CEI TK. n MvxiARJÄ 1973 - ŠTEVII KA 1 - LETO XXVII - CENA 1 ШХ
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Leto 1973
V VARČEVANJE
Ko v teh mladih dnevih no-
vega leta sučemo peresa v
rokah in preudarjamo — le
kaj nam bo prineslo prihod-
njih dvanajst mesecev, smo
v rahli zadregi. Saj le pri-
bližno lahko domislimo tisti
aarilni »nekaj«. Vst pa zago-
tovo vemo, kaj moramo stori-
ti, da bo neznani nekaj ven-
darle obilnejši, kot sedaj slu.
timo. Ugiban bi se resnično-
sti m pravemu stanju stvari,
će bi karkoli dramatizirali. Ce
bi se bali ah pa bi nas obje-
mala nelagodnost, ki le red-
kokdaj spodbuja k delu, za-
gnanosti in ustvarjalnosti.
Napak bi seveda bilo, če bi
SI naložena bremena lajšali s
samozadovoljno prakso, češ
da bo že šlo. K sreči vemo,
da sta taki skrajnosti škod-
ljivi. Tudi lahkotno prisega-
nje na Pismo nam bo malo
pomagalo, če nas ne bo del-
ček naše zavesti s posebnim
kladivcem stalno opozarjal,
kai>jrega smerokaza se mora-
mo držati.
Stabilizacija, to ni nobena
čarobna beseda. In če je ta-
ko, potem že moramo uvide-
ti, da vsakdo med nami mo-
ra položiti SVOJ barvni ka-
menček v mozaik stabilizacij-
skih prizadevanj. Vse napore,
da bodo besede o stabiliza-
ciji, to je o ustalitvi, utrditvi
(denarja, cen), o uravnoveše-
nju med ustvarjenim m po-
rabljenim, meso postale, bi
lahko zelo skrbno zložili v
več odprtih predalčkov. In bi
rekli — na področju ustav-
nih sprememb to, v gospodar-
stvu to, v šolstvu itd. Tako
smo na večini družbenih po-
dročij dela tudi storili. Za-
snovana politična in edino
sprejemljiva družbena akcija
vseh delovnih ljudi, vseh nas,
torej stabilizacija,-naj okrepi
delovno tvornost vseh samo-
upravnih sredin.
Vsaka ura v delavniku in
skoraj sleherna odločitev v
tem času pa preizkuša našo
resno pripravljenost in voljo,
da vztrajamo. Ne moremo se
ravno pobahati z vrlino, ki
jo poimenujemo vztrajnost.
Prav zaradi tega pa se mora-
mo s toliko večjo zbranostjo,
samokontrolo in pripravlje-
nostjo združiti ob družbeni
akciji, ki najbolj trka na sta-
bilizacijsko pripadnost vsake-
ga med nami. No, trka prav
za prav na zavest, na naša
ravnanja in odločitve.
Pišem torej o programu
družbene akcije za varčeva-
nje. Zanalašč bom ponovno
zapisal nekaj stavkov, ki že
spadajo v klasiko političnega
izrazoslovja — zato pač, ker
smo jih že tolikokrat pono-
vili. Predvsem ponovili in po-
navljali. In nekako se je zde-
lo, da je to dovolj.
Prepisujem.
Čezmerna poraba je eden
izmed bistvenih vzrolcov za
nestabilnost, inflacijo, nelik-
vidnost, druga negativna gi-
banja in socialno nestabilnost
znatnega dela delavcev. Zato
je smotrnost na vseh področ-
jih porabe važen pogoj za od-
stranjevanje neskladij v go-
spodarstvu in drugih negativ-
nih pojavov v družbenem raz-
voju.
Varčevalna akcija naj za-
jame celotno družbo, vse de-
lovne ljudi v gospodarskih in
družbenih dejavnostih, samo-
upravnih interesnih skupno-
stih in družbenopolitičnih or-
ganizacijah. Njen namen je
sprožiti boj za vsestransko
varčevanje kot trajen in dol-
goročen način delovanja vseh
porabnikov družbenih sred-
stev v procesu gospodarjenja.
Priznajmo. To niso 'nova
stališča, zlasti ono ne o čez-
merni porabi. Torej — seda-
nja neravnovesja pa zahteva-
jo zavestno in disciplinirano
uresničevanje programa druž-
bene akcije za varčevanje.
Varčevama akcija ali zmanj-
ševanje proizvodnih stroškov,
boljše izkoriščanje zmogljivo-
sti, večja proizvodnost in
zmanjšanje izgub delovnega
časa, sodobnejša organizacija
dela, modernizacija proizvod-
nje, ustrezna delitev dohodka,
staoilizacijski davki (prosto-
voljne delovne sooote/, nala-
ganje oseonih dohodkov na
aranilne Knjižice, povečanje
delovne discipline, skrčenje
vseh nepotrebnih izdatkov ...
je akcija vsakega delovnega
kolektiva, vsaicega človem.
kaiti 3 njo se bo dohodek
večal in 3 nßm se bo krepil
gospodarski položaj podjetja,
tovarne, družbe ...
Občinski sindikalni svet v
Celju je že pred tedni pozval
vse delovne organizacije, naj
sprejmejo akcijske. programe
varčevanju. Na sestankih or-
ganizacij m oddelkov ZK po
Pismu je bilo mnogo kritič-
nih besed namenjeno prav ne-
katerim nepotrebnim m pre-
velikim izdatkom (dncvnice,
kilometrine, reprezentanca,
luksuzne opreme ipaj. Na
celjskem območju so se ko-
lektivi že odločili za brez-
plačne delovne sobote. No,
nekaj zgleaov že шако po-
kažemo. A ni jih še dovolj.
Nosilci varčevalne akcije mo-
ramo postati vsi, samouprav-
ni organi, ZK in sindikati pa
lahko naložijo posameznikom
in organom še določnejšo od-
govornost.
Morda se bo spet kdo na-
šel in bo začel varčevalno
akcijo s tem, da bo ..krčil
sredstva za malice. Ali za de-
lovne obleke. Ali za kaj po-
dobnega. Ne dopustimo take-
ga slepila! Pa tudi tega se
moramo zavedati, da bo za
stabilizacijo več prispeval ti-
sti, ki več ima.
Varčevalna akcija pomeni
preudarno pretehtati vsak iz-
datek, vsak strošek — v ko-
rist večje poslovnosti, večfe-
ga dohodka. Gospodarske trd-
nosti.
Tako varčevanje bo najbolj-
še varčevanje, še kako se
nam bo splačalo tole leto
varčevanje — če ga bomo ta-
ko razumeli, kot je prav, da
ga razumemo. Kot ga mora-
mo razumeti in kot moramo
tudi delati. J. VOLFAND
Mladost v Obsotelju bi lahko imenovali naš posnetek, ki je nastal v Bistrici
ob Sotii. Res ni bilo tiste dni, ko smo se mudili v tem skrajnem koncu Ob-
sotelja dosti snega, pa so se vendar mladi Obsoteljčani krepko zapodili po
tistih nekaj centimetrih snega, kolikor ga je še ležalo na livadah okoli Bi-
strice. Videli smo celo, da so delali sneženega moža, čeprav premnogi da-
nes ugotavljajo, da bo treba sneg uvoziti, če bomo vsaj malo hoteli uživati
zimsko veselje. V Bistrici pa pravijo, da mora človek biti zadovoljen s tistim,
kar ima in prav iz tega zadovoljstva je nastal pričujoči posnetek.
Milenko Strašek
SODELOVANJE
BORCEV V REGIJI
Na zadnji seji občinskega
odbora ZZB NOV Celje so
med drugim razpravljali tudi
o ustanovitvi medobčinskega
odbora ZZB NOV za celjsko
regijo. O tem so že prej go-
vorili na p; sebnem sestanku
predsedniki občinskih organi-
zacij Zveze borcev območja
bivšega celjskega okraja. Ta-
ko sodelovanje bi bilo korist-
no, saj bi borci zavzemali po-
litična stališča do raznih po-
javov in skupno reševali vpra-
šanja borcev — kot so sploš-
ni ljudski odbor, problemi vo-
jaških vojnih invalidov, re-
kreacija in zdravljenje bor-
cev in ne nazadnje prenaša-
nje tradicij iz NOV na mla-
di rod.
Do 10. januarja so o tem
sodelovanju zavzeli svoja sta-
lišča vsi občinski odbori ZZB
NOV v celjski regiji. Medob-
činski odbor ZZB NOV bo
posloval, ko bo ustanovljen,
na p(Kllagi sprejetega poslov-
nika in delovnega programa.
Sestajal se bo vsake tri me-
sece, po potrebi tudi večkrat,
sedež medobčinskega odbora
pa bo vsakih šest mesecev v
drugi občini.
-ma-
MLADI IN
VIETNAM
Mladinski klub v Celju,
Šlandrov trg 7, bo prire-
dil v prostorih kluba pro-
testni shod mladih kot so-
lidarnostno akcijo z bo-
jiem vietnamsikega ljud-
stva. Celotno akcijo bo
popestril komentar Mar-
jana Ravnikarja, ki bo
podal kratko zgodovino
vietnamskega boja in
predstavnik starešin JLA,
ki bo na kratko orisal vo.
jaški položaj v Vietnamu
in JV Aziji.
Solidarnostna akcija bo
v soboto, dne 13. januar-
ja, s prićetkom ob 19. uri
in bo trajala približno
eno uro. Z recitalom »Vi-
etnamska mati« bodo na-
stopili celjski gimnazijci.
Mladim iz Celja ni vse-
eno, da najbolj razvita
družba 20. stoletja v ime-
nu svobode in svoje iz-
mišljene kulture počenja
v majhni deželi grozodej.
stva in zločine, ki nimajo
primere niti v največji
tragediji, ki jo je člove-
štvo doživelo v drugi sve-
tovni vojni. Mladi iz Celja
zahtevamo, da ta »razvita
in kulturna družba« takoj
preneha s klanjem.
LUDVIK GOLOB
Naše prvo ponovoletno srečanje se začenja na štiriindvajsetih
straneh^ Nič ne pišemo o prazničnem veselju, ker nas sedaj delo
sili v drugačen vsakdan. V leiu 1970 bo v zimskem času NT izhajal
še pogosteje v povečanem obsegu in ob enaki ceni. Drugi časopisi
so se podražili, mi pa bomo nekaj časa še vztrajali. Vemo, da je NT
sedaj najcenejši m bi radi, da bi postal tednik član vsake družine
na našem območju.
Odslej bomo imeli v NT poleg kulturne, športne in zabavne stra-
ni še gospodarsko stran (4. stran). Pripravljal in urejeval jo bo Ber.
ni Strmčnik. Želimo, da bi nekatere teme dobile svoj stalni pros-
tor v NT. In gospodarstvo si to prav gotovo zasluži.
Včeraj popoldne smo se v redakciji sestali z nekaterimi dopisniki
in sodelavci. Pogovorili smo se o redakcijski politiki NT in RC in
o boljšem sodelovanju s sodelavci. Takšne razgovore bomo še pri-
pravili. Dragi bralci, radi bi še več odmevov na naše pisanje. Zelo
zadovoljni bomo, če bomo sprejeli kakšne polemične sestavke. Zato,
pisalo v roke!
Vaš urednik-
2. stran
NOVI TEDNIK
11. Januar 1973 — St. 1
Ustavna dopolnila
Kako je torej г ustanavlja-
njem temeljnih organizacij
združenega dela? To ;e biLo
temeljno vprašanje, na kate-
rega je želela odgovor delov-
na skupina pri CK ZKS. Za-
to so v skupini pripravili po-
seben vprašalnik za vse go-
spodarske organizacije (z več
kot 15 zaposlenimi) v Slove-
niji in med drugimi vpraša-
nji izpostavili tale: ali so v
l^djetju sprejeli program na-
log za ustanavljanje temeljnih
organizacij zdruiienega dela,
kako ta program uresničuje-
jo, ali so že izoblikovali nor-
mativno podlago za uresniče-
vanje ustavnih dopolnil in
zaradi katerih razlogov mor-
da mso pristopüi k ustanav-
ljanju in združevanju temelj-
Hela	^<^ruženega
Na vsa ta vprašanja je od
govorilo tudi 112 delovnih
organizacij s celjskega ob-
močja, in sicer 46 iz Celja
S IZ Laškega, 7 iz Mozirja 7
« Slovenskih Konjic 5 ' iz
Šentjurja, 9 iz šmarj'a 12 iz
Velenja in 18 iz Žalca.
Število odgovorov omogoča
da večino ugotovljenih dej-
stev in povzetkov, veljavnih
za Slo^vnijo, brez bojazni
prenesemo tudi na naše ob-
močje. Brez bojazni namreč,
da se ne bi približali pravirk
razmeram v delovnih kolek-
tivih. Kajti zadnje ocene z
decembrskih posvetov pred
sejo republiške konference
SZDL lahko strnemo v sklep,
da pri uresničevanju ustavnih
dopolnil tudi na našem ob-
močju kasnimo. To počas-
nost potrjufejo odgovori na
vprašanja o ustanavljanju te-
meljnih organizacij združene-
ga dela.
Ka kažejo podatki?
Na vprašanje, ali so v pod-
jetju že sprejeli program de-
la za ustanovitev TOZD, je
16,3 odstotka delovnih orga-
nizacij (med 1084 v Sloveni-
ji) odgovorilo, da predvide-
vajo TOZD. Skoraj 40 odstot-
kov delovnih kolektivov je
odgovorilo, da programov ne
potrebujejo, 19 odstotkov jih
je reklo, da še nič niso sto-
rili, ostali pa program sestav-
ljajo.
Svojstveno sliko stanja po-
nazarja dejstvo, da 81,4 od-
stotka delovnih organizacij ni
odgovorilo, kako poteka iz-
polnjevanje sprejetega pro-
grama. V večini delovnih ko-
lektivov so šele na začetku
pri oblikovanju normativne
podlage za uresničevanje us-
tavnih dopolnil. No, treba je
reči^ da so razlogi, zakaj v
delovnih sredinah niso pri-
stopili k ustanovitvi temelj-
nih organizacij združenega
dela, prav zanimivi. Večina
anketiranih meni, da je nji-
hovo podjetje premajhno, da
nimajo dovolj strokovnega
kadra, da organizacija in de-
javnost podjetja tega zaen-
krat ne omogočata, da spre-
jet razvojni program terja
koncentracijo sredstev in po-
dobno. Samokritična ocena bi
najbrž pokazala še na en
vzrok — na preskromno po-
litično in strokovno delo pri
uveljavljanju ustavnih dopol-
nil.
Nedvomno je res, da usta-
navljanje temeljnih organiza-
cij združenega dela ni lahko
delo. Ze večkrat smo zapisa-
li, kako zahtevna so razmiš-
ljanja o organizacijskih, eko-
nomskih in tehnoloških vidi-
kih organiziranja temeljnih
organizacij združenega dela.
Izpeljati moramo osnovno vo-
dilo — da bo delavec bolj
neposredno odločal o delitvi
ustvarjenega dohodka. Dose-
danji posredniški sistem sa-
moupravljanja bi lahko sicer
navidezno spremenili г uva-
janjem novih oblik samoup-
ravnega odločanja in bi se s
tem samovšečno zadovoljili.
Ponekod so se dela lotili prav
v takem slogu. Vendar pa ve-
mo, da so vtkani v ustanav-
ljanje temeljnih organizacij
združenega dela bogatejši ci-
lji. Želimo oplemenititi samo-
upravne odnose znotraj to-
varn in podjetij^ na novo ov-
rednotiti delavčev glas v us-
tvarjanju in delitvi dosežene-
ga rn zožiti pore delavčeve
odtujenosti od tistega, kar
gre v raznovrstne družbene
vreče, a na njihovo izpraznje-
vanje delavec premalo vpliva.
Nerazumljiva je preskrom-
na obveščenost delavcev o
vsebini ustavnih sprememb.
Ali — o že opravljenem delu
pri ustanavljanju TOZD v ko-
lektivu. Kritike, da so seda-
nja razmišljanja o uresniče-
vanju ustavnih dopolnil ne-
kam preveč odmaknjena jav-
nosti, veljajo za delovne orga-
nizacije in za republiško ter
zvezno koordinacijo. Le kaj
bi pokazala anketa o tem, ko-
liko delavskih svetov je raz-
pravljalo o ustavnih spre-
membah in vsaj delno usme-
rilo dejavnost delovnih sku-
pin ali komisij za vpeljava-
nje dopolnil?
Kot smo rekli — vse več
znamenj je, in ti nekateri po-
vzetki iz republiške analize o
ustanavljanju TOZD to le po-
udarjajo, da prva ustavna do-
polnila kasno doživljajo kon-
kretizacijo v delovnih sredi-
nah. Zakaj nas to mora vzne-
mirjati? En sam odgovor bo
vse povedal — druge faze us-
tavnih sprememb, mislim
predvsem na delegatski si-
stem, ne bomo mogli uspešno
izpeljati, če v gospodarski ba-
zi ne bo očitnejših premikov
v menjanju samoupravnih
razmerij.
Vznemirjenje bo seveda od-
več, če bodo samoupravljavci
v delovnih kolektivih v tem
letu okrepili bitko na nelahki
fronti — za stabilizacijo go-
spodarstva in za uresničeva-
nje ustavnih dopolnil.
J. V.
Turistično društvo Šempe-
ter v Savinjski dolini, ki je
lani po vsej pravici dobilo
pri2aianje najboljše turistične
organizacije na širšem celj-
skem območju, bo imelo ju-
tri, T petek, 12. januarja,
svoj redni letni občni zbor.
Kot vselej doslej, bo tudi
tokratni delovni obračun рк)-
kazal na plodno delo organi-
zacije, ki temelji na amater-
ski osnovi. Z uspehi se lahko
FKDhvalijo ne samo pri vzdrže-
vanju antičnega parka, mar-
več lani še posebej, pri otvo-
ritvi in ureditvi kraške jame
Pekel, ki je naenkrat postala
turistična atrakcija v pravem
pomenu besede. Svoj delovni
obračun pa bodo povezali
še z otvoritvijo turističnega
urada, ki bo veliko p>omenil
za turistični razvoj kraja.
Na občnem zboru, kjer bo-
do sprejeli delovni načrt za
letošnje leto, bodo podelili
posebna primanja tudi goji-
teljem cvetic.
MB
Laško
Nekaj dni pred novim le-
tom so delavci rudnika Laško
podaljšali mandat delavske-
mu svetu in ga pooblastili,
da izvede reorganizacijo pod-
jetja v skladu z ustavnimi do-
polnili in razmerami, ki jih
narekuje gospodarski, proiz-
vodni in samoupravni razvoj
kolektiva.
Rudniška proizvodnja že
precej časa ni več v ospredju
nekdanjega čisto rudarskega
kolektiva. Pred leti so začeli
kopati kvaliteten pesek za
potrebe gradbene industrije
in hkrati razvili proizvodnjo
betonskih izdelkov. Ob rudni-
ški proizvodnji že vrsto let
proizvajajo tudi kaolin, glino
za potrebe keramične indu-
strije. Pred leti začeta akcija
za preusmeritev pojemajoče
rudniške proizvodnje na novo
gospodarsko panogo tudi že
beleži dobre rezultate pri pro-
izvodnji izdelkov iz stiropora,
v dobrih šestih mescih pa bo
nad 4 milijardna investicija
nove tovarne izolacijskega
materiala šla v poln pogon,
še sedaj je ob novi proizvod-
ni usmeritvi nastajalo vpra-
šanje, kakšna naj bo bodoča
organizacija podjetja, saj ta
pod imenom rudnika ne mo-
re več dolgo nastopati na
tržišču.
Ustavne spremembe in tež-
nja po večji samoupravni
praksi so kolektiv zelo hitro
pripeljali do odločitve, da je
bila s sklepom delavskega
sveta ustanovljena organizaci-
ja 2Mimženega dela Tovarne
izolacijskega materiala ali na
kratko TIM — Laško. Zno-
traj te organizacije od janu-
arja dalje obstojajo tri te-
meljne organizacije združene-
ga dela, in sicer:
# TODZ »TIM«, ki obsega
novo proizvodnjo izdelkov iz
stirofK>ra, hidroizolacijskih
materialov in ki vključuje tu-
di izolacij sko-montažne ekipe
za delo na gradbiščih.
Џ Druga TOZD obsega rud-
niško proizvodnjo, pridobiva-
nje peska, proizvodnjo beton-
skih izdelkov in plovnico ka-
olina.
Ф Tretja TOZD pa združu-
je skupne službe, tako upra-
vo organizacije združenega
dela, servisne obrate in trans-
port.
Dosedanji delavski svet bo
do izvolitve treh novih delav-
skih svetov po TOZD in os-
rednjega v okviru združenega
podjetja opravljal samo-
upravne dolžnosti v podaljša-
nem mandatu. Je pa delavski
svet na svoji zadnji seji izvo-
lil novo vodstvo. Novi direk-
tor temeljne organizacije
združenega dela »TIM« — La-
ško je SREČKO SENTJURC,
dosedanji sekretar podjetja,
ki je že doslej vodil uresni-
čitev preusmentvenega pro-
grama. Pod njegovim nepo-
srednim vodstvom je tudi
TOZD skupnih služb. Proiz-
vodnjo izolacijskega materia-
la, hidrodzolacije in montažne
ekipe bo odslej kot direktor
TOZD vodil dosedanji vršilec
dolžnosti direktorja rudnika
AVGUST PINTER. Na čelu
rudniške proizvodnje, pesko-
loma, betonarne in proizvod-
nje kaolina pa je bil za di-
rektorja TOZr imenovan do-
sedanji obratovodja rudnika
FRANC SEME.	J. KR.
Novo vodstvo organizacije zdruzen^a dela »TIM« — Laško. Direktor TOZD Franc SEME,
direktor TOZD Srečko ŠENTJUR in direktor TOZD Avgust PINTAR.	Foro: Krašovec
Srečanje z zdravnikom
Prijatelji in znanci, zlasti pa njegovi sodelavci v
celjski bolnišnici, so kar precej časa pogrešali
dr. Stanislava Stojanovića. Zdravnika pediatra, ki
je leto in pol živel in delal v Libiji, kamor je odšel
v okviru mednarodne tehnične pomoči, v katero
je vključena tudi naša država. Da bi izvedeli kaj
več o njegovem bivanju' v tej prijateljski sredo-
zemski državi, smo ga zaprosili za razgovor.
Kaj vas je navedlo do te-
ga, da ste šli v Libijo?
»Nisem šel zato, da bi si
nabral deaiarja, ampak pre-
prosto zaradi tega, ker me
je zanimala dežela kot taka.
O njej sem lahko samo čiital,
gledal kakšno fotografijo,
jaz pa rad spoznavam tudi
ljudi. Seveda me je zanima-
la tudi medûcinsflsa služiba te
dežele, način, kako se oprav-
tja.
Tam je medicinska služiba
organizirana v dveh obliikaJi.
Po eni strani financira zdrav-
niško službo država, druga
oblika p>a je neke vrste so-
cialno zavarovanje, ki so ga
delGžnd zgolj zaiposleni lju-
dje, s podobno participacijo
kot pri nas. Imam pa obču-
tek, da zdravniška služba v
Libiji ni naj'bolje organizira-
na. Število zdravnikov sicer
zadostuje, ni pa dovolj raz-
vita elementarna služba,
zdravstvena prosveta itd. Bo-
lezni so največkrat posledica
pomanjkljivosti higiene pre-
bivalstva. V glavnem obole-
vajo zaradi nepravilne pre-
hrane. Govorim predvsem o
otroških boleznih, kajti delal
sem v glavnem z otroki.
Koliko jug. zdravnikov je
bilo v tem času v Libiji?
Kar precej nas je bilo. Ju-
goslovani so po številu dru-
gi za Egipčani.
Ste imeli z domačini tudi
kakšna privatna srečanja.
Kako živi to ljudstvo in kaj
misli o svoji prihodnosti?
Kot veste, so v Libiji pre-
cej dolgo vladali Italijani, ki
so z domačini ravnali grobo.
Zaradi tega je ljudstvo v
glavnem še boječe in nezaup-
ljivo. Do Jugoslovanov so ze-
lo naklonjeaii in predvsem
spoštljivi. Mislim, da je to
največ zasluga naše zunanje
politike. Zanimivo je, da ne-
kateri preprosti ljudje naj-
večkrat ne vedo za Jugosla-
vijo, če Pa rečeš »Tito«, pa
takoj vedo, da si iz prija-
teljske države, da si »sadik«
— prijatelj.
Kakšen odnos imajo pa
domačini do zdravnika in
sploh do zdravstvene službe?
Glede na njihovo kulturno
raven, je odnos do zdravni-
ka zelo spoštljiv. Zelo radi
pridejo k zdravniku in tudi
radi jemljejo zdravila, pred-
vsem injekcije. Imam pa ob-
čutek, da niso ravno hvalež-
ni v takem smislu, kot na
primer pri nas. Obremenjeni
so pač s svojo muslimansko
vero in pri njih smrt ne
predstavlja nekaj strašnega.
Ce zdravnik intervenira v
težjem primeru in uspe, je
hvaležnost majhna. Ce pa se
pripeti najhujše, prav tako
niso jezni na zdravnika. Pra-
vijo pač v obeh primerih
enaiko: »Tako je hotel Alah«.
Kakšno pa je nasploh živ-
ljenje v Libiji?
To je še vedno precej za-
ostala država, v kateri je še
veliko število nepismenih.
Zdaj po revoluciji ogromno
investirajo v zdravstvo, pro-
sveto itd. Sploh doživlja tre-
nutno Libija velik kulturni
in predvsem gospodarski
razvoj. Ne smemo namreč
pohabiti, da je to država, ki
ima ogromne zaloge nafte in
lahko investirajo v vsa pod-
ročja. Veliko dajejo tudi za
šolanje svojih ljudi v tujini,
nekaj fakultet pa imajo tudi
doma. Najbrž ¡pa bo kmalu
Libija zanimiva tudi s turi-
stičnega vidika, saj ima veli-
ke možnosti. Ima sredoaem-
sko klimo z dosti vlage, tu-
di področja ob morju so iz-
redno primerna za razvoj
turizma. Z gradnjo objektov
in rekreacijskih površin so
krepko posegli v boj za pri-
dobivanje ne samo domačih,
ampak predvsem tujih turi-
stov. Za le-te p« so lahiko
privlačni tudi ostanki rim-
skega imperija, ki jih je v
Libiji kar precej in so do-
kaj dobro ohranjeni. Morda
nekoliko omejuje turizem v
tem trenutku predvsem seda-
nja vojaška vlada.
Ali bi še šli za toliko časa
na službovanje v tujino?
Imam svoje ustaljene na-
vade, ki so navezane na do-
mače okolje. Ne nazadnje
lahko pripomnim še to, da
si Za življenje primeren
standard s pridnim delom
lahko ustvarim tudi doma.
Ni mi pa žal, da sem bil v
Libiji, saj je to nova življenj-
ska izkušnja, seveda pa ne
smem mimo pridobitve v
medicinskem pogledu. Videl
in seznanil sem se z novimi
boleznimi, o katerih bi lahko
sicer bral le v knjigah. Naj-
prijetnejši pa je gotovo ob-
čutek, da sem pomagal bol-
nim otrokom, ki so bili po-
trebni pomoči.
E. G.
§t. 1 — 11JanuarJ973^
NOVI TEDNIK
stran 3
SPREJEM
V GELEI
Komisija za àport pri Av^-
moto zvezi Slovenije bo ka-
kor vsako leto, tudi letos or-
ganizirala slovesno proglasi-
tev Jugoslovanskih in sloven-
skih prvakov v avto — motu
športu. Tokrat bo ta razglasi-
ti v celjskem hotelu Celeia
in to jutri, v petek popoldne
ob 17 uri- j® znano, sta
en naslov državnih prvakov
osvojila tudi Celjana oče in
sin Norbert m Berti Salobir.
V kategoriji motorjev s pri-
kolico sta bila najuspešnejša
jugoslovanska dirkača na
vseh domačih dirkah pa tu-
di v tujini.
SEJA SKLADA
v ponedeljek ob 12. un se
bo v sejni sobi skupščine ob-
čine v Celju sestala skupšči-
na sklada za gradnjo osnov-
nih šol in vzgojnovarstvenih
zavodov v celjski občini. Na
seoi bodo poročali o delu
upravnega odbora in predla-
gah tudi gradbene odbore za
gradnjo osnovne šole na Oto-
ku, za gradnjo priizidka po-
lulske osnovne šole in za
gradnjo telovadnice osnovne
šole na Dobrni.
NADALJEVANJE
POLITIČNE
ŠOLE
Od 23. do 26. januarja bo
trajal drugi ciklus predavanj
v okviru politične šole, ki
jo organizira komite občin-
ske konference ZKS v Celju.
Več kot 40 slušateljev — ne-
posrednih proizvajalcev se bo
v tem drugem delu seznanilo
predvsem z ekonomsko pro-
blematiko. Predvideno je, da
se bodo na enem izmed po
poldanskih razgovorov sluša-
telji srečali z direktorji več-
jih celjskih delovnih organi-
zacij. Ti naj bi odgovarjali
na vprašanja o aktualnih pro-
blemih razvoja celjskega gos-
podarstva.
Novatorstvo in izumiteljstvo
Celjsko društvo izumiteljev
in avtorjev tehničnih Izbolj-
šav se je z veliko zagnanost-
jo vključilo v akcijo, ki bi ji
lahko dali pečat splošnih na-
porov za stabilizacijo gospo-
darstva. Gre namreč za oživi-
tev stare pobude, po kateri
naj bi z izboljšavami vseh
vrst kakor koli se že imenu-
jejo v večji meri kot doslej
uveljavili novatorske predlo-
ge, patente, izboljšave v or-
ganizaciji dela itd. To je po-
buda, v kateri naj bi dobil
svoje mesto naš razmišljajoči
človek, tisti, ki lahko s svo-
jimi predlogi in njihovo uve-
ljavitvijo prispeva k zboljša-
nju in povečanju proizvod-
nje, K boijšim poslovrum re-
zultatom itd. Gre za akcijo
današnjega časa. In prav za-
radi tega ne more biti osam-
ljena ali osredotočena samo
na dejavnost društva izumi-
teljev in avtorjev tehničnih
izboljšav. Pobuda je že na
svojem začetku dobila sploš-
no podporo v celjskih sindi-
katih, dobiti pa jo mora še v
organih delavskega samou-
pravljanja, v vodstvenih kro-
gih v gospodarskih delovnih
organizacijah i n drugod.
Skratka, postati mora sestav-
ni del današnjih naporov de-
lovnih ljudi za zboljšanje in
povečanje proizvodnje.
Akcija bo vsaj v prvi fazi
stekla tako, da bosta njena
pobudnika, društvo izumite-
ljev in avtorjev tehničnih iz-
boljšav ter občinski sindikal-
ni svet v Celju, poslala vsem
gospodarskim delovnim or-
ganizacijam vprašalnik, s po-
močjo katerega naj bd dobi-
li sliko sedanjega stanja na
področju novatorstva oziro-
ma tehničnih izboljšav. Hkra-
ti s tem bodo kolektivi do-
bili predlog pravilnika o na-
grajevanju predlagateljev iz-
boljšav.
Akcija bo stekla v krat-
kem, z njo pa se bo v mno-
gih primerih začel boj pro-
ti dosedanji miselnosti, ki ni
v največji meri spodbujala
domače novator j e in izumite-
lje. Znani so primeri, da so
vodstveni kadri v kolektivih
raje kupovali tuje licence, kot
pa dali mesto domačemu izu-
mitelju. Prav tako v večini
primerov ni bilo urejeno na-
grajevanje tega dela. Zato
mnogi predlogi ležijo v pre-
dalih in čakajo na boljše ča-
se, zato so mnogi naši izumi-
telji prodajali svoj;e delo ce-
lo v tujino, ker so doma na-
leteli na velikanske ovire.
Vsega tega odslej ne bi sme-
lo biti. Zaradi takšnega sta-
nja je v zadnjih letih močno
upadlo število predlogov za
tehnične izboljšave!
Nova akcija bo tudi odprla
vprašanje, kako je z razvoj-
nimi centri v gospodarskih
delovnih organizacijah.
Ob vsebinski zasnovi pa se
porajajo tudi nekatera orga-
nizacijska vprašanja. V tej
zvezi bi kazalo znova opo-
zoriti na ustanavljanje krož-
kov društva izumiteljev in
avtorjev tehničnih izboljšav
v delovnih organizacijah, na
čvrstejšo povezavo med
društvom in organizacijo
Ljudske tehnike in ne nazad-
nje na ljudi ali človeka, ki se
bo s temi vprašanji poklicno
ukvarjal.
Prvi razgovor o začetku ak-
cije na sedežu občinskega sin-
dikalnega sveta v Celju pa je
še pokazal, da celjska pobu-
da ne sme ostati znotraj ob-
činske meje, marveč da mo-
ra dobiti v okviru splošnih
naporov za večjo proizvod-
njo, za boljšo organizacijo
dela itd tudi regionalni zna-
čaj. Zato se bo v akcijo mo-
ral med drugim vključiti tu-
di medobčinski svet zveze
sindikatov, pa tudi vse občin-
ske skupščine in zlasti vsi
samoupravni organi v vseh
delovnih organizacijah gospo-
darskega značaja.
M. B02IC
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
TOVARIŠ BENO BOŽIČEK, PREDSEDNIK
OBČINSKE SKUPŠČINE ŠMARJE PRI
JELŠAH
Tovariš predsednik ob-
činsike skupščine Šmarje
pri Jelšah, Beno Božiček!
čeprav so komaj minili
praznični dnevi, vas ven-
darle moramo spomniti na
stare stvari, ki so premno-
gim delale težave v pre-
teklem letu. Najbrž ne bo
treba dosti ugibanja, da
gre za kozjansko cesto.
Ljudje na Kozjanskem
so zaradi rešitve cestnega
problema še vedno v dvo-
mih. Na našo redaKCijO
čestokrat prihajajo pisma
s vprašanji, kdaj bo od-
prto Kozje, kdaj bo pove-
zano z asfaltom in kje se
bo v tem letu začelo naj-
prej graditi in če se sploh
bo. Vemo, da je bi-
lo o teh stvareh dovolj be-
sed, vemo pa tudi, da je
že maiTsikaj padlo v vodo
in zato želimo da končno
nalijemo občanom často vi-
no vsao po Novem letu.
Predvsem nas zanima,
kako je s problemom ce-
ste sko2à Prevorje in če
sploh obstaja kakršen kodi
interes, da se ta cesta ob.
novi in modernizira. Vpra-
šainje te ceste je namreč
na dnevnem redu.
Dobro bd bilo, da enkrat
za vselej končamo razgo-
vor m žolčne debate okoli
kozjansürih cest, 2iato vas
pwrosim, da na naše vpra-
šanje čim prej odgovorite.
MILENKO STRAŠEK
w
Šentjur
Na zadnji seji občinske skupščine Šentjur
pri Celju SO v lanskem letu izvolili za novega
predsednika skupščine občine Vinka Jagodiča,
ki to funkcijo ne opravlja prvič. Na vprašanje,
katerim problemom v občini namerava v bodoče
posvetiti največ pozornosti, je dejal:
»Težišče svojega dela bom
usmeril predvsem na tri pod-
ročja. Zavzemal se bom za
nadaljnje razvijanje samo-
upravnih odnosov in jačanje
materialne osnove vseh struk-
tur v občini. Zlasti pa se bom
zavzemal za uresničenje
ustavnih dopolnil z vsemi
vsebinskimi dopolnitvami v
delovnih organizacijah, inte-
resnih in krajevnih skupno-
stih. Tako zgrajena samoup-
ravna osnova naj bi obliko-
vala bodoče delo in življenje
v občini.
2elel bi zadržati tempo go-
spodarskega razvoja na vseh
področjih, od kmetijstva, in-
dustrije do obrti in komunal-
nega gospodarstva. Mnenja
sem, da kljub stabilizacijskim
ukrepom — tu moramo do-
prinesti seveda tudi svoj de-
lež — ne smemo zmanjšati
sedanjega tempa, temveč mo-
ramo celo hitreje razvijati go-
spodarstvo v občini. Vire za
realizacijo teh nalog vidim v
ustvarjeni akumulaciji gospo-
darstva in v prispevkih obča-
nov, za katere so se že opre-
delili. Upam pa, da ti ne bo-
do edini. Ob sorazmerni druž-
beni pomoči republiških in-
teresnih skupnosti, računamo
pa tudi na razumevanje Ljub-
ljanske banke ter ostalega go-
spodarstva, bomo te naloge
lahko uresničili.
Večjo pozornost bo potreb-
no posvetiti hitrejšemu raz-
voju negospodarskih dejavno-
sti; izgradnji šolskih prosto-
rov, nadaljnjemu razvoju ot-
roškega varstva, kulturne de-
javnosti in zdravstvenega var-
stva. To so področja, kjer
nastajajo socialne razlike pri
realiziaciji ustavnih pravic.
Priznam, da jih ob pomoči
slovenske skupnosti v zad-
njih dveh letih mnogo uspeš-
njeje rešujemo kot v pretek-
losti. Povsem smo zanemarili
izobraževanje odraslih. V le-
tošnjem letu bomo to morali
spremeniti, sicer bo samo-
upravno delovanje naših ob-
čanov šibko, če ne bomo
usposabljali ljudi za razna
spoznavanja gospodarskih,
političnih in strokovnih zako-
nitosti. Mnogo dela nas še
čaka pri reševanju socialnih
razlik, ker imamo y občini
še ljudi, ki živijo v zemljan-
kah. Po sedanjih zakonih
pokojninskega zavarovanja
kmetov je v občini še 110 do
120 ljudi, ki tega varstva še
nimajo zagotovljenega. Kako
bomo.to rešili, še ne vemo.
Osebno bom skušal delovati
tudi za enakopravno vključi-
tev v regijo in republiko, če
smo res dosegli enakopraven
položaj, želimo biti tudi v
republiških interesnih skup-
nostih in republiških organih
bolj zastopani kot doslej. Ho-
čemo imeti več vpliva.«
D. POS
v	v
Študentje v oddelku VEKS
VZPODBUDNI USPEHI
Rihard Majcen
Irena Sekimik
Dušan lilovar
V Celju poteka že drugo le-
to redni študij na oddelku viš
je ekonomsko komercialne šo-
le. Oddelek je pričel z delom
lansko leto, predavanja pa so
bila v prostorih Delavske uni
verze. Zdaj je našlo svoj stal-
ni prostor preko štirideset
studentov prvega letnika v
prostorih, ki jih je prej zase-
dala posebna šola. Celjska
Občinska skupščina je sicer
ze izdelala srednjeročm na-
f srednjega in višjega šoi-
ki je bil tudi sprejet na
eni od sej občinske skupšči-
vvrr	usoda oddelka
vii^Kg v Celju še ni znana.
iUdi republiški Izvršni svet
se ni rekel svoje besede. To
delo oddelka teče normal-
o m zato smo povprašali tri
^Udente prvega letnika, kaj
ç^^^ijo o svojem študiju v
RIHARD MAJCEN je Ce-
ljan in ima štipendijo pri Ko-
vinotehni: če ne bi bilo od-
delka v Celju, bi moral študi-
rati v Mariboru, s tem pa bi
se srečal z vrsto problemov:
stanovanje, hrana itd.. Tako
ima vse to doma, s štipendijo
pa mu je tudi zagotovljena
služba v Kovinotehni.
IRENA SEKIRNIK je tudi
iz Celja, štipendije nima, štu-
dij pa ji je omogočil ravno
oddelek v Celju, ker ima lah-
ko vse doma, stanovanje in
hrano. V Mariboru bi tudi s
štipendijo težje študirala, ker
očeta nima več in je treba do
ma živeti z mamino plačo. S
študijem je zadovoljna, prav
tako s predavatelji Skrbi pa
jo usoda drugega letnika.
