»3 PHIMOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev 300 (1988^ poštnina platana » gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Prispevajte za Kulturni dom TRST, četrtek 20. decembra 1951 Cena 20 lir Ob protestu Ko te dni čitamo in poslušamo, zlasti v italijanskem, časopisju in v italijanskih radijskih postajah, razgrete komentarje, dokazovanja, obrazložitve in zavzemanja v prid prošnjam in zahtevam rimske vin-e glede revizije mirovne pogodbe in sprejema Italije v Organizacijo združenih narodov, ter primerjamo vse to s tistimi osmimi točkami resolucije, ki so jo spreieli na svoji konferenci delegati Demokratične fronte Slovencev v Italiji, prihajamo nujno do za današnjo Italijo zelo poraznih Ugotovitev. Ce se držimo vrstnemi reda Omenjenih zahtev goričkih in °eneških Slovencev, se že •Pomnimo v-ega trpljenm S’o-btncev in Hrvatov pod Italijo, ^1 ie po prvi svetovni vojni na krovni konferenci ponosno iz-Sttvllrila d- -p rod čnst*o kot demokratični in liberalni državi d-jmti katera koli ■amstva roča kakršno koli zbiti ž,0nte m ahsko.italijanskih odnosov, da bi omogočilo j — ui normaliziranje jugo- eOUfl- : šeie sporazum t a na žalost, to še ni vse: le proces proti garibaldin-nt v l_ucci, tu je pripravljale procesa proti slovenskim rezanem Beneške cete. Tu J? nepKnrrnjeno premoženje Venskih goshjodarskih usta-r.b, ki ga je nasilno odvzel Cbojniški fašistični režim. Tu u nepopravljene krivice slo-®osfcijn uslužbencem, ki s o b fašisti vrgli iz službe. Tu Hh neporavnane terjatve, ki j. je dolžna plačati Italijan-vlada vsem, ki so dajali zJbfUa partizanskim edini-^mrui Goriškem in v Beneči-doi 80 n^uehne ovire, ki jih ®jo oblasti pod raznimi iz-r0Vori ta kolavdacijo prosto-Dw itd ta slovenske kulturne ^rtdltve. y^r' tri dni objavljamo obširni V? dokumentirano poročilo Ha'1 Demokratične fronte born-e,ni vedeli!ikt konferenci, i|,Ju°' ki fe kljub svoji Ob-k mn°0o Prekratko, da «iCe v nlem naštete vse kri-lu 2’ jo®* Primeri preganjanja Pc,) 'lrania slovenskega življd ktix ana*n:o demokratično in Kost“n8fco Italijo, ki bi hotela a(tniz„l enak°vreden član Or-tta„ „i.e. združenih narodov. M aajvišjega foruma sveta. il'>ve^n}edt(‘rn ko Ital<)" krši IhiraZ 'e Travice ,rav v v*horiL< prebivalstva ob svoji meji - sprejel celo vrsto resolucij, ki vsem članicam nalagajo strogo spoštovanje teh pravic. In če bo Italija kljub temu sprejeta v vrsto, enakopravnih članic tega najvišjegu mednarodnega foruma, menimo, da bi se v tem primeru morala še prav posebej svečano obvezati, da bo prenehala preganjati in zatirati slovensko narodno manjšino, s čimer ne bo storila prav nič drugega kot to, da se bo obvezala pred vsem svetom izvajati določbe svoje lastne ustave. Ker pa v zadnjih letih niti tega ni storila, je nujno, da se revizija italijanske mirovne pogodbe prepreči, saj je za Slovence v Italiji tam vsaj na papirju mednarodno zajamčena njihova zaščita, za katero niso in ne morejo izgubiti upanja in vere, da bo prej ali slej uresničena. Zhto menimo, da mora glas o težkem položaju Slovencev v Italiji prodreti ne samo do tišfs videinskega in goričkega prefekta ter rimskega vladnega predsednika, temveč tudi do ljudi, ki prav v teh dneh rešujejo svetovna vprašanja v praiški puilači Chaiilot! S. R. Sprejeti predlogi zahodnih držav glede razorožitve in volitev v Nemčiji Jugoslavija glasovala za tristransko resolucijo o razorožitvi, vzdržala pa se je pri glasovanju o vprašanju volitev v Nemčiji - Kazpravljaoje o pritožbi SZ proti ameriškemu zakonu o vzajemni varnosti - Odloženo razpravljanje o sprejemu Italije v OZN PARIZ, 19. — Politični odbor OZN je danes glasoval o posameznih predlogih o razo« rožitvi. Predvsem so glasovali o posameznih paragrafih tristranske resolucije, vendar pa so prej glasovali o spremljevalnih predlogih k tem paragrafom. O tristranski resoluciji v celoti so glasovali petem, ko se je politični odbor izrekel o vsa. kem posameznem paragrafu. Resolucija je bila v celoti odobrena s 44 glasovi proti 5 in 10 vzdržanimi. Za resolucijo je mied drugimi glasovala tudi Jugoslavija. Proti to glasovale, države sovjetskega bloka; vzdržale pa so se Afganistan, Argentina, Egipt. Indjia, Indonezija, Iran. Pakistan, Saudova Arabija, Sirija in Jemen. Burma se ni udeležila glasovanja. Resolucijo mora sedaj odobriti še glavna skupščina, zato da bo veljala kot priporočilo. Zavrnjeni so bili vsi sovjetski in drugi spreminj.evalni predlogi. Uvcd resolucije poudarja, da morajo Združeni narodi, zato da rešijo narode sveta bremben vedno večjega oboroževanja in strahu pred vojno, pripraviti popolne in koordinirane načrte pod mednarodnim nadzorstvom: za urejanje, omejitev in sorazmerno znižanje vseh oboroženih sil in vse oborožitve ter za dejansko mednarodno nadzorstvo nad atomsko energijo, zato da se uporaba atomske energije omeji v izključno miroljubne namene. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi kemisija za razorožitev, ki bo ped oblastjo Varnostnega sveta in jo bodo sestavljali člani Varnostnega sveta ter kanadski predstavniki. Ta komisija ima nalogo pripraviti predloge, ki naj se vključijo v enega ali več dogovorov za ureienje, omejitev in postopno znržanje oboroženih sil in vse oborožitve ter za mednarodno nadzorstvo atomske energije z min en cm, da se zajamči prepoved atomskega orožja. Prav tako je bilo skle- ZAKLJUČEK V. ZASEDANJA DONAVSKE KOMISIJE FLRJ izd v skladu z elala svoj pravilnih načeli donavske konvenciie Delegacija FLRJ je glasovala proti pravilniku o unifikaciji rečnega nadzorstva, ker vsebuje določbe, nasprotne načelom donavske konvencije in zakonom FLRJ - Nov tajnik komis je Kononov je bivši ravnate j .^uspada" Sprejem viceadmirala Gardnerja pri maršalu Titu (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 19. — Svoj štiridnevni uradni obisk v Jugoslaviji je poveljnik šeste ameriške flote viceadm.ral Gard.ier zaključil s sprejemom, ki ga je danes njemu na čast priredil maršal Tito v Belsm dvoru. Maršal Tito je ameriškemu admiralu priredit tudi svečano kosilo, med katerim so b-le izmenjane zdravlj.ee. Navzoči so bil; tud/i: ameriški ambasador Allen, načelnik glavnega štaba JA generalni poikovmk Koča Popovič in pcmočni k ministra za zunanjega zadeve, dr. Jože Vilfan, Viceedmirai Gard. ner odpotuje jutri dopoldne iz Beograda z letalom. Medtem je s sejo, ki je začela danes dopoldne ob 9.40 in trajala do 16.b0, končalo V. zasedanje podonavske komisije v Galacu. Na tem, kakor tudi na prejšnjih zasedanjih je ostala Jugoslavija s svojimi načeii spoštovanja suverenih pravic zainteresiranih držav ponovno osamljena ter pri tem opazovala popolno podrejenost satelitskih držav Moskvi. Sef jugoslovanske deleg_e.je, odpravnik poslov v Moskvi Dragoje Djurič je ob neki priliki na zasedanju izjavil, da se v donavski komisiji še nadalje izvajajo nedemokrai čne metode, ki so v bistvu samo rezultat poli-t.čnega paložzj.a v tem delu sveta. Medtem ko je bil na tem zasedanju glede določenih administrativnih vprašanj dosežen sporazum, pa ni bil dosežen sporazum glede vprašanja unifikacije rečn-ga nadzorstva, o čemer se Je na. današnjem zasedanju razpravljalo. Jugoslovanski delegat Djuric ie poudaril, da je njegova delegacija glasovala P-'Oti spre-; jeinu pravilnika o unifikaciji rečnega nadzorstva, ker vsebuje določbe, ki nasprotujejo obstoječim jugoslovanskimi zakonom. , j «(Jgotavljarr? — Je poudaril Diur č — da je večna tudi to pot šla preko vseh upravičenih jugoslovanskih opazk, ve-črna hoče vsiliti v nasprotju z načelom donavske komisije, določbe, katerih Jugoslavija ne mere sprejeti«. Na preteklem zasedanju donavske komisije so bila sprejeta pravila o plovbi po Donavi, ko je morala jugoslovanska delegacija pogajanja zapustiti, ker so se vršila pod pogoji tekšie podrejenosti da ni mogel b.ti navzoč predstavnik katere koli suverene države. Jugoslavija pa je s svoje strani izdelala pravilnik o plovbi po Donavi, pri čemer se je ravnala popolnoma po načelih donrvske konvencije, t. j. po načelih svobodne plovbe in popolnega spoštovanja intere-sov ter prav« vsake podonavske države. Načelo logike ni moglo np tem zasedanju triumifiratj, temveč se je moralo po stari praksi umakniti drugim, že znanim «načelom« za ta del sveta. Zaradii tgkega položaja se niso mogle s simpatijami pričakovati zahteve jugoslovanske delegacije o podpori duha konvencije P.ri sprejemanju sklepov. Zato je bil storjen že ob sa. mem začetku poskug oviranja sodelovanja Jugsolavije ali pa celo onemogočanja s tem, da romunska ambasada v Moskvi šefu delegacije FLRJ ni hot»la izdati vizuma za odhcd v Ga-lac. kjer Je bilo zasedanje določeno. Na ta način je moral šef delegacije Radoje Djurič, da bi kljub temu iz Moskve prispel v Golac, potovati preko Stokholma, Frankfurta, Beograda, Budimpešte in Bu-karešte. Nenadoma je ob koncu današnje seje poda! dosed°nji tajnik donavske komisije; Mo- rozov ostavko, a za razlog navedel slabo zdravstveno stanje. Hkrati je povedal, da n« bo več šef sovjetske delegacije v komisiji ter da je vlada Sovjetske zveze na to mesto imenovala njegovega dosedanjega namestnika Kononova. Nato so predstavniki satelitskih držav Kononova sogiasno izvolili za novega tajnika kom.sije, medtem ko je jugoslovanska delegacija temu nasprotovala. Novi tajnik donavske komisije je namreč bivši glavni ravnatelj nekdanje jugoslovanskosovjet .>ke paroplovne družbe «Ju-spad«. Jugoslovanska delegacija odpotuje jutri v Jugoslavijo. V okviru nadaljevanja trgovinske izrnsnjave z Nizozemsko je Jugoslavija parafirala trgovinski sporazum z Nizozemsko za prihodnje leto. Predvideni obseg izmenjav znaša 400 milijonov dinarjev. Jugo-slavi ja bo izvažala v Nizozemsko les, kmetijske proizvode, industrijske rastline, barvane kovine. Uvažala pa bo surovo železo, kositer, kemijske surovine. proizvodp električne industrije, farmaceutske preparate in drugo. V Beogradu se vodijo tudi gospodarska pogajanja med posebno švicarsko in jugoslovansko delegacijo v cilju krepitve trgovske izmenjave s Švico. R. R. Zadn;e priče v Lucci LUCCA, 19. — Po daljšem presledku se je danes spet sestalo porotno sodišče v Lucci in obenem zaključilo dokazni postopek. Danes sta bili na vrsti zadnji dve priči — dve ženski, ki sta pojasnili nekaj podrobnosti o begu ozopovca «Hermesa», ne da bi povedali kaj bistvenega v zvezi z dogodki. ki jih obravnava sodišče. Pomagali pa sta prikazati neresničnost nekaterih navedb o-bremeniine priče Ane Marije Manzutti, žene fašističnega kolaboracionista, ki je leta 1945 postal žrtev ljudske sodbe. Pripovedavanje Manzuttijeve so postavila na laž tudi nekatera zaslišanja na domu. ki so jih pedvzeli sodniki med časom, Manzuttijeva je navedla nekaj 03eb, ki da so videle, kako so garibaldinci ubili nekega ozopovca. Vse te osebe pa o stvari ničesar ne vedo. Sodišče je v dokaznem postopku zaslišalo skoraj 300 prič, od katerih pa je bila velika večina poklicana na pričevanje po zahtevi javnega tožilca ali zasebne stranke, ne da bi bilo iz njihovega pričevanja mogo-|dalce, če izluščiti kar koli pozitivne- ” ga. Ce se torej lahko dokazni postopek postavi z obilico zaslišanih prič ni nikakor mogoče trditi, da je do konca osvetlil tedanji položaj, predvsem pa ne glavne vzroke porčinj-skih dogodkov — sodelovanje ozopovcev z Nemci in fašisti. To poglavje je bilo sodišču ne-kak_ ((tabu«; tem raiši pa se je spuščalo v vnrašarje odvisnosti divizije «Garibrldi - Nathone« od IX. korpusa in poskušalo iskati senzacii v vlogi politkomisarjev v partizanskih enotah. Razprava je bila ponovno od-godena na čas no božičnih ;n novoletnih počitnicah. Po novem letu bo najprej govoril javni tožilec ki si je v ta namen že izgovoril celih sedem dni. Nato bodo prišli na vrst-' odvetniki obrambe in zasebne stranke, nakar bo — verjetno šele februarja — izrečena sodba. Kratke vesti PARIZ, 19. — Finančna komisija narodne skupščine je soglasno sprejela resolucijo, s katero odlaga proučevanje določb finančnega zakona, ki se ranašajo na določitev novih dohodkov. O HAAG, 19. — V zadnjih dneh so bila v Haagu pogajanja med Jugoslavijo in Holandsko za nov gospodarski sporazum in za dodatni finančni sporazum, ki bo veljal do 31. decembra 1952. Vrednost kontingentov n.a eni in drugi strani znaša 40 milijonov goldinarjev. O VEREENJ.GING, 19. — Zaradi eksplozije v nekem premo, govniku je bilo 13 oseb ubitih ko je bil proces prekinjen, in 21 ranjenih. njeno, da mora komisija za razorožitev dati prednost proučevanju sistema poročanja o sedanjem. stanju yseh oboroženih sil in oborožitve, vštevši atomsko oborožitev istočasno z ugotovitvijo o resničnosti tozadevnih navedb, kj naj jo izvedle mednarodni nadzorstveni organ. Po glasovanju je ameriški delegat Jessup izjavil, dp je to glasovanje pokazalo, da je odbor naklonjen: konstruktivnemu načrtu, na podlagi katerega je mogoče doseči napredek Ugotovil je tudi, da je bil para-graf, ki določa ustanovitev nove komisije, sprejet brez opozicije. Pri glasovanju so se vzdržale arabske in azijske države ter Argentina. Popoldne je politični odbor razpravljal c sovjetskem protestu proti ameriškemu zako-nu o vzajemnj varnosti. Višinski. ki je prvi govoril, je izja-v:l, da je ta ukrep kršitev mednarodnega zakona in obveznosti med obema državama. Pripomnil je, da pomeni ta zakon napadalno dejanje, ki bo še bolj poostrilo odnose med ZDA in Sovjetsko zvezo ter mednarodne odnose snloh. Po izjavah Višinskega pomeni omenjeni ameriški zakon samo pripravljanje ng napad. Višinskemu je odgovoril a-meriški delegat Mansfield. ki je zavrnil vse sovjetske obtežbe in. dejal, da je zakon o vzajemni varnosti sestavlrin v duhu listine OZN. Obtožil je So-vjetsko zvezo, 'da je potvorila smisel zakona. Dodal je. da je pravi namen zakona podpirati politične begunce ter jim pomagati, da sodelujejo pri o-brambi atlantske skuonosti, če to žalijo. Odgovoril mu je zopet Višinski, kj ie navedal celo vrsto Primerov, ki po njegovem dokumentirajo «sabo*ažoo dejanje pod okriljem' ZDA«. Omenil je tudi ameriško letalo, ki je letalo nad madžarskimi o-zem’j:em in kj so £a sovjetska lovska letala prisilila pristati, ter je naštel «rabotažnd material, ki so gB našli v letalu«. Očital je ZDA* da hočejo spriditi na sovjetsko ozemlje pa-vohune in saboterje. Dodal je, da je «mrtogo ljudi prišlo na sprehod ns naše o-zemlje. toda so frm pustili kožo ali glavo, ali p,a so zbešali«. Pred posebnim političnim odborom so nadaljevali razpravljanje o volitvah v Nemčiji. Francoski delegat Grumbach ie omenil tri nemške okuoacije Francije in dodal, da Francija želi odpraviti vzroke sovražnosti in nezaupanja med Nemčijo in Francijo. Podprl je zahodni predlog m dejal, da bodo sklepi OZN uspešni, samo če bo Sovjetska zveza dovolila posebni komisiji da pride tudi v Vzhodno Nemčijo. Poljski delegat Katz Suchy je ponovil že večkrat izrečeno kritiko proti tristranskemu predlogu. Sledilo je glasovanje in odbor je s 45 glasovi proti 6 in 8 vzdržanimi sprejel zahodni načrt. Vzdržale so se Jugoslavija, Švedska, Indija, Burma, Afganistan, Indonezija, Jemen in Argentina. Tristranski načrt priporoča, naj glavna skupščina imenuje komisijo, ki bi imela nalogo ugotoviti, ali sedanji pogoji v Nemčiji dovoljujejo izvedbo svobodnih volitev na vsem nemškem ozemlju. Komisija, sestavljena iz predstavnikov Holandske, Brazilije, Islandije. Pakistana in Poljske, bi morala začeti istočasno svojo anketo v Vzhodni in Zahodni Nemčiji ter v Berlinu in pripraviti najpozneje do 1. septembra poročilo za OZN. Varnostni svet je nadaljeval razpravljanje o sprejemu Italije v OZN. Prvi je govoril francoski delegat Jean Chau-vel, ki je izjavil, da je Italija popolnoma kvalificirana, da jo lahko sprejmejo v OZN. Francosko resolucijo so podprli še brazilska, ekvadorski, holandski, turški, britanski in ameriški delegat. Indijski delegat Benegal Rau je izjavil, da so številne države, med katerimi Nepal in Ceylon, zaprosile za sprejem v OZN. Te države imajo vse pogoje za sprejem. Dodal je. da bi bilo treba ne glede na to splošno stališče o primeru Italije sklepati s posebno nujnostjo zaradi utemeljitev, ki jih je obrazložil francoski delegat. Britanski delegat je ugotovil, da je bila Italiji poverjena u-prava Somalije in zaradi tega bi morala biti članica skrbstvenega sveta, da bo lahko izpolnjevala svoje obveznosti. Sovjetski delegat Malik pa j« dejal, da to ni še zadosten vzrok, da bi kandidaturo Italije proučevali posebej. Zahteval je, naj proučijo skupno prošnje vseh držav, ki 50 zaprosile za sprejem. Francoski delegat }€ zahteval, naj se mu dovoli čas za proučitev sovjetske resolucije in ker se temu ni nihče uprl, so sejo odložili na nedoločen čas. Mednarodna banka naj razširi pomoč zaostalim deželam PARIZ, 19. — Finančni odbor Glavne skupščine ZN je odobril danes resolucijo, v kateri zahteva od Mednarodne banke, naj razširi svoje delovanje, zlasti v gospodarsko slabo razvitih državah, kjer ima prebivalstvo nizke dohodke. Resolucijo je predložil Ekvador. Sprejeta je bila s 37 člaso-vi, proti pa ni glasoval nihče. 