primorski dnevnik
je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
UL Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 265 (13.798)
Trst, sreda, 21. novembra 1990
Danes se bo končalo izredno zasedanje Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi
Po evforiji streznitev in jasne zahteve ob težkih gospodarskih problemih, ki tarejo vzhodno Evropo K VSE mora rešiti tudi vprašanje zaščite narodnih in nacionalnih manjšin - Razhajanja glede Zaliva
Rupel
se ne strinja z Jovičem
PARIZ — Medtem ko vsi pričakujejo današnje slavnostno sprejetje »Pariške listine«, ki bo nakazala smernice pri graditvi bodoče nove Evrope, pa je včerajšnji dan za marsikoga pomenil streznitev. Po ponedeljkovi evforiji, ki je s podpisom razorožitvenega sporazuma med obema blokoma v bistvu zaključil obdobje hladne vojne, dokončno porušil zidove in železne zavese, so včeraj prišli na dan konkretni izzivi, ki čakajo Evropo devetdesetih let.
Boj proti revščini in brezposelnosti, zaščita narave, premostitev medetničnega nerazumevanja in regionalnih napetosti so osrednje teme, ki so jih na izrednem zasedanju Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iznesli včerajšnji govorniki. Slavnostnim govorom Mitterranda, Busha in tudi Gorbačova so včeraj sledili realistični posegi predvsem vzhodnoevropskih voditeljev, ki skupaj z demokracijo okušajo tudi prve hude zaplete ob prehodu v tržno gospodarstvo z recesijo, brezposelnostjo in prvimi ljudskimi protesti.
Madžarski premier Joszef Antall je zahteval, da se pospešijo procesi gospodarske integracije držav srednje in vzhodne Evrope, ker obstaja resna nevarnost, da bi nekdanjo »železno zaveso« zamenjal »gospodarski zid«, ki bi razdvajal bogate od revnih. Podobne misli je izrazil njegov poljski kolega Tadeusz Mazowiecki, ko je poudaril, da bi lahko »našo bodočnost zatemnili nevarni oblaki preteklih spopadov, če ne bomo premostili delitve med bogato in revno Evropo«.
Nemški kancler Kohl je po vsem sodeč osvojil te skrbi, NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaradi Pribaltika Gorbačov odpovedal sestanek s Havlom
PARIZ — Tudi v novi Evropi, ki bo zrasla na ruševinah Jalte in blokovske konfrontacije, se ne bodo malim narodom, ki so jih žrtvovali na oltarju političnega pragmatizma, vremena zjasnila. Ne samo, da so na sovjetsko zahtevo prepovedali zunanjim ministrom Litve, Latvije in Estonije, da bi se kot »gostje francoske delegacije« udeležili zasedanja KVSE, Mihail Gorbačov je včeraj užaljeno odpovedal sestanek s predsednikom ČSFR Havlom, ker se je ta dan prej zavzel za pribaltske republike. Za večino so bile pribaltske republike žrtev pakta Molotov-Ribbentrop, če pa jim Evropa dovoli takojšnjo osamosvojitev, bi to sprožilo podobne zahteve Gorbačov ima dovolj razlogov za zaskrbljenost (AP) drugih z balkanizacijo SZ.
Dr^^vRIZ — »Evropa doživlja največji ^ eobrat v svoji povojni zgodovini.
jegov pomen je še toliko večji, ker ^ uresničuje po mirni poti, po volji Silvov in z močjo razuma, ne pa s Dr° orožja,« je poudaril predsednik St. Sodstva SFRJ Borisav Jovič, ki je IgipSovorii voditeljem 34 držav, ude-enk KVSE v Parizu. vihovič je spregovoril tudi o človeko-up; Pravicah in med drugim dejal: C*cvet človekovih pravic in svoboš-v‘®ora biti v enaki meri dostopen gl ? kategorijam prebivalstva, ne - ae na nacionalne meje, kar ima še pomen v okviru povezovanja. M . položaja nacionalnih manjšin, HocJ^avičono vzbuja vse večjo pozor
Pra'le ........ ......................
sta:
las?
Pravic6- ne'°^Pv segment človekovih
demokracije. ^ Evropi, kjer ži-
PrePleteni različni narodi in kul-PojJ položaj manjšin še toliko bolj rtlp^juben za zaupanje in sodelovanje £. državami.«
cij6 an uradne jugoslovanske delega-varnB -Pariški konferenci o evropski Pupe]Sti in sodelovanju dr. Dimitrij SedhikS6- °9radil od govora pred i„ Ka jugoslovanskega predseds'
^ jugoslovanske delegacije na dr. Borisava Joviča.
š6f jugoslovanskega predsedstva KVsp j jugoslovanske delegacije na V , dr. Borisava Joviča.
App ?Javi francoski tiskovni agenciji Jovit]e Rupel izjavil, da predsednik kateri^1. ornenil uiti enega problema, s tern »au se sooča Jugoslavija in pri vekovjv,R°sedej izpostavil kršitev člo-dejai i1 Pravic na Kosovu. Rupel je še SežUanif- e žoloi s slovenskimi stališči renci uoviuarje na tiskovni konfe-t>esec|l endar mu tega, po njegovih Predsoa’ Predsednik jugoslovanskega dstva ni dovolil.
Bivši vodja Gladia bo tudi jutri odgovarjal pred parlamentarno komisijo za pokole
General Serravalle: V Gladin nekateri za akcijo proti »notranjim« pomagačem
RIM — »Nekoč sem zahteval srečanje s pod-šefi obveščevalnih služb in področnimi vodji Gladia. Do srečanja je prišlo v okolju, ki je spominjalo na "Kafkine gradove". Prisotnih je bilo 15 oseb in polovica od njih je zagovarjala netra-dicionalni način voj e vanj a, druga polovica pa je zagovarjala stališča, ki so v meni začela vse bolj potiskati v ospredje zamisel, da je treba vse skupaj razpustiti. Ta polovica je trdila, da bi v primeru sovjetske agresije notranjo pomoč okupatorju nudile komunistične partije. Zato je treba prav te notranje pomagače napasti takoj. Take trditve sem ocenil kot zmotne, saj bi to pomenilo državljansko vojno, kar bi le olajšalo delo morebitnemu napadalcu. V primeru, da bi bilo to sprejeto, bi sam postal vodja oborožene tolpe,
Petoveljski atentat in skladišča orožja v bližini Nabrežine
NA 5. STRANI
medtem ko sem bil oficir v službi Republike.« To izjavo je včeraj pred komisijo za pokole podal general Serravalle, ki je bil takrat (leta 1972) vodja V. oddelka »R« v tajnih službah, ki je neposredno upravljal Gladio.
Takrat naj bi tudi dozorela generalova odločitev, da se uničijo tajna skladišča orožja, muni-cije in eksploziva za potrebe Gladia. Med temi skladišči je bilo tudi tisto pri Nabrežini, katerega pa je odkril tudi že nekdo prej. V zvezi s tem Serravalle ni povedal nič bolj konkretnega. Na vprašanje predsednika komisije Gualtierija o odkritju treh zabojev različnega orožja pri Nabrežini je odgovoril, da mu je bilo po službenih kanalih sporočeno, da je bil eden od zabojev odprt. Zato naj bi zahtevali podroben pregled najdenega orožja, vendar so se takrat po Serravallejevih besedah nabrežinski karabinjerji temu uprli. General je še povedal, da naj bi manjkalo nekaj eksploziva, vendar se količine in vrsta eksploziva s posebnimi seznami nista ujemala. Ves najdeni material naj bi kasneje karabinjerji izročili artileriji v Mestrah, ki naj bi vse skupaj razstrelila. Zaslišanje Serravalleja pa včeraj ni bilo zaključeno in se bo nadaljevalo jutri.
G. R.
Obmejna območja: spet težave s sredstvi za potrebe manjšin
kon	Optimistične napovedi, da bo za-
v pri ® 0bmejna področja izglasovan že včeraj RaZp^ °JnJ senatni komisiji se niso uresničila, iri r.i aVa 0 popravkih se je namreč zavlekla MeSd0Va»ie bo danes.
žlastj t' precRa9animi popravki velja omeniti kon1is,.lste' za katere se je zavzel predsednik thnenjJe sen- Andreatta (KD). Po njegovem Pr' °tno k' InoraJJ v Trstu ohraniti, kot je bilo shcre<( Predvideno, finančno območje »off Corio, VSS Pravi neke vrste finančno prosto kateri je poslovanje lahko veliko
U9>ejše.
'-G
kili n Za ^rst Adreattov predlog ugoden, °gi gjPa Znatno manj pozitivni njegovi pred-Vehske 6 Rhančne podpore dejavnostim slo-lat>ske v arodnostne skupnosti v Italiji in itali-ugoslaviji. Pred nedavnim je podtaj-
nik Sacconi predlagal, naj bi v zakonu za obmejna območja predvideli izdatek 36 milijard lir v treh letih za potrebe obeh narodnostnih skupnosti. Od letnih 12 milijard pa naj bi jih bilo 8 namenjenih slovenski narodnostni skupnosti in 4 italijanski. Andreatta sedaj predlaga naj bi manjšinama nameniiiJ24 milijard lir v treh letih (8 na leto), potrošili pa naj bi jih za potrebe obeh skupnosti, a tudi za podporo delovanju kulturnih ustanov na tujem. Poleg tega sredstva naj ne bi bila več jasno odmerjena, kot v Sacconijevčm predlogu (določena vsota za slovensko manjšino in določena za italijansko), pač pa naj bi to razmerje določala sproti rimska vlada.
Kaže, da so pritiski za tako rešitev prihajali z ministrstva za deželna vprašanja in tudi iz nekaterih demokrščanskih krogov.
Milan Kučan danes gost naše skupnosti
Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan bo danes v Gorici gost predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kučan bo imel ob tej priložnosti javno konferenco, na kateri bo spregovoril o sedanjem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji, govoril pa bo tudi o novi slovenski ustavi. Konferenca bo v go-riškem Kulturnem domu v Ul. Brass ob 18.30.
Včeraj je prišlo na dan tudi prvo od desetih skrivališč orožja in drugega vojaškega materiala za potrebe Gladia. Po nalogu sodnika Mastellonija so namreč začeli kopati pod cerkvijo v San Vitu al Tagliamento. Na dan so prišli štirje kovinski zaboji, o njihovi vsebini pa še ni nič znanega. Beneški sodnik Carlo Mastelloni pa je v zvezi z zadevo Gladio včeraj tudi zaslišal Luigija Guija, ki je bil obrambni minister od junija 1968 do marca 1970	(Telefoto AP)
Slovenska skupščina odložila na današnji dan diskusijo o izvedbi ljudskega glasovanja
Razprava o gospodarskem položaju potisnila v drugi plan odločitve v zvezi s plebiscitom
Tragikomedija v skupščini
LJUBLJANA — Tiskovna agencija Tanjug poroča o incidentu, do katerega je prišlo v zbornici v večernih urah in ki bi lahko bil komičen, če ne bi bil globoko tragičen. Tekla je razprava pravilnosti glasovanja o zakonskem predlogu glede RTV. Nekaj poslancev iz vrst opozicije je oporekalo polnopravnost sprejema tega zakona, češ da za to ni bilo takrat potrebnega kvoruma (o tem je pisal tudi naš dnevnik, op. ur.). Posledica tega je bila, da je predsednik skupščine tudi odložil objavo zakona v Uradnem listu. Kljub temu je svet združenega dela včeraj zahteval, da se o zakonu ponovno glasuje.
Zaradi nerodnega vodenja seje, med kateroje predsedujoči v nekem trenutku celo prepovedal razpravo, tako Tanjug, je prišlo do incidenta, ko je dr. Bučar stopil za govorniški oder in odvzel besedo predstavniku prenoviteljev Miranu Potrču. Vse to je poslanec. liberalcev Mile Šetinc označil za »kriminalno« in zahteval od Demosa, naj sproži postopek za zamenjavo predsedujočega.
LJUBLJANA — Slovenska skupščina bo predvidoma zasedala tri dni. Šele danes ob 10. uri zjutraj bo skupno zasedanje vseh treh zborov, na katerem bodo pričeli razpravo o plebiscitu. Še prej pa se bo sestala ustavna komisija, ki naj izdela osnutek zakona o plebiscitu. Malo verjetno je, da bi šlo vse gladko, saj ni povsem jasno niti, če se zakon sprejema z običajno ali kvalificirano večino in torej z glasovi dveh tretjin poslancev.
Po ponedeljkovem dolgem zasedanju strank ni bilo nobenega uradnega sporočila, saj so bila stališča o nekaterih odločilnih zadevah daleč narazen. Predvsem datum: Demos vztraja na 23. decembru (koliko pa je notranje trden, je zelo dvomljivo), opozicija govori o ustreznem datumu, ko se izvrše vse priprave. Liberalci pa so drznejši: plebiscit komaj februarja, toda šele potem, ko se vse ugotovi in se tudi poskuša razgovor z novim, že demokratično izvoljenim srbskim vodstvom. Če ni sporazuma pa plebiscit brez slepomišenja in torej plebiscit o odcepitvi. S kakšno večino velja plebiscit: dvotretjinsko, kvalificirano, vseh glasov, vseh oddanih glasov, vseh veljavnih glasov? Ne gre samo za formalnosti, temveč za vsebinska vprašanja in odgovore. Kdo voli, samo avtohtoni Slovenci, slovenski državljani, državljani Slovenije?
Plebiscit je bil včeraj predmet zakulisnih razgovorov. Danes pa bo o njem živahna javna debata. V ospredju pa je bilo zanimivo poročilo podpredsed-
nika vlade, dr. Jožeta Mencingerja o gospodarskem položaju in o zakonskem osnutku o lastninjenju.
Industrijska proizvodnja je do poletja padala, nato se ustavila in se počasi dvigala. Število zaposlenih v gospodarstvu se je naglo zmanjševalo, oktobra je bilo že 52 tisoč brezposelnih. Do konca oktobra je slovensko gospodarstvo izvozilo za 3.541 milijonov dolarjev blaga, uvozilo 3.119 milijonov. Letošnji izvoz bo presegel štiri milijarde dolarjev. Cene na drobno so pričele septembra hitro naraščati, toda zaustavljanje inflacije je bilo v Sloveniji hitrejše kot v Jugoslaviji, pa tudi rast osebnih dohodkov je bila počasnejša kot v drugih delih države.
Oktobrski nenadni dvig kreditov, deviznih in dinarskih, iz slovenskih bank je pripeljal gospodarstvo na rob finančnega zloma in izničil vsa prizadevanja za počasno okrevanje. Dr. Mencinger meni: »Na kratko, smo pred finančnim zlomom, ki ga vlada ne zna preprečiti, saj nenehne politične proklamacije povzročajo vedno nove, vse manj obvladljive gospodarske probleme.«
Za preprečitev gospodarskega- zloma je nujno radikalno znižanje stroškov, ki so visoki predvsem zaradi slabega dela in šele nato zaradi plačevanja v zvezno državo, dobiti je treba svež denar za investicije.
Vlada je preučila potencialne posledice srbske trgovske vojne. Slovenska, industrija je v prvih devetih mesecih od vseh svojih prodaj realizirala v Sr-
biji (skupaj s Kosovom in Vojvodino) 11% vsega proizvedenega blaga in ne predlaga povračilne ukrepe, saj vojna škodi samo Srbiji, povračilni ukrepi pa bi Sloveniji. Vlada pušča podjetjem, da sama najdejo rešitve v dogovoru s svojimi srbskimi partnerji.
Gospodarske učinkovitosti ni brez tujega vlaganja in predvsem brez jasnih lastninskih odnosov in razumljive davčne zakonodaje. Vse to pa je trenutno povezano z osamosvojitvijo, za kar vlada pripravlja končen izračun. Gospodarsko pa je možno doseči učinkovitost samo, če bo gospodarstvo odprto, za slovensko gospodarstvo pa bo prehod moral temeljiti na velikih odrekanjih. Prehodno razdobje bo prineslo začasno pretrganje gospodarskih vezi in blokado finančnih virov s strani mednarodnih finančnih institucij in dolgimi pogajanji o razdelitvi »dediščine«.
Zakon o privatizaciji naj ustanovi podjetja, ki pa naj ohranijo prednosti, ki so jih imela v Sloveniji v primerjavi z drugimi socialističnimi gospodarstvi. Preprečiti je treba, da bi država prevzela vse lastninske funkcije, saj bi za slovensko družbo bil povsem neprimeren državni kapitalizem. Zato tudi zakon predvideva različne metode privatizacije.
O tem zakonu obstajajo seveda zelo različna mnenja in menda najostrejša prav znotraj Demosove večine. Že včeraj se je v odborih pričela razprava, ki ne bo kratka niti enostavna.
BOGO SAMSA
Sadam Husein izpustil vse zaprte nemške talce
BAGDAD — Sadam Husein bi očitno rad pokvaril vzdušje na vrhu KVSE v Parizu in je iz rokava ponovno potegnil skritega asa v obliki talcev. Na presenečenje vseh se je odločil, da bo izpustil vseh 124 nemških talcev (Bonn trdi, da je talcev 180), ob njih pa bo v naslednjih dneh lahko zapustilo Irak še 45 Kanadčanov, 105 Nizozemcev, 14 Belgijcev in skupina talcev, katerih število in nacionalna pripadnost nista bila točno definirana.
Vse bolj postaja jasno, da skuša Sadam Husein s talci pritisniti predvsem na tiste države, ki še vedno z zaupanjem gledajo na možnost diplomatske rešitve zalivske krize. Tu sta v ospredju predvsem Francija in Sovjetska zveza, ki bi lahko kot stalni članici varnostnega sveta uporabili pravico do veta, če bi ta organ OZN glasoval o resoluciji, ki bi omogočala uporabo sile za rešitev krize.
Tako je Gorbačov še v ponedeljek dejal, da je treba pri tej krizi pokazati veliko potrpežljivost, kar pa po njegovih besedah ne pomeni popuščanje Sadamu, Francija pa, ki je predvčerajšnjim načelno že pristala na uporabo sile, je včeraj preko glasnika Elizejske palače Vedrina dala vedeti, da ta načelni prista-
nek še ne pomeni, da bo Francija v vsakem primeru podprla morebitno resolucijo OZN, ki bi odobravala vojaški poseg proti Iraku.
Toda najbrž je zdaj v najbolj neprijetnem položaju prav kancler Kohl, ki prav gotovo ni pričakoval takega »darila« iz Bagdada, ki ga, vsaj javno ne, niti ni zahteval. V sporočilu, v katerem je Sadam Husein priporočil parlamentu, da odobri izpustitev vseh nemških talcev, je zapisal, da je s tem »želel izreči priznanje kanclerju Kohlu za njegovo zagovarjanje mirne rešitve zalivske krize.«
Danes pa bo v Savdsko Arabijo prišel na obisk predsednik ZDA George Bush. V Džedi se bo srečal s kraljem Fahdom, v Taifu pa se bo pogovarjal z odstavljenim kuvajtskim emirjem Džaberjem al Sabahom. Džeda je približno 1.600 km oddaljena od fronte Irak-Ku-vajt in je za varnostne službe precej varna, pa čeprav so pred nedavnim govorili, da bi bila lahko tudi tarča raket »silkworm«, ki so postavljene na afriških obalah Rdečega morja v Sudanu, kjer so pristaši iraškega diktatorja izredno številni. Bush ima v programu tudi obisk bojne linije ob meji s Kuvajtom.
Krvav politični boj v Makedoniji: neredi in umori
SKOPJE — Pred drugim krogom volitev v Makedoniji temperatura spet narašča. Poleg številnih protestnih mitingov je začela teči tudi kri: na nevrološki kliniki je za posledicami hude rane, ki jo je skupil v prepiru, umrl predsednik socialistične stranke Gostivarja Ekrem Elezi, Albanec, ki je kandidiral za poslanca v republiškem parlamentu. Kot je ugotovila preiskava, je Ekremija s trdnim predmetom udaril po glavi Žuli Sheraf, zasebni avtoprevoznik iz Gostivarja, pred tem pa se je Elezi glasno prepiral s skupino Albancev - simpatizerjev stranke za demokratični napredek. V Delčevu pa so včeraj premikastili Milana Begova, kandidata gibanja za vsemakedonsko akcijo (MAAK), tako da je skupil težje poškodbe. Kot so povedali predstavniki njegove stranke, sta Begova napadla neznanca, pred tem pa je dobil več groženj, naj umakne pritožbo zaradi nepravilnosti na volitvah.
Zanimivo stališče JLA o odcepitvah
BEOGRAD — Jugoslovanska ljudska armada ne bo posredovala, če bo katera od republik ali pokrajin po ustavni in zakoniti poti sprejela sklep o odcepitvi od Jugoslavije. Vsak nasilni ali svojevoljni tovrstni poskus pa bi bilo treba, kot je v razgovoru za današnjo številko beograjskih TV novosti izjavil general polkovnik v pokoju Stevan Mirkovič, preprečiti s silo.
• Pariška listina
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ker po združitvi obeh Nemčij dobro ve za težave prehoda iz komunističnega v demokratični sistem. »Sedaj, ko smo odprli politične meje, ne smemo postaviti gospodarskih plotov, ki bi v nedogled podaljševali razlike v blagostanju. Zapolnili smo ideološke jarke, ki jih sedaj ne smemo obnoviti s socialnimi razlikami.«
Kohl pa se ni omejil samo na gospodarske teme, Nemčija bo navsezadnje kot prva poslala Sovjetski zvezi pomoč v hrani in zdravilih iz berlinskih skladišč, obširno je spregovoril tudi O nacionalističnih izzivih. »Preprečiti je treba, da bi se iz pepela starih sporov in konfrontacij rodil nacionalistični revanšizem, ali pa da bi uspehe pri uresničevanju zaščite človekovih pravic ogrožalo sovraštvo med sosednjimi državami in narodi.«
O zaščiti manjšin in urejevanju narodnostnih vprašanj bo KVSE obširno razpravljala od 1. do 19. julija v Ženevi in od 4. do 15. novembra prihodnjega leta v Oslu. Reševanje tega vprašanja je ključnega pomena, ker Vzhodni Evropi že grozi, da bo blokovsko konfrontacijo zamenjala nacionalistična. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da ima tudi »demokratični« Zahod dovolj masla na glavi, tako da se bodo morale skoraj vse evropske države spopasti z vprašanjem zaščite narodnih in nacionalnih manjšin.
Ob vseh teh konkretnih evropskih problemih pa je tudi nad včerajšnjim zasedanjem KVSE lebdela senca zalivske krize. Sovjeti in Američani so se na vse kriplje trudili, da bi zmanjšali razsežnosti »neuspeha« s predsinočnje-ga srečanja med Bushem in Gorbačovom. Ameriški predsednik navaja, da se stališča ZDA in SZ bistveno ne razlikujejo, da obe državi obsojata »iraško agresijo« in da bosta s »potrple-njem« premostili »malenkostne razlike«. Napovedali so tudi, da se bosta Bush in Gorbačov sestala v Moskvi prve dni januarja. Tedaj bodo bržkone zreli časi, da bo tudi SZ pristala na resolucijo OZN, ki bi pooblastila vojaški poseg proti Iraku. Daljša odložitev bi bila namreč nesprejemljiva, ker bi z marcem zaradi vročine odpadel vsak vojaški poseg v Zalivu.
Kot rečeno bodo danes udeleženci izrednega zasedanja KVSE podpisali »Pariško listino«, dvajset tipkanih strani obsegajoči dokument, ki v prvem delu našteva načela demokracije, ^ drugem delu nakazuje smernice za bodočnost, v tretjem delu pa navaja nove institucionalne dogovore.
Sklepni dokument definira novo evropsko sodelovanje, istitucionalizira proces KVSE in določa zapadlosti za novo Evropo. 28. januarja 1991 se bodo sestali funkcionarji držav udeleženk ki bodo pripravili ministrsko srečanj® v Berlinu 19. in 20. junija. Simboličn1 dokaz konca hladne vojne je tudi izb1; ra mest, kjer bodo imele sedež trl osrednje inštitucije KVSE. V Pragi taJ' ništvo, na Dunaju center za preprečevanje kriz in spopadov, v Varšavi Pa urad za nadzorstvo svobodnih volitev-Šefi vlad ali držav se bodo sestali vsaki dve leti, ministrski svet pa se bo kot politični posvetovalni organ sesta vsako leto.
Povsem razumljivo Pariška hstina uvodoma poglablja načela, ki boo vodila podpisnice, in sicer: pluralish na demokracija, pravna država in sp0 štovanje človekovih pravic.
Britanski konservativci neodločeni med Thatcherjevo in Heseltinom
LONDON — Thatcherjevi le ni uspelo ugnati že v prvem krogu svojega tekmeca za vodstvo konservativne stranke Michaela Heseltina. Treba bo počakati izid balotaže, ki je predvidena za prihodnji torek, ko bodo britanski konservativci morali spet izbirati med Thatcherjevo in Heseltinom, takrat pa bo dovolj le navadna večina. Jeklena dama si je v današnjem glasovanju zagotovila 204 glasove, medtem ko jih je Heseltine prejel 154, 16 glasovnic je bilo belih.
Tako Margaret Thatcher, ki vodi toryje že 11 let, ni uspela prejeti absolutne večine plus 15 odst. glasov, kar bi ji zagotovilo izvolitev v prvem krogu.
Heseltine se je udeležil glasovanja v slavni dvorani št. 12 westminstrske palače, medtem ko je Thatcherjeva, ki je bila na zasedanju KVSE v Parizu, pooblastila nekoga, da glasuje namesto nje. Borba za vodstvo v konservativni stranki je vzbudila veliko zanimanje sicer flegmatičnih Angležev. Ob trenutku, ko so glasovali, so bile londonske ulice prazne, vsi so doma pred TV sprejemniki mrzlično pričakovali izid spopada, ki bi lahko pomenil konec kariere britanskega premiera.
