Ql^o,
Domovi m
NO. 69
K^Vi?3 x,, «r
/J'
/HUERIi/li-HO /1/1 Ei
^4 IN SPIRIT -ANGUAGE ONLY
* 7%
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER

%
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 16, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Boji med Sirijo ter Izraelom se zaostrili
Ko se začenjajo priprave za pogajanja o odmiku oboroženih sil na sirijskem bojišču, so boji nenadno postali širši in ostrejši.
TEL AVIV, Izr. — Sirijsko topništvo je včeraj ponovno obdelovala izraelske položaje na Hermonu, za katere so se v nedeljo vršili naj ostrejši in najobsežnejši boji med Sirijci in Izraelci od preteklega oktobra. V obsežnem spopadu je prišlo do neposrednih borb med pehoto na s snegom pokritih pobočjih Hormona.
Izraelsko poročilo trdi, da so izraelske oborožene sile uničile 12 sirijskih vojakov, med tem ko so imele same 17 ranjenih. Sirijsko poročilo trdi, da so Sirijci pokončali' 50 Izraelcev, pa imeli sami 15 mrtvih. Izraelsko poročilo prav, da so se vsa letala, ki so napadala sirijske postojanke in podpirala svoje v boju, vrnila na svoja oporišča, ko trdijo1 v Damasku, da so sestrelili 4 izraelska letala.
Večji del bojev začenjajo Sirijci, ki trdijo, da je to potrebno, ker da bi sicer Izraelci takoj začeli osvojeno ozemlje urejati, utrjevati in naseljevati, kot so to storili z junija 1967 zavzetim Golanskim višavjem.
Vlada Izraela je imenovala na mesto odstopivšega gen. Elazar-ja za novega načelnika glavnega stana oboroženih sil gen. Morde-chaia Gur-a. Ta je znan sicer kot dober vojak, toda z omejeno skušnjo v vodenju velikih vojaškh enot. Znan je tudi kot mladinski pisatelj in kot vojak diplomat, ker je bil nekaj časa v Washingtonu kot izraelski vojaški ataše.
Pakistan se opravičil Bangladešu za nasilja
NEW DELHI, Ind. — Po petih dneh razprav so se zunanji ministri Indije, Pakistana in Bangladeša pretekli teden sporazumeli o glavnih spornih vprašanjih v tolikšni meri, da je o-mogočen povratek k rednim odnosom med njimi. Najbolj boleče je bilo vprašanje pakistanskih vojnih ujetnikov, od katerih jih je Bangladeš hotel postaviti 195 pred sodišče kot vojne zločince. Pakistan se je temu u-piral in grozil s protiukrepi.
V razgovorih so se zunanji ministri pretekli teden dogovorili, da se bo Pakistan opravičil Bangladešu za nasilja, ki so jih pakistanski vojaki tam vršili v letu 1971, zato pa bo ta odstopil od zahteve po postavitvi pakistanskih 195 vojnih ujetnikov pred sodišče za vojne zločine. Javno opravičilo je bilo objavljeno preteklo sredo istočasno v New Delhiju, Daki in Islamabadu.
Izpopolnili so tudi dogovor o povratku Bengalcev iz Pakistana in o selitvi Biharcev iz Bangladeša v Pakistan. Zdi je, da je možno računati na pomiritev in redne odnose med tremi državami na Prednje-indijskem polotoku.
V remenski prerok
Delno oblačno, naj višja temperatura okoli 49 F. (9 C).
NOVI GROBOVI
Joseph J. Markuz
Nenadno je umrl na svojem domu 65 let stari Joseph J. Markuz s 573 Fair St., Berea, Ohio, mož Therese, roj. Jurman, oče Josepha Jr., Therese Lee, s. Mary David O.S.F., RoseMarie Gordon in Davida, 6-krat stari oče, brat Barbare Markuz, Mary Japel, Angele Franko, Anne Franko in Steva Markuz. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. ob 9., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Za večjo narodno zavest priseljencev
CHICAGO, 111. — Amerikanci italijanskega in poljskega porekla na področju Velikega Chicaga so skupno sklicali posvet in razpravo o “Narodnosti in bodočnosti Chicaga” v Museum of Science v soboto ob 9. dopoldne.
Direktor italijanske osrednje oaganizacije dr. F. Pellegrini je dejal: “Po 200 letih nimamo ‘a-meriške kulture’. Kar imamo, so vidne narodnostne skupine. Zanikal je obtožbe, da so pripadniki narodnostnih skupin krivi rasnih in drugih socialnih težav v Chicagu in drugih mestih, pa poudaril, da imajo z ozirom na svojo število veliko premalo svojih ljudi na višjih mestih u-prave in gospodarstva.
Vodnik Poljske skupine T. L. Kowalski je dejal, da imajo vso politično moč pri. demokratih v Chicagu Irci, ki Poljakom in Ita-ljanom “mečejo le drobtine”. “Vrata, ki škripljejo, dobijo mazilo,” je pripomnil Kowalski in dodal, da bodo narodnostne skupine poslej “delale več in več ropota”.
Svetovno pomanjkanje hrane resna nevarnost
Pomanjkanje umetnih gnojil bo zmanjšalo pridelek hrane v času, ko te že tako primanjkuje.
WASHINGTON, D.C. - Svetovno pomanjkanje hrane prihodnje leto utegne biti tolikšno, da bo pomanjkanje energije, ki je lansko jesen zajelo ves svet, proti njemu komaj preprost piknik, je svaril rev. Theodore M. Hesburgh, načelnik Sveta za prekomorski razvoj in predsednik Notre Dame univerze.
Glavni vzrok pomanjkanju j živil prihodnje leto naj bi bilo pomanjkanje umetnih gnojil, ki je občutno po vsem svetu. Pomanjkanje umetnih gnojil bo
UGRABLJENA PATTY HEARS!
UDELEŽENA PRI ROPU BANKE
! v
FBI je včeraj ugotovila imena treh članov Symbionese Liberation Army, ki je včeraj dopoldne izvedla bančni rop v San Franciscu. Z roparji je bila ugrabljena Patty Hearst, ki se je kot Tanja “pridružila”, kot je sporočila 3. aprila, prostovoljno tej teroristični skupini.
^ -on
V NOVEM POLOŽAJU — Fran-
zmanjšalo pridelek v času, ko je j CQski zunanji minister Michel
Jobert je bil tesni sodelavec po-
ze tako kakih 40 držav pred gospodarskim polomom in lakoto zaradi pomanjkanja hrane, goriv in umetnih gnojil.
Rev. Hesburgh poziva v poročilu, ki ga je izdal Svet za prekomorski razvoj, ZDA, naj prevzamejo vodstvo v boju proti lakoti, ki grozi tolikim milijonom ljudi v Aziji in Afriki. De-jel je, da 40 .najrevnejših držav | potrebuje dodatnih 15 bilijonov | dolarjev za nakup hrane, umetnih gnojil in goriv, to je nekako dvakrat toliko kot vsa pomoč, ki jo razvite države letno dajejo nerazvitim.	i
Amerikanci bi v veliki meri pomagali svetu pred lakoto, če bi omejili svoje prekomerno u-1 živanje hrane, zlasti mesa. Če bi1 se vsak Amerikanec odpovedal-enemu hamburgarju vsak teden, bi bila to že precejšnja pomoč rezervam hrane za stradajoče, je dejal rev. Hesburgh.
SAN FRANCISCO, Kalif. — Včeraj dopoldne ob 9.45 je skupina roparjev, dva moška in ženski, vdrla v podružnico Hibernia Banke, naglo razorožila stražarja in ukazala 15 uradnikom in 3 strankam, naj se uležejo na tla z obrazom navzdol, nato pa se lotila ropa. Moška, od katerih je bil eden črn, drugi pa bel, sta stražila osebje, ženski, obe beli, pa sta šli zbirat denar. Ne-vedoč, da je v teku rop, je stopil v banko 59 let stari Peter
kojnega predsednika republike j Markoff, upravnik trgovine
G. Pompidouja. S svojim stalnim n a sp r o tovanjem politiki ZDA je povzročil huda trenja med ZDA in njihovimi zavezniki v Evropi. Njegova bodočnost je negotova, ko bo Francija dobila v maju novega predsednika.
Rdeči vohun se predal na Japonskem
TOKIO, Jap. - Neki Čeh, ki se je predstavil kot 28 let stari Ladislav J. Kubricky, se je predal v februarju japonskim oblastem in jim razkril, da je prišel lani na Japonsko s ponarejenim potnim listom po naročilu sovjetske vohunske službe.