5 držav sovjetskega bloka se je glasovanja vzdržala. V resoluciji je rečeno, da bi naj to »dvignilo življenjsko raven tn gospodarsko ter finančno sposobnost gospodarsko zaostalih držav, ter zagotovilo večjo produktivnost in boljše izkoriščanje domačih virov«. Odbor je začel potem razpravljati o splošnih zadevah go. spodarskega razvoja. Mg CIdii pri Ade«uer|p BONN, 19, — Ameriški visoki komisar v Zahodni Nemčiji, John Mc Clcy, se j« danes sestal s kanclerjem Adenauerjem. V dobro obveščenih krogih menijo, da stla govorila o bližnji konferenci, ki jo bodb imeli zu. rranji ministri šestih dežel, ki so udeležene pri Plevenovem načrtu. Egipt pripr avlj en nadaljevati razgovore Eden in Šalah El Din se bosta ponovno sestala ob Edenovem povratku iz Washingtona P - Sudanske stranke za plebiscit r Sudanu KAIRO, 19. — Namestnik egiptovskega zunanjega ministra Ibrahim Farag pasa je danes napovedal, da bodo podrobno poročilo o razgovoru med egiptovskim, in angleškim zunanjim ministrom dobili jutri s posebnim kurirjem v Kairo. Kakor poroča dopisnik egiptev. skega lista «A1 Zamane«, se baje predvideva nov sestanek med Edenom in Šalah El Di-nom, ko se bo Eden vrnil iz Washingtona. Dopisnik trdi dalje, da je Eden na zadnjem razgovoru izjavil, da bi bila Velika Britanija pripravljena izprazniti Egipt pod pogojem, da bi egiptovska vlada sodelovala v obrambnem paktu za Srednji vzhod. Dobro obveščeni krogi pa pravijo, da je Eden stavil egiptovskemu zunanjemu ministru dve vprašanji: 1. Ali je Eai-pt odredil odpravo protibritanskih ukrepov v državi? 2. Ali je Egipt pripravljen proučiti šti-ristrenski predlog z možnostjo spremembe ali spopolnitve prvotnega besedila? Šalah El Din pa je baje potrdil znano egiptovsko stališče, ACHESONOVA tiskovna konferenca Uq banja o kandidaturah na bodočih predsedniških vo'itvah Kdo bo nadomestil Eisenhowerja, če bo kandidiral? uspešnem poveljevanju na Koj reji, zlasti še, ker je brez trenj vodil vojsko, sestavljeno iz mnogih narodnosti. O Bradleyu pravijo, da je general z najbolj jasnimi pogledi, kar jih Amerika premore da pa si je težko zamisliti njegovo sodelovanje z Montgomeryjem, ki ga je Brad-ley v svoji knjigi o drugi svetovni vojni precej kritiziral. W ASHIN GTON, 19. — Ameriški zunanji minister Dean Acheson je priredil danes prvo tiskovno konferenco po svojem prihodu iz Evrope, kjer se je udeležil zasedanja glavne skupščine OZN in atlantske konference v Rimu. Acheson je poudaril, da so evropske dežele dosegle na poti k enotnosti «več uspehov v zadnjih štirih letih kot poprej v petih stoletjih«. Svojo trditev je podprl s prfmerom Schuma-novega načrta in 5 pogajanji za ustanovitev evropske vojske. Dejal je, da bo februarja v Lizboni že mogoče sprejeti ((konstruktivne sklepe o procesu razvoja evropske vojske«, o sodelovanju Zahodne Nemčije v atlantski obrambi in o dokončnem načrtu atlantske oborožitve. Natp je Acheson govoril o diskusiji o razorožitvi pred OZN in dejal, da lahko tristranski predlog za razorožitev pomeni temelj za izboljšanje mednarod. nega položaja. Izrazil je upanje, da bo ZSSR skupno s svojimi satelitskimi državami sodelovala v skupnem odboru za Razorožitev in končno pristala na sporazum, ki bi dal Rusiji jamstvo pred kakršnim koli napadom z zahoda. Vendar je Acheson zatrdil, da nikoli «ne bo svetoval predsedniku Trumanu«, naj pristane na sovjetski razorožitveni načrt. Razorožitev — če nai bo učinkovita — zahteva očitno razorožitev vsake države. Prav tako ne bo mogoče izvesti razorožitve, dokler traja spopad na Koreji, vendar pa ostala sporna vprašanja ne bi smela ovirati pogajanj za razorožitev. V odgovoru na vprašanje nekega novinarja je' Acheson dejal, da pristaja Trumanu odločitev. ali bi bil v sedanjih razmerah zaželen sestanek s Churchillom in Stalinom. Novinar se je pri tem vprašanju opiral na objavo Gallupovega zavoda, da želi 70 odstotkov prebivalcev ZDA mednarodno izmenjavo mnenj o vzrokih sedanje napetosti v svetu. Na koncu se je Acheson do-taknil položaja na Srednjem vzhodu in dejal, da so zahodne velesile ((izgubile teren« v svojih naporih, da se «razumno rešita« vprašanji Irana in Egipta. Glede Egipta je Acheson še izrazil upanje, da bo egiptovska vlada ((pregledala svoje stališče« do štiristranske-ga predloga o ustanovitvi po-velistva za Srednji vzhod. V ameriških političnih krogih še vedno mnogo ugibajo o tem, ali se bo general Eisenhower odločil, da sprejme kandidaturo za mesto predsednika ZDA. Ugibanja o tem so tem intenzivnejša, ker postaja vedno bolj jasno, da v ZDA manjkajo osebnosti večjega formata, ki bi pritegnile zaupanje volivcev. Trumanova skoraj sedemletna uprava se je že precej »izrabila« in oseba sedanjega predsednika ni' več* privlačna. Na drugi strani pa tudi republikanci nimajo ndbene močnejše osebnosti. Političnim opazovalcem se zdi, da je Eisenhower edini, ki bi se dvignil iznad povprečja ostalih možnih kandidatov. V republikanskih krogih so z negodovanjem sprejeli vesti, da bo Eisenhower ostal na avojem službenem mestu, če bo Anglija pristala na sodelovanje v evropski vojski. Pravijo, da bi* imel Eisenhower kot predsednik ZDA na razpolago gotovo še več sredstev, da doseže izvedbo načrta za evropsko obrambo. Odhod Eisenhowerja z mesta poveljnika SHAPE pa bj postavil na dnevni red važno vprašanje njegovega naslednika. Pri tem navajajo tri mogoče kandidate: Gruenther, Ridgway in Bradley. O Gruentherju pravijo, da je malo znan v Ameriki, da pa si je v Evropi kot Eisen-hovverjev načelnik štaba pridobil zaupanje. Ridgwayeva popu- Načrt pogodbe o evropski vojski PARIZ, 19. — Predstavniki šestih držav so sestavili načrt' pogodbe za ustanovitev združene evropske vojske. Po tem načrtu. ki ima 82 členov, bodo razpravljali zunanji ministri šestih držav — Francije, Zahod, ne Nemčije, Italije, Belgije, Holandske in Luksemburga — na konferenci, ki se bo začela 27. decembra v Parizu. -V svojih juridičnih določilih je načrt precej podoben Schu-lr.anovcmu načrtu h, predvideva ustanovitev sveta ministrov, ki bi sestavljal naddržavno oblast, posebno skupščino, pes ve. tovalno gospodarsko skupino in arbitražno sodližče. Sest udeleženih držav še ni doseglo sporazuma p stopinji suverenosti, ki bii jo vsaka država morala žrtvovati temu načrtu. Druga velika težava je vprašanja finansiranja evro neke vojske. Svet namestnikov atlantskega pakta je c/tgodil svoje zase-dianje do 7. januarja, ko bo začel pripravljati atlantsko konferenco, ki se bo začela 2. februarja v Lizboni. Averell H-rrim«n je danes larnost je mnogo narasla po I odpotoval v VVashington. ki postavlja prvi pogoj Za vsako nadaljnje razpravljanje umik britanskih čet s področja Sueškega prekopa. To je baje bila vsa vsebina razgovora. Po mnenju opazovalcev nista prinesla nič novega niti bba razgovora, ki ju je imel pakistanski zunanji minister * Edenom in Šalah El Dinorn. Egiptovski tisk medtem soglasno ugotavlja, da je doživel razgovor medi obema zunanjh ma ministroma popcln neuspeh. Vendar pa dajejo izjave egip-. tovskega zunanjega ministra pariškemu aopisndku lista «A1 Misri« nekaj upanja. Šalah El Din je izjavil, da Egipt prizna, va. da bi bilo za njegovo varnost zanimivo skleniti obr-mb. ni pakt a prijateljskimi država, mi. Izjvail je; «Pravica je na naši strani. Ne moremo odkloniti sestanka s komer koli, ki nas želi videti, in bomo ostali na tem stališču, dokler bo trajala kakršna koli okupacija v Egiptu in Sudanu Nobena dr-ž,a.va- pa najsi bo' tudi Rusija ali ZDA, se r>e more braniti sa, ma. Vse države potrebujeta zaveznike in prijatelje. Zato ne odklanja Egipt sklenitve pogodb 2 drugimi državami v okviru OZN. katerih namen naj bi bil zajamčiti njegovo varnost; zahteva pa popolno priznanje svoje suverenosti in v predlaganih pogodbah ne sme nobena stvar nasprotovati njegovim narodnim težnjam. Ti P°goji niso bili vsebovani v predlogih štirih držav«. V Parizu so predstavniki sudanskih etrarik priredili tiskovno konferenco, na Jcateri je bil navzoč kot opazovalec tudi e-giprtovski zunemiji minister, ki je izjavil, da med njim in E- * d enem ni bilo nobenega pogajanja. Predstavniki omenjenih strenlk so danes izjavili, da so pripravljeni soglasno sprejeti načelo plebiscita o sudanski neodvisnosti. Neki predstavnik j« izjavil, da je treba sedanji statut spremeniti in takej razpisati plebiscit, k; naj odloča o neodvisnosti £ii 0 združitvi z Egiptom; plebiscit naj se izvede pod okriljem Združenih narodov. Poudaril je nato, da so v® Sudanci odločeni napraviti konec sedanjemu režimu na miroljuben način, toda če bo potrebno tudi z drugimi sredstvi. Dodal je: »Vendar pa u-pamo, da se bo to vprašanje rešilo na miren način. Združeni narodi morajo odločiti o sredstvih za organiziranje plebiscita, nasprotujemo ca prihodu anketne komisije v Sudan«. Egiptovsko zunanje m'ni st r-atvo je nocoj sporočilo, da je egiptovska visda priznala vlado Libije in kralja Senusija. Churchill poroča vladi o pariškem potovanju Aogeško in ameriško stališče do Kitajske in Japonske • Znižanje obrokov in priorove na novo varčevanje • Ob zopetni uveabi londonskega deviznega tržišča LONDON, 19. — Churchill in Eden sta se danes zjutraj vrnila v London iz Pariza, kjer sta bila na dvodnevnem uradnem obisku. 2e predpoldne se je sestala vlada, ki ji je Churchill poročal o rezultatih svojega potovanja v francosko prestolnico. O vsebini Churchillovega poročila ni mnogo znano, uradni krogi pa pravijo, da s0 bili pariški razgovori «zelo važni« in da so dali ((boljše rezultate, kot pa je bilo mogoče predvidevati«. Glede bližnjega Churchillovega potovanja v Washington pa pravijo, da bo angleški ministrski predsednik med drugim izrazil Trumanu zaskrbljenost, ki jo je v angleških uradnih krogih povzročila vest iz Tokija, da pritiska Foster Dulles na japon-ministrskega predsednika ibšido, naj njegova vlada vzpo. Pod naslovom «Italija med atlantskim paktom in brezposelnostjo« prinaša švicarski tednik «Die Weliwochen od 14. t. m. uvodnik, ki me je — ko sem d0 čital — spomnil vseh najrazličnejših neslanosti o Jugoslaviji, njeni «pohlepnosti po italijanskih ozemljih», o njeni nduhovno razrvania in torej sne zanesljiv in vojski itd„ Itd., ki jih je zadnje čase pol ’ ne le italijanski tisk, ampak tudi razni italijanski politični, da celo vojaški krogi. Pisec je stalni uvodničar omenjenega lista K. v. S., kateremu Italijani niti pri najboljši volji ne bodo mogli podtikati pristrai osti; pa prav zato so njegove ugotov.tve — če bi jih kdo čital. seveda! — če že ne prijetna ■ pa vsaj zelo potrebna mrzla prha na razbeljene glave raznih ekscelenc Luccijev, senatorjev Tacconi-jev, onorevOlov C' cean jev (kako epurlssimov je njegv sangue itiilianissimonl!). generalov Gigl-olijev, rektor,ev Cammaraiovega kova, po svoj' marksist čni do lednosii že kar razvipitih Togliattijev itd itd , da ne omenjamo številna krdela onih malih in še munjš h gramofonskih plošč d la Pa- Ne mislijo povsod kot v Italiji... lutan. Sai bo morda — ponavljam, morda — ta ali oni teh velikih patriotov omenjeni uvodnik čital; gotovo je pa dvoje: niti se ne bo nihče poglooj vanj, niti st ne bo nihče usodil vzeti si ga k srcu, še manj pa ga objaviti italijanskemu ljudstvu: trezna sodba nepristranskega mozemca bi resno ogrožala blesk nacionalistične gloriole teh idjudsklh vodnikom, a istočasno b,- tudi sigur. nost vladnih stolčkov močno zašepala... Pa — naj K. v. S. sam govori. Pripomnimo le še da je bil on sam v Italiji 'u času atlantske konference v »Rimu, prestolnici sveta« k' kor so to mesto označili propagandni lepaki — komir.fnrmi-‘dov... V tej komir,]ornvov$ki «prestolnici sveta« (Icaj bo neki Moskva rekla?) si je torej nabraj vtise, ki nam jih podaja v svojem članku. #Kdor je zasi-aovni nedavno atlantsko konferenco v Rlmut — tako začenja uvod- nik — «je moral ugotoviti, da javno mnenje v Italiji nikakor ni tako enodušno razpoloženo za zahdd, kakor ga hoče prikazati uradna in službe, na ‘propaganda», «Šuojo najmočnejšo in najuspešnejšo oporo črpa komunistična propaganda — 0 tem ni nikakega dvorna — v nerazveseljivih socialnih razni c. rah, v vedno bolj nevzdržnem pomanjkanju stanovanj, pred. vsem pa v brezposelnosti« »...Brezposelnost v Rimu in v vsej Italiji je danes v resnici huda.,.s sne le materialno huda, ampak poleg tega tudi duhajmo skoro enako težko znosna. Letno st-paio s4o'lscč! mladih Italijanov v delovni proces, a njihovi tzgledi da dobijo delo, so pri najboljši volji skrajno slabi, če nimajo pra/v izdatne nrriefccije« Strah pred b ezpos-1 ostjo na eni m pred r/risilnfmj načini vzhoda na drugi štreni «močno krepi nagnjenje do nevtralnosti, ki gre — iz razumljivih vzrokov — na živce prijateljem atlantskega pakta, predvsem mnogim ameriškim vojaškim in mornariškim s ro-kovnjakem, kakor tudi nemškim opazovalcem...),. «To, ideji Atlantskega pakta nevarno miselnost nevtralnis i krepi še dejstvo, da se smatrajo Italijani, vsaj za enkrat izven bojne črte. p0 večini so mnenja, da jim narekuje nevtralno st že njihova zemljepisna pozicija in če bi se narodi morali v doglednem času boriti v prvi borni črti, bi to bi. (i predvsem Nemci in Jugoslovani:«. Neki italijanski diplomat, s katerim »e je K. v. S. seznanil med drugo svetovno vojno v Bernu, se je »hrepeneče spominjal onih dni in ko je govoril o neki večerji v Bernu, med katero je bil dan znak zračnega aiarma, j* žalostno menil: — To so bili lepi časi, ko so sicer tulile sirene, če so nad nami brzeli angle fc> in ameriški avljoni, ko smo pa le bili gotovi, da so bombe jtante-njene drugim*. «Take ugotovitve s Pravico vplivajo slabo na mnoge ljudi, predvsem na Američane... To. da. kaj malo pomaga jeziti se. kajti vsa jeza ne izpremeni na točnosti teh ugotovitev prav ničesar». «K več jem se smemo morda tolažiti s tem. da so bili Italijani že desetletja, da, stoletja kaj malo navdušeni vojaki; to je moral spoznati že pred več kot štiristo leti narodno z .ved. ni Italijan Machiavelli, kakor sta morala nedavno v drugi svetovni vojni ugotoviti tudi Mussolini in Hitler«. Končno izraža pisec svoje mnenje, da je najbrže v interesu vseh udeležencev — čeprav bi mnogim bilo še tako neprijetno — «te najbolje če sprejmejo te ugotovlfire enostavno kot stvarnost...