Še neznani vzroki tragedije DC9
ZURICH — Vzroki nasreče italijanskega DC9 pri Ziirichu ostajajo skrivnost, čeprav je vedno bolj jasno, da je šlo za človeško napako, vprašanje je le čigavo. Če je od začetka kazalo, da je zgrešil italijanski pilot, ki je letel kakih 300 metrov prenizko, se sedaj postavlja vprašanje, zakaj ga niso kontrolorji poleta švicarskega letališča, ki so letalu najbrž sledili, obvestili, da leti prenizko. Iz posnetkov prve črne škatle, na kateri so posneti pogovori med posadko in kontrolo je razvidno, da so bili italijanski piloti nadvse mirni in sploh brez skrbi, saj so bili prepričani, da so na pravi poti. Kljub de-
žju so luči pristajalne steze razločno vidne, kot so pričali kasneje tudi piloti drugih letal, ki so tistega večera pristali v Ziirichu. Skratka, DC9 Alitalie je najbrž že bil v dometu elektronskega sistema, ki bi ga moral pripeljati do pristajalne steze. Kaj se je potem zataknilo, pa za sedaj še ni jasno in na to bo morala odgovoriti preiskava, ki je trenutno v teku.
Iz dosedanjih pregledov naj bi izhajalo, da je motor italijanskega letala deloval brezhibno, prav tako brezhibno pa je baje deloval tudi elektronski sistem, ki bi letalo moral pripeljati na pisto.
Dokončni izid volitev v Bosni in Hercegovini bo znan le čez kakšen teden
Nacionalne stranke v vodstvu
SARAJEVO — Po prešteti dobri polovici glasovnic nedeljskih večstrankarskih volitev v Bosni in Hercegovini so tako med kandidati za predsedstvo republike, kot tudi za poslance parlamenta v vodstvu tisti iz vrst nacionalnih strank. Med kandidati za predsedstvo republike ima trenutno največ glasov Fikret Abdič iz stranke demokratične akcije in sicer dobrih 44 odstotkov in pol, na drugem mestu pa je Alija Izetbegovič iz iste stranke. Niaz Durakovič iz zveze komunistov je na tretjem mestu z dobrimi 22 odstotki glasov, vsi našteti kandidati pa so muslimanske narodnosti. Kandidati za predsedstvo republike iz vrst srbske in hrvaš-
ke narodnosti imajo po doslej znanih podatkih P približno 20 do 25 odstotkov volilcev.	na P.1^
Med kandidati drugih narodnosti v repubhK re gjuP pričljivo vodi kandidat stranke demokratične "t-ciej Pr!n Ganič, ki je prijavljen kot Jugoslovan. Tudi P° gid preka štetih glasovnicah parlamentarnih volitev so v v strank nosti pred drugimi tri stranke in sicer musliman ^j-va kratične akcije, srbska demokratska stranK
nosti demo
ka demokratična skupnost.
oemoKraticna sKupnost.	,..a tzetb6^.
Na sliki (telefoto AP): Stjepan Kljujič, Alija muSi>
in DaHnvan KaradTir InredstaVfliki hrva	pf
so odločno V vods
vič in Radovan Karadžič (predstavniki manske in srbske stranke) drugimi.
S seje glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Gorici
Meddržavna skrb za manjšine
Glavni odbor je obsodil Locchijevo potezo glede dvojezičnih izkaznic in se zavzel, da bi o usodi Krasa soodločalo slovensko prebivalstvo
GORICA — Kako doseči, da bo zaščitni zakon v čim večji meri ustrezal potrebam Slovencev v daliji? Temu problemu je namenil dober del svojega poročila predsednik SKGZ Klavdij Palčič na seji glavnega odbora, ki se je sestal v ponedeljek v Gorici.
Palčič je v svojem poročilu izdajal iz dveh vprašanj: ali bo v sedanji mandatni dobi zaščitni zakon sprejet in kakšna bb njegova Vsebina. Jasnih odgovorov zaenkrat ni mogoče dati, ker je ravnanje italijanske države protislovno. Norda pa bi z nekaterimi novimi Prijemi lahko pospešili parlamentarno pot zakona in izboljšali nje-govo vsebino. Eden od teh prijemov. ki se ga v preteklosti slovenska narodnostna skupnost ni posluževala, ker se je v svojem izvajanju raje opirala na ustavne obveze italijanske države in na mednarodno veljavne dokumente, “i lahko bilo tudi sklicevanje na Ugodno rešen manjšinski problem v soseščini. Opredelitev za pro-Pulzivno soustvarjalno meddržav-n° politiko bi v novih pogojih, ki se oblikujejo v Evropi, moralo po-moniti za Slovence v Italiji in Ita-ujane v Jugoslaviji izročitev odgovornosti za spodbujanje konstruktivnega sožitja v narodnostno mošanih območjih vzajemni volji eoeh držav, ki bi v takih razmerah .ezje opravičevale svoje neuresni-Cevanje z ustavo in z mednarodni-Pogodbami sprejetih obveznos-
Predsednik SKGZ je v tem
kviru poudaril pomen solidar-v°sti med manjšinama, ki je osno-
a za preoblikovanje življenja v
tem delčku Evrope, obenem pa podčrtal voljo Slovencev v Italiji, da so in ostanejo osebek in ne predmet odločanja o lastni usodi.
V nadaljevanju se je Palčič povrnil k problemom, ki so bili v zadnjih mesecih v ospredju politične razprave v manjšini: enotno predstavništvo in značaj ter vloga SKGZ. Glede enotnega predstavništva se je Palčič zavzel za oblikovanje takega skupnega telesa in pri tem poudaril, da stališča komponent le niso tako oddaljena in je dogovor možen. SKGZ v tem trenutku ne bo izoblikovala svoje predloga o predstavništvu in se bo raje ustvarjalno vključila v napore za oblikovanje sinteze. Glede SKGZ same pa je poudaril, da je treba z vso rahločutnostjo upoštevati različnost in pestrost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, obenem pa želi organizacija ostati avtonomna, ker le na ta način lahko uspešno zasleduje svoje cilje in odraža svoj značaj laične in široko odprte narodnostne organizacije. Vsako pogojevanje od zunaj bi gotovo okrnilo sposobnost SKGZ, da je avtentični glasnik hotenj velikega dela Slovencev v Italiji, ki se v njej prepoznavajo, krnitev SKGZ pa bi oškodovala celotno skupnost.
Treba je doseči, da bosta tukajšnja deželna stvarnost in matica pravilno upoštevali SKGZ, obenem pa, da bo pravilno upoštevan tisti del zamejstva, ki je biTdoslej »v senci«. Za vso skupnost bo koristno, če bo vsak od teh delov slovenstva imel najboljše pogoje za obstoj in razvoj. V tem okviru
Klavdij Palčič
je Palčič tudi omenil razgovor med SKGZ in SSO, da bi namenili skupno skrb vseslovenskim ustanovam. ■;
Razprava je le delno sprejela predsednikov izziv o opredelitvi za propulzivno soustvarjanje odnosov ob meji in se je v večji meri osredotočila na vprašanje odnosov s Slovenijo (Vito Svetina je na primer predlagal, naj bi se obrnili na slovensko skupščino, ki naj bi izglasovala resolucijo o skrbi matice za manjšino) in na odnose v SKGZ sami, ki se po oceni nekaterih preveč zapira sama vase in premalo upošteva celotno paleto laično-levičarskega gibanja. V organizaciji bi se morala v še večji meri odražati tudi pokrajinska realnost. Kritičen do dela SKGZ je bil tudi Samo Pahor, ki je pouda-
ril, da se je treba poslužiti vseh obstoječih inštrumentov (zakonov, razsodbe ustavnega sodišča, itd), da se doseže kaj konkretnega, deklaracije pa so v tem pogledu bolj malo v korist. Pri tem se je Pahor tudi kritično obregnil ob poročanje Primorskega dnevnika o delovanju društva Edinost.
Na splošno pa je v razpravi o poudarjanju pomena enotnega predstavništva prevladalo mnenje, da so v tem trenutku potrebne jasne izbire in jasni načrti, obenem pa so potrebni trezno delo, mirni živci in hladna kri. O vsem tem pa bo vsekakor v prihodnjih mesecih še govor v nadaljevanju programske konference, katere prva faza je bila poleti.
Na seji glavnega odbora sta bili izpostavljeni tudi dve specifični vprašanji in sicer problem dvojezičnih izkaznic in problem zakona za Kras. Glede dvojezičnih izkaznic v devinsko-nabrežinski občini je glavni odbor poudaril nesprejemljivost poteze župana Locchija. Opozoril je na nevarnost komisarske uprave, kar bi lahko resno oškodovalo interese slovenskega prebivalstva. V okviru je tudi pozval slovenske izvoljene predstavnike, naj glede tega vprašanja najdejo skupen jezik.
Kar zadeva zakon o Krasu pa je 'glavni odbor zahteval, naj bo vsebina zakona taka, da bodo slovenski ljudje lahko soodločali o lastnem teritoriju preko svojih predstavnikov. V tem okviru sta bila poudarjena vloga in pomen Kraške gorske skupnosti.
Podpora slovenski manjšim
Ijjj^GPER — Zamejski Slovenci v Ita-str So kH* deležni enoglasne podpore s 0K?n* Predstavnikov obalnih in bujske spr^6 Pd svojih prizadevanjih in na-fj ® 0Vanjih načrtovanemu ukinjanju rJez*čnih osebnih izkaznic v štirih afer .ih občinah. Gre namreč za rrpj,0' k* je spet močno prizadela za-W i Slovence, saj gre za še en poiz-PrnKi ratenia njihovih pravic. O tej jlematiki so tukajšnjim predsedni-r>e ab°kčin in izvršnih svetov ter obal-bah .Pečine govorili tajnik devinsko-č^žinske občine Antek Terčon, na-Cen • svetovalne skupine Martin Bre-leJ ln Podžupan ter deželni svetova-cvB0]an Brezigar.
polg.Povinsko-nabrežinski občini so ni y 'Prvega avgusta) prvič v povoj-SStM90dovini (s pristankom stranke lef h v°lil* za župana Italijana, mis-°dn t k°do s tem dokazovali svojo hosr t t in nacionalno neobremenje-
sekretar za zunanje zadeve) takoj vzpostaviti stik z italijanskim ministrstvom zaradi tega vprašanja in predlagal, da bi celo morali prenehati s sodelovanjem v skupnem (tržaško-obal-nem) Obalno-kraškem Svetu-Consulti, dokler le-ta ne obsodi početja devin-sko-nabrežinskega župana. Drugi predstavniki obalnih občin pa so bili za nekoliko zmernejšo obliko obsodbe tega početja. Sklenili so, da bodo v vseh tukajšnjih občinah sprejeli resolucijo, s katero bodo obsodili take poizkuse pritiskov nad zamejskimi Slovenci, o tem bodo spregovorili na bližnjem sestanku Obalnokraškega Sveta-Consulte. Prav tako bodo skušali o teh stališčih skušali italijanske organe obvestiti po diplomatskih poti, kar bi morali podpreti tudi republiški vladi.
BORIS ŠULIGOJ
So rt T°da že nekaj mesecev kasneje bo vi °7:lveli veliko razočaranje, ko je itaij: ZuPan Dario Locchi predlagal ^ibro Skemu notranjemu ministru bih • azu Scottiju odpravo dvojezič-U:h Ču&zn}c' oziroma možnost izdaje
Bojan Brezigar
ibco emu notranjemu ministru i kZU ?cottIju odpravo dvojezič-ieh i^i/azn*c' oziroma možnost izdaje ku, T Kaznic samo v italijanskem jezi-beoa °,, namreč pripeljalo do dodat-šibskp tujevanja večinskega in manj-^ibcev93 naro<Ia’ do preštevanja manjka bi tln vrste drugih težav. Predvsem koli- °i P°menil močan (ne samo sim-Že n) korak nazaj pri zagotavljanju b*aniši° minimalnih pravic slovenske baj jj, v Italiji. V podobnih težavah be . 7 lle tudi ostale dvojezične obči-VečjV-rt-k' Dolina in Repentabor. bali žeZlCn° osebno izkaznico so vpe-9°be a t -dasu zavezniške zasedbe ž® p0 , * tžaškega ozemlja in so bile Qb(jn . nnoonjikem sporazumu v teh 116 *zka7rcredvikene dvojezične oseb-vZet0 turt106, I? določilo pa je bilo po-ktizaric,1 V os*mskih sporazumih.
S<l Podn yanIe zamejcev stranke SSk ?kčib ,jir * vsi predstavniki obalnih Jkk Sv kredsedniki občinskih izvr-p llPbosti 0V ter Skupščine obalne ti tjatiov' ,ka tudi predsednik Unije v^dsedniv 16 m Reke Silvano Sau. d^kega svet^f nrtkega obiinskega izda bl ^orah K^ndrei Grahor j® menil-0^ °stti. Pr1 v1 v tem primeru kar se u V.bri 0 . Vlc zato, ker Dario Locchi o'sl bi l.®111, kako naj bi se nekateri Portne izl movali 'meti dvojezične
tudi08111' kerZ?1Ce' namest0' da bi bili žlVlJ° v okolju, kjer imajo ti n skbšajnnG Pravice. Drugič pa zato, je 6lbof L Nazadnjaške sile izkorišča-bunflroiba \r.ltlf:en položaj Jugoslavi-vai; b ug,.;, .ovenije in v takih tre-tij J.®' da K; 10 P° Slovencih. Zahte-v P,. JNprsla Budimir Lončar in P®! (zvezni in republiški
Pomoč poplavljencem
KOPER Tudi Radio Koper Capodistria pripravlja posebno dobrodelno prireditev, katere izkupiček bo namenjen pomoči prizadetim v nedavnih poplavah. Skupaj s koprsko zvezo kulturnih organizacij pripravlja Radio prireditev, ki bo ta četrtek v koprski gledališki dvorani, obiskovalcem pa se bodo predstavili zbiratelji in poustvarjalci istrskega ljudskega kulturnega izročila in sicer Šavrin-ka Rožana Koštijal, pesnik Edelman Jurinčič, ljudski godec in glasbeni urednik radia Koper Emil Zonta ter skupina Stu ledi iz Trsta.
Organizatorji poleg denarja od vstopnine in prostovoljnih prispevkov obiskovalcev četrtkove prireditve računajo zlasti na denar, ki naj bi ga nakazali sponzorji prireditve in kasnejše oddaje na koprskem radiu. Sponzorji lahko svoj denar nakažejo tudi na posebni račun, ki so ga za to priložnost odprli pri SB Koper. Številka računa je 51400-743-63 in sicer naslovniku Radio Koper Capodistria - sredstva solidarnosti.
I. U.
Zelena bratovščina praznuje
KOPER — Letos mineva 80 let organiziranega lovstva v Slovenski Istri. Za začetek organiziranega lovstva namreč tu štejejo ustanovitev Slovenskega lovsko-strel-skega društva za Istro v juliju leta 1910 v Dekanih. Danes obalno-kraška zveza lovskih družin, ki zajema območje Istre, Krasa in Brkinov, šteje 23 lovskih družin, ki vključujejo več kot tisoč lovcev. Značilno za tukajšnja lovišča je izjemna raznovrstnost divjadi, od ptičev, zajcev, srnjadi, jelenadi, divjih prašičev in celo medvedov,
zato so v glavnem že vse družine ukvarjajo z lovskim turizmom. Največ priložnostnih gostov je seveda iz sosednje Italije.
Ob 80-letnici lovstva obalno-kraška zveza prireja to soboto proslavo v Pridvoru, kjer bodo med drugim v dvorani zadružnega doma odprli razstavo lovskih trofej, na prireditvi pa bosta nastopala lovska pevska zbora iz Dekanov in pobratene slovenske lovske družine iz Doberdoba in godba na pihala iz Pridvora.
I. U.
Nova cesta Koper-Piran?
KOPER — Če bodo do konca tega leta na koprskem Zavodu za družbeni razvoj uspeli z okrog 30 lastniki rešiti zadeve v zvezi z odškodninami za zemljišča, potem je moč pričakovati, da bodo takoj po novem letu pričeli graditi približno 1,8 kilometra dolg odsek ceste od Kopra proti izolski bolnišnici. Gre za t. i. cesto "A", ki so jo pred desetimi Jeti zarisali v načrte za izgradnjo Žusterne III, pa ceste nikoli zgradili, ker se je tudi stanovanjska gradnja krepko upočasnila.
»Gradnja ceste je med nalogami, ki si jih je za to mandatno obdobje zastavil novi občinski IS. Cesto je treba zgraditi neglede na to, za kakšno različico obalne ceste se bomo na našem območju odločili. Če se bomo odločili za tunel, bo to trajalo dalj časa, če se bomo odločili za nasipavanje ob sedanji trasi, pa tudi ni možnosti, da bi odsek ceste proti Izoli dogradili pred letom 1995. Cesto "A" v podaljšku Kvedrove ceste na Markovcu proti bolnišnici pa bi lahko dogradili že do prihodnjega poletja,« nam je danes povedal direktor koprskega Zavoda za družbeni razvoj Jadran Bajec.
Cesta, ki jo bodo zgradili, bo namenjena predvsem lokalnemu prometu, "podaljšek" Kvedrove ulice pa se bo priključil na cesto, ki pelje od Izole proti bolnišnici, kar pomeni, da bo Koper povsem na novo povezan z Izolo, saj na poti iz enega v drug kraj ne bo treba več prečkati glavne ceste. To bo zlasti pomembno v poletnih mesecih, ko je gneča na obalni cesti, zaradi tranzitnega prometa in navala turistov izjemna. Na tej (novi) lokalni cesti bo dovoljen promet samo za osebna vozila, za avtobuse in tovornjake bo prepovedan.
DUŠAN GRČA
Spomenik
Francetu
Balantiču
LJUBLJANA — V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so predstavili spored ob skorajšnjem odkritju spomenika pesniku Francetu Balantiču v Grahovem pri Cerknici. Tiskovno konferenco sta priredila organizatorja te prireditve, Skupščina občine Cerknica in Društvo slovenskih pisateljev.
Uvodno besedo je imel Veno Taufer, ki je v imenu Društva slovenskih pisateljev dejal, da je akcija za postavitev obeležja v spomin na Balantiča Društvo začelo že pred enim letom. Namen Društva je bil, da bi obeležje odkrili v Balantičevi rojstni hiši v Kamniku, vendar akcija se je zaradi nekaterih težav Vsaj začasno zavlekla. Odkritje spomenika v kraju, kjer je pesnik umrl, je prav tako pomembno, je dejal Taufer, zato se je pobudnici, tj. Skupščini občine Cerknica, Društvo nemudoma pridružilo.
O poteku prireditve (ta bo v petek, 23. novembra pred osnovno šolo v Grahovem) je spregovoril zgodovinar Janez Sumrada. Dejal je, da si pripravljalni odbor to prireditev zamišlja kot kulturno dejanje, in to kljub temu da literarna zgodovina še ni docela ovrednotila omenjenega pesnika. Za organizatorje - je dejal Šumrada - ni toliko pomemben Balantič kot izgnanec v Gonarsu ali pa Balantič kot belogardist, ampak njegovo literarno delo. Šumrada je dejal, da datum odkritja spomenika ni naključen,- na ta dan leta 1943 je namreč pesnik, med napadom Tomšičeve brigade na postojanko, v kateri se je nahajal, izgubil življenje. Za Šumrado je govoril oblikovalec Balantičevega kipa, tj. arhitekt Marjan Laboda. Dejal je, da je prostor, kjer bo stal spomenik, tj. osnovna šola, primernejši od pokopališča: »Na pokopališču počiva v skupnem grobu. Šola pripada življenju, pokopališče mrtvim.« Govorice sta dopolnila France Pibernik, eden najboljših Balantičevih poznavalcev in cerkniški župan Janez Okoliš. Ta je dejal, da že premišljujejo o tem, da bi osnovno šolo preimenovali po Francetu Balantiču.
Slavnostni govornik na prireditvi bo pesnik Dane Zajc, spomenik pa bo odkril kulturni minister dr. Andrej Capuder. Zatem bo v Cerknici kulturna prireditev, na kateri bo predaval France Pibernik, gledališki igralec Boris Kralj pa bo pripravil recital Balantičeve poezije.
I. V.
ROMI
11
iir	fi		rf
!ii		|;	
Ni:			i
UP	N		J
ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI
TRST - Ul. Teatre Romano 9/2 - Tel. 60514
S. Servis
P.	Profesionalnost
Q.	Kvaliteta
R.	Prihranek
5 LET GARANCIJE za elektrogospo-dinjske stroje ZOPPAS in pri pralnih strojih ZOPPAS 10 let za boben in košaro.
ZOPPAS jih naredi neuničljive.
Petstrankarska koalicija premostila proračunsko preizkušnjo
Tržaški župan napovedal odstop PSI še ni določila naslednika
Razgovor z županoma Budinom in Coljo
O dvojezičnih napisih v Zgoniku in Repnu
Tržaški župan Franco Richetti bo v kratkem odstopil, vsekakor takoj ko se bodo večinske stranke sporazumele o tako imenovani štafeti in ko bodo socialisti uradno imenovali njegovega naslednika. To je napovedal ob sklepu proračunske debate in to je ponovil tudi na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je izzvenela skoraj kot poslovilno srečanje z novinarji, a tudi z mestno skupnostjo. Župan bo najverjetneje odstopil ali v drugi polovici decembra ali pa takoj v začetku leta, kot je sam povedal pa se bo strogo držal reforme krajevnih uprav, ki izrecno določa, da mora od županovega odstopa do izvolitve novega preteči največ dva meseca, po tem roku mora prefekt nujno imenovati komisarja in razpustiti občinski svet.
Finančni proračun Občine so v ponedeljek zvečer strnjeno podprle vse večinske stranke, tako da je glasovanje potekalo brez presenečenj in torej po napovedih. Za presenečenje pa sta poskrbela svetovalec Zelene alternativne liste Maurizio Bekar in predstavnik SSk Aleš Lokar, ki sta pred glasovanjem zapustila dvorano. Oba sta glasovala proti lanskemu proračunu in sta bila do ponedeljka formalno v opoziciji. Lokar je vsekakor povedal, da je treba njegov odhod iz dvorane tolmačiti kot protest proti zadržanju petstrankarske koalicije in ne kot posredno podporo Richettijevi upravi. Predstavnik SSk je bil drugače precej oster do KD in PSI glede dogajanj v Devinu-Nabrežini, čeprav je tudi omenil, da ne gre pozabiti, da je SSk še vedno sestavni del deželne politične večine. Rekarjevo zadržanje pa je sprožilo negativno reakcijo predstavnika Laične alternativne liste Paola Ghersine in svetovalko Zelene Marjetice Rizze Gallicove, ki v tiskovnem poročilu podčrtujeta, da zeleno gibanje ne more biti na noben način zadovoljno s takim občinskim proračunom.
Načelnik KPI Maurizio Pessato je izrekel popolno negativno mnenje o proračunu in o delu petstrankarske koalicije, obregnil pa se je tudi ob Lokarja, češ da se obnaša kot Hamlet, ki sam ne ve ali je v večini ali pa v opoziciji. Načelnik PSI Luigi Weber je pozval demokristjane, naj lojalno pod-
prejo bodočega socialističnega župana, predstavnik svetovalcev KD Giuseppe Pangher pa je nasprotno opozoril socialiste, naj ne silijo v predčasne volitve. Ostre kritike na račun Richet-tijeve uprave pa so prišle iz vrst melo-narjev.
Občinski svet je v ponedeljek dejansko načrtno zavrnil vse proračunske popravke, ki jih je predstavila komunistična opozicija, v glavnem svetovalec Giorgio De Rosa. Večina popravkov se je nanašala na urbanistične probleme in na promet v mestnem jedru. Med drugim je skupščina zavrnila tudi popravek Anamarije Kalc (KPI) v zvezi z javnim zelenjem na vz-hodnokraškem Območju.
S. T.
Franco Richetti
Tudi na zasedanju pokrajinskega sveta ostra obsodba politike družbe Finmare
Tudi s ponedeljkovega zasedanja pokrajinskega sveta je prišla ostra obsodba politike družbe Finmare, ki namerava preusmeriti nekatere dejavnosti Tržaškega Lloyda in tako osiromašiti mesto na enem izmed njegovih vitalnih gospodarskih področij. Sicer pa je predsednik Crozzoli - v odgovoru na interpelacijo misovca Debellija -skupščino obvestil, da je v zvezi s tem že izrazil kritike in zaskrbljenost ministru za trgovsko mornarico Vizziniju in tudi krajevnim parlamentarcem.
Pokrajinski svet je v nadaljevanju zasedanja odobril dve imenovanji: v upravnem vrhu ustanove EZIT bo Pokrajino (na predlog PSI) še naprej zastopal dr. Gianfranco Laboranti, v upravo socialne ustanove Pia Fondazi-one Andreana pa je bil na predlog KD imenovan dr. Luigi Masutto.
S 17 glasovi in s tremi vzdržanimi je skupščina nato odobrila sklep o zahtevi po deželni subvenciji v znesku 512 milijonov lir, kolikor bi jih v prihodnjem letu potrebovali za službe v korist handikapiranih oseb. Ta znesek bi za sedaj morala prejeti Pokrajina, ko pa bodo njene pristojnosti prešle na občinsko upravo, bodo sredstva predali Občini. Drugi sklep, ki so ga spreje-
li z 18 glasovi ob dveh vzdržanih svetovalcih, pa je zadeval dodelitev finančnega prispevka v znesku 300 milijonov lir tistim združenjem, ki skrbijo za zaščito in družbeno vključevanje invalidnih in handikapiranih oseb.
Pokrajinski svet je na koncu sprejel še resolucijo svetovalcev Capuzza (Zelena alternativna lista) in Hareja (SSk), ki sta zahtevala ustanovitev službe za periodično ugotavljanje kakovosti zraka. Zahtevo je podprl tudi pristojni odbornik Cervesi, saj je pokrajinski svet medtem že odobril vrsto sklepov, na osnovi katerih bo Pokrajina v kratkem podpisala s KZE konvencijo o upravljanju že kupljene premične centrale za ugotavljanje zračnega in akustičnega onesnaževanja in o prevzemu central, ki jih sedaj upravlja Občina. V ta namen je Pokrajina tudi zaprosila Deželo za dostop do specifičnih ministrskih finančnih virov. Zavrnjena pa je bila druga resolucija omenjenih svetovalcev, po kateri naj bi Pokrajina priredila mednarodni simpozij za varstvo Jadranskega morja. Le-ta namreč ne sodi v pristojnost Pokrajine, saj je že predmet medvladnih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo in konkretne akcije v okviru skupnosti Alpe-Jadran.