Predal se je, ker je bil v strahu zaradi svojih nalog, ki mu jih je naložila sovjetska vohunska služba, ko ga je S ponarejenim potnim listom kot britskega trgovca iz Toronta vtihotapila na Japonsko.
Irak očita ZDA in Iranu
podpiranje Kurdov
BEJRUT, Lib. — Irak je obdolžil ZDA in Iran pošiljanja orožja upornim Kurdom v Iraku. Podpredsednik Iraka Sadam Husein je dejal libanonskim novinarjem na tiskovni konferenci v Bagdadu, da v Iraku “vedo za množično vojaško podporo upornim Kurdom v gorah iz preko Irana”.
Iranu je poleg tega očital, da zbira na meji Iraka svoje vojaške sile. Pri tem je poudarjal, da je Irak pripravljen na boj na “vse strani”, četudi doslej njegova armada še ni nastopila proti upornim Kurdom.
Zvezni primanjkljaj do 20 bilijonov
WASHINGTON, D.C. — Ko je bil lani sedanji proračun predložen Kongresu, je Bela hiša računala, da bo primanjkljaj izpod 10 bilijonov dolarjev. Sedaj trdijo, da bo bolj verjetno dosegel 20 bilijonov.
Vzroka sta dva, manjši davčni dohodek zaradi delnega zastoja j gospodarstva in povečani zvezni izdatki. Zvezna vlada v zadnjih mesecih ni varčevala, kot je preje lani, ampak je denar porabljala v dovoljeni meji proračuna.
Svarilo sen. Jacksonu
WASHINGTON, D.C. — Sen. H. Jackson naj bi dobil od sovjetske strani svarila, da bo ZSSR popolnoma ustavila izseljevanje Judov, če bo on še dalje vztrajno zaviral uzakonitev trgovinskih ugodnosti za Sovjet-ZDA sko zvezo v Senatu.
j Sen. Henry Jackson, demokrat iz države Washington, zahteva, da ZSSR olajša izseljevanje Judov in tudi drugih svojih državljanov, predno ji ZDA priznajo v medsebojni trgovini ugodnosti, ki pripadajo prijateljskim državam.
žganimi pijačami. Roparja sta streljala nanj in ga težko ranila. To je po vsem sodeč povzročilo nagli konec roparskega napada, Ženski sta zbrali okoli $10,000, nato pa so vsi štirje hiteli iz banke ter med streljanjem zbežali z avtom. Rop je ščitila skupina 4 oborožencev v station wagonu, ki je bil zaparkiran nasproti banke pri zapuščeni gasolinski postaji. Oba avtomobila sta bila kasneje najdena zapuščena nekaj blokov proč od kraja ropa. Bila sta izposojena na izgubljene legitimacije.
Skrita fotokamera je roparje posnela dosti jasno in omogočila FBI ugotovitev njihovih imen. Na fotografijah >o odkrili Ca-millo Christine Hall, Nancy Ling Perry in Patricio Michelle Soltysik, ki so vse znane že od preje kot vodnice Symbionese Liberation Army. Z njimi je j bila Patty Hearst — Tanja, tudi oborožena z brzostrelko. Poleg nje je bilo nekdo drugi s puško usmerjeno proti njej, kar naj bi pomenilo, da ona ni bila prostovoljni udeleženec bančnega ropa. FBI je zato išče tudi le kot “pričo”, med tem ko išče ostale kot roparje.
Patricia Hearst je bila ugrabljena 4. februarja in ugrabitelji so sporočili, da se bodo pogajali s starši o njeni izpustitvi, če bodo razdelili za več milijonov dolarjev hrane med potrebne v Kaliforniji. Oče je končno uredil razdelitev hrane v skupni vrednosti 2 milijonov dolarjev in se dogovoril še za razdelitev
hrane v vrednosti 4 milijonov dolarjev potem, ko bodo njegovo hčerko vrnili.
Namesto izpustitve je bil 3. aprila dostavljen zvočni trak, na katerem naj bi bila Patricia svojemu očetu očitala, da ni izpolnil svojih obljub in da ni storil vse, kar je v njegovi moči, za njeno izpustitev. Izjavila je, da se je prostovoljno pridružila Symbionese Liberation Army, ki jo je ugrabila, in se bo pod imenom “Tanja” borila za njene cilje.
Včerajšnja pojava Patricie Hearst z roparji Symbionese Liberation Army je še povečala sum, da ona dejansko ni bila ugrabljena, ampak da je bila ugrabitev “urejena” in točno pripravljena.
SLOVENSKA SKUPNOST V ITALIJI 0 ODNOSIH MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na seji 2. aprila ponovno obravnaval vprašanje zadnjega razvoja odnosov med Italijo in Jugoslavijo po nedavni izmenj avi diplomatskih not v zvezi z ozemljem in mejami nekdanje cone B neuresničenega S v o hodnega tržaškega ozemlja s posebnim ozirom na morebitne bližnje in daljne posledice iza nadaljnje mirno sožitje med prebivalstvom na obeh straneh meje ter za uresničevanje narodnostnih pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Izhajajoč s stališča, da bi od zaostritve meddržavnih odnosov med obema sosednima državama naj večjo škodo imelo celotno obmejno prebivalstvo in Slovenci še posebej, 'Slovenska skupnost meni, da je treba v vsakem primeru o-hraniti v zadnjih dveh desetletjih vzpostavljeno obojestransko sodelovanje na vseh
ravneh in področjih. Poslabšanje odnosov bi prvi in najbolj občutili Slovenci kot skupnost in kot posamezniki, kajti po izredno burni povojni dobi v zvezi z določanjem meja med Italijo in Jugoslavijo želijo Slovenci živeti v miru in s tem prispevati k nadaljnjemu sožitju in k vsestranskemu napredku svoje ožje in širše skupnosti, v o-kviru katere živijo:
Zato Slovenska skupnost kot politična organizacija Slovencev v Italiji in torej predstavnica njihovih interesov in teženj smatra dosedanjo ureditev med obema državama za ustaljeno dejstvo in zahteva, naj se v kali odpravi vsakršen razlog za nestvarne interpretacije in pogrevanja preživelih stališč, ki je za vse škodljivo.
Zaradi tega ima Slovenska skupnost za potrebno poudariti svoje stališče do sedanje-
ga političnega trenutka,- saj zadeva posebno Slovence. V tej luči ne more razumeti molka velikih italijanskih strank, ki v svojih programih zatrjujejo, da hočejo ščititi interese Slovencev. V mislih ima vse stranke ustavnega bloka tako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu, posebno KPI, PSI in DO.
Nobena od teh strank ni smatrala za potrebno vložiti
v	parlamentu niti enega, vprašanj a ali interpelacije o ž"Sde-
vi	ali pa kakorkoli pokazati pozornost ali občutljivost do tako važnega vprašanja, čeprav je javnost to naravnost od njih pričakovala. Prav tako ni nobena stranka jasno zahtevala točnega izvajanja določil Lpndonskega sporazuma v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Slovenska skupnost to poudarja ne zaradi polemike,
temveč iz globokega prepričanja, da ne bi smele politične stranke, ki vabijo ali družijo v svojih vrstah Slovence, tako hladno in neprizadeto mimo problema meje med obema državama, kakor jo določa Londonski sporazum s priključenim Posebnim statutom o pravicah narodnih manjšin.
Končno Slovenska skupnost opozarja, da prav ta zadnji primer zadržanja velikih vsedržavnih strank do problema, ki tako živo zadeva nadaljnji razvoj zamejskih Slovencev, dovolj zgovorno potrjuje u-pravičenost samostojnega političnega nastopanja narodnostne manjšine. Vključevanje v velike vsedržavne stranke daje sicer videz velike odprtosti, toda v odločilnih trenutkih nas te pustijo na cedilu, kot dokazujejo razmere pri nas in tudi na Koroškem. (“Katolislci glas”, št. 14 od 4. aprila 1974.)
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Svet za življenjske stroške je včeraj ukinil ves nadzor nad cenami živil na drobno in na debelo. Njegov direktor John T. Dunlop je izrazil upanje, da bo tekmovanje zadržalo njihovo rast.
VATIKAN. — Papež VI je na Veliko noč pozval svet, naj se odpove uživanju in se vrne h krščanskemu življenju.