*, a kakor v zasmeh končuje z besedami nekega svojega ne italijanskega prijatelja, ki je rekel: «/taIijcn( so ljub-znivi, pametni ljubijo umetnost, navdaja jih človečanski čut pomoči in dobrote. Toda to da je že toliko vrsto poz tivnlh lastnosti da bi pač bilo neskromno zahtevati od njih, da bi obenem bili še junaški in bojeviti,...*. stavi diplomatske stike s Can-kajškovo vlado in z njo tudi podpiše mirovno pogodbo. V angleških krogih pravijo, da ne morejo držati vesti, po katerih je Foster Dulles izjavil, da se bo angleška politika do Kitajske spremenila. Trdijo, da sta Churchill in Eden odločena o-hraniti diplomatske odnose s pekinško vlado. Angleško javno mnenje se nagiba k politiki čakanja, vsaj dokler se ne razčisti položaj^ na Koreji, nakar bi bilo mogoče resneje govoriti o rešitvi vsega kompleksa vprašanj Daljnega vzhoda. Iz dobro obveščenih, čeprav ne uradnih virov pa je danes izšla govorica, da je Churchill ponudil maršalu Montgomeryju mesto vrhovnega poveljnika v Malaji. Dodajajo, da je Montgo-mery pripravljen sprejeti to nalogo, če bi mu prepustili popolno civilno, votaško in politično oblast. Podobne pravice ima v Indokini francoski gene. ral De Lattre de Tassigny. Angleški minister za prehrano je naznanil, da bo od novega leta tedenski obrok prekajene svinjine zmanjšan od štiri na tri unče (vsega 85 gramov). Zmanjšan bo tudi obrok slaščic. Obenem pa bo zvišana cena na drobno za prekajeno svinjino in za sir. Pričakujejo, da bo Churchill v svojem radijskem govoru, ki ga bo imel v soboto zvečer, govoril o potrebi še večjega varčevanja. Zopetna uvedba deviznega tržišča v Londonu, ki je bila sklenjena v soboto, je vzbudila živahne komentarje po vsem svetu, predvsem pa pričakovanje, kako bodo ti sklepi vplivali na bodočo usodo funta šter-linga. Londonski devizni trg ni deloval že od poletja 1939. Sklep o zopetni uvedbi deviznega tržišča je napravil konec številnim in najrazličnejšim govoricam, ki so se širile v mednarodnih finančnih krosih že nekaj tednov. Nekateri so govorili o razvrednotenju funta, drugi o prevrednotenju navzgor, tretji pa o popolni sprostitvi tečaja. Vendar se zdijo možnosti za fiksno spremembo tečaja funta žterlinga zelo p.čle; vprašanje sprostitve tečaja pa je Churchillova vlada že od vsega početka proučevala, vend&r je končno to možnost zanikala. Zopetna uvedba londonskega deviznega tržišča ni vezana niti na spremembo niti na sprostitev tečaja funta šterlinga, temveč gre predvsem za ukrep tehnične narave. Barake so dobile možnost, da krijejo svoje potrebe po devizah med seboj oziroma na tržišču, medtem ko so si jih v zadnjih dvanajstih letih morale preskrbeti od Angleške banke. Ker angleška devizna zakonodaja ni bila omiljena, so poživitvi špekulacije, Kl je igrala pred vojno veliko vlogo na londonskem deviznem trgu, postavljene zelo ozke meje. Čeprav zopetna uvedba londonskega deviznega trga n„ pomeni nobene bistven« Spremembe v angleški zunanji poli. bkl, jo vendiar označujejo kot prvi korak na dolgi jn težki po. P k Ponovni konvertibilnosti funta šterlinga, Londonsjci gospodarski krogi menijo, da se J« vlada odločala za ta korak predvsem iz dveh razlogov; prvič je hotela snet spraviti v po-gon že zarjaveli stroj deviznega tržišča, da bi mu v primeru potrebe brez tehničnih težav lahko poverila tudi druge funkcije, drugič ca upa. da bo pre'. ko Vega tržiftča Ishko izvajala večji vpliv na mednarodno špekulacijo jn izoblikovanje tečaja funta šterlinga. Angleško finančno ministrstvo bo moralo v prvih dneh novega leta sicer naznaniti nove znatne zlate in dolarske izgube, vendar upajo, da bo v kratkem začela delovati ameriška pomoč, ki bo pomagala izboljšati angleško pličilno bilanco. Poleg tega se tudi notranje finančne razmere v Angliji polagoma izboljšujejo, tako da Je dejansko mogoč« pričakova-ti \ečji vpliv londonskega deviznega trga na mednarodni po. ložai funta šterlinga. Ce se bo to posrečilo, bodo verjetno podani tudi pogoji za sprememb® angleške devizne politike, TRŽAŠKI DNEVNIK Danes, četrtek 20. decembra Evgen, Božiivoj Sonce vzide ob 7.42, zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 23.24, zatone ob 11.34. OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, petek 21. decembra Tomaž, Tomislav KOLEDAR Višek podlosti V pedagoški reviji «Scuola italiana modema« štev. 5 od 15. dec. beremo v rubriki «Notizia. rio delle province» naslednjo notico: «TRIESTE — Sovente nelle scuole slovene della zona non ci si attiene ai documenti anagra-fici, ma sj alterano i nemi degli alunni serivemtoli con grafia slov ena. In essa s’cbbligano i ragazzi di nazionalita italiana — costretti a seguire Vistnizio-ne in una linguu diversa dalla propria — a non parlare italia. no nemmeno tra di loro, negli itervalli. S114 disubbidienti s’in-Jierisce con castighi severissi-tni.n V prevodu se vest glasi: «Cesto se v slovenskih šolah t> coni ne držP anagrafičnih po. datkov, temveč potvarjajo imena učencev in jih pišejo v slovenskem pravopisu, v coni so primorani italijanski otroci sle. diti pouku v jeziku, kj .ni njihov in ne smejo govoriti italijanski niti v o-dmorih med seboj. Neubogljivost se kaznuje zelo strogo.» Cinizem tak, da ne potrebuje komentarja! SKUPŠČINA OF ZA I. OKRAJ Mjno je na Mi vse naloge R. E. Galloway odpotuje danes iz Trsta Robert E. Galloway, ki je bil Vri leta načelnik; odposlanstva ECA v Trstu, zda j zapušča svoje mesto in se bo vrnil v zasebno življenje. Minister Galloway in njegova ■ gospa bosta nocoj odpotovala v Rim, 27. decembra, pa se bosta v Neaplju vkrcate na ameriški parnik «Indi-pendence», s katerim se bosta vrnila v Združene države. Conski poveljnik general Wintertcn je posla 1 ministru Gallowayu pismo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo nad delom, ki sta ga opravila on in odposlanstvo ECa v Trstu, kakor tudi nad) velikim na p red. kom, ki je bil dosežen, pri delu za izboljšanje blaginje prebivalstva ter pospeševanje obnove tržaške industrije. Na koncu svojega pisma je general Win-terton dejal, da je obžalovanje, ki ga mora rr.inisfer Galloway čutiti ob odhodu iz Trsta, lahko poplačano z zavestjo, da je zares dobro opravil svoje delo. Pod vodstvom ministra Roberta E. Gallowaya je odposlanstvo EC A v Trstu opravilo veliko delo. ki se da številčno povzeti v nakazilu 37 milijonov 500.000 dolarjev, iz česar je nastal protivredftostni jond v lirah, ki znaša nad 18 milijard lir. ECA je uvozila v Trst živila in kmetijske pridelke, katerih vrednost znaša nad ll,00U.viM dolarjev; trda in tekoča goriva v vrednosti nad 15,000.000 dolarjev ter stroje v vrednosti 1 ■milijona dolarjev. Iz prctiiired. nohtnega lirskega fonda je finansirala ladjedelniško industrijo z nad 15 milijardami lir; ke. mično industrijo s 46 milijoni lir; živilsko industrijo s 300 milijoni lir. Vendar pa moramo še enkrat povedati, da fond lir ni bil pravilno in pravično razdeljen in je bil slovenski del prebivalstva cone močno zapostavljen v mestu sarvem, kakor je bilo tudi zapostavljeno podeželje na račun mesta, t. j. kmetijstvo na račun industrije. Do kdatj se bomo morali Slovenci pritoževati zaradi diskriminacijskih postopkov v Pra,; vseh panogah javnega življenja? „VLAK BRATSTVA’1 za poplavlience in Bartolijev šovinistični pozdrav Včeraj popoldne je odšla z vlakom in s tovornimi avtomobili pošiljka za poplavljence v Italiji, ki so jo pod imenom «vlak bratstva* slovesno odpre-miili s Trga Unita Bartoli, Palu-tan škot Santin, Cleva in grof Carrobio. Tržačani so prostovoljno nabrali 29 vagonov in 14 tovornih avtomobilov raznega blaga (240.000 kg) in 115 milijonov lir. Od tega je namenjeno; 7 vagonov za pokrajino Messina, 7 pokrajino Catania, 7 za pokrajino Cagliari. 8 za pokrajino Catanzaro, 8 tovornih avtomobilov t>a za Rovigo in 8 za pokrajino Padova ob spremstvu županovega šefa kabineta odv. Fortune. Prav zato so se vsi demokra. tični Tržačani, ki so bili včeraj navzoči pri slovesnosti odpreme, zgražali nad dejstvom, da je «odibor za poplavljence» peleg tržaških zas*av razobesil tudi italijanske, zlasti pa so se zgražal) nad tistimi besedami iz govora župana Bartolija s katerimi je hotel uspeh nabiralne akcije prikazati kot dokaz «italijanstva Trsta«. V našem dnevniku smo to Bartolijevo izkoriščanje tako hude nesreče, kakršna je zadela poplavljen-ce v Italiji ter njegove umazane iredentistične in šovinistično strankarske špekulaciie že pred mesecem dni obsodili. Za. to obsojamo tudi včerajšnje n'e-gove šovinistične izbruhe, ki niso in ne morejo biti na mestu pri takj socialni akciji kot je pomoč' poplavi ienicem in še posebno ne v mestu Trstu, kier večina prebivalstva noče ničesar več slišati o Italiji. Snoči je bila skupščina OF za 1. okraj, katere se je udeležilo mnogo članov OF. Poli-tično-organizacijsko poročilo je imel tov Kalin, ki je v uvodu prikazal težak položaj Slovencev na našem ozemlju in pozval vse člane OF. da ne smejo odnehaiti v borbi za razvoj in obstanek Slovencev na našem ozemlju. Nato je v svojem perečilu prikazal razvojno pot OF po resoluciji IU in podrobneje opisal delovanje v zadnjem letu. I. okraj je za proslavo 10. obletnice QF priredil dve razstavi, eno v Barkovljah in drugo v Ul- R. Manna, prav tako sta bili dve proslavi. Okraj je organiziral izlete v Jugoslavijo, ki so nadvse uspeli. Tako so bili člani OF na jubilejni razstavi v Ljubljani, nato so obiskovali zagrebški velesejem, Postojno, Lipico in napravili izlet na Vipavsko. V imenu glavnega odbora OF je pozdravil skupščino tov. Stoka, nato pa je se je razvila diskusija v katero so posegli med drugim: tov. Mirko Pahor, dr. Obad. dr. Rebula, Petkovšek, prof. Kosovel in drugi.. Diskusija -je poudarila, da mora QF kot osnovna organizacija demokratičnega gibanja vplivati tudi na razvoj sindikalnega gibanja, podpreti E-notne razredne sindikate v njihovi borbi za čim večje vključevanje novih članov, podpreti pa mora tudi ideološko delovanje ERS. Prav tako je prišla. v diskusiji do izraza potreba po gospodarski krepitvi Slovencev, kajti gospodarska podlaga je osnova za naš nadaljnji razvoj. Člani QF so na skupščini obsodili tudi premajhno zavest nekaterih slovenskih podjetij, ki stalno u- porabljajo popačena italijanska imena za slovenske kraje, še celo za tiste, ki so danes v Jugoslaviji. pri oglasih na vhodu v potovalni urad Adria-Express so stalno veliko, tiskana imena Plezzo. Villa del Ne-voso itd, ki boleče spominjajo na dobo fašističnega terorja in zadnji čas bi bil. da bi za vedno izginila iz našega slovarja. Po referatu in diskusiji je skupščina sprejela sklepe: da bo krepila in širila QF, da bo več pažnje posvetila prosvetnemu delu, posebej pa, da bo v to delo vključila čim več mladine. Naloga Osvobodilne fronte je tudi, da vpliva na vse Slovence, da ne bedo pošiljali . svojih otrok v italijanske šole, 1 javnPseji da bo širila demokratični tisk in nudila vso podporo Enotnim razrednim sindikatom. Oto zaključku je bil izvoljen nov okrajni odbor OF. ki bo iz svoje srede izbral izvršni odbor. V glavnem odboru so zastopniki vseh terenov I. okraja. Seja miljskega občinskega sveta Včeraj zvečer ob 20. uri je bila v Miljah seja občinskega sveta. Ker je bila seja zaradi obravnavanja personalnih zadev tajna, niso imeli novinarji nanjo dostopa. Tako je mi-ljski občinski svet za letos končal svoje delo in se bo sestal zopet po novem letu, upamo na Na pobudo kroga tržaških Slovenk bo priredila NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA danes 20. decembra 1951 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11 TRETJI LITERARNI VEČER Sodelovali bodo: prof. dr. JOŽE KOSOVEL-govoril bo o književnem delu Vide Jerajeve, Anice Cernejeve, Manice Romanove in Mire Puc-Miheličeve. Manica Komanova in Mira Puc-Miheličeva bosta Citati iz izbora svojih del. Vabila se dobe v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. Geppa št. nadstropje. 9/IV. Note tržaške pridobitve Promet čez novi most že vzpostavljen - Kova trgovina s kurivom za upokojence • V tratkem bo otvorjen hotel „Jolie" Stavkovno gibanje tržaškega delavstva Tržačani bodo prav gotovo veseli vesti, da je končno ponovno vzpostavljena tramvajska proga šit. «8», ki vodi preko novega mesita čez kanal. Prvi tramvaj je privozil preko novega mostu že v nedeljo zjutraj. nakar je bil most odprt tudi za ostali promet. Most sam še ni končan ter bo preteklo še nekaj časa, preden bodo zaključena vsa gradbena dela ter dela za tlakovanje in izravnanje mostu. Novi mos-c je zelo širok, saj obsega ves del do morja ter bo zaradi tega še prav posebno prikladen za promet, ki je bil na tem mestu vedno utesnjen. Prav tako moramo obvestiti tudi tržaške upokojence ter yse tiste, ki prejemajo podporo od občinske podporne ustanpve, | da je bila včeraj odprta trgo-j vina kuriva v Ul. Brunner, v I kalteri si bodo lahko nabavili | drva .po znižan; ceni. V krat- 700 delavcev v ladjedelnici Sv. Marka še vedno v borbi za svoje pravice * Kakšna bo 1 vin s kurivom, ki bodo' pro- usoda uslužbencev Odseka za ekonomska dela ? Položaj v tržaški konopljarni Se je v zadnjih dneh. zelo zaostril. Vodstvo tovarne, k; m pokazalo nikoli razumevanja za svoje uslužbenke, je pred časom izdialo nove ukrepe v zvezi z delovanjem posameznih oddelkov, ki so povzročila še po-1 slabšanje že tako dovolj kritičnega položaja tamkaj zaposlenih delavk. Te so se najprej obrnile na predstavnike notranje komisi je. nato pa tud; na sindikalne predstavnike, da bi pcsreciavali pri vodstvu tovar. ne za takojšen preklic zgoraj omenjenih ukrepov. Vodstvo je na te upravičene zahteve svojih uslužbenk odgovorilo, da Delna stavka v tržaški konopljarni f?