Jezik je vidni in slišni znak slovenske prisotnosti, zato se nam nenaklonjeni politični krogi tako zaganjajo proti pravici do rabe slovenščine v javnosti. Skoraj vsak dan smo namreč priča neprikritim poskusom, da nam odrekajo tudi že pridobljene pravice. V zadnjem obdobju smo sicer zabeležili nekatere vzpodbudne premike glede uporabe slovenščine v javnosti, čeprav moramo v isti sapi poudariti, da je v vsakdanji praksi uporaba jezika še vedno problematična. Pozitivno stališče podtajnika pri zunanjem ministrstvu Vitaloneja, razsodba o uporabi slovenščine pri sodnih obravnavah, vsebina razsodbe v »primeru Pahor«, vse to nas navdaja z upanjem, da se morda stvari le postopoma izboljšujejo.
Kako pa je s toponomastiko in sploh z napisi v javnosti? Kot vzorec smo vzeli zgoniško in repentabrsko občino, kjer so slovenski prebivalci v večini. Slovenski občinski upravi izvajata in zagotavljata dosledno dvojezičnost, tako da je na vseh cestnih znakih in tablah slovenščina enakovredna italijanščini. Zatika pa se žal pri napisih na občinskem območju, ki spadajo pod pristojnost drugih, "višjih" ustanov. S tem v zvezi smo zgoniškemu županu Milošu Budinu in repentabr-skemu županu Pavlu Colji zastavili nekaj vprašanj.
Ob otvoritvi cestnega odseka hitre ceste v dolinski občini je podjetje ANAS na odločne pritiske le namestilo dvojezične napise. Na območju vaših dveh občin pa so avtocestni »zeleni« smerokazi le v italijanščini.
Budin: »Le nekaj dni pred otvorivijo četnega odseka v Dolini je bilo na deželi v posebni komisiji, ki jo sestavljajo predstavniki Dežele, občin, Kraške gorske skupnosti, ANAS in Kmečke zveze dogovorjeno, da bo podjetje ANAS v skladu s pred leti podpisanim protokolom namestilo dvojezične smerokaze tudi po vsem kraškem teritoriju. Na začetku so pokazali dobro voljo in v dolinski občini izpolnili obvezo, nato pa so se ustavili. Večkrat, zadnjič pred nekaj dnevi, sem pisno zahteval, naj ANAS spoštuje dogovor in sprejeto obvezo. V kolikor ne bo prišlo do takojšnjega odziva, bom sam ukrepal
Dan sodelovanja med Univerzo Trst in ustanovo BIC
V okviru poživljenih prizadevanj Univerze v Trstu, da bi navezala čim tesnejše in dejavne stike s svetom znanosti in proizvodnje tako v pokrajinskem kot v deželnem okviru, bo petkov dan posvetila ustanovi BIC oziroma svojim bodočim odnosom s to pomembno strukturo, ki si jo je zavod IRI zamislil za spodbujanje industrijskega razvoja na območju tržaške in goriške pokrajine.
Ob 10. uri bosta tako rektor prof. Giacomo Borruso in pooblaščeni upravitelj BIC Francesco Zacchigna podpisala (v dvorani Cammarata na rektoratu) okvirno konvencijo o sodelovanju med obema ustanovama, nato pa se bosta v konferenčni dvorani ekonomske fakultete srečala s profesorskim zborom. Le-temu bosta Borruso in Zacchigna najprej orisala okvire bodočega sodelovanja, ki predvideva široko paleto skupnih iniciativ in recipročno uporabo struktur, s posebnim ozirom na uporabo tehnično-znanstve-nih laboratorijev in informatskih naprav. Pooblaščeni upravitelj Zacchigna pa bo univerzitetne profesorje povrhu podrobno seznanil z dejavnostjo in cilji ustanove BIC.
Srečanje med akademskim svetom in »inkubatorjem« za nove industrijske dejavnosti se bo popoldne ob 15. uri nadaljevalo na sedežu ustanove BIC v Ulici Flavia, kjer si bodo gostje z univerze ogledali strukturo in se podrobneje seznanili z njeno dejavnostjo in z mladimi podjetji, ki so našla zatočišče pod njeno streho.
V pripravi konferenca o (ne) varnosti cestnega prometa
Trst prednjači v nesrečah
Včeraj je bila na sedežu agencije ANSA tiskovna konferenca, na kateri so predstavili.tržaško konferenco o varnosti v prometu, ki jo prireja Italijanski odbor za varnost na cestah. Tema konference bo "Mladi in varnost na cestah, kaj je treba storiti?"
Pobudo, ki bo v tržaškem hotelu Savoia 30. novembra, sta predstavila predsednik odbora Walter Grandis in predsednik tržaškega ACI Azzarita. Osnovni cilj pobude je osvestiti javnost in še posebno mlade o vprašanjih varnosti na cestah. Dejstvo je, da v šolah ni ustreznega prometnega pouka, ki bi bil izrednega pomena in to predvsem na srednjih šolah. Dejstvo je, da lahko mladi, ki dopolnijo štirinajsto leto starosti, vozijo moped, na motor pa lahko sedejo, ne da bi poznali osnovnih prometnih pravil. Prav nepoznavanje pravil in slabo "vedenje" v prometu sta kriva številnih prometnih nesreč, na žalost tudi smrtnih.
Na tiskovni konferenci so označili prometne nesreče kot "tiho" vojno, ki terja v Italiji več kot 9.000 mrtvih letno in 200.000 ranjenih. Skoda je ogromna, računajo na 228.700 milijard lir in to, ne da bi upoštevali stroške za policijske in druge posege na kraju nesreče. Na tiskovni konferenci nismo izvedeli za podatke v tržaški pokrajini, saj so jih obljubili za dan posveta, dejstvo pa je, da je Trst med mesti, kjer je največ prometnih nesreč, ki so prevečkrat tudi smrtne. Pomenljivo je, da se več nesreč zgodi v mestu kot pa v okolici, kar kaže na očitno nespoštovanje predpisov.
Oba govorca sta včeraj naglasila, da je v tržaški pokrajini več prometnih "značilnosti", ki povzročajo nesreče. Tako prihaja do očitnega "konflikta" med starejšimi šoferji in mladimi. Starejši vozijo počasneje, mladi pa skušajo prehitevati in so pri tem večkrat preveč drzni. Predsedni avtomobilskega kluba ACI je naglasil, da ni vedno hitrost kriva za nezgode. Ljudje ne spoštujejo pravil in veliko šoferjev vozi po sredini cestišča, večkrat zelo počasi tudi tam, kjer ceste dovoljujejo večjo hitrost. Tudi ti avtomobilisti ovirajo promet in povzročajo predrzna in usodna prehitevanja.
Predsednik ACI pa je bil kritičen tudi do slabega vzdrževanja cestnih znakov in je bil piker do tržaških mestnih redarjev. Dejal je, da lahko v teh dneh, odkar so zaprli mestno središče prometu, vidimo nenavadno veliko redarjev, ki zasledujejo morebitne kršilce prepovedi, vprašal pa se je, zakaj ni redarjev ob nevarnih križiščih in zakaj ne
kaznujejo neprevidnih motociklistov in avtomobilistov. Skratka, tržaški mestni redarji naj bi skrbeli predvsem za dajanje glob voznikom, ki parkirajo na prepovedanih mestih, ne pazijo pa dovolj na varnost mestnega prometa in ne zasledujejo kršilcev.
O vseh teh vprašanjih bo govor na tržaškem kongresu, za katerega pa bo značilno, da bodo nastopili tudi mladi. Osnovnošolci in učenci nižjih srednjih šol bodo sodelovali z risbami in nalogami, dijaki višjih srednjih šol pa bodo stopili pred mikrofon in povedali svoja mnenja in stališča do tako kočljivega vprašanja. Spregovorili bodo seveda tudi mestni upravitelji, strokovnjaki in predstavniki mestnih redarjev, cestne policije in karabinjerjev, skratka vsi, katerih naloga je skrbeti za varnejši promet.
in poskrbel, da bodo ob hitri cesti namestili tudi slovenske smerokaze, čeprav bi lahko tvegal sodno prijavo. Ne moremo namreč več dopustiti, da nas ANAS tako grobo izigrava.«
Colja: »V repentabrski občini niso še priključili hitre ceste in tako je bil postavljen na Fernetičih le en napis, ki je žal le v italijanščini. Vsekakor ne odstopamo od zahteve po dosledni dvojezičnosti toponomastike.«
Deželna gozdna služba ni poskrbela, da bi dotrajane table z italijanskim napisom o nevarnosti gozdnih požarov zamenjala z dvojezičnimi. Omenjena ustanova pa je že namestila veliko dvojezično tablo v dober-dobski občini in to ob pokrajinski cesti nad jezerom.
Colja: »Res je, ti opozorilni napisi so le v italijanščini. Pred več kot enim letom je deželna gozdna služba naredila prošnjo, da bi zamenjala table. Naš odgovor je bil odklonilen, ker ni bil predviden dvojezičen napis. Vtis imam, da je gozdna služba z direktorjem Barocchijem na čelu dokaj odprta, sklepam pa da so ovire in pomisleki nekje "višje".«
Budin: »Na podlagi tudi povoljnega mnenja bivšega vladnega komisarja Marrosuja smo od gozdne službe že večkrat zahtevali dvojezične napise, a zaman. Od te zahteve ne nameravano odstopati.«
Pokrajina je pred leti ob otvoritvi Ceste terana namestila table le z italijanskimi napisi. Tedaj je bilo v trenutku ogorčenosti slišati tudi grožnje, da bodo občinske uprave same poskrbele za dvojezične napise, če ne bo v tem smislu takoj ukrepala pokrajinska uprava.
Budin: »Bistvo problema je isto. Tudi ti napisi bi morali biti dvojezični, vendar pa občine ne morejo povsod kriti "lukenj" drugih ustanov, tudi ker to pomeni velike stroške. Sicer so ponekod skrivnostno "zmanjkale" table, kar pa vsekakor ni prava rešitev.«
Colja: »Zahteva je še vedno aktualna. Na Pokrajini so se med tem časom menjali že trije odborniki za kmetijstvo in tako se rešitev tega problema prenaša v nedogled.«
Po znanih zapletih v devinsko-na-brežinski občini v zvezi z dvojezičnimi izkaznicami je Slovenska skupnost zahtevala, da zgoniški in repentabrski občinski svet obravnavata t® žgočo problematiko na izredni seji in odobrita zadevno resolucijo. Kakšno je vaše stališče do te pobude?
Colja: »Pismo Slovenske skupnosti smo prejeli komaj v soboto in odbor še ni imel priložnosti, da bi o tem razpravljal in zavzel uradno stališč®-Moje osebno mnenje pa je, da je pr°' blem postavljen nekoliko strumentalj no, ker je bilo očitno že ob sestavi koalicije v devinsko-nabrežinski obči; ni, da bo to vprašanje prišlo na dnevni red. Načenja se načelo, ki je zelo vazno za vse nas, zato bomo tudi o tem razpravljali na prvi redni seji, vendar pa brez hitrega postopka. V naši občini se problem dvojezične osebne kaznice ne postavlja in doslej je ni s_ noben občan italijanske narodnosti za vrnil. Razpihovanje tega problema D po mojem bolj škodovalo kot koristn ■ Navsezadnje pa nima smisla razpra^ Ijati, ker mi nismo bili seznanjeni vsebino Locchijevega pisma.«
Budin: »Politično in taktično ^ zgrešena poteza, da se odpira vpraS h nje dvojezičnih izkaznic tudi v dru9l_t okoliških občinah. Slovenska skupn°’_ ima pri tem zapletu svoj delež vornosti, saj je odločilno podprla izv litev župana Locchija, ki je to z^ :, hal". Mi smo opozarjali, da bo koah,^. ja s Krščansko demokracijo pomakn Slovence v šibkejši položaj in 10 sedaj dogaja. V zgoniški občini seT0ii blem dvojezičnih izkaznic ni postavljal in je izven vsake diskus^a
Vsekakor pa bo tudi ta zadeva kotsj0. druga vprašanja, ki so povezana s ta_ vensko narodnostno skupnostjo v ^ liji, na dnevnem redu na prihodnji občinskega sveta, ki ga bomo vTeCjaj kem sklicali zaradi proračuna. K-ga bodo prišla do izraza politična sta pa tudi odgovornosti.«	B-
Na voljo smo vam na štirih mestih
.

Slovenski predstavniki pri Richettiju
Za hitro izpolnitev obvez v zvezi s sinhrotronom
Na pobudo Kraške gorske skupnosti Je bil včeraj dopoldne na tržaškem županstvu sestanek o izvajanju dogovo-ra, ki ga je Občina Trst - kar zadeva njene pristojnosti - podpisala v okviru širšega sporazuma o protivrednostih za škodo, ki jo Krasu in njenemu prebivalstvu prinaša gradnja sinhrotrona Pri Bazovici. Tržaško občinsko upravo sta na srečanju zastopala župan Franco Richetti in odbornik za urbanistiko bral d o Cecchini, udeležili pa so se ga predsednik Marino Pečenik za Kraško gorsko skupnost, Suadam Ka-Pie za Slovensko kulturno-gospodar-sko zvezo, Vojko Kocjančič za Slovensko deželno gospodarsko združenje, Edi Bukavec za Kmečko zvezo, Karlo ~‘rgič in Mirjan Žagar za Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi in deželni svetovalec KPI Miloš Budin.
Najnejj srečanja je bil spodbuditi pbtinske može k čim hitrejšemu izva-Janju sprejetih obvez, ki se nanašajo na rešitev serije vprašanj, ki so v prisojnosti Občine. V prvi vrsti gre za nUjnost oblikovanja in sprejetja urbanističnih inštrumentov za potrebe vz-Podnokraškega prebivalstva, in to Predvsem v zvezi s preureditvijo biv-*8ga begunskega naselja pri Padričah (Kjer naj bi dobile prostor gospodarske |P družbene dejavnosti ter športni ob-jfkti) in z rešitvijo problema Gozdne auruge v Bazovici. Drugi problem za-
vprašanje jusa, kjer bi morala
bčina posredovati pri Deželi za spre-,ein deželnega normativa glede na to, a ima Dežela na tem področju pri-arno pristojnost (sedaj ureja jus vse-ržavni zakon). Tretja zahteva se na-ij a na ustanovitev (že dolgo obljub-jJanega) občinskega odborništva za metijstvo in na zagotovitev zastopa-osti Slovencev v raznih komisijah in ^ganih Občine Trst, ki odločajo na , Pzbenem in gospodarskem področju Tuh' Pš izdajanju raznih dovoljenj), dl to je vprašanje, ki ga naša skup-st že dolga leta zastavlja brez uspe-; ' saj je v odgovor vedno prejemala s4rnV0r’ so v te^ organih zastopane cii'10 vsedržavne stanovske organiza-Vp ' Med preostalimi obravnavanimi (jy ašani’ nai omenimo še problem °]ezičnih napisov in poimenovanja
ulic (tudi v mestnem središču) po zaslužnih slovenskih predstavnikih.
Na posebno odločno zahtevo slovenskih predstavnikov, da se ta vprašanja rešijo čimprej (zlasti tista, kjer lahko Občina ukrepa po hitrem postopku), sta Richetti in Cecchini odgovorila z izrazi največje pripravljenosti, še zlasti za reševanje urbanističnih vprašanj, kar je predpogoj za uresničitev načrtov, ki jih bo potem s pomočjo Dežele podprla tudi Kraška gorska skupnost. Predstavnika občinske uprave sta skratka izrazila pripravljenost Občine za uresničitev sprejetih obvez in se tudi strinjala z nujnostjo, da se te obveze čim hitreje uresničijo.
Posebej je na srečanju tekla beseda tudi o dveh spomenikih, ki prav tako že dolgo »žuljijo« slovensko skupnost: o ureditvi spominskega parka na bazoviški gmajni in na openskem strelišču. Tudi tukaj sta občinska upravitelja, in zlasti odbornik Cecchini, pokazala precej posluha, vendar je bilo hkrati rečeno, da bo treba za rešitev teh dveh vprašanj dobiti čim širše soglasje krajevnih dejavnikov.
O finančni vlogi Trsta v novi Evropi
»Trst: finančni center nove Evrope« je naslov celodnevnega simpozija, ki ga v ponedeljek, 26. novembra, prireja Pokrajina Trst pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine. Zamisel o simpoziju se je porodila na srečanju, ki ga je pokrajinska uprava pod naslovom »Mednarodna trgovina in finančne dejavnosti v Trstu v devetdesetih letih« priredila letošnjega junija in ki je zbudil veliko zanimanja.
Glavni namen ponedeljkovega posveta je vsekakor v analizi možnosti, da bi uporabili Trst in njegovo prosto pristanišče kot središče za razvoj mednarodne trgovine in za oblikovanje finančne proste cone. Srečanja se bodo udeležili izvedenci iz vse Italije, med njimi tudi minister za usklajevanje politike z EGS Romita in predsednik senatne proračunske komisije Andreat-ta.
Maniacco in Cahi na seminarju ARCI
Novejša zgodovina je vsa v sodnih aktih o pokolih
»Vso zgodovino naše države bo treba ponovno preučiti v luči delovanja in zgodovine Gladia,« je bila vodilna misel prvega srečanja seminarja na temo »Od nekaznovanih pokolov do krize evropske levice«, ki ga ARCI in ARCCS prirejata v dvorani Venezian univerze. Včerajšnje prvo srečanje je bilo namenjeno desničarskemu pre-vratništvu od pokola na Trgu Fontana do operacije Gladio, gosta pa sta bila odvetnika Roberto Maniacco (civilna stranka na procesih o Petovljah) in Guido Calvi (civilna stranka na številnih drugih procesih, kot so procesi za pokol v Bologni,, na vlaku Italicus, pred Kmečko banko v Brescii itd.). Govornika sta se sicer nekoliko oddaljila od napovedane teme, saj je Maniacco obnovil potek preiskav o pokolu v Petovljah, Calvi pa se je vprašal, ali je Gladio ustavna organizacija.
Maniacco je uvodoma ugotavljal, da je Gladio deloval dejansko v korist vlade in proti vsakršni vladni spremembi (deloval naj bi torej tako proti levici kot proti desnici) in da so pokoli, puči in terorizem služili predvsem vladajočemu političnemu razredu, ki je edini - vsaj navidezno - jamčil stabilnost v državi. Od vseh znanih pokolov naj bi tisti v Petovljah vsekakor ne sodil v načrte tajnih služb: zamislili naj bi si ga in izvedli videmski neofa-šisti Cicuttini, Vinciguerra in Boccac-cio, in sicer zato, da bi ga "prisodili" levičarskim ekstremistom. Iz istega razloga naj bi se framazonska loža P2, ki naj bi bila prav tako vpletena v
Gladio, potrudila, da bi zaščitila furlanske gladiatorje, tako da je s pomočjo svojih članov (častnikov in sodnikov) preusmerila preiskavo.
Maniacco je nato omenil vse etape preusmerjene preiskave in dogodke, zaradi katerih so branilci prvih obtožencev zasumili, da nek nevidni "lut--kar" skriva indice in kali vodo (anonimna pisma, "izgubljeni" tulci itd.). Šele leta '86 je sodnik Casson odkril "nesoglasja" v preiskavah in začel novo, ki je privedla do odkritja Gladia.
Odvetnik Calvi, ki meni, da je novejša italijanska zgodovina vsa v arhivih procesov o raznovrstnih pokolih, se je nato vprašal, ali je sploh mogoče govoriti o demokraciji, ko oblast razpolaga s tajnim sredstvom, ki zagotavlja njen obstoj. Več členov italijanske ustave namreč izrecno prepoveduje ustanavljanje tajnih vojaških organizacij, ki imajo politične namene. Prav tako narekuje, da mora obrambne dogovore ratificirati parlament, nazadnje pa, da je za obrambo države poklicana vojska. Zato so nameni Gladia, ki je deloval tudi po koncu hladne vojne, izrecno ideološki in protiustavni. Obstoj te organizacije pa je bilo mogoče odkriti le po 70. letih, ko se je sodstvo v veliki meri osvobodilo političnega pogojevanja (do 70. let so bili na delu še stari sodniki, ki so dejansko jamčili kontinuiteto s fašistično državo).
Na sliki (foto Magajna) pogled na univerzitetno dvorano med včerajšnjim seminarjem.
Beneška sodnika Casson in Mastelloni morda kmalu v naših krajih
Povezave med Petovljami in Nabrežino?
10 j®neška sodnika Felice Casson in Car-toveru8110111, Ki vodita preiskavo o pe-Glari- ein pokolu in o tajni organizaciji obl bosta najbrž v prihodnjih dneh n0 , . tudi devinsko-nabrežinsko obči-°dkr i?r 80 februarja in marca leta 1972 b 111 več skladišč orožja in razstreliva, do j eiskave namreč prihajajo vse jasneje z4Vp Iaza Posredne ali neposredne pove-leta ,2Jed atentatom v Petovljah maja trije iT72, v katerem so izgubili življenje jetlj Karabinjerji, in nabrežinskim odkrit-
Orožje
®rji odkrili v dveh manjših »pej-
in razstrelivo so nabrežinski
oah« v vi.v. .	• -----------j— X—j
tla k, “Užim železniške postaje Bivio, rouk.^Hrfem, z borovci zaraščenem oblami ' k>oc* Katerim teče železniški tunel. 9a pa86 natiajata nedaleč od železniške-t
^tli)1?0 P°dročje pa je danes zelo zaraš-rabinjp - i Precei težko dosegljivo. Ka-trabre*^1’-k’ Rh je vodil tedanji načelnik
krat st^K8 23 Etpčine in Jugoslavijo. Ta-Celotno iamr 2610 dobro zamaskirani,
-	- jih je vodil tedanji načelnik
roti.	čete kapetan Antonio Plata-
j>6ga 0 tukoj naredili inventar zaplenje-hstm kri- *n razstreiiva’ še danes pa ni Ul “o jih je pravzaprav točno napo-Nekatp ■ izredno pomembnih odkritij, rtiova zt.vsedržavni časopisi so včeraj tazstrp,. laviii vest’ da so na orožje in |aU celnV° 0P°zoriii nekateri domačini ibra]: 0^0''^' Ki so se tam sprehajali 9* pojjb' tega dejstva, ki ni postranske-U®) mSo na' Pa preiskovalci (vsaj takrat .staj« P°trdili, a tudi ne demantirali. a)6rje v, ainreč možnost, da je karabi-i t® skiaa-*?amerno in nalašč napotil v 6 irnel int 3' 'n ie bilo res tako, kdo v6ca Pred p'68 Za bst° odkritje dva me-tudi vn ^fevijami? Ob tem se postav-b aVzapr-Pra j ie’ *fe 50 sri® javnega reda a' tepr °vv °dkrile vsa obstoječa skladiš-fevocalj ^ Karabinjerji (vsaj tako so celnt8^0* viri) takrat natančno pre-m i Vse i ”° °bmočje in skrbno pregle-Križeni 6 tn globeli med Nabrežino
a9otoviti a s°dnika bosta morala tudi v«' ®iviu v!,Sta ti dve skladišči orožja ga?111, kar SeUl na nek način vezani z rbi!r!i0Uaialo Je gnanega in še neznane-bip0 0rbih in Katrni jami, v bližnjih ka-
Pri Je!?, na območju nekdanje apne-tav P0lajen, encimed Nabrežino Postajo, Porini Ufedann Praprotom. Jama je na-Pret , a veiu,0 zefe fePa in slikovita, Og^Elo^j emu amfiteatru, kjer so v leti1® ter turi- danes prirejajo taborne CetkSo se z n ■ 1 razne družabnosti. Pred U Sedemri° ukvarjah arheologi, v za-asetih let pa so vanjo red-
£ r d
Katrna jama med Nabrežino in Šempolajem
no zahajali neofašisti, ki so jo uporabljali kot neke vrste prostor za strelne vaje. Ljudje, ki tam živijo, se še danes spominjajo nočnih pohodov, terenskih vozil in avtomobilov z evidenčnimi tablicami raznih italijanskih mest, med katerimi je prednjačila Padova, kjer so imeli fašisti in nacisti najbolje organizirano oporišče v severni Italiji. Ljudje so se redno prito-
ževali nabrežinskim karabinjerjem, ki so sicer nekajkrat zastražili jamo in baje tudi večkrat legitimirali »nočne obiskovalce«, konkretnih ukrepov proti nostalgikom pa niso sprejeli. Velike težave s Katrno jamo so imeli stalno tudi lastniki bližnjih kamnolomov. Tudi oni sp zadevo večkrat javili karabinjerjem, konkretnih ukrepov pa od nikoder. Kraj je de-
jansko postal nevaren, tistemu, ki si je upal protestirati, pa so se škvadristi maščevali, tako da so nekoč »neznanci« popolnoma razdejali hišo ob apnenici, da ne govorimo o drugih nevšečnostih, ki so jih utrpeli lastniki in delavci sosednjih »jav«. Časopisi v teh dneh na dolgo in na široko pišejo, da so tudi v Katrni jami (ali v sosednjih kamnolomih) odkrili orožje in razstrelivo, uradnih potrdil o teh najdbah pa ni. Težko je vsekakor verjeti, da bi kdorkoli (še manj pa morebitni teroristi) skrili razstrelivo v tako široko dostopni in zelo znani jami, vrh tega pa še zelo blizu hiš.
