki bi se upirali, kaznova ni. Zasega je sledila, ko so se napori glede izravnave konflik ta izjalovili. Zasega tovarn je bila odrejena na priporočilo Williama H. )avisa, načelnika odbora za e tonomako stabilizacijo. V stav d, ki Je izbruhnila pred devet najatiml dnevi, je bilo zavoje vanih 16,700 delavcev. C. V. VVheeler, predsednik u nlje, Je dejal, da ae bodo vsi stavkarji vrnili ns delo. , Čungklng. Kitajska. 7. jul. Zunanji urad je naznanil, da je Kitajska priznala poljsko vlado narodne enotnosti. Kitajska bo kmalu poslala poslanika v Var šavo. Vodja irskih rebelev aretiran Dublin, Irsks, 7. julija.-Hugh McAteer, vodja irske republikanske srmsde, rebelne orgsni-zacije, ki Je bil nedavno izpuščen iz Ječe. Je bil aretiran. Premier Eamon de Valera Je razkril v parlamentu, da je McAteer obnovil rebelne aktivnosti, ko je prišel iz ječe. Ruski poslanik odpotoval v Moskvo Waahtngotn, D. C., 7. Julije.-Andrej Gromyko. ruski po»lsnik v Wsshingtonu. Je odpotoval v Moskvo, kjer bo poročal sovjet skim uradnikom o konferenc» Združenih narodov, ki se Je vr šils v Sen Frsnrtscu. Koliko j časa bo ostal v Moskvi, ni znano. Farrell naznanil razpis volitev Argentina mora rešiti svoje probleme Buenoa Alro». Argentina. 7. Jul,—Predsednik Kdelmlro Farrell je naznanil, da bodo volitve razpisane pred koncem tega leta. obenem pa je poudaril, "da ml ne izdelujemo naših nasled ni kov " Farrell Je govoril pred grupo vojaških, mornaričnlh ln letal skih častnikov. Pred to grupo je nastopil tudi polkovnik Jusn Peron, podpredsednik vlsde in vojni minister Fsrrell Je dejsl, da bo morala Argentina sama rešiti svoje probleme. \ Oba, Farrell ln Peron, sts ko-mentirsla na pokoj, ki ae širi po deželi, in zagovarjala vojaško vlado, ki Je predmet ogajariJa s poljsko vis do narodne enotnosti kmalu pri čela On je tudi napovedal mir no izravnavo s|M»ra glede Tešin J* Fierlinger ae je piavkar vrnil v Prago iz Moskve, kjer Je line! razgovore z zunanjim komlsat jem Molotovom in drugimi ru» kirni voditelji. On Je naglaail, da je popolnoma uverjen, da bo problem glede kontrole nekste-Mh obmejnih krajev rešen. Čehoslovakije »i prisvaja kra je, kjer Čehi tvorijo večino prebivalcev Med temi »ta Glatz-Klatchko in Katibor, ki štejeta čez 200,000 prebivalcev Fierlinger ie na sestanku a časni-k»rji naglasil, da glavna problema sta živila in transportne!je | Izrazil Je upanje, da bo Hamburg, nemška luka, kmalu odprta prometu parnikov. Ti bodo dovažali živila in druge potrebščine, katere bodo it Hamburga prihajal« v Cefiosiova-kijo. . De Gaulle pride v Ameriko Sprejel je povabilo predsednika Trumana Paris. 7 jul. Genersl Chsrles de (Isulle, predsednik francoske vlade, je t veseljam sprejel povabilo predsednika Trumana, ns) pride v Ameriko Doznsvs ae, da bo general dospel V Ameriko i »o zakijučenju konference velike trojice v Potadamu, berlinskim predmestju. Znamenje kažejo, da se bodo odnošajl med Frsncijo in Ame-iiko izboljšali. De Gaulle j« Izrazil razočaranje, ker ni bil povabljen na konferenco velike trojic«. On smatra to dejetvo za zapravljanje Francije. (it-netal De Gaulle Je obiskal piedsednika Roo»evelta v Waah-Ingtonu v juliju pteteklega leta R.xiseveltovo povabilo po zakijučenju konference v Jalti na Krimu generalu, naj ae sestane s njim v Alžirti, Je De Gaulle ^avrnil. Posledica je bila po-slališanje odrmšajev med Frah-ci Jo in Ameriko. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE O»*«» oi aad published by Sloven* National Benefit Society Nerotnine to Zdruftene drtav* (iseen CM«a«e) la Kaaade MN •• ioio. M 00 u pol lota. 11.SO u ¿etri Ufa; se Chlcego Is okolico Cook Co. 17 JO u eolo let©. SJ.7I so pol letat u iaosemalvo M 00 Subecripiloa rat««: tor the United State« (except Chicago) aad Canada NN par yea«. Chicago aad Cook County 17JO per year. lorei«a eeuatrtee fOJO par year. ^ Coae oflaeor po dofoeoeu—Rokcpl«» dopiao* la aeaatotenifc clankov u no vracejo. RokopUi lllar' rne Taebiae (¿nice. poeeetL drama peemi ltd.» to »raeje pailljatulju la a aiaieju. U |a prilofal Advertising ratea oa agreement.—Maauacripia of communications aad atMffllrltni article« will not bo returaed. Other maauacripU. tuck aa «torio«, play«, poem«, etc. will be returned to «ander only «han accompanied by «elí-addreeeed aad «taaaped envelope Naalov aa vae. kar baa atik s PROSVETA 2157-59 So. Lawndale Ave. Chicago 29. Illlnoia MEMBER or THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (July 31, 1945), poleg vašega imena aa naalovu pomeni, da vam Je a tem datumom potekla naročnina Pono vite >o pravočasno, da se vam list ne ustavi. "Likvidiranje" nacizma Po tisku in radiu se že dolgo vleče debata, podobna pravljični morski kači, kako bosta ali kako morata demokratična Amerika in demokt stična Anglija očistiti Nemčijo nacijske ideološke in sadistične zalege, vse nacijske kriminalce pošteno kaznovati, vse ostale Nemce, otroke in odrasle, pa spreobrniti v pristne demokt ate. Sploh je to že par let najbolj priljubljen predmet radijskih debat in komentatorjev. Tudi tisk, meščanski in liberalni, je poln raznih modrovanj, ki se večinoma odlikujejo po absurdnosti, puhli učenosti in možganskemu mazaštvu. Yes, sir, mi jim bomo prikazali, kako se izganja nacijskega hudiča, kako se kaznuje nacijske kriminalce—velike in male—kako se motal no in etično pokvarjeni pa docela kriminalni narod predela v demokratično ljudstvo. Mi—mi, ki smo po Stvarniku izvoljeno ljudstvo, mi, ki ne poznamo sadizma, ne rasnih ne verskih pied&odkov; mi, ki toleriramo Hagueje in Kellyje, Pendergaste in Hueyje Longe, korupcijo na debelo in drobno, male in velike laket i rje, kukuksklanovce in krščanske zvezarje, antisemite ih antiazijate; mi, ki znamo z volilnim davkom in "žimkrovizmom" dižati "nigre" k tlom; mi, ki se dosti ne zmenimo ali pa tudi prav nič, da bi odpravili nepismenost v najbogatejši deželi na svetu (vsak deseti Američan je še danes nepismen!); mi, ki znamo tidri-liati po organiairanem delavstvu kot ne znajo v nobeni drugi deželi; mi. ki prvič v naši zgodovini nameravamo osedlati deželo s podobnim militarizmom kot je upropastil Nemčijo in Evropo; mi, ki znamo goljufati vlado in drug drugega-^mi bomo pokazali, kako je treba Uistiti Nemčijo fašistične zalege, kaznovati ne samo nacijske kriminalce, marveč pri peča timo pečat enake krivda vsem Nemcem, tudi naeijskim domačin» žrtvam in še nerojenim generacijam. ter jih naučimo—demokracije . . . Yes, sir, mi in pa Angleži . . . Ruiii? Kaj bodo Kusi, ki nimajo niti pojma o demokraciji . . . * * * Vesti, ki prihajajo zadnje tedne iz Nemčije, mečejo precej čudno luč na anglo-aineriške "demokratične" metode, pa naj se to tiče nactjskih kriminalcev ali ustvarjanja tal za razvoj demokracije v Nemčiji. Na podlagi teli vesti pride človek do zaključka, da tekoča anglo-ameriška politika v Nemčiji ne more sloneti na večji politični stupidnosti kot jo razgaljajo poročila ameriških časnikar jev. Na drugi strani ista poročila govorijo, da se Kusi poslužujejo povsem drugačnih metod, ki so veliko bolj inteligentne, daleko-vidne in tudi demokratične. Od ljudi in visokih državnikov, ki se toliko trkajo na svoja "demokratična" prša, bi človek pričakoval vsaj nekoliko "common sensa'1 ali zdrave pameti. Žal te pameti nI videti nikjer, vsaj ne tam, kjer bi morala biti: pri visokih anglo-ameriških državnikih, ki so odgovorni za smernice okupacijske politike. Ta sloni ns povsem zgrešenem konceptu, da so /a nacljska barbarstva krivi vsi Nemci enako, ali skoraj enako: navadni nemški delavec, kmet