SAN FRANCISCO. Kalif.—Včeraj so našli tu ustreljena mrtva dva mlada belca, po vsem sodeč žrtvi črnskih morilcev. Doslej je bila tako brez vzroka pobitih že 17 belcev. Sodijo, da je vse umore izvedla skupina črnih nasilnikov, ki morijo belce iz golega rasnega sovraštva.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Libanon je v Varnostnem svetu ZN pozval tega, naj poskrbi, da Izrael ne bo dalje vpadal preko meje v Libanon in vršil tam nasilja. Izraelski zastopnik Tekoah je odgovoril, da je mir odvisen od Libanona samega. Če Libanon dopušča, da je njegovo ozemlje oporišče nasilnikov in teroristov, potem se ne more pritoževati, če ga za to smatrajo tudi njegovi sosedje.
LAGOS, Nig. — Včeraj je vojska pod vodstvom polk. Seyni Konutia, načelnika glavnega stana, odstavila predsednika republike Niger Namanija Diori-ja, kot je sporočil radio iz glavnega mesta Niamey. Kountie je dejal v govoru preko radia, da vojska ni mogla j več gledati stiske, ko prebivalstvo ni bilo več gotovo niti enega obroka hrane na dan. Niger je med državmi južno od Sahare, ki jih je prizadela suša in povzročila hudo pomanjkanje hrane.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Državni tajnik Kissinger je svaril glavno skupščino ZN na izrednem zasedanju, ki so ga predlagale države v razvoju, pred snovanjem novih skupin držav s ciljem poviševanja cen surovin, ki jih potrebujejo industrijske države. Poudaril je, da je svet med seboj povezan in odvisen ter utegne vsak nepremišljen ukrep škodovati končno vsem.
Iz Clevelanda in okolice
Neurje napravilo dosti škode—
Neurje v nedeljo popoldne je napravilo na področju Velikega Clevelanda dosti škode. Okoli 8,000 domov je bilo brez električnega toka. Tudi tiskarna Ameriške Domovine je imela pretrgan industrijski vod z Illuminating Co. Popravljat so ga prišli šele včeraj zjutraj in je zato list izšel s skoraj triurno zamudo.
Pozdravi iz Floride—
Mr. in Mrs. John Sušnik, Victor Skok, Frances Drenik, Mrs. Frank Race, Jennie Opalk in Clyde Coy pošiljajo pozdrave znancem in prijateljem, ko so se zbrali v veseli družbi pri Mrs. Annie Dekleva v Ft. Lauderdale. Seja—
Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima v četrtek ob enih popoldne svojo redno mesečno sejo. Po njej bo A. Kollander kazal slike. Tajnik prosi vse članstvo, ki je v zaostanku; s članarino, naj to poravna in si preskrbi vstopnice na klubovo prireditev, ki bo 5. maja.
Smrt rojaka v Floridi—
Rojak Albert Pavšič, rojen v Trstu, umrl 5. aprila 1974 v Lehigh Acres v Flaridi, je zapustil v Cleveland sestro Olgo Toni, brat Franka Pavšiča pa v Los Angelesu, Kalif.
Važna seja—
Tajnica društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 ICS K J vabi članstvo na važno sejo v sredo, 17. aprila, ob 7.30 zvečer v Jugoslovanskem narodnem domu na West 130 St. Na tej seji bodo izvoljeni delegati za glavno konvencijo KSKJ, ki bo v avgustu v Pittsburghu. Tudi več drugih važnih točk je treba urediti, zato naj pride čim več članov na sejo.
Koncerta ne bo—
Ker je v SND v West parku nedavno gorelo, je majski koncert moškega zbora “Slovenski fantje” odpovedan.
Odpadkov ne odvažajo—
Včeraj je krajevna skupina 244 “Teamsters” unije, v kateri je okoli 800 voznikov odpadkov v Clevelandu, začela štrajk v podporo zahtevi po višjih plačah. Okrajni sodnik je sinoči j ukazal, da se morajo vrniti na : delo, pa je njihov vodnik James ; Trusso dejal, da bodo najprej o tem glasovali. Tako se utegne I štrajk nadaljevati.
Davkarji vzeli pod lupo nekaj vidnih demokratov
WASHINGTON, D.C. - Zvezni davčni urad se je lotil pregle da davčnih prijav nekaterih d-mokratskih političnih veličin
MOSKVA, ZSSR. — UraC glasilo vlade “Izvestia” je p< valilo razvoj v Jugoslav! kjer je prevladala konsen tivna skupina, ki vrača t želo na pot pravovernega I munizraa. Opozarja, da je vedno v Zvezi komunistov Jl goslavije večje število liberalno usmerjenih, ki hočejo nadaljevati s političnim liberalizmom in s tržnim gospodarstvom, ki da se nista izkazala. Pisec članka A. Bovin, ki pravi, da se je vrnil z obiska v Jugoslaviji, hvali Staneta Dolanca in priporoča Jugoslaviji, naj se drži zgleda Sovjetske zveze.
»
S2r~
/UlERIŠM DOMOVINA
/viVi't we/^;m— no /vi i
wflsaassu	«jkbs>« ■
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$13100 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 69 Tuesday, April 16, 1974
Kvitiki Kissinger j a vedno glasnejši
ii.
Skozi pet let Kissingerjevega vodstva zunanje politike ZDA z nekaj izjemami skoro ni bilo slišati kritike ne doma ne v svetu. Državni tajnik je bil splošno priznan kot spreten, sijajen in seveda uspešen diplomat, ki je imel svetu kaj pokazati. Priznanj ni manjkalo ne doma ne po svetu. V zadnjih tednih se je položaj začel spreminjati. Najprej so se oglasili nekateri opazovalci s pripombami, k i so kazale, c'a dela tudi “sijajni” Kissinger napake. Prvim previdnim glasovom kritike so sledili drugi pogumnejši in o-strejši, tem pa vedno novi in vedno številnejši.
Dr. H. Kissingerju očitajo, da je plačal previsoko ceno za pomirjevanje — detente — s Sovjetsko zvezo, ki je precej negotovo in šibko, pa pri vsem tudi le začasno.
Ko je bil širokogruden do Sovjetske zveze, tako trdijo Kissingerjevi kritiki, pa ni kazal pravega razumevanja za zaveznike. Obravnaval jih je zviška, se za nje in njihove zadeve menil malo, pa se z njimi tudi komaj kdaj kaj posvetoval o vprašanjih, ki so se jih tikala.
Zavezniki v Evropi so ZDA zamerili, da so začele razgovore o pomirjevanju s Sovjetsko zvezo, ne da bi se preje kaj z njimi posvetovale. Nixon je enostavno objavil svoj obisk v Moskvi. Še bolj je Nixon zadel Japonsko, ko je brez kakega predhodnega razgovora z njo objavil, da pojde na obisk v Peking.
Kissingerjevi kritiki svarijo, da se lahko ZDA sedaj znajdejo v negotovi in nestalni pomiritvi — detenti s Sovjetsko zvezo, pa z razbito Atlantsko skupnostjo, na kateri je dejansko vsa leta po drugi svetovni vojni ameriška mednarodna in evropska zavezniška politika temeljila.
Zagovorniki državnega tajnika so prepričani, da do tega :ie bo prišlo. Priznavajo, da so ZDA plačale precejšnjo ceno za pomiritev s Sovjetsko zvezo, pa trdijo, da je Sovietska zveza tudi veliko žrtvovala, dala naj bi celo več kot ZDA. ZDA uživajo v zadnjih letih, ko je toliko težav doma, precejšen mir v svetu, pravijo in poudarjajo, da je glavni uspeh Kissingerjeve politike v tem, da je mogoče spore med ZDA in ZSSR reševati in o njih razpravljati po nekem določenem redu in s tem preprečiti vojni spopad, ki bi lahko pomenil konec človeške civilizacije.
Glede Kissingerjeve evropske politike pravijo njeni zagovorniki, da so države Evropske gospodarske skupnosti — z izjemo Irske vse članice NATO — v preteklem letu dosledno vodile politiko, ki je spravljala^ ZDA v zadrego, Če jim že ni kar naravnost škodovala. Če se bo to nadaljevalo, je pričakovati, da se bo ameriška javnost naveličala žrtev za Evropo in bo prevladal nov val izolacionizma, ko se bodo ZDA brigale samo za sebe, Eropo pa pustile na cedilu, kot se je to zgodilo po prvi svetovni vojni in kar je vsaj delno zakrivilo drugo svetovno vojno. Treba je bilo tore’ močnega sunka, ki naj bi Evropo zbudil v stvarnost, da bi spoznala nevarnost, ki preti njej in vsemu Zahodu, če bo sledila protiameriški politiki Francije.
Nezadovoljstvo s Kissingerjevo politiko je znani britanski list “The Guardian” izrazil nedavno takole: V enem samem letu je storil op (Kissinger) za zastrupitev preko-atlantskih odnosov in za zaostritev sporov v Evropski gospodarski skupnosti več kot De Gaulle v JO letih.