Območje ob Katrni jami pa je povezano tudi s tragično smrtjo (več kot leto dni po odkritju skladišč orožja) mladega karabinjerja, ki je bil na izvidnici v bližini apnenice ali »frnaže«, kot jo imenujejo domačini. Sodna preiskava je uradno ugotovila, da je mladega orožnika sredi noči pomotoma ustrelil kolega, tragedijo pa so kaj kmalu arhivirali. Poveljstvo karabinjerjev je sporočilo, da je izvidnica samo (kot običajno) nadzorovala jamo, tako tolmačenje dogajanj pa je že takrat pustilo marsikatero odprto vprašanje, ki bi ga bilo vredno morda danes dokončno pojasniti.
SANDOR TENCE
Odvetnik Bernot o preiskavah sodnika Cassona
Po petnajstih letih od prvega procesa in po osemnajstih letih od atentata pri Petovljah zgleda, da se bo beneški preiskovalni sodnik dr. Felice Casson vendarle dokopal do resnice ali vsaj do odkritja povezav med tajno strukturo Gladio in prevratniškim delovanjem raznih fašističnih skupin.
Znani goriški odvetnik Livio Bernot, ki zastopa koristi dveh obtožencev, ki sta bila kasneje sicer povsem oproščena v zadevi atentata pri Petovljah in zdaj terjata denarno odškodnino za po krivici prestane zaporno kazen, je prepričan, da bo preiskovalni sodnik vendarle uspel raztrgati vse zavese, ki so jih okrog zadeve postavljali in ki še niso v celoti razgrnjene.
V ponedeljek je odvetnik Bernot prisostvoval zaslišanju upokojenega generala Mingarellija, ki je bil pred leti sicer že obsojen. V času atentata je bil poveljnik karabinjerjev v Vidmu. Bil naj bi v stiku z Aldom Specogno, vpletenim v zadevo "O". Vendar, kakor nam je odvetnik Bernot povedal, je preiskovalni sodnik Casson, čeprav se je nekaj vprašanj nanašalo tudi na zveze s Specogno, posebej vztrajal na dveh sklopih vprašanj: kdo je bil odgovoren za skladišče orožja in eksploziva, ki so ga našli pri Nabrežini spomladi leta 1972, in kdo je z njim lahko razpolagal. Odvetnik Bernot zaradi preiskovalne tajnosti sicer ni mogel
povedati, kaj je beneški sodnik izvedel, vendar je iz dolgega zasliševanja vendarle mogoče potegniti določene, v mnogočem vznemirjujoče zaključke, ki naj bi potrjevali sicer že večkrat nakazano možnost, da naj bi vojaški material poleg "strukturi" služil še komu drugemu.
Ob tem velja dodati, da je v zadevi prišlo do določenega mešanja pojmov, ki pa bistva ne spremeni. V sodnih aktih se stalno navaja kot kraj, kjer naj bi bilo orožje najdeno, "cava", to je kamnolom, medtem ko je bilo skladišče v dveh jamah. Sodnik Casson preiskuje predvsem vprašanje, kdo je razpolagal z materialom, in je menda v tem smislu že posredoval državnemu pravdništvu dokumentacijo za nadaljnje ukrepe.
Drugi sklop vprašanj je zadeval vlogo generala, tedaj polkovnika Mingarellija glede prikrivanja oziroma preusmeritve preiskave v zadevi atentata pri Petovljah. Prav glede tega aspekta so prišle na dan "pretresljive in senzacionalne" novosti. Eden od soudeležencev procesa zaradi atentata pri Petovljah (beneški 11 Gazzettino navaja naj bi to bil Di Biaggio) naj bi v posebni izjavi v celoti razkril ne samo to, kar je bilo že znano in ugotovljeno glede prikrivanja resnice, oziroma zavajanja preiskovalcev, ampak tudi precej drugih podrobnosti.	, y ^
Sindikati o Monteshellu
Nujno preprečiti odpuste delavcev bivše Aquile
Odločitev družbe Monteshell, da sproži postopek za odpust iz službe 152 delavcev bivše rafinerije Aguila, je včeraj izzvala vrsto reakcij. Kot predvidevajo dogovori o kolektivnih odpustih, so tržaška vodstva sindikatov CGIL, CISL in UIL včeraj zahtevala nujen sestanek z zvezo industrijcev, da bi preverili, ali obstaja kaka drugačna rešitev. Poleg tega pa so sindikati zahtevali tudi nujen sestanek s predsednikom Dežele Biasuttijem, da bi skupno dosegli, kot piše CGIL v svojem tiskovnem sporočilu, ustavitev postopka za odpuste, podaljšanje do-’ polnilne blagajne za delavce bivše Aguile oziroma verodostojen dogovor o alternativni zaposlitvi dela izmed njih.
Toda medtem je že sklical srečanje med prizadetimi stranmi deželni odbornik za industrijo Saro, in sicer za četrtek, 29. t. m. Na sestanku bi morali preučiti predvsem možnosti alternativnih zaposlitev. Poleg tega je tržaški župan Richetti tudi že napovedal, da bo tržaški občinski svet razpravljal o zadevi v ponedeljek, 26. t. m. Omeniti namreč velja, da je tržaška občina med podpisniki rimskega sporazuma o industrijskem preustroju žaveljskega obrata, in to skupno s Pokrajino Trst, Deželo FJK, ministrstvom za industrijo ter seveda z družbo Monteshell in sindikati.
Družba Monteshell se pri sprožitvi postopka za odpust iz službe sklicuje prav na nespoštovanje tega sporazuma, saj je v njem bilo med drugim predvideno, da bi družba Monteshell morala uresničiti v Žavljah podzemsko plinsko skladišče, za kar pa ji doslej pristojne oblasti, v prvi vrsti Dežela, niso še izdale dovoljenja. Kot znano, načrt za skladišče preučuje deželna komisija za nevarne industrijske dejavnosti.
Mnogi vidijo v grožnji z odpusti iz službe poskus pritiska družbe Monteshell, da bi dosegla dovoljenja za skladišče. Takšno možnost je včeraj ponovno obsodil sindikat CGIL, ki je v tem sklopu tudi poudaril, da ni razlogov, da ne bi že zdavnaj zagotovili alternativne zaposlitve delavcem bivše Aguile, ki predstavljajo strukturalno odvečno silo. (Gre za 50 mest.)
Vlom v trgovino bele tehnike
Neznanci so v noči med ponedeljkom in torkom vlomili v trgovino bele tehnike Marži v Ul. Baiamonti 83 ter jo okradli za približno 10 milijonov lir vrednosti. Iz trgovine so namreč odnesli 5 televizijskih kamer, 3 televizorje, 4 električne brivske aparate, 4 telefone brez žice, 5 gramofonov in druge predmete. S silo so odprli tudi elektronsko blagajno in iz nje pobrali približno 10 tisoč lir drobiža.
Vlom je prva opazila sama lastnica, 52-letna Liliana Solaro iz Ul. Svevo 22/1, ko je včeraj zjutraj odprla trgovino. Takoj je ugotovila, da je bila železna zavesa s silo dvignjena in da je v trgovini zmanjkala večja količina blaga. Takoj je poklicala policijo, kateri je med drugim povedala, da je trgovino zapustila večer poprej okrog 20.30. K sreči je trgovina zavarovana proti kraji.
Grožnje proti židovski skupnosti
Promet po ulicah sv. Frančiška, Pa-lestrina in Donizzetti je bil včeraj dopoldne ustavljen skoraj eno uro, in sicer od 10.30 do 11.30. Neznanec je namreč po telefonu javil, da stoji pred sinagogo avto-bomba. K sreči se je izkazalo, da je bila vest neresnična, tako da je promet lahko znova stekel. Karabinjerji in policisti pa so med temeljitim pregledom celotne okolice našli razne protižidovske časopisne izrezke in napise. Omenimo naj še, da je židovska skupnost v zadnjem času prejela več grozilnih telefonskih pozivov.
Kontrolna akcija policije v pokrajini
Tržaška policija je od sobote zvečer do nedelje zjutraj izvedla kontrolno akcijo na tržaškem teritoriju, v okviru katere je opravila vrsto pregledov avtomobilov in javnih lokalov. Pri tem je identificirala skupno 241 ljudi in pregledala 79 avtomobilov. Dve vozili je zaplenila zato, ker nista bili zavarovani, poleg tega pa je naložila 77 glob zaradi različnih prometnih prekrškov.
Policijski agenti so nadalje prijavili sodnim oblastem dve osebi zaradi posesti manjših količin mamil, eno pa prefektu zaradi podobnega prestopka. Poleg tega so prijavili še dve drugi osebi zaradi posesti orožja.
Decembra v Trstu drugo srečanje o filmski umetnosti Alpe-Jadran
Drugo mednarodno srečanje filmske in televizijske produkcije držav in dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jadran bo na sporedu v tržaškem gledališču Miela od 6. do 12. decembra. Pobudo, ki jo organizira krožek »La Cappella Underground« v sodelovanju z vsedržavnim združenjem filmskih kritikov (SNCCI) za Lombardijo in dežele Triveneta in pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem in prireditve, Dežele FJK in Pokrajine Trst, bodo podrobneje predstavili na današ-njitiskovni konferenci na sedežu agencije ANSA. Na njej - pričela se bo ob 11.30 - bodo sodelovali deželni odbornik za stike z EGS Gianfranco Carbone, predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli, pokrajinski odbornik za kulturo Raffaele Dello Russo in An-namaria Percavassi, umetniški vodja srečanj »Alpe Adria Cinema«.
Uradno se bo letošnja prireditev začela 6. decembra s predvajanjem filma »Marianne und Ich« češkoslovaškega
režiserja Jirija VVeissa. Film so prikazali na zadnjem beneškem filmskem festivalu, v naslovni vlogi pa igra Marianne Sagebrecht, ki se bo udeležila tržaške prireditve. Vsega bodo na letošnjem filmskem festivalu predvajali približno 30 filmov, ki so jih posneli v raznih deželah članicah delovne skupnosti Alpe-Jadran v zadnjih dveh letih. Posebej pa bodo prikazali filmsko (tudi animirane filme) in video produkcijo zadnjega desetletja švicarskega kantona Ticino.
S skupnim naslovom »Paprika« pa so označili kratek niz »madžarske filmske komedije«. Gre za šest filmov iz let okrog 1930, ko je Budimpešta slovela kot privlačna srednjeevropska metropola, v izbranih delih pa je zelo opazen vpliv takratne italijanske kinematografije.
Omeniti velja še mednarodni simpozij o odnosu filmske produkcije do jezika in narečij, s posebnim ozirom na srednjeevropsko območje.
V petek se začenja letošnji niz Openskih glasbenih večerov
Možnost za javno koncertiranje je gotovo ena izmed poglavitnih želja, ki jo imajo mladi glasbeniki ob koncu glasbenih študijev. Vemo pa, da je teh možnosti zaradi pomanjkanja primernih dvoran in večkrat tudi zaradi pomanjkanja primernih struktur, ki bi za to poskrbele vsekakor premalo. Po več letih izkušenj (letos stopamo v enajsto sezono) in na podlagi velikega povpraševanja mladih glasbenih izvajalcev smo organizatorji openskih glasbenih večerov ugotovili, da je najgloblji smisel prirejanja koncertov ravno v tem, da so dejanska priložnost za javno nastopanje pred sicer intimno publiko, ki je pa v teh letih spoznala in se naučila ceniti resno glasbo.
Letošnji ciklus Openskih glasbenih večerov se bo pričel v petek, 23. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s koncertom, ki bo resnično slovesni uvod v letošnjo sezono. Nastopil bo namreč Obalni komorni orkester, ki ga vodi violinski pedagog Borut Logar. Kot izredni gost bo z ansamblom sodeloval tudi domačin Peter Filipčič, violončelist in glasbeni pedagog, ki je Opencem, pa tudi širši tržaški publiki dobro znan zaradi aktivne koncertne dejavnosti, ki jo ima še zlasti kot član godalnega kvarteta Glasbene matice. Na večeru, ki se obeta kot izredno privlačen in za katerega že vlada nenavadno pričakovanje, bo orkester predstavil dela skladateljev Albinonija, Vivaldija, Ipavca, Bartoka in Kumarja.
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1990/91
Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave gledališke skupine VENETO teatro z delom LA SORPRESA DELL AMORE v režiji S. Seguija. V abonmaju: odrezek št. 2A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Pri gledališču Verdi so v teku priprave na Bellinijevo opero LA STRANIERA.
Simfonična sezona 1990/91
V	petek, 7. decembra, ob 20.30 (red A) enkratna izvedba koncerta s sopranistko SUMI JO in pianistom BO PRICEJEM. Na programu Mozartove, Schubertove, Debussijeve in Straussove skladbe.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave gledališke skupine Pro.Sa produzioni iz Rima s Tolstojevo KREUTZER JEV O SONATO. V dvojni vlogi režiserja in igralca nastopa Giancarlo Sbragia, ki ga spremljata Anna Piera Protopapa na klavir in Adalberto Murari na violino.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Ponovitve se bodo vrstile do nedelje, 25. t. m. s sledečim urnikom: četrtek, petek ob 20.30, v soboto bo dvojna predstava ob 16.30 in 20.30, v nedeljo pa ob 16.30.
GLEDALIŠČE v UL Ananian
ARMONIA - Gledališka skupina
V	petek, 23. t. m., ob 20.30 premierska predstava skupine »Ouelli de IL LUMI-CINO« s komedijo LE BARUFFE CHI-OZZOTTE Carla Goldonija. Režija Sido-nia Santin Socal.
KUD MAGNET IN
MG KRESNA NOČ
V	petek, 23. t. m., ob 21. uri v dvorani A. Sirk v Križu predstava TAN-ZSCHULE (Plesna šola) avtorja Sergija Verča. Krvava igra o maščevani ljubezni in o ponorelosti sveta, ki ne priznava dobrega.
Ponovitvi bosta: v soboto, 24. t. m. ob 21. uri ter v nedeljo, 25. t. m. ob 18. uri.
GLEDALIŠČE MIELA REINA
Nocoj ob 21. uri bo na sporedu mušic film STEP ACROSS THE BORDER.
Vstop prost.
razne prireditve
Dekliški zbor Slovenski šopek iz
Mačkolj vabi na CELOVEČERNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 25. t. m., v srenj-ski hiši v Mačkoljah.
Društvo slovenskih upokojencev Trst vabi na PRIREDITEV OB 100-LETNICI ROJSTVA PISATELJA PANCETA BEVKA danes, 21. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Spored: uvodna beseda prof. Boris Pangerc. Recitacije Stane Raztresen. Solo-petje operna pevca Zlata in Ljubiša Ognjanovič pri klavirju dr. Gojmir Demšar.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20, razstavljata GIANNI PASOTTI in FLA-VIO VAL. Razstava bo na ogled do 28. t. m.
V	galeriji Juliefs room v Ul. della Guardia 16 je na ogled razstava slikarke PATRIZIE DEVIDE.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo do konca decembra odprta razstavo MARCIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installation«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Torbandena v Ul. Torban-dena 1 je na ogled razstava slikarke ALIČE GOMBACCI.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo do 5. decembra odprta razstava kiparja UGA CARAJA. Umik: 11.00-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Ob ponedeljkih zaprto.
V	dvorani sindikata upokojencev pri
sv. Ivanu, Ul. S. Cilino 44 bo do 25. t. m. razstavljal DUILIO ŠVARA svoje kipe, slike in risbe.
koncerti
VERDI
Koncertna sezona 1990/91
Pri gledališču Verdi so v teku vpisovanja novih abonmajev za koncertno sezono 1990/91.
SKD TABOR Openski glasbeni večeri
Novi ciklus openskih koncertov se bo pričel v petek, 23. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopil bo Obalni komorni orkester pod vodstvom dirigenta Boruta Logarja. Na sporedu Albinom, Vivaldi, Ipavec, Bartok in Kumar.
Societd dei concerti - Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo
na sporedu koncert Nicolette Curiel in Bruna Canina.
Luteransko-evangeličanska cerkev V petek, 23. t. m., ob 18.30 bo v luteran-sko-evangeličanski cerkvi na Largu Pan-fili nastop dua klasičnih kitar »Fernando Sol«. Vstop prost.
Glasbena jesen - Vila Geiringer
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu koncert dua, ki ga sestavljata Massimo Blasizza (flavta) in Damiano Fabris (klavir).
šolske vesti
Na liceju F. Prešeren bodo umestitve razrednih svetov in govorilne ure jutri, 22. t. m., za klasične vzporednice in C razrede ob 17.30 (oziroma 18. uri). Za A in B razrede pa v petek, 23. t. m., ob 17.30 in ob 18.45.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
gostuje Teatr
KOMISSARŽEVSKAJA LENINGRAD
Grigorij Gorin: POZABITI HEROSTRATA,
tragikomedija v dveh dejanjih Kulturni dom, jutri, 22. novembra 1990, ob 20.30
M. Gindin - V. Sinakevič: ZVER,
tragikomedija v dveh dejanjih
Kulturni dom, v petek in soboto, 23. in 24. novembra, ob 20.30
Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
		
kino		izleti
ARISTON - 17.45, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford.
EKCELSIOR - 17.45, 22.15 Ghost - Fan-tasma, i. P. Swayze.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Pretty woman, r. Garry Marshall, i. Richard Gere, Juha Roberts.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Robocop II, i. P. Weller, N. Allen.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Weekend con il morto, r. T. Kotcheff.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Pummaro, r. Michele Placido.
Dekliški pevski zbor Glasbene matice organizira od 27. decembra 1990 do 2. januarja 1991 silvestrovanje v Pragi. Cena izleta je 365.000 lir. V ceni je vključeno potovanje, bivanje in silvestrovanje. Kdor je zainteresiran, naj se v teku tedna javi v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605.
Turistična agencija Marco Polo priredi od 30. decembra 1990 do 2. januarja 1991 silvestrovanje v Nici. Za informacije in vpisovanja telefonirati od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure na št. (003865) 62742 ali (040) 200150 od 19. do 21. ure do 30. t. m.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 21. novembra 1990
ALBERT
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 9.18 - Luna vzide ob
10.50	in zatone ob 19.30.
Jutri, ČETRTEK, 22. novembra 1990
CECILIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.27 najnižja .0 cm, ob 10.03 najvišja 37 cm, ob 17.26 najnižja -51 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1008,6 mb, rahlo raste, brezvetrje, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marta Martelossi, Ali' ce Corao, Monica Rossi, Aurora Seffino, Francesco Trevisan, Cecilia Colli.
UMRLI SO: 58-letni Antonio Premate, 55-letni Glino Radin, 75-letni Marcello Vaglieri, 77-letna Antonia Ghersi, 77-let-ni Oreste Pozzer, 83-letni Giuseppe Chermaz, 64-letna Nicolina Dessardo, 77-letna Luigia Kluepfel, 68-letni Sergio Bu-dicin, 85-letna Olga Salimbeni, 89-letna Emilia Pahor, 90-letni Bruno Fabbris, 86-letna Maria Micheli, 95-letna Anita Ve-ronese, 66-letna Ilde-Pia Vidmar.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. novembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severe 112, Ul. Baiamonti 50.
PROSEK (tel. 225141, 225340), MILJE,
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Giorni di tuono, i. Tom Cruise.
MIGNON - 17.00, 22.15 I divertimenti della vita privata, i. Giancarlo Gian-nini, Delphine Forest.
EDEN - 15.30, 22.00 Cicciolina e Moana le donne di mandingo.porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Dick Tracy, i.
Warren Beatty, Madonna, Al Pacino. LUMIERE - 16.00, 22.10 La grande ab-buffata, r. Marco Ferreri, i. Ugo Tog-nazzi.
ALCIONE - 17.00, 22.10 Un minuto a mezzanotte, fant.
RADIO - 15.30, 21.30 Godimenti carnali,
porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razna obvestila
SKD Primorec iz Trebč vabi vaščane, da se udeležijo akcije POMOČ SLOVENIJI. Prispevke lahko oddajo tajnici društva Tatjani Milkovič, blagajniku La-diju Correttiju, kot tudi na uredništvu Primorskega dnevnika ali jih nakažejo na tekoče račune pri naših bančnih zavodih.
40-letniki iz Proseka, Gabrovca in Kontovela bodo praznovali svoj jubilej. Zainteresirani naj se javijo do sobote, 24. novembra v drogeriji pri Marini Cibic tel. 225770 ali Štefiju Pertot tel. 225927.
Odbor sekcije VZPI-ANPI in Združenje aktivistov in deportirancev iz Križa vabita svoje člane in vse vaščane, da z denarnimi prispevki priskočijo na pomoč hudo prizadetim poplavljencem v Sloveniji. Istočasno apelirata na vse ostale vaške organizacije, da se pridružijo s svojimi prispevki v tej humanitarni akciji. Nabiralna akcija je v teku. Prispevke sprejemajo v uradih Sindikata upokojencev v Križu št. 134, tel. 220710 vsako sredo in soboto od 9. do 12. ure.
Sekcija VZPI-ANPI z Opčin, Banov in Ferlugov poziva vse člane in prijatelje naj se pridružijo solidarnostni akciji »POMOČ SLOVENIJI«. Svoje prispevke lahko izročijo SKD Tabor - Prosvetni dom v popoldanskih urah.
Frankotu in Romani Oblak se je pridružila mala
LUISA
Staršema čestitata ter se z njima veselita noni Pina in Egidija.
19. t. m. je na Oddelku za tuje jezike in književnosti pri tržaški filozofski fakulteti uspešno diplomirala
FRANKA POROPAT
Iskreno ji čestitajo mama, oče in sestra Irena.
čestitke
Darujte v sklad
Mitje Čuka
I mali oglasi________________________
PRODAM dvižni most za mehanično delavnico. Tel. 200115 od 19. do 20. ure.
PRODAM 5 hi žlahtnega belega vina lanske letine iz vinograda s kontroliranim poreklom v kontovelskem bregu po zmerni ceni. Tel. 225304.
PRODAM golf memphis, letnik 88. Poklicati po 19. uri na št. 226355.
V	BLIŽINI centra Ljubljane prodam dvosobno polopremljeno stanovanje, 58 kv. m, s kopalnico, kuhinjo in balkonom. Informacije na tel. (040) 412087 ob urah obedov.
KOMERCIALNA DRUŽBA nujno išče prodajalca z že opravljenim vojaškim rokom, z znanjem srbohrvaščine in v elektronskih komponentov. Pismene ponudbe poslati na PUBLIEST srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslom »KOMERCIALA«.
FANTA z višješolsko izobrazbo zaposli import-export v Trstu. Pisati na PUBLIEST srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »IMPORT-EXPORT«.
OSMICO je v Nabrežini odprl Ušaj.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu.
NA TRŽAŠKI CESTI v Doberdobu je Berto Tonkič odprl osmico. Nudi vino in prigrizek lastne proizvodnje.
KUPIM prikolico za avto. Tel. 200550.
V	OKOLICI Gabrovca se je izgubil rdeč-kastorjav pes pasme chow-chow. Oglaša se na ime Benk. Tel. na št. 225584, Prosek 555.
PRODAM električno kitaro znamke KRAMER v izvrstnem stanju. Cena
400.000	lir. Tel. 212293.
ZA TUJEGA POSLOVNEŽA iščemo dvosobno opremljeno stanovanje na Opčinah, v Barkovljah, v Sesljanu. Telefonirati na 7796688.
PRODAM renault 5 G TL 1100 letnik '83 v dobrem stanju za 3.000.000. lir. Tel. (0481) 81934.
uIjiiiu^
Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44.
PROSEK (tel. 225141, 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) ' samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
PROSEK (tel. 225141, 225340), MILJH. Mazzinijev drevored 1 - samo po telefo-nu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761 predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
Ob 13. obletnici smrti dragega Alojz* Žagarja daruje Danica Žagar 30.000 lir z* KD Slovan.
V	spomin na Marijo Petaros daruj el* Stano in Valerija Žerjal 20.000 lir z* Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Milko Juriševič vd. Križ" mančič darujejo sosedje 31.000 lir za Bazoviški dom in 31.000 lir za ŠZ Zarja.
Namesto cvetja na grob Otilije Černj*" va darujeta Anita in Bruna Metelk0 25.000 lir za proseško cerkev.
V	spomin na Zofijo Žagar daruje družina Pina Godnič 25.000 lir za Sklad Mih® Čuka in 25.000 lir za ASTAD na Opžl' nah.
Letniki Franka Miliča se klanjajo sp0' minu sina Uga in darujejo 50.000 lir za SKD Vigred Sempolaj.
V	spomin na Karla Rudeža daruje1® Laura in Alessia 100.000 lir za Sklad N*11' je Čuka.
N.N. daruje 25.000 lir za knjižnico PiD ko Tomažič in tovariši ter 25.000 lir z SKD Tabor.
Sekcija KPI od Korošcev daru)
200.000	lir za gradnjo novega Ljudsk®9 doma na Opčinah.	.g
V	spomin na Ivana Ferfoljo darujej
prijatelji brata Josipa 100.000 lir za vzo ževanje spomenika na Proseku.	,e
V	spomin na Celestino Španger darlIJa Mario Badalič za vzdrževanje spomenl padlim na Proseku.
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN . IN VODO V TRSTU (ACEGA)
OBVEŠČA
da organizira, za predvideno metanizacijo devinsko - nabrežinske občine v sodelovanju z družbo SNAM IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ ° normativih za namestitev notranjih naprav za uporabo plina meta' na.
Tečaj, ki bo brezplačen in je namenjen inštalaterjem plinskih Pa. prav bo od 3. do 7. decembra 1990 od 17.30 od 19.30 v sejnl dvorani pri športnem igrišču v Vižovljah.
Včeraj je praznoval 52. rojstni dan naš predragi TIBERIO PRŠUT iz Lako-tišča. Da bi se mu uresničile vse želje, mu želijo vsi, ki ga ljubijo, predvsem pa Angela, Laura in Mauro.
Danes praznuje naš ljubi očka DRAGO rojstni dan. Vse najboljše, posebno pa zdravja mu želijo vsi njegovi, mala Nataša pošilja dragemu nonotu košek poljubčkov.