ali piofesijonlst prav toliko kot Hitler, llimmler, Goering etc. etc.; >jni antlnaciji, ki so bili vrženi v ječe in koncentracijska taborišča (teh je bilo od enega do dveh milijonov) prkv toliko kot njih sadistični mučitelji. In ker so vsi "enako ali skoraj enako krivi," zato morajo biti tudi vsi enako kaznovani. To teorijo je v Angliji najbolj vneto propagiral lord Vansittart, \rled cesar je postala /.nana kot "vansittartizem"; v Ameriki Jo pa ptidtio oznanjajo po radiu in (isku razni komentatorji in članka« ji. ki so postali "eksperti" o izganjanju nacijskega hudiča Iz Nemcijc. In sicer se naj |xt njih receptu izganja na ta način, da m* vse nemško ljudstvo zmeče v en koš: nacijske sadiste in njih žrtve, kakor tudi one, ki so bili l*>d»al brezbrižni ali |>a brez moči, da In mogli grozodejstva prepiečlll. Znano je vsekakor, da kdor ji I»I količkaj osumljen, m1 je hitro znašel v pesteh tajne nacijske policije/ Na ditigi strani ni Stalin štor«I le zablode, t* leta 1»42 je izjavil. da Sovjetska Rusija dela razliko med naciji in nemškim Ijud-t t\om in da drži prve odgovorne /a vojno in vojne zločine, ne pa di lovne mase. Potem |e sicer dovolil znanemu pisatelju Uiju Ehrettburgu. da je med Rus» gradd "moralo" z bruhanjem ognja in ¿venia na vse Nt ime. enako, prav kot Vansittai ti v Angliji ali v Arm t »ki. Toda ki» m- je rdeča aunada približala Nemčiji, je Stalin dal okrcati Ehrenburga z izjavo nekega visokega komunistični g a funkcionarja, da njegova (Khtenburgova) "linija" ne predstavlja smeink sovjetske vlade Piaatelja je pošteno okrcal radi njegove "perveiznoetl," na ka t te Khrenburg—umolknil . . . * * * Tako vidimo v okupirani Nemčiji in Avstriji dvojno m povsem nasprotujočo m iiolitlko ru*ko »n nnglo-amcrisko. Anglo-amcrt-aktm vojakom te hila tako| oi> vstopu na nemška tla prepovedana v Mika fraternizad ta ah občevanje z nemških ljudstvom; kdor ki it to prepoved, bo kaznovan t odtrgan jem SfS dolarjev prt plači /a vsak prcfttopek Na drugi strani ni Rusija tikdar uvedla te . stupidne politike in njeni vojak» lahko svobodno občujejo z Nemci Namen te politike je menda htl. da z nefraterni/acijo Anglo-Američanl |»oka>cjo Ni mcem. da Jth smatrajo vae enako krive; drugič ph s Um "moralno kaznujejo," tret)tč pa preprečijo, da se meti našimi vojaki In nemškim ljudstvom ne razvije kakšno prijateljstvo. Amerika in Anglija se sicer ponašata s kričsnstvom in prijateljstvo je tudi krščanska čednost; toda po modernih naukih tega "krščanstva" je prijateljstvo med zmagovalci ln poraženci— GREH. sovraštvo pa ČEDNOST. Kako deluje ta nefraternizacija, si bomo to politiko ogledali prihodnjič. Glasovi iz naselbin NESREČA NIKOLI NE POČIVAl Dotroli, Mich.—Lep spomladanski dan me je izvabil iz pu-stegji zidovja. Napotila sem se proti bulevardu po raznih o-pravkih. Na križišču, pri palači General Motor, so se menjali signali. Korakala sem proti zeleni luči. Dva avtomobila sta čakala na črti, še trenotek pa bi stopila na delilni pločnik, pa pridrvi mestni bus. Voznik, črnec, je zavosil preko črte in me z nepopisno silo podrl ob tlak. Za hip sem zgubila zavest. Ves promet Je zastal. Trije stražniki so stali ob moji strani. Sku-šala sem se dvigniti. Vsled groznih bolečin sem zopet o-mahnila na tlak. V nekaj minutah je bil režilni avto na mestu. Položili so mena nosila in dvignili v voz. Odpeljali some v mestno bolnišnico. Dva zdravnika sta takoj pričela s preiskavo. "Fractured hip," je omenil starejši mlajšemu, ki je uslužbencem samo prikimal. Zopet so me dvignili na nosila in odnesli v sobo z "X" žarki. Ko sem bila nazaj na hodniku, kjer je čakalo na no-silnicah dolga vrsta ponesrečencev, da pridejo na vrsto, sem prosila neznano gospo, da telefonira mojim domačim o nesreči. Nemudoma so prišli vsi zaskrbljeni. Tudi sin-zdravnik, sedaj v službi Strica Sama, je bil telefonično.obveščen. Urav nali so mi nogo v deščice in že-lezje. Bolelo me je strahovito. Dali so mi pomirljevalna sredstva, pomagalo ni dosti. V dvorani, kjer sem ležala, je bilo vse zasedeno. Nasproti moji postelji je ležala v šotoru starejša ženska, vdihajoč kisik, s težko poškodbo hrbtenice. Udaril jo je voz cestne železnice. Zdravniki so jo neprestano opazovali. Starejši je razlagal mlajšim, a oni so pridno zapisovali. Culi so se v presledkih rahli vzdihi. Videlo se je, da žena silno trpi. Proti jutru so jo odpeljali iz dvorane. Prestala je vse muke ... Ob sedmih zjutraj je prišel sin iz taborišča Allegana, kjer je kapetan pri sanitejskem kotu. Pregledal Je "X" žarkovo sliko in preskrbel, da so mi o-lajšali bolečine. Poiskal je takoj znanca, kostnega specialista dr. Curtesa, ki si je s svojo izredno spretnostjo v uravnavi kostnih poškodb pridobil velik sloves. Še isti dan popoldne sem bila prenešena v G race Hospital, kjer ima dr. Curtis mnogo bolnikov s polomljenimi udi. Teden dni sem imela nogo v deščicah in železju. Potem so me operirali. Štiri ure sem bila na operacijski mizi. Dva tedna po operaciji sem bila pod vplivom nerkoze. V bolnišnici sem od 28. maja. Prvi tedni so bili najhujši. Ležala sem vedno na hrbtu, poškodovano nogo vedno v isti legi, obloženo z uteži. Spojili so mi kost skupaj po novi metodi "Pinup," kar skrajša zdravljenje na polovico. Silno moram paziti. Vsaka napačna kretnja lahko provzroči drugo operacijo. Bolnišnica je natrpana z bolniki. Čakati sem morala tri tedne, da sem dobila privatno sobo št. 235 F. Občutno je tudi pomanjkanje bolniških postrež-nic. Marsikaj si mora bolnik pomagati sam, kakor ve in zna. Najlepši je prijeten prijateljski obisk, ki razvedri bolnika. Tudi pošta Je solnčni žarek. V bolnišnici se šele spozna,.da je zdravje največji blagoslov človeku. Mnogo nezadovoljnosti bi izginilo, če bi večkrat posetili bolnišnice in skušali ublažiti gorje trpečim. V bolnišnici bom ostala morda še do konca julija. Prisrčna hvala vsem za obiske in lepe to-lažllne vrstice iz Detroita, New Yorka, Chicaga, Clevelanda Hammonda, in drugih slovenskih naselbin po Ameriki. Zahvaljujem se tudi dobri rojakinji iz Aurora, 111., za njene prijazne vrstice, pod katere se ni podpisala. Mnogo rojakov ne poznam osebno. Zopet se je pokazalo, da med Slovenci plemenitih src ne manjka. Ua Men ion. PISMO IZ NEMČIJE Springfield. IU. — Velikokrat premišljam o mojem rojstnem kraju in naši stari domovini Jugoslaviji. Vem, da premišljajo o usodi našega naroda tudi mnogi drugi rojaki. Človek, ki čita razne vesti v Prosveti o naši stari domovini, skoro ne more verjeti, kaj vse so počenjali nemški in italijanski krvoločniki z našimi brati in sestrami v stari domovini. To so bile prave zverine v človeški podobi. In ne samo to: tudi pravi roparji, kar spričuje tudi pismo, ki sem ga prejela od moje sestre iz taborišča iz Nemčije. Pismo sem prejela s posredovanjem nekega ameriškega vojaka iz New Yorka. Pismo se glasi: "Draga sestra! Po dolgem času sem dobila priliko, da Ti pišem nekaj vrstic in upam, da jih boš prejela. Sporočam Ti, da se nahajam v nemškem lagerju daleč od doma. Pred tremi leti smo bili izgnani v Nemčijo; poleg /r.ene tudi mojo hčerka Pavlina in Pavlina hčerka. Sedaj smo srečni, kajti prišli so naši rešitelji Američani in nas osvobodili. Sedaj pričakujemo vsak dan, da se povrnemo v domovino. Tedaj, ko so nas Nemci pregnali, smo izgubili vse premičnine, kajti morali smo se podati na pot v teku ene ure. Sem, v Bomgarten, je dospelo 150 ameriških vojakov, med njimi tudi neki Slovenec. Piši mi na njegov naslov, kajti civilna pošta še ne posluje. Kadar bo zopet odprt poštni promet, Ti bom podrobneje pisala. Odpiši takoj, ker ne vem, koliko časa bomo ostali tukaj. Na koncu Vas vse skupaj pozdravljamo, Fani, Pavla, Marič-ka in Vera Vrhove." Mary Vehovc. POROČILO ZASTOPNIKA (Nadaljevanje in konec) Herminle. Pa.