DUŠAN ILOVAR je tudi
Celjan. Stipendije še nima,
ker pravi, da se je sam pre-
pozno pobrigal zanjo. V pr-
vem letniku je zadovoljen,
tudi predavatelji so dobri.
»Mislim, da so že naši pred-
hodniki v lanskem letu dobro
začeli, saj je bil uspeh pri
predmetih med 80 in 90 od-
stotki — pozitiven seveda!
To je dober rezultat Mislim
pa, da bi se morali študentje
v Celju tudi organizirati —
tako kot so v Mariboru in dru-
god. Obstoj in razširitev od-
delka VEKš v Celju je nu-
jen. 2e samo zaradi razvoja
celjskega gospodarstva, ki nuj
no potrebuje strokovne kad-
re z višjo in visoko izobraz-
bo, pa tudi pogoji študija so
izredni, kar ste lahko videli
že iz izjav moi ih kolegov.«
DRAGO MEDVED
IGOR LOTRIČ
NOVI
NAČELNIK
UJV
V petek prejšnji teden
se je v Celju muidil repu-
bliški seikretar za notranje
zadeve Marjan Orožen,
Obiskal je službo uprave
javne varnosti in se po-
govarjal zlasti o delu in
problemih.
Svoj obisk v Celju pa je
izkoristil še za imenova-
nje dosedanjega vršilca
dolžnosti načelnika uprave
javne vamostí Igorja Lot.
riiča za naceQnika.
Kot je znano, je bila up-
rava javne varnosti po
smrti tedanjega načeimka
Maksa Klemenčiča brez
šefa. Ta poseJ je kot vrši-
lec dolžnosti sJcoraj leto
dni opravljal Igor Lofcrič.
Zdaj pa jih je prevzel kot
novi načelndik.
Igor Lotrič je v službi
javne varnosti že p>oliiih
24 let. V njej je opravljal
najrazličnejše dolžnosti in
se tudi strokovno izpopo-
lnjeval. Poleg tega se je,
zlasti v Celju, kjer dela
že dolga leta, uveljavil kot
družbeni in politični dela-
vec. Kot tak je začel svo-
jo pot v organizaciji Zve-
ze mladine in potem na-
dalje\'al na drugih področ-
jih, predvsem še v Zvezi
komvmistov.
četudi je doma z Gore-
njske, je Igioo- Lotrič po-
stal že pravcati Celjan.
Star je 46 let.
K imenovanju in prevze-
mu odgovorne funkcije tu-
di naše čestitke.
4. stran
NOVI TEDNIK
11. Januar 1973 — St. 1
ZAHTEVNO LETO
Po nekaj dneh prazničnega
predaha smo znova poprijeli
za delo. Start v novo gospodar-
sko leto obenem pomeni spo-
prijem s sila zahtevnimi nalo-
gami, kjer se bomo morali
izkazati z vso prizadevnostjo
in odločnostjo, neredko s sa-
moodrekanjem, predvsem pa
z dosledno zvestobo začrta-
nim razvojnim smernicam.
Te smo imeli tudi do zdaj
navadno lepo zapisane, ven-
dar smo se jim v življenju ob
raznih težavah kaj radi izne-
verili. Letos moramo stisniti
zobe, čeprav ne bo lahko.
Zadržimo se samo pri ne-
katerih osrednjih nalogah le:
ta. Na prvem mestu naj ome-
nimo zgodovinsko prelomnico
v samoupravnem razvoju na-
še družbe — ustanovitev te-
meljnih organizacij združene-
ga dela. Uresničitev delavskih
ustavnih amandmajev pome-
ni dejansko učvrstitev neod-
tujljivih samoupravnih pra-
vic v rokah delavcev in skup-
no z novim delegatskim si-
stemom, ki ga snujemo v ok-
viru druge faze ustavnih
sprememb, najbolj demokra-
tično možnost odločanja o
vseh vprašanjih našega druž-
benega razvoja. Povsem na-
pačno bi bilo ta bistveni pre-
mik v samoupravljanju ome-
njati ločeno od druge najpo-
membnejše naloge: gospodar-
ske stabilizacije. Na to je na
zadnji decembrski seji CK
ZKS posebej opozoril pred-
sednik tega organa France
Popit, ko je med drugim na-
glasil, da če hočemo biti
učinkoviti, moramo stvari
glede stabilizacije postaviti
tako, da ne bo okrnjen sa-
moupravni položaj delovnega
človeka. Tega je treba okre-
piti in opreti stabilizacijska
prizadevanja na delovne lju-
di, ker živimo v samoupravni
družbi, čeprav teorija pravi,
da je inflacija posledica dr-
žavne politike in jo ponava-
di tudi rešujemo z državnimi
sredstvi.
Prav gotovo je na videz
lažje marsikatero stvar —
vsaj na hitro — urediti v
prid stabilizaciji s tem ali
onim zveznim, republiškim
ali občinskim predpisom,
vendar samoupravni razvoj
terja neposredno, demokra-
tično odločanje ob sodelova-
nju vseh delavcev in občanov.
Le tako bomo uspeli v letoš-
njem letu — tako kot je za-
pisano v naših razvojnih do-
kumentih — ustvariti solidne
pogoje za stabilizacijo, ki bi
jo nato izpeljali v letu 1974;
v okvirih, ki seveda veljajo v
razvitejših tržnih gospodar-
stvih po svetu. To pa terja
dosledno spoštovanje sila os-
trih ukrepov proti nelikvid-
nosti, nadaljnja prizadevanja
vseh "naprednih družbenih
dejavnikov za odpravljanje
neredkih nepravilnosti in de-
formacij, še bolj zavzeto pri-
zadevanje га ureditev social-
nih razmer v naši družbi v
skladu 2 rezultati dela in ved-
no dinamičen gospodarski
napredek. Za letos predvide-
ne stopnje rasti zajemajo 6
do 7 odst. realno povečanje
družbenega proizvoda, 8 od-
stotno povečanje industrijske
proizvodnje, za 13 odst. več-
ji izvoz blaga in storitev, za
2 odst. se bo predvidoma po-
večalo število zaposlenih v
družbenem sektorju, za 4 od-
stotke delovna storilnost in
za 14 odst. sredstva za oseb-
ne dohodke. Vse te stopnje
rasti bo treba uresničiti ta-
ko, da bodo enakomerneje z
razvitimi napredovali bolj za-
ostali predeli Slovenije. Ob
vsem povedanem se nam zno-
va vrača kot refren, da bo-
do te številke o stopnjah ra-
sti, četudi bodo uresničene,
znatno izgubile svoj pomen,
če ne bomo hkrati uspeli bi-
stveno napredovati na fronti
stabilnosti.
Vse to pomeni, da bo to
leto sila zahtevno, morda
najzahtevnejše v zadnjem de-
setletju. Vendar so zastavlje-
ni cilji vredni vseh naporov
in odrekanj, ker pomenijo bi-
stven premik na razvojni po-
ti naše samoupravne sociali-
stične družbe. A. Krašovec
NOVO V AERU
KOLEKTIV SE BO LETOS UVRSTIL MED VELIKA INDUSTRIJSKA
PODJETJA — ISKANJE MOŽNOSTI ZA VEČJO UVELJAVITEV
DOMA IN NA TUJEM
Kolektiv se bo letos uvr-
stil med velika industrijska
f>odjetja — Iskanje možno-
sti za večjo uveljavitev do-
ma in na tujem.
S predvidenim povečanjem
proizvodnje za 35 ®/o stopa
kolektiv kemične industrije
AERO v Celju v letošnjem
letu v vrsto velikih indust-
rijskih podjetij. Sklep o po-
večanju proizvodnje za to-
likšen odstotek ne temelji
samo na novih izdelkih. Ve-
liko bolj kot na tem so ga
načrtovali v iskanju notra-
njih rezerv.
Hkrati s povečanim obse-
gom fizične proizvodnje gre-
do tudi v povečan izvoz. To
pa je tista ix)t, ki odipira
kolektivu širše možnosti za
uveljavitev. Izvoz v Aeru je
že lani pomenU veliko po-
stavko, saj so ga v primer-
javi z 1971. letom potrojili
in je tako Aero skupaj z
Zlatarno na vrhu lestvice ti-
stih kolektivov, ki so dosegli
najvišji relativni porast
vrednosti izvoženih izxiel-
kov.
V iskanju možnosti za naj-
večjo uveljavitev doma in
zlasti na tujem, se bo Aero
zlasti letos skušal povezati
z nekaterimi uglednimi zu-
nanjimi partnerji. Tako naj
bi skupaj z njimi vlagal več-
ja sredstva v modernizacijo
proizvodnje. Med kandidati
za takšno sodelovanje so tu-
di Japonci, ki dosegajo na
vseh tržiščih, zlasti zahod-
nih, izredne uspehe.
Novost v poslovanju Aera
se kaže tudi v prevzemanju
trgovinske oziroma zastopni-
ške dejavnosti za dve zahod-
noevropski firmi. Prav tako
se zavzemajo za nakup ne-
kaj zahodnih licenc, s kate-
rimi bi zmanjšali uvoz do-
ma, hkrati pa razširili svoj
proizvodni program in pove-
čali izvoz.
In še ena novost: prvi pro-
totip stroja Za tiskanje eti-
ket že dela. Tu pa ne gre
samo za domačo proizvod-
njo. Te stroje bodo tudi pro-
izvajali in prodajali!
In integracija? Povezova-
nje s papirno industrijo v
Eîadecah je vsaj trenutno na
mrtvi toóci, razprave o vseh
variantnih predlogih pa v te-
ku. Ne glede na izid teh raz-
govorov, si pri Aeru močno
želijo povezovanja z indust-
rijo, ki pomeni zanje osnov-
no surovino. Takšna pove-
zovanja so na vidiku.
Preicej dela jih letos in
naslednja leta čaka tudi na
investicijskem področju. Le-
tos bodo začeli z vsemi pri-
pravljalnimi in drugimi deli
za zgraditev večje proizvod-
ne hale za grafiko v Čopovi
ulici. Prav tako je v teku
akcija za pridobitev skla-
diščnih prostorov. Načrt za
zgraditev novih upravnih
prostorov je zaenkrat po-
stavljen na mrtvi tir. Naj-
prej proizvodnja, potem vse
drugo. Takšno je opravilo,
ki so ga sprejeli in ki ga
bodo skušali uveljaviti letos
in v naslednjem obdobju.
M. B.
Uspešno
vjogli"
člani osaiovne sindikal-
ne organizacije pekarne
ROGLA v Slovenskih Ko.
njicah' so na nedavnem
občnem zboru z zadovolj-
stvom ugotovili, da je to
podjetje v minulem letu
doseglo dokaj pomembne
uspehe. Razen kruha in
nekaterih drugih pekov-
skih izdelkov se je zlasti
uveljavilo z različnim pe-
civom, ki ga usi>ešno pro-
dajajo v mnogih večjih
okoliških krajih, z njim
pa so prodrli oelo v Ljub-
ljano in ttja do Kopra.
Zvedeli smo namreč, da
potiošniki v teh dveh in
še nekaterih drugih večjih
krajih' zelo radi povpra-
šujejo po pecivu koixjiàke
pekarne ROGLA, kar je
seveda lepo priznanje te-
mu kolektivu, ki šteje se-
daj že okoli 70 2iapK>sle2iih.
Ce pomislimo, da so še
pred poldrugim desetlet-
jem imeli na seznamu za-
poslenih le okoli 5 do 8
delavcev, je to vsekakor
pomemben napredek. Med
njimi je velika večma
mladih delavcev in učen-
cev, ki se učijo tega po-
klica.
Sicer pa so na občnem
zboru z zadovoljstvom po-
zdravili predlog republi-
škega odbora sindikata
delavcev storitvenih dejav-
nosti za sklenitev družbe-
nega dogovora o delov-
nem času pekov, v večini
pekarskih obratov namreč
sedaj pečejo kruh v noč-
nih urah, kar je seveda
dokaj utiaidUjivo. Ko bo
dogovor sprejet, bodo de-
lovni čas pomaknili neko-
liko nazaj v večerne ure,
potrošniki pa, zato ne bo-
do prav v ničemer oško-
dovani. Konjiški peki pri-
čakujejo, da bodo ta po-
memben akt sprejeli v
vseh pekarskih delovnih
organizacijah in da ga bo-
do kasneje tudi v praksi
izvajali
O IZOBRAZBI DIREKTORJEV
Po podatkih iz decembra
1970 so imeli direkftorji v
celjskih delovnih organizaci-
jah zelo pisano izobrazbo.
Procentualno pa prevladuje-
jo tisti, ki so končali srednjo
šolo. Primerjava med Celjem
in Ljubljano kaže tole sliko:
Potemtakem ne drži, daje
med direktorji mnogo delav-
cev z osnovno šolo. Vendar
F>a tabela kljub temu kaže na
zanimive razlike v primeri z
ljubljanskim direktorskim se-
stavom. In kako je s staro-
stno strukturo direktorjev v
celjskih delovnih organizaci-
jah? Samo eden je star do 30
let, 32 jih ima od 31 do 45
let, 37 od 46 do 60 let, štirje
pa so celo stari že nad 60 let.
Mnogo močnejša bi morala
biti tista skupina direktor-
jev, ki dosega starost od 31
do 45 let, vendar kaže, da
reelekcija še vedno ni posta-
la učinkovit sestaTOi del ka-
drovske politike.
Sorazmerno ugodna je —
če jo ocenjujemo z milimi
merili, izobrazba ostalih de-
lavcev na vodilnih delovnih
mestih v devetih gospodar-
skih vejah (industrija, kme-
tijstvo, gospodarstvo, gradbe-
ništvo, promet, trgovina, go-
stinstvo, obrt in komunala).
Med 227 »vodilnimi« jih ima
59 visoko in 64 višjo izobraz-
bo, 67 jih je končalo srednjo
šolo, 37 pa jih je zadovoljnih
z nepopolno srednjo. V gos-
tinstvu in obrti ne premore-
jo niti enega vodilnega de-
lavca z visoko izobrazbo, v
kmetijstvu in gozdarstvu pa
se le po eden lahko pohvali s
tako diplomo. Gostinske de-
lovne organizacije so lahko
najmanj zadovoljne, saj na
vodilnih delovnih mestih nih-
če nima celo višje izobraz-
be. Najugodnejši izobrazbeni
sestav imajo vodilni delavci
v industriji in trgovini.
V gostinstvu je bil v de-
cembru 1970 zaposlen 501 de-
lavec. Med njimi jih je bilo
253 z osnovno šolo, 246 je
bilo VK in KV delavcev ter
delavcev s srednjo izobraz-
bo, 2 pa sta imela višjo šolo.
Celoviti podatki o stopnji
strokovne izobrazbe zaposle-
nih v celjski občini (za leto
1968, 1969 in 1970) glede na
formalno-pravno kviUfikacijo
I)a kažejo, da se je za dese-
tinko poslabšal odstotek za-
poslenih z visoko izobrazbo,
stalno pa narašča število de-
lavcev z višjo izobrazbo. De-
lež VK delavcev se postopK)-
ma zmanjšuje, kvilificiranih
dviga, polkvalificiranih prav
tako, v primeri z letom 1968
Pa je padlo število nekvali-
ficiranih delavcev.
Najzanimivejši in morda
najzgovornejši so podatki o
zaposlenih s srednjo izobraz-
il,6 «/o, 1969 — 12, 1 % in
leta 1970 je bilo v sestavu
vseh zaposlenih 12 % delav-
cev s srednjo strokovno izo-
brazibo. Prav pri teh kadrih
najbolj izrazito zaostajamo
za razvitejšimi deželami,
kjer so v sestavi zaposlenih
delavci s srednjo strokovno
izobrazbo soudeleženi s 15 do
20 odstotki. Zaradi tega očit-
nega deficita so toliko bolj
upravičene zahteve o poveča-
nem strokovnem izobraževa-
nju in o načrtnem, premiš-
ljenem urejanju razmer v
srednjem šolstvu na celj-
skem območju. V naše gos-
podarstvo je nujen priliv
kadrov s srednjo strokovno,
poklicno, višjo in visoko izo-
brazbo. Samo na ta način
bodo dobile možnosti za ka-
kovostno preosnovo gospKD-
darstva v celjski občini
In komentar k vsem nave-
denim številkam? I>ati bi ga
delovnih organizacijah, ko
morali samoupravni organi v
bodo razpravljali o družbenih
dogovorih o uresničevanju
bo. Gibanje je takole: 1968 —
skupščinske resolucije o ka-
drovski politiki in o učinko-
vitejšem spodbujanju dopol-
nilnega ter izrednega izobra-
ževanja.
Naši znanci
PIŠE: J. KRAŠOVEC
TONETOV
STOIČNI MIR
Umirjenost in preudar-
nost, klobčič jeklenih' živ-
cev so za Toneta Masla
kar pregovorne karakter-
ne poteae. Kadar je čas-
nik, ki ga je usmerjal, pK>v.
zročil kakšno vzburijivost,
je bil Tone navadno edini,
ki ob poplavi reakcij, in-
tervencij in protestov ni
izgubil tal p>od nogami-
Kdo ve, kdaj si je prido-
bil izJkušnjo, da je resni-
ca odvisna tudi od zornih
kotov.
»Počakajmo, fantje, da
zazveni še druga plat zvo-
na. Kadar eni trdijo, da
nekaj ni res, boste naš'li
najmanj toliko drugih, ki
pravijo, da je.«
Zgodilo se je v času, ko
se s pK>trp]Jenj€m ljudi,
polnih težav m nalog ni
bilo dobro šaliti. Zanimi-
vo, da je satira in hudo-
mušna kritika bila dolga
leta hudo preganijana div-
jad na časniških straneh.
V tistem času je namreč
vsega primanjkovalo, če-
prav ni bilo več potroš-
niških kart in nakazil. Pa
so si sicer dobromisieči
sodelavci izmislili prvoap-
rilsko šalo o tem, kako bo
po sklepu oblasti od 1. ap-
rila dalje vse ceneje, pred.
vsem pa živila. To, nekoli-
ko robato pKrtegavščino, je
Tone spustil skozi tiskar-
ske stroje ... in požel vi-
har. Moral je na raport
na komite, precej postrani
so ga gledali. Seveda pa
ni povedal, kdo vse je bot-
roval pri šali, najmanj pa
to, da so bili zadaj taki,
ki so bili za cene neposre-
dno odgovorni. Celjski te.
dnik je med bralci odjek-
nil. Ljudje so pač čutili,
da časnik čuti z njihovimi
nadlogami.
No, pa vam izáde v ma-
riborskem »Totem listu«
naslednji šaljivi demanti:
»Demantiramo novico,
objavljeno v prvoaprilski
števiad Celjskega tednika,
da se bo v Cfelju vse po-
cenilo. Po zanesljivih virih
smo zvedeli, da se ni po-
cenilo prav nič, le mas-
lu je padla cena.«
Tudi za to nelojalno čas.
nikarsko novico se Tone
Maslo ni zmenil kaj dosti.
Tone Maslo (na desni) s svojim »kolektivom« na izletu
na celjskem starem gradu. Zadaj pokojni Tone Skok,
kasnejši direktor, glavni in odgovorni urednik tednika
ter radia, spredaj avtor zapisa o »našem znancu« —
Tonetu Maslu.
TONE MASLO
Privzdignila ga je samo
časnikarska nekolegialnost.
Toda zanj so »božji miini«
še tisto leto namlelj hle-
bec belega kruha, èe tisto
leto je glavni odbor SZDL
v LJubljani proglasil
«Celjski tednik« za najbo-
ljši lokalni časopis na Slo-
venskem. Zdaj se je Tone
z upravičenostjo muzal
vročekrvnim kritikom, ki
bi ga büi zaradi tiste ne-
dolžne prvoapcrilske šale
biM pripravljeni suspendi-
rati.
In Tone je po tistem
urejeval časnik še najmanj
pet let, potem pa je krmi.
lo prepusti mlajšim, sam
pa nekaj časa vodil urad
za informacije pri občmsiki
skupščini. Dokler je bil on
na tem mestu, novinarjem
ni bilo težko priti do virov
informacij. Je bil pač člo-
vek, ki je v novinarja
zrasel postopoma, se vzpe-
njal s klina na klin, od za-
četka pri partizanskem
»stenčasu«, do urejanja
našega celjskega časnika.
Tone tudi danes ni od-
rezan od časnikarstva. Slo-
vensko združenje lokalnih
radijskih postaj in pokra,
jinskih listov je našlo v
njem dragocenega sodelav-
ca. Kot vodja tega biroja
drži zaenkrat sedež tega
združenja v Colju. Težko
je namreč najti človeka,
ki bi bil tako vitalen, ki
bi bil dober gospodar ter
poln časnikarskili izku-
šenj.
No, je bilo treba tolike-
ga otepanja, češ, kaj je
tega treba. Vsak človek ži-
vi svojo zgodbo. Tonetova
ni niti malo dolgočasna.
KONEC
St. 1 — 11. januar 1973
NOVI TEDNIK
stran 5
TUDI DELOVNI
INVALIDI
OBDARJENI!
Naše člaaie z nizkimi in-
validskimi pokojninami,
za novo leto — o tem smo
se pogovarjali na zadnji
seji Društva telesnih inva-
lidov v Celju. Kako zbrati
finančna sredstva? O tem
smo razmišljah in se od-
ločili, da bodo požrtvoval-
ni člani IO DTI začeli z
nabiralno akcijo in obis-
kali nekatere gospodarske
obrtnike na območju celj-
ske občine.
Tovariša Strašek Vinko
in Ogradi Franc, ki sta
za to akcijo žrtvovala ce-
lo del svojega rednega do-
pusta, sta nam povedala,
da sta pri svojem delu
naletela na nepričakovano
presenečenje. Večina pri-
vatnih obrtnikov je nabi-
ralno akcijo z razumeva-
njem podprla m skoraj
vsi, kjer sta odprla vrata
in povedala namen zbira-
nja sredstev, so z voljo
in celo s poudarkom —
»invalidom smo pa vedno
pripravljeni pomagati, kaj-
ti že danes ali jutri lahko
postanemo tudi mi inva-
lidi«, — prispevali svoj
delež рк) svojih zmoglji-
vostih.
Čutimo se dolžni, da se
vsem, ki so nam kakor-
koli pri naši akciji poma-
gali, javno zahvalimo v
imenu vseh naših članov.
Z zbranimi sredstvi bo-
mo obdarili 13 nepokret-
nih članov, 47 bolnih in
ostarelih članov ter 86 o-
trok takšnih članov, ki
živijo v zelo težkiih ^živ-
ljenjskih pogojih. Imamo
primere, ko osebni doho-
dek ne dosega niti 200 di-
narjev na člana družine.
Istočasno se iskreno in
javno zahvaljujemo na-
šim podpornim članom, ki
nam s podporno članari-
no pri našem delu mnogo
pomagajo in nas tako ne
samo materialno, temveč
tudi moralno spodbujajo
in podpirajo. To so :že-
lezarna štore, Pohištvo Ce-
lje, Zlatarna Celje, Metka
Celje, Tkanina Celje, Ko-
vinotehna, Celje, Tehno-
mercator Celje, LIK Savi-
nja Celje, trgovsko pod-
jetje Moda Celje in pri-
vatni obrtniki Flis Maks
iz Arclina, Kuntarič Jože
iz Vojnika, Pavi'č Stevo iz
Celja in 2agar Friderik iz
Teharij.
Vsem želimo pri njoho-
vem delu mnogo delovnih
uspehov in srečno novo
leto.
P. S. V uredništvu smo
prejeli to pismo že pred
novim letom, vendar ga
lahko šele danes objav-
ljamo.
ŠE ENKRAT
O IZPRAZNJENIH
GUMAH
v vašem listu ste dne
14. septembra 1972 objavi-
li prispevek bralca Draga
Malinovskega iz Trbuarje-
ve ulice v Celju z naslo-
vom »Slaba reklama za
Lesnino«. Ker nismo od-
govorili, je bil isti članek
objavljen tn mesece kas-
neje, dne 17. 12. 1972 v
Nedeljskem dnevniku pod
naslovom »Nenavadna ka^
zen za napačno parkira-
nje«. Dogodek, ki ga je
avtor opisal, je prikazan
enostransko, zato želimo,
da objavite naš odgovor
Dragu Malinovskemu.
Tovariš Malinovsky je
zapisal: ... V Celju za ki-
nom Union jè parkirni
prostor, kjer ima za svoja
vozila rezervirano mesto
tudi Lesnina. 30. avgusta
sem ob 18. uri zvečer par-
kiral avtomobil na njiho-
vo mesto, ker je bilo po-
vsod zasedeno...
Tovariš Malinovsky je
sicer že pri vhodu v dvo-
rišče spregledal prometni
znak »PREPOVEDANO ZA
VSA VOZILA« in napis,
ki je del prometnega zna-
ka »DOVOLJENO ZA NA-
JEMNIKE ZGRADBE«. —
Pravilno pa je ugotovil, da
je avto parkiral na pro-
storu, ki je označen
kot manipulacijski pro-
stor pred nakladalnimi in
razkladalnimi vrati trgovi-
ne Lesnina, »kjer je bilo
pač povsod zasedeno«! Ne
vem, od kod tovarišu Ma-
linovskemu misel, da smo
potem, če so parkirni pro-
stori zasedeni, pustiti av-
to kjerkoli? Naj še po-
vem, da plačuje Lesnina
Za nakladalni prostor pred
skladiščnimi vrati ustrez-
no najemnino. Ves pro-
met z večjimi kosi pwDhi-
štva, ki ga kupujejo stran-
ke ali pa dovozi iz teh
skladišč, se odvija prav
preko tega prostora.
Tovariš Malinovsky po-
tem močno pretirava, ko
pravi, da ni preteklo niti
deset minut, ko se je vr-
nil in da ni opazil nikjer
nobenega vozila Lesnine,
pač pa je bU presenečen,
ko je opazil, da ima praz-
no prednjo in zadnjo gu-
mo. Ob parkiranem vozi-
lu smo ga čakali najmanj
15 minut in potem še v
trgovini okoli i)ol ure.
Medtem je prišel kamion
s pohištvom, ki smo ga
morali razkladati v ču-
prijski ulici in kose no-
siti skozi vhod za stran-
ke. Zaradi normalnega de-
la v trgovini si nismo mo-
gli privoščiti tega, da bi
zunaj ob vozilu stražil naš
delavec in čakal, kdaj se
bo tovariš Malinovsky od-
peljal. Zato smo pravilno
sklepali, da se bo kršitelj
sam oglasil v trgovini, ko
bo opazil izpuščeni gumi
(poudarjam, da smo imeli
pri roki tlačilko!. Tako se
je tudi zgodilo. Tovariš
Malinovsky nam je ,prišel
sam povedat, ko se je vr-
nil k avtomobilu (zato tu-
di vemo, koliko časa je
bil približno odsoten) in
smo lahko predvideli, kdaj
bo nakladalni prostor spet
prost. Da mu pa potem
nismo hoteli napolniti
zračnic, pač руа smo mu
ponudili tlačilko, si naj ne
jemlje tako k srcu. Tudi
mi si nismo mogli nič po-
magati, ko smo s kamio-
nom v prepolni čuprijski
ulicd ovirali promet in ko-
se pK>hištva nosili po stop-
nicah skozi ,vhod za stran-
ke Ln skozi ves prodajni
prostor v skladišče.
Za v bodoče vam bo naj-
brž koristil pravni poduk,
ki smo ga dobili na po-
staji Ljudske milice v Ce-
lju:
1.	Ob prijavi sodniku za
prekrške bj vas lahko ta
kaznoval z denarno kaz-
nijo do 250 din (gre za
dva prekrška)
2.	Na stroške lastnika in
njegovo odgovornost bi
lahko poklicali ustrezno
službo, da bi odstranila
vozilo.
Toliko s pravne plati. In
verjemite, drugič bomo ta-
ko tudi naredili.
Za Lesnino
JOŽE ZDOVC
PORINIL GA JE
IZ AVTOBUSA
Prosim, da objavite to-
le pismo, ki sem ga po-
slal tudi avtoturističnemu
podjetju Izletnik:
Dne 5 12. 1972 sem pri-
šel v Grižah na vaš avto-
bus ob 6.20, ki vozi na re-
laciji Prebold—Griže—Ža-
lec—Celje, vozi pa ga tov.
Ropotar.
Ko sem ga prosil in po-
tisnil denar za vozovnico
do Žalca, mi je odgovo-
ril, da ne more vzeti, da jih
ima že preveč in da naj
izstopim in grem na avto-
bus, ki vozi na relaciji Za-
bukovica—Olje. Ker se
mi je mudilo v službo in
bd morda omenjeni avto-
bus zamudil, sem vztrajal.
Postaji sta več kot pet mi-
nut narazen, zato nisem
hotel izstopiti, šofer je u-
gasU luči s pripombo, da
bomo pač čakali, saj ima
čas in da se mu nikamor
ne mudi. Hotel je, da iz-
stopim, z žaljivkami in
pripombami pa mi je re-
kel, da sem nesramen in
da si ne dam ničesar do-
povedati. Jaz sem ga vpra-
šal, ali je voznik javnega
prometa ali ne, kar ni ho-
tel slišati. Ker le nisem
hotel izstopiti, je vstal in
vrata odprl ter me prijel
za roko in ramo, nakar
me je potisnil iz avtobusa
na cesto.
V avtobusu je bilo pro-
stora še za najmanj deset
stojišč. Izgovarjal se je,
da ne sme imeti prepol-
nega avtobusa in da on
ne bo plačeval kazni za-
radi mene. Če bi pogledali
samo avtobusa na relaciji
Zabukovica—štore in Za-
bukovica—Keramična Li-
boje, ki sta oba, zjutraj
in ob 14.35 uri nazaj iz
Žalca proti Zaibukovici ta-
ko nabita, da se vrata ko-
maj zapro, imata vsak več
kot sto i>otnikov, bi ver-
jetno drugače reagirali. Za
dodatni avtobtis prosiimo
že nekaj let. Ta naj bi
peljal iz Zabukovice okrog
5.30. Za ta predlog pa ni-
mate nobenega posluha.
če bi zares prevažali sa-
mot toliko potnikov v vsa-
kem avtobusu, kolikor je
sedežev, bi morali imeti
mnogo več avtobusov ali
pa na vsakem avtobusu u-
službenca, da bi odvečne,
potnike porival iz avtobu-
sa.
Prič imam dosti, če je
potrebno. Podobnih prime-
rov je bilo pri tem šofer-
ju že več.
TOMINSEK MAKS
Griže 68
IGRALA JE
LIBOJSKA GODBA
Nič ne bom ovinkaril.
Ko sem v petek, 8. 12.
1972 bral Novi tednik, mi
je že na naslovni strani
»padla« v oči nepravilnost.
Namreč, v 49. številki No-
vega tednika sem prebral
pod sliko na naslovni stra-
ni p>oleg ostalega tudi to,
da je ob izročitvi nove
pletilnice v tovarni noga-
vic Polzela sodelovala god-
ba na pihala iz Zabukovi-
ce. To pa ni res. Na tej
proslavi oziroma svečano-
sti je sodelovala Godba ru-
darjev in keramikov Svo-
bode Liboje.
Nič me ne bi »podžga-
lo«, da bi se oglasil, če
bi se to zgodilo prvič. Bi
pač bil prepričan, da je-
posredi ix>mota. Vendar
pa sem prepričan, da to
ni, kajti v Novem tedniku
je to že druga pomota v
ehem letu. Tudi v letošnji
28. številki je bil naveden
podatek, da je ob občin-
skem prazniku žalske ob-
čine igrala v tako imeno-
vani Gmajni pri šeškem
mostu godba na pihala iz
Prebolda. No, tudi takrat
je bila prizadeta godba iz
Libo j, vendar se takrat m-
sem oglasil, ker sem pač
bil prepričan, da je pomo-
ta.
Malo bi se povrnil na
začetek. Pozabil sem vas
opozoriti, da je tudi in-
formacija lokalne radijske
postaje (üelje o sodelova-
nju zabukovške godbe v
Polzeli nepravilna, saj je
sodelovala že zgoraj ome-
njena godba.
V imenu godbe rudar-
jev in keramikov Svobode
Liboje bi vas prosU, da
morda opocsorite ali pa
prosite vaše novinarje, da
bi le morda povprašali
kdaj koga od godbenikov,
od kod je godba, kajti ver-
jamem, da vsi ne morejo
vedeti vsega in ob vsa-
kem času. Ne trdim, da
novinar napiše članek рк)
popobioma svoji presoji,
prepričan pa sem, da ne
vpraša prave osebe. Na
koncu vas pozdravljam in
upam ter žeUm, da bi bi-
le pomote v vašem in na-
šem časopisu čim redkej-
še. Za godbo rudarjev
in keramikov Svobode
Liboje, predsednik godbe
JOŽE JANCIC
VODA PUŠČA
Kot vaš dolgoletni na-
ročnik upam, da mi ne
boste zamerili, če vam tu-
di jaz napišem nekaj vr-
stic. Zgodba je namreč iz
Loke pri Žusmu. Ko sem
pred dnevi obiskal svoj
rojstni kraj^Loko pri žu-
smu, sem se ustavil pri
stavbi, v kateri je bila
nekdaj kopitarna. Zraven
je stala tudi žaga, katere
pa seveda danes ni več.
Lastnik tega pa je kmetij-
ski kombinat Šentjur pri
Olju. No, v tej bivši žagi
stanuje upokojenka kom-
binata, Fanika Zeme, ki
se mi je zelo potožila. De-
jala mi je, da tu živi že
od svojih mladih let in
da je tu tudi delala vsa
svoja leta Nazadnje seve-
da pri kombinatu, potem
pa se je upokojila. Vse
bi še nekako šlo, ko bi ji
le streho malo prekrili,
da bi ji voda ne tekla v
hišo. »Se kar bojim jesen-
skih dni in zime, ko mo-
ram na podstrešje znositi
vso mogočo posodo. Bila
sem tudi na podjetju in
jih prosila, naj mi dajo
vsaj nekaj opeke, da bom
sama prekrila, pa še to
nisem dosegla. Dokler sem
jim lahko delala, so me
še poznali, zdaj pa nič
več.
Velikokrat berem v No-
vem tedniku, kako neka-
tera podjetja skrbijo za
svoje upokojence, da jih
za novo leto celo obdari-
jo. Saj jaz tega ne priča-
kujem in ne zahtevam!
Ko bi mi le streho pre-
krili, da bi mi voda ne
tekla v stanovanje! če
redno ne plačam stanari-
ne, mi že pošljejo opo-
min.« Fanika mi je še re-
kla, da bi le prišel kak
novinar, pa bi mu vse to
povedala.
Upam, da bo kak vaš
novinar prišel v Loko pri
žusmu in da se bo ogla-
sil pri Fanifci.	I. F.
MOJ MIKI
Vsak človek, posebno pa
mladi ljudje, se kdaj pa
kdaj v življenju naveže na
kakšno žival. Prav tako,
kot se mi navežemo na
živali, pa se tudi živali na
nas. Toda največkrat se
taka prijateljstva nenava-
dno hitro končajo. To se
je zgodilo tudi meni. Tudi
jaz sem želela imeti kak-
šno žival — ali muco aH
pa psička. Najprej sem
bila bolj navdušena za
psička, ker se mi je zelo
priljubil sosedov psiček
Piki. Imel je belo, dolgo
dlako, kratke tačke in ži-
ve, čme očke. Ko je bil
še mlad, je bil še p>ose-
bno ljubek, ker je bil bel
in puhast kakor kepica
snega. Toda preden se je
moja prva želja uresniči-
la, se je zgodilo nekaj
čisto nepričakovanega.
Bila sem stara pet let,
ko je nekega dne mamica
prinesla iz službe veliko,
čmo torbo. Postavila jo
je na sredino sobe. Ko pa
je mama iz sobe odšla,
sem torbo začela radove-
dno opazovati. Ker se ni-
sem mogla več premago-
vati, sem stopila k torbi
in jO počasi odprla. Toda
komaj sem zadrgo poteg-
nila do konca, me je pre-
strašila črna stvarca, ki
skočila iz torbe. Najprej
sem muco le gledala, po-
tem pa sem od veselja
vzkliknila: »Muca, muca!«
Toda muce že ni bilo več.
Pozneje sva z mamico
ugotovili, da se je skrila
za divan. Končno sem po
velikem trudu imela mu-
cka v rokah. Premišljeva-
la sem, kakšno ime bi mu
dala. Sklenila sem, da bo
kar Miki.
Miki je bil zelo živahen,
nagajiv in bojevit maček.
Znal se je igrati z vsem.
Imel je gosto, čmo dlako,
ki je bila redkejša le nad
očmi. Zelo rad je kotalil
žogico po tleh in delal
prevale. Njegove nagajivo-
sti, smo se kmalu vsi na-
vadili. Imel je smešno
navado, da je zlezel s
sprednjima nogama v co-
pat in se pK>tem vozil po
sobi. Vse vragolije pa so
se končale, ko je mama
pripravljala meso aU če
smo šli spat. Takrat je
žalostno in presunljivo
piiijavkal. Miki pa je bil
tudi pameten. Sprva nas
je opazoval, kako odpira-
mo vrata in sčasoma jih
je tudi sam poskusil od-
preti. Skočil je na kljuko
in vrata so se odprla. Kot
sem omenila, je bil Miki
tudi zelo bojevit. Kadar
je imel moj brat čas, sta
se tepla na tleh. Iz teh
»bojev« je brat prinesel
marsikatero prasko, ki
dolgo ni izginila. Toda
Miki je imel tudi prav
nasprotne navade. Včasih
se je ulegel na radio in
tam dremal, šalili smo se,
da ima smisel za glasbo.
Toda ravno takrat, ko
sem se najbolj navezala
nanj, je nekega lepega
majskega dopoldneva izgi-
nil. Ker sem bila še maj-
hna, me je to še posebno
pretreslo. Starši in brat
so me tolažili z beseda-
mi, da se bo vrnil jutri,
naslednji teden, mesec ...,
toda Mikija ni bilo. Naj-
prej sem le jokala in jo-
kala. Potem pa sem se le
potolažila in sprijaznila z
edino mislijo. Ostal mi je
le spomin na njegove
gladke tačke, mehek ko-
žušček in temne očke, iz
katerih so vedno izžareva-
la razigranost in nagaji-
vost.
Bilo je to moje prvo
srečanje s pravim, resni-
čnim svetom, polnim te-
gobe, žalosti...
Simona Brenčič, 8. c.
I. osnovna šola, Celje
GOTOVELJSKI
KRALJ
Dne 8. decembra sem
šel na proiKvodni okoliš
Gotovlje s prošnjo, da bi
prejel 50—60 starih tisoča-
kov na račim oddanega
mleka. Le štirje dnevi so
manjkali do izplačila mle-
ka. Lepo sem prosil tova-
riša Kralja, da mi nudi to
posojilo. Toda ta mi je
odločno odklonil, češ da
akontacije na mleko ne
daje. Dvignil sem klobuk,
se zahvalil in odšel. Zane-
sljivo vem, da je tovariš
Kralj dajal milijonska po-
sojila na račun hmelja in
živine. Posojila so dobi-
vali takšni, ki so potem
nesli denar iz Cïotovelj v
banko. Živim v kraju,
kjer tovariš Kralj ni in-
teresent. Mojemu sosedu
je izjavil, da mu ta zase-
lek Stebovnik ne p>omeni
veliko. Imenovanega sem
pred leti prosil za prevoz
opeke iz Ložnice do Ste-
bovnika, a mi je odločno
odklonil. Že šest let gra-
dim stanovanjsko hišo,
ker stara že razpada. Pri
vsej tej gradnji nisem
prejel s strani zadruge
nobene ugodnosti. Nič ni-
mam proti njegovemu pri-
imkli, ker se piše Kralj,
toda on kraljuje in poma-
ga le bogatim, a revnih ne
vidi. Ne zaveda pa se, da
je v službi ljudstva.