«rd95orvHr «zwo kg.cen ’iD Vprašanje trgovin s kurivom O antibiotikih v zdravilstvu, o raku, o ultrazvoku pišejo slovenski znanstveniki v člankih, ki jih je objavil S Zato vam bo potrebna in ta knjiga koristna ni nikoli izkoriščalo delavk ter da tud; novi ukrepi nimajo nobene povezave s kakršnim koii poslabšanjem položaja. Ta^ od. govor je dielavke zelo razburil, zaradi česar so sklenile, da bodo stopile v delno stavko. Ta delna stavka se je tudi včeraj nadaljevala, ne da bi. medtem sindikalnim predstavnikom u-spelo rešiti sporno vprašanje. Tud; delavci daljedelnice Sv. Marka so še vedno v stavkovnem gibanju. Ze predi časom so namreč javili, da je vodstvo CRDA odpustilo z dela večje število delavcev, ki so bili le začasno zaposleni v ladjedelnici Sv. Marka. Vodstvo je ta svoj- ukrep utemeljilo z izgovorom. dai je bilo pač glavno delo zaključeno ter da mora zaradi tega, zmanjšati število svojih uslužbencev. Na pogajanjih. kli so slediila, so sindikalni predstavniki dokazali, da je tak izgovor popolnoma neutemeljen. ter da dela nikakor ne primanjkuje. Seveda so ostali vsi njihovi inter-venti brez uspeha, zaradi česar so prTzadeti delavci sklenil; stopiti v protestno stavko. Pred dvema dnevoma so se delavci ladjedelnice Sv. Marka zglasilj tudi na sedežu ZVU, kjer jih je sprejel gen. Whitelaw, ki jim je obljubil, da se bo za sfvar zainteresiral. Ker se delavci medtem niso vrnili na svoje delo, je vodstvo CRDA javilo, da bo odpustilo vseh 700 delavcev, če bi se protestna Stavka še nadialjevala. Položaj se je zaradi tega odgovora še bol j zaostril. Kljub tej grožnji so delavci sklenili nadaljevati s stavko, dokler ne bo vodstvo ugodno rešilo njihovih upravičenih zahtev. Nobene rešitve tudi ni glede vprašanja delavcev in uradnikov, uslužbenih pri Odseku za ekonomska dela, ki bi morali biti že z 31. dec. odpuščeni 7. dela. Zavezniška vojaška uprava je pred časom izjavila, da namerava reorganizirati ta odsek, ni pa povedala za kakšno reorganizacijo gre in ali bodo vsi delavci na novo sprejeti na GORIŠKEGA OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Predsedstvo cone obvešča, da je podjetje C.E.S.I.A. Bonlvento in Vuerich dokončalo dela izpopolnitve I. dela vodovoda v Dolini. Ker se mora pristopiti k plačilu obroka po Ci. 360 zakona o Javnih delih, se vabijo vsi oni, ki imajo terjatve za zasedbo posestva ali za škodo, povzročeno zaradi teh del, da v roku 15 dni od objave tega odloka predložijo svoje zahteve. Za vse podrobnejše informacije naj se prizadeti obrnejo na Kmečko zvezo v Trst, UL Fa-trio Filzi 10. Ezuli zavidajo poplavile« j&itt&ToSrS Minul je že mesec od dneva, ko se je iz poplavljenih krajev zateklo v naše mesto čez sto beguncev. Oblasti so ‘jih nastanile v bivše vojašnice na Solkanski cesti, ki so jih «ezuli» pred tremi leti spremenili v svoje naselje. Ze prve dni po njihovem prihodu, ko so poplavljenci še trepetali od mokrote in mraza in se niso še otresli groze in strahu, ki so ga doživeli pri taki katastrofi, ko niso našli še niti moči, da bi s solzami olajšali doživeto gorje in žalost za izgubljenimi svojci, so se ezuli začeli spotikati vanje. Ze prve dni so jih napadli s svojim šovinističnim strupom in jim v svoji lakomnosti zavidali skorjo kruha in staro obleko, ki jim jo je ljudstvo darovalo v dokaz svojega globokega sočustvovanja. V spodbudo za tako ravnanje z nesrečnimi brati, s katerimi so se večkrat tudi dejansko spopadli, jim je bil zlasti mednarodni odziv in pomoč, ki so jo številne države vsega sveta nemudoma dale na razpolago poplavljencem. Čeprav maso poplavljenci doslej od te pomoči še nič prejeli, jim vendar ezuli očitajo 250 lir dnevne podpore in slabo hrano, ki jim jo deli papeška komisija, ki je prevzela upravo vseh nabranih sredstev. Zaradi takih očitkov in slabe pomoči, ki jim jo papeška komisija nudi, kljub ogromnosti nabranega blaga in denarja, so poplavljenci, ki so pred prihodom v Gorico bili povsod deležni !skrenega sočustvovanja in prizadevnosti, pred dnevi prortesrtirall pri prefektu in zagrozili z gladovno stavko. Takoj za njimi so tudi ezuli poslal« k prefektu delegacijo z resolucijo, v kateri zahtevajo, naj jim oblasti nudijo 'isto pomoč kot poplavljencem in naj tudi zanje sprožijo državno in mednarodno nabiralno akcijo. Pri tem 'je delegacija novega I prefekta seznanila z žalostnim ekonomskim stanjem dalmatinskih beguncev. Čeprav je vsem zrano, da imajo ezuli vse predpravice, da niso deležni samo državne podpore, temveč tudi vseh službenih mest na škodo donvačih delavcev in uradnikov, vendar je yse to še premalo. Cvet šovi- moretla vlada obilneje zalivati. Seveda ni vlada še zdaleč izpolnila obljub, s katerimi jih je zvabila v nesrečno begunstvo. In ne obljubljena državna, kakor tudi ne podpora vsega sveta jim ne bo mogla nikoli več vrniti toplote domačije in tiste gotovosti v življenju, ki so jo zapustili z rodno zemljo. Ti nesrečneži prav lahko zavidajo poplavljencem iz Padske nižine, ne zaradi mednarodne pomoči, temveč ker se, bodo v kraitkem vrnili na svojo, čeprav opustošeno, rodno zemljo. Seja občinskega sveta odgodena na 28. dec. Na aeji, ki je bila v torek zvečer je občinski upravni odbor i azpravljal predvsem o vprašanjih, ki jih bodo predložili v proučitev občinskemu svetu. Prj tem je odbor odgo-dil sejo občinskega sveta, ki je bila napovedana za danes, na 28. dec.. Po podrobnemu poročilu odbornika dr. Polesija — poverjenika za javna dela o syojem potovanju v Rim, kjer se je pogajal za gradnjo palače INPS na Travniku in na raznih ministrstvih uredil razne občinske upravne posle, je odbor proučil še nekatera vprašanja navadnega upravnega značaja. Odoboril je številne manjg? iz-daitke, razbremenitve občinskih davkov, ureditev postaj avtobusov podjetij «Autolinee Trie-stine» in «La Gradese« in določil novo najemnino za zemljišče športnega igrišča v Ul. Ba-iamoniti. Pred sodnikom žena, ki si je privoščila preveč vina Morda zaradi žalosti, s katero ji je spomin na pokojnike zalil občutljivo srce, se je 37-letna Marija Cladini iz Ul. Ba-iamonti 14, dne 1. novembra pošteno napila. Pozno ponoči so nanjo naleteli agenti javne varnosti, ko se je očitno vinjena opotekala po mestnih ulicah. Spravili so jo v varnostno celico in jo naslednjega dne prijavili sodnim oblastem. Včeraj jo je sodnik dr. Siena na kazenski sodniji obsodil na 1 mesec zapora in poravnavo sodnih stroškov. Na plačilo 40 tisoč lir globe so nato obsodili 23-letnega Antona Žbogarja iz Grada 23. ki je pred časom poravnal nek dolg z nekritim bančnim nakazilom za 200 tisoč lir. V soboto seja pokrajinskega odbora V soboto popoldne ob 15. se bo v dvorani Trgovinske zbornice zopet sestal pokrajinski svet. Na tej seji bodo pokrajinski svetovalci pod predsedstvom odv. Culota proučili vsa vprašanja, o katerih niso utegnili razpravljati na seji 8. dec. ter proračun pokrajinske u-prave za leto 1952. Krompir za seme Pokrajinski agrarni konzorcij sporoča, da je te dni prišel s Holandskega kontingent krompirja za seme «Erstelin-gen» in «Bintje». Zaradi omejene količine krompirjevega semena priporočamo zainteresiranim kmetovalcem, naj ga čim/prej dvignejo pri agencijah konzorcija. Z roko v kolo voza Ko se je včeraj popoldne 75-letni kmet Kosmina Edvard iz Ul. Brigata Pavia 65 vozil na vozu s polja domov je nerodno skočil z voza in pri tem mu je leva roka ostala v prednjem kolesu. Mimoidoči so ponesrečenemu starčku pritekli takoj na pomoč in poskrbeli za njegov prevoz do bližnje bolnišnice Brigata Pavia. Tu so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je mož ranil kazalec desne roke in si jo zvil. Ozdravel bo v 15 dneh. Poziv občinskega odbora za zimsko pomoč brezposelnim Občinski odbor za pomoč brezposelnim poziva vse občane, naj tudi letos po svoji moči prispevajo v sklad za zimsko pomoč brezposelnim. Nabiralna akcija bo letos samo dva dni, in sicer v soboto 22. in nedeljo 23. t. m. deio in ali bodo njihovi delovni pogoji esitali. nespremenjeni. Kljub zahtevam sindikalnih predstavnikov, da bi bilo vprašanje čim prej razčiščeno in rešeno, ni ZVU dala do sedaj nobenega drugega pojasnila. 850 uslužbencev Odseka za- ekonomska dela tako še vedno čaka v strahu pred odpustom z dela-. Kai ni Izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve Vonma F. Burger je z upravnim ukazom št. 72 imenoval v nadzorni odbor zavoda «Cassa Rurale _ ed Artigiana« (Kmečkov-obrtniška posojilnica) v Nabrežini dr. Ugo Verza za člana in gospoda Sergija Ban-dinija za namestnega člana nadzornega odbora v tej posojilnici. Ukaz je stopil v veljavo. 30-novembra 1951 in je bil objavljen v Uradnem listu št. 34 z dne 11. decembra t. 1. Imenovanje člana in namestnika v nadzorni odbor je ZVU stavila kot pogoj, da je končno po dolgoletnih prošnjah odobrila posojilnici kredit. tako da bo lahko dajala posojila onim nabrežinskim občanom, ki jih bodo potrebovali. Clanj posojilnice in členi njenega odibora so^vsi Slovenci in zato seveda govore tudi na svojih sejah slovenski. Cemu je zato ZVU imenovala v nadzorni odbor za člana Ttaliiana in za njegovega namestnika tudi Italijana, Nismo nikaki šovinisti, toda mislimo, da bi spadal v nadzorni odbor slovenskega zavoda v slovenski občini tudi slovenski član. Mislimo, da b1' sa v vsej nabrežinski oV.ini vendarle našli. Tako je ZVU še enkrat pokazala, da nosluša nasvete italijanskih šovinistov in da se ne more otrest j njihovega vpliva. ki prodajajo drva upokojencem ter ostalim revežem, bi moralo biti po našem že pred časom rešeno. Ob tem času so lansko leto delovale že vse trgovine, medtftn ko sta, bili letos odprti komaj dve, in sicer ena v Istrski ulici, druga pa v Ul. Lazzaretto vecehio. Za to odgovorni občinski odbornik je sicer obljubil, da bo vprašanje že v kratkem rešeno, vendar bi želeli, da bi ne ostalo le pri obljubah. Upokojenci ter vsi tisti, ki prejemajo podpore, so se tudi potožili glede previsoke cene; čeprav je ta cena mnogo nižja, kot v ostalih trgovinah s kurivom, je vendarle še previsoka, če že ne nedosegljiva za upokojence, katerim se pokojnine od lanskega leta niso prav nič zvišale. Zato je mnenje prizadetih, da bi ostale cene drvom neiz-premenjene, to se pravi, da bi plačali za 100 kg le 80Q lir kot laosko leto. Odbornik In-vinol je obljubil, da bo dal tudi gilede tega svoj odgovor na prihodnji občinski seji. 2e v kratkem bo verjetno otvorjen novi hotel «Jclie», ki ga gradi grof Marzotto v Ul. Cor-so Cavour (blizu Branca d’Ita-lia) Zraven hotela bo tudi novo stanovanjsko poslopje, katerega lastnik je prav tako grof Marzotto. Novi hotel bo vsekakor velika novost za na-ie mesto, saj bo nudil možnost Otvoritev občinske menze v dnevnem hotelu Županstvo javlja, da bodo danes 20. t. m. na Trgu Liberta odprli za javnost novo občinsko menzo s priključenim dnevnim hotelom. Urnik menze je od 12. do 15. ure in od 19. do 21. ure. Dnevni hotel pa bo odprt od 8. do 20. ure. Huda nesreča na Barrieri Avto v žensko Okoli 21. ure je 65-letna Marija Peric por. Subtori prekoračila Largo B&rriera Vecchia. Prav tedaj je pivozil po cesti «Fiat 500» ki ga je vozil 31-let-ni Armanrio Righi stanujoč na Kolonkovcu št. 8 in v višini Ul. Oriani nepričakovano podrl Suttorijevo na tla. 2ensko, ki je obležala na tleh v resnem stanju, so odpeljali v bolnico, kjer so jo morali zaradi večkratnega zloma desne noge in verjetnega zloma medenice nujno spre-jeti na ortopedskem oddelku. Suttorijeva. ki leži v obupnem stanju, ni _ mogla cbraaložitj vzroka nesreče, ker ne more niti govoriti. Tramvaj v tovornik Včeraj proti večeru je tranv . vajiski voz št. 1 proge «8», katerega je vozil 58-letm Cele-ste Carniel nepričakovano trči) v tovornik, last 24-letnega At-tilia Galla iz Vicolo del Casrta-gnetfto, ki je bil tedaj za volanom svojega vozila. Tovornik, ki je takrat vozil nekoliko pred tramvajem v isti smeri, je hotel na križišču Ul. CSvour z Ul. Milano zaviti na levo. Prav tedaj pa je iz Ul. Milano privozilo drugo vozilo in šoferju tovornika ni pre ostalo drugega kot, da je zavrl Ta kreitoja je bila verjetno tako hitra, da se tramvajski sDre-vodnik ni niti zavedel in je s prednjim delom vozila trčil v zadnji d«1 pred njim stoječega tovornika. K sreči ni bilo med potniki nobenega ranjenega; tudi vozili sta utrpeli le malenkostno škodo. Izgubljeni in zopet najdeni mož Včeraj ob 11. url je 29-letna L.oriana Belelli por. Zoratto iz Ul. Bajamo reti 29 prijavila policiji izginitev svojega moža 37-letnega Duilia Zoratta. Zena je izjavila, da se je mož odpravil z doma že v nedeljo ob 10.30 in obljubil, da se po krat-kem izletu s kolesom do Bazovice in naza-j vme še istega dne za kosilo. Ker ga že več dni ni bilo, je žena zadevo prijavila. Včeraj nekaj čez poldne Pa je jugoslovanska ljudska zaščita izročila na bloku pri Fernetičih Zoratta tukajšnji policiji in izjavila, de sa je ustavila v nedeijo pri prehodu čez mejo v bližini kiipice. Policija je mo- ža zadržala in ga po zaslišanju, med katerim je izjavil, da si je hotel nabrati v bližini Bazovice mahu, pri čemer je nevede zašel čez mejp, zvečer izpustila. Tatovi skozi okno v stanovanje Nekoliko po 19. uri, ko se je 55-letna Dora Stanič vd. Dolgan stanujoča v Ul. Vignpti 151, ymila domov, je zapazila svojo spalnico v popolnem neredu. Prestrašena je takoj stopila v sosedno sobo, kjer so bi-‘le vse omare odprte in po tleli kakor tudi po postelji nekaj razmetanega perila. Prav v tistem trenutku pa je Dolganova zapazila za zavesami tata, ki je v trenutku skočil skozi ofcno in izginil v temo. Cez nekaj časa se je vrnila domov tudi njena 21-letna snaha Neva Suban por. Dolgan, ki je odšla na policijo in zadevo -javila. Policijski ageniti, ki so prišli takoj na mesto, so preiskali vso okolico, vendar brezuspešno. Presenečeni tat, ki je hotel verjetno ukrasti tudi ne-kaj rjuh, kj si jih je že pripravil in -jih postavil v bližini okna, je pobral kar je pač našel in sicer 5.300 Ur in zlat 4.000 lir vreden prstan. Videti je, da je neznani zlikovec izrabil priliko. ko ni bilo nikogar doma ter vdrl skozi okno v pritlično stanovanje, kjer je imel dovolj časa, da prebrska po vseh kotih, dokler ga ni presenetila Dolganova. Tudi železo jim prav pride Popoldne je 29-lietni Bibbiano Čorbo stanujoč v Ul. del Ma-celli št 1 prijavil v imenu «A-cegata« tatvino raznega železnega materiala, ki -je bil shranjen v ograjenem prostoru gradbenega podjetja, ki je zaposleno pri gradnji novih zasilnih hiš na Kolonkovcu. Tatovi so verjetno ponoči odnesli železo ;n niso pustili za seboj nikakega sledu. Acegat trpi približno 25.000 lir škode. - Prispeuaite za Kulturni dom vsem poslovnim ljudem, ki pridejo v Trst za dan ali dva, da si najamejo sobo, v kateri bodo lahko sprejemali stranke, pisali, telefonirali ter se med delom tudi odpočili. Vsaka soba bo namreč razpolagala z divanom, s pisalno mizo in telefonom ter seveda tudi s kopalnico. Kot pravijo, bodo v hotelu veljale tudi zmerne cene, kar bo še prav posebno dvignilo ugled novega in modernega hotela. Hotel bo razpolagal tudi z garažo. Kot že rečeno, gradi grof Marzotto poleg hotela tudi stanovanjsko poslopje, ki bo pa samo dvonadstropno, to pa zaradi tega, ker vodstvo Banca dTtalia ni dovolilo, da bi se zgradilo višje poslopje. ki bi jemalo svetlobo bančnemu poslopju. Svečano otvoritev nove občinske menze na Trgu Liberta Ob navzočnosti župana, občinskih odbornikov in svetovalcev ter drugih predstavnikov javnega življenja je bila včeraj ob 17.30 svečana otvoritev poslopja na Trgu Liberta, v katerem imata svoje prostore nova občinska menza ter dtaevni ho. tel. v novem poslopju, glede katerega so bile izrečene v začetku mnoge kritike, ima, kol že rečeno svcje prostore občinska menza, ki je lahko res sa-n-.O’ v čast našemu mestu. Jedilnica, kuhinja kot tudi vsi ostali prostori'so nad vse okusno in dobro urejeni; jedilnico, v kateri je prostora za približno 160 do 200 ljudi, razsvetljujejo o-gromna ctaia'. kar daje prostoru zelo prijeten in vabljiv iz-g'led. Zelo okusno in moderno je tud; urejena kuhinja, ki se deli v dva prostora: v prvem bodo pripravljali in kuhali meso, v druge.mi pa foedo pripravljali ostala jedila in pijače. Razen tega razpolaga občinska menza še z moderno hladilnico, stroji za pomivanje posode ter slačilnicami za uslužbeno oseb. je. V istem poslopju ima svoje prostore tudi dnevni hotel, ki pa še ni dokončno opremljen. Dnevnj hotel razpolaga s 16 koDalnicami, v katerih so ko-palnP kadi, ali pa prhe. V kratkem bedo pričeli delovati v hotelu tudi brivec, oddelek za likanje in čiščenje oblek, garderoba, telefonska katoina itd. Občinska menza v Drevoredu XX septembra bo delovala še nekaj dni. nakar bo zaprta. Ko bodo zaključena vsa popravlja, nja dela, bo menza na novo odprta, toda lp za diabetične' bolnike. Popoldan pravljic in ugank Ob svojem obisku v Trstu bo mladinska pisateljica Manica Komanova jutri 21. decembra Ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11 pripovedovala prav. ljice in uganke. Otroci, ne zamudite, prihitite na veselo popoldan! Ne bo vam žal! OF Danes, 20. decembra ob 20. uri bo seja izvršnega odbora in sektorskih tajnikov za IV. o-kraj na sedežu, Korzo Garibaldi št. 4. OF za III. okraj, I. sektor, Sv. Jakob bo imel sestanek danes ob 20. uri, Ul. Sv. Marka (Pri Cirilu). KMEČKO GOSPODARSKA PREDAVANJA VIZOVLJE OF Vižovlje vabi vse člane in somišljenike na kmečko - gospodarsko predavanje, ki bo danes 20. dec. ob 20. uri v Vižov-ljah pri Pernarčiču št. 3. Predava tov. dr. Oblak. MEDJA VAS Vabljeni so vsi člani OF in somišljeniki na kmečko-gospo-darsko predavanje, ki bo v Medji vasi danes 20. dec. ob 20. uri pri Pernarčiču št. 7. Pre* dava tov. Janko Furlan. BAZOVICA Krajevni odbor OF Bazovica vabi na predavanje o občinskih in gospodarskih zadevah, ki bo danes 20. dec. ob 20. uri v Bazovici (Preslova dvorana). Predava tov. dr. Dekleva. Vabljeni vsi vaščani, ki se za ta vprašanja zanimajo. Lutkovne predstave Pavliha vabi otroke iz Velikega Repna in Cola na lutkovno prireditev, ki bo danes 20. t. m. ob 16. uri na sedežu v Velikem Repnu. Prav tako vabi tudi otroke iz Briščkov, da se zberejo danes ob 18. uri v dvorani pri Miliču. Otroke iz Malega Repna bo Pavliha obiskal jutri 21. t. m. ob 18. uri. KUPITE JELKE Obveščamo vse tiste, ki so se naročili in tiste, ki žele kupiti jelko, da jih dobe pri Žerjalu v Boljuncu (ki prodaja glasbeni material) po ugodnih cenah. VABIMO na pionirsko kulturno priredita I. OKRAJA ki bo v korist novoletne jelke v nedeljo 23. dec. ob 16. uri v Ul. R. Manna 29. Na sporedu so recitacije, solospevi, razni prizorčki, harmonika, balet, pionirski tamburaški zbor itd. PODALJŠANJE UKAZA O NAJEMNINAH IN PODNA-JEMNINAH Z ukazom, ki bo izšel v Uradnem listu dne 31. decembra je Zavezniška vojaška uprava določila, da bodo predpisi o najemninah in podnajemninah, ki so bili podaljšani z ukazom št. 175 z dne 20. septembra 1950, podaljšani še nadalje do 31. decembra leta 1952. STRELSKE VAJE • Strelske vaje bodo na bazoviškem strelišču za puške: 7.