—Rojakinja Kirn Je ponovila Prosveto. Njen sin, o katerem sem pred časom pisal, bc sedaj nahaja v Indiji. V Veroni so mi šli na roke mrs. Zakrajšek, Kumarca in ¡Jagodnik, v okolici pa A. Kaus, J. bo tistim trdosrčnežem do konca življenja očitala vest, ki se ne ravnajo po Kristusovih naukih, "nahrani gladne, edeni gole in ozdravi bolne"? . Nova Jugoslavija je bila ustvarjena v trpljenju, v boju z zločinskimi nacifašisti in doma čimi izdajalci. Prelito je bilo veliko krvi, padli so sinovi, očetji matere in sedaj je potrebno, da pomagamo posebno onim sim-tam, ki nimajo ne očeta in ne matere. Odprimo naše srce in rešimo te trpine. Bratje in sestre, pomagajte temu junaškemu narodu! Foaebno oni naj bi takoj darovali, ki niso do sedaj še ____________ ______________nič žrtvovali za svojo rodno gru- itli" svoje politična naaproinike. Ta kol Je rabil šef policije v'do in rodne brate in sestre. Bo- Banatkah Pepi Umberto, kakor tudi njegov asistent dr. T da Feo. Kaus, Barba Doles, Carolina Skoff, mrs. Doberšek, katere sin se je tudi dobro odlikoval v zračnem koru. Ponovili so Prosveto Andy Kaus, Prasnikar in Jaksetich v Harwicku; mrs. Pivk, M. Klop-čič in M. Praznik Proletarca. Sin od mrs. Pivk je tudi v mornarici. Mrs. Stock iz Russell-tona je tudi ponovila. Tudi njena dva sinova sta v službi Strica Sama. Fr. Renko v Blackenridgeju je ponovil Prosveto. Ustavil sem se tudi pri bratu Valenčiču. Ta družina je bila tako srečna, da so prišli na dopijst vsi trije sinovi, ki služijo v mornarici. Prosveto sta ponovila Matt Junko in John Shuster iz East Pittsburgha, mrs. Skerl iz Centra, Pa., mrs. Mawlb (?) iz Jcjpn-nette, rojakinja Logar iz Broughtona. Tudi slednja ima sina pri vojakih. V Library je ponovila Prosveto mrs. Likovšek. Imel sem čast srečati njenega sina, ki je častnik v zračnem koru. Prosveto je ponovil tudi John Lipov-šek, čigar sin je tudi avijatični častnik. V službo Strica Sama je stopil tudi drugi sin. Isti list je ponovil Fr. Mejak, ki se preživlja na farmi. Ko mu je bilo 19 let, je izgubil v rovu nogo do kolena. Sina ima v vojni. Prosveto je ponovila mrs. Pah-le, Dermotta, Milavec, Jack Dolenc. Njemu se sedaj zdravje polagoma vrača. Naročnino je plačala še rojakinja Kralj, katere sin je dan poprej odšel v državo Wisconsin, kjer bo nastavljen v vojnem uradu. Povedali so mu, da ima še čas pilotirati letala, ker je mlad in močan. Za ta poklic se bo še nadalje vežbal v privatni šoli. Nadalje so Prosveto ponovili mrs. Ocepek, Frank Bajt, Proletarca pa John Mravlja (Sygan). Ta dan se ml je zelo mudilo in nisem čakal veselice v tej naselbini. Žal mi je, da nisem obiskal brata in sodruga Pustovrha. Mravlja mi je sicer pravil, da se ne počuti dobro, vendar pa nisem slutil, da je bil tako blizu smrti. Moje globoko sožalje soprogi! V Claridgeju so ponovili Proletarca mrs. Jerina, Joe Urankar in Mike Praznik. Prazniko-vi sinovi so na odličnih mestih v službi Strica Sama. V Yuko-nu je ponovil Prosveto Fr. Medved in Barbara Mackcvsek Proletarca, v West Newtonu pa mrs. Vitigoj, Kranjc in Šinkovec. V Herminieju Sladic, Les-kovec, A. Žagar in Joe Ursich; v Yukonu mrs. Marinčič in Mavric; v Delmontu Garboda in v White Val ley ju Tone Bonalj. V tej naselbini sem srečal Vodnikova sina, ki je bil v vojni. On je precej poškodovan od granate; roka mu sploh ni več rabna za težka dela. Končno je tudi moj sin prišel domov na dopust za deset dni, in sicer po 38 mesecih službe v zračnem koru. Bil je 20 mesecev okrog Havajskih otokov, v Tarawi in Gilbertu. Domov so ga poslali, ker si je pokvaril želodec. Slišal sem, da je prišel iz Nemčije na dopust tudi Černe-tov iz Coverdala, toda ga osebno nisem videl. Tudi on je po ran-ku saržent. Poročati imam tudi žalostno novico, da so nacisti že po sklepu miru ustrelili nekega slovenskega mladeniča, čigar i-me pa sem pozabil. Ta mladenič je stražil vojne ujetnike, ko ga je nekdo iz zasede ustrelil, da se je takoj smrtno ranjen zgrudil na tla. Pa še recite, da niso nacisti smrtni sovražniki drugih narodov. Ustreliti nedolžnega vojaka po primerju je naravnost največji zločin. Zaključujem» s pripombo, da gotovo obiščete naš piknik, ki se bo vršil 15. julija v Beachwooc Parku.' Pridite tudi na federa cijsko sejo, ki se bo vršila 22 julija v Herminieju v našem prenovljenem domu. Na znanje dajem, da bom kratkem obiskal naselbine Majskim glasom, katerih sem že do sedaj prodal 200 'izvodov Ne vem, ali sem točen z dopisom ali ne, kajti na moje mož gane pritiska vročina. Ni se čuditi, da je toliko nepismenih ljudi v tropičnih krajih. Pozabil sem omeniti, da sem prenočeval pri družini Anton Maček na Willocku. Sin te družine se je v Nemčiji zelo odlikoval in prejel medaljo škrlatnega srca in več drugih odlikovanj. Hrabri vojak je zadrževal celo kolono sovražnikov vso noč, dokler ni prišla pomoč Da, veliko je slovenskih mlade-ničev, ki so se hrabro izkazali v tej vojni. Anton Zornik. dite ljudje! Da smo z našo kampanjo tako dobro uspeli, gre v prvi vrsti z* sluga sledečim požrtvovalnim narodnim delavcem in delavkam: Ana Kastelic, V. Čunovič, Stjepan Vidanič, Steve Rulcic, John Baron, Steve Krznaric, Ho-dak, Knezevic, Gracan, Durano-vic in Perkovic. Vse priznanje in čast tudi vsem onim, ki so darovali večje vsote. Darovi so znašali od 25c do $100. Bratje in sestre! Naš narod v Jugoslaviji vas kliče na pomoč, zato posežite globoko v žep in darujte kolikor je v vaši moči. Darujte denar ali obleko. Podajte svojo bratsko in krščansko roko svojim bratom in sestram v stari domovini. Naše geslo je: Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Mila Parkvrič član 628 SNPJ. T r VrUU ***** 1)0,1 " ™ko sa—pokopališča. V akciji ia vf. deti ameriško vojaštvo sredi pokopališčnih razvalin. ** ** POMAGAJMO STARI DOMOVINI BennWood. W. Va__Pred ča som smo tudi tukaj orga nizirali relifno akcijo za Jugoslavijo. Društva št. 628 in 258 SNPJ, št. 2, 83 in 745 HBZ so imela skupni sestanek 8. aprila, kjer smo se sporazumeli za skupno priredbo v prid naših bratov in sester v stari domovini. Priredba se je vršila v dvorani Blue Ribbon dne 27. maja, katere so se udeležile vse jugoslovanske skupine. Kot govorniki so nastopili: v imenu HBZ brata Gačinovič in Krasic. Občinstvo se je dobro odzvalo in prispevalo za jugoslovanski relif $850. V isti namen smo se tudi obrnili na razne organizacije in trgovce ter zbrali skupaj skoro toliko denarja kot na priredbi, tako da smo poslali HBZ znesek $1616.85. Želim naglasiti, da je dolžnost slehernega Jugoslovana, da zbira prispevke za staro domovino mod prijatelji Američani in med trgovci. Vsakdo rad daruje, samo potrebno je pravilno razložiti razmere, v katerih se danes nahaja jugoslovanski narod. V to svrho smo imeli tudi radiopro-gram. Mnogi Jugoslovani niso darovali za svoje brate in sestre v Jugosla vijf *e nobenega centa in ne obleke. Teh je lahko sram! Temu so krivi tudi nekateri Čr-nosuknježi in oni, ki v imenu Boga vodijo narod po krivih potih. Dq, med Jugoslovani naj-, demo ljudi z dobrimi srci, pa tudi take» ki imajo kamen mesto i srca. Siromašna deca, bosa, gola, bolna, proti naše pomoči. Ali ne DAN OČETOV. OBISK IN DRUGO West Middleeex. Pa.