Poznam pa upravnika
proizvodnega okoliša, ki
je nekemu svojemu ko-
operantu nudil pomoč,
kot bi gradil zase. Omenil
sem že, da živim v kra-
ju, ki imenovanemu ni in-
teresanten. Ilovico, ki jo
nakopljem na domači nji-
vi, lahko spretno upora-
bim za krpanje starih
štedilnikov. V krajih s ta-
kšno zemljo ne more biti
bogastva. Ob priliki, ko
me je tovariš Kralj zad-
njič tako nevljudno odslo-
vil, sem se pogovarjal z
nekim profesorjem, kate-
remu sem povedal svoje
težave. Ta me je vprašal,
zakaj nisem tovarišu Kra-
lju povedal, da je on tam
zaradi nas, kooperantov,
nismo pa mi zaradi njega
raztreseni na proizvodnem
okolišu Gotovelj. Tega se
zavedam sam, zavedajo pa
se še mnogi drugi koope-
ranti, ki se bomo zaradi
takšnega poslovanja pač
primorani priključiti ka-
kemu drugemu proizvod-
nemu okolišu.
Dobrine NOB bodo še
ostale, a borci odhajajo.
Redka je številka časopisa
TV 15, kjer ne bd bila
osmrtnica borca, ki ni do-
p>olnil 50. leto starosti.
Prav istega dne, ko sem
bil v Gotovljah, je v Beo-
gradu potekal sklepni del
tretje seje konference ZK
Jugoslavije. Prenos Tito-
vega govora, ki ga je imel
tisti dan, sem pK>slušal po
radiu ob 7. uri in 30 mi-
nut zivečer.
Predsednik Tito je med
drugim odločno dejal:
»Imamo još ljudi koje bi
trebalo izbaciti.«
Ob tem sem se globoko
zamislil in menim, da se
bo ob objavi tega članka
zamislil še kdo drug.
Dražnik Franc,
Podkraj 11, Žalec
SE BO NT
PODRAŽIL?
Kot naročnica se vam
spet oglašam. Vaš tednik
moram pohvaliti in sem z
njim zelo zadovoljna. Vsak
teden prinaša veliko zani-
mivosti iz naših krajev.
Včasih pa pogrešam novo-
sti s celjske tržnice. Ne
strinjam pa se s predlo-
gom, kot ga je napisal
pred kratkim nek bralec
iz Celja, da hi tednik iz-
hajal dvakrat tedensko. Ti-
skarskega škrata pa po-
šteno primite za ušesa, da
ne bo več delal napak.
Nekaj me še zanima. Vsi
časopisi so se podražiU, le
tednik še ne. Se bo z no-
vim letom tudi NT podra-
žil?
Ker se že to leto izteka
h koncu, vam v novem
letu želim zdravja in ve-
liko delovnih uspehov pri
vašem nadaljnjem delu.
HILDA LOKOVŠiaC.
Šentjur
Odgovor: Najboljše že-
lje tudi vam. Da bi se še
večkrat oglasili s kakšnim
prijetnim pismom. NT pa
se zaenkrat še ne bo po-
dražil. Lepo, mar ne?
e. stran
NOVI TEDNIK
11. januar 1973 — St. 1
POJASNILO
Kot sem že obljubila,
se oglašam o rešeni zade-
vi p>od šifro Gorenje ga-
rancija.
S podjetjem gospodinj-
ske opreme Gorenje Vele-
lenje smo sklenili porav-
navo še pred vašo objavo
mojega članka. Tako mi
je Gorenje na podlagi iz-
vensodne poravnave izpla-
čalo del škode, ki sem jo
utrpela zaradi napake na
pralnem stroju.
Zato informacija o ne-
poravnani škodi ni bila
več aktualna, ker je čla-
nek izšel en mesec kasne-
je, oziroma sem dobila
denar nekaj dni pred ob-
javo članka.
ZOFKA VOLER,
Slovenske Konjice
ZAHVALA
Moj sin, Jakob Leskov-
šeik, je zaposlen v železar-
ni štore. Sindikalna pod-
ružnica železarne je poda-
rila otrokom delavcev ob
novem letu pakete s slaš-
čicami. Kot stari oče se
v imenu vnuka zahválju-
jem, prav tako tudi v ime-
nu vseh, ki so za svoje
таИке dobili tako lepe pa-
kete. Iskrena zahvala to-
rej sindikalni podružnici
železarne Store, predsed-
niku delavskega sveta ter
vsem, ki so darila priprav-
ljali. Vsem pa želim tudi
srečno in uspešno novo le-
to.
JAKOB LESKOVŠEK, st.
LESIONO 63
ZAHVALA
Na veliko presenečenje
in nam v veselje smo tudi
upokojenci Tovarne noga-
vic Polzela zvedeU, da bo.
mo za dan republike, to je
29. november, povabljeni v
tovarno na proslavo in
otvoritev nove pletilnice.
Bilo je lepo, saj smo ime-
li kaj videti, kar so nare-
dili v nekaj letih. Ne mo-
rem vam popisati kako
sem bila ginjena, ko so
nas tako lepo sprejeli in
pc^ostili.
Najlepša hvala vodstvu
Tovarne nogavic in vsem,
ki so pomagali, pa tudi
godbi in pevcem, ki so ta-
ko igrali in peli, da je mar-
sikoga ganilo do solz, dru-
ge p>a razivedrilo, da so se
počutili zopet pomlajene.
Bilo je veselo snidenje
vseh starih delavcev
Za novo leto vam že-
lim še veliko uspehov pri
delu.
UPOKOJENKA TOVARNE
NOGAVIC, POLZELA
KOZJANSKI KRIŽ
Kritika Jožeta Perčiča,
objavljena v Novem tedni-
ku 7. 12. 1973 zahteva od-
govor.
Njegovo podrobno raz-
členjevanje o trpljenju v
teh krajih med vojno in
o sedanjem težkem polo-
žaju teh prebivalcev je
popolnoma odveč, ker
smo sami spoznali kru-
tost druge svetovne vojne,
dobro pa nam je kot Koz-
jancem poznan položaj
naših ljudi teh zaostalih
krajev. Zavedamo se,
kakšnega pomena bi bila
za te odročne vasi maka-
damska cesta. Nismo pro-
ti njej in prizadevanja, da
si tudi te vasi izboljšajo
svoje življenje, moramo
podpirati.
Ne moremo pa se stri-
njati s tem, da bi predvi-
dena makadamska cesta
zamenjala dosedanjo cesto
Slivnica — Prevorje —
Kozje in temu je bila na-
menjena пает kritika, ki
jo napada Jože Perčič.
Poudariti moramo, da
smo bili priča izjavam
(po sestanku v Ljubljani),
da bo zaradi ovinkov in
plazov nova makadamska
cesta nadomestila našo.
Tudi na Kozjanskem so
krajevne skupnosti in
družbeno politične organi-
zacije, ki so glavne us-
merjevalke celotnega na-
predka na svojem področ-
ju. če so že bili trije in-
teresenti pri Jožetu Brile
ju in so sklepali o gradnji
nove ceste, bi vsekakor
bilo prav, da bi vsaj p>o
sestanku o tem seznanili
krajevne skupnosti.
Ponovno poudarjamo,
da pet krajevnih skupno-
sti podpisnic omen,! ene
kritike, ne nasprotuje
gradnji tega odseka ma-
kadamske ceste, saj ta ce-
sta po uradnih izjavah ne
bo nadomestila sedanje
ceste SliAmica — Kozje.
Zaradi tega je tudi Per-
čičevo sklicevanje na pro-
tiakcijo in na to, da je
»tistih, ki vodijo protiak-
cijo, zelo malo«, brez vsa-
ke 'po^dlage. Jože Perčič
mora vedeti — verjetno
je v kritiki to prezrl —
da je kritiko podpisalo pet
krajevnih skupnosti, ki
imajo tudi pravico nepo-
sredno odločati pri zado-
voljevanju skupnih potreb
občanov.
Verjetno tudi ne ve, da
je 312 delavcev, ki se vsak
dan vozijo po tej cesti v
službo, zahtevalo, da se
uredi ta cesta.
Popolnoma enostranska
in skrajno nelogična je
Perčičeva trditev, da bi
pomenil »kozjanski križ«
veUik napredek za Kozjan-
sko. Res je, veliko bi po-
menil, toda ne tako, kot
ga sedaj načrtujejo. Na
Planino bi modernizirali
ceste kar s štirih strani,
tako pomembna in najbolj
prometna cesta Slivnica —
Kozje — Pods reda pa bi
čisto izpadla iz programa,
ki je najbolj pomembna
za razvoj Kozjanskega.
Odbor za ureditev
kozjanske ceste,
JOŽE NOVAK
O KRIVIČNO
PODELJENI
ŠTIPENDIJI
Ponovno vam pišem. K
temu me je vzpodbudil
dogodek, ki verjetno ni
osamljen.
Vsi vemo, da se večkrat
zgodi, da dobijo štipendi-
je dijaki iz dobro situira-
nih družin, torej tisti, ka-
teri jih sploh niso potre-
bni. In ker le-ti »ne mo-
rejo porabiti vsega denar-
ja«, ga vlagajo na knjiži-
co, torej varčujejo. S tem
pa izkoriščajo vso našo
družbo. Koliko pa stoji ob
strani dijakov - prosilcev
štipendij iz družin s pod-
poprečnimi osebnimi do-
hodki? To marsikdo ve,
vendar se v tem pogledu
do sedaj še ni ničesar
ukrenilo. Morda bo kaj v
bodoče bolje.
Pred nekaj dnevi sem
bila na pošti v svojem
kraju in imela srečo, da
sem prisostvovala nenava-
dnemu dogodku. Dijakinja
1. letnika gimnazije se je
z upravnico pošte posve-
tovala glede vlaganja de-
narja, ker bi rada varče-
vala. Vendar, ker še ni
polnoletna, je dobila na-
svet, da naj pride z ma-
terjo, ker kasneje ne bo
mogla sama dvigniti de-
narja. No, to je še vse v
redu in prav. Vendar, če
poznamo, to družino —
dobro situirano, ki ji ni-
česar ne manjka, pa dekle
dobiva pomoč iz republi-
škega sklada in sedaj var-
čuje, lahko vidite, da je
prav malo potrebna po-
moči, če lahko varčuje,
šolanje je drago in če po-
gledamo dijake iz družin
z nižjimi osebnimi dohod-
ki brez štipendije ... Ob
tem razmišljanju ostanem
skoraj brez besed. Kako
je v današnjem času mo-
goče kaj takega dopusti
ti? So mar res štipendije
samo za bogate? Bo ZK
v tem pogledu ukrepala?
To je vendar dolžnost vsa-
kogar, da pove javnosti
vse tisto, kar ni prav in
da se ukrepa. Teži me ta
krivica, pa ne iz nevoščlji-
vosti, ker sama nisem do-
bila štipendije, temveč da
nekdo prosi za pomoč pri
študiju in si potem na ne-
pošten način privarčuje
več denarja. Pomislimo,
da so štiri leta dolga in
verjetno bo še s študijem
nato še nadaljevala. Koli-
ko denarja si bo lahko ta-
ko privarčevala? Kdo
drug pa zaradi tega, ker
nima nobene podpore, te-
žko napreduje, oziroma
sploh ne more obiskovati
srednje šole, temveč se
mora zadovoljiti s pokli-
cem, ki mu ne prinaša
sreče.
Mar ne bi v takih pri-
merih odvzeli štipendije?
Čutila sem se dolžna to
napisati. Ali bo kdo, ki bo
lahko posredoval v tem
in podobnih primerih? Ali
pa bo ostalo enako? Pro-
sim za vaše mnenje!
R. K., Celje
Odgovor: V takih in po.
dobnih primerih lahko na
konkretno opozorilo edi-
nole posreduje tisti samo-
upravni organ, ki je kri-
vično podelil štipendijo.
Kolikor nam je znano, do-
bijo prosilci štipendijo
republiške izobraževalne
skupnosti pod določenimi
pogoji (med njimi je ma-
terialni cenzus), če jih ne
izpolnjuje, tedaj stipendi
je ne dobi, razen če je
seveda prosilec navedel
lažne podatke. Znano pa
nam .je tudi, da so v zad-
njih mesecih nekatere šti-
pendije neizkoriščene (v
delovnih organizacijah in
v občinskih skladih).
PROBLEM
NAŠIH CEST
Ker redno zasledujem
članke Jožeta Perčiča v
NT, sem v zadnjem član-
ku postala tudi Jaz ogor-
čena. Kako more Jože
Perčič trditi, da je cesta
Slivmca — Košmca — Pre-
vorje zgrešeno projektira-
na ter da povzroča gospo-
darsko škodo. Kaj se on
ne zaveda, da je tudi on
doma v hribih Kozjanske-
ga? Kako more garantira-
ti, da tudi na novi cesti
Planma — Loke— Ledin-
šca ne bo nekoč ogrožalo
gospodarstvo. »Tisti, ki je
projektiral to našo cesto,
je pač izbral projekt, ki
je najbolj ustrezal naj-
krajši povezavi Kozje —
Celje in mi se sedaj bo-
rimo, da se cesta asfalti-
ra. Ml nismo proti ma-
kadamski cesti Planina —
Loke — Ledišca, saj ve-
mo, da jo ta prede) Koz-
janskega potrebuje, am-
pak potrebno je, da se
čimprej asfaltira cesta
Slivnica — Košmca —
Prevorje — Kozje, saj je
to najbližja povezava za
Zagreb — Kozje — Celje.
Vendar gre človeku na
živce to junaško tolčenje
po prsih, češ kaj je vse
doživela Planina med voj-
no. Mi vemo, da je. In
tudi vemo, da cela Slo-
venija, cela Jugoslavija.
Tudi na Prevorju niso
imeli »nebeškega raja«
Prej bi človek rekel, da
je bil »peklenski«, a se
ne hvalim na ta račun.
Tudi tukaj je bilo požga-
no, ljudje pa odpeljani v
taborišča (med njimi tudi
otroci). Med našimi lju-
dmi je bilo mnogo parti-
zanov-borcev. Pa se ne
opiramo na ta čas. Ve-
mo, da je takrat bilo hu-
do rn težko vsakemu člo-
veku, In vemo, da so lju-
dje rn kraji, ki jim je
vojna pustila še večje ra-
ne, a tega ne dajejo na
veliki zvon. Mislim, da je
skrajni čas, da stopimo
na lastne noge in vojne
čase ohranimo kot spomin
na moreče sanje ter lep
spomin na vse padle to-
variše Je že čas da kar
gradimo, sami zgradimo.
Zato bidimo tovariš Per-
č'č. iskreni, vi se borite
za svojo makadamsko ce-
sto, a mi za asfaltirano.
In bi bilo brez pomena
komurkoli metati polena
jxxi noge Upam, da nam
žehte skorajšnjo otvoritev
asfaltirane ceste SUvnica
—	Košmca — Prevorje,
kakor tudi mi vam nove
makadamske ceste Plani
na — Loke — Ledinšca.
Regina Novak,
Prevorje
ČUDEN SNEG
Dne 14, 12. 1972 ob 7.12
sem kot vsak dan čakala
na avtobus v Stanetovi
ulici pred Večerom. Da
bi SI krajšala čas, sem
brala Večer, ki je v iz-
ložbenem oknu. Nenado-
ma sem opazila, da ne
kaj pada z neba. Starej
ša ženska je dejala: »Naj-
brž bo sneg!« Ni mi šlo
v račun; megla in sneg?
Pogledala sem proti ne
bu. Opazila sem žensko
ki je »pridno« stresala cu
njo za prah Večje kos
miče. ki se niso hotel:
ločiti od cunje, je ženska
prijela z roko in jih se
veda spustila skozi okno
Veter jih je lahno pozi
baval, končno pa je pri
stal na krajcu klobuka né
кега možaka.
Kai pravite vi k temu
—	snegu?
Suzana iz Celja
KAKO PROTI
GRIPI
Spet je tu epidemija
gripe, ki se je vsi bojimo.
Seveda je tudi cepljenje
tu, ampak jaz sem se la-
ni po cepljenju približno
tri tedne tako slabo po-
čutila, da sem sklenila,
da ne grem nikdar več na
cepljenje. Premišljujem pa
zakaj nihče ne pogrunta
nekak ščitnik za nos m
usta, iz kakega lalikega
materiala, ki bi bil čedno
narejen in bi ga človek
nataknil ko bi šel med
ljudi S tem bi odpadlo
cepljenje, po katerem se
človek slabo počuti in v
katerega vloži tudi zdrav-
stvo veliko časa, truda in
denarja. Mislim — če bi
bil ščitnik estetsko izde
lan, morda prozoren in
če človeka ne bi oviral
pri dihanju in govorjenju
da bi ne bilo nič smešno,
če bi ga nosili v času epi
demije in bi bili tako bre?
skrbi za zdravje.
Imam prav?
Milka Zaic.
Celje
»Torej, jutri ob 11. uri тга postaji?« reče ob slovesu.
»Da, samo prosim, bodi točen. Avtobus odpelje oh
11.10. uri. Z ostalimi je dogovorjeno,« mu odgovorim
in ko odhaja, dolgo strmim za njim. Toplo mi je ob
pogledu nanj.
Obljubil je, da bova skupaj silvestrovala, a v meni
se poraja čudna slutnja, da ga ne bo. Počasi se je od-
daljil in ne morem ga več videti.
Ležim in nikakor ne morem zaspati. Mislim o njem,
ki mi je zelo drag. V svoji domišljiji išče v ljudeh
nekaj, kar ne obstoja. Iluzije. Ze delam načrte, kako
zelo bo prijetno v majhni planinski koči, ob svetlobi
sveč, nežni glasbi... Vse to in — on. Vidim se, kako
mi vošči srečo v novem letu, kako me poljubi in konč-
no zaspim.
Zbudim se zelo zgodaj in začnem pripravljati vse
potrebno za tridnevno bivanje v precej oddaljeni pla-
ninski koči. Ko je vse pripravljeno, sedem in si pri-
žgem cigareto. Ne vem zakaj, a strah me je. Ali bo
sploh vse tako zelo lepo, kakor si želim?
Dušan in Branka bosta zagotovo prišla. Vedno na-
smejana zaljubljenca Romana in Damjan, malce za-
držana Marija in Ivko. Vsi bodo prišli. Njegovo čudno
vedenje me je zmedlo. Ne vem, zakaj, a zdi se mi, da
njega ne bo. Mar mi ni obljubil, da bova skupaj silve-
strovala le zaradi tega, da se je laže izgovoril? Tako
mu ne bi bilo treba pojasnjevati vse stvari. Vedel je,
kako zelo sem navezana nanj, da ga spoštujem in da
mi je dragocen prijatelj. Vedela sem, da je zaljubljen
vame in da sem ga vselej grobo odklanjala, ker sem
se bala, da me bo, ko bo vedel za mojo iskreno ljube-
zen, zapustil. Zdaj mi je žal, zaradi vsega, a poti na-
zaj ni. Pogledam na uro. »Oh, kako sem že pozna,« si
rečem in se hitro oblačim.
Stojim na postaji in pogledujem na uro. Vsi so pri-
šli, razen... Torej so bile moje slutnje pravilne. Žele-
la sem, da se motim, a v trenutku globoke bolečine
sem spoznala, da se nisem motila. Prijatelji so me gle-
dali z vprašujočimi pogledi, jaz pa sem se prisiljeno
smehljala, mimogrede povedala neko šalo in vsi smo
se smejali...
Smejim se, a najraje bi kričala Da, kričala bi, da
sem sama, zapuščena... Ivko stopi k meni in mi stisne
v roko list papirja. Nič ne reče Tudi jaz molčim. Be-
rem: »Draga. Oprosti, ker ti bom pokvaril praznovanje.
Rad bi ti povedal, kako zelo te ljubim, da enostavno
ne morem več vzdržati v tvoji bližini. Ne bi mogel še
enkrat prenesti tvojega zadržanega vedenja. Želim ti
srečno novo leto in te prosim, ne obsojaj me.« Nemo
stojim in v rokah držim majhen listek, ki mi je tako
zelo drag, na njem je napisano nekaj tako zelo lepega,
nekaj, kar se tako dolgo želela sitšati in zdaj mi piše,
da me ljubi. Od sreče sem onemela in preteklo je pre-
cej trenutkov, preden sem se začela zavedati svojega
okolja. Pogledala sem na uro. še pet minut je bilo do
odhoda avtobusa. Hitro sem se odločila. »Pojdite na-
prej, pridem z naslednjim avtobusom. Počakajte me v
dolini«, je bilo vse, kar sem utegnila reči. Tekla sem
po ledeni cesti in zdelo se mi je, da pot do njegovega
stanovanja ni bila nikoli tako zelo dolga. Opazila sem
nekoga, ki mi je tekel nasproti. Ko se mi je približal,
sem ga spoznala. »Oprosti mi,« je rekel in skupaj sva
tekla nazaj na postajo.
Vstopila sva m najini prijatelji so naju z zanima-
njem gledali. Sedla vsa na zadnja sedeža. Po dolgi vož-
nji, ki je bila zelo prijetna, smo prispeli na cilj.
Hoja navkreber, teža prtljage, globok sneg, premra-
ženi udje, nas niso motili. Veseli in hkrati srečni srno
büi. Kakor velika družina. Pozno popoldne smo
ugledali pred seboj planinsko kočo. Mokri in premra-
ženi smo sedli za kmečko peč.
Ko smo se ogreli in preoblekli ter pripravili večerjo,
smo plesali. Magnetofon je kar naprej igral.
Plesala sva in pozabila na vse ostale. Glavo sem
naslonila na njegovo ramo in poslušala glasbo...
»oprosti draga, če sem bil grob s teboj... vse to je
bilo le zaradi moje goreče ljubezni.. «
Čutila sem njegove nežne roke m še tesneje sem se
privila k njemu. Nežni prstje so se poigravali z mojimi
lasmi. Dvignil mi je glavo in v medli svetlobi sveč sva
si zrla v oči. čutila sem, da se je ustavil čas. Poljubil
me je. S tem poljubom mi je povedal prav vse.
Nekdo je upihnil svečo. Pok zamaška na steklenici
šampanjca je napovedal polnoč. V temi smo si nazdrav-
ljali.
»Draga, naj to ne bo najino zadnje novo leto. Naj
bodo vsa nova leta le najina«^ je rekel in zdelo se mi
je, da so besede izrečene prav iz srca.
Nisem mogla verjeti, da je to resnica, da niso le
lepe, sladke sanje. Njegov poljub in z njim izražena
ljubezen me je prepričal, da je tako zelo lepo ljubiti
in biti ljubljen.
Danilo se je že in mi smo nazdravljali prebujajoče-
mu dnevu, redkim snežinkam, nazdravljali smo naši
sreči. ..	ANGELCA DROBNE
St. 1 — 11. januar 1973
NOVI TEDNIK
stran 7
O IZIDU REFERENDUMA
Prizadevanja vseh, ici so
bdlii kakorkoli udeleženi v
zveza z referendumom za
združitev skupnosti delav-
skega in kmečkega zavaro-
vanja in za izenačitev pra-
vic iz zdravstvenega var-
stva med delavci in kmeti
na celjskem območju —
so obrodila zadovoljive re.
zultate.
Z večinsko udeležbo na
glasovalnih mestih po kra-
jevnih skupnostih in de-
lovnih organizacijah so za-
varovanci delavci, km^itje,
upokojenci, s svojo opre-
delitvijo »za« združitev
obeh zavarovanj, uresniči-
li večletno težnjo po enot-
ni skupnosti zdravstvene-
ga zavarovanja delavcev ni
kmetov in po enakih pra-
vicah iz zdravstvenega var-
stva med obema skupina-
ma zavarovancev.
S to opredelitvijo je bi-
la uresničena ena od po-
membnih nalog tretje kon-
ference ZKS o odpravljan.
ju socialnih razlik na pod-
ročju zdravstvenega var-
stva. Uspešna izvedba re-
ferenduma je dokaz zrelo-
sti, enotnosti in socialisti-
čne usmerjenosti delovnih
ljudi pn uresničevanju sa-
moupravljanja.
Zdaj, ko je končana ena
najbolj pomembnih, druž-
beno-politi&iih akcij v za-
dnjem času in ko se vese-
limo njenih pozitivnih re-
zultatov, ne smemo poza-
biti vseh tistih imenovan
nih in neimenovanih sode.
lavoev, ki so v kakršniko-
li obliki sodelovanja pri-
pKMnogli k iispeihu referen-
duma.
štejemo za prijetno dod-
žnost, da se v našem ime-
nu in v imenu regionalne
komisije za izîvedbo refe-
renduma zahvalimo vsem
občinskim štabom za iz-
vedbo referenduma na ob-
močju vseh 9 občin v ok-
viru skupnosti zdravstve-
nega zavarovanja delavcev
in kmetov Celja, vsem za-
varovancem delaivoem in
kmetom, aa visoko zavest
pri glasovanju, vsem po-
litičnim organizacijam na
območju skupnosti, zlasti
organizacijam SZDLinsîn.
dikatom ter organizacijam
ZKS, kakor tudi vsem sa-
moupravnim organom sku-
pnosti zdravstvenega zava-
rovanja delavcev in kme-
tov4elavoem Komunalne-
ga zavoda za socialno za-
varovanje Celje, delavcem
v upravah občinskih skup.
ščin, zdravstvenim delav-
cem in vsem drugim, ki
so sodelovali pri referen-
dumu, visem glasovalnim
odborom po krajevnih
skupnostih, delovnim orga-
nizacijam, kakor tudi vsem
ostalim, ki so kakorkoli
pomagali pri izvedbi refe-
renduma — za požrtvoval-
nost in nap>ore, ki so jih
vložili v priprave za refe-
rendum ш za njegovo us-
pešno izvedibo.
Hkrati se zahvaljujemo
RTV in tisku ter lokalnim
radijskim pKïstajam, ki so
pomagali pri ptoročanju o
poteku priprav in o pote-
ku referenduma.
Rezultati referenduma
so nam dokazali, da ima-
mo pri naših občanih j>o-
litični kapital in solidar-
nostno zavest, s čimer se
lahko ponašamo pred vse-
mi drugimi deželami. Izid
referenduma in odločitev
zavarovancev o izenažitvi
pravic med delavci in kme-
ti je dejanje, ki bo osta-
lo svetli vzgled solidarnos-
ti zapisan v zgodovini sa-
moupravljanja v naši soci-
alistični družbi.
Regionalni štab za izved-
bo referenduma o združit-
vi delavskega in kmečkega
zavarovanja na območju
celjske skupnosti zdrav,
stvenega zavarovanja.
Intervju
ODLOČATI, ZNATI, VEDETI
Predsednik osnovne organi-
zacije sindikata v laški »Vol-
ni«, EDI DETICEK, se po
dveh letih predsednikovanja
bliža koncu svojega predsed-
niškega mandata. Ne glede
na to, ali bo v prihodnje še
na čelu organizacije, razmiš-
ljanj o tem, kaj čaka organi-
zacijo v letošnjem letu, ni
opustil. Zato sva v pogovoru
raje usmerila pogled v leto,
ki smo ga s temi nekaj dne-
vi začeli.
NOVI TEDNIK: Predsed-
stvo sindikata občine Laško
je nedavno analiziralo polo-
žaj, v katerem se bo gospo-
darstvo v občini našlo ob no-
vih predpisih za stabilizacijo.
Kaže, da bo imela »Volna<<
kar precej težav okoli likvid-
nosti, oziroma pri realizaciji
ustvarjene in prodane proiz-
vodnje?
EDI DETIČEK: Razmere
niso rožnate. Tekstilci smo
glede novih predpisov lahko
v skrbeh, ker je recimo pri
prodaji blaga konfekcijski
industriji doslej veljal plačil-
ni rok za dobavljeno blago 90
dni. Zdaj pa je to najdaljši
rok, ki ga nov stabilizacijski
ukrep dovoljuje brez večje
škode za podjetje. V sindika-
tu se bomo zavzemali, da bi
bil ta rok skrajšan, ker bo
sicer likvidnost, če bi šlo le
za nekaj dni zamude, vedno
v vprašanju. To, da smo ime-
li v prvih devetih mesecih
62 odstotkov nepokrite reali-
zacije, nam dokazuje, da bo-
mo morali še bolj rigorozno
isterjavati dolgove in pri na-
daljnjih poslih tudi vedeti, s
kom sklepamo poslovne sti-
ke.
NOVI TEDNIK: Kako ste
se v vašem kolektivu vključi-
li v občo akcijo varčevanja?
EDI DETIČEK: Varčeva-
nje se je pri nas ukoreninilo
že v letih sanacije podjetja.
Tu moramo samo vzdržati
sedanji tok, kar nam sistem
obračunavanja neposrednih
stroškov omc^oča.
NOVI TEDNIK: Kaj pa
akcija varčevanja med delav-
ci z vlaganjem dela osebnih
dohodkov na hranilne knji-
žice?
EDI DETIČEK: Kolektiv
»Volne« je med podpisniki
družbenega sporazuma o no-
vih temeljih stanovanjske po-
litike. Priznati moramo, da
smo stanovanjski i&gradnji,
razen kar zadeva dosedanjih
4 Vo namenjenih sredstev,
malo storili. Več se ni dalo.
Podjetje, ki je bilo v sanaci-
ji je komaj zmoglo bremena,
da so zaposleni ohranili vir
dohodka, čeravno ne kdo ve
kako vabljivega.
NOVI TEDNIK: V kolek-
tivu imate urejeno družbeno
prehrano. Je pri vas več pri-
merov, da del zaposlenih ni
deležen prispevka, ki ga daje
podjetje?
EDI DETIČEK: Pri 470
poslenih redno prejema topli
obrok okoli 320 db 340 delav-
cev. Ker smo ženski kolek-
tiv, je precej visok bolniški
stalež, stalež dopustov in
drugih izostankov. Laihko re-
čem, da velika večina uživa
svoj delež namenjen za, druž-
beno prehrano. Le nekaj jih
je, ki te ugodnosti ne kori-
stijo, toda mislim, da čisto
brez pravega vzroka.
NOVI TEDNIK: Brez zna-
nja osnov družbeno-ekonom-
skih prvin ni pravega samo-
upravnega odločanja. Imate s
tem v zvezi kakšne načrte?
EDI DETIČEK: No, pri
nas glede tega že sedaj ni
bilo težav. Ekonomsko in
družbeno-politično izobraževa-
nje članov samoupravnih or-
ganov in tudi sindikalnih de-
lavcev pa bo seveda treba še
okrepiti, vsebinsko in meto-
dično. Odločati in vedeti je
dvoje nerazdružljivih reči v
samoupravni praksi. Veliko
vlogo pa bo moral opraviti
v tej smeri predvsem sindi-
kat, tako pri izobraževanju,
informiranju in političnem
vsklajevanju stališč in inte-
resov kolektiva. Vsekakor
bolj kot doslej.
J. Kr.
Običajno se v tejle "u-
briki srečamo z obrazom
kakšnega zaslnžnega mo-
ša ali žene, ki praznuje
takšno ali drugačno oblet
s človekom, ki qa
pozna dokaj širok krog
ljudi ali pa s človekom,
ki pač zasluži, da ga pred-
stavimo v našem časniku.
JANKO POKLIC ne vra-
гпије trenutno nobenega
jubileja, še najmanj pa
»visoki življenjski jubi-
lej,« saj je star šele 28
let. Pa vseeno smo si ga
vzeli za »tarčo«, da ga
našim bralcem predstavi-
mo, čeprav ne verjame-
mo, da ga pozna гашо
malo ljudi.
Ko ga ima takole človek
pred sabo bolj kot ne
skrčene postave, plavili
valovitih las in sivih mir-
nih oči, sploh ne bi mo-
gel pomisliti, da je lahko
tak človek inšpektor, pa
še sanitarni povrhu in si-
cer pn celjski občinski
skupščini. Spričo spošt-
Ijivosti, ki se skriva za
nazivom »inšpektor«, pa
še zlasti ne. Pa vendar je
ta mladenič človek, ki se
bori proti nesnagi, ki do-
stikrat strogo ukrepa
proti ljudem, ki so ma-
lomarni in ne spoštujejo
niti tistega, česar so sami
najbolj potrebni — snage
in čistoče. Rad bi, da bi
se izboljšalo naše celjsko
ozračje, da bi se zbistrile
umazane vode in vesel je,
če je uspel, da so se iz-
boljšali življenjski pogoji
kakšne družine ali sose-
ske.
Nič »inšpektorskega« ni
v njem, kajti Janko Poklič
je v glavnem vesel, nikoli
jezen fant, saj za to.nima
časa. Službo opravlja г
zadovoljstvom, razživi -e
pa tudi zvečer pri pev-
skem zboru. Da, to pa je
druga plat njegovega le-
tovanja. Poje pri meša-
nem pevskem zboru »Fr.
Prešeren«. Se več. Celo
predsednik zbora je. Zbo-
ra, ki je ravno v lanskem
letu dosegel svoj največji
uspeh. Pevec ni postal
slučajno, saj ga je petje
in igranje na harmoniko
»preganjalo« že v osnovni
šoli v Vitanju, od koder
je Janko doma. Kot pred-
sednik zbora, predvsem
pa kot pevec, si želi, da
bi čimveč ljudi pelo or-
ganizirano, ne samo v go-
stilnah. Da bi imeli ljud_
je nasplošno še več »po-
sluha« za kulturo, želi si,
da bi se v kulturne sku-
pine vključevalo še več
njegovih vrstnikov, se
pravi mladine, da bi si
mladina pri petju (to pa
zveni že po sanitarniško)
očistila duha in osvežila
misli za lažje premagova-
nje vsakodnevnih delov-
nih naporov.
Tak je Janko Poklic, sa-
nitarni inšpektor, pevec,
suh, plavolas in nikoli je-
zen.
Turistično informacijski urad v Laškem, pomembna
postojanka za celotno turistično dogajanje v tem
znanem zdraviliškem in turističnem mestu.
18 MILIJONOV
POTNIKOV
DOBRO DELO CELJSKEGA IZLETNIKA —
POMEMBEN KORAK V MEDSEBOJNEM
SODELOVANJU
Izletnik kot glavni nosilec turističnega dogajanja na
našem območju je lansko poslovanje zaključil z lepimi
rezultati. Čeprav končni še niso znam, dajejo že deset-
mesečni sluti'ti, da gre za močna prizadevanja na širokem
polju njihovega dela.
V desetih mesecih lani je podjetje uistvarilo več kot
5 milijard starih dinarjev celotnega dohodka ali za skoraj
celo milijardo več kot v istem razdobju 1971. leta. V tem
razdobju so dosegih 821 milijonov starih dinarjev ostanka
dohodka m amortizacije, kar je sfpet za okoli 20 odstotkov
več kot v letu dni prej.
Uspehi so vredni toliko večje pozornosti predvsem
zaradi tega, ker se je kolektiv srečeval z mnogimi prob-
lemi in številnima podražitvami retprodukcijskega mate-
riala, s povečanjem zavarovalnih premij, s slabo letno
turistično sezono itd. Ustvarjena sredistva za reprodukcijo
je podjetje p>orabilo za odplačevanje dolgov in za nabavo
novih osnovnih sredstev, predvsem opreme. V desetih me-
secih so plačali 560 miKjonov starih dinarjev dolga in
porabili okoli 260 milijonov za nabavo osnovnih sredstev.
Sicer pa je znašala skupna vrednost nabavljenih osnovnih
sredstev 1,3 milijarde starih dinarjev. Tako so med dru-
gim nabavili 34 novih avtobusov!
Kolektiv Izletnika pa je tudi sicer šel v korak s časom
Ln s težnjami po uveljavitvi najrazličnejših oblik povezo-
vanja z drugimi podjetji. Na tej osnovi se je pridružil
večini avtoturističnih podjetji v Sloveniji ter podpisal spo-
razum o sodelovanju. Tako so v okviru sporazuma usta-
novili več odborov iz posameznih dejavnosti podjetja, ki
bodo skušali ugotoviti, kje in kako racionalizirati po-
slovanje.
Razveseljiv je podatek, da se udeležba Izletnika v slo-
venskem avtobusnem prometu nenehno veča. V deseitdh
mesecih lani je 138 vozil prevozilo skupaj 9,069.799 km
(za 18 odstotkov več kot v istem razdobju 1971. leta) ter
prepeljalo 17,831.000 potnikov aH za 14,3 odstotka več.
Prometna služba bo v okviru slovenskega six)razuma
v prihodnje svoje delo močno racionailizirala, hkraiti s tem
pa stojijo pred vprašanjem obnove tehničnih delavnic.
Na dosedanjih prostorih ne pride v poštev nobena raz-
širitev delavnic, zato čakajo kolektiv težke naloge pri
iskanju novih rešitev in nove lokacije.
Gostinski sektor je lani na splošno zaibeležil slabše
rezultate kot leto dni prej. Pri enakem številu ležišč (232
postelj) je imel zia okoli 10 odstotkov manj nočitev kot
1971. leta. število gostov pa je bilo kar za 25 odstotkov
manjše kot leto dni prej. Zlasti velik padec v številu no-
čitev so imeli na Golteh, zato pa je hotel Celeia dobro
posloval. Tu je tudi iskati vzrok odločitve za obnovo ho-
tela in za ureditev nekaterih drugih prenočitvenih zmog-
ljivosti na CSolteh in pri Celjski koči.
Podobno kot gostinski sektor je silaba sezona prizadela
še turističnega Sicer pa je problem te dejavnosti tudi
v strokovnih kadrih.
In konec? Navzlic težavam, ki so j^ih spremljale, bo
zaključna bilanca zadovoljiva in polna optimizma! MB
VSAJ TRIJE PLESI
Kot kažejo dosedanji ш vsekakor nepopolni p(.>datki,
bomo imeli v letošnji zimski sezoni v Ctelju vsaj tri dru-
žabne prireditve, tri plese. Morda se bo med organizatorje
vključil še kdo, toda za takšno napoved je le majhna
verjetnost.
Skromno sezono družabnih prireditev bo začelo društvo
inženirjev m tehnikov, ki bo imelo v soboto, 10. februarja
svoj štirinajsti ples. Igral bo ansambel Mojmira Šepeta,
pela pa Majda Sepe. Torej -- vse v družinskem krogu.
Naslednji bo maturantski ples, in sicer 24. februarja,
teden dni prožneje, 3. marca, pa bo tradicionalna valčkov
večer, ki ga prirejata oleipševalno in turistično ter celjsko
zdravniško društvo.
8. stran
NOVI TEDNIK
11. Januar 1973 — St. 1
Srečanje s Stanetom Petrovičem
Slikanje je potreba
Natanko tako mi je dejal Stane Petrovič, slikar-amater, ki se ga spomi-
njam še iz šolskih klopi, ko je vedno prednjačil v razredu pri risanju. Zato
mu verjamem in vem, da resnično ni nikoli vzdržal dolgo, da ne bi vzel
v roke svinčnik ali pero in risal. Zdaj, po desetih letih se je predstavil s
svojimi deli v mozirskem gostišču Turist In prijetno presenetil.
Bil je vedno tih in miren
— takšno i>odobo je ohranil
tiHü danes. Mati ga je povila
v Drešinji vasi pred šestin-
dvajsetimi leti, a šolo je obi-
skoval v Celju. Siklonjen nad
risalnim listom, nizajoč pote-
zo za îKrtezo in tako so na-
stajali i)ejsaži, portreti, skrat-
ka, risal je vse, kar je videl
in kar ga je privlačilo.
Stane, kaj te je takrat
»gnalo« k risanju?
Ne vem natančno. Vem sa-
mo to, da je bila i>otreba in
vsak trenutek sem izkoristil,
da sem risal, saj takrat ni-
sem imel oljnatih barvic in
tudi razne dnige tehnike sli-
kanja so mi bile še neznane.
Sele pozneje v višjih razre-
dih sem delal tudi z akvare-
lom in tempero. Dobro se
spominjam, kadar sta šlastve-
čer mama in oče v kino, sem
najmaruj dve uri presedel za
mizo in risal. Pri vsajki še ta-
ko skromni risbici sem našel
svoje notranje zadoščenje.