—17. od 24. do 29. decembra 1951. in uidi te 1hi mol!) ki clmimik! ISTRSKEGA OKROŽJA Prijeti tihotapci in špekulanti Obmejni organi Jugoslovanske cone STO so prijeli te dni Ivana Mehniča iz Škofij št. 2 in Adriana Cunja ter Argija Cunja, rha iz Škofij - Trnjava zaradi tihotapstva. Vsi trije so bili prijeti in zasačeni na delu. Ze pred dnevi' smo poročali, da so bili prijeti nekateri špekulanti in tihotapci iz Pirana in Strunjana. Gre vedno za ljudi, ki bi radi živeli na lahak način na račun ljudstva. Proti vsem takim bodo organi N- rod. ne zaščite vedno ostreje nastopali, ker tako zahtevajo delovni ljudje, ki se trudijo, da bi s poštenim delom ustvarili boljše življenske pogoje. Špekulantom in tihotapcem ne bo dovoljeno, da bi kot do sedaj nemoteno uganjali nečedne kupčije. Tatovi se bodo zagovarjali Pred' okrajnim ljudskim sodiščem se bo moral zagovarjati zaradi tatvine Albin Kermac, nameščenec pri tamkajšnjem avtoprevoznem podjetju. Ta je Martinu Dodiču izmaknil izpod slamnjače v postelji 8200 din, katere je imel Dodič tam shranjene. Okradeni je tatvin0 takoj prijavil Narodni zaščiti, ki je kmalu našla dolgoprstneža, ki je ukradeni denar skril v nek avtomobil podjetja. * * * Te dni sta bila pridržana v zaporu Luciano Deste in Neri Degrassi. Ta dva sta se že dolgo časa posvečala posebnemu »poklicu«, <$a sta kradla železne dele potopljene ladje «Rex». ki jih podjetje «Brodospas» odlaga ob orbežju tik glavne ceste Koper Izola. Ker se jima je nekajkrat posrečilo, sta pred dnevi znova poizkušala svojo srečo, ki pa jima to pot ni bila naklonjena. Patrola narodne zaščite ju je zasačila pri največjem delu. Za svojo podjetnost se bosta morala zagovarjati pred 1-judL skim sodiščem v Kopru. Pozor pred kokošjo kup! Kot prejšnja leta se je tudi letos pojavila kokošja kuga v vaseh Ankaran, Bertoki, Izola, Korte, Boršt in Koštabona. Poverjeništvo za kmetijstvo pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru je dalo za to potrebna navodila, da se zabrani prenos bolezni tudi v druge vasi. Strogo se priporoča rejcem, da držijo kokoši zaprte v kokošnja. kih, da ne pridejo- v dotiko z zdravimi kokošmi. Bolezen prenašajo tudi psi, zato naj bi jih lastniki imeli privezane. Te dni bodo šli na teren strokovnjaki, ki bodo kokoši cepilj proti tej bolezni. Tako se bo nevarnost razširjenja kolikor mogoče omejila. VII., VIII. IN IX. BAZA SIAU V KOPRU priredi dne 23. dec. 1951 v gostilni »Stadionu v Kopru s pričetkom ob 18. uri ZABAVO S PLESOM Preskrbljeno je za dobro pijačo in jedačo. Cisti dobiček je namenjen obdarovanju otrok za novoletno jelko. Vsi prisrčno vabljeni. ODBOR Gledališče Verdi Danes ob 20.30 bo premiera Menottijeve opere »Konzul* za abonma «A». — gent je Nino Verchi, v glavnin vlogah nastopajo Clara ft“* la, Piero Guelfi, Vittoria Fa' lombini, Jolanda Gardino, slaw Wozniak. Leonardo losky. Vito Succa, Liliana su. Lucia Matiussi, AUJ*J? Cattelani in Eno Muoch1.®0, Režiser Oskar Saxida Sassi V soboto bo zadnja predstavi opere «Adriana Lecouvreur*. PROSVETNA DRUŠTVA Dramska družina »Simon J® ko» ima danes, v četrtek 00 20.30 vajo. Prosvetno društvo Škamperle« vabi vse pevke ™ pevce ter ostalo članstvo, se zberejo v petek dne 21. t-ob 20.30 v gostilni pri Subanu. OBČNI „pinkQ ZBOR PD TOMAŽIČ# Prosvetno društvo »Pinko mažičs v.abi vse svoje člar-'e " občni zbor, ki bo dne 21. jv cembra ob 20. uri, v prostor« SHPZ v Ul. Roma št. 15- . oj Dnevni red: 1. otvoritev, celotno poročilo društvenega o lovanja; 3. izvolitev novega pravnega odbora; 4. razno. PROSVETNI KROŽEK OPČINE V petek 21. dec. ob 20.30 W na sedežu krožka predavanj® slovenski moderni. preda*" prof. Valerija Glavič, njena vajanja bodo ilustrirali SNG z recitacijami. Ker b? velik kulturni dogodek, va^, J da se večera udeleže vsi <-l3 in ljubitelji slovenske kul‘ur Posegajte po slovenski** božičnih razglednicah akad-slikarja BOGDANA GB0-MA, ki jih dobite v knjir‘ nah Stoka in Fortunat. ROJSTVA, SMRTI IN POBOK® Dne 19. decembra 1951 se v Trstu rodilo 10 otrok. je bilo 5, umrlo pa je 10 °s . Poročili so se: names#'1® Bruno Dragovina in šivilja 1 f macolata Veresano. ^ Marcello Novak in delavka A tonia Panzin, vojak amer- v ‘ ske L. Preston Lowery in spodinja Gloria Garofalo. de ^ vec Giovanni Missinich iQ spodinja Maria Ceglian, v°je-angleške vojske Stanley rick in šivilja Lidia Libard°- Umrli so: 54-letna Tesoratti por. Nonino, unc Giovann Timeus. 65-letni Zega, Guido Škrinjar star ,3 ".m sece, 87-letna Amalia Biz1^ por. Gregori, 60-letni Arinan Taboga, 20-Ietni Albano «3- lini,'64-Ietni Franc Gomlbac. letni Emanuele Emilio 3-letna Maria Grazia Pale11'- Poltovornik ‘LANCIA ARDEA’ v zelo dobrem stanju in ovW EALJLLA proda® Naslov na upravi Jisto AOEX iZLEjJ 5. IN 6. JANUARJA l952 bo izlet v Postojno Sv. Peter na Krasu Ilirsko Bistrico Reko Vpisovanje do 22. cembra 1951. ADEX IZLEt! .. jo Od 31. decembra 195‘ 1. januarja 1952 SILVESTROVANJE ^ Bledu Vpisovanje še daneS SILVESTROVANJE V Opatiji z izleti od 30. dcte®^ do 1. januarja in 3i' cembra do 1. ja®11* Vpis.ovanje pri <<^c*r Express», še danes. AO£X IZLZll uAdria-Express» l>rl*^ 1. januarja 19*2 otvor«^ ni izlet v novo ie‘° Sežano in LoKev Vpisovanje še danes. ENODNEVNI IZLETI 6. januarja 1952 Materijo Slivje Hrušico no de* Vpisovanje do cembra 1951. 20. decembra 1951 Pred porotnim sodiščem v Rimu je bil v preteklih dneh zaključen proces p. oti skutini mladih ljudi, ki so nameravali zopet vzpostaviti fašistično stranko v Italiji. Prvič v italijanskim sodstvu sm° bili priča razsodbi, ki ni le posameznih fašistič-prenapet ežev, marveč or-Oanizirano skupino, združeno 2 namenom, da bi priklicala v življenje stranko nekda-ni?ga nezmotljivega vodje. bi torej pomenilo, da je lt. In kaj je napravila sedanja vlada po padcu fašizma, da bi se popravile krivice, katere nam je povzročil fašizem? Nič, gladko nič! V vseh deželah, kjer se je nemškim nacistom posrečilo uvesti svoje roparske metode, so nasledstvene oblasti po padcu hitlerizma skušale po. praviti posameznikom in kolek-tivnim organizacijam krivice, katere jim je prejšnji režim prizadejal z raznimi preizkuše. nimi metodami, kot so bile likvidacije družb, zaplemba imo. vine, razlastitve premoženj.a itd. Samo pri nas nimamo takih zakonov, čeprav je bilo predloženih parlamentu že več zakonskih osnutkov, po katerih bi bilo treba vrniti ukradeno imovino oškodovanim fizičnim | in pravnim osebam. Videti je, j da se samo naša vlada ne more otresti svoje stare miselnosti in noče pristopiti k rešitvi tega vprašanja. Samo pri nas je ostalo v tem pogledu prav tako kot je bilo pod fašizmom: Kdor je bil oškodovan, naj si pač pomaga z onimi zakoni, ki so mu na razpolago in ki so mu bili na razpolago že takrat, ko se mu je krivica javno delala, t. j., za časa fašizma. Toda «Bonifica fascista del confine* ni bila omejena samo na naše organizacije in na ropanje njihove imovine. O n'e! Izginiti je moralo vse, kar je bilo slovenskega. In tako sQ iz Julijske krajine po prvi svetovni vojni izginili najprej vsi slovenski železničarji, nakar se je režim vrgel z vso silo na slovenske učitelje. Dne 20. marca 1929 je že prej imenovani fašistični tajnik goriške federacije Caccese na pokrajinskem zborovanju svojih črnosrajčnikov dejal «01tre 150 ma. estri irriducibili nemici dell’Ita-lia sono stati esonerati o tra- sferiti in sedi lontane dove non possono nuocere piu ad alcu-no....». pri čemer pa je mislil na odpust ali premestitev učiteljev samo iz goriške pokrajine. Zatem so sledila leta še hujšega pritiska, saj je fašistični režim šele leta 1932 slavil desetletnico svoje tako imenovane revolucije in j'e šele tedaj pok. duce prerokoval, da bo čez nadaljnjih deset let ves svet fašističen. Kaj je govoril o Slovencih teta 1942 v Gorici na trgu «Ginnastica» za Ljudskim domom, ne bomo tu omenjali. V tisti dobi svojega pijanega zmagoslavja se fašizem seveda ni ustavil pri preganjanju samo slovenskih učiteljev, temveč je moralo izginiti vse. kar je bilo fašističnim rasom dosegljivo, vse kar je bilo slovenskega. Občinski tajniki, cestarji, sodniki in sodni uradniki, katerikoli uslužbenec slovenske narodnosti, vsi, prav vsi so morali biti žrtvovani v blagor fašistični bonifichi: nekaj je bilo odpuščenih iz službe, nekaj je bilo premeščenih v južne kraje, eni so bili upokojeni, drugi so odšli v Jugoslavijo ali drugam po svetu, na Goriškem pa je ostala praznina. In kaj je napravila naša de-mokrščanska vlada, da bi popravila krivice preganjancev? Bivši prefekt Palamara je de-jal. da on Slovencev ne bo preganjal, toda nikakor ne bo dopustil, da bi se njih število iz leta 1948 v goriški pokrajini zvišalo. Ovire, katere dela goriško županstvo Slovencem pri priznanju rezidence v goriški občini na eni, in masovno naseljevanje italijanskih begun, cev iz Istre v goriški pokrajini na drugi strani, dokazuje, da se Palamarove napovedi tudi dejansko izvajajo. Ko je neki, iz političnih razlogov odpuščeni učitelj, zahteval na podlagi obstoječih zakonov ponovni sprejem v službo, se je sedanji šolski proveditore prof. De Vetta, temu uprl, češ ca je imel pač fninister pravico premeščati iz obmejnih krajev učitelje in druge državne uradnike, katere je smatral za nezanesljive. Tako, vidite, popravlja sedanja demokrščanska vlada krivice, ki jih je fašistični režim sistematično delal Slo. vencem v Italiji skozi dvajset let. PRED TRETJIM LITERARNIM VEČEROM SLOVENSKIH ŽENA MIRA MIHELIČ-PUCOVA Pisateljica Mira Mihelič Pu-cova prihaja na obisk k nam tržaškim Slovencem, kot naša dobra znanka. Dasi je mnogi še rje poznajo osebno, pa jo poznajo po njeni odrski ustvaritvi «Ogenj in pepel)), ki nam jo je naše gledališče že posredovalo." Uveljavila pa se je še z drugima odrskima delbma, in sicer z dramo: «Svet brez sovraštva)i, ki je izšla pri nas v Trstu leta 1945, in z dramo ' _......... - IZ REŠKE LAD1EDELNICE “ TRETJI MAJ** Izgradnja jugoslovanske mornarice io ladjedeloišhe industrije Država z 2000 km morske obale zahteva močno trgovinsko in vojno mornarico Motorna ladja »Titograda, zgrajena v reški ladjedelnici V bivši Jugoslaviji sta bili le dve ladjedelnici, in sicer v Splitu in Kraljeviči, obe v lasti francoskega kapitala. Zmog. ljivost teh c/veh ladjedelnic je bila majhna, razen splitske ladjedelnice, ki je pričela graditi manjše ladje, sta se v glavnem ukvarjali le s popravili. Jasno, da se spričo tako majhne proizvodne zmogljivosti v Jugoslaviji nista mogli razviti niti vojna niti trgovinska mornarica. Vodstvo bivše Jugoslavije je kupovalo v inozemstvu obrabljene ladje za težke denarje. Za razvoj’ ladjedelništva ni imela nikakega interesa iz preprostega razloga, ker ni vodilo neodvisne politike, marveč je hlapčevalo velikim silam, naslanjajoč se najprej na Anglijo in Francijo, zatem na Nemčijo in Italijo. Ravnali so se pač po trenutni moči ene izmed ter sil in niso mislili na zgraditev lastne mornarice niti na obrambo Jadrana preč1 napadom. Položaj se je danes temeljito spremenil. Socialistična Jugo. slavija si kot pomorska dežela, ne more predstavljati obstanka brez močne mornarice in brez razvite ladjedelniške industrije, ki predstavlja pogoj za razvoj pomorske moči. Jugoslavija vodi danes lastno neodvisno politiko. Socialistična izgradnja zahteva močno materialno osnovo v industriji in v vseh ostalih proizvajalnih vejah, a glede na to, da predstavlja državo z 2000 kilometri morske obale, tudi razvito lad-jedelniško industrijo, Ti razlogi so pripravili Jugoslavijo, da je pričela z vso odločnostjo krepiti svojo pomorsko silo. Po osvoboditvi Istre in Reke se je mlada ladjedelniška industrija povečala še z dvema ladjedelnicama, in sicer s puljsko in reško. Zmogljivost teh dveh je bila pred vojno večja od splitske in kraljevi-ške ladjedelnice, toda medvojno bombardiranje je obe ladjedelnici popolnoma onesposobilo. In še to, kar je ostalo po bombadiranj-u, so uničile nemške vojaške enote na umiku maja 1945. leta. 3. maja 1945., na dan prihoda enot jugoslovanske armade na Reko, je predstavljala reška ladjedelnica kup ruševin. 