V našem Kongresu je ponovno slišati opazke, da je Kissinger “tako obseden” s politiko detente s Sovjetsko zveza, da ne mara niti več resno pretehtati, kaj imajo od te; ZDA in kaj v nasprotju ZSSR. Močna je kritika nad clr. H. Kissingerjem tudi v samem državnem tajništvu, kjer so njegov prihod pred dobrega pol leta tako vneto pozdravili.
Visok uradnik državnega tajništva izven ožje skupine, ki dela z dr. Kissingerjem, je dejal: Vem, da je Henry sijajen — toda v nekaterih pogledih dokazuje, da bo prava nesreča kot državni tajnik. On je aroganten in egocentričen, nima po vsem sodeč nobenega pravega razumevanja za zavezniško diplomacijo in nepričakovano malo smisla za to, car zadeva Evropejce.
“The Times” v Londonu je zapisal: Kot kaže, je njegova (Kissingerjeva) skrb za detente tako velika, da jo ne ;	‘ ničesar motiti. Ima vtis, da se to posebej nanaša na
Evropo.
Da to v Evropi ne vidijo radi, je razumljivo. V Parizu /kar stalno svarijo ostale zaveznike ZDA v Evropi, da bodo ZDA sklenile s Sovjetsko zvezo dogovor preko njihovih '. v in seveda brez ozira na njihove koristi! Predsednik Nixon je sam zaveznike znova zagotavljal, da ZDA ne iščejo pri razgovorih z ZSSR svojih koristi, ampak skušajo v ; n vrsti utrditi in zavarovati svetovni mir. Pri razgovorih Vzhodom na Dunaju in v Ženevi se vendar zavezniki .■ DA pritožujejo, da skušajo te večkrat preko njihovih u-govorov in pripomb do sporazuma v Vzhodom.
Kissinger sam je priznal, da ima več težav v zavezniki Not s sovražniki ZDA, pa vendar priznava potrebo po ure-
ditvi in utrditvi Atlantske skupnosti, kot to potrebo priznavajo zavezniki v Evropi. “Le Guardian” v Londonu je pravilno ugotovil: Evropa in ZDA potrebujejo druga drugo bolj — kot Francijo. Francija bo to prej ali slej sprevidela in tedaj bo čas za sporazum zrel.
Precej kritike proti Kissingerju je v zadnjem času iz dela judovskih vrst, ki se boji, da bi Kissinger utegnil le preveč pritiskati na Izrael pri razgovorih z Arabci, da bi dosegel mir na Srednjem vzhodu.
BESEDA IZ NARODA
fCafinvudske vesti
“Kakšno svinjarijo pa tukaj servirate? Jed je taka, kot bi bila zastrupljena,” se razburja gost in nadaljuje: “In še tako majhna porcija je.”
CLEVELAND, O. — Najnovejša in najboljša je gotovo novica, da so Mladi harmonikarji pripravljeni. Nič več ne bo vaj vsako nedeljo pod staro cerkvijo v Kalinvudu, samo še generalka v šentviški dvorani in pa nastop. Prepričan sem, da bo koncert uspel, saj pri zadnji vaji je šlo že precej bolje kot pri prvi in tudi vsi so prišli na vajo, kar je zelo prav in vzpodbujajoče.
*
Letos (kakor vsako leto) boste opazili precej novih obrazov, zlasti med najmlajšimi, nekaj pa jih seveda ne bo več na odru. Pa jih ni smrt pobrala, le postarali so se ali bolje rečeno, “dozoreli so”. Čeravno neben nikoli ne bo dobil nagelja za 20-letno zvesto sodelovanje pri Mladih harmonikarjih, se bodo nekoč vsi z veseljem spominjali teh let in vse te vaje in žrtvice, ki jih do-prinašajo, bedo pustile svojo sled na njihovem značaju. Zlasti naj bi bilo vse to delovanje kot nekak uvod za njihovo nadaljnje sodelovanje pri naših pevskih zborih, dram. društvih itd. *
Seveda, ni lahko za našega Rudija, ko že kar naprej računa, koliko jih po tem koncertu ne bo več nazaj. Najslabše je to, da odhajajo vedno najboljši, tisti, ki j so že po pet ali več let sodelo-| vali. Ampak kaj hočemo? Čas, ki j ima skoraj neomejeno oblast na j tem svetu, prej ali slej doseže j svoje tudi med naj mlajšimi. Najprej poskrbi, da nekaterim ; kar na lepem poženejo brke (ne j vsem, ker so tudi dekleta zra-i ven); nato poskrbi, da staršem j ni treba več prevažati otrok na | vaje in nazaj in ko je vse to do-j seženo, se začne popolnoma druga muzika. To bi morala biti najlepša leta v življenju slehernega življenja, le škoda, da bodo vse prehitro minila.
*
Potepuha pripeljejo pred sodnika in ta ga vpraša:
“Ali sploh kaj delate?”
“Sem in tja,” se glasi odgovor.	,
“Kaj delate?”
“To in ono.”
“Kje delate?”
“Tu in tam.”
Sodnik obsodi potepuha na zapor.
“Kdaj me boste pa izpustili?” se ustraši potepuh.
“Prej ali slej,” mu odvrne sodnik.
ujeli?”
neni prevoz, so se osredotočili naši prvi rojaki tukaj ter si tu pred 80 leti postavili svojo prvo cerkev, majhno, leseno sicer, toda ljubko, katera jim je dobro služila vse do leta 1902, ko so si jo morali povečati.
USTANOVITEV ŽUPNIJE SV. VIDA 1893
Prvi Slovenci v Clevelandu so hodili vse do leta 1894. v češko cerkev Lurške gospe na 55. cesti. To cerkev je upravljal v tistem času veliki katoliški organizator clevelandskih Slovakov župnik Štefan Fprdek, ki ima svoj spomenik v clevelandskem kulturnem vrtu. Bil je to dober in plemenit duhovnik. Ta se je bil zaradi Slovencev, ki so hodili v njegovo cerkev, naučil do te mere slovenščine, da je naše ljudi lahko spovedoval in jim tudi drugače versko postregel. Furdek je bil tudi tisti, ki je bil 5. septembra 1890 pripeljal iz Ljubljane Vida Hribarja, Moto-žotovega iz vasi Cirkuše, župnija zgornji Tuhinj nad Kamni-koncerta Mladih harmonikarjev kom/ki je v Clevelandu postal bodo zaigrali trije najmlajši ki- 29 julija 1893 mašnik in z avgu-taristi pesem “Ko dan se zazna- stom istega ieta ustanovitelj in va”. Igrali bodo: Janez Nemec, prvj župnik slovenske fare sv. Ivan Rus in Tonči Medved. yida v Clevelandu.
Pesnik vpraša kritika, ki je pregledal njegove pesm: “Menite, da bi moral dati več ognja v svoje pesmi?”
“Ne, ne. Ravno obratno. Več svojih pesmi v ogenj.”
V prvem delu nedeljskega
Čudna imena, a lepa melodija. Upajmo, da bo šlo vse po sreči.
O
Gospa Peteršilj čkova vsa navdušena opazuje kameleona in pravi svojemu možu:	“Poglej,
Tene, kako dolg jezik ima.”
“Si mu nevoščljiva, kaj?” jo zbode mož.
Tone vpraša prijatelja, ki je bil prvič v operi:
“No, kako je bilo, Jaka?”
“Vse je bilo zelo lepo, najlepše pa je bilo takrat, ko so delili plašče. Jaz sem vzel kar tri.”
*
Naj zaključim z lepimi pozdravi vsem, ki ste do konca prebrali.
Mecan
¥afe!io m sejo
CLEVELAND, O. - Članstvp Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je prav lepo vabljeno na mesečno sejo, ki se bo vršila ta četrtek, 18. aprila, ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Na tej važni seji bomo izvolili devet delegatov za letošnjo konvencijo naše bratske organizaci je, katera se bo vršila v Pittsburghu meseca avgusta.
Izbrani delegati bodo zastopali na konvenciji KSKJ naše društvo v vseh važnih odločitvah, ki nas bodo vodile skozi prihodnja štiri leta.
Za delegate so kvalificirani člani, ki so prisostvovali vsaj štirim društvenim sejam v preteklih dvanajstih mesecih pred to aprilsko sejo. Upamo, da bo udeležba na tej važni seji velika.
Frank Žnidar, tajnik
----—o------
SG-Ielmei pri#@ šišenske serbe
“Koliko rib ste že vpraša nekdo ribiča.