—Materinski dan je že daleč za nami. Moram povedati, da je zelo dobro uspel. Mladina je zapela nekaj prav ljubkih pesmi, miš F. Kramar pa je spregovoril nekaj zelo lepih besed v počast materam. Mater imamo samo eno in ko jo izgubimo, ne moremo dobiti druge oz. jo nadomestiti. Apeliral je, da ne smemo pozabiti na slovenske matere onkraj morja. Potrebno je, da damo vso pomoč ubogemu slovenskemu narodu v stari domovini. Tudi na Dan očetov nismo bili brez nič. Mnogi so se pohvalili, češ, poglej, kaj mi je hčer ali sin kupil. Tudi mene se je spomnil moj sin John, ki služi Strica Sama pri mornarici in se sedaj nahaja v Keyju, Fla. 2e 14 dni pred praznikom očetov mi je poslal "kljuko," rekoč, naj si kupim pijače in mi zaeno želel srečo in zdravje na Dan očetov. Pisal mi je, da bi rad z menoj praznoval; spila bi vsak kozarček žganja, a mu ni mogoče. Tudi sin Joe, ki je pri mornarici v New Yorku, mi je poslal razna darila ter čestital. Moji zetje so se tudi dobro postavili. Obdarovali so me z raznimi darili. Joe Godina, ki vodi in lastuje gostilno Blue Sky pri vojaških barakah in restavracijo v Greenvillu, mi je pripeljal steklenico najboljšega in zaboj piva. Joe Shain, ki vodi v Greenvillu gostilno, pa mi je pripeljaj zaboj piva ni cigare. Na Dan očetov sem imel na domu res lepo zabavo v krogu moje družine. Škoda, da imamo očetje praznik samo enkrat na leto. Vsem se stokrat najlepše zahvaljujem in se priporočam, zaeno pa želim, da bi očetje dočakali še veliko svojih praznikov. Zadnjič so prišli v Sharon ni, obisk Clevelandčanje, Ustavili so se najprej v Slovenskem narodnem domu, pozneje pa tudi pri meni. Na obisk so pnil' Joe Fabjančič in žena. rojak Kranjčevič in žena ter L** Kocjan. Iz Slovenskega dotrtf so me poklicali po telefonu, nij pridem tja, ker pa sem bil pr»v zaposlen s senom na travniku, jim nisem mogel izpolniti žel"» Pričakoval sem jih. da pridejo rt mojo farmo, ker pa jih le bilo, sem šel spat. Okrog štirih zjutraj pa me )e žena porukala in opozorila n« petje, ki je prihajalo izpod o* na. Peli so lepo pesem Zvf>" novi, zvonite, na delo J* bite ..." Že sem mislil kati, pa me je žena posvari» naj bom tiho. da bodo nadalje Po končsm P«**1 ut P*1" vali peeem sem moje stare msnec jatelje povabil v hišo in ^ smo se prav prijetno "t*** Torej sem imel 24 junij» "T le obiskovalce. P» * fijT Anton Valeotla^ Slovenski vodniki in preroki DR. IVAN LAH 0' r (Nadaljevanje) r~ ~ Ivan Cankar (1876-1918) "Vrhnika, prečudni kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiš» in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu bitju in zdaj je moje srce bolno po tebi. Kraj ravni pod gozdom, pod temnim, mogočnim Raskovcem kaj novega, velikega, še neraz-sedi jata golobov; bele peruti se umljivega. Rodi se odpor proti leskečeio v solncu. Tam je Vrhnika. Cez bore, čez hoje, od tihega Krasa, od morja šumi burja plane v ravan, postane, vztre-peče, osupla in utolažena ob toliki lepoti. Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po solnčni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in Krima. Zamolkla pesem, kakor vzdih Iz globoke zemlje, od visokega neba. pretrese jasno tišino: na Žalostni gori je zapel zvon, ki kraljuje od Krima do Ljubljanskega vrha. Pod pesmijo, nad ravnino trepetajočo, se lesketajo vasi, ugašajo in se vžigajo v čisti beloti: blešči se jim pod mladim solncem. Kakor ob prostranem jezeru leže bele, tihe, a iz jezera v tišini sanjajočega, se vzdigajo samotni otoki, nizke, s slamo krite kolibe, gruče brez in vrb in visokih jagnedi." Tako je Cankar popisal svoj rojstni kraj. Tako je videl Vrhniko, ko ji je pogledal v obraz. Rodil se je na Klancu v mali hiši poleg stare cerkvice sv. Lenarta, "ki stoji pod sv. Trojico in Svetim Pavlom kakor dete nebogljeno in zavzdihne o mraku s tankim, vdanoprosečim glasom." domaČim političnim in literarnim razmeram, nova generacija prihaja, da premladi vse naše javno in kulturno življenje: nastajala je slovenska moderna S^TlSu £ umetnost, ki je našla v Cankarju dm?Vni SVetl°bl svojega prvega glasnika. Iz Ljubljane je odšel Cankar na Dunaj, kjer ga je objelo vrvenje velikega mesta, nov svet s svojimi solnčnimi in senčnimi stranmi, pred vsem pa nova umetnost, ki je že zmagovala v Evropi. Njen cilj je bil: resnica in pravica za vsuko ceno, zato je šla na boj proti laži in krivici sodobnega sveta. ^ Cankar se je tu od daleč ozrl na svojo domovino in se zavedel svojega poslanstva. Stopil je s polno dušo v svojo službo vse prenavljajoče in osvobojujoče umetnosti in se mahoma povzpel na evropsko višino. Doma nove umetnosti še niso priznali in, ko sta leta 1899 izšli prvi dve njegovi knjigi "Erotika" in "Vinjete", se je zgodilo, da je "Erotika" zgorela na grmadi, "Vinjete" pa so budile pomisleke resnih starcev, a zato tem večje zanimanje mladine. Cankar je sprejel boj proti za- starelim nazorom z navduše- •Tod Svetim Pavlom, onkraj n'em m,ladl'«a revolucionarja ki . .. ... , J 'mu postane boj zmisel in bistvo dtl/n nncin cm MnAilnil/ «r * * življenja, ki v njem raste in živi, ki ga navdušuje in krepi. Zato so vsa prva Cankarjeva dela polna borbe proti lažnivi morali in površnemu rodoljubju, proti hl-navščini in polovičarstvu, proti klečeplaztvu in ponižnosti, proti vsem slabim stranem javnega in narodnega življenja. Hotel nas velike ceste, spi Močilnik v globoki kotanji, v večni senci . . . Bela megla se vzdiga iz Močilni-ka, vijoč se in trepetajoč hrepeni proti nebu, v veličastnem ke-lihu prinaša zvezdam nezaslišane skrivnosti." To je bil svet Cankarjeve mladosti, ki odseva v vseh različnih podobah iz njegovih del. Druži- je pokazati na odru, zato je pi na je bila ubožna in mnogošte- wl drame ("Romantične duše", vjJna. Skrb za otroke je ležala j «Jakob Ruda» «Kraij na Betaj. na ramah drobne matere, ki ji je novi») in v firedi njih komedijo postavil Cankar v svojih delih ..Za narodof blagor", kjer je raz- na j lepši spomenik. Ikrinkal politike in voditelje na- V mladostnih spominih, ki roda ki z lepimi gesli iščej0 ^ nam jih je podal v "Mojem živ-|gastva in osebnih časti. ljenju", se nam odkriva njegova čudovita otroška duša, ki gleda v svet s široko odprtimi očmi in prezgodaj spoznava lažnivost 'težav, greha in pokore; zavidal življenja. Zato raste v njem 1 se je dolžnosti umetnika, ki mo-svet sanj, ki ga vabi z magično 1 Vsa domovina se mu je zazdela kot "dolina šentflorjanska", polna zmot in napak, nadlog in silo za seboj. "Slaboten sem bil, preveč zasanjan, za hlapčevsko delo ne-poraben. Mesec dni ali še ne sem bil za pastirja pri sosedu, ki mi je dal za plačilo obilen kos kruha na dan. Krave so uhajale v deteljo in v hosto; pozabil sem nanje, ležal sem v travi pod tepko in gledal oblake, ki so beli in nežni leteli preko neba . . . Potem so me hoteli napraviti za vrtnarja ..." A tudi za vrtnarja ni bil. Postal je ministrant in sanjal o Ljubljani. Najlepša podoba mojih mladih sanj je bila Ljubljana. Vse st? je razmahnilo, vse na široko razmeknilo v prsih, kadar sem pomislil na njo. Niso mi veliko pripovedovali o nji: sam sem si bil ustvaril podobo, ki je bila sijajna brez primere. Bral sem tudi o cesarskem Dunaju in o drugih velikih mestih, še bolj daljnih in tujih, ki so se soln-"la tam nekje v praznini, on-kraj sveta. Ali to so bile zgolj pravljice, pač lepe, toda izmišljene in mnogo bolj neverjetne ka-prigode in junaštva Petra Klepca. Kolikor je bilo lepote v nieni, kolikor svetlobe, z vso « ni i),i ovenčal in obžaril Ljub-In Ljubljana je v resnici bila. je živela, še prav blizu Ob J" 'uh dneh sem videl njen mili ,f'l !i odsvit že z vrha Svete Tro-J'" Mesto samo je zakrival 'rn temni hrib nad logom, obelilo pa ga je srce v ljubezni