70 odstotkov naprav v podjetju je bilo popolnoma uničenih in s tem seveda obrat docela onesposobljen za proizvodnjo. Slučajni opazovalec, ki si je takrat ogledal do temelja uničene delavnice, zverižene ogromne železne konstrukcije, prevrnjena dvigala, razbite jn razmetane dele strojev, je dobil vtis, da se to podjetje ne bo nikdar več dvignilo. Takšnega mišljenja pa vsekakor niso bili delavci ladjedelni. ce. Lotili so se ruševin z vso odločnostjo in trdno vero, da se bo njihova ladjedelnica naglo obnovila. V kratkem času so se pričele ruševine spreminja-ti v podobo novega obrata in podjetje je že 1945. vzporedno z obnovo pričelo tudi že s proizvodnjo. Izvršena so bila velika popravila dvigal jn v letih 1945 in 1946 so bile v glavnem obnovljene vse delavnice in instalacije ladjedelnice. Ladjedelnica «3. maj« (ime je dobila po datumu osvoboditve Reke) je že 1946. pričela izdelovati manjše plovne objekte, a konec tega leta se je lotila varjene železne konstrukcije mostu na RijeČini. Leta 1947. je pričela ladjedelnica «3. maj» z normalno proizvodnjo. Naloge So bile dvojne: obnova trgovske in vojne mornarice in gradnja novih enot za trgovinsko in vojno mornarico. Od 1947. do danes je ladjedelnica opravila vrsto generalnih popravil na jugoslovanskih prekooceanskih ladjah, medtem ko so morali takšna dela dotlej prepuščati tujim ladjedelnicam. Naj navedemo nekaj najvažnejših rezultatov. Dosedanji generalni predelavi ladij «Podgo-ra», «Split», «Bihač», ({Durmitor«, «Tara», «Lošinj», «Jajce», ((Kragujevac«, ((Korčula«, «Ko-renicas, «Knin», «Sabac», «Ro- vinj«, in «Ston» bo ladjedelnica še v tem letu dodala predelavo «Banije» in «Neretve». Z dograditvijo prve prekooceanske ladje ((Zagreb« je sto. pila ladjedelnica «3. maj« v raz dobje, ko je pričela jugoslovanski mornarici izročati prve lad. je zgrajene v Jugoslaviji. Ladjedelnica «3. maj« je zgradila 4 motorne ladje tipa ((Zagreb« po 4.000 ton nosilnosli. V istem razdobju pa je izročila trgovski mornarici dva no. va parna vlačilca po 600 k.s., čigar parni stroji so bili prav iako zgrajeni v ladjsdslnici in s tem prvič v Jugoslaviji. Poleg teh novogradenj je bilo iz-deTanih šest motornih vlačilcev po 250 konjskih sil, 2 tanka za nafto Po 450 ton in 4 motorni splavi. Pred kratkim časom je jugoslovanska trgovska mornarica prejela iz reške ladjedelnice motorno ladjo «Učka» s 4200 tonami nosilnosti in 3 vcdono-sce po 400 ton nosilnosti. Do konca meseca pa bodo izdelani še tri vodcnosci istega tipa. Poleg teh osnovnih nalog je ladjedelnica «3. maj« sodelovala tudi pri gradnji raznih industrijskih objektov v Jugoslaviji. Prvi dve visoki peči, izdelani v J-ugcslaviji in name-njeni železolivarni v Sisku, sta delo kolektiva reške ladjedelnice. ki je peč v Sisku tudi montiral. Razen navedenih objektov je ladjedelnica izdelala 114 vodoravnih cilindrov za reševanje 300-tonskih ladij, 40 navpičnih cilindrov za reševanje 100-ton-skih ladij, cevovode za hidro-centralo na Savi v Mostah, cevovode za koritaste peči rudnika Trepče, ebnevo 12 pralnih dv'gal v reškem pristanišču ter montažo 7 p- rtalnih dvigal v tej luki. Dosedanji uspeh; in rezultati predstavljajo jarmtvo, da bodo sodelavci ladjedelnice kljub vsem težkočam tudi v bodeče izvršili vse naloge, ki jim jih postavlja zahteva po izgradnji jugoslovanske tigovske in vojne mornarice. Duce je mrtev... živel Duče! »Operacija«. Kot v drami «Ogenj in pepel« slika tudi v teh dveh dramah življenje Ljubljane med vojno, za časa italijanske in nemške zasedbe. Naj bo prizorišče za stenami ječ, v bogatem salonu ali v bolnici, povsod struji tisti novi tok, ki ga je ustvarjala Osvobodilna fronta in je bil iako poln skrivnostnega čara. Pretežni večini tržaških Slovencev, ki med vojno Ljubljane niso poznali, je bila drama «Ogenj in pepel« kakor razodetje. Odkrila jim je dogajanja, ki so jih kljub tolikim dogajanjem v lastnem mestu, pravzaprav lahko le slutili. Ustvarila jim je obenem neki intimni od. nos do pisateljice same, zaradi katerega se njenega nastopa na tretjem literarnem večeru tako iskreno vesele. O tem nastopu sva se z Miro Miheličevo pogovarjali dvakrat na njenem domu v Ljubljani na Mirju. Pri takih stvareh je treba vedno urediti nekaj raz noterosti čisto zunanjega značaja, naj . so človeku še tako odvratne. Priznatj moram, da sem komaj čakala, da opravim' z njimi in preidemo na drugo področje, na umetnost. Tu sem Mi-ri potožila svoje začetniške literarne težave. Omenila sem' ji da sem/se tega lotila malo poz. no, morda prepozno. «Nikoli ni prepozno«, mi je hitro, z njej lastno umerjenostjo segla v besedo. «Kar hoče človek povedati, bo povedal. Leta ne štejejo, tud; jaz nisem bila veg mlada, ko sem' se lotila pisati.« Na skrivaj sem se ozrla po njej in si na tiho mislila; «0, to pa ne drži. Mlada si, Mira! Teko ti leta, ko človek zajema s polnostjo življenje in s pol nostjo daje. Vidim te, kako si dobra mati, ljubeča žena, dragocen, iskren tovariš. Niko]; ti ne zmanjka časa, da bj se ne pomenila s tistim, ki je potre ben tvoje tovariške pomoči. In vse to zmoreš poleg tolikega pisanja. Le kako? Tako sem se vprašala. Tj si z mehkimi, voljnimi kretnjam; igrala prijetno domačo gospodinjo. Nalivala si nam čaja, tu pa tam pa med razgovorom povedala nekaj svojega, tehtnega. Alj za tvojimi, besedami in pogledi sem čutila drugi svet, ustvarjanja in snovanja, ki te najmanj £*> šest ur dnevno priklepa k trdemu umetniškemu delu. Saj biti umetnik, se dajat; drugim take. da jokajo in se veselijo s tvojimi junaki, da zaživijo z njimi, tako kot živiš ti, ni tako lahko. Mnog; zatrjujejo, da je to najtežje. Za Miro Miheličevo rej drži, da kar ima človek povedati, pove prej ali slej. Pisateljevati je pričela tik pred drugo svetovno vojno, ko ji je bilo že osemindvajset let. Tega svojega dsla se je spočetka pred svojo družino nekako sramovala in ga je skrivala. Pa je nazadnje le izšel jijen prvi roman: «Obraz v zrcalu«. Bil je toplo sprejet, zlasti ker je slovenskemu občinstvu prikazal socialno tematiko z druge strani. Peljal ga je v bogate patriarhalne domove, kakršen je bil tudi Mirin dom. In tako se je lotila s tem prikazovanjem družabnih razmer v Ljubljani, ki se jih je pred njo lotilo pravzaprav le malo pisateljev. Proti tem razmeram je postavi, la v borbo glavnega junaka, našla samo sebe in svoje delo. Prvemu romanu je sledil roman «Tiha voda«, ki pelje či-tatelja v Trbovlje. Od tam namreč izhaja po očetu Mirin rod. Zgodba sama pa je zajeta iz pripovedovanja njene babice. Obravnava nastop kolere in grozo, ki jo je sejala med prebivalstvom. Ta roman je zahteval od nje mnogo poglobljenosti. V njem se je dogrebla do spoznanja, kako resen in odgo-. voren je pisateljski poklic. Po vojni je napisala vrsto novel, ki so izšle povečini v «Novem svetu«. Eno izmed njih nam bo tudi čitala na našem literarnem večeru. Danes je v središču slovenskega književnega življenja; z dramo «Ogenj in pepel« pa je zaslovela po vsej Jugoslaviji. Igrali so jo v Beogradu, Splitu, Zagrebu in na Cetinju. Leta 1949. je dobila zanjo Prešernovo nagrado. Drama ((Svet brez sovraštva« je prevedena celo v češčino in vsa večja češka gledališča so jo sprejela na svoj spored. Jz vrstni so tudi Mirini prevodi iz ameriške in angleške književnosti. Od Taylora Caidwella je prevedla ((Dinastijo smrti«, od Charlesa Dickensa «Nicholas Nich!eby», od Thacheraya «Henry .Esmonds, 0*1 Luisa Adamiča «Vnuke». Zdaj snuje daljši roman iz predvojne dobe, pripravlja prevod Dickensovega romana ((Velika pričakovanja« in druge prevode iz angleško-ameriške književnosti. Po vsakem razgovoru z njo j5 človek bogatejši; dia mu nekaj lastne osebnosti, lastnega jaza. M. S. METODE afAPAPALISEGA PRITISKA STA JUGOSLAVIJO Diplomatska predstavništva ali vohunska središča pritiska na Jugoslavijo Vrt'at*Ca povojna zgodovina '<^[rriarodnih odnosov je poka-*r_ ' da se je Sovjetska zveza izvila« v novo impsrialistič-^‘1°, k; teži za tem. da bi b^voda.ila nad nizom držav tijv Principu razdelitve vplivih Področij. Smatrajoč, da po-itjy ostalih, pripada njihove-Področju tudi vzhodna vuPPa. so pričeli «'ovjetski» krogi v teh državah t>fw 1 svojo hegemonijo in jih $tlii,a-Vlli do te§a. da služijo V ten !I0 nj*hov'm interes m. I? a *fželah ustanavljajo svo. Jajo i? je’ v katerih nastavil t,., . • ,v,zg°jene v Sovjet-^ v duhu sateli- ta V °£n,osno izključno varu-JSn s,kor. nu .pr. na Polj-i ' tuni miT načini so posku-S Ite V JuSoslaviji. Toda k tiamo 16 . Prekinilo sovjet-‘f begemonistične C^feiii er?u Se sovjetski slavit, ? ^ kU namenu agentu ,V Jl,g°slaviji k °gla jkl nai bi pri- gVe. ]! & Podjarmljenja dr-tlačen n.i° to ukrenili na Sred&tvi in 2 dru*!ačni-1 Eno izmed orožij za dosego tega namena je tudi diplomat-sko predstavništvo Sovjetske zveze. Prav tako služijo temu cilju diplomatska predstavni, štva satelitsk h držav sovjetske, ga bloka v Beogradu. Prav tako kakor napadalni pritisk na Jugoslavijo in sovražno stališče nasproti jugoslovanskim narodom s strani so vjetskih imperialistov in njihov h podrepnikov ne datira od dne mformbiTOjevske resolucije, se tudi sovražno delo diplomatskih predstavnikov ne začenja z 28. junijem 1948 leta. ' Na podlagi doslej znanih dejstev, delno objavljenih v Beli knjigi in na nekaterih procesih, lahko mirne duše trdimo, da obstaja sovražna de-lavnost od vsega začetka ustanovitve teh diplomatskih predstavništev v naši državi po vojni. Takšno neprijateljsko de- lo proti FLRJ in njenim narodom se je zdelo kakor prizadevanje poedincev. v resnici pa je b’lo to plod sistematske sovražne delavnosti vseh poslaništev in ambasad. Tudi pred spomenico ln[ormbiroja Naj v ilustracijo navedemo nekoliko primerov iz te dobe. Soglasno s stališčem sofijskih kom.nformovcev je svetovalec bolgarske ambasade v Beogradu Ljubomir Pentijev imel Ma. kedonijo za del Bolgarije -«matere zediniteljice«. V pismu prijatelju, novinarju Viktorju Ačimoviču, piše 6. junija 1945: tiNisem ti odgovoril... iz enostavnega razloga, ker so vaš' makedonski komunisti postavi- li kitajski z d med Makedonijo in umaterio zediniteljico». Iz šovinističnega besa napada tudi naše državne voditelje, kar se da razvideti iz Ačimo-vičeve izjave o njunih razgovorih. «On (Pantijev) je tedaj dejal. da domačini v Pirin^ki Makedoniji lahko zan mar jo ma-kedonšiino, ker je b Igarščina njihov jezik. Izjavil je nadalje, da za sedaj ne more biti govora o zedinjenju Makedonije in pri fem napadal ponovno K.rliš-:a Žoltan je zbiral podatke o našem gospodarstvu .trgovini in industriji, potem o stanju naših množični'' organizacij in vse to pošiljal v Budimpešto. Novi kadri za okrepitev sovražne delavnosti Bukarešlanska nesrečna resolucija je bila znamenje za še večjo sovražno hajko proti Jugoslaviji. Bodoči aparat ?.a pritisk na Jugoslavijo in uresničenje napadalnih namenov vlade Sovjetske zveze, to je diplomatski ansambli vzhodnoevropskih držav v Beogradu, So se lotili temeljite reorganizacije svojega dela. Zamenjana je bila tudi kadrovska politika Ljudje, ki so gojili kolikor to^ liko prijateljska čustva do Jugoslavije, so bili odstranjeni z diplomatskih položajev in r.a njihova mesta dovedeni novi ljudje, namenjeni novi nalogi Večina novega kadra je bila dotlej ali še prej, dolgo časa v Sovjetski zvezi. Več kot jac-no je torej, da so bili ti ((diplomati« tam posebej pripravljeni za izvrševanje «misije» v Jugoslaviji. Oglejmo si na pr madžarsko poslaništvo: Sandor Kerester, po lanik in op lnomočeni minis'er. poročen z Rusinjo, je živel daljšo dobo v ZSSR. Jože Marjaj, odpravnik poslov je bil v ZSSR po vojni vse do prihoda v FLRJ; Jožef Buzaš. trgovinski ataše, je bil v ZSSR p0 vojni itd. itd. Bilteni diplomatskih predstavništev pozivajo na upor Neposredno po spomenici In-form biroja so Se pričela ta po-slaniš.va in ambasade okorišča, ti z legalno obliko za kleveta-n.le Jugoslovanskega vodstva in za direktne pozive na upor proti obstoječi državni uredit- vi in vlači. Stolpce biltena so polnili z lažmi in k'evetami iz bukareštarske resolucije, iz oddaj informbirojevskih rad jskih postaj in z vestmi kominfor-movskega tiska. Pomagali pa so si tudi na drugačne načine. Kulturni ataše in a aše za ti k češke ambasade v Beokradu J'iri Majsner se je za širjenje sovražne protijugoslovanske literature po. služeval celo češke knjigarne «Orbis» v Beogradu. Ko je bila jugoslovanska vlada zaradi sovražnega in proti-jugoslov' nskega bt sedita teh biltenov in lite.alure prisiljena ustaviti njihovo izdajanje, so 6i plomatska predstavništva brez-cbz.rno nadaljevala s to ((založniško delavnostjo« na legalen način. Albansko poslaništvo se je spremenilo v tiskarno sovražnega propagandnega materiala. Po svojih uslužbencih in ag:ntih ga je razpečavalo ustanovam in razn m osebnostim še potem, ko je bilo od vlade FLRJ opozofjeno, naj s takšnim poče-ljsm prekinejo. Tako se je primerilo, da je bil 14. maja 1949 aretiran uslužbenec albanskega poslaništva Ma-taj Mersin z veliko količino takšnega materiala in v trenutku, ko ga je hotel oddati v poštni nabiralnik. V preiskavi je priznal, da je delal to po na. vodilih najvidnejših funkcionarjev poslaništva. Jiri Majsner pa se je pokazal nekoliko skromnejšega. On se je namreč sam ukvarjal s> kolportažo sovražnega tska. Založnik Brrnislav Sirka, študent beograjske univerze in Majsnerov sodelavec, je 14. aprila 1951 na zaslišanju izjavil nasiedoje: «Majsner je dejal, da je po njegovem mišljenju najvažnejše, da se vrši propaganda v ko. rist resolucije Informbiroja. Na sestanku mi je Majsner izročil osem do deset izvodov «Nove bo be«, da bt jo razpe al na un’verzi. Dejal mi je, naj bom Čim bolj oprezen pri tem razpečavanju in da je najbolj pa-m&tno, ako «Novo borbo« puščam po pouku v učiln ci. po straniščih in podob o. Na tem sestanku sem prej l od Maj ver ja zavitek tNove borbe«, v katerem je bilo okrog sto izvodov. Sestala sva se kasneje v isti ulici in na istem mistu in tudi tokrat mi je Majsner izročil okrog st0 izvodov ((Nove borbe«. Klevetniška in sovražna gonja po radijskih postajah in tisku v informbirojevskih državah ter propaganda diplomat, skih predstavništev v Jugoslaviji in njihove grožnje so ostale brez odmeva pri jugoslovanskih narodih. Kljub temu so razširjali vesti o nekakšnih u-porih in vstajah «zdravih sil« v Jugoslaviji. Tem ((diplomatskim« predstavnikom ni preostalo drugega, kot da so s poedimmi prodanimi dušami poskušali organizirati diverzantske vohunske skupine za sovražno delovanje proti FLRJ (Se nadaljuje) NABRANI PRISPEVKI Za našega dijaha Obersnel Ivan 100. Tomažič Stanko 100, Fischban 1000, Uica Peter 100, Vodoushek 200, Za-nier Olga 200, Mislej Jožko 500. Janko 100, Sekič Salko 500, Saksida 500, N. N. 100, Tur-chiti 200, Pangerc Alojz 200, Gurian 300, Srancar Franc 500. N. N. 100, N. N. 100, Colja Sonja 500, Starc Vekoslav 100, Senica Anton 100, Novak Franc 200, Kosmač Marijan 100, Novak Alojz 200, Besednjak Jaka 500, Pertot Emil 300, Cornerali Josip. 100,.Garazk Bernard 1000, Dober Siovenec 100, N. N. 100. Meršnik Anton 500, Obad Vladimir 500. Valenčič Vasja 100, Pirec Oskar 500, Božič Ana 100, Kariš Ana 100. Furlar; Viktor 200, Poropat 100, Negle 100, Kristina 100. Ribarič 100, Nikoli Matteo 100, Sbokel Pepi 100, Papo Karla 100. Poropat Anton 200, Nemac Olga 100, Grgič Marija 100, Vovk Cvetka 100, Tršar Valerija 150, Vižentin Jurij 20. Skocaj Emilija 100, Petaro-s Alojzija 50, Jerman Alojz 300, Resinovič Franc 500, Potočnik Karel 100, Iskra Zofija 70, Pulgec Antonija 500. Siško-vič Josipi r.a 200. Škocaj Orlando 300, Sartoreto Marija 50, Ostrouška Pavla 100, Armočida Marija 200, Kukanja Franc 200. Urdih Avgust 50, Novič Alojz 200, Kavčič Stane 100, Mlen Ivan 200, Krasna Fani 200, Družina Počkar 200, Zerjul 200. SL gulin 100. Gregorič 100, Gabrovec 150, Bubnik Guido 100, Ilios Franc 100, Bisiacchi Nives 100, Kranjc Iva n- 150, Valič Josip 300, Cesar Anton 200, Bizjak Bogomila 300, Grison Marija 100, Ovidoni Marija 100 Muha Franc 200, Zlobec Albert 200, Trevisan 50. Bole Marija 100 Macarol M.M.S.S. 200 Medvešček 150, Kovačič 500, Race 200, Družina 200, Kcnič 500, Manfreda 100, Stekar 100, Bra-toševec 300, Polli 200, Cebron 500. Skaibar Marica 500. Dušan gostilna Gregorjo 1000, Tomšič 200, D. Renzi 500, Loreson 200, Turk 150, Pilat Vitkrija 100, Ferjančič Marija 100, Spazapan 200, Glavina Lidija 100, Kapun 200, Majer Valerija 100, B’abič Amalija 100, Orel Katerina 50, Grbec Rina 100. Kosič Marija N- N- HO. Trampuž Bruno 200, Ukmar Armiel 100, Virgilij Martelanc 100, Cigon Olga 500, Kovačič 400, Gombač 50, Ko’ retti Justina 300, Silva 200, Am-brozet Zofija 5000, Cebohirj Grozdana 500. Povlovič Cvetka 1000, Drasič Ana 200, Orette 50, Taučar Danilo 100, Gombani’ Marija 200, Černetič Marghe-rita 100, Gustinčič Antonija 100. SKORKLJA: Turk lir 100, Ženka Ivanka 150, Franič Mario 100, Bačič Anton 100, Lepin Ana 100, Cižek Ana 500, Mozetič Marija 500. Filipčič Pepca 500, N. N. 200, N. N. 200 Gi-non 200, Fučka Vinko 50l Vatovec Marija 300, Antončič 200, Barba Giuseppina 50, Dujc Pina 50, Luša Amalija 200, Kla-bjan Marija 150, Barič Marija 50, Benko Franc 100, Grlica A. 50, Cerr.otti Franka 100, Švab Bogomila 100, Pahor Anton 100, Oblak Olga 2000, N. N. 500, N, N. 200, N. N. 500, Rupel 100. N. N. 100, Florjan 200, Košuta 100, Mozetič 200, Bovej 100, Brajkovič 100, Plocar 500, Gigante 100, N. N. 100, Tiorbia Ivanka 200, Kerže Milan 1000, Mario 200, Vidmar 200, N. N. 200, Cergolj Vida 40, Sancin Danilo 100, Ceh Jožko 100, Jankovič Livijo 100. Božič Nino 500 Babuder Rozalija 200, Rustja Ivar,- 100, Riosa Ivan 200, Mezgec Anton 100, Jurca Josip 100 Birsa Robert 100, Cecutin Frančiška 200, Benčič Radovan 100, Vatovec Lidija 300, Kocjančič 200, Strancar Herman 50, Prem-ru Anton 100, Šušteršič Josip 100, Rogelja Karel 100, Udovič Franc 200, Premru Lado 200, Mezgec Ar.ton 100, Nedoh Danilo 1000, Jančar Rudi 100, Ma-povec Josip 100, Šuligoj Josip Grgič Avguštin 50, Ličen Justa 200, Ličen Josip 200, Benko Alojz 100, Kavčič Vincencij 100 Volarič Ernest 100, Kobol Rudolf 300. Kandarc Alojz 100, Mikulus Felice 200, Kante Viktor 100, Suban Leopold 100, Lipovec Josip 100, Šuligoj Josip 200, Premru Julija 100, Guar-djančič Zora 200, N. N. 100, Mezgec Ar.ton 100, Kotes Ivan 100, Bursič Rudolf 100, Bursič Marija 100, Bandel Franc 200. Debeljak Andrej 100, Cergolj Franc 50, Ostrouška Marija 500, Trampuž 500, Sancin Družina 160, Blažina Albina 200, 2erjal Pavla 200, Toškan Milena 100, Furlan Josipita 500, Veljak 200 Dobrila Anton 300, Giusto 200, Grzentič Mici 50. Brezovec Karla 80, Lukač Josipina 100, Mozetič Aleksander 100, Verč Milena 100, Znebelj Ivana 100, l/nrii r Vremenska napoved za dane3 l/UL h A (• napoveduje oblačno vreme in J |\LIYiL rneS*°> ki se 150 verjetno za- drževala v Tržaškem zalivu še ves dan. — V temperaturi ne bo prišlo do bistvenih izprememb. — Včeraj smo imeli v Trstu najvišjo temperaturo 8.4 stopinje; najnižjo 5.2- stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 20. DECEMBRA 1951 .. n BlSti fHMKBfc :::: ji! i;::::;:: ‘{j-i::::; rmnm«f iniin m nmimni r ”r RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 13.45: Rimski - Korsakov: Pravljica. 