“S to-le, ki jo lovim in še pe-
NAKUP PROSTORA ZA NOVO CERKEV 29. JUNIJA 1894
Idealizem je bil, ki je pripeljal alojzijeviščnika Vida Hribarja v Ameriko. Ljubezen do slovenskih ljudi, posebno za njihovo duhovno dobro, ga je pripeljala med prve clevelandske rojake. Z mladeniško vnemo se je lotil organizacije prve slovenske fare v državi Ohio. Prvo. kar je bil naredil kot župnik, je bilo, da je naprosil župnika nemške cerkve sv. Petra na Superior aveniji in E. 17. cesti fathra Westerholta, da mu je začasno odstopil šolsko kapelo, koder so potem imeli clevelandski Slovenci svojo prvo službo božjo 6. avgusta 1893. leta.
Ob svoji ustanovitvi je imela prva slovenska župnija v Clevelandu 65 družin in okrog tisoč samcev, ki so si izvolili iz svoje srede naslednji svoj prvi cerkveni odbor: Janez Novak, Franc Pucelj, Andrej Zakrajšek in Mihael Skebe.
Tiste čase, v katerih je bila ustanovljena prva slovenska župnija v Clevelandu, se je začela v Ameriki gospodarska stiska, znana pod imenom depresija. Huda je bila, nekateri so se zaradi nje celo izselili v druge kraje, drugi pa stradali. Kljub gospodarski stiski in kljub majhnemu številu pa so se preostali odločili, da kupijo svet za svojo prvo cerkev. Dne 29. junija 1894 so kupili za $6.000.-vogalno zemljišče med Glass avenijo in Norwood cesto. Ta svet je bil takrat še nezazidan, prava pravcata farma, polje, travnik odnosno ledina.
Zemljišče, katero so bili kupili, je bilo za tiste čase zelo veliko. Da so ga kupili na tem prostoru in v takšnem obsegu, gre spet zasluga župniku Fur-deku. Da je bil Furdkov nasvet pameten in Hribarjeva in njegovih faranov odločitev modra, je pokazal poznejši čas. Še danes je namreč ta prostor najbolj strnjena slovenska naselbina v Clevelandu.
CLEVELAND, O. — Slovenci v ZDA praznujemo letes 80-let-timi naslednjimi jih bom imel nico postavitve prve slovenske točno pol ducata,” odvrne ribič, cerkve pri Sv. Vidu v Clevelan-
*	; du. To sicer ni bila prva sloven-“Ali imate knjigo z naslovom' ska v ZDA, pač pa prva v Cle-
‘Mcž, poglavar družine?’ ”	1 velandu, odnosno v ohajski dr- DOKTORSKA RAZPRAVA
“Knjige s pravljicami predaja-1 žavi sploh.	O SLOVENSKIH GOVORIH
jo v naslednjem oddelku.”	1 V Clevelandu so se začeli Slo-	V CELOVŠKI KOTLINI
*	i venci naseljevati pred malone	Dr. Katja Sturm-Schnabl iz
V Ameriški Domovini je pred ;	sto leti, to je okoli leta 1880.	znane Sturmove	družine v Svin-
kratkim začel pisati kolono “Iz- j	Prva leta so se naseljevali bolj	i či	vasi-Zinsdorf	pri Št. Tomažu
ped zvena Sv. Štefana” g. Mirko	na južni strani mesta, to je tam,	za	Celovcem je prejela od Sued-
Geratič, ki se podpiše “Toti šta-	koder je danes župnija sv. Lov-
jerc”. Zelo zanimivo pisanje ne renca v Newburgbu, kesneje pa samo za Čikažane, ampak za vse so se koncentrirali na severni Slovence. Vem, da sem vsem, ki strani pri Erie jezeru, kjer je še niste začeli brati te kolone, i nastala tudi njihova prva župni-napravil uslugo, ko sem vas o- j ja. Da so se začeli strnjeno na-pczoril nanjo, če se ne motim, seljevati ravno na severni stra-izhaja vsak torek.	j ni, je bil vzrok ta, ker je bilo
♦	tam takrat največ gospodarske-“Mamica, zakaj čeka nima ga življenja, posebno to var en.
las?”	i Te so rasle takrat tu kakor gobe
“Ker je zelc deber in učen.” po dežju iz zemlje. Ob vodi, ob “Pa ti, zakaj jih imaš toliko?" j velikem jezeru, zaradi vodne : verovzhodno od Celovca. V uvo-
•	plovbe, katera nudi najbolj ce- du v razpravo pa je poskusila
osteuropa-Geselischaft y Muen-chnu nagrado za svojo dialektološko disertacijo “Die sioweni-schen Mundarten und Mundart-reste im Klagenfurter Becken” (Slovenski govori in ostanki govorov v Celovški kotlini), Diss. Philosophische Fakultaet der Universitaet Wien, 1973. V svojem delu je z glasovne strani obdelala domačo govorico ob robu slovenskonemške meje se-
Obrt v Mariboru
V	občini je osebna obrt močno razvita. Prijavljenih je 1100 obrtnikov. Ti imajo še svoje delavce in tako uspešno rešujejo vse potrebne usluge. Poleg teh je veliko število obrtnikov, ki to dejavnost opravljajo kot postranski poklic.
šušmarji delajo obrtnikom veliko konkurenco, davčni upravi pa preglavice, ker jih morajo loviti za utajo davkov. Inšpekcijo so okrepili s petimi novimi inšpektorji.
Vprašanje je, kako bodo organizirali potrebne storitve predvsem v gradbeništvu, če bodo te ljudi odstranili.
Novo pokopališče
V	Dogošah pri Mariboru pripravljajo novo pokopališče. Dosedanje na Pobrežju je že prenapolnjeno. Tu bedo pogrebi le še dve leti, dokler ne bo urejeno novo z vsemi potrebnimi pogrebnimi prostori in opremo.
Kropa v stikih s Korošci
Komorni zbor Kulturnega društva “Stane Žagar” iz Krope že več let tesno sodeluje s kulturnimi društvi na Koroškem in v Slov. Benečiji. Posebne stike imajo s pevskimi zbori, s katerimi večkrat izmenjujejo svoje nastope.
Napredek v Ljutomeru
Podjetje “Mizarstvo” je v svojih 25 letih obstoja doseglo že" velike proizvodne uspehe. Imeli so odlične kooperantske pogoje z “Lesnino”. Letos imajo v načrtu velik razmah. Nove proizvodne hale so že v gradnji.
Prav tako pripravljajo potrebna skladišča. Do konca leta bodo zaposlili 230 novih delavcev. Za občino in ljudi pomeni to velik napredek, saj bodo imeli doma možnost večjega zaposlovanja.
“Zakon o širndu”
Pred dvema letoma je bil v l Jugoslaviji uveden zakon, s katerim so obdavčili ves komercialni tisk (stripi, rotacijski romani, pornografske revije ter vse ostalo, ki ne spada v literarno ali učno snov).
V dveh letih se je število raznih serij zmanjšalo od 70 na 18. Prej so imele skupno naklado 47 milijonov izvodov letno. Ostale revije pa so precej spremenile svoj način pisanja, čeprav še ni vse za splošno branje.
Zavarovanje kmetov
Osnutek pogodbe omogoča kmetom kooperantom s kmetijskimi zadrugami, da s plačevanjem določene zavarovalne o-snove lahko invalidsko in pokojninsko zavarujejo sebe in družinske člane. Imajo možnost odkupa let za nazaj in starostno dobe.
Odprto ostaja vprašanje večine kmetov, ki so sami, že ostareli in jim pripada le nizka starostna pokojnina.
Prav ti kmetje čutijo, da zakon zavarovanja pomaga le gmotno dobro stoječim kmetom, socialno ogrožene pa zakon izpušča, kar gotovo ni v skladu z načeli odpravljanja socialnih razlik.
Zeleni plan
Dolgoročni razvoj kmetijstva opozarja na probleme kmetijskega gospodarstva. V minulem letu je uvoz prehrambenih izdelkov znašal 507 milijonov dolarjev. To je več kakor ves turistični devizni priliv.
Okrog 250 milijonov dolarjev se je porabilo za uvoz proizvo-
tudi orisati kulturno-zgodovinsko preteklost in sedanjost slovenskega govora v Celovški kotlini.
J. S.
dov, ki jih ne daje domače kmetijstvo (kava, južno sadje itd.). Za ostali denar se je uvozilo: meso, pšenica, maslo, sladkor, olje in druga živila.