Dne 19. novembra t.l. je na tržaški univerzi doktorirala iz tujih sodobnih jezikov in književnosti FRANKA POROPAT. Prisrčno ji čestitata in ji želita nadaljnjih uspehov Suzana in Aleksander.
Danes, 21. novembra, praznuje rojstni dan MARIUČA ROBBA. Mnogo sreče in zdravja v življenju ji kličejo Nerio, sestri Laura in Lucina, svaka Stelio in Mario, nečakinji Mara s Frankom in Elizabeta z Andrejem. Mali Marko pa pošilja zvrhan koš poljubčkov.
Ani, Gorazdu in Matiji Vidmar se je pridružila mala BARBARA. Srečno in dolgo življenjsko pot ji želijo nona, nono in družina Munih.
Vsi interesenti, ki še niso najavili udeležbe preko obrtniškega zdfV ženja, se lahko prijavijo do srede, 28. novembra 1990, v uradu »Utn cio Preventivi e Verifiche«, Ul. Genova, II. nadstropje, soba št. a-(telefon 7793423) vsak delavnik od 8. do 12. ure.
menjalnica				20. H-	1990^1 —
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	fixing MILAN	bA$sT 8,40
Ameriški dolar		. 1111,25	1090,—	Japonski jen 		8,640	
Nemška marka ....	752,70	745,—	Švicarski frank		890,87	
Francoski frank ...	.	223,18	220,-	Avstrijski šiling ....	106,989	
Holandski florint .	. 667,190	660,—	Norveška krona ....	192,35	196-^
Belgijski frank ....	36,444	35,—	Švedska krona 		200,57	
Funt šterling		. 2190,45	2150,—	Portugalski eskudo	8,538	n-''
Irski šterling		. 2015.—	1990.—	Španska peseta ....	11,854	
Danska krona		.	196,23	192,—	Avstralski dolar		854,050	100.^
Grška drahma		7,33	7,—	Jugoslov. dinar ....	1550,95	
Kanadski dolar ....	956,5	890,—	ECU				
BORB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.:
Ageecija D°£n 411®
Agencija hoj
Hiša United Artists slavno zapušča filmsko prizorišče
Filmska umetnost kot dobro zdravilo proti TV hipnozi
Ob prihodu Giancarla Parrettija na vrh družbe MGM-UA bosta iz znaka ameriške filmske producentske hiše, ki slovi po rjovečem levu, izginili zadnji dve črki in zamenjala ju bo nova kratica MGM-Pathe. S starim simbolom se bosta predstavili le še peti del niza o Rambu in nova pustolovščina Jamesa Bonda.
Slavna producentska hiša UA - United Artists se je v svoji 71-letni uspešni »življenjski« poti pravzaprav istovetila z zgodovino ameriškega filma in se uveljavila z uresničitvijo številnih drznih fimskih načrtov. Leta 1919 so jo kot zadrugo ustanovili Charlie Chaplin, Mary Pickford, Douglas Fairbanks in D.W. Griffith z namenom, da bi nudila ustanoviteljem in drugim filmskim umetnikom predvsem čim večjo samostojnost in prostost pri izbirah scenarijev. Odlično se je uveljavila v dobi nemega filma, tudi ob prihodu “Usterja Keatona. Prve težave pa so se na obzorju pojavile, ko je med ustano-vitelji prišlo do hujših osebnih problemov. Na začetku 50. let je stanje izo-strilo še sodnijsko pravdanje med t-haplinom in Pickfordovo za oziroma Proti prodaji filmske hiše. S prihodom n°vih lastnikov, Robertom Benjaminom in Arthurjem Krimom, se je leta 1951 začel drugi zmagoviti vzpon družbe United Artists, ki se je usmerita tudi na rojevajoče se televizijsko tr-Zlšče. S tem, da je še vedno ponujala yeliko prostosti filmskim umetnikom, le UA med drugim privabila pozornost woodyja Allena, v teh letih pa so iz-P°d njenega pokroviteljstva izšle ne-Jtatere znamenite filmske uspešnice.
ruga zlata doba se je zaključila ko-dec 7Q ie(. k0 je družbo UA odkupila ransamerica Corp: novi lastniki so Posvečali pozornost predvsem finan-ni uveljvitvi in zanemarjali svobodo-etjna izhodišča ustanoviteljev, tako a se je sodelovanju odrekalo vedno uspešnih filmskih osebnosti. Po Pojestranskem kriznem stanju je na-ala skupna družba Metro Goldwyn k ayer-United Artists, v kratkem pa Pednja ostala le v zgodovini.
Samo 7 odstotkov otrok v starosti od 4 do 9 let je bilo vsaj enkrat v kinu, 43 odstotkov pa jih nikoli ni stopilo v kinodvorano. Podatke ponuja raziskava o odnosu med otroki in filmom, ki jo je izvedla revija Prospetti-ve nel mondo, včeraj pa so jih tik pred objavo predstavili javnosti. In-tervjuvanih je bilo 350 osnovnošolcev iz Rima in okolice, končni rezultat raziskave pa dovolj zgovorno namiguje na krizo, ki jo zadnje čase doživlja italijanski filmski svet. Na vprašanje, kaj jim pomeni kino, je več kot polovica otrok odgovorila, da je to velik televizor, točneje »tisti veliki televizor, ki je v kraju, kamor gremo s starši poleti na letovanje«. Za dobro tretjino intervjuvancev je »filmska izkušnja« tesno povezana s počitniškimi oddobji, predvsem z božičnimi prazniki in darilom za rojstni dan. Iz raziskave dalje izhaja, da gre ena petina otrok v kino z očetom ali z mamo, prav tolikšen del pa jih gre z varuško. Kino je torej tudi med najmlajšim občinstvom izgubil tisti družabni smisel, ko je ogled filma pomenil srečanje z ljudmi in nekajurno razvedrilo v kinodvorani. Na mestu velikega belega ekrana je novo »ognjišče« sedaj televizija, ki predstavlja najučinkovitejše in najcenejše kratkočasje. Seveda so med najljubšimi junaki otroci omenili Ramba, Indiano Jonesa in Batmana, ob pustolovskem žanru pa mnogi ljubijo tudi risanke in komične filme.
Podatke izvedene raziskave je na tiskovni konferenci komentiral Gian Paolo Cresci, glavni urednik revije Prospettive nel mondo. Omenil je čedalje manj številno prisotnost kinodvoran, predvsem na podeželju in v manjših pokrajinah, v katerih še najpogosteje ponujajo v ogled filme, ki so vse prej kot primerni za občinstvo najmlajših. »Iz raziskave se oglaša alarmni zvonec,« je nadaljeval Cresci. »Ne more ga preslišati nihče, ki ljubi film, ustvarjalnost, domišljijo in umetnost. Otroke bi bilo treba odtrgati televizijski hipnozi in jim ob filmu ponuditi prostor za sanje in fantazijo.«
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Zenski breg CGIL postavlja zahteve
»Ne pustite nas na cedilu. Potrebujemo vas, da spremenimo to organizacijo.« Tako se je tajnik najmnožičnejše italijanske sindikalne organizacije CGIL Trentin obrnil na delegatke, ki so se konec prejšnjega tedna v Palermu udeležile druge vsedržavne konference namenjene »ženskemu delu sindikata«. Trentinu je namreč pripadla zaključna beseda na dvodnevnem srečanju, kar pa je izkoristil predvsem zato, da je javno pozval članice CGIL, naj iz »plodne izkušnje ločene politične prakse ne preidejo v avtorizirani geto«, kar bi za posledico lahko imelo dejstvo, da ne bi imele več nobenega vpliva na splošne odločitve sindikata.
Kot izhaja iz poročil posameznih delovnih skupin, pa si ženske niso prvenstveno zastavljale vprašanja o »merjenju moči« v sindikatu oziroma o teži žensk v njem (vsekakor je na število vpisanih in na skupno število zaposlenih žensk še vedno precej nesorazmerna, predvsem v »vrhovih«), temveč so predvsem izpostavile šest poglavitnih vprašanj.
Čas venomer preganja ženske, zato delegatke CGIL ne predlagajo samo, da bi skrčili delovne urnike posameznih delovnih kategorij, temveč da bi prišlo do drugačnega »upravljanja časa in celotnega življenjskega loka«.
V zvezi s sindikalnimi pogajanji ženske zagovarjajo decentralizacijo (pogajanja na krajevni ravni), glede nekaterih specifičnih vprašanja, npr. dogovarjanja o urniku »part time«, pa pravijo, da bi bilo korektneje, če bi jih prevzeli sindikati (doslej se je razgo-varjal posamič vsak interesent).
Delo, ki ga ženske porabijo za nego družinskih članov, je velike družbene vrednosti, so poudarile delegatke CGIL in zahtevale, naj država ovrednoti vlogo družine in ženske v njej, vendar ne kot gospodinjo. Šesti sklop vprašanj se je nanašal na razne oblike nadlegovanja ali izsiljevanja, ki so jim zaradi spolnih vzgibov izpostavljeni zaposleni (ženske in moški) na delovnem mestu. To vprašanje nameravajo članice CGIL uvrstiti v platformo sindikalnih zahtev pred pogajanji o novih delovnih pogodbah.
Tokratna vsedržavna konferenca se je odvijala v Palermu, zato je bila posebna pozornost posvečena kompleksni problematiki italijanskega Juga s posebnim poudarkom na povsem nezadovoljivem položaju žensk. Zaradi posebnosti celotnega položaja na Siciliji in v drugih južnih italijanskih deželah so se udeleženke srečanja odločile, da v okviru Vsedržavnega koordinacijskega odbora članic CGIL ustanovijo stalno delovno komisijo »za Jug«. V njej naj bi predvsem sodelovale delegatke iz vse države, ki se prvenstveno posvečajo vprašanjem ženskega zaposlovanja (s posebnim ozirom na delo »na črno«), zdravstva in javnih ustanov.
Glede notranjih odnosov v CGIL so bile delegatke odločnega mnenja, da bi bilo treba »uravnovesiti« prisotnost žensk v vseh vodstvenih strukturah sindikalne organizacije. Postavile so zahtevo po 25% zastopstvu, ki naj bi pripradlo ženskam, na vodilna mesta v okviru CGIL pa naj bi bile izbrane ženske, ki so se aktivno angažirale na področju ženske problematike.
irnc Aktualno: Uno mattina H on ^ack: Santa Barbara 11 nc 'kjtranji dnevnik
5 Film: Francis alLaccade-mia (kom., ZDA 1952, r. Arthur Lubin, i. Donald 0'Connor), vmes (11.55) 13 no kratke vesti m« Yariete: Fantastico bis Unn Dnevnik
15	On i5Varkov svet
u Izobr. oddaji: Odprta sola, 15.30 Novecento -
16	no » *iteratura po 1. 45
17	sn MUdinska oddaja: Big! L. Panes iz parlamenta
I8ns ?tratke vesti
Nanizanka: Cose dell al-
18	as kt0 mondo
19	4n ^anta Barbara
20	nn rGmanah in vreme
20 an $nevnik
7^ film: Una mamma
inoo rock (kom" ZDA
r' Michael Schultz,
22.20 $ Dyan Cann°n)
^Portna sreda: košarka cavolini-Messaggero, vmes (23.10) dnevnik, aato nogomet U 21 Ita-
0 3s . .anes v parlamentu J Mezzanotte e dintorni
7.40	Nanizanki: Lassie, 8.40 Adderly in risanke
9.30	Dok.: Crescere
10.00	Film: Settimo velo (dram., VB 1945, r. Compton Bennet)
11.50	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.10 Ouando si ama, 14.55 Destini
15.20	Film: L incorreggibile (kom., Fr. 1975, i. Jean-Paul Belmondo)
17.00	Kratke vesti
17.30	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Knjige: Casablanca
18.20	Šport in Rock caffe
18.45	Nanizanka: Un giusti-ziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Beetlejuice (fant., ZDA 1988, r. Tim Burton, i. Alec Baldwin)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Aktualno: Extra - Dogodki in osebe v Evropi
23.15	Nagrada Visconti
23.50	Dnevnik in horoskop
0.05 Film: Vita di famiglia
(dram., Fr. 1985, r. Jac-gues Doillon)
11.40 Abrucij in Evropa (po-	8.50
vzetki razprave)	9.00
12.00	Dok.: Meridiana - Tavo-
lozza italiana, Človek in	9.50
njegovo okolje	10.50
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarca: Informa-	11.45
giovani, 15.00 Multime-	15.10
dialna enciklopedija fi-	15.20
lozofskih znanosti	16.55
16.30	Hokej	17.00
17.00	Izza kulis: Pred premie-	17.05
ro opere Don Carlos ,
17.35 Nanizanka: Throb
18.00	Dokumentarni oddaji:
Geo, 18.35 Drobci bar-	18.35
vnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby	19.05
19.00	Dnevnik	19.30
19.30	Deželne vesti	19.55
19.45	Blobcartoon	20.05
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato
20.30	Film: Blow Out (krim.,
ZDA 1981, r. Bryan De	22.25
Palma, i. John Travolta,	22.45
Nancy Allen)	22.50
22.20 Večerni dnevnik	23.35
22.25 Dokumentarec: Dentro la Sistina
24.00	Nočni dnevnik
0.30 Izza kulis: Pred premiero Don Carlosa (pon.)	1.45
Video strani Spored^ za otroke in mlade: Živ žav Drama: Zver (B. Brecht) Nanizanka: Nekoč v Lizboni (pon.)
Video strani Video strani Sova (pon.)
Poslovne informacije Dnevnik
Mozaik. Dokumentarna oddaja: Atlantik, 18.00 Gala predstava na ledu - Veronika
Spored za otroke in mlade: Križem kražem Risanka in TV okno Dnevnik
Vremenska napoved Film: Potovanje na Kit-hiro (dram., Gr. 1984, r. Theo Angelopoulos, i. Manos Katrakis, Mary Chronopoulou)
Dnevnik
Vremenska napoved Videogodba Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in S kraja dogodka ter dokumentarni niz Zgodba o Hollywoodu (8. del) Video strani
12.30	Dok.: Čampo Base
13.00	Rubrike: Bordo Ring,
14.00	Settimana Gol,
15.45	Obiettivo Sci
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Angleški nogomet
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25 Otroška oddaja
20.00	Nan.: Sguadra segreta
20.30	Dok.: Človek in zemlja
22.00	TVD Novice
22.15	Nogomet: tekma med reprezentancama NDR in ZRN po združitvi (posn.), 23.25 za EP '92 Nizozemska-Grčija 0.15 Šport v ZDA: USA Šport
|	TV Slovenija 2
17.00	S šahovske olimpiade
18.00	Dokumentarec: Po brezkončnosti sveta
18.30	Mostovi
19.00	Studio Maribor: poslovna borza, nato TV ruleta
19.30	Dnevnik
20.00	Danes v skupščini
20.45	Operne zgodbe: Netopir
21.35	Svet poroča
22.40	Nogomet: četrtfinale jugoslovanskega pokala
C;
canales
i	RETE 4	ITALIA 1	ODEON	
La piccola	8.30 Nad.: Una vita da vivere,	7.00 Otroška oddaja: Ciao	13.00 Risanke	16.50
^ signora vuole il visone (kom., ZDA 1953,
r,QWllliam Seitner, i.
12.00 ®Une
nosti: Gente co-
Pranzo e servito,
l5.on u ppie
tr£maleAi5 30Ta ma'
16JS sir0™'i6M
>««r?Buoncompie“-
17V25i:RD?ppi0 slalom, O.K nBabll°nia, 18.00
19.00	p Prezzo e giusto!, I9.4s t 910co dei nove, 2q ^ to ra m°glie e mari-
z?'40 Nadaiialanotizia ,45 ASeVanka: DaHas
23isScene dna°: Fomm' 22A5 15 Vaript un uiatrimonio
0-S5 fa*zosehowaUriZi0 C°-
Nanla.lanotizia
2.15	r V Marcus Welby, °ra di Hitchcock
9.30	Andrea Celeste,
10.00	Amandoti, 10.30 Aspettando il domani,
11.00	Gosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine,
16.10	Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Top Secret -Un po' di sesso un po' di scandalo
20.35	Film: Il sole a mezzanotte (dram., ZDA 1985, r. Taylor Hackford, i. Mik-hail Barišnikof, Gregory Hines)
22.15	Ekološka oddaja: Gala
23.45	Tednik: Cadillac
23.15	Rubrika: Veliki golf
1.20	Film: La dalia azzurra
(krim., ZDA 1946, r. George Marshall, i. Alan Ladd, Veronica Lake)
ciao in risanke
S.30	Nanizanke: Skippy il canguro, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan - Le perle dei Tanga, 10.50 Riptide - Losche manov-re, 12.00 Charlies Angels - Sguilli d angelo, 13.00 La famiglia Bradford -Sempre piu alto, 14.00 Happy Days, 14.30 Su-percar - Blu esplosivo,
15.30	Compagni di scuo-la
16.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
18.45	Nanizanke: Il mio amico Ultraman - Video Con-nection, 19.30 Časa Kea-ton - Cominciare da capo, 20.00 Cri Cri
20.30	Film: Vacanze in America (kom., It. 1984, r. Carlo Vanzina, i. Jerry Cala, Christian De Sica)
22.30	Nanizanka: I Robinson
23.00	Reportaža: Jonathan
23.50	Nanizanke: Vietnam ad-
dio - Sospeso alla base, 0.50 Mike Hammer -Caccia alLuomo, 1.50 Benson - Lesame
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nad.: Signore padrone
16.00	Aktualno: Contintasca
16.30	Film: Marinai, donne e guai (kom., It. 1958, r. G. Simonelli, i. U. Tognazzi)
18.00	Nan.: Sherlock Holmes,18.30 Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Guattro donne in carriera
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Rubrika o zdravju
22.30	Film: Crawlspace (srh., ZDA 1986, r. Davis Schmdller, i. Klaus Kin-sky, Talia Balsam)
24.00	Nan.: Gli inafferrabili
Gene Kelly, i. Richard Vidmark, Doris Day) Aktualno: Ženska TV
17.50	Nan.: Autostop per il cie-lo, 18.55 Doris D^y Show
19.30	Variete: Cera guesto, c -era guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Luomo che amava le donne (dram., Fr. 1977, r. Francois Truffaut, i. Charles Denner)
22.40	Top šport: boks - SP za amaterje
0.30 Večerne vesti
0.50 Nan.: Chicago Story .
TELEFRIUU
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	L'enigma, 10.00 Ado-rabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Il tunnel delLamo-re (kom., ZDA 1958, r.
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka
20.30	Film: La banda di Eddie (kom., ZDA 1984)
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Rubrika o obrtništvu 0.30 Nočne vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Soft mušic; 9.15 Variete: Ulica Castaldi (pon.); 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja;
11.30	Veliki uspehi Beatlesov; 12.00 Glej, kaj ješ; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Srečanje oktetov Primorske; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz;
18.30	Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo - Gozd; 20.28 Z našimi interpreti;
21.05	Knjižni trg; 21.30 Iz opere Ekvinokcij; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu;
19.30	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...;
16.00	Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
Komemoracija žrtev Borsattijeve in Ruggierove tolpe
V Palmanovi deželno zborovanje antifašistov in partizanskih borcev
Mladi s svojimi očmi gledajo na pesnika
Gregorčičeva prireditev gojencev Dijaškega doma
User rodi se m dan.
f /
m
> ^ "
i
Gonars je in bo ostal zapisan v zavesti in zgodovini slovenskega naroda kot kraj trpljenja in preganjanja. V taborišče - jetnišnico so italijanske okupacijske oblasti pošiljale zlasti prebivalce Ljubljane in krajev takratne "ljubljanske province". V kraju so pred leti postavili velik spomenik vsem padlim za svobodo.
Nedaleč od Gonarsa pa je Palmanova, kraj trpljenja za stotine furlanskih antifašistov, pripadnikov odporniškega gibanja in tudi nedolžnega prebivalstva. Dobro leto po propadu Italije in po uvedbi posebne upravne enote Adriatisches Kuenstenlanda, je začela v tem kraju delovati zločinska tolpa za boj proti odporniškemu gibanju. Zločinci, kot take jih je obsodilo prizivno sodišče v Vidmu, oktobra 1946, kakor izhaja iz knjige Dina Virgilia "La fossa di Palmanova", posebno sodišče CNL pa je že v prvih dneh maja 1945 sodilo enemu glavnih zločincev Odoricu Borsattiju, so v nekaj mesecih v zaporih vojašnice Piave v Palmanovi mučili nad petsto oseb. Na seznamu, ki so ga našli v vojašnici ob osvoboditvi je razvidno, da je šlo skozi zapore 543 oseb. V glavnem je šlo za teren-ce, sodelavce in somišljenike odporniškega gibanja, pripadnike tako imenovanih enot GAP iz številnih krajev na Tržiškem, v okolici Gradišča in Palmanove, v krajih spodnje Furlanije. Okrog 200 oseb iz omenjenega seznama se ni nikoli vrnilo domov. Mnoge so pripadniki Borsattijeve in Ruggierove tolpe po grozovitem mučenju zverinsko pobili, kakor izhaja iz aktov zgoraj omenjenega procesa. Za neka-
tere zločine je bila ugotovljena tudi osebna odgovornost posameznih članov skupine. Tako je bila ugotovljena odgovornost za umor Silvia Marcuzzi-ja - Montesa, odgovornega za preskrbo in pošiljanje živil in drugega materiala partizanskim enotam v Sloveniji.
Veliko jetnikov so člani zločinske tolpe pobili na zelo podel način: s kamionom so jih odpeljali iz zapora na polje ter jim ukazali naj bežijo. Po nekaj korakih so jih pokončali s strelom v hrbet.
Nekaj članov skupine so še pred koncem vojne zaprli Nemci (tako izhaja iz omenjene knjižice), sodišče v Vidmu pa je tri, Ernesta Ruggiera, Gi-acoma Rotignija in Remigia Rebeza (slednji je bil podčasnik X. Mas) obsodilo na smrt, druge pa na zaporno kazen. Prve dni maja 1945 pa je posebno
Člani republikanske stranke so imeli te dni 19. pokrajinski kongres. Zasedanje se je odvijalo pod predsedstvom poslanca Di Re. Poleg organizacijskih in drugih vprašanj internega značaja, zlasti kar zadeva oživljanje dejavnosti sekcij stranke, so na kongresu namenili veliko pozornosti specifičnim vprašanjem gospodarskega razvoja, kulture, varstva okolja in še posebej vprašanjem reorganizacije krajevnih ustanov, pri čemer republikanci smat-
sodišče pri videmskem CNL obsodilo na smrt poročnika SS Odorica Borsat-tija, rojenega leta 1921 v Pulju.
To so v skopih besedah grozljivi dogodki, ki so se dogajali v Palmanovi. Deželni odbor VZPI-ANPI je v sodelovanju z občinsko upravo v Palmanovi ob 45-letnici osvoboditve, ki je žal obenem tudi 45-letnica teh tragičnih dogodkov, saj se je večina zločinov dogodila prav v prvih mesecih leta 1945, sklenil počastiti spomin tolikih žrtev. Slovesnost bo v soboto, 24. t. m., dopoldne v Palmanovi. Začela se bo ob 9.45 na glavnem trgu, nadaljevala s polaganjem vencev v vojašnici Piave, ob 11. uri pa bo zborovanje v kinodvorani Italia, kjer bodo govorili deželni predsednik VZPI-ANPI Vincenti, župan iz Palmanove Battilana in Silvano Bacicchi, predsednik VZPI-ANPI za Goriško.
rajo statut občin in drugih ustanov kot temeljni kamen reforme.
Na kongresu, ki so se ga udeležili tudi vidni predstavniki stranke -v deželnem merilu, so izvolili tudi dvajsetčlansko pokrajinsko vodstvo stranke.
Nova usmeritev stranke, ki je prišla precej odločno na dan prav med kongresom, je za samostojnejšo in odločnejšo vlogo republikancev v odnosih do drugih strank.
»Srce mi je biserna školjka, udarcev prepolna in ran, a v njem pa iz rane slednje, nov biser rodi se na dan.«
Tako je zapisal pesnik Simon Gregorčič v eni izmed svojih številnih pesmi, ki nam jih je zapustil kot bogato kulturno dediščino.
Gojenci Dijaškega doma, ki se po pesniku imenuje, so skupaj z vzgojitelji pripravili literarni večer posvečen "Goriškemu slavčku". Prireditev je v domu pravzaprav že tradicionalna. V kratkem kulturnem programu, v kate-
rem so sodelovali prav vsi gojenci, so mladi ob predvajanju diapozitivov na svoj način potrdili veličino lika Gregorčiča, ki nam na svojevrsten način opisuje najpomembnejše trenutke iz svojega kratkega življenja, polnega hrepenenja.
Ravnatelj Dijaškega doma Edmund Košuta je ob koncu programa ovrednotil nekatere pesnikove misli, ki so aktualne tudi za današnji čas.
Sten Vilar
Na sliki: Gregorčičeva prireditev v Dijaškem domu.
Pokrajinski kongres PRI
Predsednik Milan Kučan danes v Kulturnem domu
Jutri protestna manifestacija delavcev OMG - Carraro
Odločno proti odpustom
Predsednik predsedstva Republike Slovenije bo danes popoldne na obisku pri Slovencih v Italiji. Ob 18.30 bo v Kulturnem domu na javnem srečanju govoril o trenutnem političnem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji ter o postopku za sprejemanje nove slovenske ustave. Predsednik Kučan bo pred srečanjem v Kulturnem domu obiskal tudi goriškega župana Scarana in njegove sodelavce. Obisk na županstvu je napovedan ob 16.30.
V petek se bo predsednik predsedstva ponovno mudil na Goriškem, oziroma v Posočju. V Bovcu se bo predvidoma udeležil pogovora o najbolj aktualnih temah v okviru Gorjupovih dni. V tem kraju bodo namreč zborovali člani Društva novinarjev iz Slovenije, ki bodo v soboto imeli tudi svoj občni zbor.