Kam si se nameril po kon-
čani osnovni šoli?
Sel sem v Izolo, kjer sem
se učil za črkoslikarja, v šo-
lo sem pa hodil v Kranj,
kjer smo imeli teorijo. Tako
sem se po treh letih izučil za
črkoslikarja, in le nekako
ostal pri čopiču, saj denarja
za akademijo, oziroma gim-
nazijo ni bilo. Bili smo šte^
Vilna družina, oče pa je slu-
žil sam. Potem sem do odho-
da k vojakom dedal v Izoli,
Piranu ki Kopru. Ko sem sle-
kel imiformo in si ohladil
ušesa od grmenja topov i bil
je pri aortileritji), sem se vrnil
v Celje in se zaposlil pri Ob-
novi.
Kakšno delo si opravljal?
Bilo je malo čudno. Niti
enkrat nisem pogledal v čr-
koslikarsko delavnico, dve le-
ti sem bil navaden »malar«,
vlekel sem čopič ix> 2ádovih
in nosil kante.
In potem?
Šel sem k Mencu, kjer zdaj
delam v propagandno tehnič-
nem oddelku že šttiri leta in
sem izredno zadovoljen.
Zakaj si zadovoljen?
Prvič zato, ker opravljam
svoj poklic, katerega sem se
izučil in ga z veseljem oprav-
ljam in pa tudi zaradi tega,
ker mi sedanje delo dopušča
številne kreativne možnosti.
Rad delam, to je pyosebno za-
doščenje. In če imaš svoje
delo rad, se že zjutr?' dobre
▼olje odpravljaš v službo, to
veliko pomeni. Prav tako do-
bra delovna sredina, dobri
sodelavci. To vse imam.
Verjetno ti poklic omogoča
tudi spoznavanje različnih
tehnik in sredstev za slika-
nje?
To vsekakor. Mnoge stvari
sem spoznal, za katere prej
ndsem vedel. V osnovni šoli
sem največ risal s svinčni-
kom in tušem, vojo prvo olj-
nato slitoo pa sem naredil še-
le v IzolS, ko sem se pričel
učiiti. Lahko rečem, da je bilo
takrat zame pomemibno ob-
dobje, saj sempoeineOe največ
delal z oljem in to mi je še
danes najlubša tehnika. Sem
pa v osnovni šoli tudi precej
oblikoval, največ z lesom in
glirK).
Kaj te »prižene« pred plat-
no?
Ze od nekdaj me je naj-
bolj zanimala anatomija člo-
veka. Toda vedno sem čutil
potrebo za študij anatomije,
a možnosti nisem imel. Bil
sem več ali manj prepuščen
raiznim priročnikom. Ob tem
spo22ianju se mi ponovno po-
trjuje razlika med amater-
skim in akademskim slikar-
jem. Res je t^to, kar rwsi
Ustanovljen
pevski zbor
Tik pred novim letom so
v Podčetrtku ustanovili kul-
turno imietniško društvo Vla-
dimir Nazor. V sklopu tega
društva deluje tudi pevski
zbor. Največ zaslug za usta^
novitev tega zbora imata Vik-
tor Valant in Andrej Golež.
Zbor bo vodil pedagog iz šo-
le Podčetrtek, tovariš profe-
sor Plohi.
Novoustanovljeni zbor je
mešani zbor, pevci pa 50
predvsem iz Podčetrtka in
okolice. Vsekakor je bil tak-
šen zbor zelo potreben, saj že
vrsto let šmarsko območje ni
imelo nobenega zbora, vsaj
takšnega ne, ki bi se lahko
p>ohvalil s kakšnimi večjimi
uspehi, čeprav je to območje
znano po dobrih pevcih. Z
novoustanovljenim pevskim
zborom v Podčetrtku upamo,
da se bo nekdanja pevska
tradicija v Obsotelju nada-
ljevala.
-mst-
človek v sebi tisto prvo in
najbolj bistveno, a študij, si-
stematično delo, pa le člove-
ka usmerja, odpira mu širša
obzorja pri koriščenju metod
pri samem delu. Tu je po
mojem največja razlika. Vse
ostalo mora človek vsebovati
sam, drugače mu nobena
akademija ali kakršnakoli
druga šola ne more poma-
gati.
Da bi bil dober?
Tudi. Da bi bil iskren pri
delu, predvsem to. če ima
nekdo talent, ga je treba raz-
vijati. Včasih je tudi lastno,
23golj pa-aktično delo jja-emalo,
študij je pMDtreben!
Kaj je zate talent?
Pa to je tisto, kar človek
ima. Spretnost, da nariše pti-
co ali karkoli bolje od dru-
gih. To že ljudje potem reče-
jo, glej ga, ta pa ima talent.
To se takoj vidi.
Misliš potem, da bi bil
boljši slikar, če bi imel aka-
demijo?
... (govori z nasmehom)
... Verjetno ...
Kaj pa vidiš v anatomiji
človeka?
Vidim določen odnos. Telo
je nekaj tako specifičnega, da
enostavno ne morem mimo
njega. Vse je v nekem odno-
su. Telo do prostora, prostor
do telesa, pa samo telo je
vsklaijeno.
Misliš — lepo?
Ni nujno. Vsak ima svojo
podobo. Skuipek i)Oteiz, mišic,
gibanja, čutiš delovanje orga-
nizma, obraz se spreminja.
Včasih človek že kar verja-
me, da je zunanja podoba
tudi odraz notranje.
Pa ni?
2al, včasih ne in na srečo,
včasih — da!
Sicer pa slikaš tudi pokra-
jine, tihožitja...
Ja, največ ob Savinji. Vse
sem že prehodil. Iskal sem
motive, ki so me privlačUi.
Vse tonske probleme sem re-
ševal sam, kuituro barve, per-
spektivo, vse mi je važno.
№ slikanju veljajo preneka-
tere zakonitosti. In tako naj-
laže delam tisto, kar vi-
dim.
A na to se najbolj zaneseš?
Si poskusil tudi kako dru-
gače spregovoriti z barvami,
s slikanjem?
Misliš abstrakcijo? Kubi-
zem in druge »izme«?
Ja!
Sem, vidiš, pa je tukaj naj-
večji problem in spet sva pri
akademcih. Tega me je naj-
bolj strah. Rekel sem ti že,
da zdaj delam tisto, kar vi-
dim, delam pa sicer s svoji-
mi barvami in svojim odno-
som, a sem klasičen. Sodob-
nejše oblike me pa begajo.
Ne шат najti začetka. Ne
moreš kar tako nekaj nama-
lati in reči, da je to slika.
Tukaj vidim prednost aka-
demskih slikarjev, ker ti s
sistematičnim delo pridejo do
nekih razvojnih smernic. Mi.
slim, da je za dobro abstrak-
cijo potreben korenit študij
vseh zakonitosti, ki vladajo
v upodabljajoči umetnosti.
Do sedaj se še nisem čutil
sposobnega za ta korak.
Je vseeno, s kakšno tehniko
delaš posamezne motive?
Je.^ Glede na temo lahko
materiale spreminjaš. Tudi z
oljem lahko narediš sliko, ki
je videti kot akvarel.
Kaj ti pomeni razstava?
Več tvom'k'w je pri občut-
kih, ko je razstava pred Ijud-
mi. Najvažnejše je seveda no-
tranje zadoščanje vsakega
umetnika. Tudi afirmacija, je
pa razstava slikarja v kraju
tudi lep kulturni dogodek za
same občane. Pa kritika! Ta
mi veliko pKMneni, saj sku-
šam na njeni osnovi poprav.
Ijati svoje napake in spoznal
sem, da sem tako vedno prav
naredil.
če bi imel možnost, bi šel
na akademijo?
Bi. Rad bi spoznal čimveč
teorije pa ssgodovine in sploh
čimveč vsega, kar bi skušal
uporabiti v prid mojemu na-
daljnjemu slikanju. Saj pra-
vim, študij je potreben. Po-
tem bi bil tudi pogumnejši
pri iskanju novih izraznih
oblik, ne samo tehnik.
Torej čutiš željo po drugač-
nem slikanju — kot dosedaj?
Jo. Poglej Jaikija. Nima
akademije, a je vseeno veli-
ko naredil?
Zakaj?
Dal je slikarstvu svoj pe-
čat, tudi med naivce ga ne
moreš dati. Meni je všeč. Za-
to pa imam do naivcev tndi-
ferenten odnos. Zamesoz^olj
kronisti, mestoma že kar
obrtniki svojih izxielkov. Pa
še modnii so postali. Sicer pa
to je samo del njihove kriv-
de, ostalo so naredili ljudje,
mentaliteta.
Obiskuješ tečaj v celjskem
Likovnem salonu?
Ne.^ A bi ga rad. Se bom
šel morda vpisat.
DRAGO MEDVED
Stane Jarm
v likovnem
salonu
V torek so se tudi v
celjskem Likovnem salo-
nu prvič v letošnjem letu
odprla vrata. Ob 17. uri
je bila neformalna otvo-
ritev razstave plastik slo-
venskega akademskega ki-
parja Staneta Jarma, ki
je pripravil za omenjeno
razstavo okoli trideset
plastik iz lesa.
Sicer pa Stane Jarm ni
neznan celjski likovni pu-
bliki in je bil tudi tokrat
toplo sprejet. Njegova de-
la, ki nosijo izrazit pečat
intimnosti in svojskega
sveta, dajejo razstavljena
v likovnem salonu zaklju-
čeno celoto.
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo v peteic, 12. ja-
nuarja odprlo v okviru svojega rednega abonmajskega re-
pertoarja novi ODER HERBERT A GRX5NA, posvečen spo.
minu velikega slovenskega iskalca novih smeri gledališke-
ga izraza. Herbert Grün se je smrtno ponesrečil 1961 leta
v Levcu, leto did potem ko je zapustil celjsko gledališče,
ki ga je dramaturško vodil štiri sezone. Prevzel je ured,
nišivo kulturne rubrike Naših razgledov. S LG Celje se
želi oddolžiti njegovemu spominu г novim odrom, ki je
pravzaprav nadaljevanje pred leti ukinjenega Malega odra.
Na novem odru Herberta Grüna (vse predstave so miš.
I jene vendarle na velikem odru) bomo uprizarjali pred.
vsem tista slovenska dela, ki na kakršenkoli način omo.
gočajo novo, sodobno gledališko govorico, ki v svojih izra.
znih možnostih ne bi bila uklenjena v spone tradicional,
nega meščanskega gledališča. Takšen letošnji tekst so
ZVONOVI Smiljana Rozmana (napisal jih je 1966. leta),
ki bodo doživeli svojo prvo odrsko afirmacijo v režiji Du-
šana Mlakarja. Téma ZVONOV — če smemo tako reči, ker
se uvrizoritev izmika vsakršni tematizaciji in fabuliranju
v smislu cenene aktualnosti — je obče človeška m raz,
ložljiva z groteskim pojavom, ko premnogokrat vsiljuje,
mo drug drugemu svojo pamet in mišljenje kot edino zve.
ličavno vrednost. Interpreti petkove krstne uprizoritve so
Jana Smidova, Jadranka Tomažičeva, Branko Gruden, San.
di Krošl, Bogomir Veras in Stefan Volf. Scenski prostor
sta oblikovala Dušan Mlakar in Melita Vovkova, ki je iz.
brala tudi kostume. ZVONOVI so uprizorjeni kot enode.
janka (trajanje poldrugo uro), kar v celoti ustreza nače.
lom totalne igravčeve igre. Novi oder našega eksperivien.
talnega iskanja naj bi bil tudi za naprej odprt predvsem
slovenskim tekstom, saj le tako bo naš delež k sodobnemu
gledališču popoln in zunaj vsakršnih nesporazumov.
J. Z.
IV. abonmajski koncert
četrti abonmajski koncert v letošnji koncertni sezoni
oziroma prvi v letošnjem letu bo na sporedu prihodnjo
sredo, 17. januarja 1973 v dvorani Narodnega doma. Tokrat
bo koncertiral odličen pihalni kvintet RTV Ljubljana v se-
stavi: Jože Pogačnik — flavta. Franjo Bregar — oboa,
Alojz Zupan — klarinet, Jože Banič — fagot in Jože Falout
— rog. Že imena teh znanih slovenskih glasbenikov, ki
sestavljajo ansambel, povedo, da gre za kvalitetno in ne
nazaidnje tudi zanimivo glasbeno skuipino.
Program koncerta Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana
obsega dela iz dobe baroka, preko klasike in romantike
do modemostov, med katerimi ima v njihovem reperto-
arju svoje mesto tudi slovenska glasbena literatura. Kot
je v Celju že obièaj, bo tudi ta ansambel pred večernim
koncertom dvakrat nastopil v okviru šolskega koncertnega
abonmaja s komentiranima koncertoma.	EG
Razstava v Pivnici
v torek zvečer se je z ot-
voritvijo razstave likovnih
del Ajda F. Slane pričela
likovna sezona v novem le-
tu tudi v Rogaški Slatini.
Delavska univerza in Kultur-
na skupnost v Šmarju pri
Jelšah sta pripraviti prvo le-
tošnjo razstavo v novi piv-
nici Zdravilišča. Ob otvori-
tvi, ki je bila ob 19. uri so
sodelovali tudi slovenski knji-
ževniki z literarnim večerom.
Tako nam je omenjena pri-
reditev ponovno potrdila, da
se nam v letošnjem letu obe-
ta v Rogaški Slatini vrsta
kvalitetnih kulturnih priredi-
tev v organizaciji omenjenih
dveh prizadevnih in neutrud-
nih prirediteljev.
Prva repriza
Jutri, v petek, 12. t. m.
ob 19.30 bo v veliki dvorani
Narodnega doma prva repri-
za celovečernega koncerta,
ki ga je imel komorni mo-
ški zbor p>od vodstvom Ego-
na Kune j a na začetku decem-
bra preteklega leta.
2e tedaj so namreč ugo-
tovili, da bi en koncert ne
mogel sprejeti vseh ljubite-
ljev lepega petja pa tudi zbo-
ra. Zato so se odločili za
ponovitev celotnega sporeda.
KULTURNA SKUPNOST CELJE
objavlja
POZIV
vsem celjskim kulturnim ustanovam, društvom,
kulturnim delavcem in avtorjem, da prijavijo av-
torje in njihova dela za nagrajevanje na podlagi
pravilnika o pospeševanju individualnega umetni-
škega ustvarjanja in znanstvenega dela.
V ix>štev pridejo vse zvrsti književnih del, prevo-
dov, oblikovanja, likovnih umetnin, oblikovalskih
dosežkov, glasbenih del, filmskih in znanstvenih
del s i>odročja humanističnih ved, ki so bila ob-
javljena, izvajana, uprizorjena ali razstavljena od
kulturnih ustanov s strokovno vodeno program-
sko politiko v letu 1972. Avtorji tudi lahko zapro-
sijo pomoč za uresničitev projektov, ki terjajo
večja sredstva in traja njihova realizacija dalj ča-
sa.
Kandidirajo lahko samo avtorji, ki stalno prebi-
vajo na območju občine Celje.
Prijave pošljite Kulturni skupnosti Celje, Muzejski
trg l/III najkasneje do 15. januarja 1973.
ftt. 1 — ll.lanuaf 1973
NOVI TEDNIK
stran t
Josip Klemene ■ Vera Kolšek - Peter Petru:
Ravno te dni mineva 21
let od odkritja prvih re-
liefov in napisov antične-
ga grobišča v Šempetru.
Srečno nakijuóje nam je
odgmilo plasti zemlje in
gramoza, ki so prekrivali
elemente grobnih kapelic.
Visoka snežna odeja je za
kratek čas preprečila na-
daljnje odkrivanje. V tem
času je tudi dozorelo spo-
znanje, da edino SAZU v
Ljubljani lahko podvzame
širokopotezno izkopavanje,
ki je bilo na vidiku.
Kasnejši dogodki so po-
kazali, da je bila odloči-
tev popolnoma na mestu.
Prof. J. Klemene, ki je
vodil izkopavanja je pri-
tegml k sodelovanju ^
kustosa Mestnega muzeja
v CeljU in skoraj vse slu-
šatelje Arheološkega se-
minarja. Med temi sta bi-
la tudi V. Kolšek in P.
Petru, ki sta se izkazala
za vredna naslednika svo-
jega učitelja. Po profesor-
jevi smrti sta se lotila
dokaj zahtevnega dela —
dokončati, kar je kruta
smrt neusmiljeno prekini-
la.
Tako je pred kratkim
izšla v seriji »Katalogi in
monografije«, ki jo izda-
ja Narodni muzej v Ljub-
Ijani, pod zaporedno šte-
vilko 9 težko pričakova-
na knjiga ANTIČNE GRO-
BNICE V ŠEMPETRU.
Knjiga vsebuje poleg
kratkega uvoda naslednja
poglavja: Arheološka to-
pografija šemi>etra in nje-
gove okolice, v kälterem
V. Kolškova seznani bral-
ca z arheološkimi najd-
bami v bližnji okolici. Za
lažjo predstavo je prilo-
žen tudi zemljevid arheo-
loških najdišč spodnje
Savinjske doline.
V	naslednjem poglavju:
»Izkopavanja in poglavit-
ni izsledki« P. Petru opi-
še kdaj je bilo najdišče
odkrito, kdo je kopal in
kako so izkopavanja po-
tekala. V glavnih obrisih
poda tudi valorizacijo
šempetrskih grobnic, ki
jo je opravila posebna ko-
misija.
V	ik)gliavju: »Dokumen-
tacija rekonstrukcije«
nam V. Kolškova od grob-
nice do grobnice razloži
vse glavne elemente grob-
nic, vlc^o različnih vdol-
bin pri posameznih blo-
kih. Ločimo namreč tri
vrste vdolbin: 1. za divi-
ganje kamnov, 2. za ver-
tkalno vezavo in 3. za
horizontalno vezavo.
V poglavju: »Spomeni-
škovaiistvena izhodišča ob-
nove šempetrskih spome-
nikov P. Petru uteanelji
rekonstrukcijo grobnic. Za
rekonstrukcijo govori o-
hranjenost elementov gro-
bnic, Razen tega pa ne
smemo pozabiti, da je bi-
la grobnica že ob prvi po-
stavitvi, kakor tudi danes
smiselna in efektna samo
kot celota.
Sledi katalc^, kjer so
vsi 604 kosi opisani in so
podane njihove glavne ka-
rakteristike.
Slovenskemu tekstu sle-
di, podobno kot pri dru-
gih tovrstnih publikacijah,
ki so namenjene medna-
rodni arheološki javnosti,
tudi nemški prevod.
Katalog zaključujejo ris-
be vseh odkritih kosov, šte-
vilne fotografije, ki dopol-
njujejo knjigo so delo fo-
tografa V.Berka.
Prav je, da poudarimo,
da so izdajo t^a dela fi-
nančno omogočali: Režij-
ski odbor za iz^adnjo
antičnega parka Šempeter,
Kulturna skupnast Celje
in Sklad SRS za pospeše-
vanje založništva.
Zdi se mi potrebno, da
se avtorjem knjige na
koncu tega kratkega in
skromnega p>oročdla zahva-
Lmo, za veliko dedo, ki je
z izdajo te knjige oprav-
ljeno. Sedaj ko je izred-
no bogato gradivo z gro-
bišča v SemiE>etru zbrano
na enem mestu, nam bo
veliko laže doumeti blago,
stanje in bogastvo prebi-
valstva Oeleie od 1. do 3.
stol. n. št.
BOLTA
Grozd letošnjih novoktnikov
Je pač tako na tem našem |
svetu, da mora nekdo pribr-
cati in pri j okati na svet prvi
v letu, nekdo pa zadnji. Ker
me je zanimalo, kateri pored
než bo svoji mamici in očku
motil mirni počitek že v pr-
vih dneh novega leta, sem se
napotila na porodniški od-
delek celjske bolnice. Tam so
mi povedali, da je to bila
pravzaprav porednica, mala
Veronika, ki se je rodila de-
set minut pred eno v novem
letu srečni mamici Matildi
Tmovšek. Pa na očka Jerne-
ja tudi ne smemo pozabiti.
Mamica je uslužbenka Tovar-
ne volnenih odej v Šk-jfji va-
si, družina pa stanuje v Za-
drobrovi 93. Gotovo je bila
Veronika za Trnovškove naj
lepše novoletno darilo Zdaj
imajo doma parček, saj je
štiriletni bratec že котај ča
kal, da vidi spet svojo mami-
co in sestrico.
»Torej,« bo zdaj kdo pnpo-
nmil »novo leto smo pričeli
s punčkami. Saj ni čudno, če
pa hočejo žensKe imeti vedno
prvo in zadnjo besedo.« TI
sto o prvi besedi bo že drža
lo, o zadnji pa ne, saj sta za
malo Veroniko kmalu prijo-
kala na svet tudi dva zdrava
korenjaka, ki sta se rodila
mamicama Hlupič Mariji ш
Berglez Berti. Prvi se je ro-
dil dve minuti čez eno, drugi
pa dvanajst minut čez peto
uro prvega dne v novem le
tu. Prve tri mamice in novo-
rojenčki, ki so letos najbolj
pohiteli s prihodom na svet,
so prejeli tudi lepe nagrade.
Tmovškova je dobila od Lju-
bljanske banke — podružni-
ce Celje 500 dm, trgovsko
podjetje Moda Celje — po-
slovalnica Baby pa ji je po-
darila večji paket otroške op-
reme. Drugima dvema mami-
cama je uprava bolnice po-
klonila kompleta za novoro-
jenčka.
Ko sem povprašala, kateri
srežnež se je rodil zadnji v
lanskem letu, me je razprava
o prvih m zadnjih oesedah
kar minila, in jo bom raje
prepustila drugim. Zadnja v
lanskem letu je bila spet de-
klica, ki jo je povila mami-
ca Marija Leban. Naj bo ka-
korkoli že, za vsako mamico
m očka ni tako pomembno,
kdaj bo njihov otrok pri jo-
kal na svet, ali bo prvi ali
zadnji, važno je, da je zdrav
m krepak, da bo lahko klju-
boval vsem zgodam in nezgo-
dam, ki ga v življenju še ča-
kajo.
Tudi zdravniško in drugo
osebje, ki je novo leto doča-
kalo v porodni sobi ob sreč-
nih mamicah in njihovih no-
vorojenčkih, jim je prav go-
tovo zaželelo isto Tudi mi se
pridružujemo številnim če-
stitkam in želimo zdravja in
sreče v novem in prihodnjih
letih vsem novim malim dr-
žavljanom in njihovim star-
šem.
D. POS
^rccui, mamica MatUda Trnovšeii z malo Veroniko, ki je prva v letošnjem letu prijokala
svet.	Foto: J. Krašovec
Ce//e
Po sklepu zadnje seje čla-
nov obeh zborov celjske ob-
činske skupščine bo odslej
tudi v celjski občini veljalo
pravilo, da naj bo osrednja
prireditev v počistitev občin-
skega praznika 20. julija v
spomin na ustanovitev Prve
celjske čete, vsako leto v
drugem kraju.
Odločitev una globlji na-
men kot Pa samo željo, da se
slavnosti ob občinskem praz-
niku selijo vsako leto iz kra-
ja v kraj. V njej je pred-
vsem iskati težnjo, da naj
praznik prinese določene ko-
risti, četudi samo komunal-
nega značaja, kraju, ki spre-
jema organizacijo proslave.
Zato bo občinska skupščina
po vsej verjetnosti že v pro-
računu namenila določena
sredstva za reševanje takšnih
in drugačnih komunalnih
problemov nekega kraja. Ce
p« k temu dodamo še inicia-
tivo občanov krajevne skup-
nosti, bodo z združenimi
močmi prav gotovo rešili
vsaj nekatere probleme. Ta-
ko se praznik povezuje z de-
lovno ustvarjalnostjo.
Letošnja proslava v poča-
stitev praznika celjske obči-
ne bo v šmartnem v Rožni
dolini. Odločitev ni naključ-
na. Tu so namreč v utrjeva>
nju krajevne samouprave na-
pravili toliko, da so lani do-
bili celo najvišje zvezno pri-
znanje. Vrh tega je v gradnji
cesta, ki bo z asfaltno pre-
vleko povezala Celje s Šmart-
nim. Lani so v kraju končali
dela pri urejevanju prosvet-
nega doma. In končno je no-
vo jezero dalo kraju in okoU-
ci nov utrip in drugačne per-
spektive.
Letos je torej na vrsti
Šmartno v Rožni dolini. Na-
slednji kraji bodo določeni
po izidu posebnega razpisa.
' M. B.
Šentjur
Občinska skupščina Šent-
jur je sprejela osnovne odlo-
ke s področja stanovanjske
izgradnje. Skupščina je ime-
novala iniciativm odbor za
ustanovitev samoupravne sta-
novanjske skupnosti Dokler
ta skupnost ne bo ustanovlje-
na, b^a pa naj bi nosilec in
organizator vseh akcij na tem
področju, le skupščina spre-
jela ustrezne odloke Ze v
mesecu septembru je bil spre
)et odlok o ustanovitvi soü-
darnostnega stanovanjskega
sklada. Ta bo imel upravm
odbor, ki bo štel 15 članov.
Ч članov izvolijo organizacije,
ki skladu zagotavljajo sred-
stva, po enega člana pa ob-
činska skupščina, občinski
sindikalni SV31 občinska kon
^erenca SZDL, občinske zdru-
ženu borcem NOV društvo
apokoiencev eden pa je prea
-;tavnik zatx)Slenih pr zaseb-
nih delodaji'cih Upravni od
bor -«nlicìaniostnega stano-
vanjskega sklada se bo na
prvo seje predvidoma sestal
1- <onca januarja.
Ker vse aeiovne organizaci-
je pristojni službi mso dosta-
vile- svojih srednjeročnih pro-
gramov razreševanja stano-
vanjskih vprašanj, občinska
skupščina na zadnji seji ni
sprejela sredrijeročnega pro-
grama razvoja stanovanjske-
ga gospodarstva, ampak ga bo
sprejela predvidoma v mese-
cu marcu 1973. Pristojne
službe občinske skupščine so
delovnim organizacijam pred-
ložile predlog samoupravne
ga sporazuma o izločanju
sredstev za stanovanjsko iz
gradnjo. Sporazum bo pred-
vidoma piodpisan do konca ja-
nuarja Iz predloga je raz-
vidno, da naj bi stopnja pn
spevka za stanovanjsko iz-
gradnjo znašala 6 odstotkov
od bruto osebnih dohodkov.
Od tega naj bi delovne tn
druge organizacije 30 odstot-
Kov odvajale v solidarnostni
stanovanjski sklad za družbe
no pomoč, 20 odstotkov sred
stev pa naj bi združevale v
banki za dobo 25 let po 2-od-
stotm obrestni meri. Ta sred-
stva naj bi se uporabljala za
smotrno stanovanjsko izgrad-
njo. £>odati moramo da je
pomanjkanje stanovanj v ob-
čini zelo pereče, saj primanj-
kuje po oceni okoli 200 sta-
novanj, česar p>a v nasled-
njem obdobju ne bo možno
nadoknaditi.
Vzporedno s predpisi s po-
dročja stanovanjske izgradnje
je bil na zadnj' seji sprejet
tudi odlok o komunalnem pri-
spevku v občini Šentjur. S
rem cdloKcm je določeno, da
so graditelji dolžm plačati ko-
munalni prispevek v višini de-
janskih str-jško\ komunalne
ur.-iditve Skup^č-m? je na zad-
nji seji sprejela tudi odloke
s področja urbamzma, pred-
vsem glede zapore gradnje v
kompleksih, za Katere še ni-
so zdelam zazidaln' načrti V
zvez; s lem je bil sprejet
sklep da morajo v prvi po-
lovici lota \9r¿ izdelati zazi-
dalne načrte za stanovanjsko
cono III v Šentjurju, nada-
lje zazidalni načrt za naselja
Nova vas—Crnolica m Gori-
ca pn Slivnici ter predvide-
ti izdelavo zazidalnega načrta
za del naselja Hruševec.
10. stran
NOVI TEDNIK
11. Januar 1973 — St. 1
Vrtiljak
dogodkov
ŠENTJUR
Rast proizvodnje
v šentjurski občim bo v naslednjem obdobju najpomembnejša
osnova skladne rasti gospodarstva industrijska proizvodnja. Na pod.
lagd 8edaa.|ii) proizvodnih potencialov bo mogoče z Intenzivnimi kon-
strukcijami, modernizacijami ter razvijanjem novih kapacitet pove-
čati v na-slednjem petletnem obdobju industrijsko proizvodnjo za 19
odstotkov povprečno na leto. Odločilni pogo,, za večjo rast proizvodnje
je večji izvoz, predvsem proizvodov lesne industrije in lahke obutve,
medtem ko bo kovinska industrija tudi v bodoče večji del svoje
proizvodnje plasirala na domači trg. Izvoz industrijskih proizvodov
je mogoče povečati za 13 odstotkov povprečno na leto, kar pa je
sorazmerno malo v primerjavi z letno stopnjo rasti proizvodnje. Po-
večanje izvoza bo zahtevalo še nadaljnje naptore delovnih organizacij
za povečanje storilnosti, hitreješe reagiranje na spremembe na tujem
tržišču ter organizacijo proizvodnje za izvoz na trajnejši osnovi.
Razviti bodo morali širše sodelovanje s tujmi partnerji na osnovi
skupnih vlaganj, za kar so že dani pogoji zlasti pri tovarni lahke
obutve »TC)IX)«.	D. POS
MOZIRJE
Svečana akademija
Pred dnevi je bila v kulturnem domu v nabito polni dvorani
telovadna akademija Partizana Mozirje v počastitev dneva JLA in
90-letnice ustanovitve prvega telovadnega društva. Moški zbor iz
Smihela in Mozirja je z izbranim programom popestril slavnostno
razpoloženje. Zgodovinski oris 90 let telesne kulture v Mozirju je
podal zvesti telesnovzgojni delavec Vlado Miklavc, predsednik Par-
tizana Mozirje Boro Blagojevič pa je najprizadnevnejšim organiza-
cijam in posameznikom razdelil spominske plakete. Plakete so pre-
jeli: Partizan Slovenije, ZTKS, Gimnast.čna zveza Slovenije, ObZTK
Mozirje, TVD Partizan Celje-Gaberje, gasilsko društvo Mozirje, ŠSD
Mozirje, GLIN Nazarje ter posamezniki .^ubreht .st., Blažič, Angela
Brltovšek, Vida Einfalt, Kampjut st., Terezija Kokošmc, Mauser,
Panika Mutec, Erna Pevnik, Drago Predan in Lea ter brata Ivo
In Franjo Vajd. Na posebnem sprejemu v domu Partizana pa je
Boro Blagojevič podelil plakete še 50 tim zaslužnim predvojnim in
povojnim telesnovzgojiiim delavcem iz Mozirja in drugih krajev
Slovenije.
Zoran Naprudnik je v imenu ZTKS podelil ob 30-letnici usta-
novitve OF republiška priznanja najbolj prizadevnim telesnovzgoj-
nim mozirskim delavcem, med katerimi so bili Pavla Trogar, Pavla
Karče, Vlado Miklavc in Boro Blagojevič. Čestitkam ob tem viso-
kem jubileju telesne kulture v Mozirju sta se z besedami priznanja
in darili pridružila še sekretar Partizana Slovenije Mile Ogrin in
pred-sednik Partizana Celje-Gaberje Pavle Božič. Ob tem prazniku
je dopoldne obiskal Mozirje tudi naš največji slovenski športnik
vseh časov Miro Cerar, ki je pionirjem ŠSD pripovedoval o svojih
bogatih spominih na športno nastopanje ва evropskih in svetovnih
prvenstvih in olimpijskih igrah.
V telovadnem delu programa smo ponovno začutili, da v Mo-
zirju kvalitetno delajo na področju splošne telesne vzgoje. Marljiva
vaditeljica PAVLA TROGAR je pripravila kar štiri akademijske se-
stave, ki so jih izvajale cicibanke, pionirke in mladinke z žogami,
obroči, z rutami in raznoterostmi. Л'8е so bile izvedene izredno
skladno s polno smisla za lepoto gibanja in ritmiko. Posebnega
priznanja pa so bili deležni tudi izbrani telovadci in telovadkinje
iz Ljubljane — republiška moška gimnastična vrsta z olimpijcema
Vratičem in Kersničem na čelu in telovadke iz Zelene jame z držav-
nimi prvakinjami iz vrst pionirk, mladink ter članico državne re-
prezentance Težakovo. Izvedbe na konju z ročaji, na bradlji, na
visoki gredi in v talni telovadbi vseh nastopajočih so sprožile val
navdušenja. Lep telovadni večer so Mozirjani zapuščali zadovoljni
v prepričanju, da v njihovi sredini telovadno življenje ohranja svojo
90-letno tradici.io, ki ga je nov rod še popestril ¡n obogatil z novo
vsebino in obliko.
Kako lepo in koristno bi bilo, če bi zgledu Mozirjanov sledili
tudi v drugih krajih in mestih širše celjske in slovenske regije!
CELJE
Darilo zlatarne
Kolektiv Zlatarne v Celju je otrokom v Osnovni šoli na Vin-
skem vrhu pri Slivnici pred letošnjim novim letom podaril 3.000
Ndin, za katere so kupili šolske pripomočke in darila.
Prav tako je pred časom občinska organizacija RK v Celju
otrokom na Isti šoli podarila več oblačil.
To je bilo za otroke in njihove uč te je v osnovni šoli na Vin-
(tkem vrhu najlepše darilo ob letošnjem novem letu, za kar so
obema darovalcema izredno hvaležni.	T. \ RABL
FRANKOLOVO
Urediti parkirišče
Borci iz Slovenskih Konjic so predlagali, da bi uredili v bli-
žini grobišč na Stranicah pri Frankolovem parkirni prostor. Ta
grobišča leže tik ob glavni cesti Maribor—Celje in so preko vsega
leta precej obiskana, ni pa prostora za parkiranje vozil.
Pobudo za ureditev parkirnega prostora so podprli na zadnji
«eji tudi borci celjske občine in bodo pri uresničitvi te koristne
zamisli sodelovali.
ÊiUfe
gori raste zelen bor
v celjskih kinematografih so v devetih mesecih lanskega leta
vrteli .371 filmov. Med njimi največ vesternov (92), dram (70),
kriniinalk (54), komedij (46), pustolovskih filmov (45), vojnih (29),
mladinskih (15) in drugih. Najbolj obiskani filmi so bili: V gori
ruste zelen bor (9170 gledalcev), angleški Operacija opij (915«),
ameriški Ah, ta čudoviti avto (6447), ameriški Letali.šče (5085),
danski film Rdeči rubin (4714) in ameriški Kje je pot na fronto
(4500). Po več letih je spet zmagovalec jugoslovanski film, kar je
za ustvarjalce V gori raste zelen bor nedvomno lepo priznanje.
PODČETRTEK
Samopostrežnica že dela
Ze nekajkrat smo napovedali, da bo začela delati samopostrežna
restavracija v Atomskih toplicah pri Podčetrtku. Tokrat lahko po-
vemo, da je bila samopostrežna restavracija že odprta za Novo
leto in da jo je obiskalo okoli 160 gostov, ki so bili navdu.šeni
nad njeno ureditvijo. Restavracija bo odslej odprta vsako soboto
in nedeljo pa tudi čez teden, ob sobotah pa bo v njej ples. Igrali
bodo fantje ansambla Korona iz Olja, ki je doslej v Podčetrtku
že igral. Odveč je govoriti o tem, da je bila samopostrežnica v
Podčetrtku Atomskim toplicam nujno potrebna, saj do sedaj sko-
rajda nisi mogel dobiti v zravilišču tople hrane. Samopostrežnica
je montažnega tipa in je kot vsi ostali objekti v Atomskih topli'-h
dvignjena nad nivo zaradi pogostih poplav.	4nst-
Naše šole vsepovsod
Vsak šolarček v Sloveniji najbrž ve, kje je Bistrica ob Sotii. Če že zaradi drugega ne, pa zaradi kmeč-
kih uporov 1572—1573. Zgodovina namreč pravi, da je ob sotočju Bistrice in Sotle, na ravnem polju
pri Bistrici ob Sotli, nekdanjem Šempetru, bil potolčen oddelek kmečke vojske. In če slučajno kcio le
ne bi verjel, da temu ni tako, mu lahko povemo, da so kmetje na tistem delu, kjer naj bi bila ta usodna
bitka, našli vozove in kosti naših prapradedov. Torej bo to povsem očitno držalo. No, druga stvar, za-
radi katere šolarčki pa tudi odrasli poznajo Bistrico ob Sotli, je ta, da je v preko sto let staro bistriško
šolo hodil v letu 1901 predsednik Tito, ki se svojega uka v starih učilnicah prav dobro spominja, saj
je leta 1948, ob enem svojih obiskov v Bistrici, mimogrede obiskal tudi šolo, zavil po škripajočih
stopnicah naravnost v razred, kjer je preživljal svoje mladostne dni ob knjigi in hudih šolnikih.
Sedaj vam je najbrž že po-
vsem jasno, čemu smo vam
pripravili tako dolg uvod o
Bistrici in njeni šoli. V da-
našnji reportaži vam bomo
spregovorili o šoli in o nje-
nem delu, mimogrede pa se
bomo še ustavili pri čem dru-
gem, kar vas bo najbrž prav
tako zanimalo.
Ko smo v lepem zimskem
dnevu prišli v Bistrico ob
Sotli, sneg je že zdavnaj po-
bralo in le še majhne krpe
so se valjale po šolskem ig-
rišču, smo čisto blizu šole za-
slišali v na zunaj povsem ne-
ugledni hiši živžav in prišlo
nam je na pamet — žoga je
ropotala ob stene in tla —,
da imajo v stavbi telovadbo.
Nismo se ne vem kako zmo-
tili, še zlasti potem ne, ko
smo odšli v stavbo, kjer nas
je sprejel mladi in prizadevni
učitelj Jože Uršič. Telovadni-
ca, nekdaj last sokolskega
društva, je bila adaptirana
pred leti in jo danes s pri-
dom uporabljajo. Z drugimi
besedami rečeno: imajo to,
kar se generaciji po letu 1945
še sanjalo ni. ^do je takrat,
na primer leta 1950, pomislil,
da so nekje velike, svetle ha-
le, kjer se otroci tudi pozimi
lahko ukvarjajo s telovadbo
pa s košarko, odbojko in po-
dobnimi stvarmi. Bistriški ot-
roci to imajo, telovadnico pa
imajo danes v šmarski obči-
ni, kamor spada tudi šola v
Bistrici ob Sotli, menda kar
več šol. Pravo pravcato raz-
košje za tiste generacije po
vojni.
V telovadnici nismo mogli
čepeti do konca ure, zato smo
se odpravili naravnost k to-
varišu ravnatelju, Jožetu Po-
ljšaku, umirjenemu tovarišu
srednjih let, ki nas |е nad-
vse prijazno sprejel. Sicer pa,
prijaznost je na bistriški šoli
povsem normalna stvar. Na
to smo naleteli, kamor koli
smo prišli, še preden smo
karkoli spregovorili, nas je
seznanila z delom RK na šoli
tovarišica, ki ta krožek vodi.
Povedala je, da so za novo
leto zbrali sredstva za obda-
ritev starejših in onemoglih
ljudi, da so jim prinesli za-
voje z darili, da so razpro-
dajah znamkice v tednu boja
proti TBC, da so zbirali sred-
stva za pomoč Vietnamcem,
da so obiskovali občane, da
so nekemu starejšemu obča-
nu invalidu brez nog kupili
obleko in še in še. Skratka,
bili so prizadevni kot mrav-
lje, pridni brez predaha. De-
lo je njihova odlika.