Ti ogromni izdatki na eni strani in preko 700,000 ha zapuščene obdelovalne zemlje ter mnogo delavcev, zaposlenih v tujini, opozarjajo na racionalni razvoj in planiranje kmetijstva.
življenjski stroški
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so bili v letu 1973 življenjski stroški višji za 21.7% kot leto preje. Cene na drobno pa so se povečale za 21.9%. Večje zahteve proizvajalcev po zvišanju cen so pri uvoznikih goriv, izdelkov iz fosfata in pri pošti.
šola v naravi
V	mnogih krajih Slovenije so šole poskrbele za svoje učence vsestransko izobra zbo. Poleg rednega pouka v šoli nadaljujejo ta pouk v naravi, da bi jo bolje spoznali in se telesno okrepili.
V	zimski sezoni so predvsem na Gorenjskem šole s pomočjo staršev organizirale uspešne smučarske tečaje, kjer je bil° omogočeno smučanje tudi tistim otrokom, ki sicer ne bi mogli do tega veselja.
Tako so se posamezni razredi zvrstili po dva tedna bivanja na snegu. Opremo so nabavile šole, starši pa so prispevali del sredstev za hrano in stanovanje-
Zunanja trgovina
V	letu 1973 je Jugoslavija izvozila za 48.49 milijarde dinarjev blaga ali za 27% več kakor leto prej. Uvozila pa je za 76.69 milijarde dinarjev blaga ali 40% več kakor leta 1972.
Slovenija je realizirala izvoZ ’za 9.45 milijarde din, oz. 30% več in nakupila za 15.69 milijarde din izdelkov, polizdelkov i11 surovin, kar je za 47% več kakor leto prej.
Razlika med vrednostjo uvoza in izvoza je bila pokrita z neblagovnim prilivom (turizem, zaslužki zdomcev) in tako je imelo poslovanje s tujino pozitivno bilanco.
Koncerti v Celju
V	minulem letu je bilo 27 koncertov. Od teh je bilo 8 večernil1 in 19 mladinskih. Pri večernih je bilo pet komornih, na treh pa so nastopali veliki orkestri.
Najbolj obiskan je bil koncert Dubravke Tomšič - Srebotnjake' ve. Razveseljivo je dejstvo, da raste število mladih obiskoval' cev. Število abonentov se je dvignilo na 1199.
“Kmečki glas” v Križevcih
“Kmečki glas” in kmetij ska zadruga sta organizirala uspel “ustni časopis”. Kmetje so lab' ko povedali vse, kar jih sprem' Ija v življenju, dobro in slabo-Pozornost je vzbudil absolvent kmetijske šole iz Veržeja, bi pravi:	“Ne bom pustil svojih
staršev na stara leta samih.” Za' to se namerava posvetiti kme' tijstvu.
Položaj za kmeta je še ved' no premalo vzpodbuden in vred' notenje njegovega dela prešib' ko. Zavest življenja je v n j eh1 močnejša in s svojim študije% želi ustvariti pogoje življenja, h1 bo vsem v veselje.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in oW' lici Slovensko radijsko uro “Pe“ smi in melodije iz lepe Sloveni' je” vsak večer od ponedeljka d° petka na postaji WXEN-FM ^ 106.5 MC, katero vodita dr. M*' lan in ga. Barbara Pavlovčič.
AMERIŠKA DUMUViNA, APRIL ib, 1974
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
_ '■	.'V,,	1,^	v:;.
Občni zbor “Društva Slovencev Baraga”
V slovenskem Torontu je bil letos post doba društvenih občnih zborov. Skoraj bi lahko rekli: Vsak teden eden. V soboto pred Cvetno nedeljo so imeli občni zbor člani Društva Slovencev Baraga in sicer zvečer v dvorani Slovenskega doma. Vodil ga je predsednik g. O. Mauser. Vse se je odvijalo po običajnih formalnostih, ki so predpisane za občne zbore:	Zapisnik
zadnjega občnega zbora, poročila odbornikov, volitve novega odbora in nato razgovor o društvenem delu za bodočnost.
Iz vseh poročil, debat, predlogov in zamisli bi opazovalec tega občnega zbora mogel zaključiti, da organizacija živi. V njej je še sil, ki ji morejo ustvariti vsaj nekaj bodočnosti. Dokaz teh sil je 14 slovenskih dni, ki Jih je do sedaj društvo pripravilo. Na teh slovenskih dneh je Priklicalo k praznovanju slovenske misli na tisoče rojakov iz mnogih krajev in poklicev. V Pripravi je tudi že 15. slovenski dan. Njegov datum je že določen za zadnjo nedeljo v juliju. Na °bčnem zboru je bila izražena soglasna volja, da se s temi prazniki nadaljuje in se vsebino njihovega praznovanja še izboljša.
Drugi znak volje do življenja Jo bil sklep občnega zbora, da naj prideta v odbor tudi dva zastopnika mladincev, da se tako vzbudi zanimanje za društveno delo tudi med rodom, ki je nadaljevanje sedanjega rodu. Vse kaže, da uspeh pritegnitve ne ho izostal.
Dalje je v društvu močna volja po sodelovanju z drugimi sodobnimi organizacijami, ki naj hi se združile za skupno predstavništvo in v pomoč koordini-ranja delovanja. V tej smeri so hili že narejeni potrebni koraki. Ko je predsednik o tem poročal, s° člani z veseljem vzeli na znanje. Enako tudi njegovo pobilo o navezavi stikov s pro-VlJrcijalnimi oblastmi, kjer je hila dana obljuba pomoči pri Prizadevanjih glede mnogokul-tumosti.
Vsi odborniki razen podpredsednika so bili na novo izvoljeni- Dokončno pa se bo odbor še konstituiral.
Por.
Nova pomoč misijonskega zaledja
Na aprilskem sestanku Bara-govega misijonskega krožka so hili člani zopet radodarni. Ker Se je v blagajni znova nabralo nekaj več, so pregledali potrebe nrisijonarjev in sklenili poslati: $300 gospodu F. Buhu na Mada-gaskar; $300 sestri Lesjak v južno Afriko. Sestre, kjer ona de-^je, gradijo šolo in mnogo rev-sč>ne je okrog njih. $300 bo dobil salezijanec gospod Andrej ■^ajcen, ki deluje v Južnem Vietnamu, v deželi, ki se še Vedno otepa pred rdečimi napadalci. $200 pa je bilo poslano se-stri S teh v južno Afriko.
Tako je Baragov misijonski možek začel poleg božičnega tu-d* velikonočno obdarovanje vsaj nakaterih slovenskih misijonark iri misijonarjev. Da je pa to mo-g°če, gre zahvala poleg agilnim pianom in članicam tudi drugim Cesto nepoznanim misijonskim dobrotnikom. Bog povrni!
Misijonski por.
Pomlad le priha ja
Toplota kar noče ostati z na-Tb. Pridejo lepi sončni dnevi, človek misli, sedaj je pa tu-^aj prelepa topla pomlad. Pa 2tiova. zapihajo mrzle sape, za-hrši nevihta, kot bi hotela odpili pomlad. Celo grmelo je že
. , v«
in pravijo, da to zimo podaljšuje. Toda, ko tole pišem, je Velika noč prav pred vrati in tudi toplota pomladi ne more biti več daleč.
Cvetna nedelja je bila na zunaj precej čemerna, mrzla in celo sneižilo je. Radijski napovedovalec je rekel: “Kar se vremena tiče, ostanite doma, dokler ne greste v cerkev.” V slovenski cerkvi na Manning Ave., ali pri Mariji Pomagaj, kot pravim, je bilo pa lepo. Prejšnji dan so članice Kat. Ženske Lige pripravile obilico1 malih, lepo okrašenih butaric, da je lahko vsakdo eno dobil in z njo odnesel domov o-bilieo božjega žegna. To zelenje so blagoslavljali pri vseh mašah.
Ista organizacija je ves dopoldan stregla ljudem s telesnimi dobrotami. Pecivo so prodajale gospe in njihove hčere, zjutraj so delile zajtrk, opoldne pa kosilo in koliko ljudi je želelo biti postreženih! Vse so razprodale te podjetne gospodinje in tako napravile lep izkupiček, ki bo verjetno cerkvi v veliko pomoč.
Po tretji maši na isto nedeljo je bil sestanek Zveze katoliških mož. To pot je imel predavanje profesor dr. Jože Plevnik, jezuit. Ker je on profesor Sv. pisma, potem ni težko uganiti, kaj je bila vsebina njegovega predavanja: razlaganje Sv. pisma. Po predavanju so se pa možje in fantje zmenili, kako bodo od Velikega četrtka in Celo noč do Velikega petka zjutraj adorirali pre d Naj svetej šim.