in k prnjenju." PnM je v Ljubljano študirat realko, kjer je živel življenje ubo/nega študenta, a že v četrti *»li }e s prvimi pesniškimi po-ku*i vzbudil pozornost prof. **vca, ki je spoznal njegov ve-i,kl talent. Poslej se Csnksr hi-jr" r*zvtja: piše pesmi in pod-lu,k« za dnevne liste, udeležuje dela v dijaških društvih, kjer r,"'b/irno kritizira spise> svo-J!h tovarišev. V njem raste ne- ra govoriti resnico tudi takrat, kadar jo govori z bolestjo v srcu. Sam pravi: "Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo; ljubil sem te s spoznanjem, videl sem te vso v nadlogah in grehih, v sramoti in v zmotah, v ponižaaju in bridkosti, zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil stokrat globlje in stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev." Zagledal je Vrhniko in ljudi na Klancu, ki sanjajo o lepem, srečnem življenju in umirajo v bedi in pomanjkanju. V romanu "Na klancu V je postavil prvi spomenik svoji materi, ki je bila med tisoči onih, ki so polnili domovino s svejim hrepenenjem po lepšem, višjem življenju in omagovali na težki poti Cankar je postal glasnik teh bednih in zapuščenih. Stopil je med nje, kakor da so ga pričakovali, kajti prihajal je njihov čas. Med narodom in ljudstvom je rastel koncem stoletja naš tretji stan, to so bili oni, ki niso bili niti inteligenca, niti meščani, niti kmetje, n^i vaščani, oni, ki so polnili predmestne ulice, prebivali po zakotjih starih hiš, se skrivali po zatohlih podzemskih in podstrešnih prostorih ter gledali od daleč slavnostne sprevode in narodne veselice, od blizu pa uživali ropot strojev iz novo-sezidanih tovarn in prah in dim, ki je polnil noč in dan njihova bivališča; oni, ki so izginjali ob ■v podzemski svet, da dvignejo iz njega dragocene zaklade, ki služijo za napredek in kulturo človeštva; oni, ki so odšli na pot, ker jim mati zemlja ni dala kruha in so ga iskali po cestah, premišljujoči o krivičnosti sveta, in oni, ki so ostali doma in služili vse življenje trdim pospod-ujem, n sami so na starost ležali in umirali po hlevih in občinskih ubožnicah. Od dne do dne je rastlo njih število po mestih in po deželi, napolnili so vse ceste in pota; brez doma in domovine so iskali dela in kruha, niso bili niti narod niti ljudstvo—bili so prole-tarijat. A izšli so iz našega ljudstva, bili so del naroda. Nastalo je socialno vprašanje. Ne more se reči, da ga nismo opazili. Že Stritar je zapel pesem delavcu; v "Postopačevih modrovanjih" je razkrival bedo velikega mesta. Toda krušna vprašanja se slabo rešujejo s pesmimi in modrovanjem. Zato so prišli agitatorji in organizatorji, ki so prinesli delavskim množicam nov evangelij in oznanjevali, da za delavca ni ne naroda ne domovine, kajti vsa zemlja je skupna last vseh, ki na njej delajo. Zato naj se združijo vsi, ki z žulji svojih rok dvigajo in množe zemeljske zaklade, proti onim, ki te zaklade brez dela in truda uživajo. In mase to šle za tem novim evangelijem. (Se nadaljuje) Agrarne reforme v Rumuniji Veleposettva razdeljena med kmete Bukurašta, Rumunija. 7. jul.— Poljedelski minister je v razgovoru z dopisnikom ruske časni-ške agenture Tass orisal napredek v izvajanju agrarnih reform. "Vse prejšnje rumunske vlade so obljubovale zemljo kmetom, toda edino sedanja vlada, ki ima oporo pri vseh naprednih elementih v deželi, bo lahko izpolnila obljubo," je rekel minister. "Lahko trdimo, da smo dosegli že velike uspehe. Oni, ki so bili brez zemlje in oni, ki so jo imeli malo, so jo dobili in jo že obdelujejo. Vsa posestva, obsegajoča 50 in več hektarov, so bila razdeljena. Ta uključujejo cerkvena, grofovska In ona, ki so jih posedovali Nemci in ru-munski fašisti." Program agrarnih reform se jo začel izvajati zgodaj pomladi, da so imeli ljudje prijlko za oranje in sejanje. Ludje so dobili zemljo na lahko plačila v obrokih. Poštni usluibonci v New Yorku so napravili poulična demon» •t raci Je v agitaciji, da kongres aprejme predlog ss svišanle plača. Poštni uslušband niso dobili nobanaga «vtšsnjs še vač kot 20 lat. Negotovost goji mržnjo Piše Pasrl S. Buck (Pearl S. Buck, predsednica Vzhodne in zahodne zveze in poznana novelistka, je dovolila organizaciji Common Council for American Union, da prevede sledeči članek (izvirno napisan za VLabor Kcport") v skrajšani obliki. Članek bo, tako smo prepričani, zanimal naše čitatelje.—Urednik.) Na stotisoče besed je bilo že napisanih in izgovorjenih o predmetu, tikajočem se verske in rasne diskriminacije, toda besede same na sebi ne izpolnijo svoje funkcije, ako dajejo zgolj informacije, a ne razgibljejo misli, če niso dovolj prepričevalne, da bi tudi vodile v akcijo. ' Kar se tiče informacij glede diskriminiranja ali zapostavljanja, smemo reči, da je o tem danes dobro poučen ne le vsak od-raščen človek'v Zed, državah, ampak celo najbrž vsak povprečen otrok; vsakdo ve, da je versko in rasno zapostavljanje nesmiselno, nepravično in nevarno. Ali ker besede o tem predmetu ne preidejo v ukcijo ali ne dosežejo vira akcije, je mnogo ljudi, ki nadaljujejo z diskrimi-niranjem napram ljudem, ki so bodisi drugačne barve, vere ali narodnosti nego oni sami. Celo navadna vsakdanja razsodnost ne prepriča teh ljudi, da bi morali prenehati z diskrimi-niranjem.' Večina ljudi na svetu danes je temne polti, bele, Iz sedanje vojne se bosta dvignili na površje dve deželi, močni in pripravljeni, da zavzameta vodilni mesti med narodi sveta; dve deželi, ki imata skoro polovico svetovnega prebivalstva in nekaj najbogatejših naravnih virov na svetq. Prva od teh dveh dežel je Kitajska, a druga Indija. To sta dve najstarejši civilizaciji, ki obstajata. Kljub temu pa beli ljudje neprestano zagrešu-jejo diskriminiranje napram Kitajcem in Indijcem zaradi barve polti, ter tako obe ljudstvi odtujujejo. Dobro je tudi pomniti, da v naši lastni hemisfrei imamo Latinsko Ameriko, ki je sestavljena Iz dežel, katere ne poznajo zapostavljanja zaradi barve polti in te dežele ne odobravajo zapostavljanja, ki je v tem oziru razširjeno v Zed. državah-zapostavljanje, ki v resnici krši smernice dobrega sosedstva, ki ga želimo za trajno vz|>ostiiviti s temi deželami. Vemo pa, da zavisi mir, ki ga želimo imeti v bodočnosti v naši deželi, od odno-šajev in dobre volje meni nami ter med ljudstvi Azije in Latinske Amerike. Brez dobre volje med narodi je vojna neizogibna, navzlic temu je mnogo ljudi, ki raje drže svoje staie predsodke in odklanjajo dobro voljo. Večina ljudi tud' rie mara poslušati znanstvenikov. Tekom m Mornarji gasilo ogenj na otoku I wo. a mar lik I bojni ladji Saratoga. Id Ja bila sadata od bomb« It srsks pri zadnjih nekaj let so se združili antropologi v prizadevanju, da dokažejo, da barva polti, vera ali pa narodnost posameznika nima nobenega opravka i inferior-nostjo ali pa silpcriomostjo človeka kot takega. Kako naj si razlagamo to odklanjanje in gluha ušesa ljudi napiram znanstvenim dokazom v tem oziru? To se da razložiti edino na podlagi zaključka, da predlogi, ki vodijo k zapostavljanju ali diskrimini-ranju v raznoterih oblikah, izvirajo iz emocialnonti in ne iz razsodnosti. Te vrste čustva ali strasti, na katerih temelji mrž-nja predsodkov, pa ima svoje korenine v strahu. Ako bi odpravili strah in bojazen, bi tudi predsodki kmalu pričali izginjati in bi znabiti izginili docela. Kaj pa je ta bojazen, ki vzbuja v ljudeh mržnjo do drugih ljudi? To Je »trah, ki temelji na socialni negotovosti in na ekonomski negotovosti. Dokler prevladujeta ti dve negotovosti, kot prevladujeta v mnegih slučajih v Zed. državah, dotlej