Ravnatelj Poljšak ni g<^vo-
ril dosti. »Poglejte si sTT^ri
raje smi,« nam je dejal in to,
kar je bilo vredno ogleda, je
povedalo dovolj. Za vse tiste,
ki imajo radi sadne sokove,
to zdravo pijačo, naj povemo,
da so jo bistriški pionirji pri-
pravili kar 150 litrov. Imajo
tudi svojo šolsko kuhinjo, tre-
ba jo je pohvaliti, za katero
učenci sami zbirajo hrano.
Vsak učenec prinese v šolo
5 kg krompirja, 1 kg fižola,
1 glavo zelja, čebulo in tako
naprej, skratka, vse, kar takš-
na kuhinja potrebuje. Najod-
daljenejši otroci, 45 jih je pa
malico dobe zastonj.
Otroci, ki se dan za dnem
valijo kot jagode s hribov
okoli Bistrice, pa se na šoli
ukvarjajo s celo vrsto krož-
kov, ki jim bistrijo duha. Om
nimo naj samo gospodarski
krožek pa literarni krožek, ki
dvakrat letno izdaja svoje
glasilo Utrinki in si dopisuje
s pisatelji рк) vsej slovenski
zemlji. Krivico bi naredili tu-
di lutkovnemu krožku, ki
marljivo pripravlja igrice in
prav tako bi bili krivični do
šolskega športnega društva,
ki je odneslo že vrsto nagrad.
Menda so bili zlasti prizadev-
ni, ti bistriški pionirji, v Ve-
seli šoli Pionirskega lista.
»Ni ga bilo tekmovanja in
ni ga bilo razpisa, na kate-
rem ne bi sodelovali naši ot-
roci,« je s ponosom posedal
ravnatelj Jože Poljšak. Pa ne
samo to: bistriški otroci so
po navadi obtičali na prvem,
drugem in če drugače ni šlo,
tam nekje na petem, šestem
mestu. Ce bi hoteli še naprej
naštevati krožke, bi prostora
zmanjkalo in prav zaradi te-
ga ne bomo tako pozitivistič-
ni in bomo raje navedli be-
sede ravnatelja:
»Na naši šoli imamo samo-
upravljanje razvito do mak-
simuma. Delovna sloga nas
vodi do uspehov in skorajda
nikoli nimam težav z niko-
mer. Smo kot ena sama dru-
žina.«
Nismo vrtali v ravnatelja,
smo pa mimogrede ugotovili,
da bi v Bistrici zelo radi ime-
li novo šolo, da je stara pre-
majhna, pretesna za vso to
obsoteljsko mladež, ki prid-
no in marljivo dela. Že res,
da so lani dobili novo, asfalt-
no igrišče, je pa tudi res, da
imajo kabinete kar na pod-
strešju in da mora človek v
ravnateljeve pisarno kar sko-
zi prostore šolske kuhinje in
da zbornice skorajda ni. De-
lijo si jo s kuharico ...
Kljub temu, da ie na šoli
še vedno dovolj otrok, ki iz-
hajajo iz slabo situiranih dru-
žin, da mnogi med njimi ho-
dijo do šole uro in pol, v
snegu pa še več, tega pri ot-
rocih ni slutiti. Cela šola ni
le izobraževalna ustanova pač
pa tudi šola za življenje in
kot je povedal tovariš ravna-
telj, so se mnogi otroci zelo
dobro znašli na svoji življe-
njski poti. »Rad bi pohvalil
cel kolektiv,« nam je dejal ob
slovesu. »Za vse uspehe, ki
smo jih dosegli, smo lahko
hvaležni le skupnemu cjelu.«
Najbrž je bila prav šola v
Bistrici ob Sotli prva, ki je
začela v občini uvajati tekmo-
vanje v Veseli šoli Pionirske-
ga lista. »Uvideli smo, da je
to pametno, da se otroci
mnogo lahko nauče, pa smo
brez pomisleka pristopili k
temu in danes nam ni žal.«
Ne samo delavnost, tudi
skromnost je odlika teh lju-
di, nam je postalo jasno, ko
smo odhajali s šole. Skrom-
nost pa rodi dobre sadove.
M. STRAŠEK
Šola v Bistrici ob Sotli je stara že preko sto let. Ni ne
vem kako dobro opremljena, a se delo v njej še kako po-
zna in najbrž se mladi Obsoteljčani niti ne ozirajo na njeno
častitljivo starost.
Malokateri kraj in šola v občini se lahko pohvalita s telo-
vadnico. šola v Bistrici ob Sotli se lahko in če povemo
še to, da je dobro urejena in da se v п.јеј pionirji ob pre-
kopicevanju dobro počutijo, je to čisto dovolj.
Mladost v Bistrici ob Sotli je pač takšna kot povsod drugod. Rada izkoristi vsako prosto
minuto, ki JO ima na razpolago in tako smo dobili učence vseh razredov pri kepunju na
lani asfaltiranem in urejenem športnem igrišču.
St. 1 — 11. januar 1973
NOVI TEDNIK
stran 11
Njihovo življenje je materinstvo
Kako lepo je na Koz-
janskem, kadar sije sonce
in se vinogradi svetijo v
žarkih kot zlato z neiz-
merno ceno, čeprav ptisti
in goli, obrani trsi sa-
mevajo in čakajo na je-
sen, na čričke in fclopot-
ce. In vendar se med vse-
mi temi tisočerimi lepo-
tami skriva topea in odpo.
vedujoč nasmeh, poln bo-
li in vklenjenega časa ti-
stega trpljeja, ki je člove-
ku sojeno, prineseno na
porjavelem pladnju let in
slučajnosti.
Tako lepo je bilo, ko
sem šel obiskat Cepinovo
Julijano, mater enajstih
otrok, od katerih so trije
umrli, ne da bi se zavedli
goljufivosti tega sveta. Vi-
nogradi tam okoli Vinodo-
la so vriskali zaradi obje-
ma toplega sonca januar-
skega dneva.
ObtičaJ sem v kuhinji
Julij aninega doma. Pri
njej je bil sin Ciril, prav-
kar se je bil vrnil iz Nem.
čije, ki je predlanskim po-
žrla njenega Jakca. Našli
so ga v vodi, mrtvega in
takšnega so ji pripeljali
in čisto mime duše bi
lahko uporabil tisti sveto-
pisemski stavek: »Mati,
glej tvoj sin.« Maten Ju-
lijam je od tistihmal za-
čelo iti vse na slabše. Bol-
na je in sama pravi: »ža-
lost zdela človeka.« To
pravi tudi zaradi tega,
ker je na tem svetu mno-
go prebila, ker so jo va-
lovi življenja metali iz če-
ri v čer, iz bolečine v bo-
lečino.
»Kako hudo je bilo ti-
sta leta med vojno, pa saj
m, da bi se človek spoani-
njal. Prišli so ustaši in
nam požgali kozolc, niše
so se usmilili, še se je na-
šla dobra duša med temi
klavci, ki je z očesom
opazila mojih šest malih.«
Kozolc so požgali, najsta-
rejša dva pa sta oddala
živino daleč vstran, da je
ne bi dobili v roke. Ustar
šev ni bilo več in voliči
so se vrnili domov. Mati
Julijana je skorajda poza-
bila na te hude stvari, ko
ji je tujina otela Jakca.
Dva njena sta še v Nem-
čiji in mati čaka, kdaj se
bosta vrnila. Doma ni lju.
di, ni pridne, delovne ro-
ke, ki bi obdelovala žem-
ljico, ki potrebuje moške
roke. Stanko, ki je doma,
in Tinko, ki je prav tako'
doma, sta bolna. Težko
delata in vsi skupaj z ma.
terjo vred delajo, kot pač
morejo. Kadar prideta
onadva iz Nemčije, takrat
je veselo in fantje tekajo
okoli hiše za kokošmi, ki
slednjič le končajo v lon-
cu ali peči.
Sedaj živi še sedem nje-
nih otrok in ko onadva
odideta v Nemčijo, osta-
ne mati Julka spet sama.
Sama s Stankom in Tin-
kom, ki težko delata. Ma-
ti upa, da bosta prišUa na.
zaj, da bo Stanku boîje
in da se bo Tinko izlizal.
Na teh bregovih vlada
samota, ljudje odhajajo,
nikogar ni, ki bi delal.
Mati pa se vendarle sme-
je. »Kako bolje je sedaj,
kot je biio včasih,« pravi
in porine predme hlebec
rumeno zapečenega kruha
in .liter iz domačih goric.
In vsa stvar se ponovi:
težko je pisati o teh lju-
deh, ki jih je življenje
krotovičilo in le malokdaj
ponudilo ščepec dobrega.
Vendar, če človek pogle-
da mater Julijano, potem
pomisli, da je odveč vsa-
ko tarnanje današnjega
človeka. To, kar smo do-
živeli, je malo v primer-
javi z njo, ki je dafla živ-
ljenje enajstim ljudem na
tej borni, kamniti in ilov.
nati zemlji.
MILEÎNKO STRAÄEK
SLOVEÍ^CA
VABI...
Pri »šanku« ene od la-
ških gostiln stoji gruča
fantov, ki Ob pivu ali
»špricerju« razpravljajo o
vseh mogočih stvareh in
dražijo natakarici
Počasi zaškripljejo vra-
ta točilnice, ko vstopi
gost nesigurnega koraka
in krvavih oči. Ziblje se
proti »šanku« in s pra-
znim pogledom išče znan-
ce.
»Hitro natoči dvakrat
po ded konjaka!« pritaje-
no naroči eden izmed
fantov. Gruča se razzi-
vi.. nestrpno čakajo,
kaj ho. Dekleti za »šan-
kom« se spogledala, jasno
jima je, za kakšen »hec«
gre in hitro sta polna dva
kozarca konjaka. Da ne
bi slučajno kakšen nepo-
klican gost kaj opazil,
skrijeta en kozarec pod
polico. »Boš en konjak?«
pozdravi prišleka dobro-
srčnež v skupini, ki vidi,
da ta komaj stoji.
Gostu se zasvetijo oči,
nekaj zamomlja in že zlije
konjak po grlu. Fantje in
dekleti za »šankom« rado-
vedno opazujejo, kaj se
bo zgodilo. Ker pa je bHo
le predolgo mimo, je de-
kle postavilo pred gosta
še dru^ kozarec.
»Kaj praviš, ga bo vr-
glo?« zašepeta sosed so-
sedu pri točilni mizi. Vsi
čakajo, kaj bo.
S tresočo roko poišče
še drug kozarec, ga poča-
si prinese k tistom in na
hitro ^ije v grlo. Pogled
mu postaja vse bolj mo-
ten in oči vse bolj krva-
ve. Dekleti za točilno mi-
zo in fantje pa čakajo na
predstavo. Bo padel ali ne
bo?
Počasi se gost obrne in
napoti proti vratom, ki
jih komaj najde. Druzbi-
ca za »šankom«, prikraj-
šana za »hec«, gleda za
gostom, ki počasi izgine
v temi. Vrata za njim
ostanejo odprta.
Ali se je kdo vprašal,
kako bo ta mož prišel do-
mov? Ali bo prišel do do-
ГГШ, ali bo kje obležal in
zmrznil?
Ali sta se dekleti za to-
čilno mizo spomnili za-
kons-kega določila, ki pra-
vi: VINJENIM GOSTOM
JE PREPOVEDANO TO-
ČITI ALKOHOLNE PIJA-
ČE!
Andrej MAVRI
Celjsko območje
^^ iif^' T B ^^ B ^^ ^ ^^ ^
Vrednost nekaterih številk
o kazalnikih razvitosti življe-
nja, bogastva in standarda
občanov v občinah celjskega
obincčla je velika in majhna.
Za številke radi rečemo, da
so najzgovornejše, še pose-
bej, če so točne. Seveda pa
nimamo razloga, da vanje ne
bi verjeli. Podatke, ki jih na-
in še nekaj besed o zdom
Po popisu prebivalstva
Je bilo v letu Ш1 na delu
^ J^jiJú 43.086 Slovencev V
Mozirje ie prišel po
en zdomec na 1,01 gospodinj-
vajmo, izposodih pa smo si
jih iz Dela, bi seveda lahko
oplemenitili z daljšim komen-
tarjem Ker pa smo to že več-
ki-at storili, vam prepuščamo,
dragi bralci, da sami ocenite
vsebino in pomen posamez
nih podatkov Edinole kolona
o številu učencev v srednjih
šolah v letu 1970/71 ш pov-
stva, v Slovenskih Konjicah
na 7,6, v Šmarju pri Jelšah
na 10, v Šentjurju eden na
11,2 gospodinjstva, v Celju
in Žalcu na 12. v Velenju na
23,7 in v Lašikem en na 14,8
sem točna, ker hodijo v celj-
ske in velenjske srednje šole
učenci iz vseh občin celjske-
ga območja. Vendarle pa je
vsaj en kazialnik zelo zanimiv
— po narodnem dohodku na
prebivalca je na zadnjem me-
stu šentjurska občina, kar
pomeni, da je najrevnejša
med vsemi sestrami na ob-
močju.
gospodinjstva. To seveda po-
meni, da ima skoraj vsaka
mozirska družina po enega
člana v tuijini. Tudi tak sta-
ti .stični podatek marsikaj
pove.
Telesna kultura
ПШен položaj
Med vsemi področji druž-
benih dejavnosti je telesna
kultura sistemsko in samou-
pravno najmanj urejena. Ta-
ko je ugotovilo 65 komimi-
stov, ki delujejo v telesno-
-kulturnih organih in organi-
zacijah v celjski občini. Ko-
mite občinske konference ZKS
Celje jih je sklical na posvet,
da na osnovi pisma tovariša
Tita, 29. seje CK ZKS in 3.
kongresa ZKJ ocenijo stanje,
položaj in vlogo telesne kul-
ture v Celju. Kritično so oce-
nili in ponovno ovrednotili
dosedanje usmeritve razvoja
telesne kulture, uresničevanje
delovnih programov ter opre-
delili naloge, ki izvirajo iz
zahteve po samoupravnem re-
ševanju odprtih vprašanj ter
prilagajanju ustavnim dopol-
nilom.
V razpravi, v kateri je ra-
zen sekretarja občinske kon-
ference 2ÎKS Staneta Seničar-
ja sodeloval tudi predsednik
ZTKS Tone Florjančič, so
ugotovili, da vrsta slabosti iz-
vira predvsem iz tega, ker
se telesna kultura ni uspela
samoupravno povezati in
vključiti v družbena dogaja-
nja. To je p>ovzročilo njeno
izolacijo in enotno delovanje
v okviru manjših skupin. Ze
sprejeti dokumenti, kakor
srednjeročni načrt, razni pra-
vilniki in dogovori se ne iz-
polnjujejo, saj niso izraz šir-
ših dogovarjanj in družbene
verifikacije.
Ugotovljen je bil napredek,
dosežen v zadnjem času.
Spoznanju o potrebni enot-
nosti in skupnem oblikovanju
programa je sledila ustanovi-
tev občinskega centra šolskih
športnih društev in zveze za
športno rekreacijo in oddih,
v začetni fazi pa so priprave
7,a ustrezno samoupravno JK)-
vezanost športnih društev, S
tem je dano tudi zagotovilo,
da se bodo v prihodnje spre-
jemaj skJepi in programi de-
la v okviru temeljne telesno-
-киЧигпе skupnosti in baze,
od spodaj navzgor, ne pa ta-
ko, kot je bilo pogosto do-
slej, v okviru raznih organov,
brez soglasja in vednosti član-
stva.
Razen teh premikov, ki so
imeli svoj odraz predvsem v
razvoju množičnosti, pa osta-
jajo ključna vprašanja, ki ta-
rejo telesno kulturo, še nada-
lje odprta, še več. Stabiliza-
cijske razmere grozijo, da bo-
do deficit v kadrih, objektih
in sredstvih povečale do te
mere, da bo zlasti v večjih,
to pa pomeni tudi najuspeš-
nejših telesno kulturnih or-
ganizacijah, delo resno ogro-
ženo. V razpravi so zato ne-
gativno ocenili dosedanje
priprave na Sprejem ustrez-
nih republiških zakonov.
PosebrK) pozornost so ko-
munisti posvetili tudi vpraša-
nju kvalitetnega športa. Ko
so ugotovili, da razvoj množič-
nosti ne ovira razvoja kvali-
tete, saj je ta njeno logično
nadaljevanje, pa so hkrati
opozorili na potrebo, da se v
okviru republike pa tudi zve-
ze opredeli odnos do profe-
sionalnega in amaterskega
športa ter statusa strokovnja-
kov in vrhunskih tekmoval-
cev.
Komunisti so sprejeli tudi
svoj delovni program, ki ob
upoštevanju že sprejetih pro-
gramov telesno-kulturnih or-
ganov in organizacij usmerja
komuniste na nekatera ključ-
na vprašanja in jih obvezu-
je, da s svojo aktivnostjo za-
gotavljajo njihovo uresniče-
vanje. To je predvsem področ-
je nadaljnjega razvoja samo-
upravne organiziranosti, vpliv
na širše regijsko povezovanje
in zagotavljanje dosledne re-
alizacije sprejetih sklepov.
Med najpomembnejše skle-
pe sodi prav gotovo tudi usta-
novitev aktiva komimistov, ki
delujejo v telesno-kulturnih
organizacijah Poudarjeno je
bilo, da ustanovitev aktiva, ki
ga bo vodil izvoljeni sekreta-
riat s sekretarjem, ne pome-
ni novega organa, ampak za-
gotovitev doslednosti pri an-
gažiranju in reševanju dogo-
vorjenega.
MITJA PIPAN
ŠTUDENTSKO
ZBOROVANJE
Kaže, da bodo začeli štu-
dentje oddelka VEKS v Ce-
lju živahne je delati. 26. janu-
arja bodo organizirali v Na-
rodnem domu v Celju sreča-
nje celjskih študentov pod
pokroviteljstvom občinske
skupščine, študentje pričaku-
jejo pomoč delovnih organi-
zacij, zlasti tistih, ki so še
posebej zainteresirane za od-
delek VEKŠ v Celju.
NOVI DIREKTOR
»MODE«
Z odhodom dosedanjega in
dolgoletnega direktorja pod-
jetja Moda v Celju, Karla
Podsedenška v pokoj, je nje-
govo mesto prevzel dosedanji
poslovodja Dreseri je Milan
Medvešek, prav taiko 2aiani
in ugledni trgovski, pa tudi
družbeni delavec.
Novi direktor je prevzel
novo odgovornost prvega ja-
nuarja letos. Veliko uspehov
in iskrene čestitke!
ml>

Obnovljeni in razširjeni otroški vrtec je za male šoštanjčane
in njihove zaposlene starše velika pridobitev.
šošianj je v poznem po-
poldnevu nekaj dni pred no-
vifn letom ves praznično raz.
svetljen. Ustavim se pred
otroškim vrtcem, ki okrašen
z novoletnimi okraski stoji
sredi prostranega vrta. V
kotu vrta teka v ogradi srni-
ca in nestrpno čaka na male
prebivalce Šoštanja, ki jo ta-
ko radi obiskujejo in božajo
z drobnimi ročicami.
Toda otroci zanjo nimajo
časa Drenjajo se v eni izmed
lepo urejenih sob v vrtcu in
se skrivnostno obnašajo. Pri,
hajajo mamice, očki pa tudi
tetke in velika soba, kjer po-
nosno stoji visoka jelka, ''isa
v žarečih lučkah, se polago-
ma polni. V zraku je čutiti
veselo pričakovanje in na-
smejani obrazi se zvedam
obračajo k vratom. Upravni-
ca vrtca prisrčno pozdravi
goste, nato pa se odpro vra-
ta in Ob zvokih pritečejo
malčki in ljubko zaplešejo.
Potem prihiti spet druga sku-
pina navihancev in zapoje г
iskrečimi se očkami in na
ves glas. Predsednica Skup-
nosti otroškega varstva obči-
ne Velenje spregovori nekaj
besed, ki so tople, polne skr-
bi za dobro otrok, za njih
bodočnost, za srečnejše ma-
terinstvo Ob družbeni skrbi.
Vrstijo se še nastopi malih
nadebudnežev^ mamice ganje-
ne in z rosnimi očmi sprem-
ljajo vsak gib in besedico
svojih malčkov. Otroci med
nastopom iščejo med prisot-
nimi svoje najbližje in ko jih
zagledajo, se še z večjo vne_
mo posvetijo svojim izdaja-
njem. Danes se splača še po-
sebej potruditi.
Tako je potekala skromna
svečanost ob otvoritvi razšir-
jenega in obnovljenega otro-
škega vrtca v Šoštanju. Z
večjo adaptacijo je vrtec pri-
dobil sto kvadratnih metrov
prostora S tem, da so se
priključili na mestni toplo-
vod, so mogli v kleti urediti
kuhinjo in jedilnico s stran-
skimi prostori, v pritličju pa
so prejšnjo kuhinjo in jedil-
nico preuredili v bivalne pro-
store, igralnice. Na podstreš-
ju v mansar dah so spalnice.
Prav gotovo je pridobitev
prostorov v vrtcu za male
šoštanjčane in njihove star-
še velikega pomena še Jfč
zaskrbljenih mamic bo '' îa-
su svoje odsotnosti od doma
lahko zaupalo svoje malčke
skrbnemu in prizadevnemu
i-arstvu vzgojiteljic šoštanj-
skega otroškega vrtca.
DOMINIKA POS
SPREJEM V ZK
Osnovne organizacije zveze
komunistov v tovarni noga-
vic Polzela, Garantu -Polzela,
v Juteksu v 2alcu in skupšči-
ni občine Žalec so pred krat-
kim sprejel v svoje vrste
19 novih članov. Osnovne or-
ganizacije si od mladih čla-
nov veliko obetajo, saj so pol-
ni delovnega poleta in zaupa
nja v svojo organizacijo. Naj-
več članov so sprejeli na
skupsčini občine 2alec, in si-
cer 6, medtem ko so sprejeli
v I-astovki 4, Garantu prav
tako 4 in v Juteksu 5.
OBDARITEV OTROK
Krajevna organizacija Rde-
čega križa v Šempetru je za
novoletne prazn-ke pripravila
presenečenje za socialno og-
rožene otroke s tega področ-
ja. Skupaj z osnovno šolo iz
Šempetra so pripravili pester
kulturni program, nato pa so
otroke predsta^Tiiki RK ob-
darili.
VEČ ZA IZGRADNJO
STANOVANJ
Na zadnji seji skupščine
občine 2alec so največ raz-
prave posvetili stanovanjskim
problemom v občini. Ob tej
priložnosti so pripravili pred-
log srednjeročnega programa
za stanovanjsko gradnjo v ob-
čini. Jasno je namreč, da so
stanovanjske razmere v ooči-
ni sila nezadovoljive in da ve-
liko delavskih družin živi v
stanovanjih predvojne grad-
nje, ki nimajo tekoče vode in
zelo slabo urejene sanitarije.
Delovne organizacije so po
svojih zmožnostih sicer po-
magale delavcem večji del pri
maividualni gradnji, so pa
svoja sredstva vsa povojna
leta namenjala predvsem za
širjenje in tehnični razvoj.
Kljub temu, da imajo da-
nes delovne organizacije že
zelo lepe dohodke, ne more-
jo rešiti vseh stanovanjskih
problemov zaposlenih. Po
predlogu občinske skupščine
in družbenop>olitičnih organi-
zacij naj bi delovne organiza-
cije sprejele sklep o 7 odstot-
nem prispevku za izgradnjo
stanovanj. Na ta način bi do
leta 1976 zbrali 160 do 170 mi-
lijonov dinarjev, s čimer bi
lahko zgradili 460 novih sta-
novanj, prav toliko pa bi jih
dogradili. S tem bi bil stano-
vanjski problem vsaj deloma
rešen, vendar bi morala osta-
ti izgradnja stanovanj še na-
prej osrednja naloga v občini
Žalec. Poleg tega predloga so
sprejeli še vrsto drugih odlo-
kov, s katerimi bodo usmerja-
li stanovanjsko politiko v žal-
ski občini.
NAŠA BESEDA 73
Kot vsa leta doslej se ob-
činska konferenca ZM Celje
tudi letos pripravlja na osre-
dnjo mladinsko kulturno
manifestacijo »Naša beseda
73«. Predsedstvo" ZM je že
razposlalo v vse mladinske
organizacije razpis za prija-
vo na tej prireditvi, ki je v
Celju že tradicionalna. Na
Naši besedi je doslej vedno
sodelovalo po 10 skupin
predvsem osnovnošolske in
srednješolske mladine. Tako
kot doslej bo tudi tokrat
prireditev v mesecu aprilu
v SIXÎ Celje. Najboljše sku-
pine bodo odšle še na	re-
publiško tekmovanje, ki	ga
pripravljata RK ZMS	in
ZKPOS.
Naša beseda 73 je vseka-
kor velika možnost, da se
mladi s svojim znanjem in
prizadevanji predstavijo šir-
ši javnosti. Nastopali bodo
z recitali in dramskimi deli.
V	okviru prireditve bo tudi
likovna razstava mladih
lunetnikov.
Da bo Naša beseda do-
segla svoj namen, bo po-
trebno izdelati ustrezen kon-
cept in vsebino. Vse želje
sicer ne bodo upoštevane,
vendar pa do napak, ki so
bile narejene lani, letos ne
sme priti.
Pa še to. Vseskozi so na
Naši besedi sodelovale le os-
novne in srednje šole. Pre-
pričani pa smo lahko, da je
tudi med delavsko mladino
in mladino na vasi dovolj
takšnih, ki bi bili spKJsobni
sodelovati. Pritegnimo in po-
vabimo jih!
PONOVNO »OSVIT«
Na predsedst\'U ZM Celje
so se pogovarjali o ponov-
nem izdajanju mladinskega
lista »Osvit«. V letu 1972 sta
izšli dve številki tega časo
pisa v 3000 in 5000 izvodih.
V	njem so mladi objavljali
prispevke o svojem delu,
problemih, križanko, aforiz-
me, obvestila, intervjuje in
podobno. Zaradi premajhnih
finančih sredstev so Osvit
preneliali izdajati. Ker je po-
treba po dobri informirano-
sti o delu ter problemih
mladine vedno večja, so se
odločili za ponovno izdaja-
nje.
Na seminarjih in razgovo-
rih z mladino v teh dneh se
bodo pogoTOrili, kakšen ča-
sopis bi najbolj ustrezal
celjski mladini za medseboj-
no informiranje in prikazo-
vanje mladinskih problemov
širši javnosti. Pogovorili se
bodo tudi o predlogu, da bi
Osvit financirala podjetja
oziroma aktivi ZM.
Možnosti in dobre volje je
dovolj. Potrebna bo le reši-
tev vprašanja denarja. Aktiv
mladih novinarjev, ki je pri-
čel z delom lani, bo lahko
pri oblikovanju in urejanju
Osvita vsekakor veliko po-
magal. Potrebno pa bo v ZM
razmisliti tudi o drugih mo-
žnostih izkoriščanja informa-
tivnih sredstev (radio, Delo,
Večer in predvsem Novi ted-
nik). Razmisliti bi bilo treba
tudi o tem, da bi v Novem
tedniku občasno objavljali
list namenjen mladim, ki bi
napisali tisto, kar mislijo,
čutijo, vidijo in delajo.
IZBOR HIMNE
Akciji izbora slovenske
državne himne se bo v na-
slednjih treh dneh pridruži-
la tudi radijska postaja Ce-
lje. Prvi del oddaje o himnah
bo že danes v dopoldanski
oddaji, drugi del pa jutri,
v petek ob istem času, se
pravi ob pol devetih. Da pa
bi se čimveč j i krog poslu-
šalcev Radia Celje seznanil
s predlogi slovenskih himen
in njihovimi različnimi iz-
vedbami, bomo oba dela od-
daje ponovili v soboto dopol-
dne in v zadnjem delu po-
poldanskega sporeda, se pra-
vi ob 17.30.
SAVINJA IN SOTLA
Na pobudo društva inženir-
jev in tehnikov ter v sodelo-
vanju splošne vodne skupno-
sti Savinja »Nivo« v Celju je
bilo konec lanskega leta iz-
redno zanimivo in aktualno
strokovno posvetovanje o
vodnogospodarski problema-
tiki v porečju Savinje in
Sotle. V tej zvezi so še po-
sebej osvetlili izdelavo vodne
bilance za celotno porečje Sa-
vinje.
Vtem ko je direktor sploš-
ne vodne skupnosti Savinje
inž. Niko Rožič govoril o
vodnogospodarskih proble-
mih v porečju Savinje in
Sotle, je inž. Bela Bukvič na-
čel razpravo o izdelavi vodne
bilance. Ta uvod pa so v na-
daljevanju dopolnili: dr Fur-
lan, inž. Zibrit, inž. Drobne
in prof. dr. Grčič.
OBČNI ZBOR
PLANINCEV
Mladinski odsek Plarünske-
ga društva Celje je imel v
mesecu decembru redni letni
občni zbor v planinskem do-
mu na Homu. Iz poročila, ki
ga je podal načelnik, je bilo
razvidno, da so bili mladi
planinci v letošnjem letu ze-
lo aktivni. Organizirali so dva
spominska pohoda po parti-
zanskih poteh, udeležili so se
skoraj vseh orientacijskih
tekmovanj in tekmovanj za
republiško orientacijsko ligo,
poleg tega pa so še izpolnili
svoj plan akcij. Na občnem
zboru so sprejeli dva po-
membna oziroma važnejša
sklepa. Prvi zajema ustanovi-
tev planinske šole, drugi pa
podelitev zaslužnih znakov
Planinske zveze Slovenije
dvema članoma mladinskega
odseka.
Sprašuje: Milenko Stra-
šek
Odgovarja: Mirko Zo-
renč
Z Mirkom Zorenčem sva
takorekoč trčila skupaj
prav na trgu, v Bistrici
ob Sotli. Povedali so mi,
da je kmet in da si zelo
prizadeva, da bi svoje
kmetijstvo spravil na viš-
jo raven, kot so jo imeli
njegovi očetje in dedje.
Marsikaj je spravil sku-
paj v letih svojega priza-
devanja Mirko in danes
se trudi, da bi njegovo
delo obrodilo sadove.
»Mislim, da se je v na-
šem kmetijstvu precej
premaknilo na boljše. To
se tudi čuti v vsakdanjem
•življenju. Večje ugodnosti
so zaradi mehanizacije.
Jaz sam imam traktor,
obračalnik, elevator, ko-
silnico in še tu in tam
kaj malega, s katerim si
pomagam, da se zemlja laž-
je obdela. Do tega je nuj-
no moralo priti, ker smo
na kmetiji sami, zemljo
obdelujeva z ženo sama,
dva otroka, hčerka in sin,
pa še hodita v šolo. Sin
si žeU biti kmet, hčerka
■ pa bo najbrž šla naprej.
i Za vse ni kruha, pa tudi
I zemlje je premalo.«
! »Danes smo si domala
I vsi na jasnem, da mora
i biti tudi kmet izobražen
v, in da ne gre več po sta-
rem kopitu, ko je oče iz-
ročil zemljo s starimi iz-
kušnjami sinu. Dandanaš-
nji je tudi kmetu potreb-
na izobrazba.«
»To drži in tega se do-
bro zavedam. Ce bo sin
hotel, ga bom dal v kme-
tijsko šolo, če pa bo ho-
tel še naprej, pa tudi
prav. Znanje t^ikoli ne
škodi. Kot sem že dejal,
je zemlje premalo za tak-
šno napredno obdelovanje
in produkcijo. Öe bi imel
vsaj še dva do tri hekta-
re, bi se čisto drugače
pogovarjal.«
»Kam bi usmerili svojo
proizvodnjo, če bi imeli
ugodnosti?«
»Brez vsakega dvoma bi
začel rediti pitance, to je
predvsem govedo. Naredil
bi si hleve in če bo vse
po sreči, upam, da bom
to tudi uresničil v nekaj
letih. Sem pa mnenja, naj
bo zemlja tistega, ki jo
bo pripravljen obdelovati,
to pa je skoraj sleherni
kmet.«
Za konec najinega raz-
govora je Mirko Zorenč
še dejal, da misli, da mo-
ra biti čimveč zemlje ob-
delane. Le tako bomo do-
segli, kar si želimo, je še
dejal.
Milenko Strašek
LETOS 3,8 MILIJO
LIGNITA j
Kolektiv, ki mu morj
priznati izredno delavnost
nedvomno velenjski mi
lignita. Ta je v zadnjih i
naglo povečeval proizvod
V rudniku so lani nakc
okoli 3,7 milijona ton pre
ga. Za letos načrtujejo l(j
ton več. Seveda bodo tuđ
tos morali delati več м
Kot problem pa jih tarej
ditiranje nadaljnjega гм
in modernizacije rudnika?
MLADI V DELU ZÚ
Pred kratkim je občS
odbor Zveze rezervnih ц
ških starešin pregledal '
skoletno delo, ki je potei
v štirih komisijah. Odbo
organiziral za vse člane
predavanj, izvedel dva oi
tacijska pohoda, sodelov^
tekmovanju ekip prve po
či itd
Rezervni oficirji in po(
cirji so tudi lani oprav
strokovne izpite. Udeležbi
bila več kot 90 odstc
uspeh pa prav dober.
Razen razstave partizaj
knjige so pripravili še
drugih iszstav, pose
uspešne pa so bile prakt
vaje članov na terenu. L
no pozornost zasluži n
sredno vključevanje mia
v delo organizacije rezer
vojaških starešin.
SPOMINSKE
ZNAČKE GOREN,
Na pobudo delavskega
ti tovarne gospodinjskih
ratov Gorenje so pred t
predstavniki podjetja in i
beno političnih organizac
ročili generalnemu direk
Ivanu Atelšku, predsei
občinske skupščine N
Žganku in sekretarju o
ske konference ZK Fi
Korunu spominske zi
Gorenja v priznanje za t
vo dolgoletno delo v po¿
oziroma za uspehe na
dročju gospodarske rasi
utrjevanja samoupravnil
nosov v občini.
GORENJE IN EIÎ
Ob zaključku lanskega
je tovarna gospodinjske
me Gorenje dobila m
člana. Kolektiv gornjer»
skega podjetja El rad i
namreč na referendumu
čil, da se kot temeljna
nizacija združenega delî
ključi velenjskemu Gorei
Za združitev z Gorenjf
glasovalo 93 odstotkov è
delovnega kolektiva. Del
svet Gorenja pa je o 1
jitvi nove enote sklepi
prej.
V novo priključenem
tu Gorenja v C^mji B
ni bodo izdelovali prec
televizijske kanalnike,
črtu pa je tudi nova
vodnja s področja elek
ke.
SODELOVANJ
ŠE NAPREJ
Po dogovoru s pred*
ki mladinske brigade, k
poletnih mesecih gradi
Kozjanskem vodovod i
magala pri elektrifikaci
predsednikom skupščin
čine Ljubljana Center,
v Kozjem v torek seS
ki so se ga udeležili
tavniki skupščine obči-
larje pri Jelšah,
sestanku so se dogovo-
a bodo v poletnih mese-
začeto sodelovanje še
lili in to tako, da bodo
rajevne skupnosti šmar-
)bčine sodelovale z so-
mi občine Ljubljana
T. Ljubljanske goste so
či seznanili s stanjem in
■himi cilji gospodarske-
zvoja ter z spremljajoči-
roblemi pri reahzaciji hi-
iga družbeno ekonom-
I razvoja v občini.
posvetu so se domenih
za program mladinske
ne brigade v letu 1973.
¡en omenjenih predstav-
■ obeh občinskih skup
so se posveta udeležili
predstavniki domačih
vnih skupnosti in druž-
jolitičnih organizacij.
ZNOVA SPORI
kozjanskih cestah in
(usih je bilo prelitega že
» črnila, da bi človek ob
spoznanju lahko mirno
vil, da bi bil čas, če bi
e to že enkrat nehalo,
ako pa se teh stvari se-
ne da odkrižati, sploh
sr so ob tem prizadeti
J.
razburjenja se je dvig-
I Kozjanskem, ker je Iz-
: ukinil nekaj prevozov
sti Lesično—Virštanj, ko-
e vozijo delavci v štore
ezarno in v celjsko Cin-
). Ker avtobusa ni, jim
le preostane nič drugega,
la pešačijo, kar pa nika-
ti prijetno po napornem
ob plavžu. Menda je raz-
za takšno ukinitev več.
dje s Kozjanskega pra-
da je potnikov dovolj in
) neutemeljene govorice,
( ne izplača voziti zaradi
I ljudi v Virštanj. Temu
» pritegnemo tudi mi,
i to velja za jesenske in
ne dni, ko hodijo ljudje
elo v svoje vinograde in
»il avtobus nemalokrat
radi vsega tega se polo-
f čedalje bolj zaostruje,
p so mnenja, da bi avto-
£)stal, če ne bi preveč ob-
njevali edinega šoferja,
Х tej progi vozi, in če bi
^ali še pomoč.
MARLJIVO
NOVO LETO
ajevna skupnost Bistrica
otli se lahko brez vsake-
pretiravanja pohvali s
m delom v pravkar mi-
ri letu, saj je uspela do-
Iti celo vrsto lokalnih
' Tako so nove zveze z
ÍO cesto dobile vasi Kri-
vrh, kjer so zgradili kar
kilometre novega cesti-
Gomje Trebče 1,5 km,
i vrh 1,5 km. Hrast je
! tako 1,5 km in pa vas
panca dva kilometra, ne-
pialega pa tudi vas Sre-
Trenutno je najbolj
?na vas Ples, ki nima ni-
ste niti električnega to-
lsto velja tudi za vas
pei, le da ima vas do-
[iobro cesto. O elektrifir
i govore že nekaj let, do
«acije pa še sedaj nipri-
frecej sredstev za vsa ta
ie prispevala krajevna
nost. nekaj pa so prispe-
vaščani omenjenih vasi
. Tako so vaščani Zagaja
districi ob Sotli prispeva-
svojo novo trafopostajo
t štiri stare milijone di-
ostala sredstva v zne
^>etlh starih milijonov pa
rispevalo elektrogospo-
¿VO Krško.
je poudariti, da
asčani naštetih vasi v
/vni skupnosti Bistrica
j prispevali mnogo pro-
dnih ur pri urejevanju
" lokalnih cest, upajo
Ja bodo do konca letoš-
t problem cestne po-
Z® z glavno cesto Bistri-
Ç Sotli Podčetrtek rešili
Ansambel Crne vrane, ki v azdnjem času zelo uspešno spremlja Ota Pestnerja in New
Swing Quartet (od leve proti desni): Mišo Gregorin (bobni), Duro Penzeš (kitara), Berti
Kodošek (pianist) in Vlado Jelovac (kitara).
Nov »štos« Ferija Smole:
koncerti najboljših slovenskih
pevcev in pevk po desetih
krajih Slovenije — Začetek
ob koncu januarja, zaključek
v februarju — Med nastopa-
jočimi tudi Ditka, Alfi, Bra-
co, Edvin, Majda in seveda
Oto ob spremljavi New Swing
Qrarteta ter Crnih vran —
Poslušalci bodo izbrali naj-
boljše.
Feri Smola, neutrudni me-
nanger New Swing Quarteta
in Ota Pestnerja, je prišel na
novo idejo, ki jo že počasi
realizira. Koncem januarja
bo popeljal po večjih krajih
Slovenije štirinajst trenutno
najbolj cenjenih slovenskih
pevcev in pevk zabavne glas-
be.
Ob tej priložnosti bo iz-
dal tudi poseben bilten, v ka-
terem bodo podatki o vseh
nastopajočih, razne zanimivo-
sti, fotografije in še nekaj
humorja, ki ga bosta prispe-
vala Evgen Jurič in Tone
Рогпе2и1. Nastop so že oblju-
bili Marjetka Falk, Majda
Jazbec, Ditka Haberl, Alfi Ni-
pič, Edvin FHser ter drugi,
med njimi pa seveda tudi
Oto Pestner. Vsak bo zai>el
po dve pesmi in to svoj naj-
večji uspeh ali pa enega iz-
med »evergrinov«. V odmoru
se bo izven konkurence pred-
stavil s samostojnim show
programom New Swing Quar-
tet, vse nastopajoče pa bo
spremljal ansambel črne
vrane (na sliki). V vseh kra-
jih bodo gledalci glasovali za
najboljšega interpreta, naj-
bolj šarmantnega pevca itd.