19.00: Igrajo slavni solisti. — Trst II.: 13.00: Pevski duet. 20.00: Koncert pianistke Rožice Kozem. 23.00: Operni dueti. — Trst I*‘ 14.10: Operni valčki. 18.00: Glasbena ura: R. Strauss, Musorgski in Ducas. — Slovenija: 16.00 Pesmi sodobnih jugoslovanskih pesnikov. ZAHODNE VELESILE ODKLANJAJO IIIHUII MK MURH Po radiu in televiziji | KIN 0 SOVJETSKE OBTOŽBE 0 POVELJSTVU ZA SREDNJI VZHOD Sl SE HIČBf PILIH® VILIIIE objavljajo sezname ameriških ujelnikoe Ameriška nota poudarja, da je nemško sovjetski sporazum od leta 1940 priznal smer prodiranja proti Perzijskemu zalivu kot središče ruskih teženj, ki se do danes niso izpremenile * Tudi Turčija izročila svojo noto MOSKVA, 19, — Poslanik ZDA v Moskvi Hugh Cummings je v dopoldanskih urah izročil namestniku sovjetskega zuna. njega ministra Andreju Gre miku odgovor na sovjetsko note od 24. novembra o ust(fnovitvi obrambnega poveljstva za Srednji vzhod. Tudi turški poslanik Muzzaffer G oker je izročil odgovor svoje vlade na sovjetsko noto. Kot je znane pa sta angleški in francoski pos! amile izročila noto svoje vlade namestniku sovjetskega zunanjega ministra že včeraj. Britanski odgovor na sovjet, sko notb od 24. nov. se začenja s trditvijo, da ruska nota na pepravilen način tolmači načela, kii so bila objavljena v štiristransfci izjavi od novembra 1951, iz katere je razvidno, da nameravajo štiri vlade ustano. viti organizacijo ki bo dovoljevala državam Srednjega vzhoda, ali državam, ki imajo skupne življenjska interese, da pcdvzamejo skupne ukrepe za oor^moo proti napadalcu. Potem ko opominja, da niso države Srednjega vzhoda obveza, ne sodelovati v tem sistemu in da bo njihov prispevek določen s svobodno diskusijo, britanska ncta obtožuje sovjetsko vlado, da se upiira kateremu koli postopku za okrepitev stabilnosti na Srednjem vzhodu in postavitvi mirovnih temeljev za nadaljnji razvoj tega področja. Nota na svečan način opisuje cibrutnibnj značaj Atlantskega pakta in predvidevanega poveljstva za Srednji vzhod in izjavlja, da vse sodelujoče države sovražijo vojno in obsojajo nujnost o potrošnju znatnih denarnih vsot za obrambo. Odgovor, n ost za tako stanje pada na so-vjetsko vlado, ki je na vrsti, da nudi dokaz sivoje miroljubnosti, o kateri tolikokrat govoru Pranečaka nota pa zavrača točko za točko, ki so navedene v sovjetski noti. 1. Sovjetska zveza je oibtcže. Vala zahodne sile, da skušajo •napraviti jz držav Bližnjega in Srednjega vzhoda odskočno desko za napad oboroženih armad Atlantskega pakta.» Fran-coska viada na to trditev edgo. varja tiakole: «Države članice te organizacije ni mogoče na neposreden ali posreden način obdolžiti nobenega napada in so odiločene, da svojega dosedanjega ravnanja tudi v bodoče ne bodo izpremenile«, 2. Sovjetska vlada je izjavila, da 'je namen poveljstva za Srednji vzhod «okupirati drža. ve Bližnjega vzhoda s četami tujih držav in zagotoviti tem državam možnost stalnega vmešavanja v notranje zadeve držav Srednjega vzhoda«. Francoska vlada odgovarja, da je šbi-ristranska izjava od novembra jasno določila, da bi bilo poveljstvo za Srednji vzhod središče združenih naporov v o-brambj celotnega področja in da bi ne sprejeli nobenih voja. škib ukrepov brez popolnega privoljenja zainteresirane države ali držav, katerih državna neodvisnost in suverenost bi bila tako v celoti obvarovana; končno bj se obrambno poveljstvo ne vmešavalo v nobena vprašanja in različna gledanja, kii b; nastlala, v notranjosti tega področja. Tolmačenje sovjetske vlade taji vsa načela, na katerih temeljijo odnosi med1 svobodnim; državami, ki se ne morejo primerjati z odnosi, ki tre- zvezo in njenimi zavezniškim11 obnašanja do Srednjega vzho-državemi.« da po končani svetovni vojni 3. Edlini cilj, ki ga zasleduje 1 razvidno, da, se sovjetska poli- ustanovitev poveljstva za Srednji vzhod — poudarja ob zaključku francoski odgovor — je ustanovitev organizacije, ki bo dovoljevala vsem zainteresiranim državam, da se s skupnimi ukrepi zaikonito branijo, kot to predvideva člen 51. ustanovne listine. Politika francoske vlade na Srednjem vzhodu temelji samo na želji, da utrdj neodvisnost zainteresiranih držav in mu nudi varstvo pred napadom. In ta želja je Francijo združila pri ustanovitvi poveljstva za Srednji vzhod na iizrecflo o-brambni podlagi brez kakršnekoli grožnijie.« Tua bi v!ož;li za izkoriščanje naravnega bogastva arabskih držav, kar bi dvignilo splošno življenjsko raven arabskega preb-valstva. Predlagatelji »memoranduma« zahtevajo naj ga predložijo tudi komisiji OZN, ki se na sedanjem zasedanju Glavne skupščine peča z vprašanjem a-rabskih beguncev. Ameriške o-sebnosti predlagajo, naj bi neko ustanovo OZN pooblastili, naj namesti palestinske Arabce v arabske države, medtem ko bi «komisija za razvoj naravnega gospodarstva« nadzorovala investicije in dela za dobo petih let. NA JESENICAH SO ODIGRALI PRVO TEKMO LETOŠNJE SEZONE Program jugoslovanskih hokejskih društev NA TRENINGU I ITALIJANSKIH SMUČARJEV Colo in Lecedelli v izvrstni tormi Prvi nastop evropskih kolesarjev v Argentini BUENOS AIRES, 19. — Enzo| V dirki na točke (40 km) je polno paro. Zvezni kape- Sacchi je premagal argentinske- zmagala dvojica Bevilacqua-ga prvaka Fuentesa v brzini, Giacche s 27 točkami pred pa- Novi indijski poslanik pri OZN PARIZ, 19. — Indijskega poslanika v Parizu Sardarja Malika naj bi v bodoče postavili za voditelja indijske delegacije pri OZN, medtem ko bo dosedanji voditelj Senegal Rau postal sodnik Mednarodnega razsodišča v Haagu. BEOGRAD. — Na Jesenicah je bila odigrana prva letošnja tekma v hokeju na ledu med domačim »Gregorčičem« ter »Ljubljano«, Zmagali so gostje s 4-0. Letos imajo jugoslovanski hokejisti na programu begat spored. Ekipa državnega prvaka «partizana» bo odigrala nekaj tekem v Švici. Zagrebška »Mladost« odpotu-je v začetku januarja v Avstrijo, . kjer bo igrala v Salzburgu, Insbruc-ku ter Kitzbuechlu, februarja pa bo »Mladost« gostovala tudi v Švici Istočasno bedo v Švici tudi hokejisti «Ljubljane». Društvo «Zagreb» odpotuje te dni v Avstrijo, kjer bo nastopilo v istih krajih kot M}a-dost. Sredi januarja pa bo ;g*ra-la v Zagrebu celovška K.A.C. proti ekipi «Zagreba». Državna reprezentanca bo nastopila v Belgiji na turnirju tistih evropskih dežel,, ki ne pošljejo svojih zastopnikov v Oslo. JUTRI SE ZAČNE TRADICIONALNI DVOBOJ Oxford - Cambridge SELVA Dl VAL GARDENA, 19. — Med 480 študenti Oxforda in Cambridgea, ki so gostje v Val Gardeni, vlada veliko zanimanje za tradicionalni dvoboj med obemg univerzama, ki se bo začel jutri ob 12. uri s slalomom na 1500 metrov dolgi progi z višinsko razliko 300 metrov. Oxford bo skušal letos iztrgati nasprotnikom nadvlado, katero imajo po drugi svetovni vojni, vsaj v smučanju. * * * PARIZ, 19. — Ker so se di- SESTRIERE, 19. — V Sestrie. re italijanski smučarji trenira-i jo s I tan Otto Menardi je danes spe . ., Generalni komisar Toura Ro- [ 1 jal na strmini Fraiteve precej diletantov na začetni prireditvi rom Magni - Fuentes. bert Leotrey je sporočil da bo, težak slalom, na katerem so, argentinske kolesarske sezone sedež etape tudi v Perpignanu imeli največ uspeha Zeno Colo, j na dirkališču »President Peron«. Roberto Lacedelli, Silvio ter j Velodrom, katerega so otvorili Albino Alvera, Nogler in Gluck. j šele februarja meseca je ova-Med ženskami je bila najhitrej- j len, dolg 333 metrov in obdan ša Celina Seghi. Sledita ji Pel-1 s tribunami sposobnimi, da prej-lissier ter Maria Grazia Mar- mejo 15.000 gledalcev, chelli. Na tekmovanju je bil priso- * * * 4 ten tudi sam Peron. Gostujoči _____„ _____________________GRENOBLE, 19. V držav-. vozagj se mu bodo za pozornost stil deželo pred finalno tekmo.1 nem centru za tek v D Autrans i oddolžili jutri, ko bodo v prvih Carpani je sodil nekaj tekem, 5e nadaljuje ob povoljnih vre- j vrstaj, procesije, ki se bo šla Na kratko: ter v kneževini Monaco. Al njega ni bilo CARACAS, 19. — Zadnje no. gometne tekme bolivijskih iger niso odigrali, ker je določeni sodnik Italijan Carpani zapu- ki jih lahko označimo najmanj menskih razmerah trening teka. zajjValjevat k ne vemo kakšni kot razburljive. Doživel je ne- cev obeh spolov, ki so se zbrali ma{jon; za zdravje prelepe kaj pretepov in je zbežal. Ne-1 P°d vodstvom Roberta Baissea gvjte službena tekma se je končala z na Poseben trening pred Oslom, i moštvenem zasledovaniu za zmaen Peruia z 2 0 I Na trening so bili poklicani: V moštvenem zasledovanju za zmago Peruja z 2.0. I Buffard, Voircrn, Gervais, Gin-! profesionalce je na 4000 metrov . . . . v . -i i-» 'dre, Mandrillon, brata Perrier,' zma8ala internacionalna ekipa flvstra'ci hoče 0 na bol se Josette Baisse, Odette D Hespel, sestavljena iz Švicarja Kue-»nniSi n Michele Angirany, Denise Be- blerja, Spanca Bernarda Ruiza teniske igralce sveta got, Maryse Grunvaldt, Giselle in Argentincev Vallmitiana ter SYDNEY, 19. — Na sestanku Frosio. | Gentileja. Cas zmagovalcev teniške federacije južnega No-j Od trinajstih bo zastopalo 5:1.4. Italijansko moštvo v po- vega Gallesa so sklenili nasve-1 Francijo pet moških in tri žen- stavi Magni, Bartali, Bevilacqua tovati avstralski federaciji, naj ske. Določeni bodo šele po treh selekcijskih tekmah, od katerih bo prva 23. decembra. bi povabili 10 najboljših teniških igralcev sveta v Avstralijo tudi v letu 1952. «Dokazali smo — je dejal Kelly, funkcionar zveze — da avstralsko občinstvo polnoštevilno obiskuje teniške turnirje in da je morda najbolj kompetentno in navdušeno tega sveta«. Rekordne številke na tekmovanjih zadnjega časa dokazujejo, da vabilo svetovnih asov ne bi predstavljalo nobenega finančnega rizika. ter Casola je rabilo 5:2.1. Zmagovalci so vozili povprečno 47,84 km na uro. PRIPRAVE FRAIVIG0SRIH NOGOMETAŠEV DILETANTOV Zopet preglavice za Joa Louisa PARIZ, 19. — Generalni tajnik francoske nogometne zveze Henry Delaunay je naznanil program priprave diletantske nogometne reprezentance za Helsinki. Od 23. marca dalje so na spo. redu številne mednarodne tekme; sestava moštva bo dokonč-določena po medržavni SAN FRANCISCO, 19. — Joe Phillips, član kalifornijske atlet-1 no rektorji posameznih kolesarskih ske komisije je dejal, da Joe I tekmi Francija - Anglija, ki bo hiš izrazili proti imenovanju Louis v Kaliforniji ne bo mogel I v Franciji. To dokončno sestav-Jeana Budota kot tehničnega. nastopili, ker zato ne bo dobilj ljeno moštvo bo potem imelo še direkto®a francoskega moštv,a j dovoljenja. «To iz razloga je | te tekme: 3. maja proti «fran-za Tour 1952, je ta zapustil me- dejal Phillips — ker komisija coskim nadam« (igralci, ki še stQ, na katerem je bil dve leti v korist brata Marcela. ci; 15. junija proti moštvu, najbrž Luksemburgu, nekje v zahodni Franciji. Delaunay je dejal, da bo zadnja tekma pred odhodom na olimpiado (29. junija) proti enajstorici Curacao (prvak Karaibov), ki prav tako sodeluje na helsinškem turnirju. % * * . MILAN, 19. — Luigi Mala-brocca, italijanski prvak v bi-ciklističnem crossu, bo nastopil poleg ostalih italijanskih specialistov te panoge 6. januarja prihodnjega leta na mednarod-okolici Pa- Za praznike dunajski nogometaši v tujini DUNAJ, 17. — Večji del dunajskih nogometnih moštev ne bo preživelo božiča pod domačim krovom. Državno prvenstvo je stopilo v nekajmesečno zimsko pavzo, društva gredo torej ‘v lov za zaslužkom izven meja. Ta vsakoletna em'grac ja je ob tem času star pojav. »Au-stria« odpotuje v Grčijo. «Ra-pid« v Turčijo, «Admira» v Portugalsko in od tam mogoče tudi v Mekriko, «Vienna» v Zahodno Nemčijo itd. Več kot 50 odstotkov vstopnine nogometnih tekem poberejo davki in stroški prireditve. Oglejmo si samo bilanco prvih tekem avstrijskega prvenstva A lige: 483.063 gledalcev je plačalo 2.718.811,96 šilingov. Od tega gre 647.848,76 šilingov za «davek na zabavo«; 135.134,88 za menjalno takso; 69.779 za odstotke federaciji; 99.775,64 za najemnino stadiona; 218.233,13 za oskrbo; 25.874,43 za sedniško federacijo; 228.426,89 pa je prispevek športnikov za gledališče. Izdatkov je torej 1.425.072,92 šilingov. Jasno je, da morajo društva zaradi tega v lov za denarjem v bogatejša inozemska središča. Gostovanje avstrijskih nogometašev ATENE, 19. — V svoj; zadnji tekmi na turneji po 'Vzhodu, je avstrijsko negemetno moštvo premagalo grško enajstorico Panahinallos z 2-0. Moštvo je 16. decembra igralo neodločno 2-2 z A-zkom. O Organizacijskemu odboru tradicionalnega smučarskega tekmovanja «3-Tre», ki bo v San Martino di Castrozza od U-* do 13. januarja je prišla prijava osmih jugoslovanskih alpskih vozačev. O V samih štirih urah so prodali v nedeljo na Norveškem 60.000 vstopnic za olimpijske tekme v hokeju. O Švicarska nogometna stava je v obdobju od 1. avgusta 1960. do 31. julja 1951. imela nekaj manj kot štiri milijarde lir in-kasa. Stroški in nagrade so vzeli 3 milijarde, čisti zaslužek je skoraj ena cela' milijarda. Vendar je nogometna zve a Švice dobila komaj 12 milijonov vse ostalo pa je Mo kartonskim administracijam, proporcionalno po številu prebivalcev določenega kantona. O Angleška nogometna stava pa je znašla še en nači r, da postaneš milijonar. Na posebnem listku je nanizanih 42 napadalcev vseh treh prof's:ona -nih lig. Lahko zadenete od 30 do 1000 kratno vloženo vsoto, ako igralec, na katerega si stavil, zabije gol. Cim manj je bilo verjetnosti za to, tem večje so nagrade. O V Švedski se v zadnjem času širijo glasovi, da bo nogometni olimpijski turnir v Helsinški h verjetno zadnji. Do 1956. bo po mnenju strokovnjakov severne Evrope že tako razčiščen pojem amaterstva, da bodo morale biti odpravljene z olimpijskega sporeda vse skupinske igre. Za sedaj FIFA re-pušia določitev meja med amaterjem in profesionalcem samim nastopajočim državam. BAKU, 19. — Atlet lahke ka. tegorije Aleksander Nikouline je prekoračil svetovni rekord, ker je ofceročno tezno dvignil 112 kg. Prejšnji rekord je imel Rus Vladimir Svetilko s 111 kg. ki ga je dosegel 15. maja 1950. premirja, to je pred dnevom ko bo sedanja vojna črta prenehala predstavljati «bodočo razmejitveno črto«. Obstajajo mnenja, da