bomo tudi imeli predsodke in diskriminacijo med ljudmi. Zružene države pa lahko to sliko spremenijo; vzpostavijo lahko socialno in ekonomsko varnost, nudeč enake prilike za vse ter varstvo za vse v slučaju bolezni in potrebno zaščito za starost. Ko enkrat odstranimo to bojazen, bo izginil vir, glavni vir predsodkov, ki rie bodo imeli potem iz česa poganjati. To Je izvedljivo v okviru naše obstoječe družbe. Preveliki dobički naj se obdavčijo in porabijo za socialno zaščito In zaposlenost se more zagotoviti ter stabilizirati v okviru demokratičnega sistema. Ta sistem )>a Je neuspešen le tedaj, ko |Xisarnoz-niki ali skupino porabijo več nego svoj delež moči v socialnem in ekonomskem oziru. Vse protidiskrimlnacijske organizacije bodo ostale v mrtvilu, razen ako podvzamojo delo za spremembo v socialnem in ekonomskem pogledu, kajti za predsodki in zapostavljanji tiči strah, izvirajoč iz nezdravih ekonomskih razmer. Pa tudi v tem slučaju te oiganizacije ne bodo uspešne, ako bo vsaka izmed njih delovala le za skupino, katere interesi »o ji morda najbolj pri srcu, ali katere interes predstavlja. Oni, ki »o proti enakopravnosti, se nimsjo nhesar bati, dokler »* n. pr črnci bore I« za pravice črncev v tem pogledu, žldje zopet le zs Žida, delavci samo za delavce, ženske za ženske In tako naprej. Če p« bi vse te skupine, ki čutijo ost /apoatavljsnjs, potegnil« skupaj In se borile ns temelju človeške enakopravnosti, nameato vsaks akupins /s svojo rasno, versko tli narodno, delavsko sli drugo skupino, po-potem bi a« pričela onim, ki podžigajo in goje predsodke, za ras majati tla pod nogsmi V resnici bi taks borba, ki bi temeljila na principih enakopravnosti človeka kot takega, pomeriils pridobitev «nakoprav-noati tudi za ljudstva Indij« in Porto Riks, zs on« živeče na Ko-I reji m v Afriki; porrtenila bi pri- idobitev pravic za Kitajce kof za Poljake ter za vse druge ljudi na svetu, torej tudi za ljudstvu Združenih držav. Nobena dežela ni v resnici varna, ako ni zagotovljena varnost za vse . . . Čas majhnih stvari, delnih uspehov je za nami. To, kar belci trdijo, da je potrebno zanje, je ravno tako potrebno za ljudi temne polti. Katoličan in Žid morata imeti isto varnost v družbi kot protestant ali pa mo-hamcdanec. Le tako bo mogoča varnost za vso. Želela bi videti spojitev vseh posameznih prizadevanj za odpravo predsodkov v eno koncentrirano prizadevanje, ki bi stremelo za tem, da odstrani vzroke bojazni. Enakopravna družba ter enakopravna ekonomija sta mogoči v demokraciji, v kateri živimo, sta neobhodno potrebni, ako naj demokracija postane dejstvo za vse polti, vere ln narodnosti.—FLIS. Konec zamejnih vlad v Londonu Napisal Donald Bali Vsa Evropa se nagibi je na levo. To gibanje je mnogo bolj očividno v Vzhodnih deželah Evrope, toda na zahodu se je tudi te pokazalo. Prizadete so vse dežele, velike in male, premagani prav kot zmagoslavni narodi. * Prva zmaga levice v Evropi je bila likvidacija zamejnih vlad. Konec teh "londonskih" vlad in ustanovitev režimov "ljudske fronte" v vseh deželah sta le prva dva koraka, ki Evropo še dolgo nista privedla nazaj v normalno stanje razvoja. Zdaj, ko so obnovljene nekatere legalne predpostavke, stoji Evropa pred periodo volitev, o katerih sodijo vsi opazovalci, da bodo ustvarile parlamente, ki bodo socialistična in komunistična gibanja v vseh deželah le ojačill. Saj so celo srednji stanovi precej dalekosežno spravljeni z uvedbo nekaterih zahtev socializma. Zamejno vlade so Imele vse dvojen namen: prvič, nadaljevati odpor proti nacističnemu zavojevaču, drugič, čuvati stari socialni red. Kar Je zanimivo, Je to, da Je prvi cilj pobijal dru-gegs. Čini Več je bilo uspeha v borbi za svoliodo, tem več je bilo odpora proti staremu redu. Skoro vse zsmejne vlade so naletele ns odpor doma. Ko bo nova poljska vlada priznana, bo Izginila zadnja zamejim vlada. Diplomatična igra priznanja ali nepriznanjs vlad nsrodncga edinstva, ki so bile ustanovljene na domačih tleh, se je tudi več ali manj končala. Velika Britanija in Zedinjene države Amerike sta se zamsn upirali temu narodnemu giba nju. Kljub temu pa bi bilo napačno trditi, da sta ango-saškl sili Izgubili svojo prvo bitko proti Sovjethkl uniji, ali da sta jo popolnoma izgubili. Njihov prvi in poglavitni cilj Je bil, da se preprečijo krvave revolucije. Ta cilj je bil dosežen, v nekaterih slučajih z aktivno podporo Sovjetske unije, v drugih ps ne, da fii se bila upirala Svoj vpliv i»a so Rusi Izkoriščali v vseh slučajih v svrho prepreče-vanjs upoiov in so dsjali komunističnim pokretom nasvete v smislu reformizrna, Večje neuspehe so doživele zshodne velesile, ker so se oprijele napačnih ljudi. Tako se nam je pri|x*tllo, ko smo preveč jiodpirali generala (»irauda in tako |>ognali d« (iaulla v roke ljudske front«, v kateri so se nahajali tudi komunisti. A« hujše nspske pa j« delala Velika Biitsnijs, ki J« v vseh slučsjlh podpusla zastsrele monarhije, (»rška KAM ne bi bila nikdar postala tako mogočna, ako ne M bili Angleži pokazali, da nameravajo kralja Jurija vsiliti narodu nazaj. Italijanski levičarski pokreti se imajo zahvaliti le sovraštvu naprtim-Savojski dinastiji za svojo moč in svojo slogo. Ako belgijski kralj ne bo prejel od Angležev nasveta, da se odpove prestolu, se bo kmalu pojavil mogočen ljudski od-}>or proti dinastiji sami. Le na Nizozemskem in Norveškem sta kraljevi hiši ohranili nekaj svoje priljubljenosti. Toda norveški kralj Haakon je vendarle previdno poveril dvoje minister-skih mest komunistični stranki. Nova Evropa bo v veliki meri republikanska, pri čemer je važno poudariti, da ta politična smer ne prevladuje le na ruski strani evropskega kontinenta. Ta republikanska smer pa je vendar le simbol mnogo globljega gibanja v Evropi, katerega cilj je državni socislizem. Tudi to ni omejeno le ns vzhodno Evropo. General de Ciaulle je že dne 3. septembra 1944 Izjavil naslednje: "Veliki viri narodnega bogastva ne bodo izko-liščanl in usmerjeni v dobrobit le nekaterih, temveč v korist vseh . . Pozneje jo to obljubo le deloma izvedel, češ, da je treba počakati na izid prvih volitev. Celo v zmagoslavni in ponosni Britaniji Je postal državni socializem predmet volilnega boja. - Londonske zamejne vlade so bile likvidirane v glavnem le radi tega, ker se niso hotele vklonlti tsko izraženi ljudski volji. Treba Jih jc bilo Uirej ali prenoviti ali pa razpustiti. Me-rodajna za to nikakor ni bila I »odpora te ali one velesile, temveč le volja naroda. Sovjetska unija se temu političnemu gibanju ni upirala in ga ponekod celo podpirala, ter je tako navidezno izvojevala svoj prvi uspeh v povojni dobi, Ako zahodne velesile ne bodo podpirale teh progresivnih elementov, bodo po svoji lastni krivdi iz-podkopai« svoj prestiž. -ONA Poljaki praznovali * ustanovitev nove vlade New York,—ONA—Lubllnskl domači radio je poročal. 29. Jun„ da bo prirejen velikanski shod v proslavo ustanovitve nove poljske vladu narodnega edinstva, in sicer v nedeljo ob II dop. v Varšavi na gledališkem prostoru. Poročilo, katero prinaša komisija za federalne komunikacije, pravi, da sta odbor za koordinacijo poljskih političnih strank in varšavske mladinske organizacije pozvala ljudstvo, naj se v neštetih tisočih udeleži tega shoda, "Prihod naše nove vlade Je smrtni udarec vsem onim reak-cionsrnim silam, katerim je narod s »tudom obrnil hrbet," Je dejala omenjena radio oddajs. "Na tej veliki narodni manifestaciji bo narod pokazal svoja prava, čustva." _ All ale naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podplrsjte svoj llatl MBAT POINTS MO M Ail Mill roa CAM IA VI y > i a » a i 16 M(s»Jtl HJè (A«« m« im« «ahon maki Naznanilo in zahvala S tutnim »r««m ncananjam Mtadnlkam «vijalaljam In sna ImIso »hI, da Ja preminul nai IJuklJanl toptaf ia oda JOSEPH PORENTA Umrl Ja t«, (unija 114! ofc tiar««!! H !