Z darili pa bodo pomagali
pri izvedbi prireditev mnoga
slovenska podjetja, kot so
Zavarovalnica »Sava«, »Žito«
Ljubljana in »T« Celje poma-
gala pri organizaciji dobro-
delnega koncerta v Kozjem
ter s tem še enkrat dokazala,
da želijo podpirati koncerte,
ki so namenjeni vsem ljubi-
teljem zabavne glasbe.
In še ena zanimivost: kon-
cert bo tudi v Celju, organi-
zator pa je DPD Svoboda Ce-
lje. Prireditve bodo pod na-
slovom »Mala parada naj-
boljših slovenskih pevcev«.
T. VRABL
Velenje
Tik pred novim letom so na velenjsiti gimnaziji sprejeb v Zvezo komunistov 21
dijakov in dijaltinj. Sprejem so povezali s prisrčno slovesnostjo, katere so se poleg
predstavnikov profesorskega zbora udeležili še sekretar občinske konference ZK
Franc Korun, njegov namestnik Štefan Dolejši, predsednik občinske skupščine Nestl
Žgank, sekretar občinske konference SZDL Jože Veber in drugi. Poleg izkaznic in
rdečih nageljnov so novim članom izročili tudi knjižna darUa.
Delo organizacije Zveze komunistov na gimnaziji bo v prihodnje obogateno z
novimi oblikami in vsebino. Tako so se med drugim odločili za ustanovitev marksi-
stičnega krožka itd.	Foto: Boris Mlinar
NADOMESTNE
VOLITVE
Na območju občine Šent-
jur pri Celju bodo 28. janu-
arja 1973 v volilni enoti 1, ki
zavzema naselje Šentjur pri
Celju, nadomestne volitve za
odbornika občinskega zbora.
16. januarja bo za to volilno
enoto kandidacijski zbor, na
katerem bodo določili kandi-
date za volitve. Obenem bo-
do na tem zboru izvolili tudi
nov svet Krajevne skupnosti
za naselje Šentjur, ki naj bi
imel v bodoče 15 članov.
ODLOK O
SAMOPRISPEVKU
Občinska skupščina Šentjur
pri Celju je na zadnji seji
sprejela odlok o uvedbi kra-
jevnega samoprispevka za
realizacijo programov krajev-
nih skupnosti: Dobje pri Pla^
nini, Dramlje, Loka pri Žus-
mu, Prevorje, Kalobje, Pla-
nina pri Sevnici in Gorica
pri Slivnici. V ta namen se
bo v letu 1973 zbralo okoli
350.(X)0 din. Ta sredstva se
bodo zbirala na zbirnem ra-
čunu pri občini, ki jih bo po
sprejetem ključu delitve na-
kazovala na račune Krajevne
skupnosti.
DELO MENTORJEV
Neskončno je dolga vrsta uspehov m zaslug pionirske
organizacije v tridesetih letih, odkar obstaja. Tar organiza-
cija najmlajših je ogromno pripomogla, da so generacije
zrasle v dobre, sposobne občane naše družbe. V pionirsk.
organizaciji se otroci učijo vsega, kar pomeni največje vred
note za življenje v družbi, razvijajo svoja nagnjenja, svoj
talent, svoje sposobnosti. Seveda, tako majhni kot so, vsega
tega brez pomoči odraslih ne bi zmogli. Zato v vsakem
pionirskem odredu delajo mentorji, navadno so to pros-vet-
ni delavci, katerih edina nagrada za trud je, če imajo pio-
nirji pri svojem delu uspeh.
Pet mentorjev smo povprašali o njihovem delu, o teža-
vah, s katerimi se srečujejo, o uspeliih, ki jih ra^/eseljujejo
FRIDL DANICA, mentorica
PO »Franc Rozman-Stane
na osnovni šoli Laško: »Pio-
nirji našega odreda so zelo
dela\'ni m vedno pripravljeni
sodelovati pri vseh pionirskih
dejavnostih in akcijah. Zelo
radi se vključujejo v številne
krožke na šoli, radi tekmuje-
jo in se večkrat s svojim zna-
njem tudi izkažejo. Težave
imajo vozači, ki bi jadi bolj
sodelovali, pa so vezani na
prevoz. Njihova mentorica
sem že osem let in z njimi
zelo rada delam.«
LUPŠE BRANKA, mentori-
ca PO »Franjo Vrunč« na os-
novni šoli Hudinja: »Delo
mentorice sem prevzela v le-
tošnjem šolskem letu in še
nimam veliko izkušenj, ven-
dar moram priznati, da mi
kolegi zelo radi pomagajo.
Naši pionirji so delavoljni,
se radi odzivajo in sodeluje-
jo v vseh dejavnostih. Res je,
da mi vodenje pionirske or-
ganizacije vzame precej pro-
stega časa, vendar me to de-
lo veseli, ker imam pomoč
predvsem pri otrocih, ki zelo
radi dtelajo.«
LENKA KOVACIC, mento-
rica PO na osnovni šoli »Ko-
zjanski odred« na Planini:
»Pionirji našega odreda so
zelo aktivni, bili bi pa še
bolj, če ne bi bili vezani na
prevoze z avtobusi. Vključu-
jejo se v razne krožke na šo-
li, pripravljajo proslave tudi
za krajevne praznike in tako
povezujejo šolo s krajem,
kjer živijo, navezali pa so tu-
di tesnejše stike s pobratim-
sko občino Užička Požega in
si s pionirji osnovnih šol do-
pisujejo. Delo z njimi je pri-
jetno in mi nudi zadovolj-
stvo.«
IRMANCNIK ANICA, men-
torica PO »Ivan Kopriva« na
osnovni šoli v Petrovčah:
Mentorica našega odreda sem
s presledki že od leta 1959.
Z njimi rada delam, ker so
zelo aktivni. Vsak mesec ima-
mo skupne pionirske sestan-
ke, na katerih se dogovori-
mo za plan dela in pregle-
damo prejšnje uspehe, želela
bi, da bi vlogo mentorja
prevzeli tudi mlajši člani na-
šega kolektiva, vendar so
trenutno prezaposleni s štu-
dijem. čutim pa posebno za-
dovoljstvo, če pionirji v svo-
jih prizadevanjih uspevajo.
ROŠER HERTA, mentorica
PO »XIV. divizije« na osnovni
šoli Dobrna: Naši pionirji se
radi vključujejo v številne
dejavnosti na šoli in v raz-
nih tekmovanjih dosegajo le
pe uspehe. Delamo, kolikor je
pač mogoče glede na velik
okoliš, ki ovira vključevanje
oddaljenih šolarjev. Mentori-
ca odreda sem že sedem let,
rada delam z otroki, poma-
gajo j>a mi tudi drugi (tova-
riši na šoli. Vsak njihov us-
peh razveseli tudi mene.«
Tako bi povedali vsi mentorji. Toda — ali je pionirska
organizacija res samo predmet in skrb pro'-vetnih delavcev?
So tu in tam častne izjeme, da so mentorji tudi občani
zunaj prosvetnih vrst. Interesi mladih občanov pa so zelo
barviti in števihii.	DOMINIK.'^ POi?
14; stran
NOVI TEDNIK
il. januar 1973 — St. \
Intervju z IVANOM BOZNIKOM, direktorjem Tovarne nogavic Polzela
Med delovne organizacije v žalski občini, ki so v minulem letu dosegle lepe gospodarske rezultate,
velik napredek in hitro gospodarsko rast, sodi prav gotovo tudi Tovarna nogavic na Polzeli. Ob jasno
začrtani poti razvoja je kolektiv lani zaključil pomembno fazo pri izgradnji novih objektov, saj v bistvu
pomenijo lani zaključene investicije zaokrožitev celotnega proizvodnega procesa, ki poteka po zadnjih
izsledkih sodobne tehnologije v tej vrsti tekstilne industrije. Kolektiv pa se z doseženim nikakor ne
zadovoljuje Ob letu pomembnih uspehov že pripravljajo razvojne programe bodočega razvoja podjet-
ja. Načrtujejo svojo pot tudi za bodoče. O tem smo govorili z IVANOM BOŽNIKOM, direktorjem pod-
jetja. .
DOKONČANE
INVESTIGUE
WOV1 TEDNIK: Uspehi lan-
skega leta v vašem kolekti-
vu so izredno lepi. Podajte
prosim kratko oceno, kakšno
je bilo gospodarsko leto 1972
v vašem kolektivu, v čem so
njegove posebne značilnosti?
IVAN BOŽNIK: Res je, do-
sežki so lepi m smo z njimi
zelo zadovoljni. Celotni doho-
dek podjetja je višji za cca
33 odstotkov, fizični obseg
proizvodnje pa za 15 odstot-
kov. Plan proizvodnje našega
podjetja je bil obeležen z ak-
cijami, ki so jih sprejeli sa-
moupravni organi v okviru
stabilizacijskih ukrepov in na-
porov v našem celotnem go-
spodarstvu na tem področju.
Ti pozitivni premiki, ki jih je
vzpodbudil naš akcijski stabi-
lizacijski program, se kažejo
v boljši organizaciji dela, pri
čemer pa velja omeniti pred-
vsem to, da naša prizadeva-
nja na tem področju nikakor
še niso končana. Uspehi se
med drugim kažejo tudi v do-
seženih osebnih dohodkih, saj
smo v lanskem letu dosegli
1.750; poprečnega osebnega
dohodka na zaposlenega dfr
lavca, najnižji osebni doho-
dek v našem podjetju pa je
bil 1.250 dinarjem,
NOVI TEDNIK: Ob dnevu
republike ste odprli novo ple-
tiliiico 7 najmodernejšimi
stroji Kaj pomeni to za vaš
kolektiv?
IVAN B02NIK: Da smo
lahko pristopili k uresničit-
vi boljše organizacije dela in
uresničitvi sodobnega tehno-
loškega procesa, je bilo mi-
nulo lete v znamenju široke
investicijske dejavnosti. V ce-
loti smo proizvodne prostore
povečali za 6.780 kvadratnih
metrov. Smatram, da imamo
sedaj proizvodne obrate do-
kaj sodobne, urejene, pred
vsem glede na pogoje dela,
klimatske naprave in podob-
no To vse pa nam omogoča
doseganje večje kvalitete pro-
izvodov, znižanja odpadkov
in ne nazadnje tudi znižanje
režijskih stroškov. Dnevno
proiavodnjo nogavic smo že
FHDvečali na 85.000 parov no-
gavic.
NOVI TEDNIK: Preteklo
leto je bilo za marsikatero
podjetje v znamenju velikih
težav, predvsem zaradi nelik-
vidnosti. Kako je bilo s te-
žavami pri vas, v čem so se
kazale?
NADALJNJA
KREPITEV
PODJETJA
IVAN B02NIK: Kakšnih
izrazitih težav pravzaprav ni-
smo imeU Kot vse delovne
organizacije smo se občasno
srečevali s problemi slabega
plačevanja, vendar nismo ni-
icoli imeli blokiranega žiro
računa in tudi ne proble
mov z izplačevanjem osebnih
dohodkov. Pravočasno pod-
vzemanje ukrepov nam je pač
omogočilo, da smo se izognili
težavam, ki so druge tako hu-
do pestile.
NOVI TEDNIK: Ce ste nam
v kratkem orisali dosežke lan-
skega leta, je prav, da pove-
ste tudi o vaših načrtih za
letošnje leto Kam boste us-
merili vašo pozornost?
IVAN B02NIK; Gospodar-
ski načrt za letošnje leto smo
na samoupravnih organih že
obravnavali in ga tudi že
sprejeli Glede fizičnega ob-
sega proizvodnje predvideva
mo porast v višini 122 odstot-
kov, vrednost proizvodnje pa
bo po naših predvidevanjih
porastla za 39 odstotkov, S
stališča investicijske dejavno-
sti bo to leto v primeri z
minuUm bolj umirjeno^ saj
ne nameravamo izvajati več-
jih gradbenih investicij. Vla-
gali bomo le še v strojni
park, za dosego večje avto-
matizacije proizvodnje in za
še nadaljnje izboljšanje teh-
nologije. Gre torej za notra-
nje jačanje podjetja in temu
bomo v celoti posvečali vso
našo pozornost.
NOVI TEDNIK: V ta sklop
prizadevanj prav gotovo sodi
tudi uresničevanje ustavnih
dopolnil. Kako stojite v zve-
zi s tem?
IVAN B02NIK: Komisija,
Id pri nas dela, je prišla do
zaključka, da ne obstoje po-
goji da bi ustanavljali več
temeljnih organizacij združe-
nega dela. To pa predvsem
zato, ker nimamo tehnološko
zaključenih obratov, ker pro-
izvodnja, ki jo ustvarjamo v
posameznih obratih, ne more
biti izražana v tržni vredno-
sti, ker le-to dobiva izdelek
kot končni proizvod. Veliko
pa si prizadevamo pri uresni-
čitvi ostalih ustavnih dopol-
nil, predvsem tistih, ki bodo
doprinesla k nadaljnjemu po-
glabljanju samoupravnih od-
nosov v naši delovni skupno-
sti. Tu, mislim, je komisija
že dosegla pomembne rezul-
tate.
NOVI TEDNIK: Vaš kolek
tiv se je že od nekdaj aktiv-
no vključeval tudi v življenje
kraja samega. Radi ste poma-
gali pri niznih komunalnih
akcijah in oh drugih priložno-
stih. Rako boste to sodelova-
nje obogatili?
IVAN BOŽNIK: Reči mo-
ram, da so naši samoupravni
organi v preteklem obdobju
resnično pokazali dokaj šnje
razumevanje za to problema-
tiko, s:ij nismo sodelovali le
pri krajevno pomembnih ak-
cijah. temveč sme se vključe-
vali tudi širše, v občinskem
merilu. Eadi smo pomagali
tistim krajevnim skupnostim,
ki same nimajo mdustrije in
imajo zavoljo tega še večje
težave pr: urejevanju krajev
in razreševanju številnih pro-
blemov. Tu mislim predvsem
na Sentadraž, Braslovče, Le-
tuš, Gomilsko in druge. V tem
letu na področju teh krajev-
nih skupnosti pravzaprav ni
predvideno, da bi se izvajale
kakšne večje investicije, ra-
zen morda asfaltiranja še ne-
katerih cest, pri čemer pa bo.
mo seveda prav gotovo po-
magali tudi mi, posebno ker
so od teh relacij odvisni tu-
di naši delavci. Sicer pa
bomo tudi v bodoče poskušar
li s krajevnimi skupnostmi
obdržati kar najboljše odno»
se. Pomagali pa bomo seve-
da v okviru naših realnih
možnosti.
RAZGOVOR PRIPRAVIL:
BERNI STRMČNIK
V KONUSU IMAJO ČASOPIS
V industrijskem kombi-
natu KONUS v Sloven-
skih Konjicah so v prvi
polovici lanskega leta za-
čeli izdajati poleg raamh
internih obvestil še svoj
lastni časopis. Od začetka
izhajanja pa do konca
decembra so izdali steupaj
šest številk, od katerih
vsaka izide na 9 straneh
v nakladi okoli 2000 izvo-
dov. Razen številnih teko-
čdlh informacij o poslova-
nju podjetja, o delovanju
samoupravnih organov in
družbeno - političnih or
ganizacij ter o drugih za-
devah, je aadnoa stran
navadno патвгцјепа zaba.
vi in razvedrilu z nekoliko
večjo križanko. Delavci
tega največjega podjeftja
v kandáski občini, ki ima^
obrate in blagovne Mše'
tudd v nekaterih drugih
krajih po Sloveniji in Ju-
goslaviji, so taJto sproti
obveščend o vseh važneg-
ših dogajandiih.
Posojila
RAZEN REDKIH IZJEM VSI DRUGI ŠE ČAKAJO NA TEH
NIČNA NAVODILA NARODNE BANKE — PO NOVEM
VEČJE MOŽNOSTI ZA VIŠJE 'REDITE
Četudi je odredba o pjotroš-
niških posojilih, ki jo je ko-
nec lanskega leta izdal zvez-
ni izvršni svet, formalno že v
veljavi, praktično še ni in ta-
ko v bankah kot tudi v ve-
čini trgovinskih in drugih de-
lovnih organizacijah še čaka-
jo na podrobnejša navodila.
Bistvo nove odredbe o po-
trošniških posojilih je v tem,
da je odpravila za vse veljav-
no enako gornjo mejo poso-
jila in določila, da naj bo vi-
šina posojila odvisna od
osebnega dohodka občana.
Občan se lahko zadolži do
tretjine osebnih dohodkov.
Odredba tudi zvišuje kredi-
te v denarju. Posojila bo
moč uporabljati le za nakup
domačega blaga. Posojilo za
nakup avtomobila je poslej
nekoliko višje pa tudi rok
za njegovo odplačilo je po-
daljšan.
Odredba daje velike mož-
nosti za nakup s kreditom. O
tem govori tudi naslednja ta-
bela:
Odredba nadalje pravi, da
je posojilo za nakup indu-
strijskega blaga treba plača-
ti v 24., za nakup avtomobila
pa v 30. mesecih.
dohodek ind. blago avtomobil
osebni kredit za
1000 din	7.930 din	9.990 dm
1500 din	12.000 din	15.000 din
2000 din	16.080 din	20.100 din
3000 din	24.000 din	30.000 din
4000 din	31.995 din	39.990 din
Spremembe so torej veli-
ke, prav takšne možnosti, če
je doslej občan lahko najel
posojilo za nakup industrij-
skega blaga le v višini do
6.000 din ter 10.000 din za na-
kup avtomobila in pčhištva,
se zdaj »kreditna« vrata od-
pirajo bolj na široko.
In kakšno je trenutno sta-
nje v Celju?
ZVONKA PIŠER, vodja
službe za potrošnika posojila
pri celjski mestni hranilnici:
»Vse imamo pripravljeno.
Prav tako smo v glavnem že
zbrali zahteve trgovinskih
delovnih organizacij po kre-
ditih. Vendar posojil po novi
odredbi še ne odobravamo.
Čakamo še na podrobna teh-
nična navodila, ki jih mora
dati Narodna banka. Po na-
ših internih informacijah
znajo ta navodila priti okoli
15. januarja. Potem bo delo
steklo.
Z naše strani je torej odo-
bravanje potrošniških poso-
jil trenutno ustavljeno. Ne
glede na to je možno, da
kredite odobravajo delovne
organizacije, če imajo za to
svoja lastna sredstva.«
TEHNOMERCATOR: »Čaka-
mo na podrobna navodila.
Posojil še ne odobravamo.«
SLOVENIJA LES: »Posoji-
la odobravamo že od prvega
delovnega dne v novem letu
po starem ključu in starih
navodilih. Novo je le v tem
da smo zmanjšaU obrestni
polc^ od 30 na 20 %. Po no-
sa odobravajo posojila, se-
le potem, ko bodo znana vsa
tehnična navodila.«
TKANINA: »Posojil še ne
odobravamo, čakamo na na-
vodila.«
Takšni odgovori veljajo za
skoraj vse. Le tu in tam so
tudi v Celju delovne organi-
zacije, ki poleg Slovenijale
sa odobravajqo posojila, se
veda iz svojih lastnih sred-
stev.
Trenutna rdeča luč za po-
trošniška posojila je v resni-
ci samo začasna, kajti že se
kaže rumena in ne dolgo,
kvečjemu še nekaj dni, ko
bo zagorela zelena luč
M. B.
__V
ZKS Žalec o šolstvu
Na zadnji, peti redni seji
občinske konference ZKS v
2alcu so v osrednji točki
dnevnega reda obravnavah
aktualno problematiko idej-
nosti v učno vzgojnem proce
su v osmih šolah. Poleg tega
pa so na seji konference spre
govorili še o problematiki s
področja stanovanjske izgrad
nje ter sprejeli program idej-
no političnega usposabljanja
v letošnjem letu.
Težišče seje konference je
bilo posvečeno problematiki
idejnosti pouka. Tako v
uvodnih izvajanjih, kot v raz-
pravi so se izoblikovala mno-
ga stališča ter so bili analizi
rani številm problemi. Osnov-
na ugotovitev je bila, da so
komunisti v preteklem obdob-
ju temu pomembnemu vpraša-
nju kljub nekaterim prizade
vanjem namenili premalo po-
zornosti. Zadovoljevali so se
s splošnim ugotavljanjem,
premalo pa je bilo konkret
nih akcij in ukrepov, kar pa
v nobenem primeru ni le žal-
ska karakteristika. Vprašanja
socialistične vzgoje mlade ge
neracije ni možno ločeno ob
ravnavati od celotnega izo-
braževalnega procesa Postati
mora vsakodnevna sestavina
pouka in vzgoje, prizadevahja
Zveze komunistov in ostalih
družbenih dejavnikov pa mo-
rajo biti usmerjena k uveljav
Ijanju socialistično angažira-
ne samoupravne šole. Pri tem
gre za temeljna vprašanja
vsebinskega in idejnega vpli-
vanja na šolo, gre pa tudi za
to, kako komimisti in pro-
svetni delavci uresničujejo so-
cialistične vzgojne smotre, ka-
ko uveljavljajo nove pedago-
ške prijeme, poglabljajo sa-
moupravne odnose na šolah
in kakšen obseg ter struktu-
ro ima in bo imela marksi-
stična vzgoja mlade generaci-
je. V zvezi s tem je bilo na
konferenci nedvoumno pou-
darjeno stališče, da idejno
nevtralne šole pri nas ne mo-
re biti, da je nesprejemljiv
idejni pluralizem, kajti inte-
resi naše družbe pri vzgoji
mladega rodu so jasno začr-
tani in kot take jih je treba
uresničevati.
Kot poseben problem je bi-
lo na konferenci ugotovljeno
tudi dejstvo, da je med pro-
svetnimi delavci v žalski ob-
čini premalo komunistov
(okoh 30 odstotkov), zato bo
moral v bodoče tudi aktiv
komunistov — prosvetnih de
lavcev na tem p>odročju po-
večati svojo aktivnost. Stanje
na nekaterih šolah je še slab-
še od poprečja.
Kadrovsk. problemi na šo-
lah se sicer z leta v leto iz-
boljšujejo, vendai je kljub
temu zaskrbljujoče pomanj
kanje učiteljev za razredni
pouk ¿8 radi tegp bodo tudi
to vprašanje poskušali reše
vati z ustrezno kadrovsko po-
litiko In politiko štipendira-
nja.
B.S,
RAZGOVOR
S SEKRETARJI
Včeraj opoldne so se na
komiteju občinske konference
ZKS v Celju sestali sekre-
tarji organizacij in aktivov
ZK S' celjskih šol. V skladu
s sprejetim občinskim pro-
gramom po pismu predsedni'
ka Tita in po 29. seji CK
ZKS so sekretarji poročali o
tem, kako so potekale raz-
prave o konkretnih vpraša-
njih idejne naravnanosti po
uka na celjskih šolah.
ŽE LETOS HALA?
Kakor smo zvedeli, bo <
prihodnjih dneh končan eia
bor at o izgradnji rekreacij
skega centra na Golovcu ^
Celju. Nekateri menijo, da W
hala, šli naj bi namreč ^
etapno izgradnjo, zgrajena ®
v tem letu. Morda bo tore,
Celje končno le dobilo prepö
treben prostor za večje go
spodarske, kulturne in šport
ne prireditve.
St. 1 — 11. januar 1973
NOVI TEDNIK
stran 15
PRAVIJO, DA SE KLATIM. ZATO SO ME ZAPRLI. ČISTO
TOČNO NE VEM, KAJ TO POMENI, VENDAR Ml JE HUDO.
REKLI SO, DA SEM POKVARJENA. TUDI TEGA SI NE
MOREM RAZLOŽITI, SAJ SEM STARA ŠELE 16 LET.
»Ura se je že nagibala k
drugemu dnevu, ko sem lah-
ko šla gor, Ч sobo. Spodaj, v
gostilni je bilo še vedno zelo
veselo. Bila sem utrujena.
Zadevala sean se v posteljo in
skoraj zaspala, ko je zaropo-
talo. Vedela sem, kdo in za-
kaj ropoče. Bila je lastnica
Jezna sem bila zaradi tega tr-
kanja ob polnoči.«
-	Kdo je?
»Jaz sem, odpri.«
—	Zakaj naj odprem?
»Nekaj ti moram povedati.«
»šele nekaj dni sem bila
pri njej. Semkaj me je prip)€-
Ijala prijateljica. Bili smo v
družbi, ko mi je lastnica re-
kla, naj ostanem pri njej. Po-
magala naj bi v kuhinji in go-
stilni. Tudi na njivah. Ni bi-
lo bogvekaj, vendar mi je bi-
lO bolj všeč, kot pri rejnikih.
Rada sem v gostilni, kjer je
toliko veselih ljudi. Tudi fan-
tov, čeprav so nesramni. In
adaj zopet trka. Vem, zakaj
Ko Dom odprla, bo skozi režo
v mojo sobo potisnila moške-
ga in zaklenila ...
—In zakaj ste odprli, če ste
vedeli, kaj bo sledilo?
»Lastnica je vedela, da vra-
ta drži le tanki zaskok. Ob
močnejšem pritisku tako in
tako popusti. Torej je vseeno,
če sem odpirala jaz ali ona
malo bolj pritisnila.«
— Kaj je bilo potem?
»Ko sem odprla, je v sobo
potisnila tistega debeluha
Brata od onega, ki mi ga je v
sobo potisnila že dan pred-
tem. Ta je bil mesar, žena je
bila na porodniškem. Ko sem
ga vprašala, kaj bi rad, če-
prav sem vedela, zakaj je pri-
šel, mi je rekel, da bi se rad
z mano pogovarjal. Vraga bi
se pogovarjal ob tej uri. Na-
dria sem ga, potem mi je po-
vedal, da je lastnica predlaga-
la, naj gre k meni. že dolgo
ni unel ženske, zdaj pa bi
jO lahko imel. Kurca boš imel,
sem rekla in se še bolj drla.
Nisem mu dala. Barabe.«
—	Ali ste mogoče vi dali
povod lastnici, da vam je vo-
dila moške?
»Ne vem. Ko se je to prvič
zgodilo, sem zdrvela dol in
lastnico nadrla. P'ant je ostal
v sobi in prespal. Nisem se
mu pustila. Zjutraj je odšel
od mene v službo. Potem je
pripeljala njegovega brata.
Pred tem so bili tu fantje iz
Zlatarne. Tudi nekaj punc so
imeli s sabo če je v gostilno
prišla večja družba, smp mo
rala dekleta k omizju Da so
fantje več spili in več plačali.
Eden mi Je bil za silo všeč
m sva šla v sobo. Zgoraj so
pred Silvino sobo stali fantje
in čakali na vrsto. Veste, Sil-
va, je na eno noč sprejela
več fantov. Nekoč jih je bila
cela vrsta. Ko sva se čez par
minut s fantom vrnila v dru-
žbo, je bilo omizje t>olj pol-
no. Iz sob so se vrnili tudi
oni s svojimi puncami. To
noč sem še dvakrat šla v so-
bo Najprej z enim, potem še
z drugim. S tem sva zaspala.
Zbudili so naju drugi, ker so
morali na delo v zlatarno. Ni-
so hoteli plačati, zato so ska-
kali skozi okno. Pozneje je
bila lastnica zelo jezna.«
—	Vas je kdo prisilil, da
ste šli v enem večeru s tre-
mi fanti?
»če ne bi šla, bi prišla last-
nica ropotat. Slišala sem, da
se je ona s fanti zmeraj prej
vse zmenila, če sem dobila za
to kaj denarja? Ja, dajala mi
je po jurja ali petsto din ob
sobotah, ko sem lahko popol-
dne šla v mesto. Slišala pa
sem, kako so se moški kregali
z lastnico, ker jim nisem ho-
teia dati. Verjetno je ona že
prej pokasirala.«
—	Zakaj tega niste poveda-
li miličnikom, ko so prišli?
»Miličnike je poklical sosed,
ker je bil jezen na Silvo. Ni
hotela samo z njim. Milični-
kom sem nekaj povedala, vse
ga pa ne, ker mi je lastnica
povedala, da me bodo fantje
premlatili, če bo mimela od-
prt gobec Pa tudi sram me
je bilo. Povedala pa sem za
tiste tri iz Zlatarne, ker so
me prijavili, češ, da sem bol-
na. Pa nisem bila.«
—	Zakaj ste sedaj v zapo-
ru?
»Sodnik me je zaprl zaradi
klateštva.«
—	Kam boste šli, ko boste
prestali kazen? Koliko ste
stari?
»Sedemnajst jih bom. Rada
bi se zaposlila. Ko bom v slu-
žbi, ne bom več zahajala v ti-
ste oštarije.«
—	Kje pa ste bili potem, ko
ste odšli iz tiste gostilne?
»Pri prijateljicah, enkrat
sem se vrnila nazaj v gostil-
no. Drugače pa sem bila v
mestu. Spala sem, kjer je pri-
šlo. Kako je bilo takrat v Re
čici? Bilo nas je okrog 20.
Gostilničarka ima več sob,
vendar ne za toliko ljudi. Za-
to smo spali po trije, štirje
pari v eni sobi. če vem, kaj
je to grupni seks? Ne vem,
tega ne maram. Če je bil še
kdo v sobi, se nisem pustila
šele zijutraj, ko so drugi spa-
li. Bilo me je malo sram.
Enkrat je v Celju lastnica v
mojO sobo poslala par, jaz pa
nisem imela kam spat. Poča-
kala sem uro, m ko sem ve
dela, da sta onadva že vse
opravila, sem šla spat. Pa je
oni hudič začel plaziti po me-
ni. Zato se je njegova punca
razjezila. Bila je lepa punca.
Blondinka iz Bukovžlaka. Ko
je videla, zakaj gre, je vstala
in odšla iz sobe. Meni je bilo
nerodno in sem šla za njo.
Do jUtra sva bile potem sku-
paj. S tistimi fanti iz Bokov-
žlaka sem bila tudi v Rečici.«
— Zakaj pa ne greste nazaj
k rejnikom ali k teti?
»Ne maram tja. Rada bi v
službo.«
Ta, bledolična deklica, po-
kvarjenih zob, razmršenih las,
obraza, ki nudi večjo starost,
drobnega telesa in velikih pr-
si, ki vise pod zamazano jo-
po, zdaj ni več v gostilni celj-
skega »predmestja«. Je v za-
poru. Namesto nje je v isti
gostilni troje drugih deklet
Enako ali malo starejših,
enako bednih brezdomcev, ki
pritiskajo v mesto iz okoliš-
kih krajev. Razlika je le v
tem, da јв lastnica za spozna-
nje pametnejša. Eno ima pri-
javljeno za pomoč pri delu,
druge pa za priložnostno de-
lo, PRILOŽNOSTNO DELO.
Cela srenja ve, zakaj gre in
kakšno delo je to,, vendar za-
radi tega nikogar doslej ni
bolela glava.
Ze nekaj dni samevam v svoji sobi.
Jerebič je poparjen, odkar se je vrnil s kongresa. Ko
jemo, se m pogledamo, niti ne govorimo, četz dan se tako
ne srečamo.
Rahelina vaza stoji na mizi.
Sinoči pri večerji mi je Treza pozabila prinesti žlico.
Kako je njeno nerodnost dekan opazil, ne vem.
»Prinesi žlico!« je suho dejal Trezi. Gledal je skozi
Okno, stran od mene. Ko je Treza odšla, je nastal v obed-
ži^^^^^"'	^^^^ drugega opazujemo in se sovra-
Gledal sem široki dekanov vrat, okrog katerega je bil
stisnjen svetel ovratnik. Na okrogli glavi je imel šop ne-
počesanih sivih las.
Gledal je skozi okno kot gospodar, ki dela, kar mu
ye iJubo. še preden se je vrnila Treza z žlico, se je nena-
f^rna nečesa spomnil, se sklona nad juho in začel enako-
merno grabiti s krožnika.
Ob večerih sem sedel v sobi. Poslušal sem, kako je
^Pec zapiral hlev in kako so ženske pomivale v kuhinji
bi h ; w	^^
vpJii	^^	okolice, daleč, daleč, da ne bi
f^aei zame nihče, niti Rahela niti moja mati.
Kaj bo z Rahelo? Kaj bi daL^ če bi mogel iztrgati iz
sebe, kar živi v mojem srcu. Bolečino in neizmerno kopr
nenje. To živi v mojih prsih^ me muči in me mori.
Dan za dnem sem imel pred seboj le eno: iti h Kram-
paču in si odpreti stare rane To bo itak moralo priti,
čemu tega nisem storil takoj, prvi dan, ko sem se vrnil
iz Turnišča.
Preden sem se odločil za ta korak, sem se nekajkrat
oblekel, očistil čevlje, se počesal in držal za kljuko na
vratih moje sobe, da bi šel. Nato sem se spet slekel.
Zdaj ne, sem si dejal, jutri zvečer. Slekel sem se in
legel. V postelji mi je bilo spet žal, da nisem šel
Prišel je čas, ko sem z gotovostjo odprl vrata in šel.
ne da bi za hip prisluhnil glasu, ki mi je odsvetoval.
Pozvonil sem pri Krampaču. Kakor sem prej z vese
Ijem čakal, da mi pride odpret, sem se zdaj bal. Najraje
bi pobegnil.
Prišla mi je odpirat Berta. Poznal sem jo po korakih.
»Arpad?« se je začudila.
»Veš, nisem imel priložnosti « sem začel govoriti in
v poltemi iskati s klobukom obešalnik. Na obešalniku sem
opazil Briinnerjev klobuk.
»Zakaj nisi prišel v nedeljo, da bi se vsaj opravičil?«
Krampač je odprl sobo.
»No, viš ga Mislili smo, da si umrl,« mi je rekel glas-
no in zaprl vrata. »Opraviči se pri Briinnerju. Kaj sploh
misliš?«
»Kako si čuden, pustil nas in niti glasu ni o tebi,« je
prav tako šepetala Berta. Toliko prijaznosti je bilo v tem,
da mi je bilo težko, ker nisem prišel takoj, ko sem se
vrnil. Se isti dan. čemu sem odlašal in se trapil doma
brez vsakih koristi?
»Rad bi še stopil na sejo. To poročilo je važno.«
Z Briinnerjem sva se poslovila.
»Zbogom, na svidenje.« Nič več. Kako bi mi prišlo na
misel, da bi pozdravil Ratielo. Za ves svet je ne bi.
Ostal sem v sobi sam. Vzei sem svinčnik iz žepa, ga
postavljal na konico in zopet na ploščati del.
»Nemogoč si,« je dejal Krampač. Sedel je in drsal
še z dvema prstoma ugaslo angleško pipo.
Berta se je vrnila. »Begaš nas vse, najbolj pa Rahelo.«
Nekaj je viselo nad vsemi tremi, o čemer ni govoril
nihče. Mislil sem si: »Nesmiselno je vse to početje, laz
sem vendar lendavski kaplan Rahelini starši so bili Židi,
trdi, nedostopni Zidi, ki o stvari niso hoteli nič slišati.
Kaj bi Brünner lazil tod okrog, če mu Janči ne bi kori-
stil. Zakaj smo še govorili o tem, ko smo vendar vsi vi-
deli.
»človek ti privošči vsaj malo sonca v to tvojo klavr-
nost, ki jo preživljaš_ Kakor hočeš, meni je vseeno,« je
trdo rekel Krampač. »Meni je bilo zmeraj vseeno. Se ne
bi nazadnje vsega tega lahko rešili!«
Vstal sem. Sel sem proti vratom. Nekaj sem hotel še
povedati. Ne v svoje opravičilo, temveč le, da tu ni po-
moči. Pa sem molčal.
Vzel sem v preasobi klobuk in šel. Stopal sem po-
časi s stopnice na stopnico. Deske so škripale. Prepričali
sem bil, da Krampačeveaa praga ne bom več presf 'jpil.
Veter. je prinašal s hribov duh po zrelih breskvah,
duh po pretakajočih se sokovih v sladkem sadju. Zajci
so se skrivali nad trs jem, vrabci so se v jatah podili niz-
ko nad goricami, srake so se drle in preletavale hribe.
Klopotci so se počasi obračali za vetrom.
Bil je čas, ko bi se mogla začeti bratva. A bral še m
nihče.
Park med cerkvijo in farofom je bil nastlan z divjimi
kostanji. Otroci, ki so prihajali s hribov, so jih pobirali
in metan za vrabci med teje. Tudi prave kostanje so pri-
našli iz gozdov, ki so bili na severni strani hribov.
Sleherni večer sem videl znance iz mesta, ki so šli
na večerni sprehod mimo larofa po klancu v hrib. Vesel
smeh se je odtrgal kje s hnba, nato je mir zajei ves kraj.
Stal sem ob oknu. Vidno je ugašal dan in mrak je
tihotapil v mesto тлг.
Obrnil sem se od okna. Na mizi je stala vaza s su-
himi georgivami, poleg blok pisalnega papirja, črnilo in
peresnih Vse je čakalo že nekaj dni, da bi pisal Raheli.
Ničesar nisem odstranil z mize. Vendar bi bilo nepremiš-
ljeno, če bi ji pisal.
Tako so se v meni menjavala čustva. Bili so trenutki,
ko sem ponoči vstal iz postelje prevzet od ene same mi-
sli, da bi ji rask/il trpljenje in jo prosil odpuščanja. Tipal
sem v takih trenutkih po steni in iskal luč, a me je nekaj
spreletelo in sem nehal tiiMti. Saj ne želi, noče od mene
slišati ničesar več, od mene, lendavskega kaplana. Fes
poparjen sem sedel na posteljo in strmel v temo. Veve.
rica se je v gnezdu zganila. Zunaj so se oglašale mačke.
Legel sem vznak in strmel v strop. To se je ponavljalo
noč za nočjo.
Bal sem sc teh noči. Bile so zame muka, kateri ni-
sem vedel izhoda.
Zdaj sem zopet pred nočjo, v kateri se mi ne obeta
nič boljšega.
Obdal me je grenak mir, ki ga je pretrgal le kratek,
prijeten smeh $ hriba. Neopazno je prišla noč_ Nič do-
ločenega nisem mogel misliti, niti si nisem mogel več
predstavljati Rahele. O, pač. Njenih oči nisem pozabil.
Potrkal sem. Slišal sem Briinnerjev glas. Dvignil je
glavo od listin, ki so bile razgrnjene po mizi. Bile so po-
pisane s strojem. Vstal je uslužno, kot če bi v trgovini
prodajal kos slabega blaga. Nič spremembe ali začudenja
m bilo na njem. Vstal je, mi ponudil roko in čakal, kdaj
bo rekel Kram^č, da sedemo. No, kako se mu bom zdaj
opravičil.
Ničesar ne bi rekel, če me Janči in Berta ne bi pre-
badala z očmi. Nisem vedel drugega, kot da sem začel:
»V nedeljo nisem mogel, gospod Brünner. Bil sem
čez noč zadržan v Turnišču.«
»Aha,« je dejal mirno. »Mi smo se peljali v Čakovec.«
V Čakovec? Zakaj niso ostali doma? Ljubosumen sem
bil na vsakega, ki je tam videi Rahelo.
Ni mi bilo več mar, da bi se oprostil.
16. stran
NOVI TEDNIK
11.)anuar 1973 — St. t
Slovenske Konjice
Odborniki obeh zborov
skupščine očine Slov. Konji-
ce so na zadnji seji razprav-
ljali in sklepah tudi o odlo-
ku o lokahiih in nekategori-
ziranih cestah na območju
O USPEHU
NA OSNOVNIH
ŠOLAH
o tem, kakšne uspehe in
ocene so dosegli učenci vseh
razredov obeh osnovnih šol
v Slovenskih Konjicah, teče-
jo te dni razgovori na rodi-
teljskih sestankih, ki sta jih
sklicali njuni vodstvi. V obeh
primerih je to v tem šol-
skem letu že • drugo srečanje
staršev učencev s prosvetni-
mi delavci m razredniki po-
sameznih razredov ter oddel-
kov. Na ta način želijo uči-
telji starše obvestiti o vseh
dobrih in slabih redih nji-
hovih otrok, preden jim bodo
proti koncu januarja razdelili
spričevala za prvo poletje.