Obisk Milana Kučana v zamejstvu oziroma na Goriškem je razumeti kot pobudo vseh komponent slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Današnji Kučanov obisk in pogovor v Gorici je prvi po aprilskih volitvah, na katerih je predstavnik takratne
ZKS - stranke demokratične prenove, prepričljivo zmagal.
Današnje srečanje je javno in torej odprto vsakomur.
■ V rajonskem svetu za Svetogor-sko četrt in Placuto predsinoči niso izvolili novega predsednika, ki naj bi nadomestil Giovannija Podbersiga (KD) po njegovem odstopu iz zdravstvenih razlogov. Po dveh glasovanjih ni nihče prejel potrebne absolutne večine. Rajonski svet se bo ponovno sestal nocoj ob 20.30, ko bo na balotaži zadostovala relativna večina glasov. Izbirali bodo med kandidatom KD Renatom Boeganom in Alešem Gejem (PSI), ki so ga na predsinočnji seji podprli svetovalci laičnih in levičarskih strank. Boegan in Gej sta predsinoči prejela enako število glasov.
razstave
V Kulturnem domu v Gorici je do 30.
t. m. odprta obsežna razstava grafičnih del ' Srednjeevropska grafika ". Ogled ob delavnikih med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro.
Pokrajinska tajništva sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL odločno zavračajo načrt o odpustih v tovarni Carraro (OMG) in kot povsem nesprejemljivo motivacijo, da gre pač za ukrep varčevanja. Z odslovitvijo dvajsetih delavcev bi podjetje v enem letu privarčevalo okrog osemsto milijonov lir. Če bi obveljala ta logika, potem bi z odpusti privarčevali na desetine in stotine milijard, ugotavljajo sindikati v posebnem poročilu za tisk in v katerem najavljajo, da bo jutri dopoldne v Gorici javna manifestacija zaposlenih v tovarni Carraro/OMG.
Vest o odpustih je pred kratkim sporočil na sestanku na sedežu industrij cev ravnatelj goriške tovarne. Torej ne gre za ugibanja ali tako ali drugačno tolmačenje, navajajo sindikati, ki so že zahtevali takojšnje srečanje z županom Scaranom, predsednikom pokrajine Criscijem, predstavniki Združenja industrijcev ter deželnim odbornikom Sarom in predsednikom Trgovinske zbornice.
V poročilu za tisk pokrajinska vodstva sindikalnih zvez opozarjajo na dogodke pred petimi leti, ko so števil-
ni politični predstavniki podjetnika Carrara predstavljali kot podjetnika s posebnim profilom, ki bo goriško tovarno, ki je bila do tedaj v državni lasti, spravil na zeleno vejo. Kljub izdatni pomoči in različnim ugodnostim (deželni prispevek, poseg Goriškega sklada itd) in kljub jasnim obvezam glede ohranitve zaposlitvene ravni, je položaj danes zelo težak.
Sindikati nakazujejo tudi možnost splošne stavke, v kolikor napovedani ukrepi ne bi bili preklicani.
Ko mladoletnik ukrade furgon...
Mladoletnik je predsinoči povzročil precej preplaha in škode: 15-letni R. M. iz Gorice, Ul. Monferrato, je okrog 20.30 v Ul. Carnia ukradel furgon 35-letnega Micheleja Martinija iz Ul. del Prato 37. Povsem po naključju je takrat privozil mimo lastnik in se z alfo 33 pognal za furgonom, ki ga je tatič z dokaj nespretno in vijugasto vožnjo
usmeril najprej po Ul. Fatebenefratelli in nato po Ul. del Carso. Preden je prevozil do konca to ulico je najprej trčil v fiat uno Luane Gaiotto in nato v camper Umberta Sanfilippa, naposled pa se je furgon prevrnil. Martini je potegnil poredneža iz vozila, žena pa je poklicala policijo. Mladoletnika s° najprej pospremili v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi lažje rane na ustnici, nato pa so ga pospremili domov. Prijavili ga bodo zaradi kraje in povzročitve škode, ki je precejšnja na furgonu in camperju, nekoliko manjša pa na unu.
razna obvestila _
Radio Trsta A bo danes v oddaji Ha goriškem valu prenašal kulturni in športni pregled, pogovor s Sonjo Bensa, pP' spevke o razstavah Franca Duga na gradu in srednjevrospki grafiki v Kulturnem domu, o večeru o Kosovu, otroški glasbeni urici v Feiglovi knjižnici ter občnem zboru tabornikov RMV.
kino
V Novi Gorici so ustanovili posebno komisijo
Prisluškovanje telefonskim pogovorom
Nagla demokratizacija odnosov in življenja v Sloveniji, pri-kateri sodelujejo politične stranke prejšnje in sedanje oblasti, je spodbudila tudi vprašanja in dileme, o katerih so v preteklosti mnogi razmišljali, toda se o njih niso upali javno govoriti. V okviru obravnavanja tako imenovanih tabu tem so v Novi Gorici na predlog predstavnika Slovenskih krščanskih demokratov Petra Stresa, ki je tudi predsednik družbenopolitičnega zbora Občinske skupščine, ustanovili posebno komisijo, ki naj bi ugotovila, če se na območju Nove Gorice izvaja prisluškovanje telefonskih pogovorov. Predlagatelja zlasti skrbi možnost zlorab pri morebitnem prisluškovanju.
O pobudi je Stres dejal, "da jo je sprožil predvsem zaradi tega, ker je ob zadnjih volitvah med ljudmi prevladovalo mnenje, da je na Goriškem prisluškovanje telefonskih pogovorov pogosta stvar. Tako spoznanje je vplivalo na slabo počutje in povzročalo občutek velike kontroliranosti. Konkretno se je govorilo, da je na pošti v Novi Gorici poseben prostor, namenjen za prisluškovanje, ki so ga delavci določeni za take namene, med volitvami, zlasti v nočnenl času, intenzivno uporabljali. Želimo, da končno preidemo na zahodnoevropske standarde glede pravic in zasebnosti občanov, ter zato zahtevamo jasna pojasnila tudi o morebitnem prisluškovanju telefonskih razgovorov".
Imenovanje komisije je povzročilo različne odmeve in komentarje, tako v Novi Gorici kot tudi na ravni Sloveni-
je. Predsednik novogoriške občine Sergij Pelhan meni, "da pobuda sodi v sklop tistih pobud in predlogov, ki bi jih lahko označil kot neko strankarsko tekmovanje. Verjetno je vsaka pošta imela v preteklosti, in ima najbrž tudi sedaj, posebne prostore, ki omogočajo prisluškovanjePelhan je sicer predlagal, da bi komisija ugotovila, kako je bilo z morebitnim prisluškovanjem v obdobju do zadnjih volitev, in kako je sedaj, ko naj bi nova oblast v Sloveniji zagotavljala večjo zaščito človekovih pravic in zasebnosti.
Navajamo nekatere nadaljnje ocene, stališča ali mnenja o tako imenovanem prisluškovanju telefonskih razgovorov. Načelnik Uparve za notranje zadeve v Novi Gorici Stane Bačar, je zanikal, da bi se njihove službe (to so oddelek za zatiranje kriminalitete, inšpektorat milice in skupne službe) ukvarjale s prisluškovanjem. "Mi s tem nimamo nič. Kaj je bilo prej pa ne vem, ker tega tudi nisem nikogar spraševal", je bil jasen in odločen Bačar. Strokovnjak za telekomunikacije Andrej Campolunghi, ki je tudi član občinske vlade, je članom komisije za ugotavljanje resnice o prisluškovanju poslal pismo, v katerem izjavlja, "da prisluškovanje telefonskih razgovorov izvaja Uprava državne varnosti", to je politična policija. Avguštin Skrt, vodja delovne enote za PTT promet v Novi Gorici, je piscu tega prispevka izjavil, 'da je v poštni zgradbi dejansko prostor, ki ga uporabljajo za namene, ki so zunaj pristojnosti podjetja za PTT
promet. Vanj naši delavci nimajo dostopa in tudi nimamo ključev za vstop v omenjeni prostor".
Na ravni republike je ustanovitev komisije v Novi Gorici komentiral Božo Truden, predstavnik za stike z javnostjo Republiškega sekretariata za notranje zadeve Slovenije. Potrdil je obstoj telefonskega prisluškovanja, toda. zanj se odločajo šele tedaj, ko z drugimi metodami ni mogoče dobiti vpogleda v kriminalno dejavnost oseb ali skupin. Ker kontrola telefonskega prometa močno posega v človekove pravice, so na ravni Slovenije sprejeli razne predpise, ki onemogočajo zlorabe. Sprejeli bomo še druge predpise, "varovalke" za preprečitev morebitnih zlorab, takšne, ki jih imajo v drugih demokratičnih državah zahodnega sveta, je poudaril Božo Truden. Podobna zagotovila je dal tudi Peter Bekeš, predsednik Komisije slovenskega parlamenta za nadzorstvo nad delovanjem Službe državne varnosti.
Še bolj jasna in pomembnejša so morda zagotovila, ki jih je na temo telefonskega prisluškovanja, dal dr. Miha Brejc, novi načelnik Službe državne ' varnosti v Sloveniji. (Ob tem navajamo, da je sin Toma Brejca, ki je bil eden izmed voditeljev narodnoosvobodilnega boja na Primorskem). Poudaril je naslednje: "Marsikoga muči občutek, da mu prisluškujemo, ko se pogovarja po telefonu. Naj jasno povem, da-zakon nadzor telefona dovoljuje, toda samo v zelo resnih primerih. To pa so: nasilno rušenje ustavne ureditve, terorizem, trgovina z orož-
jem, itd. Ampak dovoljenje za prisluškovanje zagotovijo šele štirje podpisi, med drugim moj in soglasje notranjega ministra. Res mora torej obstajati trden razlog, da se takega početja sploh lotimo. In če nam kdo ne verjame, je kontrola precej enostavna. Ustanovljena je namreč posebna komisija za nadzor nad kontrolo telefonskih pogovorov, ki jo vodi član parlamenta. Tako si predstavljam javni nadzor nad našim delom, ki je nujen".
V Novi Gorici, kjer so občutljivo vprašanje o možnih prisluškovanih telefonskih razgovorov aktualizirali, hočejo vsa pojasnila, zagovila in vso resnico. Zato je predsednik komisije v okviru Družbenopolitičnega zbora Matjaž Grobler, pisal Igorju Bavčarju, republiškemu sekretarju (ministru) za notranje zadeve Slovenije. Prosi ga za javen odgovor na vprašanja o tem, kako je v preteklosti bilo s telefonskimi prisluškovanji v Sloveniji, v kakšnem obsegu so se izvajala, proti komu so se uporabljala, kdo jih izvaja sedaj in kakšen je namen prisluškovanja telefonskih pogovorov. Igor Bavčar, ki pogosto poudarja, da mora imeti javnost pravico od nadzorstva tudi nad delovanjem notranjega ministrstva, bo na vprašanja iz Nove Gorice, tako menimo, zagotovo kmalu odgovoril. O telefonskem prisluškovanju pa bodo nato razpravljali na zasedanju Družbenopolitičnega zbora in morda tudi na seji Občinske skupščine v Novi Gorici.
Marjan Drobež
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Due nel mirino«.
VERDI 20.30 »Ouella sera de febraio-ovvero Giovanin se sposa«. Gledali’1* predstava. Jutri 17.30-22.00 »Presun innocente«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Voglia di g°d®' re«. Prepovedan mladini pod 18. le*0
Tržič
EXCELSIOR 14.30-22.00 »Asterix e 13
grande guerra«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Thea Bassi - Raštel 52 - tel. 533349-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701-
pogrebi
Danes v Gorici ob 9.30 Maria na rin, vd. Demari iz splošne bolnišnic ^ glavno pokopališče, ob 11. uri Mari ;ce nedetti, vd. Ciani iz splošne '30 ljuarija na glavno pokopališče, ob 12.30 Umek, vd. Fedrizzi iz splošne boln^pc na glavno pokopališče, ob 13.15 Tomažič iz splošne bolnišnice v RUP
_1_ Za vedno nas je zapus
T dragi
Franc Tomažič
v starosti 74 let ^ 45
Pogreb bo danes, 21. 1-J11;' fčnic® J/ iz mrliške veže splošne Gorici v cerkev v Rupi z vers . redom ob 14. uri.	„cp®. M
Toplo se zahvaljujemo	po*
bodo našega dragega pokoj spremili na zadnji poti.	sjoO'
Žalostno vest sporočajo zen 'oroO' va, neveste in vnuki ter drug niki.
Rupa, 21. novembra 1930 Pogrebno podjetje Presche
Gostovanje gledališča Komissarževskaja
Leningrajski gostje v Kulturnem domu
Po predstavitvi gledališkega projekta Tanzschule
Potrjevanje življenjskega elana gledališke skupine Kresna noč
Kako poimenovati gledališki projekt "Tanzschule", ki ga (je) te dni v Križu udejanja Mladinsko gledališče (KUD Magnet) "Kresna noč"? Potrjevanje življenja samega in življenjskega elana te gledališke skupine, kot piše avtor in režiser projekta Sergej Verč, ali poskus prenosa postmodernega oziroma postmodernističnega teatrskega izraza v naš prostor? Zdi se, da bo prej veljalo prvo, saj za drugo manjka v predstavi precej radikalnih konstitutivnih elementov, da bi lahko imeli "Tanzschule" za poskus postmodernističnega umetniškega sporočila. In to je pravzaprav velika škoda, saj se zdi, da ostaja inscenacija nekakšen torzo, prej obrnjena v tradicijo kot pa v sodoben umetniš-ko-gledališki čredo. Veliko odgovornost za to imajo seveda citati, pobrani iz nam dobro znanega Martina Kojca. Ti naj bi veljali za vsakršno dobo in čas, saj bruhajo nekatere življenjske modrosti in zacementirana prepričanja, a na nas so učinkovali prej kot didaktične sentence in ne kot ostro zapisane in izrečene besede, ki naj bi s svojo močjo silile v razmišljanje, zlepile gledalca na stol, kjer naj bi se zagledal vase, v svojo vest. Kljub temu pa velja vsekakor podčrtati, da predstava po svoji ambiciji daleč presega inscenacijske poskuse raznih amaterskih dramskih skupin, saj je izpeljana kleno in logično, kar se da precizno, v izrazih posameznih nastopajočih, povedno in konec koncev, tudi sugestivna je.
Sergej Verč je za svojo uprizoritev izbral dve temeljni izhodišči, dva osnovna tlorisa: na eni strani je tu glasbena struktura, ki jo predstavljajo odlomki iz Verdijevega "Plesa v maskah" (prekinjeni, mešani, kontrapunktirani z ritmi sodobnih družabnih plesov), na drugi pa se vije romantična ljubezenska zgodba med plesnim učiteljem in mlado učenko, ki zahaja v plesno šolo. Tu pride seveda do nevoščljivosti s strani drugih, ki se nad ljubeznijo kruto maščujejo z izgonom Amelije in umorom plesnega učitelja. Vmes, stična točka vsega, sinteza družbenega in duhovnega je nekakšen duh, ki dejanje lahko samo komentira, ga oblikuje s svojim razumevanjem življenja, a nanj ne more vplivati, je brez moči. Iz tega se seveda izlušči temeljna poanta, ki pravi, da je človek pravzaprav nenehno sam, kljub temu da je družbeno in družabno bitje.
Verčeva zamisel in režija sta podčrtali to nenehno življenjsko tragiko samote s stopnjevanjem prizorov, v kate-
rih nastopa množica kot konstitutiven element določenih življenjskih meridianov ali tradicionalnih mišljenjskih shem v nasprotju z osamljenostjo individualnih usod in njihovih odločitev, ki seveda niso sprejemljive in mora zato osebek kot tak propasti. Ves ta tragikam je zlit v lep in sugestiven življenski ples, ni pa radikaliziran do točke tiste surovosti, ki bi lahko še bolj emocionalno vplivala na občutke avditorija. Razbiranje povednih kodov pa je v predstavi vseskozi jasno in nazorno in za to je treba dati priznanje režiserju in nastopajočim, ki so brez spodrsljajev in na sprejemljivem nivoju ponazarjali hotenja, ki so jih vodila pri oblikovanju predstave. Nastopali pa so Marko Civardi, Aljoša Gregori, Kristina Guštin, Mitja Kalc, Ivan Komar, Rosi Košuta, Eva Mauri, Mirjam Maver, Kristina Pahor, Iztok Pečar, Tanja Pečar in Sanja Sedmak. Kot rečeno režiser in avtor predstave je Sergej Verč, za koreografijo je skrbel Ivan Komar, za ton pa Claudio Strain. (Gipsy) Na sliki (foto Križmančič) prizor iz Tanzschule
Jutri zvečer bo na odrskih deskah Kulturnega doma na sporedu prva predstava v zasedbi leningrajskega gledališča Komissarževskaja. Sovjetski igralci “odo tržaški publiki predstavili dve tragikomediji: "Pozabiti Herostrata" Grigori-ja Gorina in "Zver" avtorjev M. Gindina in V. Sinakeviča. Prvo predstavo bo er>ingrajsko gledališče ponovilo še pojutrišnjem, druga pa bo na sporedu v soboto zvečer v Trstu, v ponedeljek pa v Kulturnem domu v Gorici. Igralci iz ,°vjetske zveze bodo sicer govorili v ruščini, vendar občinstvu, ni treba skrbeti, j he bo razumelo vsebine iger. Slovensko stalno gledališče je namreč pripravi-ij1 hatančne povzetke dogajanja v posameznih dejanjih tako v slovenščini kot ltaUjanščini.
j. Gledališče Komissarževskaja je v Leningradu zelo priljubljeno in obiskano. °Volj je povedati, da predvaja letno okrog 600 predstav. Obiskovalec v Lenin-skorajda ne more mimo Gledališča Komissarževskaja, saj stoji prav v srcu ‘‘fista, v bližini na najznamenitejših turističnih postojankah.
j Teater je nastal v tragičnem obdobju nacističnega obleganja mesta leta “42. Ljudje niso imeli ne vode na luči in so umirali od lakote in mraza. Prav v nemogočih pogojih se je rodilo leningrajsko gledališče. Ime je prevzelo po avni ruski igralki iz začetka 19. stoletja, ki se je med prvimi začela zanimati za ^nrska dela najpomembnejših evropskih klasikov. Gledališče Komissarževskaja j24 iet vo(ii priznani sovjetski režiser Ruben Agamirzjan. S svojimi predstava-se je to gledališče z velikim uspehom predstavilo v Vzhodni in Zahodni etnčiji, Romuniji, Mongoliji, na Poljskem in v številnih mestih Sovjetske zveze. Na sliki prizor iz tragikomedije Pozabiti Herostrata
Po presledku, ki je trajal celi dve šolski leti, bo letos spet steklo tekmovanje za Cankarjevo nagrado, ki ga organizirata Zavod za šolstvo in Slavistično društvo Slovenije. To je republiško tekmovanje v znanju materinščine, ki so se ga vsa leta udeleževali tudi dijaki iz zamejstva.
Obnovljeno tekmovanje prinaša več novosti. V preteklosti se je odvijalo spomladi, proti koncu šolskega leta, letos pa je bilo pomaknjeno na konec jeseni. Finalno tekmovanje bo v petek, 7. decembra, na Pedagoški akademiji v Ljubljani, še prej pa se
Biermam med včeraj in danes
jP “Vzhodnonemški« šansonjer (ki se ^cer rodil v Zahodni Nemčiji, kjer Sv Poživel tudi zadnjih dvajset let prjJe9a življenja) Wolf Biermann je hn Tahil v ponedeljek v dvorano Goet-fije . stituta v Trstu številne germano-2ti ln ljubitelje nemške kulture sploh. ?a,arj* pesnik je namreč prav v Trstu Gomu Voj° »turnejo« po italijanskih še , 'h6 Institutih, ki ga bo popeljala T,.*"' hruga severna italijanska mesta. $i]0 .hemu občinstvu, ki je torej oku-pre,ltahjansko premiero, je Biermann stai stavil več svojih pesmi, ki so naje »med Vzhodom in Zahodom«, to ha 7ec* »neuresničenim idealom raja ra; ^nilji« in »uresničenim umetnim Bjp/J' v katerem so ljudje številke«. kojjV^nn, ki je kljub razočaranju ostal takeo st (Pa čeprav se ne proglaša za tazlik *Cer Ijuhj6 ne sprejemajo več Utoni i>Vanja me<I realsocializmom in Ui^P cnim komunizmom) je po šanso-Stavi)V°jlh vzhodnonemških let pred-hastai SevetIa tudi take pesmi, ki so ,e v letih odmrznitve mednarod-r*str »usov, zlasti pa ob sovjetski pe-k°hčn ' ^ le 2 znanimi posledicami VzhoH° • sPr°žila protestni val tudi v Na i- Evr°Pi-
Ufhian ^ (Foto Križmančič) Wolf Bi-'lan med nastopom
Rožancu
lulja P0lnin na nedavno umrlega pisa-•latie^p rnisleca Marjana Rožanca je ^lov °VŽe naP'sal radijsko igro z i®	Eo9 se zame ne meni". Kot
^ožanc°' ^ kil oziroma ostaja Marjan hujšaj . hhon največjih in najprodor-C'i)'lobjnS^a^Cev resnice v poslednjem l^Ogoj ’ resnice in rešitve človeka v ^iih pro.U zapletenega časa in notra-Ptehijaty1Sl°Vii- Njegovo verodostojno ^hiev^6 SiC02i nesmisle proti smislu V sl°venskem prostoru vedno ]e ih izraziteje.
v spomin
Radijski zapis pripoveduje o poslednjem obupu pisatelja in urednika Roberta, obupu, ki je uvod v prepoznavanje bistva, istočasno pa fizična smrt. V redakciji Nataše Sosič je igro režijsko pripravil avtor besedila, igrajo pa: Vladimir Jurc v vlogi pisatelja, Bogdana Bratuž kot njegova žena, Alda Sosič kot hči, Stojan Colja kot njegov sodelavec in Maja Blagovič kot življenjski prijatelj. Tehnična realizacija Giuliano Pecorari.
Igra bo na sporedu na naši radijski postaji Trst A v soboto ob 18. uri.
250 let delovanja torinskega Regia
Turinsko gledališče Regio bo danes slavilo svojo 250-letnico. Slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik republike Cossiga.
Gledališče Regio je bilo odprto leta 1740 z opero Arsace in se je kmalu uveljavilo kot eno najbolj prestižnih italijanskih gledališč. Leta 1895 je Toscanini dirigiral v tem gledališču italijansko premiero »Zatona bogov«, nekaj let pozneje pa je v njem nastopil Strauss. Gledališče je delovalo skoraj neprekinjeno do leta 1936, ko ga je uničil požar. Gledališče je bilo obnovljeno in zopet odprto leta 1973.
Tekmovanje za Cankarjevo priznanje
bodo dijaki pomerili na področnih tekmovanjih. Za slovenske dijake v Italiji bo področno tekmovanje v soboto, 24. novembra, na Liceju France Prešeren v Trstu.
Dijaki tekmujejo v treh starostnih stopnjah, ki so v zamejstvu tako razmejene: prva stopnja združuje učence tretjega razreda nižje srednje šole in prvega razreda višje srednje šole, v drugo
stopnjo spadajo učenci predzadnjega in v tretjo učenci zadnjega razreda višje srednje šole. Naslov tekmovanja, ki je letos skupen za vse tri stopnje, je Domovinska tematika v slovenski književnosti, za vsako skupino pa je predpisana posebna literatura.
S področnega tekmovanja bo šlo na finalno tekmovanje v Ljubljano po pet dijakov za vsako stopnjo. Tekmovanje v znanju materinščine z najboljšimi dijaki iz Slovenije bo za naše finaliste gotovo trd oreh, a tudi spodbuden izziv.
Miroslav Košuta
TRIJE
BELEŽNIŠKI
EPIGRAMI
IRONIJA (OB JENKOVI NAGRADI)
Redko žlahtno vino poezije, ustekleničeno v sonetih, se na dušek in z užitkom pije, a na nalepki piše - JESIH!
BEDNIKI PRISKLEDNIKI
Včeraj iz sklede zajemali, danes se vanjo izbruhali: kriv je - širijo glas -Titov nakodran las.
PRILIZOVALEC
Tako je vdan in slinast, da obliže prav vsakogar od nas, počez in vzdolž. Sem vedel, da je nizko, pa je niže,' sem mislil, da je reva, pa je - polž.
V italijanskem nogometnem pokalu po zmagi nad Atalanto
Bari prvi četrtfinalist
Sinoči na sedežu openske Hranilnice in posojilnice
Sprejem za svetovnega prvaka poletovca Sama Kokorovca
BARI - ATALANTA 3:0 (0:0)
BARI — S prepričljivo zmago nad Atalanto si je Bari prislužil mesto v četrtfinalu letošnjega tekmovanja za italijanski nogometni pokal. Po prvi tekmi (zmaga Atalante z 1:0) in prvem polčasu ni nič kazalo, da bo trenerju Salveminiju in njegovim igralcem uspel veliki met. Prvih 45 minut so zaigrali domačini tako slabo, da jih je občinstvo izžvižgalo. V drugem delu je prišlo do preobrata: Joao Paulo je v prvih 6 minulih z dvema goloma zagotovil zmago svoji ekipi, ki jo je Laure-ri v 81. min. zaokrožil na 3:0.
Danes bodo odigrali še sledeče povratne tekme osmine finala za italijanski nogometni pokal: Fiorentina - Napeli (prva tekma 1:2), Cremonese -Sampdoria (1:1), Genoa - Roma (0:2) in Lecce - Milan (0:3). Jutri bo na sporedu tekma Modena - Bologna (0:1).
Maradona spet buri Neapeljčane
NAPOLI — Maradona že spet buri neapeljske duhove. Včeraj ni hotel odpotovati s soigralci v Firence, kjer bo Napoli odigral danes povratno tekmo za italijanski pokal. Njegov osebni trener Fer-nando Signorini je vodstvu društva včeraj dopoldne izjavil, da Maradona spi in da noče odpotovati v Firence. Napoli je že spet najavil ostre ukrepe proti svojemu »zaspanemu« asu.