so nastali nesporazumi tudi o seznamu severnokorejskih in kitaj skih vojnih ujetnikov. Do njih je prišlo žaradj tega, ker so priimki in imena bili pisani v latinici in zaradi česar jP ob stajaia možnost nesporazaune-vanja. Kljub temu je general Nuckols kasneje dejal, da so s svojimi besedam; in svojin, ravnanjem kitajski delegati pokazali, da so sprejeli sezname vojnih ujetnikov, ki so jih izdelali v angleškem jeziku. Delegat; OZN ria so po drugi stra. ni zagotovili severnokorejskim predstavnikom, da bodo takoj po božiču pripravili nove se-znanip v kitajskem in korejskem jeziku in označil; edinico, kateri so ujetniki pripadali. Poudarjajo, da je pripravljanje seznamov zelo težavno, ker so bili severnokorejski in kitaj, skj vojni ujetniki marsikdaj brez osebnih dokumentov in posebnih spoznavnih vojaških tablic. OZN mora šP odločiti, če bo sprejela zamenjavo vojnih ujetnikov na podlagi sedanjih seznamov. iz katerih je razvidno, da je v rokah sil OZN 132.474 severnokorejskih in kitajskih ujetnikov, medtem ko Ima sovražnik 11.559 zavezniških voj nih ujetnikov. Zavezniškemu komandantu generalu Williarnu Deanu, ki sc nahaja kot' ujetnik v Severn: Koreji, so dodelili najvišje odlikovanje ZDA. Sporočilo VIII. armadp javlja. da so zahodno cd Corvvona oddelki OZN odbili ob pomoč; topništva napad nekega sovražnega bataljona, ki je na padal db pomoči zapornega ognja. Spopad je trajal nad štiri ure. V njem so Kitajci poizkusili nov topovski tip, ki je pritrjen na tank. Odbili so tudi dva sovražna napada severo-za. hodno in severno od Cor-vvona. Do hudega spopadla, ki je’ trajal čez šest ur, fe prišlo jugozahodno od Kumsonga. Na ostalih frontnih odsekih so zabeležili samo delovanje izvidnic. Leteče trdnjave so bcm baridrale mest pri Kumčonu. skladišča v Hungraamu in zbira lišča čet. Pomorske edaniee, medi katerimi je bila tudi križarka «Winsconsin». so obstreljevale področje pri Koju, Wonsanu in še nekatere druge kraje ob zahodni obali. Neka angleška fregata je celo nadaljevala. pot .po reki in bombar. dirala sovražne položaje. Dulles imel v Tokiu samo „pnjatei|ske razgovore * TOKIO, 19. — Ko je svetovalec predsednika Trumana Fo-ster Dulles v prvih dopoldanskih urah v četrtejc zapuščal Japonsko, je dejal, da ni v času svojega tokijskega bivanja imei nobenih razgiovorov. Pojasnil je. da je bila njegova naloga zbrati podatke, ki jih je zah te. val ameriški senat v zvezi s sprejemom japonske mirovne pogodbe in varnostnega pakta Pojasnil jp samo, da je im«'! »prijateljske razgovore« z japonskim.] osebnostmi DUNAJ, 19. — Na svoji vče rajšrijj seji je avstrijski ministrski svet med drugim odobril tudii sporazum z Italijo o var stvu imen nekaterih proizvodov kakor tudj o itadijansko-avstrij skem dogovoru, ki ga je predložil minister za gospodarstvo Kolb o pravnem varstvu prciz-vodnje. Na zasedanju so nadalje poudarili, dg bo 20. decem bra poteklo šest let od ustano vitve prve avstrHs'-e v'*'1'* V T It S T L Rossetti. 16.00: «Milljonarskl Milan«, Tito Scotti in I. Bitmz Excel;ior. 15.20, 17.40, 19-50'J2^ «Pandora», A. Gardner *•*" J. Mason. , Nazionaie. 16.00: «Ameriška BJ** ter.'ly», B. Greble in D. to11”1 Fenice. 16.00: »Pot skrivnosti«, Montalban in Sally Forrest Filodrammatico. 16.00: «SpW®y na norost«, B. Rathbone in D«* Arcobaleno. 16.00: «Nare*tk Madc.en», W. Beery in L. Astra Rojan. 16.30: »Neprevidna lepotica«, G. Garson in TBJf* • Aiabarda. 16.: «Oh, ta revSčina!«« K. Croccolo in Isa Barzizza-Armonla. 15.30: «Princ In reve®' Errol Flvnn in C. Rain*-Ariston 16.00: «Puš£avski orel«. Y. De Carlo in R. Green. Aurora. 15.30: »Povratek razboj* nika Jessa«. Clay Ton M<>or • Garibaldi. 15.00: «Newyorško Pr‘‘ stanišče«, Scott Brady, K ’ Stevens in Lynn Carter. Ideale. 16.00: «Y božjem imenu«, J. Wayne, P. Am:ndariz. Impero. 15.45: «Izgubljenl ang « M. 0’Brien. . Italla. 16.00: »Dragi sorodnik*« V. Her,drix in J. Lund. Kino ob morju. 16.00: «pr#v0r v Flamingu«, J. Cravvford. Moderno. 16.00: «Vsaka žena j®* svoj čar«, M. 0’Hara, Savona. 16.00: »Bled obraz«, B, Hope in Jane Russell. Viale. 16.00: »Razbojnik ^ Tyrone Power. Vittorio Veneto. 15.30: boš moja«, Ester VV.llianis, Azzurro. 16.00: »Jetnica šlev. Belvedere. 16.00: »Lepotic* 11 kolesu«, Pampanini, Crocco1 • 21». »Gilda«, Rit* Marconi. 16.00: Hayworth, . Massimo. 16.00: ((Pregnanec«, Toren in Jetf Chandler. Novo Cine. 15.00: «Objektiv Bu ma», Errol Flynn. Odeon. 16.00: «47, govoreči »r' Silvana Pamoanini in Cr1occ Radio. 16.00: «Vzorna žena«, Blondel in D. Povvell. ^ Vittoria. 16.00: «Zgodilo se Je„ Evropi«, A. Somlay, N. Ga&to RADIO C! O N lil CETRiEK, 20. decembra I*»* Poročila ob 7,00, 13.30, l9,0 23.05. 7.15 Jutranja glasba. Jjo Rimskl-Korsakov: Pravijlca. ‘tt. Pester spored zabavne S 14.30 Odi včeraj do dane«. pleS. Srbske narodne pesmi. I8- , 'koli* ni zvoki. 19.00 Igrajo slavm , o+i no 1 /v r->,~.1— Uhlh) Pv nisr ii. itf 7.30 Jutranja glasba. U-30 .jjH ki orkestri. 12.00 Novi svet-Ea vsakega nekaj. 13.e0 ‘ ,3.31) duet. 13.20 Zmerni ritmi. [fS. Popoldanski koncert. 17.3° rjge. na glasba. 18.00 Glas At*e,g.45 18.15 Giasbeno predavanje- yeji-Zabavna glasba. 19.100 Sl f. ščina za Slovence. 19.20 ^ nr** na glasba. 20.00 Koncert V'#, nisike Rožice Kozem. 20.45 x ka glasba. 21.00 Radijski Eugene 0’Neill: Ana Gln er, drama v 3 dejanjih. 23.00 . j ni dueti. 23.32 Večerni n«*11 TKST I. 7.45 Jutranja glasba. 12-1®I "stef ne s.mfonije. 13.25 Igra o^0iU»; pod vodstvom Guida cevfn6'rnl 14.00 Tre.ja stran. 14.10 .“Ujnja valčki. 14.30 Igra harmonij lit Audemla Tor.elli. 14.50 kje m-grdo — beležke Valeria j" j5.00 nija o likovni umetnost1, jj.P Pregled britanskega tisk3-ms* Glas Ezla P'nze. 18.00 Gl*' gsK1 ura: Rihard Strauss, Mu*' 0jin' in Ducr.s. 19.35 Zdravnik = rtn« prijateljem. 19.50 Kratke ^ ,-»cti «n 9« r.n.n-,neka evrfr vesti. 20.25 Gledališka e’yrii’ 20.58 Rdeče in črno. 22-W .apj** ko deževje« — peto nadalJ 23.20 Polnočna glasba. »4 I, « V K N I J A ,eSlti 12.00 Igra Študentski tol)*: sekstet. 12.40 Zabavna1 j*.*" 13.10 Rapsodije raznih Naše domače za ples l5i, voljo. 15.10 Zabavna glasp-*- - Želeli ste — poslušajte. #,1' Pesmi sodobnih Jugosioj pesn-ikov. 17.10 Poje SKUD »Slava Klavoraie e Saksofonske skladbe. R- l9 e ta. 18.30 Znani operni dut,'jsl>f Igra godalni orkester * fIL šole Sška. 19.45 Zabavo*^'' ba. 22.15 In 22.45 Stare rbesne melodiie. misli, da je 38-letni črni bom-1 niso nastopili v državni A re-1 nem tekmovanju v barder prestar« , | prezentanci; 1. junija proti Svi-1 riza. ciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiii*iiiii»iii>iiii«iii>iii»i>i>ii'i»»ii»»i»i>i|ii>i»>|»i>>>i«,i|iini|||||||||,,i||i>',,ai,I>lll',,,i|>*1,>all,>'>i||l,ii>>*l>l,,*',,,,1,'m,,,,>l>>laa>a,la>'>>>,,i*iiii*i,,i*||*i***|*i|ii,i|,,n*|i>|in,>,i|ii|,>,>,*i',l,><,>,'<>,,n>>'a>>>l,i<,l,>'i,,a>>i>>iaia,>i>taia>,I'a>a,n*>‘>i'ii>'*a>ii>ii1*iii,iiiiiiiiiii,i>,,,>,ii***i*'ini>*,,i,i,'iiii,1iiii>uii*i''i,|*|i,i,,*,,,,i>>l>*>>,>,,I>l,>,,a**ll>*,,>>i>ll>,l>,>f>*>l>>ll>,>>l>,alll>,,,ail A poglejte ulil**1 m11" Kako pa sj ljubil, dobri človek? — Videl sl plavka-sto ali črnikasto ali rjavkasto dekle; nasmehnilo se ti je, tl pa njej. Ti si ji rekel, da jo ljubiš, ona tebi takisto; ti si povpraševal za njo, ona pa za teboj; In sta se do smrti zaljubila in se zve-la Mar ne? Lej, prav tako je ljubil tvoj o'e ln bo tako ljubil tudi tvoj sin. Pa kakšna dobričina si bil, dobri človek? — E, kaj bi, — kakor vsi drugi! Obdaroval si siromaka, kadar si mogel; potolažil sl. če je bil kdo potreben tolažbe, in se razjokal, če je bilo treba kje vzdihniti, mar ne? Saj je tako delal že tvoj oče pa bo tako delal tudi tvoj sin. In kako si se veselil, če si kaj dosegel! — Sladko si se nasmejal, razpotegnila so se ti usta, ukresale oči, mel sl si dlani, stekel si k sosedom in prijateljem, da jim dopoveš svoje veselje, in si jih morda tudi pogostil; ali se spominjaš, da se je prav tako veselil tudi tvoj oče, in verjemi, da se bo tako veselil tudi tvoj sin! Pa mar nisi tako tudi ža- loval? — Zaskelelo te je v duši, oči so se ti zasvetile, ovil si klobuk s črno tanči-co in vzdihoval, vzdihoval, potem pa si snel tančico, ker je po smrti tvojega dragega že minilo pol leta, ln potem si pričel prepevati, ker je menilo že leto dni po smrti tvojega dragega; men-da veš, da je prav tako žaloval tudi tvoj oče in da bo tako žaloval tudi tvoj sin. Toda kam sem zavlekel, kako naj opišem vse tvoje življenje, ki je dolgo, dolgo po številu dni, ki si jih pre-živfel, — le kdo bi vse to opisal! Spominjam se, da smo se v šestem razredu učili stili stike in nam je profesor nekoč dal nalogo pod zaglav-jem: «Kaj je življenje ln za-kaj naj se človek trudi, da bo svoj namen v življenju dosegel* V stilistiki smo bili vse podkovani. Neki moj tovariš je znal imenitno posnemati tuj slog, pa ne samo sloga, marveč tudi rokopis. O, ta je v tem pravcu tako daleč dognal, da je postala nanj pozorna sama država. Drugi je spet napačno razumel namen stilistike in se je pozneje posvetil pleskanju tvrdk in prav ta, bi rekel, ki se je lotil pleskanja tvrdk, je na gornje vprašanje takole odgovoril: »Življenje je podobno cesti. S tlako ga je treba graditi. Ko stojiš na začetku, se ti zdi, da je nedogledno; ko si ga premeril, si truden in se ne vrneš, ker ljudstvo pravi, da se človek nikoli ne vrača po isti poti. Dokler jc- cesta nova in nadelana, gredo po njej mnogi potniki in mnoga kolesa ln ona jih nosi in se kolesa ne tre-so, ker je njeno hrbtišče še zdravo- Potem pa se pokaže na njej prva brazda pa druga in tretja. Nekje se izboči, nekje upogne, nekje usloči; popravljaš cesto, nasipaš gramoz, kar pa le malo zaleže. In ko se cesta pokvari, ko je polna brazd, ko se usloči hrbtišče. Jo zapuščajo pešci in vozovi in vsi, kolikor Jih je prenosila! obi. dejo jo in iščejo novo pot, po kateri bodo šli...* A le kam sem zašel, da premišljujem o življenju! U, koliko je tu treba pre- MOJA BRANISLAV NUŠIČ !»*•] IlllllUllllllllilllllllllllllllllllllllllllUillll Stihiihi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiniiiii mišljati! Bolje, da prepevam valček o lagunah, ta Je njej všeč. Kadar prepevam ta valček, se spomnim njenih črnih oči in njenih črnih las... La, la, la, la, la!.. La-la.. IV- Ne pametujem dobro, a morebiti se vsi spominjate tiste pripovedke o neskončni pravdi, ki je tekla v neskončni Rusiji. Torej, neki ruski knez se je bil ločil od žene in pri delitvi so ji vrnili doto in sinka, ki se je bil šele rodil, možu pa prisodili pohištvo. Ampak to že ni tako pomembno, pomembnejše je. da mati ni nič kaj ljubila otroka in ga je dala nek! dojilji v rejo. Oče ki je imel otroka rad, pa ni mogel vi- deti sinka v tujih rokah, zato je vložil tožbo, s katero je zahteval, naj prisodijo dete njemu v vzrejo, ali pa naj ga vzame mati sama, nikar pa, da bi ga dojila in vzgajala dojilja. To pravdo so zaradi preprostejše uprave, kakršno bodo — kakor čujem — uvedli tudi pri nas v vojski, pričel! skrbno vleči s sodišča na so d išče, iz arhiva v arhiv. O-trok je rasel pri dojilji, šel v šolo, nato v vojno akademijo pa med častnike in Je tako postopno zrasel v generala. In nekoč je sivolasi general dobil sodni odlok, s katerim Je sodišče privolilo, da ga lahko dojilja še nadalje doji. Vsi carski listi, ki so pisali o zadevščini, so napadli vlado, se pravi, sodišče, zakaj te reči niso izročili v presojo beograjski občini. O, tu se zadeve rešujejo vse bolj urno. Vsega je kakih pet ali Sest zadev, ki Jih rešujejo že kakšnih deset let in pri tem že obeta občinski odbor spotovanim plačeval-cem občinskih doklad, da jih bo najpozneje čez tri leta presenetil z odlokom. Sicer pa, naj bo kakšna reč ne vem kak< zapletena, v dveh letih je opravljena. In lejte, meni se na pamet ne bi padlo, da bi o tem govoril, storim pa to zgolj zato, ker bodo zdaj pri nas v vseh strokah uvedli novo poenostavljeno upravo, ki bo «povedla državno ladjo z novo močjo naprej*. vas prosim, kako naglo gre to: v Prepe-liški ulici potrebujejo svetilko. Lepo, to reč je vzel župan v roke, izdelal načrt ki sklical občinsko sejo. Da bi s svoje strani rim več prispevali, niso prišli odborniki v zadostnem številu na prvo sejo in je župan kajpada sklical drugo. Na drugi seji Je župan stavil to reč na dnevni red. Vstane govornik in govori po priliki takole: »Gospoda, dobro poznam prebivalce Prepellške ulice. Svetilke Jim ne moremo dati. Kolikor se spominjam, smo jim jo dali pred šestimi leti — ln kje je zdaj? Sneli so Jo prebivalci Prepellške ulice in kdo bi vedel, v kateri kleti zdaj sveti!* Pa vstane odbornik ki je slučajno prebivalec Prepellške ulice, udari s pestjo po mizi in revkne: «To je žaljivo, to je žaljivo, pa če že Je izginila svetilka iz Prepellške ulice, vsaj nismo kradli občinskih zastav, kakor so jih kradli prebivalci te ln te ulice!* Zdaj se dvigne prebivalec »te ta te* ulice ln udriha s pestjo po mizi: »Gospoda, mislim da je to sveta hiša, in če bomo gnali tukaj tako daleč, tedaj vprašam: kje so pa občinski krampi? Jaz sem v lanskem proračunu videl med Inventarjem nekakšne krampe in zdaj vas vprašam: kje so ti krampi?* Zdaj šele vstane župan, pozvanja in prične miloglas-no: »Gospoda, kakor vidim, preveva govore vseh predgovornikov ena sama tmsel in ta Je: da bi bilo zelo potrebno, če bi na lice mesta, se pravi, v Prepeliško ulico poslali komisijo, ki naj pregleda stanje in potem poroča odboru, ali so prebivalci Prepeliške ulice resnično potrebni svetilke ali pa Jo nemara zahtevajo zgolj zato, da bi nakopali odboru čim več dela*. To so upoštevali in izvolili komisijo. In potem so komisijo sklicevali kak mesec dni, naposled se je se-šla, saj se »samo bregovi ne zidejo, ljudje pa se morajo snlti v življenju* Nu, sešla se Je komisija ln se Je razvil živahen pogovor zastran volitve predsednika- a p s tem zapravili dve komisija sestavila 2«-a i«; in sklenila, da je tre id voliti tri strokovnja bodo sli na lice mes • Strokovnjaki so se/ pre-sesli in našli, kje bl„nStavl' pellški ulici lahko P ‘ ro' 1! svetilko. Predlo^11 y Komisiji poročilo. tJfPddv0to misiji so trije člani .^0^' li mnenje, ker so «s“ tt\o njaki* dognali, da primemo postav^1 ihfin3,teI svetilko pred hIs°j2dvoJen ga odbornika, mnenje* pa ho^ na oglu. V komiS‘11 zarad radi tega P/ bolJ pa * forme - sPrli’ „e bi *u malo ni oviralo, <*a n ifi panu Predložili tortne^ obširnega PoroC11^dv0jenlin devi seveda z »odd mišljenjem*. rv<) Zdaj je župan cPl o na katero odb b0 nebodo prišli nakar^ sklical drugo sejo. n;a ,s0t-h bodo sklepali ob.£ pri' nosti tistih, kolikor J dC’ (p sle (Nadaljevanje **e Glavni urednik BRANKO BABIC - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St 6, III nad. - telefon Štev. 9340« ln 94 638 - Pošlm predal 502 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St. 20. - Telefon-ika St 73-38 - OGLASI: od 8.30 12 In od 15 18 - Tel. 73-18 — Cen* ofilasov: Za vsak mm višine v š?rlnl 1 stolpca: trgovski 60, flnanPno-upravnl 100, osmrtnice 90 Mr. — Za FLRJ j? ..Y ilrlnt 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. — Tiska Tržaški tiskarski zavod - Podruž/ Gorica. Ul. S. PelHco 1-1!.. Tel 11-32. Koper, Ul. Battistl 301 a-I. Tel. 70 11 "* — ‘ 1 111 1 1 . * —— _ .. ^ (JIH* NAROČNINA: Cona A: tntsečna 35U četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: Uvod 6. mesečno 150 din. FLRJ- izvod 6, ^msKeg3 tisk* PoStnl tekoči račun za STO ZVU. Založništvo tržaškega tiska.'Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija dem0krsMCneEa "^pzO.Z TRsT' Ljubljana T.vrSeva 34 tel 20-09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo h*3- ie«a 5