Za sedanje ocenjevanje se
ne bo dalo več kaj dosti
spremeniti, lahko pa nasve
ti in pogovor s starši poma-
gajo za kasnejše mesece te-
kočega šolskega leta in za
končne oce^o
konjiške občine. Skupaj jih
je 152 v dolžini nekaj nad 216
kilometrov, pri čemer pa ni
vračunana zvezna cesta I. re-
da od Tepanja do Stranic. V
ta sestav tudi ne spadajo šti-
ri ceste drugega reda in
gozdne ceste na Pohorju ter
v območju Konjiške gore.
Ker meri površina občine
Slov. Konjice dobrih 223 km^
to pomeni, da je na enem
kvadratnem kilometru neko-
liko več kot 1 km cest.
Od skupnega števila spada
med lokalne ceste prve ka-
tegorije le 7 cest v dolžini
blizu 40 kilometrov. Vseka-
kor je najdaljša med njimi
tista, ki povezuje Vitanje
preko Strmca do Višnje vasi,
saj meri 9.350 metrov. Le za
nekaj metrov krajša je cest-
na povezava med Križnim
vrhom skozi Loče do Ponik-
ve, Sicer pa so v tej skupini
še druge ceste, ki povezujejo
nekatere kraje na območju
Zreč in Pohorja, v okolici
Loč in ob južnem robu Ko--
njiške gore med Starimi Sle-
meni skozi Sojek do češnjic.
Mnogo več cest, ш sicer
okoli 90, pa je razvrščenih v
lokalne ceste druge kategori-
je. Po prejšnjih predpisih so
bile to ceste IV. reda. Njiho-
va skupna dolžina meri nad
153 kilometrov. Najdaljša
med njimi povezuje Konji-
ško vas preko Tolstega vrha
do Skednja ter poteka iz ene
strani Konjiške gore na nje-
no drugo stran, dolga pa je
6.900 metrov. Sicer pa je v
tej kategoriji velika večina
takih, kd so dolge približno
en kilometer, najkrajša pa
je med Brdo in Gabrovnikom
v dolžini komaj 360 metrov.
Nekategoriziranih cest v
občini je 52, od katerih tvo-
rijo veliko večino ulice, trgi,
javne poti in dovozne ceste v
nekaterih večjih krajih na
območju občine. Skupaj so
dolge dobrih 28 kilometrov,
le redke pa merijo več kot
en kilometer. Glede na nji-
hovo razvrstitev jih je največ
v občinskem središču.
Za gradnjo in vzdrževanje
lokalnih cest se denarna
sredstva zbirajo iz virov, ki
jih določa republiški zakon o
javnih cestah, to je iz prora-
čuna občine. Ker pa je
splošno znano, da je občin-
ska blagajna večkrat pre-
majhna, odlok zato predvide-
va, da lahko za dodatne de-
narje občina ali krajevna
skupnost vpeljeta krajevni
samoprispevek. Ves tako
zbrani denar iz različnih vi-
rov Pa se nato zbere v ob-
č inskem komunalnem skla-
du, ki skrbi za vzdrževanje
lokalnih in nekategoriziranih
cest.
Na območju občine Slov.
Konjice so še štiri ceste, ki
so p>o republiškem odloku raz-
vrščene kot ceste drugega re-
da, območje Pohorja in dela
Konjiške gore pa povezuje še
nekaj desetin gozdnih cest.
Slednje seveda vzdržujejo
zainteresirane gospodarske
organizacije.
V. L.
Oseba tedna: KRISTINA P05EDEL
Kristino Posedel, našo
znanko izpred novega le-
ta, osebnost tedna, sutio
dobih tam, kjer ustvarja
že lepo dobo let: v tovar,
ni nogavic Polzela in ko
je izšla sUka v Novem ted-
niku, so vsi iz Polzele in
iz njene tovarne, kn ji je
posvetila toliko let uspeš-
nega dela, vedeli, da je na
shki pač Kristina in nih-
če drug. In ker je Kris-
tino sipoznalo največ ljudi,
je postala osebnost tedna
in kot takšno smo jo tudi
obiskali.
čas, ki smo ga posve-
tili Kristini in razgovoru
z njo, je bdi prekratek,
prekratek že zaradi tega,
kar je bilo njeno življenje
prepolno in pregloboko, da
bi se vse, kar je na tej
življenosiki poti doživela,
dalo zajeti v eni sami uri.
Kljub temu smo s Kristi-
no prijetno poklepetali in
najbrž ne bo preveč huda,
če ne bomo našteli vseh
funkcij, ki so jih ji kdaj
naprtili na njena ramena.
Sicer pa so takšna našte-
vanja suhoparna in kdc bi
jih bral. Res pa je le, da
marsikdaj ni bilo časa za
osebne stvari, kot je to po-
vedala kristina sama. Le
to ji ni šlo v račun, da bi
sedaj, na stara leta, kot
je rekla, prišla v »oajten-
ge«.
29 let je Kristina posve,
tila svoji »fabrki«, če-
prav je bila včasih bolj
slabega zdravja in če že
ni hotela tega, da bi na-
šteli vseh njenih funkcij,
ko že govorimo o njeni
»fabrki«, povejmo le to in
naj nam ne zameri, da
ima Kristina med drugim
tudi celo vrsto priznanj
za svoje delo Vsekakor je
najbolj ponosna na meda-
ljo dela, ki jo pred šesti-
mi, osmima leti, ne spo-
miinja se často natančno,
dobila od predsednika re-
publike. Na to priznanje
je Kristina čdsto odkrito
ponosna. Kaj takega se
ne dobi vsak dan.
Mnogo zaslug ima naša
oseba tedna, Kristina Po-
sedel, tudi pri raavijanju
samoupravnih odnosov v
svojem kolektivu in č« öi
žreb kdajkoli pravičneje
izbral, potem je to nare-
dil prav sedaj. Kakorkoli
že, kljub visokim normam
in družini, je Kristina
vedno vedela, kaj ji je
storiti. Se pravi, bila je
ženska na mestu. In, da
ne bi preveč hivalih, smo
nekaj podobnega slišali
tudi od njenih sodelavcev.
Saj veste, kako je s tem:
marsikdaj ljudje preveč
povedo. No, s Kristino ni
tako. Je pa bila zelo ve-
sela, ko je izvedela, da
je prav ona tista, ki jd je
namenjeno biti oseoa te-
dna.
Kristina bo kmalu od-
šla v zaslužen pokoj Ko
smo se pogovarjali z njo
o tem, je dejala, da ne ve,
kako bo s to rečjo in da
je od mnogih slišala, da
je brez dela, Id si ga na-
vajen, dolgočasno. Nekako
se bo že izvlekla, tisoče
stvari je na svetu, s ka-
terimi se da ukvarjati in
najbrž tudi Kristini ne bo
dolgčas.
MILENKO STRAŠEK
St. 1 — 11. januar 1973
NOVI TEDNIK
stran 17
Krajevna skupnost Marijagradec pri Laškem
Krajevna skupnost Marijagradec obsega 18 vasi in zaselkov med levim bregom Savinje m obronki
Vrha Brez ter Svetine. Nekaj manjša je od predvojne marijagraške občine, nekaj večja od povojnega
kraievnega ljudskega odbora. To območje je precej siromašnejše, kot je bilo pred sto leti. pa tudi pred
petdesetimi ko so od tod vozili v svet slovit portland cement, črn premog iz Trobendolskega rudni-
ka iz kleti tía Lahomski gori pa na gostilniške mize prvovrstno vino. Tudi s kulturno preteklostjo je
bogatejša Pred leti je Marijagradec zaslovel v kulturnem svetu po odkritih srednjeveških freskah v
mali taborni cerkvici Nedaleč od tu, pa v vasi Tevče skromna plošča priča o tem, da je bil tu rojen
nestor slovenske umetnostne zgodovine Stegenšek. Iz Tevč izhaja tudi Aškerčev rod, katerega seno-
žeška veja je dala pesnika balad in romanc. Tudi rod zgodovinarjev Orožnov je od tod, sicer pa ima
dolina ob Lahomnici tudi starorimsko preteklost: kajti že imena: Lahomno, Lahomšek, Lahomnica in
Laško samo s pomenom krajevnih imen pove, koga so Slovenci ob svoji veliki selitvi v sedanjo domo-
vino v teh krajih zatekli.
Marijagradec, kraj, po katerem se imenuje obsežna krajevna skupnost, vendar z ničimer ne
more biti središče te skupnosti, ker nima nobene povezovalne institucije, niti najskromnej-
šcga prostora za sestanke in seje.
KRAJEVNA
SKUPNOST
BREZ JEDRA
Trobendoiski rudnik je za-
lila voda, cementarna je ob
krizi izpuhtela, vinograde je
zatrla ameriška trtna uš. Ma-
rijagradec je res največje na-
selje v okolišu, a ni bil ni-
koli njegovo jedro. Tudi ne-
kdanji sedež občine je bil v
Laškem, kot je imela sedež v
Laškem tudi Krištofska ob-
čina, Laščani pa so imeli svo-
jo, ker purgarji, kakršni so
bili, niso hoteli sedeti s kme-
ti za isto mizo.
Pa pustimo preteklost. Da-
nes Marijagradec vse bolj
postaja del Laškega. Ima eno
samo podružnično šolo v Re-
ki, dve Mentovi trgovinici v
Tevčah in Marijagradcu, od
novega leta pa še edina go-
stilna v celi krajevni skupno-
sti ni več odprta, ker se je
gostilničarka upokojila. Tako
so se zaprla vrata za edinim
prostorom, ki je bil na voljo
krajevni skupnosti in organi-
zacijam. Pa je bilo svojčas
po dolini pet ali šest gostiln.
Kolega Drago Medved je na-
štel okoli dvajset bivših mli-
nov, a nobeden več ne melje.
Je pa krajevna skupnoet
Marijagradec »rezervat delov-
ne sile«. Okoli osemdeset
članov kolektiva Pivovarne je
od tod in menda prav toliko
rudarjev. Promet po dolini
sta dva avtobusa, tisti, ki vo-
tì rudarje ш oni. ki prevaža
šolarje. Zadnji telefon je na
pragu Laškega v marijagra-
ški graščini.
V krajevni skupnosti ni
prosvetnega društva, toda
kmečke ohceti v Laškem ob
prazniku »Piva in cvetja« si
brez Marijagračanov, mladih
in starih, ni moč zamisliti. V
Reki sem in tja zaigrajo
kakšno igro. Prva leta po
vojni je bilo tega več, pa če-
prav so igrali in muzicirali
kar pod kozolci.
Na kratko, marijagraška
krajevna skupnost nima je-
dra. Vsa je naslonjena na
občinsko središče — na La-
ško.
ŠE CESTA NI
INTERES VSEH
Kateri obči interes združu-
je vse občane?
Predsednik krajevne skup-
nosti TONE KNEZ, ki vodi
tudi zelo delovno organizaci-
jo ZB NOV, pravi:
»Ni enega samega interesa,
ki bi družil vse občane v kra-
jevni skupnosti. Vzemimo, da
je prepočasen razvoj kmetij-
stva žulj, ki pekli. Pekli pa
le kmete, ki v krajevni-skup-
nosti niso več v večini. Cesta
iz Laškega po dolini in v
dveh krakih proti Brezam in
Reki ter proti Vrhu tudi ne
združuje vseh občanov. Za-
selki Gabemo, Trojno in La-
homšek so si zgradili svojo
vozno pot in se že v Laškem
odcepijajo od cesbe v dolino
Lahomnice.«
Tako je predsednik Tone
Knez ocenil razmere, toda
ima upanje. Nekaj se sliši,
da bi utegnila v Lahomnem
zrasti tovarna, ki bi zaposli-
la predvsem ženske, precej
bliže je tudi načrt za zgradi-
tev rekreacijskega središča v
Tevčah .Vsaj eno močnejše
gospodarsko žarišče in turi-
zem; to utegne vdahniti kra-
jevni skupnosti življenje, tudi
če Marijagradec sčasoma po-
stane del mesta Laško.
CESTA
JE PREIZKUS
ENOTNOSTI
OBČANOV
Predsednik režijskega od-
bora za podaljšek asfaltnega
traku v dolino, JOŽE ZABU-
KOVEC, takole pravi:
»V decembru je cestno pod-
jetje začelo pripravljati cesti-
šče za položitev asfalta od
Laškega do meje med Mari-
jagradcem in Lahorrmim. Ve-
mo, da bo že za ta kos ceste
denarja iz sprejetega samo-
prispevka premalo. Tudi Re-
čica čaka na asfalt. Vrh mora
dobiti boljšo cesto. Breze so
je lani dobile en kos. Na po-
mlad, ko bodo stroji polagali
asfalt do mostu tostfän Mari-
jagradca, bi radi, da bi asfalt
potegnili vsaj do odcepa ce-
ste na Vrh. Zato sta krajevna
skupnost in SZDL postavila
režijski odbor, le-ta je dal
natisniti bloke za zbiranje
dodatnih prostovoljnih pri-
spevkov, s katerimi bi poteg-
nili asfalt čim dlje v dolino.
Skupina občanov, ki je pred
letom gradila vodovod, je ves
ostanek zbranih prispevkov,
425.000 starih dinarjev, name-
nila za cesto. V decembru in
teh nekaj dni v januarju so
člani režijskega odbora zbra-
li že čez milijon dinarjev.
Največ uspeha so doslej ime-
h Franc Skorja, Drago Hom-
šek in Jakob Marolt.«
SVETLI IN TEMNI
VZORI
Jože Zabukovec je povedal,
da je Miroslava Arsenjuk že
odštela 25 tisočakov, 25 tiso-
čakov pa bo dala prihodnji
mesec. A ko je nekomu to
povedal, je le-ta skomignil z
rameni rekoč:
»2e ima, če je dala!«
Raje bi se bil ugriznil v
jezik, ta vzomi občani, ki
bi moral vedeti, da je daro-
valka pred kratkim ovdove-
la, da ima štiri otroke, da
plačuje zdaj posojila za novo
hišico tudi za moža in da ji
kot delavki v zdravstvu goto-
vo ne cvetejo rožice. Vrh vse-
ga pa je dala denar za asfalt
od njene hiše naprej, kajti do
nje bo cesta asfaltirana po
programu iz samoprispevka.
No, takšnih, kot je ona, je
še več in jih bo še veliko več.
So pa tudi takšni, ki pra-.
vijo, da ne dajo nič, ker mi-
mo njiih bo tako ali tako as-
faltna cesta zgrajena. Med te-
mi so tudi občani, ki imajo
debele šope denarja pod pal-
cem.
DELO JE NJIHOVA
ODLIKA
So med občani v tej kra-
jevni skupnosti, ki težko pri-
spevajo. Njihov tisočak je žr-
tev, pritrgovanje. Nekateri
bodo na pomlad s prostovolj-
nim delom prispevali, ker z
denarjem ne morejo. So pa
tudi takšni, ki odbornike in
zbiralce grdo hahrujejo, se
znašajo nad njimi. Celo to so
si zlobno izmislili, da dobijo
provizijo od zbranega denar-
ja, ker se tako ženejo.
Sli smo v to akcijo zato,
ker že leta sem občani zatr-
jujejo, da bodo vsi po svo-
jih močeh prispevali, če bo
enkrat tako daleč, da bo do
asfaltiranja prišlo. Vemo, da
bo velika večina solidarna.
Da bodo več prispevali tisti,
ki imajo avtomobile, motorje
in druga vozila, da bodo ne-
kaj dali tudi tisti, ki so samo-
prispevka, sprejetega ob re-
ferendumu, oproščeni. Tudi
nekaj zdomcev, ki so bili za
praznike doma, je primaknilo
svoj delež. Ta!, naša akcija
je ogledalo, v katerem se bo
ogledal vsak naš občan. Ne
moremo zameriti tistemu, ki
nima, ki ne more. Zapomniti
pa si moramo one, ki imajo,
nočejo in še druge ščuvajo.
Vsak prej ali slej potrebuje
pomoč in razumevanje skup-
nosti.«
Tako je dejal predsednik
krajevne skupnosti Tone
Knez. Sobesednika Tone
Knez in Jože Zabukovec sta
povedala še to, da bodo ob
koncu akcije žrebali tiskana
potrdila, da bodo tako mno-
gi darovalci dobili več nazaj,
kot so dali, kakor bo pač
sreča. Od uspeha te akcije ne
bo odvisna samo dolžina as-
falta v dolino ob Lahomnici.
Od tega bo odvisno tudi to,
kako bodo občani v tej kra-
jevni skupnosti v bodoče lah-
ko računali na pomoč in ra-
zimievanje celotne občinske
skupnosti.
In tako bo temen asfalt od-
kritosrčno ogledalo vseh in
vsakega.
JURE KRAŠOVEC
Predsednik krajevne skupno-
sti Tone Knez
Predsednik za ceste v
homnem Jože Zabukovec
18. stran
NOVI TEDNIK
11. Januar 1973 — St. 1
1, Na Mars! je torej velel ukaz iz vesoljskega središča.
Ni kaj reči. Paradižnik in njegova soproga sta nadvse
ljubila potovanja! Celo tetino zapuščino sta žrtvovala za
izlete; no. da jo bosta kdaj rezala proti rdečemu planetu,
tega jima tudi ciganka ne bi upala namigniti! čemela sta
torej naša vrla osvajalca treli kontinentov med instru-
menti vesoljske ladje in nemo bolščala v steno. Povedali
bi to enostavneje: bila sta paf!
Dragi bralci, prepustimo za hipec naša neprostovoljna
vesoljca njunim mrkim mislim in stopimo iz modula
v črno vesoljsko brezmejnost.
Pod ladjo se je brezskrbno sukala modrikasta mati
Zemlja, Oceani so se prelivali med kontinenti, tu in tam
je dimček nad pokrajino nakazoval, da so si dobrodušni
Zemljam spet skočili v lase ... Visoko nad gorami in vo-
dami so se prepirali cikloni in anticikloni zaradi jutriš-
njega vremena: bo li dež ali toča, megla ali slana?
Kakorkoli že, naša junaka jutri ne bosta polrel)oval3
dežnika! Njuna ladja je namreč ravnokar zavila iz zemelj-
ske orbite in se usmerila naravnost k rdečemu Marsu .. •
St. 1 — 11. januar 1973
NOVI TEDNIK
stran 19
Trnovlje
DARILA UPOKOJENCEM
Tudi letos so v Tmovljah
povabiU in obdarili vse upo-
kojence, osnovna organizaci-
ja Rdečega križa pa je v ne-
deljo povabila na obdaritev
tudi vse občane, Id so napol-
nili osemdeset let. V kultur-
nem domu so jih pogostili in
jim izročili lična darila. Pred-
sednica Rdečega križa v Tr-
novljah Štefka Ramšak je
dejala, da bodo skušali to-
vrstne prireditve izpeljati vsa-
ko leto. Zdaj jim je izdatno
pomagalo tudi Prosvetno dru-
štvo Zarja, saj jim je za
takšno priložnost odstopilo
prostore, člani društva pa so
pripravili tudi kulturni spo-
red v sodelovanju s IV. os-
novno šolo. Vsem povabljen-
cem je zaigral na harmoniko
Kostomajev Nandi, star tr-
noveijski muzikant in vsi so
mu navdušeno ploskali. Naj-
starejši gost pa je bil Miha
Kovač, star 86 let, še živahen
in veder, prav tako tudi pet-
inosemdesetletna Marija Oro-
žen in Ana Udovič. Srečanja
so bili vsi zelo veseli ln be-
seda je stekla o vsem, prav
VSi pa so bili hvaležni orga-
nizaciji Rdečega križa za po-
zornost in izrazili so željo,
da se bodo prihodnjič prav
vsi zbrali za mizo. Takšne
sprejeme in obdaritve so
imeli v celjski občini še v
drugih krajevnih skupnostih.
Zlasti prijetno je bilo na Oto-
ku
BUTIK
ZA
PLITEK
v
ZEP
Jakna, kakršno vidite na
risbi, bo v bližajočih se
toplejših, a še vedno hlad-
nih dneh, sigurno nadvse
prijeten in praktičen mo-
dni del garderobe. Ker se
vzorčasti materiali še ved-
no trdno oklepajo tekstil-
ne, modne lestvice, naj
vam priporočim, da si
omenjeno jakno ali njej
slične, omislite v grobo
črtastem desenu.
Jakna naj ima velik, ova-
len ovratnik, srednje opri.
jet, zvončast kroj ter ob-
vezen dodatek pasu iz bla-
ga, ki naj bo v isti barvi
kot poklopke na ¿epih. Pri
izdelavi takšne jakne ne
pozabite na morebitno
uporabo francoskega šiva,
ki bo lahko prišel lepo.do
izraza, predvsem na šivih
hrbtnega dela oblačila.
JANEZ VERBIČ
IZ CEHOVSKEGA
ŽIVLJENJA
Podobno kot drugod v
Ehrropi so se tudi v naših
krajih obrtniki združevali
v cehe, da bi tako uspeš
neje ščitili svoje pyoklicne
interese. Cehovska organi-
zacija ni bila izključno
strokovno obrtnega zna-
čaja, pač pa je imela ta
institucija tudi izrazito
socialm, moralno vzgoj-
ni in verski pomen.
V Celju, kot središču
pokrajine, moremo začet-
ke obrtne organizacije za-
sledovati z gotovostjo od
15. stoletja dalje, čeprav
so pravila i>osameznih ce-
hov precej mlajša. V ve
čini primerov so se nam
ohranile le potrditve sta-
rih cehovskih pravil, ki
izvirajo iz 18. stoletja V
Celju je bilo dvanajst ra-
zličnih obrtnih cehov,
vendar so se ohranila
pravila le nekaterih Ce
govorimo o celjskih ce-
hih, potem ne smemo mi-
sliti, da so bili le-ti stro-
go omejeni le na mesto
samo; za močno cehovsko
organizacijo je bilo števi-
lo celjskih obtmikov pač
premajhno Teritorialno
so vsaj nekateri vključe-
vali vse ozemlje od Po-
horja do Save, od gornje
Savinje do Sotle, številč-
no pa tudi do 150 moj-
strov.
Iz cehovskih pravil je
mogoče razbrati celotno
njihovo organizacijo in
predpise, ki so točno
opredeljevah pravice in
dolžnosti posameznih sta-
nov. Ceh je bil namreč
razdeljen na tri popolno
ma ločene skupine: moj-
stre, p>omočnike in vajen-
ce. Oglejmo si nekaj do
ločil iz členov pravil, ki
so opredeljevala pravice
in dolžnosti vajencev. Teh
zadnjih je bilo seveda
več.
Mojster je smel spreje
ti v uk le dečka poštenih
staršev. Sinovi Ciganov,
konjedercev in krvnikov
so bili izključeni, prav
tako ni mogel računati na
sprejem v uk tisti, ki je
pobegnil od prejišnjega
mojstra. Starost ni bila
toliko pomembna. Vaje-
nec, ki je imel veselje do
poklica in je s pomočjo
staršev našel mojstra, je
moral prestati tritedensko
poskušnjo. Mojster ga je
lahko potem predlagal na
cehovski skupščini za
sprejem med cehovske va-
jence. Vajeniška doba je
trajala dve, običajno tri
ali celo štiri leta. Ko je
položil v cehovsko blagaj
no tudi posebno varščino,
je formalno postal vaje-
nec m član mojstrove rii-
še. V začetku navadno še
ni delal v delavnici, opra-
vljal pa je vsa druga hiš_
na in gospodarska opravi-
la. Delovni čas ni bid po-
sebej omejen, tudi ponoči
je moral biti na razpola-
go. Tudi pomočmki so
lahko po svoja volji ravna-
h z njimi, saj so bili nji-
hovi neposredni strokov-
ni vodje. Prava učna doba
se je začela šele proti
koncu učenja in tako je
marsikateri vajenec imel
velike težave, ko naj bi
postai pomočnik. Pogoj
je namreč bü, da je do-
bro obvladal stroko, če
tega m zmogel, so ga še
naprej šteli za vajenca in
tako je ostal brez dohod-
kov. Mojster je bil dolžan
oskrbeti mu le hrano,
obleko in obutev. Oü
oprostitvi je imel pravico
do nove obleke m čevi^iev.
V zadnjem letu je včasih
dobil tudi nagrado, ki jo
je pa moral deliti z moj-
strovo ženo, če le-ta ni
imel pKjmočnika.
Ob Koncu vajeniške do-
be je mojster na cehovski
skupščini predlagal opro-
stitev in i>otrdil, da se je
vajenec izučil. Namesto
izpita je veljala mojstro-
va beseda. Oprostitev je
bila združena s posebni
mi obredi, postal je po-
močnik. Vplačal je po-
ti-ebne pristojbine, pogo-
stil mojstre, dobil spriče-
valo, potem pa odšel v
svet.
Med wagramsko bitko
je Napoleon dajal ukaze
častniku, ki se je pogosto
pritoževal zaradi nizke
rasti. Nenadoma je zažvi-
žgala svmčenka in čast-
nikov klobuk je preluk-
njan odletel. Napoleon je
tedaj dejal častniku.-
»Upam, da se ne boste
več pritoževali zaradi svo-
je majhne postave.«
Slavni italijanski teno-
rist Enrico Caruso je dal
popraviti krilo hiše, ki jo
j« bil pred kratkim ku-
Pîi. Medtem ko so zidarji
je Caruso vadil
operne napeve, romance
in neapeljske pesmi. Ne-
kega popoldneva je na
vrata njegove sobe potr
kal delovodja.
»Oprostite, gospod Ca-
ruso,« je dejal, »ali bi že-
leli, da popravilo čimprej
dokončamo?«
»Seveda,« je odgovoril
Caruso.
»Potem mi morate na-
praviti uslugo: ne prepe-
vajte več, kajti zidarji
nehajo delati in vas po-
slušajo, brž ko pričnete.
Na ta način bomo delali
vse leto namesto teden
dni.«
Ko so grškega filozofa
in matematika Pitagoro
vprašali, kakšna je razli-
ka med moškim, žensko
in zlatom, je odvrnil:
»Zlato se preizkuša г
ognjem, ženska z zlatom
in moški г žensko.«
Znana je tale Stendha-
lova misel o ljubezni:
»Ljubezen je prelepa
cvetica, za katero moraš
imeti toliko poguma, da
jo utrgaš na robu strahot-
nega prepada.«
Mark Twain se je v mla-
dih letih hranil v skrom-
ni krčmi, kamor so zaha-
jali tudi študentje. Ker
je rad zbijal šale na nji-
hov račun, so študentje
nekega dne sklenili, da se
mu bodo maščevali. S ku-
harico so se domenili, da
mu bo namesto piščanče
vega bedra dala gumija-
sto bedrce. Twain je po-
tegavščino takoj opazil,
vendar je mimo žvečil
dalje, na koncu Pa ne-
dolžno rekei krčmarju:
»Videti je, da imate no-
vega ekonoma.«
»Po čem to sklepate?«
»Po tem, ker je meso
danes izjemoma mehko.«
Giuseppe Ungaretti, ita-
lijanski književnik in pe-
snik, -¡e priporočil nekega
mladega novinarja za so
delavca pri podeželskem
časopisu, katerega direk-
tor je bil njegov znanec.
Tako je napisal v spre-
mnem pismu:
»priporočam ti tega
mladeniča; ni dosti vre-
den, za tvoj časopis pa bo
imeniten.«
*
Slavni poljski pianist
in skladatelj Moritz Mosz-
kowski je dejal, da so
Francozi rojem zato, da
glasbo komponirajo, Ita-
lijani, da jo pojejo, Nem-
ci, da jo dobro izvajajo,
Angleži, da jo poslušajo
in Američani, da jo pla-
čujejo.
20. stran
NOVI TEDNIK
11. Januar 1973 — St. 1
St. 1 — 11. januar 1973
NOVI TEDNIK
stran 21
Letni obračun
Ko se je i/U-klo staro leto, nam
je že kar prešlo v navado, Ua
potegnemo trto pod delom v
pravkar minulem koledarskem ci-
klusu, da preg.edamo uspehe i»'
spodrsjaje, in da si zaželimo čim-
več sreče in čimboljših uspehov
v prihodnjem obdobju.
Tako bomo skušali oceniti tudi
delo celjskega plavalnega kluba,
našega Neptuna.
Mi smo bili lahko zadovoljni.'
Menda ne bomo preveč pogre-
šili, če odgovorimo na to vpra-
šanje pritrdilno. V preteklem letu
je ta plavalni klub uspel naučiti
veliko število otrok plavanja, se
pravi veščine, ki krepi telo in
duha In ki nam zagotavlja, da
bo naša mladina vedno priprav-
ljena in sposobna braniti svojo
aomovino.
a u.speh je tolikanj večji, če
vemo s kakšnimi težavami se sre-
čuje upravni odbor Neptuna, ko
sku.ša kar najbolje pripraviti že
dotrajani — edini — bazen v
Celju, da si lahko v vročih po-
letnih dneh množice naših so-
me.ščanov ohladijo razgreta telesa.
Kdor ni poučen, le težko ver-
jame, da je najtežje vzdrževati
higijensko neoporečno vodo (naj
navedemo le podatek, da ni sa-
nitarna in.špekcija nikdar našla v
vodi večje število kužnih klic in
bacilov kot je dopustno- za pitno
vodo), pa koliko vode je treba
vsak dan dotočiti v bazen, pa či-
stiti okolico in še in še. Verjet-
no pa so najbolj omenibne vredni
športni rezultati, ki so jih do-
segli mladi plavalci in plavalke
v pretekli tekmovalni sezoni. Po-
goji za redna in sistematično de-
lo v Celju so v.se prej kot ugod-
ni. Saj je zaradi neugodnih vre-
menskih razmer, s kakršnimi nam
je zagodlo lansko muhasto po-
letje, bilo le nekaj več kot 30
dni primernih za redno vadbo
doma. Drugače pa so se morali
tekmovalci voziti na treninge v
Rimske toplice ali v zimski ba-
zen v Velenju. Ne samo, da .so
bila za to potrebna velika finanč-
ni sre.lstva, tudi oba bazena ne
ustrezata normalnim pogojem za
delo. Sta prema.îhna, v njih se
da morda piliti plavalno tehniko,
ne da pa si pridobivati potrebne
plavalne kondicije, ki je v začet-
ku sezone tako pomembna. Kako
naj se celjski plavalci merijo z
druiiimi tekmovalci, če začno tre-
nirati pravzaprav kar cel mesec
k s-ej" kot drugod.
Xo, letos bo naša kopalna »kad«
pr P sehni šoli p,.skrbela, da
bodo lahko imeli tekmovalci celo
leto nenehen stik z vodo, kaj več
pa ne moremo pričakovati od te
celjske pridobitve — enake pogo-
je so imeli plavalci pred vojno
tudi drugod in dosegali so ne-
kako podobne rezultate kot jih
naši tekmovalci dosegajo danes.
Samo, da bi takratni rekordni
rezultat komaj še zadovoljil da-
nes, ko je plavanje po celem sve-
tu, pa tudi v Sloveniii. napravilo
egromen korak naprej.
Naslednje, kar se zdi pomemb-
no, je dejstvo, da .je Neptun po-
stal homogena plavalna ekipa,
brez »zvezd« in »zvezdic«. Dobra
in modra je bila odločitev, ko
so angažirali za trener,ja človeka,
ki je zrasel iz domač h vrst. Je
namreč s srcem v Celju in ne
lovi samo denarja, kot se je to
včasih drgajalo. In ne nazalnje
naj omenim, da je ponovna oži-
vitev vateri)ola, se pravi panoge
panoge plavalnega športa s kate-
ro se ukvarjajo že nekoliko sta-
rejši tekmovalci, ve.ik uspeh Nep-
tuna.
Povsod v svetu opažamo, da
plavalci že zelo mladi zapuščajo
tekmovalne arene. Ce torej hoče-
mo vzdrževati tradicijo, moramo
skrbeti tudi za dobro vaterpol-
sko ekipo. Res .je, da je bil le-
tos zgolj skromen zaf-etek. bolj
akci,ja TRIM, kot pa resno in na-
črtno delo, toda začelo se je le!
Kaj naj torej v novem letu za-
želimo našim plavalcem? Áe bolj-
ših rezultatov (prepričani smo,
da so jih sposobni doseči), čim-
prej ustrezen zimski bazen (ko
bi letos vsaj zasadili prvo lopa-
to!) in pa, da bi čimveč otrok
naučili plavati.
B. .\IXJFA'IC
USPEH
UMETNOSTNIH
DRSALK
v soboto je bilo v Celju
republiško prvenstvo Slove-
nije v umetnostnem drsanju.
Med nastopajočimi so bile
tudi celjske mladinke, ki so
prikazale izreden napredek
od lanskega leta. Naslovi pr-
vakov so odšli v Ljubljano,
Olimpija ima namreč odlične
tekmovalce, toda v mladin-
ski konkurenci so celjske
mladinke presenetile.
Uvrstitev Mateje Jakob na
šesto mesto, Dagmar Petauer
na sedmo in Simone Juhart
na osmo mesto veliko obeta.
Kakovostna razlika od četrto-
Plas:rane tekmovalke pa vse
ao naših tekmovalk, katere
smo omeniU, je manimalna.
^stale celjske tekmovalke so
«rsale dobro. Savernikova je
bi.a deseta, in Požleoova dva-
najsta. Mnogo več lahko pri-
Äureic." "
J. KUZMA
90 - letnica v Mozirju
IfIŠDirjUBILEJ!
Pred zaključkom starega le-
ta so Mozirjani svečano pro-
slavili izreden jubilej — 90
letnico organiziranega dela na
področju telesne vzgoje in
športa. Zgodovinsko dejstvo
je namreč, da je bila zibelka
telovadnega in planinskega gi-
banja za vso vzhodno Slove-
nijo prav v Mozirju. Od tod
se je razraščalo telovadno in
planinsko gibanje na širši slo-
venski prostor. Mozirjani so
lahko brez dvoma upravičeno
ponosni na ta dva pomembna
mejnika v zgodovini naše te-
lesne kulture! V letu 1Ш je
bilo v Mozirju ustanovljeno
telovadno društvo »Savinjski
Sokol«, nekoliko let kasneje
pa »Savinjska podružnica
SPD« kot prva planinska or-
ganizacija v vzhodni Sloveni-
ji.
Ob tem zgodovinskem tre-
nutku je prav, če se spreho-
dimo ob 90. letnici mozirske-
ga telovadnega društva po po-
membnejših obdobjih v raz-
voju te organizacije. Pobudo
za ustauovitev telovadnega
društva v Mozirju je dal za-
grebški primarij dr. Josip
Fon, ki je kot letoviščar kaj
rad zahajal v ta kraj in celo
pošiljal na zdravljenje večje
število svojih pacientov. Tudi
Ljubljančan Vekoslav Legat,
tiskar in narodnjak, ki je vsa-
ko leto prihajal na letovišče
v Mozirje, je podpiral dr. Fo-
na v razgovorih z mozirskimi
rodoljubi, da bi ustanovili te-
lovadno društvo. L. 1881 so
se zbrali mozirski zavedni
Slovenci Jože Lipoid, Anton
Coricar, Josip Pirš, Ivan
Vrankovič, Jakob Škoflek in
Ivan Klemenak, nato okrajni
tajnik Ivan Gabršek Franc
Sentak iz Vranskega, Paver,
Prislan in Puncer iz Braslovč
ter ustanovili pripravljalni
odbor. 2e 29. maja 1882 je
cesarska namestnija v Grad-
cu odobrila društvena pravila,
8. septembra istega leta pa
je bil že ustanovni občni zbor
telovadnega društva pod ime-
nom »SAVINJSKI SOKOL«,
ki je združeval vse prebivalce
Spodnje in Zgornje Savinjske
doline, Celje in šaleško doli-
no. Ze na ustanovni skupščini
je društvo štelo 202 člana, za
častna člana pa sta bila iz-
voljena dr. Josip Jurij Stros-
smayer, ustanovitelj jugoslo-
vanske akademije znanosti in
umetnosti ter dr. Josip Fon
iz Zagreba.
L. 1884 je društvo razvilo
svoj prapor, ki je bil izdelan
v Pragi, s slovesnostjo sredi
mozirskega trga. Tej sloves-
nosti je prisostvovalo nad
2.000 ljudi, delegacije iz Za-
greba, Trsta, Gorice, Ljublja-
ne in celo iz Prage. Prapor,
pod katerim so se skozi de-
setletja zbirale stotine društ-
venih pripadnikov ter na pri-
reditvah, shodih in nastopih
izpričevale svojo narodnost,
zahtevo po svobodi in pove-
zovanju z drugimi slovanski-
mi narodi, je ohranjen kot
zgodovinski dokument še da-
nes, saj ga celo nemški fa-
šisti in Gestapo niso uspeli
uničiti.
Od 1. 1888 do 1898 je pod
okriljem Savinjskega Sokola
deloval tudi odsek požarne
brambe!
Pogoji za telesnovzgojno de-
lo so bili v prvih letih težav-
ni. članstvo se je pripravljalo
za svoje telovadne nastope po
Sloveniji, Hrvatski in celo v
Beogradu ter Pragi po dvo-
riščih, vrtovih in gospodar-
skih poslopjih. Za prvo telo-
vadnico brez orodja je služil
pod na Majerholdovem ma-
rofu, pozneje so telovadili v
I. nadstropju gostilne »PRI
LIPI«, pa pri KOLENCU
(kjer je današnji hotel!), nad
sedanjo zadružno mesnico
sredi trga in od 1. 1906 v
»pravi« telovadnici na maro-
fu sodavičarja Antona Miklav-
ca, kjer je bilo že prvo kla-
sično orodje — drog in brad-
lja. Društveno delo se je raz-
bohotilo po I. svetovni vojni.
Ite posebej po 1. 1932, ko je
pod predsednikovanjem ene-
ga najaktivnejših članov Jo-
žeta Trogarja Mozirje prido-
bilo dom s telovadnico in
gledališkim odrom. Doba oku-
pacije je bila boleča tudi za
Mozir jane. Društveno delo je
bilo prekinjeno. Gestapo je
zaprl vse vodilne člane dru-
štva. članstvo je prispevalo
velik delež v NOV. Kar 23
društvenih članov je dalo svo-
ja življenja za svobodo bodisi
kot partizani, talci in politič-
ni intermranci v koncéntra-
cijskih taboriščih. Večje šte-
vilo zavednih Mozirjanov je
bilo izseljenih tudi v Srbijo
in na Hrvatsko.
Izreden razmah, povezan s
številnimi delovnimi in teles-
novzgojnimi in športnimi
zmagami, pa je društvo doži-
velo po 1. 1945. Mladina se je
množično vključevala v dru-
štvo, ki je po 1. 1952 povzelo
ime TVD Partizan. Ze 1. 1946
ie društvo združevalo v os-
mih oddelkih nad 130 član-
stva, ki je pokazalo veliko
aktivnost z nastopi in tekmo-
vanji v širši celjski in jugo-
slovanski regiji. L. 1947 je
društveno članstvo pričelo
graditi športno igrišče v mo-
zirski gmajni, 1. 1956 je bil
povečan telovadni dom, ki je
ob 75. letnici telesnovzgojne
dejavnosti prevzel ime po na-
rodnem heroju Slavku Sland-
ru. Nove oblike in vsebina de-
la se vse bolj bogatile dru-
štveno dejavnost. Namizni te-
nis, smučanje, odbojka, pla-
vanje, kasneje še košarka in
rokomet poleg splošne vadbe
razširjajo vse širši krog ak-
tivnega članstva. Z udarniš-
kim delom in vlaganjem last-
nih sredstev društvo gradi
nove športne objekte. V
gmajni raste centralni šport-
ni park, 1. 1967 pridobi Mo-
zirje prvo asfaltno igrišče v
občini za rokomet, dve leti
kasneje asfaltno igrišče za
košarko, v telovadnici so no-
ve naprave za igranje namiz-
nega tenisa, košarke, in od-
bojke. Na Brčkem vrhu je
bilo urejeno razširjeno smu-
čišče z vlečnico, ki je letos
modernizirano in opremljeno
s sodobno smučarsko vlečni-
co. V podnožju Brdc je zras-
la nova šola z moderno telo-
vadnico in novimi igrišči za
športne igre in atletiko, ki
služijo šolski mladini pri po-
uku telesne vzgoje in pri delu
številnih krožkov v ŠSD. Za
Savinjo je urejeno plavališče
s plavalnim bazenom. Na
Golteh je zrasel nov zimsko-
športni turistični center. Mo-
zirjane pa še čaka veliko die-
ta ob nadaljnji izgradnji pre-
potrebnih objektov ob tem
centru v samem Mozirju z
razširitvijo hotelskih kapaci-
tet in novih športnih objek-
tov (pokritega plavalnega ba-
zena, kegljišča), ki so v per-
spektivnem programu.