V kvalifikacijah za EP Nizozemska - Grčija
AMSTERDAM — »Milančan« Marco Van Basten bo danes nosil kapetanski trak na tekmi, ki jo bo nizozemska nogometna reprezentanca odigrala proti Grčiji v okviru 6. kvalifikacijske skupine za EP.
Triestina najboljša
TRST — Tržaški nogometni drugoligaš Triestina vodi na začasni lestvici za trofejo Gaetano Scirea, ki jo zveza nogo-
metnih društev podeljuje ekipi z najbolj discipliniranimi navijači. Na lestvici ekip B lige so za Triestino uvrščene Pescara, Cremonese, Ancona in Modena.
V petek in v soboto spet Seleš - Sabatini
BUENOS AIRES — Repriza finala ne-wyorškega turnirja Virginie Slim: tako so Argentinci poimenovali petkov in sobotni ekshibicijski nastop nedeljskih finalistk ženskega mastersa. Po nedeljskem dvoboju je zanimanje Argentincev za to dvojno »revanšo« bistveno naraslo.
Italija v finalu Top four
TOKIO — Italijanska odbojkarska reprezentanca nadaljuje s svojimi uspešnimi nastopi. V polfinalu turnirja Top four je — drugič v treh dneh — premagala reprezentanco domačinov s čistim 3:0 in se tako uvrstila v finale. V zaključni tekmi se bo srečala z reprezentanco Sovjetske zveze, ki je v drugem polfinalu pregazila reprezentanco Kube prav tako s čistim 3:0.
Zmaga italijanskih odbojkarjev proti Japonski ni bila nikoli v dvomu, o čemer pričajo tudi izidi setov (15:8, 15:9, 15:7) in trajanje tekme (zaključila se je po 71 minutah igre).
»Azzurri so tokrat nastopili s popolno postavo, trener Velasco pa tudi ni opravil veliko menjav. Zorziju in njegovim so delali nekoliko preglavic le servisi domačinov v skoku, v prvem setu pa tudi proslavljeni italijanski blok ni deloval brezhibno. Po tekmi je trener Velasco izjavil, da morajo njegovi odbojkarji za finalno tekmo proti SZ popraviti sprejem, če hočejo nadaljevati serijo zmag nad večkratnimi svetovnimi prvaki (»azzurri« so od lanskega svetovnega pokala štirikrat srečali SZ in prav tolikokrat zmagali).
Drugi finalist, Sovjetska zveza, je odpravila Kubo s 16:14, 15:10, 15:4. Kubanci so zaigrali povsem demotivirano: pozna se jim, da si še niso opomogli od izgubljenega finala na svetovnem prvenstvu v Argentini.
Razstavna dvorana Hranilnice in posojilinice na Opčinah je bila včeraj zares pretesna za tolikšno število mladih športnikov, članov in prijateljev društva, družbenopolitičnih delavcev iz Italije in Slovenije za sprejem, ki ga je priredilo ŠD Polet ob sodelovanju HPO v čast svetovnega prvaka v umetnostnem kotalkanju Sama Kokorovca.
Po uvodnem nagovoru predsednika ŠD Polet Marina Kokorovca je prevzel besedo Egon Kraus, dolgoletni Poletov odbornik in kotalkarski delavec, ki je na kratko orisal lik slavljenca, se zahvalil trenerju Petru Brlecu, Samovim staršem in odbornikom, ki so vedno stali ob strani Poletovemu prvaku.
Od številnih gostov, ki so pozdravili svetovnega prvaka naj omenimo tržaškega župana Richettija, ministra za šport in šolstvo Slovenije dr. Venela, dežel-nega odbornika za šport Fellugo, predsednika ZSŠDI Kalana, predsednico azzur-rov Škabarjevo in druge. Zaključno misel pa je podal Marino Košuta, ki je »odkril« bodočega svetovnega prvaka. Samo Kokorovec je nato prejel toliko priznanj, daril, spominčkov, da bi jih le s težavo tu našteli.
Novo poglavje v »telenoveli« goriškega nogometnega društva
Pro Gorizia: danes odločitev o odstopu trenerja Prerisana
Trener Pro Gorizie Adriano Trevisan
Predsednik Pro Gorizie Giancarlo Pozzo bo danes odločil o usodi trenerja Adriana Trevisana. Morebiten sprejem trenerjeve odpovedi bo torej znan danes, čeravno »v dobro obveščenih krogih« zagotavljajo, da bo vse ostalo kot prej. Trevisan naj bi torej ostal na klopi Pro Gorizie.
»Telenovela« se nadaljuje. Goriško postavo pestijo veliki problemi, ki jih je tudi objektivno težko rešiti le z zamenjavo trenerja. To so predsedniku Pozzu, v bistvu, povedali tudi sami igralci meddeželnega Ugaša in predstavniki navijačev, s katerimi se je Pozzo srečal. Na podlagi teh pogovorov lahko sklepamo, da se bo predsednik Pro Gorizie opredelil za »status quo«, seveda z grožnjo, da bo kazen doletela vse, igralce in trenerja, če v kratkem ne bo prišlo do pozitivnih rezultatov.
O letošnjem slabem začetku goriškega društva obstajajo številni razlogi, ki niso verjetno vsi tehnične narave. Vprašanje pa je, če bodo Goričani znali v nadaljevanju prvenstva nadoknaditi izgubljeno in se ponovno vključiti v sam boj za napredovanje. Stvarno gledano lahko rečemo, da je ta podvig možen le ob popolnoma drugačnem konceptu igre in uspešnosti na igrišču, (r. p.)
V ženski namiznoteniški B ligi Kras Corium vse bliže vrhu
Krašovci piri v B-2 ligi
Po rutinski zmagi nad Karneidom je Kras Corium dosegel zgornjo polovico lestvice B lige. V gosteh krasovke niso imele težkega dela, saj se je Karneid predstavil z ekipo, ki je svoje igralke našla v svojem zaledju. Izkušenima Kraševima igralkama Tanji Ravbar in Biserki Simoneta zato ni bilo težko osvojiti po dve točki. Najmlajša Kraso-va igralka po letih in izkušnjah Monika Radovič je sicer klonila proti Tren-tijevi, v zadnji tekmi večera pa je tudi ona priborila točko za Kras. V 5. kolu bodo krasovke igrale doma s Carda-nom al Čampo.
KARNEID - KRAS CORIUM	1:5
Obervagher - Simoneta 0:2 (14:21, 18:21), Menegatti - Ravbar 0:2 (15:21, 16:21), Trenti - Radovič 2:0 (21:14, 21:15), Obervangher - Ravbar 0:2 (13:21, 15:21), Trenti - Simoneta 1:2 (21:14, 17:21, 20:22), Menegatti - Radovič 1:2 (14:21, 22:20, 8:21)
Ostala izida 4. kola: Ora Auber Platter Bočen - Recoaro Agostini Bočen 1:5, Turbigo - Canottien Lecco 5:1, Cardano al Čampo počitek.
Lestvica: Recoaro Agostini Bočen 6 točk, Cardano al Čampo 4, Ora Auer Platter Bočen, Kras Corium, Canottieri Lecco, Turbigo 2, Karneid brez točk.
MOŠKA B-2 LIGA
Krašovci so v četrtem kolu moške B-2 lige dosegli pomembno zmago in
obdržali prvo mesto na lestvici. V Gorici so z izidom 5:3 premagali solidno ekipo Azzurre. Kljub temu da so Kraševi fantje lani napredovali v B-2 ligo, pa so se v prvenstvu kot novinci odlično znašli. K temu so nadvomno pripomogle izkušnje, ki so si jih pridobili v predhodnem prvenstvu. Treba pa je reči, da se kakovost B-2 lige bistveno ne razlikuje od moške B lige. Na prvenstveni lestvici imajo kar tri ekipe (Villazzano, Alto Adige in Bresciano) po 6 točk, to je dve manj od Krasa. Z nevarnim tekmecem Brescio se bodo krasovci pomerili v naslednjem kolu.
V Gorici je tri točke osvojil Mersi, dve Igor Milič. Mersi vlO odigranih tekmah ni izgubil niti enega seta, čeprav mu je nasprotnikov igralec Petro-nio skoraj ogrozil neporaženost. V njunem srečanju je krasovec že zgubljal prvi set s 17:20, na koncu pa si je izboril zmago (25:23). Po osvojeni točki proti Simionatu je Igorju Miliču le za las ušla zmaga proti Vecchiatu, zato pa je Igor zbral vse moči in v zadnjem srečanju proti Azzurri osvojil peto točko proti Petroniu. Marjan Milič kot najmlajši tretji mož Krasove ekipe seveda nima še zadostnih izkušenj, da bi se uspešno postavljal po robu tako močnim nasprotnikom.
AZZURRA - KRAS	3:5
Simionato - I. Milič 0:2 (17:21, 13:21). Vecchiato - M. Milič 2:0 (21:9, 21:16). Petronio - Mersi 0:2 (23:25, 12:21), Vecchiato - I. Milič 2:1 (21:18, 10:21, 23:21 . Simionato - Mersi 0:2 (10:21, 15:21)» Petronio - M. Milič 2:0 (21: 18, 21:13). Vecchiato - Mersi 0:2 (10:21, 22:24). Petronio - I. Milič 0:2 (18:21, 16:21).
Ostali izidi 4. kola: Lega Nazionale Gorica - Cassa Rurale Villazzano 4:5. Alto Adige Bočen - Duomo Folgore Treviso 5:0, Volta Bresciana Brescia Lanterna Bleu 5:3.	.
Lestvica skupine C: Kras Zgonik 6 točk, Volta Bresciana Brescia, AR0 Adige Bočen, Cassa Rurale Villazzano 6, Lanterna Bleu Padova 4, Azzurra Gorica 2, Lega Nazionale, Duomo Folgore Treviso brez točk.
ŽENSKA C LIGA
O Krasu Activa smo že poročali. ^ napetem in zelo izenačem srečanju Verončankami se je po dveurnem bo] nasprotnicam nasmehnila sreča- O1? točki je za Kras osvojila Sonja Dolja1*'
Izidi 4. kola skupina C: Chiadin Trst - Azzurra Gorica 1:4, Zinella -coaro Agostini Bočen 0:5, Kras ActN - Monte Baldo Verona 2:3. Lestvic _ Azzurra Gorica 8, Zinella 6, Recoai Agostini Bočen 4, Kras Activa, Mon Baldo Verona, Chiadino Trst 2.

Uspešen začetek rokometašev in rokometašic v moški in ženski C ligi
Kras, lepo je... zmagati v dvoje!
KRAS TRIMAC - FIDES S. VITO
24:19 (9:7)
KRAS: Klinc, Rossi, Oberdan 4, Do-Ijak, Milič 3, Muran 2, Škerk, Raseni 1, Kozlovič 7, Costanzo 5, Grilanc 2, Per-tot.
V prvem kolu rokometnega prvenstva C lige je Kras Trimac doma zasluženo premagal solidno ekipo Fidesa iz S. Vita pri Tilmentu. Tekma je bila razburljiva, saj so gostje bili večino tekme za petami naših rokometašev, ki so prvi prešli v vodstvo. Fides se je predvsem v prvem počasu izkazal za nevarnega nasprotnika in krasovci so uspeli ohranjati prednost le z izredno požrtvovalno igro. Ko pa je sodnik že pred koncem prvega dela igre dosodil tretjo dvominutno izključitev kapetanu Krasa Aleksu Miliču, ki je moral tako predčasno zapustiti igrišče, je naloga Krašovcev postala še težja. S tem v zvezi naj omenimo, da je sodnik s pretirano strogostjo delil dvominutne izključitve (krasovci so jih skupno nabrali kar sedem).
Sicer pa nasprotnikom ni uspelo izenačiti, saj so krasovci v preostalem delu tekme izredno dobro zaigrali v obrambi, in kljub vedno bolj spolzki žogi uspešno zaključevali napadalne akcije. V drugem polčasu so tako Lazarjevi varovanci prednost še povečali in prepričljivo zmagali.
Za prikazano igro v obrambi gre pohvaliti vso ekipo, še posebno pa Rase-
•	—" "• “TIT
Kras - Pregona 34:17: krasovke (v belih dresih) so bile v obrambi res čvrste...
ŽENSKA C LIGA
nija in Oberdana, ki tvorita »jedro« letošnje krasove obrambe. Kar se pa napada tiče, je treba poleg »običajnega« Kozloviča omeniti še Costanza, ki se je izkazal za odličnega strelca.
Ostali izidi: Cividin - Mestrino 27:23, Jolly - Rovigo 15:8, Q. d'Altino -CUS Udine 14:15, S. DOna- Oriago 25:17, Nardi počeval. (Pjotr)
KRAS - PREGONA	34:17
KRAS: Calzi, Zitter 2, Teresa.Mar-zetti, Obad, Ukmar, Bizjak 1, Jagodic 9, Kozlovič, Natural 16, Ferluga 4, Ca-terina Marzetti 1, Foschini 1.
Krasove rokometašice so začele letošnje prvenstvo nadvse spodbudno.
Visoka zmaga proti ekipi iz Pregone dokazuje napredek in odlično formo krasovih deklet. Pred številno, a nenaklonjeno publiko - nasprotnicam so namreč sledili številni navijači - so se naše predstavile kot zelo dobro uigrana ekipa in so tako dobesedno nadkri-lile nasprotnice.
Na začetku so se krasovke nekoliko obotavljale, tako da je bilo stanje v 10. minuti še izenačeno. Tej začetni negotovosti pa je končno sledila serija uspešnih akcij. Nesporna junakinja napadov domačih rokometašic je bila Tiziana Natural, ki je neverjetno bombardirala nasprotnikova vrata z neštetimi protinapadi in tako dosegla kar rekordno število zadetkov (16). Prvi polčas se je zaključil z visokim vodstvom naših, in sicer z rezultatom 17:9.
Po odmoru so krasovke prednost še povečale, saj dekleta iz Pregone jim niso nikakor mogla priti do živega. Z dobro obrambo 3-2-1 so naše onemogočile nasprotnicam, da bi gradile uspešno igro. V napadu je bila zelo prodorna, poleg Naturalove, tudi Vesna Jagodic. Nenazadnje pa moramo pohvaliti krasove nove igralke, ki so v soboto dosegle svoje prve zadetke v svoji rokometni karieri.
V prihodnjem kolu se bodo naše v San Donaju pomerile z ekipo Pallama-no Niego, in sicer v nedeljo, 25. novembra. (Tanja)
Jadralec Čupe Dani Toscano na državne trening£
Član Jadralnega kluba Čupa Toscano je bil - potem ko se je ko ^ septembra uvrstil na drugo m6510 az-žavnega mladinskega prvenstva v 3 redu laser radial - deležen še priznanja. Italijanska jadralna z ju FIV ga je namreč vključila v sez ^ jadralcev, ki se bodo konec tega t ^g. udeležili državnih treningov. Na jj ninge je bilo povabljenih skupn . jZ jadralcev, Dani Toscano pa je edi .
obm'
ot-
KI. jadralne cone, ki zaobjema 1 je od Benetk do Milj.
Treningi bodo potekali v
pri Središču za olimpijske^ Pr^P ^o-
Liv°rIlU
Beppe Croce,in sicer od 23. do vembra, na podlagi rezultatov P® e izbrali člane državne reprezenta
f~ obvestili________________^
JADRALNI KLUB ČUPA	eno
vabi člane in prijatelje na tl^uII1„ oV večerjo, ki bo v soboto, 24. • preč" 20. uri v restavraciji Sardoč ^ptiK* niku. Prijave sprejemajo Pr'„-y) aj' Malalan na Opčinah (tel. 21 (tel-v trgovini Bavcon v Gor 31662).
SK BRDINA	mbra tl'
organizira od 22. do 29. tleC®ie na movanje na Rogli. Vpisova(g|i od dežu vsak ponedeljek i« P®‘aCij« P
V 5. kolu mladinskega košarkarskega prvenstva (1. skupina)
1. kolo turnirja Igre pod košema
Jadran Farco še nepremagan
JADRAN FARCO -
PALL. PORDENONE 97:83 (40:32)
JADRAN FARCO: Oberdan 25 (8:10), Crisma 8 (1:3), Škerk 24 (7:10), Pertot 9 (1:3), Paulina 16 (4:4), Stanisa 6 (2:4), Smotlak 9 (3:3), Gerli, Lesica, Sosič.
PON: Smotlak (38J. TRI TOČKE: Oberdan 3, Crisma 1, Skerk 1.
Jadranovi mladinci so spet ugodno Presenetili. V ponedeljek so v Repnu v 5. kolu mladinskega prvenstva 1. skupine premagali še ekipo Pallaca-bestra Pordenone, ki je kot naši imel enako število točk, in sedaj vodi skupno na lestvici z glavnim favoritom te skupine, s tržaškim Stefanelom, ki je tudi mladinski italijanski državni prvak.
Jadranovci so verjetno v ponedeljek udigrali svojo najboljšo prvenstveno tekmo. Skozi vso tekmo so igrali zelo odločno, samozavestno in povsem zadovoljili tako v obrambi kot v napadu, ^kratka, gledalci so tokrat zares prišli tta svoj račun.
Srečanje je bilo v uvodnih minutah Zelo izenačeno (21:21), nakar so si naši le priigrali rahlo prednost, ki so jo Uato obdržali do konca polčasa. V nadaljevanju pa je prišla na dan boljša "desna pripravljenost Jadranove vrste, gostje so iz minute v minuto postali polj živčni, tako da sta sodnika najprej zključila pordenonskega trenerja in nato še dosodila tehnično napako por-uenonskemu igralcu, tako da je Ober-uan imej na razpolago kar štiri proste “jete. Vse jih je tudi uspešno izvedel. 0 je bil tudi odločilni trenutek, da so asi odločno povedli, priigrali so si še ^njo prednost in tudi zanesljivo zma-
Za ta uspeh je treba pohvaliti vso .TPPo, še zlasti pa Rikija Škerka, ki je u odličen v napadu, ter Martina Per-
tota in Robija Paulino, ki sta se izkazala v obrambi.
IZID 5. KOLA: Stefanel - Diana Gorica 95:68.
LESTVICA: Stefanel in Jadran Farco 8; Pall. Pordenone 6; Diana Gorica in Don Bosco 4| Oderzo, mestrina, Hesperia Conegliano, Emmezeta Videm, Solvay Tržič in San Dona 2.
2. SKUPINA
CGI MILJE - CICIBONA	93:96
(45:44, 87:87)
CICIBONA: Prešel, G. Bajc 11 (5:7), Simonič 14 (5:7), Cecco 6 (2:2), I. Bajc 18 (1:4), Berdon 5 (1:2), Pregare, Lippo-lis 3 (3:6), Cupin, Čebulec 20 (2:5), M. Pertot 18, Bogateč 2 (0:1), Pertot (6:7).
3 TOČKE: I. Bajc 1. PON: Lippolis (16).
Cicibona je sredi Milj premagala uigrano ekipo CGI. Od vsega začetka je bilo jasno, da bo tekma izenačena, čeprav bi si naši lahko zagotovili zmago že po regularnem času srečanja, saj so domačini izenačili prav v zadnjih sekundah.
V podaljšku je prišla na dan večja zbranost in odločnost naših, ki so zasluženo prišli v vodstvo in mirno zmagali. Za zmago je v napadu posebno pripomogla trojica Simonič, Čebulec in M. Pertot, ki je skupno zadela več kot 50 točk. Pohvalo za prikazano igro si pa zasluži vsa ekipa. (Mitja)
OSTALI IZIDI: Latte Carso - Konto-vel 92:67; Ferroviario - Ricreatori 104:98; Barcolana - Stella Azzurra 110:63.
LESTVICA: Autosandra 12; Ferroviario 10; Barcolana in Inter 1904 8; Cicibona, Ricreatori, Latte Carso in Liber-tas 6; Bor, Kontovel in CGI Milje 4; Sokol in Stella Azzurra 0.
DEŽELNI KADETI
LARGO ISONZO -
DOM GOMETAL	92:80 (45:38)
DOM GOMETAL: Silič 13, Zavadlav 16, Skok 2, Primožič 4, Lo Grasso, Bordon 39, Covi 6.
ON: DOM (17), Largo Isonzo (18).
Domovci so v prvi tekmi letošnjega prvenstva izgubili na tujem proti ekipi Largo Isonzo. Srečanje je bilo zelo napeto in postavi sta si bili enakovredni. Pet minut pred koncem polčasa pa so si gostitelji zagotovili izdatno prednost, ki je zadala hud udarec do-movcem. Gostom pa je vendarle uspelo zmanjšati zaostanek in se približati Isonzu.
V drugem polčasu pa smo prisostvovali pravemu polomu Doma: odpovedala je obramba, padli sta zbranost in fizična moč, tako da je nasprotnik z lahkoto ubranil prednost in zmagal. V Domovih vrstah se je izkazi le Bordon, ki je bil z 39 točkami najboljši strelec srečanja. (S. Primožič)
NARAŠČAJNIKI SKUPINA B RICREATORI - BREG 134:61 (57:27)
BREG: Kocjančič, Cah 2, Koren 11 (7:10), Pintarelli 2, Klabjan 2, Bandi 14 (2:8), Vodopivec 4 (0:1), Gobbo 10 (4:6), Canziani, Žerjal 16 (8:11).
TRI TOČKE: Bandi 2.
Proti .premočnemu Ricreatoriju so Bregovi košarkarji visoko izgubili, čeprav je treba spet omeniti, da so tudi na tej tekmi naši pokazali napredek. Poleg tega so se tudi požrtvovalno borili. Od posameznikov pa bi omenili Bandlja in Žerjala.
OSTALI IZIDI: Don Bosco A - Autosandra 96:58; Latte Carso A - Zerial Arredamenti 117:80; Stefanel B - Li-bertas A 122:43.
LESTVICA: Stefanel 8; Ricreatori in Don Bosco A 6; Intermuggia in Latte Carso A 4; Autosandra 2; Breg 1; Li-bertas A 0.
Zagrizeni boji
V nedeljo je bil v sežanski telovadnici pravi živžav minikošarkarjev, saj je bilo na sporedu 1. kolo že tretjega turnirja Igre pod košema za igralce letnika 1981 in mlajše, ki ga prireja ŠZ Jadran.
Letos se turnirja udeležuje kar devet ekip, letos prvič tudi Sežana in Divača, kar daje vsej prireditvi še večji čar.
Ne glede na posamezne rezultate nedeljskih srečanj je treba pohvaliti prav vse minikošarkarje za požrtvovalnost in borbenost. Nekateri do tudi pokazali že kar zadovoljivo košarkarsko znanje, na dlani pa je, da je cilj te prireditve, da se z raznimi igrami (v tem primeru košarkarski elementi) približa • otroke do košarke in navsezadnje do športa in našega okolja.
Izid 1. kola
SKUPINA A
BOR A - POLET B	7:0
ŠTAFETA: Bor A - Polet B 1:0; METI Z DESNE: Bor A - Polet B 10:5; METI Z LEVE: Bor A - Polet B 10:3; PROSTI METI: Bor A - Polet B 10:7; TEKMA: Bor A - Polet B 30:9; BOR A: Corbatti 6, Sulčič 2, Deško, Križančič, Štokelj 22. POLET B: Ferfoglia 1, Bogateč, Piccini, Švab, Kocjančič 8, Šibe-Ija, Ferluga, Milič, Grilanc, Beličič. Sodnik: Mahnič.
SEŽANA - BREG	7:0
ŠTAFETA: Sežana - Breg 1:0; METI Z DESNE: Sežana - Breg 10:9; METI Z LEVE: Sežana - Breg 10:3; PROSTI METI: Sežana - Breg 10:5; TEKMA: Sežana - Breg 34:6. SEŽANA: Tomšič, Peric 8, Pavlovič 8, Lipanje 2, Ukmar 2, Abram 8, Dodič 6, Furlan, Milev. BREG: Gaburro 2, Romano 2, Sancin, Kermec, Zobec, Lovriha 2, Bratoš, Komar, Derganc. SODNIK: Tavčar.
SKUPINA B
POLET A - BOR B	7:0
ŠTAFETA: Polet A - Bor B 1:0; METI Z DESNE: Polet A - Bor B 10:4; METI Z LEVE: Polet A - Bor B 10:3; PROSTI METI: Polet A - Bor B 10:4. TEKMA : Polet A - Bor B 28:3. POLET A: Beličič, Malalan 6, Kalc 8, Lakovič 4, Taučer 8, Vidah 2, Hrovatin, Matjaž Suhadolc, Mitja Suhadolc. BOR B: Sadlovski, Rebula, Pitacco, Peric 2, Jevnikar, Ražem 1, Stanič, Cosma. SODNIKA: Salvi in Lakovič. KONTOVEL - SOKOL	6:1
ŠTAFETA: Kontovel - Sokol 1:0. METI Z DESNE: Kontovel - Sokol 10:4; METI Z LEVE: Kontovel - Sokol 10:4; PROSTI METI: Sokol - Kontovel 10:5. TEKMA. Kontovel - Sokol 12:4. KONTOVEL: Semec, Grilanc 4, Doglia 2, Šuštaršič 6, Budin, zavadlav. SOKOL: Devetti, Sosič, Rebula, Lupine 4, Kodelja, Brezigar. SODNIK: Bulita. IZID 2. KOLA SKUPINA A
DIVAČA - SEŽANA	4:3
ŠTAFETA: Sežana - Divača 1:0; METI Z DESNE: Sežana - Divača 10:6; METI Z LEVE: Sežana - Divača 10:6; PROSTI METI: Divača - Sežana 10:8. TEKMA: Divača - Sežana 20:0. DIVAČA: Sila 2, Kravanja 2, Margon 4, Lac-tkovič 4, Gorovič 2, Polh 6, Grželj, Mihalič, Pavčič, Bambač. SEŽANA: Tomšič, Milen, Peric, Pavlovič, Libanje, Ukmar, Abram, Dodič, Furlan, Rakič. SODNIK: Tavčar.