•!. ftola« ta Ml It. maraa lisa v Ju«MlavlJI. V Ameriko Ja «rt*«I lala ItOS. Pofco|ni Ja Ml ¿lan dr. H 2M MNP J. Pofcapan Ja Ml H. junija I. I. ob vallM ud« Uit»! prijalaljav. Ob laj priliki •« šalim iakrano «akvaltll »mir, M •I« m»)«mw p«k«)n«mu molu ««darili vanca in cvattea v aadaj! «oadrav Enaka tudi onim bi «Ia dali aa rsrpolofo avlomaMIs aa •«r«vod na mtr«dv«r In r—m bi sla ml na baMrl boli na£tn p«-ma«ali ab uri l«*b* laloaii. Ljubit«*! nm« I« «*a. fmttvaj v miru In tahba naj TI b« am«rr!ba amnlja. Oats I nam bat v trajnam •pomlnu 2 slu |o*l aalalli Mary Pf m la iifrim Alias. H«Whl Edward In Anna «lr««i vsi v ffobomi« IUIimU. r m « PftOSVETA ae PONEDELJEK, 9. JUT tja IZ MODERNEGA SVETA Spisal F. S. FINŽGAR (Nadaljevanja) "Nikakor nisem zadovoljen. Popolnoma neresnično je, da bi bil navedeni vzrok podlaga sedanjemu gibanju. V kolikor je meni znano, bi bil vzrok prav nasproten. Delavec ječi pod kapitalom. Masa je vpognjena do tal—ali zlomiti se taka sila ne da. In sila zbudi vedno protisilo in ta divja protisila je lahko pogubna za delodajalca in za delavca. Zato trdim še vedno, da je naloga izobraženstva in prav posebno onih, ki so v neposrednem stiku z delavci, da se zanje zavzamejo." 'Teorija, gospod doktor, sama teorija! Kaj bi bilo z disciplino, kaj z ugledom, če bi se tako ravnalo! Recimo, da bi bil slučaj, o katerem govorimo, krivičen. Ugled zahteva, da vsi branimo nadzornika. Kdorkoli je proti, ruši disciplino!" "Da, disciplina!" Nadzornik je kot zmagovalec izgovoril to besedo. Zdravnik se je obrnil proti njemu. "Če se dene divjemu biku roč skozi nos in se otveze zanj na verigo—tega jaz ne smatram za disciplino." Direktor je bil za te besede nekoliko užaljen, "Gospod doktor, vi ste si pridobili že mnogo ugleda po okolici kot izboren zdravnik. Prosim, ostanimo vsak pri svojem in bodimo prijatelji!" "Kolikor bo mogoče, vedno, gospod ravnatelj. Želim pa samo, da se ne bi kdaj bridko spominjali današnjega datuma. Moj poklon!" Ko je zdravnik odšel, je zavladal med ostalimi molk. Nekaj jih je pretreslo. "Ne rečem, dober človek je, življenja pa ne ume. Celo škodovati nam utegne!" "Gospod ravnatelj, to je moje davno prepričanje." Nadzornik je porabil priliko, da bi zbudil sum zoper zdravnika. "Jaz bom pazil nanj! Meni se zdi silno slavo-hlepen. Nalašč se zaplete ln nam poruši disciplino, da bi ga ljudje hvalili ln slavili. Naše izgube, kaj mu mar! Pobere in gre! Da bi ga nikdar ne bilo v tovarno!" Ravnatelj nI nič odgovoril. Nejevoljen se je obrnil k pisalni mizi. Uradnika sta šla v svoje •oba. Dr. Sluga je bil razočaran. Prepričan je bil, da se stvar kako ugodno uredi in reši. Ali ves načrt «mu je bil debelo prekrižan. Zato je tudi v hipu sklenil, da se prične nalašč vmešavati med delavce, da jim hoče pomagati in svetovati, kjer in kakor bo mogel. Sklenil je, zasledovati delovanje nadzornikovo ln ob priliki glasno razodeti vse krivice. Naenkrat je v njem oživelo vse nekdanje navdušenje ln sam nad seboj se je jezil, da doslej ni še ganil z mezincem. Šel je naglo čez dvorišče mimo direktorjevega paviljona v svoje stanovanje. Čutil je, da so ga ponižali, vedel je, kako si nadzornik mane roke. In to ga je še najbolj dralllo. Pred paviljonom je srečal Pavlo. Pozdravil jo je dostojno, vendar nekam malomarno. Zganilo se je sicer v njem, ali jeza, da je ona hčerka tistega, ki mu je najboljše namene vrgel v obraz "le čevlje sodi naj kopitar," ta jeza je porušila v nJem vse. Jezilo ga je, da se Je sploh kdaj brigal zanjo. V sobi je pa na glas hvalil Prosenca, du mu je tako pametno svetoval. Sicer bi se bil morda prenaglil. Pavla Je s finim Ženskim čutom zapazila v mrzlem pozdravu nenadno izprcmembo. Šla je k Alml in sedla k njej na altano, kjer je onu slikala. "Alma, ta doktor je strašen Človek!" "Zakaj?" "Srečal me je in še pogledal mc ni! Komaj da je dvignil klobuk! Tako kmetiški je." "Ne sodi tako hitro! Morda je bil razburjen ali zamišljen. Mož vendar ne more biti vedno sladak kot bonbonček!" "Ne, to je bilo sirovo! Pravim ti, žaljivo je bilo. Kakor bl se mu kdo silil. Takih napetežev so polne vse ulice!" Alml je sestrina jeza zelo ugajala. Kako je Pavla doslej govorila o zdravniku! Alma ji je morala često ugovarjati, da ni zbudila v njej ljubosumnosti. In danes je prav s to jezico jasno pokazala, da ji zdravnik ni nikakor človek, za katerega se ne briga, marveč da je v njej gorela ljubezen do njega, ki je ne more utajiti. "Pavla, meni pa moški, ki je često zamišljen, veliko bolj ugaja, kakor kak večni klepetalec." "Kdo ga pa sili, naj govori? Toda dostojen naj bo, kot se spodobi, ne pa tak kmet!" Pavla je skrčila ustnice, kakor bi jih grizla. Alma jo je pogledala čez ramo in se ji glasno nasmejala in mirno slikala dalje. "Ali si čudna, Pavla! Kar ti zahtevaš od moških, to je včasih že smešno!" "Otrok, tebi Je pa vsak drva v dober!" "Bravo, le naprej! Ne veš, kako si lepa, kadar si jezna!" "Alma! Ne draži me! Pomisli, da sem starejša od tebe!" "Zato imaš starejše nazore—moji so mlajši, recimo modernejši!" » Alma je odložila čopič in paleto ter sedla tesno k Pavli. "Torej ti, stara tetka, poslušaj, kakega moža si želi imeti tale otrok." Alma je poljubila Pavlo in jI ovila roko krog vratu. "Le poslušaj, moj mož bo tak-le: Govoril bo malo, pa veliko mislil. Sedel bo pri pultu ln bo študiral in pisal in tuhtal velike modrosti. Tedaj bom jaz hodila po prstih v drugI—tretji sobi in še zakašljala ne bom. Ko pa preneha z delom, tedaj pohltlm k njemu v naročje in bom taka, kakor bo želel: otročja, ljubezniva ln naivna kpkor institutka, ali pa morda kakor doktor filozofije. In če me tri dni ne pogleda, kadar bo zamišljen in v delu, mu ne zamerim čisto nič. Takega moža hočem imeti. Beži, beži, zaradi puhlega pozdrava bl se jezila! Saj izobražen človek ni trgovski pomočnik, ki se še v spanju priklanja!" "Brbljačica!—Papa gre. Tudi on je slabe volje. Kašlja! Hitro v obednico!" Gospodični sta Šli pozdravljat papa, ki je nekaj zarnrmral ln šel naravnost v obednico. Pri juhi Je vladal splošen molk, papa je bral časnik. Poznali so ga vsi, da je slabe volje. In tedaj ga ni bilo varno ogovarjati. Pri črni kavi mu je Pavla prižgala smotko in ga pogladila po licu. "Papači, bodi dobre volje!" "E, večne sitnosti!" "Zopet kak nered v tovarni," je poizkušala rahlo mama. "Nered, nered, seveda Je ln bo še večji. Ta-le zdravnik je—kaj Je—eksaltlran teoretik." Vsi so napeto poslušali. Mama se je bala, da se izjalovi ugodna partija. Pavla se je v slučajni jezi veselila, da Papa zabavlja čez zdravnika, Almi je bilo pa tako skrivnostno neugodno, ker je bil dr. Sluga skriti idol njenega srca. "Pa res čuden človek!" omeni Pavla. "Mene še pogledal nI danes!" (Dalje prihodnjič.) JAPS USE LAND MINES AGAINST LOW-FLYING YANKS IN ONI Of THE FIRST STRAFINO MISSIONS on a Jap mainland target, P-51 Mustangs of the American Seventh Fighter Command attacked the Kanoya East Airfield in southern Kyushu Island—to be met by the bursts (at .eit, In front of buildings) of electricslly-controlled Und mines used by the Jsps as a new and futile form of iefense. This "gun-camera" photo was made from a plane flown by Lt Lawrence J. Lortie of Issaquah, Washington. This is sn official U. S. Army