Razvojna pot organizirane
telesne kulture v Mozirju v
obdobju 90-tih let je pokazala
žlahten sad. Tako je seme
davnih prednikov na področ-
ju telesne vzgoje padlo na
plodna tla, ki zavezuje seda-
njo in prihodnje generacije,
da to bogato dediščino ople-
menitijo ob skorajšnji usta-
novitvi telesnokulturne skup-
nosti z novimi oblikami dela
na področju šolske telesne
vzgoje, tekmovalnega športa,
športne rekreacije in planin-
stva. Materialni pogoji za na-
daljnji uspešen razvoj so us-
tvarjeni. Ker številni Mozir-
jani dihajo in živijo s teles-
novzgojnim življenjem v svo-
jem kraju trdno povezani,
smo lahko prepričani v njiho-
vo nadaljnjo uspešno pot na
tem področju.	juG.
Naš razgovor
Velenjska občina spada med
najbolj razvite občine v Slo-
veniji. Zaiio je ix>leg vseh
ostalih dejavnosti razvit tudi
šport. Na vseh osemletkah
imajo šolska športna društva,
prav tako pa na RŠC in gim-
naziji. Tako je nastal tale
kratek sestavek o tem dru-
štvu. Na vprašanja odgovor-
ja predsednik ŠSD velenjske
gimnazije, dijak 3. b razreda,
Franc Vovk.
Zakaj in kako si postal
predsednik ŠŠD na gimnaziji?
Za predsednika SšD Gim-
nazije Velenje so me izvolili
na mladinski konferenci. Di-
jaki so me verjetno izbrali
zato, ker vedo, da se dosti
ukvarjam s športom in mi
to področje ni -neznano.
Katere so po.glavitne naloge
vašega društva?
Ker je gimnazija majhen
aktiv, so tudi naše kvalitete
bolj skromne. Vendar pa se
trudimo, da bi se lahko po-
kazali tako v kvaliteti kot v
množičnosti. Torej naša po-
glavitna naloga je pritegniti
k aktivnemu športu čimveč"
novih članov. Tudi naš kon-
cept vseljudske obrambe je
tak, da je na čelu mladina,
ki bi se v eventuelnem napa-
du na našo domovino posta-
vila v bran.
Kaj pa uspehi?
Mogoče je bil velik uspeh,
da smo na športni dan pri-
redili orientacijski pohod,
katerega so se udeležili vsi
gimnazijci, in tako smo tudi
dosegli, da tudi telovadbe
neopravičeni lahko sodeluje-
jo v športu. Na druge uspe-
he pa moramo počakati, ko
bodo srednješolska prven-
stva. Tudi tam nismo brez
možnosti.
Načrti za prihodnost?
Franc Vovk
Naše športno društvo si je
zadalo nalogo navezati čim-
več stikov z drugimi šolami.
Tako se bomo v kratkem
srečali z ravensko, trboveljq-
sko itd. Za dan mladosti bo-
mo verjetno odšli tudi v
Vrnjačko Banjo — naše po-
brateno mesto, če bodo fi-
nance dovoljevale, bomo šli
tudi v zamejstvo. Seveda pa
ne smem pozabiti tudi na po-
gosta srečanja z RSC.
KOŠARKA
Celjski košarkarji, ki so odhajali na tekmo s Slovanom v Ljub-
ljano le z malimi upi, so šele par sekund pred koncem izgubili
Sicer ze dobljeno tekmo z rezultatom 76:75 (37:45). Posebno dobro
so Celjani zaigrali v prvem polčasu, ko so vodili že tudi s 15 koši
razlike, polčas pa zaključili v svojo korist z osmimi koši predno-
sti. V drugem delu pa so Celjani zaigrali slab.še v obrambi in Slo-
vanovcl so prvič povedli v 26. minuti. Nato se je razvila ogorčena
borba za zmago in je vodila zdaj ena zdaj druga ekipa. 15 sekund
do konca .so Celjani vodili za eno točko in imeli žogo. V tem mo-
mentu je bil fauliran .Miloš Sagadin, najboljši gralec tekme in tre-
ner i.elja je zahteval, da .se tekma nadaljuje s strani. Takrat pa
je Slabo podano žogo prestregel igralec domačih Tavčar, katerega
so i.eljani se faulirali. Rutinirani igralec Slovana je zadel oba pro-
Sla meta m tako so domačini slavili zmago, čeprav popolnoma
nezasjuzeno. Pri Celjanih in sploh na tekmi je bil najboljši Miloš
hagadin, poleg njega pa so še dobro zaigrali Tone Sagadin, Zmago
J" «abolčki, koše za Cel je pa so dali: Miloš
Sagadin 2a, Tone Sagadin 19, Zmago Sagadin 15, I^kovar 8, Sa-
bolcki 6 in Toma.sic 2.
^	solioto, 13. januarja Celjani doma pome-
rili z zadnjeuvrscenim na lestvici — ekipo Karlovca 67.
JANEZ ČEPIN
_HOKEJ NA LEDÙ
Celjski hokejfsti so odigrali v zadnjem tednu preteklega leta
m v novem letu kar tri tekme. V prijateljskem srečanju proti ekipi
Slovenije Iz Toronta so drugič izgubili z rezultatom 1:16. Sledila
je zao.stala tekma proti Jesenicam. Pod nemogočimi pogoji in pri
Slabem sojenju so bili Celjani močno oškodovani kar jé povzro-
čilo, da so srečanje izgubili z rezultatom 1:31. Strelec edinega za-
detka je bil Bratec.
Sledila je tekma proti Kranjski gori. V srečanju, ki je odločal
o vrstnem redu začelja so Celjani igrali odlično in dosegli na Jese-
nicah neodločen rezultat in točko. To je velik uspeh. Edini zadetek
je dosegel Kolenc. Omeniti pa je potrebno, da je branil v celj-
skih vratih mladi Žagar izredno dobro, kajti Avdič je zaradi svo.iih
nešportnih izgredov kaznovan.	jk
ŠAH
âahisti, ki prihodnjo soboto štartajo v Inter ligi so imeli no-
voletni brzopotezni turnir. Zmagala sta Franjo Pešec in Karli Ja-
nežič, ki sta zbrala 9,5 točke. Tretji je bil Pertinač — 8 točk.
Na mladinskem srednješolskem prvenstvu, ki velja sočasno tudi
za prvenstvo celjske šahovske regije, je pet kol pred koncem
vodstvu Planine 12,5, pred Koštomajem П, Naglavom 10,5, Peter-
nelom 10, Jazbecom in Agrežem 9,5.
ODBOJKA
Odbojkarji Gaberja so imeli delovno konferenco na kateri so
si izbrali novo strokovno vodstvo. V bodoče bodo odbojkarje vo-
dili prof. Jože Zupančič, Planleu, Kajtner in ing. Kamer. Poleg
tekmovalnih načrtov imajo kot prvo nalogo na programu delo z
mladino v srednjih in osnovnih šolah. Tu bi uvedli mini-odbojko in
s tem privabili v društvo čimveč mladih športnikov.
BRIŠNIK PRVAK
Šahovska sekcija pri TVD Partizanu na Pol eli je pripravila
šahovsko prvenstvo Polzele, ki se ga je udeležilo 16 šahistov. Prvak
Polzele je postal Brišnik, ki je zbral 12,5 točke pred Velepičem in
Divjakom po 11,5, Jezernikom 11, Vošnjakom 9, Poletnikom 8 točk
itd. Izven konkurence je nastopil Storman iz Šempetra, ki pa je
zbral 14,5 točke.
Prvi trije uvrščeni so dobili priznanja TVD Partizana Polzele.
T. TAVČAR
ROKOMET
v ljubljanski hali TivoU se je minulo soboto začelo letošnje
zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu. Prvenstvo so odprli pio-
nirji, ki so odigrali turnir štirih ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa
celjske pionirske rokometne šol^, ki je premagala pionirsko moštvo
Slovana 10:4, Olimpijo 10:9 in Branik 11:5.
V	nedeljo so nastopili ligaši, med katerimi je moštvo Celja
najprej premagalo trboveljskega Rudarja z 11:9, nato pa še Ribnico
13:7. Z uspehom pa so Startali tudi rokometaši iz Griž.
KEGLJANJE	"
Kegl.jači K. K. Celje, ki so v desetčlanski republiški ligi, se
resno pripravljajo na novo prvenstvo. V ta namen so odigrali v
soboto prijateljsko srečanje v Mariboru, v nedeljo pa v Celju proti
Konstruktorju. Nastopilo je kar deset tekmovalcev v mednarodnem
slogu in tako so domačini dobili pregled o formi svojih tekmo-
valcev. Obe srečanji so celjski tekmovalci sicer izgubili z rezulta-
toma 8872:8391 v Mariboru in 9295:9285 v Celju. Pri tem pa so
doma dosegli odlično povprečje 928 in pol keglja na tekmovalca.
Najboljša posameznika sta bila na kegljišču Ingrada Vanovšek in
Lubej 10<)6 kegljev. Dobro pa so še kegljali Veranič, Grum, Ores-
nik, Kranjc v Celju ter Kisovec, Šrot, Veranič, Vanovšek ter Lubej
v Mariboru.
V	Štorah so nastopili ob novoletnem turnirju najboljši sindi-
kalni klubi Celja. V borbenih igrah je nastop lo kar 24 ekip. Vsi
so pokazali lep napredek in najboljše mesto je ponovno osvojila
ekipa Obnove, ki vidno napreduje. Zbrala je 825 kegljev in nad-
močno premagala ostale ekipe. Sledijo: Cinkarna 748, Metka 1«;.
Libela 743 in Železarna Store 739.	J*
SAVINJSKI ŠPORT
šahovski klub Savin.jčan iz Šempetra je pripravil novoletni
nagradni šahovski brzoturnir, na katerem je nastopilo 12 šahistov\
Zmagal je Skok z 9,5 točke pred štormanom in Florjancem po J
točk itd.	_ ,
V	prijateljski košarkarski tekmi so košarkarji Žalca, ki se pri-
pravljajo na štart v II. republiški ligi premagali ekipo Olja B
s 101:.53.
ZIMSKA VADBA_
Pri TVD Partizanu v 2alcu so že pričeli z zimsko vadbo
v 17 oddelkih, v katerih vadi preko 400 občanov in to od
splošne vadbe najmlajših do rekreacije najstarejših. Poleg
tega pa sta pričeli z resnimi treningi članska in mladinska
ekipa v rokometu, ki ju vodi Niko Markovič. Pričeli so tudi
košarkarji, treninge po je prevzel znani igralec Darko Me-
dvešek. Te številne vadbe pa še narekujejo potrebe po no-
vih telovadnicah, saj treningi košarkarjev in rokometašev
ne morejo biti takšni, kot so jih planirali.
oNvost pri Partizanu pa je vsekakor ta, da bo na smu-
čiščih ob žičnicah v Libojah organiziral vse vrste zimskih
tečajev od individualnih ur učenja, do dvodnevnih in te-
denskih paketov pod vodstvom smučarskega učitelja in tre-
nerja Vlada Vebra. Na voljo bedo tudi nove GLM smuči,
ki si jiih bo moč sposoditi v samem smučišču.
^	T. TAV<":AR
22. stran
NOVI TEDNIK
11. januar 1973 — St. 1
GORNIK —
ARCTOSTAPHY-
LOS UVA-URSI
Po gorah srednje Evro-
pe in tudi pri nas raste
kot podrast v svetlih me-
šanih gozdovili in nad
zgornjo goadno mejo pole-
gel, zimzeleni grm s šte-
vilnimi, do meter dolgimi
vejami. Te so obrasle z
zimzelenimi, debelimi, us-
njatimi listi, ki so dolgi
do 3 cm. Listne ploskve
so bleščeče in se zožujejo
in končajo v kratkem pec-
Iju. Za mlade gomikove
lističe so značilne drobne,
kratke dlake, ki so dobro
vidne pod povečevalnim
steklr^m. Po tem lahko lo-
čimo gomikove lističe od
brusničnih, ki so jim po
zunanji obliki zelo podob-
ne m jüi često zamenjuje
jo. Na koncu poganjkov
in drobnih vejic ima ¿or-
nik številne cvetne nastav-
ke, iz katerih se аргЛа
razvijejo beli ali nekoliko
rdečkasti, zvonasti cveto-
vi, ki so zbrani v manjših
grozdastih socvetjih. Iz
njih se po oprašitvi razvi-
jejo škrlatno rdeče oble
jagode.
Liste nabiramo od maja
do jimija in jih sušimo v
senci na prepihu. Pri tem
morajo ohraniti svojo na-
ravno barvo. Posušem lis-
ti imajo rahel, svojstven
vonj in so nekoliko trpke-
ga, včasih tudi sladkobne-
ga okusa, ki je često ne-
prijeten.
Rastlina vsebuje precej
zdravilnih sestavin, med
katerimi sta najpomemb-
nejša glikozida arbutm in
metilarbitin, flavon kver-
citrum, čreslovine, sluzi,
razne rudninske soU, raz-
ne grenčice itd.
Ghkozida arbutin m me-
tilarbutin sta fenolni spo-
jim, zato delujeta izrazi-
to raakuževaino m to zla-
sti v ledvicah in ledvičnih
izivodilüi. Uničujeta bole-
zenske klice, ki povzroča-
jo zgora,! omenjena vnet-
ja. Prisotm flavon pa de-
luje tudi diuretično. Zato
Je gornik dobro poznan v
lekarni in 'sicer kot Urši
¿aj-
Iz listov pripravljamo
¿dravihii čaj tako, da vza.
memo pol male žličke
(2 grama) in prelijemo s
skodelico vrele vode in
pustimo, da se nekoliko
ohladi. Pijemo nesladkan
čaj, ki mu lahko dodamo
le limonov sok. Dnevno pi-
jemo 3 skodelice pol ure
pred jedjo. Nekateri ljud-
je s preobčutljivim želod-
cem pa Ursi čaj ne prena-
šajo in jiin je celo slabo.
Zato ta nekoliko neprije-
ten stranski učinek ubla-
žimo z dodatkom kilavca
(hemiaria glabra), glade-
ža, kamilic in regratovih
koremnic.
Boris Jaigodič, dipl. farra.
REDARJI ALI MILIČNIKI
2a dalj časa govore v Celju
ustanovitvi posebne službe
za odpravljanje in kaznovanje
manjših prekrškov občanov.
Takšne razprave pa so tudi
drugod po Sloveniji s predlo-
gom o ustanovitvi mestne mi-
lice s komunalnimi nadzorni-
ki. Razprave o takšni službi
veljajo predvsem za mesia,
kjer nekateri »nepridipravi«
kalijo nočni mir, uničujejo
družbeno imovino, nadleguje-
jo mimoidoče in počenjajo
druga nemoralna in kazniva,
dejanja. Kako to odpraviti?
Slišati je precej različnih
mnenj o mestni milici, ki naj
bi bila velika opora raznim in-
špekcijskim službam in nepo-
srednemu odpravljanju raznih
manjših prekrškov. Izkušnje
takšnih komunalnih nadzor-
nikov v Ljubljani, kjer deluje-
jo že dve leti, kažejo, da so
sicer zelo potrebni, hkrati pa
se je pokazala pomanjkljivost.
ker imajo nadzorniki premaj-
hne pristojnosti. Nadzorniki
naj bi imeli pravico mandat-
nega kaznovanja. Dosedanja
praksa pa je pokazala, da so
te kazni lahko le tako majh-
ne, da jih kršitelji raznih eks-
cesov sploh ne jemljejo res-
no. Dogaja se, da kršitelji no-
čejo plačati kazni. Od prijave
do kazni, ki jo izreče sodnik
za prekrške, pa preteče pre-
veliko časa, da kazen izgubi
na učinkovitosti.
Mestna milica redarjev, kot
jo nekateri v razipravi ime-
nujejo, ne bo nikoli tako do-
bro organizirana kot prava
milica. Zato se vsiljuje za-
ključek, da komunalnih redar-
jev ne bi bilo treba, njihovo
delo pa naj bi raje opravljali
mihčniki. Z denarjem, ki bi
ga morali nameniti za delo
m organiziranje redarjev, naj
bi se raje stimuliralo delo
miličnikov. Kranjc Viki
CEUE
75 dečkov in 66 deklic
LAŠKO
1	deček in 2 deklici
SLOVENSKE KONJICE
2	dečka in 3 deklice.
ŠENTJUR PRI CEUU
2 dečka in 2 deklioi.
CEUE
Poročilo se je 32 parov, od teh:
JELKO KRANJC, 2alec in HELE-
NA CVIKL, Celje; JOSIP MARTI-
NEC in TEREZIJA DRAVINEC,
oba iz Bukovžlaka; LADISLAV
KOSIB, Arclin ln MARLENA SE-
LES, Leveč; ALOJZ KUNST. Za-
čret ln DANISA SLI VN JEK, Va
neče; SLAVKO SOREC, Stare Sle-
mene in AMALIJA KLEPEJ, Ja
vomik; KAREL ZELIC, Celje in
JOŽEFA ZEMLJAK, Dravinjska
vrh; JOŽE KUS in TEREZIJA
STRAH, Oba iz Rogaáke Slatine;
MILAN KNEZ Ji JOŽICA TAJN
SEK, oba iz Celja; VLADIMIR U
PUS in MARTA KOSTANJŠEK
Oba iz Celja; VJEKOSLAV MA
TERIČ in MARICA ZNIDAR, Oba
iz Celja; HELMUT SKUTNIK
Zavrh in MARIJA KRUŠIČ. Paka
ter VALTER BRUMEN in MIRA
PAPINUTTI, Oba iz Celja.
HRASTNIK
MARTIN BAJDA, in MAJDA
MUSAR, oba iz Hrastnika; CIRIL
LESKOVSE3C in MARIJA BEKA
VAS, oba iz Hrastnika; JOŽEF
ČESNIK, Ajdovščina in DOROTE
JA PELE, Hrastnik; MARTIN
DERSTVENŠEK, Krško in MILE-
NA GOLOB, Hrastnik FRANC
20LGAR in MARTINA MAŠA, oba
iz Hrastnika ter BRANIMIR
MRAK in MARIJA KMET, oba iz
Hrastnika.
LAŠKO
SILVO VIPOTNIK, Celje in
RENATA ZDOUC Laško; FRANC
BIZJAK, Vrh pri Boštajnu in RU-
DOLFINA HORJAK, Obrežje;
FRANC PINTER, Sevce m MILE-
NA GAJŠEK, Ljubljana; PETER
KLINAR, Trojno in MARIJA PU-
ŠNIK, Plazovje; FRANC VER-
BOVŠEK, Hrastnik in ALOJZIJA
LAVRINC, Rečica; EDVARD
ŠKRABAR, in GRETA KRE2E,
oba iz Zagorja; SLAVKO ROK-
SANDIC, Izola in AMALIJA
KNEZ, Laško ter VINCENC JAZ-
BINŠEK, Planinski vrh in JO-
ŽEFA KLEPEJ, Škofca.
SLOVENSKE KONJICE
EDVARD REBERNAK, Zbelov-
ska gora ln MIRA PETANJEK,
Martinec; ANTON PIJAVZ, Loška
gora in OLGA GRISNIK, Zeče;
ALOJZ JURIC, Brezje in CVET-
KA MARGUČ, Kolačno; MILAN
ARZENAK Zg. Pristava m HER-
MINA BRUSL, Ziče; VLADIMIR
FURMAN, Koble in ANA KAM-
PLET, Draža vas; VINKO KRA-
ČUN, Loče in ANA CUGMAN, Su-
ha dol; MARJAN GORJUP, Ko-
njice in LEOPOLDINA KtJK, Zg.
Pristava; JOŽEF SOJČ. Skomarje
in ANICA LAMUT, Loška gora ter
RADO VODNIK, Konjice in MINA
KARIČ, Tuzla
ŠENTJUR PRI CEUU
RADO URLEB, Nova vas in
DRAGICA KRIŽNIK, Rifnik; RAN-
KO IVKOVIC, Nova vas in IVA-
NA ZMAHAR, Voglajna; IVAN
PUSNIK Jakob in IRENA VO-
DEB, Celje; ADOLF B'ERGLEZ.
Goričica in ELZA CEHNER, Bo-
tričnica; ALOJZ ZGONEC in
DRAGICA DERNOVSEK, oba iz
Voaui; ANTON ZORtCO, Skedenj
in DRAGICA JAGER, Pletovarje;
FERDINAND HERCOG, Hrastje
ln CECIUJA KANTUZER, Celje;
LADISLAV TERZAN, Kranjčica ш
TEREZIJA GOBEC, Slivnica;
IVAN ZAVRSEK, in ZOFIJA CE-
BULIN, oba iz Hra&tja; MARTIN
NOVAK, Primož in LTOBINKA
RANKOSIČ, Celje; PAVEL MR-
VAR, Ljubljana in LJUBICA SO-
LINO, Trnovec.
ŠMARJE PRI JELŠAH
MARJAN MESTINSEK, Sodna
vas in TEREZIJA VRHOVNIK,
Kamnik; ANTON BRILEJ, Pon-
grad in MARIJA ZALOZNIK, Se
la; IVAN KRANJC, Polžan.ska gor-
ča in BREDA SNEBERGER, Nova
vas ob Sotli.
CEUE
ANA VIRANT, 71, Blanca; PA-
VLA PIRN AT, 41, Preserje; KA-
ROL SREB'ÜTNIK 70, Zalee; GO-
ZELA KACICNIK, 26, Store; ANI
CA SALMIÖ, 70, Celje; HELENA
CERNE, 79, Hruševec; STEFAN
KAMPUS, 66, Celje; FRANC
BRECKO, 41, Celje; MILENA RO
UH, 51, Celje; TEREZIJA LE
SJAK, 20, Prelska; ANA ZNIDA-
RIÓ, 43, Maribor; ANA SVEČ-
NIK, 62, Laško; IVAN MIKSA,
73, Rečica; NEZA LEBIC. 81, Ce-
lje; ŠTEFANIJA PETEK, 86, Ce-
lje; MILAN VOLOVSEK, 27, Ce-
lje; MARKO VOLOVSEK, 3, Celje;
SAŠA VOLOVSEK, 6 mesecev, Ce-
lje; ERNA BURGER, 85, Celje;
JERA POTOČNIK 30, Polzela;
FRANC KOTNIK, 48, Zabukovica;
ANTON REDNJAK, 69, Zabukovi-
ca; JERNEJ, FELICIJAN, 75, Pa-
rož; FRANČIŠKA PODGORŠEK,
90, Beh potok; NEZA KOVČE,
72, Breze; MATILDA ARTIČ, 69,
Dobovec; FRANC KOROŠEC, 67.
Straže; RUDOLF WINTER, 68,
Škofja vas in KONRAD KORO-
ŠEC, 60. Zagrad.
GORNJI GR.AD
FRANC SPEH, 30, Gornji grad,
HRASTNIK
HENRIK FRIEDRICH, Hrast-
nik; MARIJA PATE, Hrastnik in
JULIJANA ZORČIČ, Hrastnik.
LAŠKO
PAVLINA ZUPANC. 51, Tevče;
MARTIN ŠVEPLAN, 72, Lažise;
JAKOB PEKLAR, 88, Rečica; MA-
RIJA ZORKO, 83, Harjei,
SLOVENSKE KONJICE
FERDINAND JUHART 44, Škal-
ce; VERICA ZALOZNIK, 15,'Ko-
njdce; JULIJANA POTOČAN, 77,
Dobrava; ROZA MERNIK, 81,
Konjice in FORTUNAT KVAS,
78, Boharina.
ŠENTJUR PRI CEUU
ANA STRAŽE, 80. Tmovec;
ANA SOUNC. 76, Goričica.
ŠMARJE PRI JELŠAH
JOŽEF REGORSEK, 62, Završe;
ANTON HARLANDER, 76, Bistri-
ca ob Sotli; JAKOB MEDVED, 76,
Cerovec; MARIJA KADENSEK, 67,
Brecljevo; PAVLA SKET, 63, Me-
stinje; ANDREJ LINDNER, 69,
Rogatec; ANTON KITAK, 74,
Tlake; MARIJA KROSL, 61, Stoj-
no selo IN MIHAEL IMENSEK,
67, Pečica.
2ALEC
PAVLA GLUSIČ, 64, Podkraj;
MARJETA VAUKNER, 73, Zabu-
kovica; ANA MARKO, 68, Tabor;
IVAN JAGER, 72, Migojnice;
HELENA FELICIJAN, 77, Kapla
vas; JOŽEF VODEB, 79, Dobrilša
vas; IVAN KOCIPER, 29, Miklavž
in RUDOLF BABIC, 66, Zabuko-
vica.
POVZROČIL SMRT
IN POBEGNIL
VLADIMIR HERAKO-
VIC, 21, Slinovca pri Ko-
stanjevici, je pripeljal s
kombijem po cesti v Gor
nji Prekopi in s prednjim
desnim delom avtomv>bila
za.del v MARIJO TUDIJA,
69, in ZOFIJO ŠKODA,
72, obe sta iz Gornjih Pre-
log, ki sta hodili po levi
strani ceste. Tudijevo je
zbilo 20 metrov daleč in
nato 4 metre izven ceste,
kjer je obležala mrtva,
Zofija škoda pa je oble-
žala več metrov zunaj vo-
zišča Sopotnika v kom-
biju sta si kraj nesreče
ogledovala, pobrali so od-
tomljeno kljuko in -ogle-
dalo, se še dvakrat peljali
mimo kraja nesreče, pri
tem pa ponesrečenkama
niso p>omagali, niti nesre-
če niso prijavili. Nasled-
nji dan je v bolnišnici
umna tudi Zofija škoda.
Voznika Herakoviča so po
nekaj urah izsledili.
NEPAZLJIV
TRAKTORIST
ALOJZ CESTNIK, 68, iz
Dolenje vasi, je vozil z
neregistriranim traktor,
jem iz Prebolda proti Lat-
kovi vasi. V Latkovi vasi
je nenadoma zavil na
stransko cesto, ne da bi
nakazal spremembo sme-
ri, niti se ni prepričal,
če to lahko naredi Za
njim je vozil voznik oseb-
nega avtomobila MIRKO
GOMILŠEK, iz Prebolda,
ki je nameraval traktor
prehiteti. Zadeil je v levo
stran traktorja, nato pa
ga je odbilo v kapelo ob
cesti. Voznik traktorja je
ustavil in hotel pogledati
k osebnemu avtomobilu,
opazil pa je, da se trak-
tor premika. Skočil je in
padel, zadnje kolo trak-
torja pa je zapeljalo pre-
ko njega. Dobil je hude
poškodbe, škodo na vozi-
lih pa so oceniU na 3,00ü
dinarjev.
MED VOŽNJO
JE ZADREMAL
DRAGO BAUMKIRHER,
25, iz Celja, je vozili iz
Rogatca in med vožnjo
zadremal ter zapeljal na
levo stran ceste. Nasproti
je pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila KAREL
JERIC iz Ljubljane ш pri-
šlo je do trčenja. Teže
se je poškodoval voznik
Baumkirher ter njegova
sopotnica ANA PUS^lR,
lažje poškodbe pa je do-
bil tudi Karel Jerič. Ško-
da na vozilih znaša 14.000
dinarjev.
NA AVTOBUSU
ZA 50.000 DIN
ŠKODE
LUDVIK ZIMERL, 29,
iz Oplotnice, je vozil z
avtobusom, v katerem je
bil en potnik, proti Breži-
cam. Zaradi neprimerne
hitrosti ga je v desnem
ovinku v Brežini zaneslo
na levo stran in je vozil
po robu kar 48 metrov.
Ko pa je hotel avtobus
zravnati, se je prevrnil
na levi bok. Voznik m po-
tnik nista bila poškodova.
na, močno pa je razbit
avtobus, saj so škodo,
ocenili na 5 starih milijo-
nov.
PEŠEC OBLEŽAL
MRTEV
BOJAN NARALOČNIK,
35, iz Ljubnega, Je na de-
snem ovinku na Ljubem
zavozdl na levo polovico
vozišča in zadel v pešca
J02ETA LENKA, 67, iz
Okonine, ki je šel peš ob
kolesu. Naraločnik je peš-
ca zadel in ga zbil 29 me-
trov daleč v obc^tm 'a-
rek, kjer je obležal mrtev,
avtomobil pa je odbilo v
36 metrov oddaljen tele-
fonski drog. Tudi voznik
Naraločniik je dobil težje
poškodbe in so ga prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Škoda na vozilu znaša 20
tisoč dinarjev.
PEŠEC NA CESTI
DUŠAN LUBEJ, 20, iz
Zadobrove, je vozil iz Ko-
njic proti Celju, v Zečah,
malo od gostilne Olipi, je
na kratki razdalji opazil
pešca FRANCA ROVANŠ-
ČKA, 47, iz Gabrovelj, ki
je hodu Po sredim ceste
in krilil z rokami. PQjiUb
zaviranju je voznik pešca
zbil po cestišču, kjer je
obležal nezavesten. Tedaj
je iz nasprotne smeri pri-
peljal voznik osebnega av-
tomobila MILAN SKER-
Blš m z!a.peljal čez desno
joko ležečega Rovanščka.
Le-tega so prepeljali v
celjsko bolnišnico in ka.
sneje tudi ugotovili, da je
vse popoldne v gostilni
Olipi popival in tudi go-
voril, da se bo vrgel pod
avtomobil.
St. 1 — 11. januar 1973
NOVI TEDNIK
stran 23
5 poti po ¡NDIJI (7) - Piše: Jure Krašovec
SARDAR SINGHOVE
TEGOBE IN RADOSTI
PREMAJHEN KOŠČEK KRUHA ZA ODSLUŽENEGA VOJAKA — RESNICOLJUBNOST LAHKO TUDI ŠKODU-
JE — DEČEK, RAZLOG ZA PET OTROK
Sardar Singh. Krepak
možak pri šestinštiridese-
tih. Za glavo višji od pov-
prečnih sorojakov, v2a-av-
nan, ponosne drže, mi je
od prvega trenutka všeč.
Močno čmo brado je imel
s tanko čmo mrežico pri-
vito k spodnji čeljusti, si-
cer bi mu gotovo segala
do prsi. Na glavi je nosil
sinjemoder sikhski turban,
čme oči so se mu prija-
zmo svetlikale jxxi košati-
mi obrvmi, na ustnicah
pa mu je neprestano igral
droban nasmešek.
Ne vem več pravega
vzroka, zakaj sva se za-
pletla v pogovor. Ni mu
bilo težko sp>oznati, da
sem tujec in ko sem mu
povedal, da sem Jugoslo-
van, je bil na mah še bolj
prijazen in ustrežljiv. Ka-
ko dolgo sem že v Indiji,
kako dolgo ostanem, kaj
vse sem že videl in kako
mi je Indija všeč — vse
ga je zanimalo. Potlej mi
je naštel še nekaj zname-
nitosti, ki jih nisem videl
in mi jih priporočil za
ogled.
Potožil sem mu, da so
delhijske džamije sicer
res lepe m razkošne, da
Pa jih imamo tudi v Ju-
goslaviji in da mi je žal,
ker najbrž ne bom od bli- •
zu videl hindujskih spo-
menikov, običajev. Prav
presenečen ' sem bil, ko se
mi je ponudil, da bi mi
bil za vodiča naslednji
dan, ko bo prost.
Sardar Singh je bil ti-
sti, ki se je naslednje ju-
tro ob štirih zjutraj pri-
p>eljal z mopedom v moj
hotel in s katerim sva
potlej tisto jutro obiskala
dva sikhska templja, sta-
ro zvezdamo Jantr Mantr,
hindujsko svetišče Lakchi-
mi Narayan in univerzite-
tno mesto blizu njegovega
doma v Vijay Nagarju.
Spraševal sem se, kdo bi
še pri nas toliko žrtvoval
za tujca, ki ga je prvič
videl? Seveda sem si od
vsega najbolj želel, da bi
v tem kratkem času mo-
gel skleniti poznanstvo z
indijsko družino, pa ni
zato nič čudnega, da se
nisem obotavljal, ko me
je na vsak način hotel po-
zdraviti doma. Bil pa sem
v zadregi, kajti priti na
obisk praznih rok najbrž
tudi v Indiji ni vljudno.
-Domislil sem se šopka rož
v prepričanju, da mora
takšna prozornost tudi tu
biti v veljavi. Nisem se
zmotil, čeprav se je moj
znanec Sardar Singh ve-
selo muzal nad mojo
osvajalno strat^ijo.
KAKO Ml JE
ROKA
OBVISELA
V ZRAKU
v nekoliko zastarelem
naselju Vijay Nagar blizu
univerzitetnega središča
je v uličici sredi zelenja
Sardar Singhov dom.
Skromno hišo z divema
vhodoma si moj gostitelj
deli z bratom. Seveda sem
vzbudil pozornost Singho-
vih sosedov. Takle patron
ovešen s fotoaparati in
šopkom rož v rokah naj-
brž ni vsakdanja prika-
zen. Frkoiini na ulici so
nekaj žebrali, stikaU glave
in me pomenljivo merili
od F>et do glave. Takrat še
nisem vedel, da ima moj
znanec štiri hčere. So me
utegnili imeti za svata?
Indijska hiša se začenja
z dvoriščem, iz katerega
vodijo stopnice na ravno
teraso, ki je družinam v
poletni vročini tudi spal-
nica na prostem, vendar
ne na očeh sosedom. Iz
dvorišča so vrata v stano-
vanjske prostore. Singh
ima dve spalnici, majhni
temni čumnati, no, na
dvorišču pa je seveda og-
njišče, vodovod s kotom
2A pranje
Ko sva vstopila in me
je prijatelj predstavil,
sem moral biti hudo što-
rast. Drobna ženica, prav
otroške postave, oblečena
v punjab nošo, očitno ni
hotela mojih rož, ki sem
jih ponujal. Dvigala je
obe roki, kot k molitvi
sklenjeni na čelo. Singh
mi je potlej umiril desni-
co, ki je klatila po zraku,
odvzel mi je tudi rože, da
sem tudi sam ponovil po-
zdrav vrle gospodinje. Led
je bil prebit. Oba gostite-
lja sta se mi prisrčno
smejala. Moje rože so se-
veda našle častno mesto
na mizici pod steno, s ka-
tere so zrli v nas Singho-
vi predniki z obarvanih
fotografij. Resna obraza
Singhovega očeta in deda
sta bila priči pomenka,
medtem ko se je krhka
Ram Patoli, tako je hišni
gospodinji ime, gibčno su-
kala ob ognjišču, kjer je
pripravljala čaj.
ZA ŠTIRIM!
DEKLETI —
FANT
Sardarjev oče je pribe-
žal v Delhi iz Kašmir j a,
kjer so bili pripadniki
sikhske veroizpovedi po-
gosto žrtve muslimanskih
r>r«rrr>mrvT7 .Ctin(Thr»Tr
je bil učitelj. Vse svoje
prihranke je vložil v na-
kup preproste hiše, ki bi
jo pri nas postavil za dva
do tri milijone. Oba sina,
torej tudi Sardar Singh,
sta se odločila za vojaški
poklic. Singh je enaindvaj-
set let služil v indijskem
vojnem letalstvu. Pred tre-
mi leti je bil upokojen s
činom narednika. Dobiva
100 rupij pokojnine. Ko-
liko je to? Samo za pri-
merjavo. Za sobo v hotelu
»Akbar«, ki je sicer res
prve kategorije, sem vklju-
čno z zajtrkom plačal 80
rupij za eno noč. Povpre-
čno kosilo v preprosti re-
stavraciji stane od 10 do
15 rupij, sedemdecilitrska
steklenica piva 10 rupij.
Sardar Singh pa ima ob
nezaposleni ženi še pet
otrok. Le prva, devetnajst-
letna Radž Rani, ki je
učiteljica, prinaša domov
svojo skromno plačo. Se-
demnajstletna BalbirKaur
se uči za trgovko, pet-
najstletna Manjit Kaur,
desetletna Sat Nam in
osemletni Jasbir Singh p>a
so še šolarji.
Sardar Singh je potem,
ko je bil 21 let vojak, po-
skusil p>ostati posloven
človek. Ni se mu posre-
čilo.
»Enaindvajset najlepših
let sem preživel v armadi.
S temi sto rupij ami ni
mogoče shajati, to sem
vedel od začetka. Toda
posli mi niso šli. V arma-
di so nas naučili resnico-
ljubnosti. Tega se človek
navadi za vselej. V poslo-
vnem življenju pa si z od-
kritostjo, poštenostjo, brez
prevare in laži ne more
nič pomagati«.
Sardar Singhove skrbi
so seveda še večje. Svo-
jih štirih hčera ne bo mo-
gel poročiti, če jim ne bo
oskrbel izdatne dote. Nič
ne FKMnaga. Nižja, ko je
dota, na slabšo partijo
morejo s ркзгоко računa-
ti. Zato Singh in Rampa-
toli varčujeta vsako rupi-
jo. Njun dom je skro-
men, pohištva v njem
skoraj ni, razen ležišč in
da bi manj izdajali za
življenje, imajo na terasi
dve kozi, da je vsaj mleko
doma in po kakšen kozli-
ček. Zato išče Singh vsa-
ko priložnost, da kaj za-
služi. V tem času, ko je
v Delhiju kontinentalna
razstava »Azija 72«, se
vdinja kot propagandni
agent pri velesejemski
upravi.
Sardarjeva družina je
tako številna zato, ker v
Indiji sin pomeni nada-
ljevanje rodu, pomeni var-
ščino staršem na stara le-
ta. Po štirih deklicah je
končno tudi pri njiju bil
sin, mali Jasbir Singh,
kot je oče, Singh, kot je
bil stari oče.
Sardar Singh je razgle-
dan, načitan človek, ven-
dar se iz spon običajev ne
more izviti. Morda bodo
sinove hčere nekoč mogle
zamož s svojimi sposob-
nostmi, zamož za fante,
katerih starši ne bodo
gledah na doto. Takrat bo
prišel tudi čas, ko bo roj-
stvo deklice enako vesel
dogodek, kot če se rodi
sin. Med Sikhi ni kast
in vendar ni socialne ena-
kosti. Bogastvo se druži z
bogastvom, revščina z rev-
ščino. Sicer pa, je to le
indijska posebnost?
Da bi ne užalil Singha
in Ram Patoli sem ob slo-
v|tsu nekaj stisnil v roke
malemu Jasbir Singhu.
Bila sta tako presenečena
in rdečica ju je oblila
kljub njuni temni prolti.
BÜO jima je nerodno, da
sem spregledal njimo sti-
sko.
Pozneje sva se v hotelu
s Sardar Singham prav
prisrčno poslovila. Tako
mi je stisnil roko, da rni
je počilo v členkih.
Odsluženi vojak Sardar Singh z ženo Ram Patoli in osemletnim naslednikom Slnghom,
ki se je pravkar odpravljal v šolo.