Po Cvetni nedelji pa smo
Pefnajslleliiba folklorne skupine ‘lagelj’
TORONTO, Ont. — V življenje posameznika, organizacij in skupnosti prihajajo z leti mejniki, ob katerih se oziramo nazaj v preteklost in ocenjujemo storjeno delo, pripravimo načrte za bodoče delo, ki hi naj prineslo novih podvigov, idej in jasnih poti do zaželenega cilja.
Tako se je letos folklorna skupina Nagelj ustavila ob pomembnem mejniku. Petnajst let poteka od prvih skromnih začetkov, ko so prvi pari fantov in deklet v slovenskih narodnih nošah s svojimi nastopi v cerkveni dvorani na Manning Ave. začeli buditi slovensko zavest. Z večjim ali manjšim elanom, kakor je pač usojeno ljudstvom, živečim izven domačih meja, je skupina pod vodstvom g. Cirila Soršaka gojila slovensko tradicionalno pesem in glasbo in v plesnih motivih predstavlj ala značilnosti ljudske plesne umetnosti in izraz ljudske duše, ki se prenašajo iz roda v rod, se razlikujejo od kraja do kraja; vendar je njih osnova bistveno e-notna in nespremenljiva. '•
Stopnja ljudske folklore je mera narodne trdoživosti in mo-
vstopili v veliki teden in v duhovno obnovo, ki jo vodi g. dr. Lojze Tomc iz Clevelanda, Ohio. Sedaj smo pa tik pred zadnjo večerjo, pred agonijo Oljske gore, pred trpljenjem Velikega petka, pred grobom. Skozi vse to bomo šli, da bomo zaslišali oznanilo: Vstal je Kristus, Aleluja, vstali bomo tudi mi!
P.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni brat in stric
MATEVŽ SELJAK
Previden s svetimi zakramenti je po težki bolezni umrl 30. marca 1974 v Timminsu. Rojen je bil 12. septembra 1905 v vasi Podlipa št. 22 pri Vrhniki, Slovenija. V Canado je prišel leta 1948 iz taborišča Spittal ob Dravi, Avstrija.
Na mrtvaški oder je bil položen v Junette pogrebni zavod, Timmins, Ont. Canada. Tam so se od njega poslovili sorodniki’ in prijatelji in na njegovo željo je bil prepeljan v Združeno državo, Ameriko, Girard, Ohio, v McClurkin pogrebni zavod. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Roze. Sveto mašo je daroval Rev. Father Curen ob asistenci Rev. Father Jožeta Božnarja iz Clevelanda. Položili smo ga k večnemu počitku poleg njegove sestre na Kalvarijo pokopališču. Youngstown, Ohio.
Zahvalimo se g. misijonarju Casl za posledno tolažbo umirajočemu. Posebno zahvalo naj sprejme Rev. Father Jože Bož-nar iz Clevelanda. Iskrena hvala Tonetu Gregorčiču in njegovi družini, ki nam je bila v pomoč in tolažbo ob naši preizkušnji. Zahvalo naj sprejme družina Mezeg, družina Špehar in društvo podporne zveze Bled za venec in druge usluge, ki smo jih prejeli cd društva.
Zahvalimo se tudi darovalcem cvetja, in vsem, ki so darovali za svete maše za pokoj njegove duše tu v Timminsu. Toplo se zahvalimo vsem v Girardu, ki so darovali rože in vsem, ki so darovali za svete maše, ter molitve ob njegovi krsti in mu s ' tem izkazali ljubezen in spoštovanje.
Srčna zahvala pogrebcem, ki so nosili njegovo krsto ter vsem onim, ki so ga spremljali k zadnjemu počitku. Hvala pogrebnemu zavodu McClurkin za ta vzorno urejen pogreb in vsestransko postrežbo.
Dragi brat in stric! Počivaj mirno in lahka naj Ti bo ameriška zemlja, ker Ti v domači grudi ni bilo usojeno. Bog naj Ti bo bogat plačnik v nebesih. Mi Te ne bomo pozabili, živel boš v naših dušah dokler se ne snidemo v nebesih.
Žalujoči:
brat TONE SELAK in družina, brat STANKO, žena IVANA in sin AUGUST SELAK v Girardu, sestra ANICA STROJIN in družina v Timmons,. Ont. Canada sestra IVANA RIBIC in družina v Sloveniji
Ostali sorodniki: Racine, Wisconsin in Cleveland, Ohio in sorodstvo v Jugoslaviji.
Timmins, Ont. Can. in Girard, Ohio, 16. aprila 1974.

či. Skupina Nagelj je s to trdoživostjo vztrajala že petnajst let. Od skromnih začetkov se je zadnje čase razvila v številčno močno družbo 40 članov, ki so V dneh 31. marca in 7. aprila predstavili svoj jubilejni program, najprej v cerkveni dvorani na Manning Ave., naslednjo nedelj o pa pri cerkvi Brezmadežne. Mladina je up in nada vsake' skupnosti. Naj mlaj še plesalke ljudsko-šolske starosti tvorijo najmočnejši odsek skupine Nagelj. Včasih se jim pridružijo še dečki iste starosti. Skupina fantov in deklet pa je prav tako lepo zaokrožena enota, iti se prizadeva za popolnost in avtentičnost svojega dela, kakor smo videli na zadnjem njihovem nastopu.	i
V 31 točkah so nanizali rajanja, simbolična izvajanja po mnogih domačih popevkah ter predstavili folkloro iz različnih pokrajin od Štajerske, Gorenjske do. sončne Primorske. Svoj jubilejni nastop so. zaključili z izvajanjem Kmečke ohceti, ki obsega 11 plesov o različnih domačih navadah ob ženitvi. Gledajoč našo nastopajočo mladino, zala dekleta in brhke fantiče, se vračamo nazaj v svoj rodni dom, na prelepo zemljo pod Triglavom, k ljudstvu, ki mu je Stvarnik dal pesem za vsakdanjo govorico, — trdoživo srce, ki utripa že preko tisoč let, ki poje in vriska pesem življenja, prepletenega z boji, trpljenjem in zmago — srce veselo in vedro, ki se raduje in čisti v krasotah sončnih planin in napaja z lepoto zelenih dolin in bistrih voda — srce, ki ljubi in hvali Stvarnika v svojem nenehnem utripanju.
Spomin nam hiti nazaj k mnogim folklornim nastopom v cerkveni dvorani, na mladinske dneve na Slovenskem letovišču, k prireditvam polnim mladega idealizma, prožnosti in veselja, slovenske pesmi in lepote narodnih noš. Prišel je čas, ko se je skupina Nagelj pridružila torontskemu Svetu za ljudsko u-metnost in skupaj z mnogimi torontskimi etničnimi skupinami razveseljevala! srca na velikih prireditvah na CNE (Nation-biulders’ Show), žela krasne u-spehe na Expo ’67 v Montrealu, kjer je 30 mladih Slovenk in Slovencev navdušilo s svojo nošo in plesi tisoče gledalcev ob priliki Ontarijskega dneva na Svetovni razstavi. Spominjamo se njihovih božičnih nastopov v bolnicah in sirotišnicah, nastopov pred torontsko mestno hišo, kjer je naša mladina vedno izstopala s tipično preprosto lepoto slovenske folklore in ponesla slovensko ime iz ozke domače skupnosti v širni mednarodni torontski in kanadski svet.
Folklorna skupina Nagelj je postavljala temelje sedanji obsežni Metro Karavani. Naslednje leto po Svetovni razstavi v Montrealu je torontski Svet za 1 j u d s k o umetnost organiziral Mednarodne dneve na CNE, kjer je skupina Nagelj z razstavo domačih del, glasbo in plesom predstavljala Slovence. Ideja se je takoj, razširila in zajela v svojo dejavnost vse mesto, tako da je danes Metro Karavan naj-večja letna ljudsko-kulturna prireditev, ki povezuje ljudstva v bratsko sožitje in deluje kot osvežujoča rosa na bogata polja ljudskih tradicij in ohranja izginjajočo lepoto starih šeg, navad in narodnih noš ter prinaša svoj delež k nastajajoči kanadski kulturi, v kateri se oblikuje mladi rod.