LESTVICI
SKUPINA A: Bor A, Divača in Sežana 2; Breg in Polet B 0.
SKUPINA B: Kontovel in Polet A 2; Bor B in Sokol 0.
CANCIA
V mladinskih nogometnih prvenstvih so Prosečani iztržili vodilnemu točko, Bazovci pa kar obe
Podviga naraščajnikov Zarje in najmlajših Primorja
UNDER 18
1:1
5:0
si$A*B°LA - PRIMORJE AN NAZARIO - BREG p. .	OSTALI IZIDI
- ^ ?lcina - Muggesana 0:2, Campanelle 2(lri.Andrea 0:0, Olimpia - Domio 1:0, Az-
^ostai
^Urra ' Edile Adriatica 1:3, Montebello -
‘tunga 0:0.
LESTVICA
na j°r^Jud° 11, PRIMORJE 10, Muggesa-drp n Chiarbola 9, San Nazario, SanfAn-Edi? ln Montebello 7, BREG, Domio, aeii6 Adriatico in Costalunga 6, Camap-e Olimpia 4, Opicina 3, Azzurra 1. r PRIHODNJE KOLO MnmSt(slun9a - Fortitudo, PRIMORJE -A?,,, “eEo, Edile - Chiarbola, Domio -Cam1, Sant Andrea - Olimpia, BREG -Panelle, Muggesana - San Nazario.
2 NARAŠČAJNIKI
(j^A ADRLAIMPEK - SAN LMGI 1:0
JRELEC: Dilica v 25. min. d.p. do p A: Beani, Šavron, Doz, Castella-Ušaj, Passanisi, Vremec, Kariš (I^acson). Dilica, Lonis (Moreu),
■nfeno je Bazovcem uspelo zmagati ekipa ■v Pro,:i prvouvrščenim. Bazovska šdjiv, Je tokrat igrala tako.kot v prej-seqifl otjoh tekmah, na katerih pa ni do-dobj-i J11^1 točke. Tekma je bila na zelo Pobufi konični ravni, zarjani pa so imeli Polda-, oc* začetka do konca. Že v prvem Mložn st9 Pripravili nekaj stoodstotnih dvakfaf1, Mostje so v prvem polčasu le V drurj Coljah proti bazovskim vratom. Oživel6®, Polčasu se je tekma še bolj 2tlaHen S' V 20' min Pa (e sodnik iz ne-9lede „ razloga izključil Vremca. Ne Se9H vnf to' ?° gostitelji v 25. min. do-akcij0 Tfagoviti gol, ki je kronal sijajno ®kipa m okrat si zahvalo zasluži celotna (\est)
p.gžfcTK
5ropaS: 1- Rapotec, Čuk (v 5. min. d.p. ^a£oter u S.train. Lavrica, Reja, Švab, C.
. Zdi sp	Mauri, Pavletič, Švara.
kajti aa Igrajo Brežani bolje v gos-9ali. Turi-na svoiem igrišču niso še zma-jt-i..tokrat so igrali zmedeno in
2:2 (0:1)
A ZA BREG: Mauri in Gro-
?!so M,,;.1?.0- V prvem polčasu sploh so :
- 5u pp , .-'uapiuiniKi pa niso caKau &tasa so ni °i v za?etk,u dru9ega
akcij,
dalpi1 x CIi' ampak so žogo le odr Povč;,. asPr°tniki pa niso čakali
C p. T-J v	v Zt ci v_ v, c iv u
nIrA Maiirirrežani izenačili z lepim stre-“	ln nato kmalu norivoiili z

(grelce-
:v j® bil tudi sodnik nervo-
z rumenim kartonom'
1:0 (0:0)
PRIMORJE: Emili v za-
k» 1 sai ip e t
W s.edim “Pomnil - -......................
Pb.fii Davnt-1^13^6®- Pohvalo si zasluži °ItJF IkGroPazzi- (Luka)
^tolfiici:hhii,E:rFranza Puntar, Digovič, kua' Načelu Gherbassi, Sardoč, Emili, ab 0dso}Hna'.Pahor' Bembič. Vzpe?Psegjj osti dveh stebrov ekipe so zhiart )aio rmEjOto zaporedno zmago in se ?čitna minimalna1Ci navzgor. Čeprav je btez a' Yratar r na ie btla premoč naših t*0 ^ele ' ^aši^fl29 i® namreč skoraj
okvir vrat. Pohvalo zasluži vsa ekipa, saj je pokazala res odlično igro. (Maksi)
OSTALI IZIDI
Zaule - Opicina 3:1, Chiarbola - Costalunga 1:1, Campanelle - Don Bosco 2:0, Olimpia - Fortitudo 7:1, CG_S - SanfAn-drea 3:1.
LESTVICA
Chiarbola 14, Olimpia, Zaule in San Luigi 13, CGS 12, Costalunga 11, PRIMORJE 10, BREG 8, Opicina in ZARJA ADRIAIMPEX 7, Domio, Fortitudo in Campanelle 5, SanfAndrea in Don Bosco 4, Portuale 3.
PRIHODNJE KOLO
S.Andrea - S, Luigi, Portuale - CGS, Fortitudo - BREG, Domio - Olimpia, Don Bosco - PRIMORJE, Costalunga - Campanelle, Opicina - Chiarbola.
NAJMLAJŠI Skupina A
SAN GIOVANNI - PRIMORJE 0:0
PRIMORJE: Emili, Rebula, Husu, Nad-lišek, Guštin, Sardoč, Baselli, Širca, Os-trouška (Pahor), Kuk, Zangari (Velikonja, Turk).
Prosečani so tokrat poskrbeli za pravi podvig, saj so proti prvouvrščenim Sve-toivančanom po borbeni in lepi tekmi zasluženo osvojili točko. Domačini so stopili na igrišče prepričani, da bodo brez težav odpravili rdeče rumene. Nasprotno pa so gostje z zelo zbrano in požrtvovalno igro predvajali nevaren protinapad, še predvsem z Žangarijem, ki je v prvem polčasu imel tudi dobro priložnost, a je njegov strel v kazenskem prostoru ubranil vratar. Tekma je bila dopadljiva vse do konca. Obe ekipi pa sta še poskusili srečo predvsem s prostimi streli. Rezultat je zadovoljil le igralce Primorja, ki so izenačili z vodečo na lestvici. (Š.M.)
OSTALI IZIDI
Triestina - Domio 3:1, Servola - Montebello 2:1, Costalunga - Fortitudo 2:1.
LESTVICA
San Giovanni 17, Costalunga 15, Triestina 14, PRIMORJE, Fortitudo in Domio 7, Servola 5, Montebello 0.
»Najmlajši« Zarje Adriaimpex (na sliki v tekmi prejšnjega kola z Oplcino) so Esperii v soboto nasuli kar pet zadetkov	(Foto Križmančič)
PRIHODNJE KOLO
Costalunga - Servola, Montebello -Triestina, Domio - San Giovanni, Fortitudo - PRIMORJE.
Skupina C
ESPERIA - ZARJA	0:5
OSTALA IZIDA
CGS - Campanelle 6:1, Opicina - Don Bosco 3:0.
LESTVICA
CGS 12, Campanelle 10, ZARJA 9, Opicina 7, San Nazario 6, Don Bosco 2, Esperia 0.
PRIHODNJE KOLO
San Nazario - Opicina, Don Bosco -Esperia, ZARJA - CGS.
ZAČETNIKI Skupina A
PRIMORJE - PORTUALE	0:5
Borovi cicibani so se doslej dobro odrezali
(Foto Križmančič)
MUGGESANA -
ZARJA ADRIAIMPEX	0:1 (0:0)
STRELEC: Ban
ZARJA: Gregori, lozza, Martini, Urdih, Lorenzi, Domio, Ban, Tence, Ota, Sancin, Čurman, Danieletto, Jercog, Rismondo, D. Sik.
Z zadetkom, ki ga je dosegel Ban kar s prostega strela, si je Zarja Adriaimpex zagotovila drugo zaporedno prvenstveno -zmago. Ekipi sta si bili skozi večji del tekme povsem enakovredni, tako da vratarja nista imela velikega dela. (P.B.) OSTALI IZIDI
Altura - S. Sergio 0:1, Chiarbola - S. Andrea 1:0, Domio - Fortitudo 1:3, Ponzi-ana A - Esperia 6:0, Opicina B - Fani Opicina 0:3.
LESTVICA
Portuale 14, Soncini A in Fortitudo 12, Ponziana A 8, S. Andrea in Domio 7, S. Sergio, PRIMORJE, ZARJA in Chiarbola 6, Opicina B in Altura 4, Fani Olimpia in Esperia 3, Muggesana 2.
PRIHODNJE KOLO Fani - Soncini A, Esperia - Opicina B, Fortitudo A - Ponziana A, S. Andrea -Domio, Zarja - Chiarbola, S. Sergio -Muggesana, Portuale - Altura. PRIMORJE ne igra.
CICIBANI Skupina B
S. ANDREA - BOR	0:1
PRIMORJE - FANI A	2:0
OSTALI IZIDI
San Luigi - Esperia 10:0, Don Bosco -Portuale 1:3, San Vito - Roianese 0:10.
LESTVICA
Roianese in San Luigi 12, BOR in PRIMORJE 8, S. Andrea 6, Olimpia 4, Portuale in S. Vito 2, Don Bosco in Esperia 0. PRIHODNJE KOLO BOR - Olimpia A, Roianese - S. Andrea, Portuale - S. Vito, Esperia - Don Bosco, San Luigi - PRIMORJE.
MLAJŠI CICIBANI
SAN GIOVANNI - BOR	1:1
OSTALI IZIDI
Ponziana - Esperia 0:4, Zaule - Opicina B 2:1, Fortitudo - Altura 1:5, Costalunga -San Luigi 4:0.
LESTVICA
Esperia 10, Ponziana in Altura 8, San Giovanni 7, BOR 6, Fortitudo 5, Costalunga, San Luigi in Zaule 2, Opicina B 0. PRIHODNJE KOLO
BOR - San Luigi, Altura S. Giovanni, Opicina B - Fortitudo, Esperia - Zaule, Ponziana - Costalunga.
Na Goriškem NARAŠČAJNIKI
IZIDI 8. KOLA: JUVENTINA - Lucini-co 2:1, Natisone - San Michele 2:6, Gra-dese - San Sergio 0:1, Pro Gorizia - Muggesana 3:1, San Nazario - Corno 1:1, Cor-monese - Staranzano 1:0, Aris S. Polo in Azzurra nista igrala.
LESTVICA: Pro Gorizia 12, Muggesana 11, JUVENTINA 9, Staranzano, Gra-dese, San Sergio in San Michele 8, Su-percaffe, Cormonese in Aris San Polo 6, Corno 5, Lucinico 4, Natisone 2, Azzurra
1.
NAJMLAJŠI
IZIDI 7. KOLA: Pro Romans - Lucinico 0:2, Sanrocchese - Natisone 1:1, Azzurra -Mossa 3:0, Corno - Pro Farra 0:0, Isontina - Itala S. Marco 1:1. Počivala je Juventi-na.
LESTVICA: Pro Romans in Azzurra 9, Sanrocchese 8, JUVENTINA in Lucinico 7, Natisone in Itala S. Marco 5, Pro Farra in Corno 4, Isontina 3, Mossa 1.
ZAČETNIKI
CORMONESE A - SOVODNJE 3:1 (0:1)
STRELEC: Florenin.
SOVODNJE: Pelegrin, Pahor, Peric, E. in V. Petejan, Gorjan, Tartaglia, Devetak, Florenin, Prinčič, Černič, Ožbot, Maž-gon, Marušič.
Tokrat so mladi Sovodenjci igrali proti eni izmed najmočnejših ekip v tem prvenstvu. Ko pogledamo končni rezultat bi pomislili, da so imeli igralci Cormone-seja lahko delo, a tako ni bilo. Ves prvi polčas in doberšen del drugega so Sovodenjci izredno dobro igrali in so tudi prvi dali gol. Potem pa je prevladala tehnična in fizična premoč domačinov, saj so v kratkem času kar trikrat zatresli Pe-legrinova vrata. (I.P.)
IZIDI 8. KOLA: Medea - Lucinico 1:1, Sagrado - Mossa 0:2, Sanrocchese - Cormonese A 0:2, SOVODNJE - Itala S. Marco B 5:1, Itala S. Marco A - Pro Romans 1:0, Cormonese B - Natisone 1:2, Azzurra - Isontina 1:1, počivala je ekipa Corno.
LESTVICA: Cormonese A 14, Sanrocchese 13, Itala S. Marco A 12, Isontina 11, SOVODNJE 9, Lucinico 8, Azzurra, Medea, Mossa in Natisone 7, Pro Romans 6, Corno 4, Cormones B 3, Itala S. Marco B
2.
CICIBANI
ZAOSTALI TEKMI: Azzurra - Pro Gorizia 4:2, Itala S. Marco B - Cormonese A 0:3.
IZIDI 6. KOLA: Cormonese A - Lucinico 2:3,7Uidax - Itala S. Marco B 2:3, San-t Anna - Isontina B n.o., Pro Gorizia -SOVODNJE 2:3, Azzurra - Sanrocchese 2:1.
LESTVICA: Lucinico 10, Azzurra 8, Cormonese A 6, Isontina B in Sanrocchese 5, SOVODNJE 4, SantAnna 3, Pro Gorizia in Itala S. Marco B 2, Audax 0.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
sreda, 21. novembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
■M
ZTT
Tr*t
član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG
Spopad med gverilci Abu Nidala in Izraelci
Na jugu Libanona včeraj pet mrtvih
TEL AVIV — Na jugu Libanona so bili včeraj v spopadu med izraelskimi silami in palestinskimi gverilci ubiti štirje Palestinci in neki izraelski oficir, eden od palestinskih gverilcev pa je bil hudo ranjen. Do spopada je prišlo v bližini libanonskega naselja Ain Ata, približno šest kilometrov od izraelskega varnostnega pasu. Vest o spopadu je posredoval telavivski radio, novico pa so potrdile tudi libanonske varnostne sile.
Po navedbah izraelskega radia naj bi Izraelci iskali skupino Palestincev, ki naj bi se skušala prebiti v Izrael. Takrat naj bi jih napadli »oboroženi ekstremisti«. Libanonski viri pa trdijo, da naj bi bilo izraelskih vojakov približno petdeset, napad pa naj bi izvedli pripadniki Abu Nidala.
V Jeruzalemu pa se je včeraj izvedelo, da naj bi že v kratkem prispel na obisk posebni odposlanec ameriškega
državnega sekretarja Bakerja, ki naj bi se z izraelskimi sogovorniki pogovarjal predvsem o prizadevanjih za mirno rešitev arabsko-izraelskega spora. V pismu, v katerem izraelskim predstavnikom napoveduje obisk svojega odposlanca, je Baker tudi poudaril, da ZDA nasprotujejo vsakršni povezavi med zalivsko krizo in izraelsko-arab-skim spopadom.
Že čez nekaj dni pa bo v Izrael prispel tudi odposlanec generalnega sekretarja OZN De Cuellarja. Iz izraelskega zunanjega ministrstva so s tem v zvezi sporočili, da obisk ni povezan z nedavno resolucijo varnostnega sveta OZN, ki je zahteval, da posebna misija OZN razišče okoliščine, v katerih je 8. oktobra prišlo do poboja Palestincev na prostoru pred mošejami v Vzhodnem Jeruzalemu. Kot je znano, je Izrael resolucijo varnostnega sveta takrat zavrnil.
Stavka operaterjev izpraznila borzo
Milanska borza je bila tudi včeraj žalostno prazna zaradi stavke borznih operaterjev, ki zahtevajo temeljito reorganizacijo italijanskega borznega sistema	(Telefoto AP)
Sporazum med Rusko federacijo in Ukrajino zametek unije med slovanskimi republikami?
MOSKVA — Novi zvezni sporazum, ki naj bi uredil odnose med posameznimi sovjetskimi republikami in zvezo, se iz dneva v dan spopada z novimi težavami, tako da se bo moral predsednik Gorbačov pošteno potruditi, da uskladi različna stališča. Že ponedeljkov podpis »meddržavnega sporazuma« med Rusko federacijo JRSFSR) in Ukrajino vnaša nepredvidljive zaplete. Že res, da je ruski predsednik Boris Jelcin v Kijevu poudaril, da bo ta sporazum med »suverenima državama« dal novega zagona »zveznemu sporazumu« Gorbačova, v bistvu pa sta Rusija in Ukrajina prehiteli Gorbačova, ki bo moral sedaj upoštevati novonastalo situacijo.
Marsikdo se uprvičeno boji, da sta s ponedeljkovim sporazumom Ruska federacija in Ukrajina postavili zametke nove »unije« med slovanskimi pravoslavnimi republikami na škodo zveze in drugih neslovanskih republik. Ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk je te bojazni zavrnil, češ da so spora-
zum podpisali »v interesu obeh narodov« in s ciljem, da »umirijo napeti položaj v Sovjetski zvezi«. Tako zagotovilo pa ne pomirja, ker imata obe republiki tak človeški in gospodarski potencial, da v bistvu ne potrebujeta drugih republik. Jelcin je v Ruski fede-» raciji že začel decentralizacijo, tako da bi preprečil centrifugalne težnje v svojih avtonomnih republikah in medetnične spore. Med drugim je med Rusi že dalj časa prisotno prepričanje, da jih vse neslovanske republike izkoriščajo in da bi bili Rusi s svojimi ukrajinskimi in beloruskimi brati nadvse zadovoljni, če bi se rešili »izkoriščevalskih republik«. Jelcin seveda ni osvojil takih nacionalističnih stališč, njegove zahteve po novi federalni ureditvi pa jasno nakazujejo, da hoče imeti čiste račune.
Po vsem sodeč se balkanizacije Sovjetske zveze ne boji samo Gorbačov, a medtem ko ta skuša zaplete preprečiti z novo federalno ureditvijo, ki bi okrepila »medsebojno odgovornost in solidarnost«, pa
velika večina noče več teh ostankov »internaciona-listične solidarnosti«. Zgovoren dokaz so težave, ki jih ima rdeča armada z naborniki. Namestnik načelnika sovjetskega generalštaba general Grigorij Kri-vošejev je včeraj navedel, da ni težav z naborniki v Ruski federaciji in v nekaterih azijskih republikah, v Pribaltiku in Žakavkazju pa se spoprijemajo s hudimi težavami. V Gruziji se je namreč v jesenskem roku javilo le nekaj več kot 2 odstotka nabornikov, v Armeniji več kot 5 odstotkov. Podoben položaj je tudi v Azerbajdžanu in v Pribaltiku. Za ta območja general ni navedel podatkov, tako da obstaja upravičen sum, da je tu položaj še hujši. Ob vsem tem pa postajajo iz dneva v dan glasnejši tisti, ki trdijo, da vsega tega za časa Brežnjeva ni bilo in da jim je malo mar demokracije, če ljudem grozi lakota. Prav zato je včeraj leningrajski župan Anatolij Sobčak pozval Zahod, naj čimprej pošlje pomoč, ker bodo v nasprotnem primeru zaradi lakote izbruhnili nemiri.
Konfederacija edina rešitev
za Jugoslavijo
MUNCHEN — V Munchnu se je začela 11. mednarodna koferenca o politiki in strategiji. Prvi je govoril predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudjman, ki je med drugim poudaril, da je konfederacija edina razumna rešitev odnosov med jugoslovanskimi narodi, ki so jih do zdaj nasilno zadrževali V večnacionalnih skupnostih. Na konferenci sodelujejo številni politiki, diplomati in znanstveniki iz štiridesetih držav, posebej pa so opaženi predstavniki tistih republik, ki si prizadevajo za suverenost - Slovenije, Hrvaške, Ukrajine, Moldove in pribaltskih republik. Slovenijo na konferenci zastopa predsednik vlade Lojze Peterle.
V Maroku Amnesty zahteva preiskavo o izginulih osebah
LONDON — Amnesty International zahteva, da se prebije zid molka, ki že 15 let prikriva stotine izginulih oseb na jugu Maroka in v zahodni Sahari. Po trditvah te mednarodne organizacije je večina oseb nenadoma izginila brez sledov in o nekaterih se ničesar ne ve že celo desetletje. O tem je Al že poročal odboru za človekove pravice pri OZN in omenjal tudi mučenje, od maroških oblasti pa zahteva javno preiskavo o izginitvah.
Zamrznili sredstva odvetnikov Noriege
PANAMA CITY — Panamske oblasti so, potem ko so najprej »zamrznile« 5,8 milijona dolarjev, ki so jih našli v glavnem štabu generala Noriege, včeraj zasegle tudi vse premoženje zagovornikov bivšega diktatorja. Gre za približno 800 tisoč dolarjev. Noriegovi odvetniki zdaj od sodišča v Miamiju zahtevajo, da »odmrzne« 27 milijonov narkodolarjev, ki jih je bivši panamski diktator nakazal v nekatere evropske banke.
Stavke v Poljski
VARŠAVA — V poljskih premogovnikih se vse bolj širijo rudarske stavke, glavni vzrok za protest pa so prenizke plače. Radio Varšava je tako poročal, da so včeraj začeli celodnevno stavko rudarji v treh premogovnikih v Šleziji, drugod pa rudarji stavkajo po dve ure v vsaki izmeni. O pristopu k stavkovnemu gibanju se pogovarjajo tudi v vseh ostalih poljskih premogovnikih.
Stavka rudarjev pa je le nadaljevanje stavk, s katerimi se danes otepa Poljska. V mnogih mestih namreč stavkajo tudi delavci v javnih prevozih, ki tudi zahtevajo višje plače.
Čaj na potovanju okoli sveta
Vivian Thomas (ne bi bilo omikano vprašati jo, koliko let ima) pije svoj jutranji čaj na vrhnji palubi prekooceanke Queen Elizabeth 2, ki je te dni pristala v Philadelphii na povratku iz Karibskega morja v Veliko Britanijo. Za gospo Thomas je bil to le del potovanja okoli sveta (zanjo že petega), saj potuje že od kar je imela 20 let	(Telefoto AP)
Razkrivajo vojne zločine japonskih vojakov v Aziji
BANGKOK — Znameniti most na reki Kway, ki je zaslovel konec petdesetih let, ko je David Lean posnel istoimenski film z Davidom Nivenom in Williamom Holdnom, postopno vrača trupla tisočev zavezniških vojakov, ki so jih Japonci prisilili, da so gradili most, po katerem so prevažali hrano in orožje za japonske sile v Burmi in na Tajskem. Doslej so že odkrili ducat množičnih grobov, v katerih so ostanki tisočev vojakov, mnoge pa ne bodo nikoli odkrili v gosti džungli, ki raste vzdolž reke.
Prejšnji teden je neka budistična organizacija sklenila sprožiti akcijo, da bi dokončno razčistili dogodke okrog gradnje mostu na Kwayju. Že po prvem tednu kopanja so prišli do ugotovitve, da so bili zločini japonske vojske mnogo hujši od tega, kar so do sedaj mislili. Že so odkrili 500 okostnjakov, ki so bili pokopani v pol met-
ra globokem skupnem grobu. Mn°9 so bili zvezani skupaj in lastnica ze mljišča, na katerem so grob odkrili' J povedala, da se spominja iz otrošk1. let, da so Japonci večkrat pokop9 skupino še živih ujetnikov, da bi Pte prečili širjenje malarije.	u
Pri gradnji železnice je umrlo k8*4 16 tisoč zavezniških vojakov, Br'taVf cev, Američanov, Novozelandčan0^ Nizozemcev in Avstralcev, in kakih tisoč »sužnjev«, se pravi Malezijc J Indijcev in Indonezijcev. Mnoge SP' jj niso pokopali, temveč so jih kar VP krokodilom, katerih je takrat mrgo1 v reki.	,g
Kaže, da so lokalizirali kraj, kj®r^g, nahajajo skupna grobišča, po Price a. nju lastnikov zemljišč, ki so P0 ključju našli nekaj okostnjakov, na vj so poklicali oblasti, »ker jim du umrlih niso dali miru«.
Tudi marsovci romajo v Medjugorje
MEDJUGORJE — Čuden svetlobni predmet, ki so ga opazili nad Medjugorjem prebivalci sosednjih mest Ljuboškega in Trpnja, je bil najverejtneje neidentificirani leteči predmet. Kot je povedal Baldo Jurišič iz Gornje Vručice pri Trpnju, se je predmet premikal iz smeri Mostarja, očividci pa trdijo, da so ga videli nad Medjugorjem. Ker se je na tem hribu pred 10 leti prikazala »Marija« in je Medjugorje postalo romarsko središče, so tudi ta nenavaden pojav povezali s čudežnim verskim znamenjem, čeprav vse kaze, da je šlo za NLP.
Svetleči predmet je bil elipsaste, nepravilne oblike, pravita Baldo Jurišič in njegova žena Mladenka, ki sta ga ta- večer videla dvakrat. Po 20 sekundah se je svetloba manjšala in nato izginila. »Občutek sva imela, da se bo predmet spustil
da-
bb
v dolino oziroma, da je tam, v jjavi, tudi pristal. To je bilo 17.10, čez 10 minut pa se je P°n°t0 no pojavil na istem mestu in n j še enkrat čez 20 sekund, ko je 1 sijaj in se zmanjšal.«	Amet
Očividci iz Ljuboškega Pre z. opisujejo kot veliko bleščečo z . do, ki se je v trenutku preobn e. la v kroglo in se takoj po t0® Anah menila v trikotnik. Po 30 8	. aini-
se je razpršila v več teles in l, A,en la za hribom. Nekateri so p° t0. pojav videli tudi v Ljuboškem ^t0 rek zvečer, okrog 18. ure, 1	0(j-
krožijo o tem najrazličnejše « s be. Nekateri povezujejo ta P aVi-prikazom »Marije«, drugi P8 P sVe. jo, da so vesoljci Prišli °b'aKDrepri' tišče v Medjugorju, tr.etP ^nik, fe' čani, da je bil to leteči kroži trti pa menijo. da pravijo, skupaj izmišljotina, (dd)