Air Forces photo. = TRI NOVELE Miguel Cervantes Prevedel dr. Ivo ftorlt Moč krvi (Nadaljevanje) Joj meni ubogi grešnlcl! Kes lepo ravnam s svojimi gosti! Pojdite—je rekla enemu izmed slug—in sporočite gos|>e Doni l*eokadtji, naj blagovoli kar po domače počastiti našo mizo, kjer so vsi navozči moji sinovi in njeni služabniki! Vse to je bilo v njenem načrtu, in o vsem je bila žd obveščena Leokadija, ki je vstopila tskoj ns to ter vse isnenadila, kskor ds. je prišla meti nje prikazen, kt hoče poka/ati, kuj zmore nsrsvna krasota, če jo izpopolni še zunanji nakit. Ker je bilo pozimi, je bila oblečena v črn žamet, ves posejan z zlatimi in bisernimi gumbi ter z dijamantl okrog pesu in vratu« za okras glave so ji sluJili nJem lsstni polni in zmerno svetli lasje, spleteni v kite in k«»dre tet tako prepleteni t blrstetimi dijamantl, da sn slepili pči, ki so Jih hotele občudovati. Leo-kadtja je bila vitka, a krepke rasti. Zs roko je vodila svoje- ga sinčka, pred njo pa je stopalo dvoje deklet, ki sta jo ob-svetljevali z dvema voščenima svečama v srebrnih svečnikih« Vsi so vstali, da se ji poklonijo, kakor da se je prikazalo čudežno bitje iz drugega sveta. Nobenemu izmed vseh, ki io stali v zmedenem občudovanju pred njo, ni od samega začudenja hotela beseda iz ust, ds bi jo nagovoril. Leokadija se I h? z ljubko dražestjo in prisrčno vljudnostjo vsem prlklonils, Es tefunijs pa Jo Je prtjela za roko in Jo posadila zraven sebe ln nasproti Rudolfa. Dečka so de II /raven njegovega deda. Kudolf, ki je zduj lahko bolj <»d blizu občudoval neprispodob-Ijivo l.eokadin<> lepoto, si Je reki! sam pri sebi: "Če bi imela tista, k' mu jo je izbrala moja mati za nevesto, samo polovico (e lepote, bi bil jas najsrečnejši človek na svetu! Bog se usmili - ali je to sploh človeško bitje? Ali ni temveč angel v človeški pi»dobl?M A pri tem se je piv grezsls sladka ! No, čim je dekle opazilo, da jo drži Rudolf v svojih rokah, se je s sramežljivo odločnostjo poskusila izviti." On pa ji je rekel: Ne, gospa moja, ne bo se vam posrečilo! Kakor bi tudi prav ne bilo, da silite iz rok onega, ki vas nosi v svojem srcu. S temi besedami je Leokadijo popolnoma predramil, njegova mati pa je sedaj docela predru-gačila ves svoj prvotni načrt ter naprosila župnika, naj njenega sina takoj poroči z Leokadijo. To pa je bilo mogoče, ker se je ta reč dogodila v časih, ko je zadostovalo že privoljenje udeležencev samih, brez vseh teh svetih in opravičenih predpriprav, ki jih narekuje opreznost dandanes. Tako se župnik ni branil in je poroko takoj izvršil. Splošno veselje vseh navzočih, ko se je to zgodilo, bi moralo opisati drugo pero ter drugo in bolj nežno srce, nego je moje: kako so Leokadijini starši objeli Rudolfa, kako so se zahvaljevali njegovim staršem in Bogu, kako so si medsebojno obljubljali prijateljstvo in 1 ljubezen ter kako so strmeli Ru-dolfovi tovariši, ko so tako nepričakovano in že na veder svojega prihoda doživeli tako lepo svatbo; m še bolj, ko so začuli iz ust Done Estefanije—katera je o tem vsem pripovedovala— da je Leokadija ona ista deklica, ki jo je bil Rudolf svoj čas ugrabil v njihovi družbi—novica, ki je pa še najbolj osupnila Rudolfa samega. No, da se o resničnosti te vesti še bolj prepriča, jc naprosil Leokadijo, naj bi mu dala kako znamenje, po katerem bi mu postalo vse že bolj jasno, čeprav ni prav nič več dvomil, ko je videl, da so smatrali njegovi starši vse že za dokazano. Na to je ona odgovorila: Gospod! Ko sem prišla takrat k sebi in se zbudila iz tiste svoje omedlevice, sem se znašla v vaših rokah—onečaščena. Toda zdaj se je ta sramota obr- WAC MEETS FRENCH GRANDMOTHER «r A Nam SUfTIMO IN PARIS Is celebrated by Wae Sgl Jeanne A. Bolls, Crystal Springt, Mia . m she pieces bee arm about the shoulder of her So-year-old grandmother. M me. Marie Lepeyre, of Trie. They met for the first Ume after Sft Bolls had communicated with her aged relative sad kriiuibl bar to the Ttmdk espial * nila na dobro; zakaj ko sem se prebudila iz pravkar prestane omedlevice, sem se našla v istem objemu, toda počaščena. In če vam to še ni dovolj dokaza, poglejte to razpelo, ki ga vam ni mogel izmakniti nihče drugi od mene—seveda samo, če ste ga drugo jutro pogrešili in če je isto, ki ga ima zdaj moja gospa gostiteljica . . . Vi ste duša moje duše in boste to, dokler bo Bogu dopadloJ je vzkliknil Rudolf ter jo vno- WHERE THE FUEL GOES A PURSUIT PLANE, at s cruising speed of 200 m.p.h. requires one gallon of gssoline for every four miles of flight. vič objel. In vsi so ju na vo blagoslovili in jima na nov* častitali. ov° Zdaj je prišla večerja, in Dri šli so tudi godci, ki so £UP£ naročeni. Rudolf pa je vide kakor v zrcalu svoj lastni obrai v obrazu svojega sina. Oba de-da m obe babici so jokali ve4-lja. V vsi hiši ni bilo prostor-cka, kjer bi ne bila odmevala radost, sreča in veselje. , iuT^ PLa je noč na svojih lahkih črnih perutih naglo lete! la, se je zdelo Rudolfu, da se pomika dalje ne s perutmi am. pak z bergljami—tako je hrepe. nel po trenutku, ko bosta z n(w vesto sama. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi POTREBUJEMO dekle ali ženT* hišna dela. Kuhanje. 6 dni v ti-fc. Doma ob večerih. Plača Wabash 0045. $30.1*. DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nujns Industrija. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE prit illinois beli telephone company "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street TISKARNA S.N.P.J. sprejema esa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizltnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unljsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY ¿857-5» S. Lswndsle Avenue • - Chicago 21 Illinois TEL. ROCKWELL «904 naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na list Prosveto ls prišteje eden. dva. tri. ¿tiri ali pet članov Is sae drušlne k eni naročnini. List Prosveta stane sa vse enako, ss člane sil nečlane IS.00 ss eno letno naročnino. Kei es tianl le plaža Jo pri ssssissM »1M m tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroks. red. da Je lfat predrag pa člane SNPJ. Lat Prosveta Je vaša lastnina ls gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bl rad čital Ust vsak dan. Pojasnilo»—VseisJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti «Iss SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval ssm svoj Uit tednik, bode morsl tisti član lz doUčne družine, ki Je tsko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to tako) naznaniU upravnlštvu list*, ln obenem doplačali dotlčno *»oto listu Prosveta. Ako tegs o» stori, tedaj mora vpravniltvo cniŽaO datum ta to vsoto naročniku. Cena Uatu Prosveta |•> Za Zdruš. države ln Kanado 94 00 tednik ln tednika ln..___ tednike la...... tednike ln____ tednikov la. 1.40 1.20 nit Za Chicago ln okolico Je 1 tednik ta._________ t tednika Isl__________ t tednike in.___________ 4 tednike in 5 tednikov in . Itf _ S.» - 2-M .. t* . 1J« Za Evropo Je------ I spolni te spodnji kupon, priložite potrebno vsote denar)s >> Money Order v pismu in si naročite Prosveto. Ust. ki Je vaša lsstnios. PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Lswndale Ave. Chicago 29. I1L Priloiano poiiljam naročnine sa Ust Prosveto vsot« •-------— _____Čl društva it- —- Naslov Ustavile lad nI k ln ga pripišite k moji naročnini ed sl*deiH članov mola družina: 2.---------ČL društva št------ 9.--------------CL družTra --------- C---Z________i__ČL društva «t---- 9. __________________________________ftL društva št.------ Rev