Za vsa ta izredna doživetja, za vso to dolgo vztrajnost, potrpežljivost in napore, za vso to
dobro voljo in izpeljane programe, za vse to nenehno združevanje mladine, za njihovo vzgojo v narodni zavesti in kultur, za ta edinstveni doprinos k slovenski torontski skupnosti v dobi petnajstih let gre topla beseda zahvale voditelju skupine g. Cirilu Soršaku. Slovenska folklora je vseobsegajoč element njegove zaposlenosti in udejstvovanja. V folklori najde voditelj Soršak smisel svojega prostega časa in talenta, svojega deleža za slovensko kulturo v Torontu.	1 t Uj
Za vse neutrudno, nesebično prizadevanje v tej smeri mu starši naše mladine in vsi, ki jim je pri srcu slovenska misel, izrekajo zahvalo in čestitajo k izrednemu juibileju ter želijo, da bi svoje poslanstvo pogumno in z veseljem nadaljeval, da bi skupno praznovali še 20, 25-let-nico slovenske folklore v Torontu.
Anica Resnik
mm m po svetu
Finančni minister John Turner je v parlamentu; dejal, da ni za enkrat pričakovati ustalitve cen. Te bodo rastle še skozi prihodnje mesece, dokler se gospodarstvo ne umiri od pretresov v preteklem letu in vpliv inflacije v drugih državah ne prestane. Minister je odgovarjal na vprašanja v zvezi s splošnim stanjem kanadskega gospodarstva in posebej s podatkom, da so življenjski stroški v teku zadnjega leta porastli v Kanadi za 10.4%. Porast cen v marcu je znašal 1%. Tekom preteklih 12 mesecev je hrana porastla v cenah povprečno za 18.6%, obleka za povprečno 10.1% in stanovanja za povprečno 7.5%.
9
Poljedelski minister Eugene Whelan bi rad višje cene za živino in smatra, da je to možno doseči, odkar je uvoz živine iz ZDA zaprt zaradi uporabe hormonov pri njihovi vzreji. Prvovrstno govedo naj bi stalo $50 do $52 za 100 funtov namesto sedanjih $44. V slučaju, da bodo cene za živino res iporastle v tej smeri, je treba računati z dvigom cen mesa na drobno za 15 do 20c pri funtu.
Napovedujejo, da bedo cene konserviranega sočivja in zelenjave letošnjo jesen za 20-30% višje, kot so sedaj.
*
Vselitveni minister Robert Andras je naročil emigracijskim oblastem, naj ne prijemajo in zapirajo priseljencev brez zadostnih ' vzrokov. Gre zlasti za one, ki prihajajo v deželo kot o-biskovalci, pa so na sumu, da hočejo ostati v njej ikot priseljenci.
Zadnji teden je priletel v Peking DC-8 jet CP Air na posebnem poletu za kanadsko poslaništvo. Do rednega prometa ni bilo niti štiri tedne, pa so v. poslaništvu v Pekingu prepričani, da se bo odprtje rednih poletov med Kanado in Kitajsko zavleklo zaradi “tehničnih težav”. Tako so se odločili za poseben polet.
*	r
Predsednik vlade P. E. Trudeau je dejal tekom svojega obiska v Parizu ob pogrebni slovesnosti za umrlega predsednika Pompidouja, da se bo Kanada sedaj bolj brigala za svoje odnose z Evropo, ko je uredila svoje stike s Kitajsko in Sovjetsko zvezo. V preteklih letih je Kanada zaveznike v Evropi očitno zanemarjala.
*
Britanski ministrski predsednik PI. Wilson je v zelo nerodnem položaju, ko očitajo njego-
vi osebni tajnici in sestri Mrs. Marcia Williams p r e p r o d ajo zemljišč,'pri katerih naj bi imela prekomeren dobiček. Predsednik vlade je izjavil, da on ni imel s tem nič posla in je odločno branil tudi svojo sestro, ki da ni storila nič “nezakonitega”’ Kljub temu časopisje zadeve ne pusti na miru in pri tem vedno znova opozarja na to, kako je delavska stranka pred volitvami in med volivno borbo govorila in protestirala proti konservativnim “špekulantom z zemljišči”.
To je nekak mali “Watergate” iza britansko vlado, ko ji tudi
drugih težav ne manjka.
*
Zunanji minister Mitchell Sharp je dejal v Združenih narodih, da sta podražitev olja in hrane močno spremenila položaj pomoči v tujini. Kanada mora svoj program podpiranja tujine v tem oziru znova proučiti. Lani je Kanada dala tujini podpore v skupni vrednosti 571 milijonov dolarjev, za letos pričakujejo, da bo ta dosegla 733 milij onov.
*
Cena umetnih gnojil za obdelavo vrtov je letos za povprečno 20% višja, kot je bila lani.	j
*
Leonid Brežnjev je na večerji za predsednika Sirije Hafeza Asada pretekli teden svaril A-rabce, naj se ne zadovolje z a-meriškimi predlogi za pomiritev Srednjega vzhoda, ki so bolj “nadomestek” kot pa resničen sporazum, ki naj jamči mir in dobro sosedstvo. Očitno je Brežnjev hotel poudariti, da naj A-rabci ne stavijo samo na ZDA, ampak se naslanjajo v enaki meri na Sovjetsko zvezo, ko rešujejo svoje spore z Izraelom .
*
V Astraliji bodo 18. volili nov parlament, - poslansko in senatno zbornico. Zadnje volitve so bile pred komaj 16 meseci, pa je delavska vlada Whitlama zgubila toliko podpore, da sedaj računajo z zmago opozicije, ki je vladala preje nad dve desetletji.
❖
Kandidat francoske levice za predsednika republike pri volitvah 5. maja F. Mitterrand je dejal, da je za to, da Francija zapusti NATO, toda šele tedaj, če ibo možen kak drug “varnostni sistem”. Mitterrand je socialist, njegovi komunistični zavezniki so za! brezpogojni izstop Francije iz NATO.
------o-------
— Od vsakih 60 zaposlenih o-seb v ZDA je eden zaposlen v bolnišnici.
LE ZA KRATEK ČAS! — V Bologni v Italiji so naprodaj takele poročne obleke iz papirja. Stanejo le $10, pa vzdrže tudi komaj dobro uro nošnje. Poročilo ne pove, kako gredo te poročne obleke v denar. Italijanske neveste so verjetno še vedno željne poročne obleke ohraniti v prijeten spomin, med tem ko papirnate za to niso primerne.

DRAGI LASJE — Sen. W. Prox-mire, demokrat iz Wisconsina, je znan po tem, da si je dal presaditi lase s strani na vrh glave, kjer se mu je pojavila kar obsežna pleša. Presaditev je bila precej draga, toda pleša je, kot kaže slika, le izginila.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
For sale — Euclid
4-bedroom bungalow, close to schools, transportation and church. Cah 481-2997 or 951-3351
(71)
Hiša naprodaj
šest sob, tri spalnice v fari sv. Kristine.
Kličite 944-0562
(71)
R & F Painting Co.
licencirani in zavarovani. Barvamo znotraj in zunaj. Zmerna cena 431-1066.
-(70)
V najem
Dve stanovanji, 3 sobe vsaka, spodaj, na 1236 E. 61 St. Vprašajte na 1115 Norwood Rd.
(71)
Išče stanovanje Rada bi dobila 4 sobe ali hišo za sebe.
Kličite po 4. uri 692-0038
-(71)
V najem
Odda se 5-sobno stanovanje spodaj, vse na novo dekorirano, preproga od stene do stene; starejši dvojici. Nič otrok ali živali. 481-2397
______________________ (70)
Help Wanted Male & Female
CLEANING PEOPLE NEEDED
Part time evenings, union rates and benefits. Experienced desirable but not necessary. Own transportation important. Call Metro Service Contractors 398-8844 for further information ______________________(69)
Help Wanted Male & Female
FACTORY HELP
WANTED. APPLY AT
ilTERSmE DIESEL
2093 E. 19 St.
(71)
Help wanted — female Dobijo delo
Natakar in ženska za pomoč v kuhinji. Je lahko upokojen. V Euclid, Ohio. Kličite 531-9782.
_______________________(x)
Male Help Wanted
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Help Wanted — Male Light duty, burning rubbish. No experience necessary.
The RICHMAN BROS. CO. Call 431-0200, Ext. 259

Jos. Jurčič:
SOSEDOV SIN
m
XXV.
.Mati Smrekarica je bila oblekla pražnjo obleko, in ne izpre-govorivši z nobenim človekom v hiši odšla peš, da bi poiskala in videla hčerko.
Njen mož je sam sedel v hiši pri oknu na mizo naslonjen. Gledal je za njo, dokler se je za vrtom skrila. Jezilo ga je menda, ker se ni čisto nič ozrla, kajti dvakrat je počasno na čelo del čiroko roko in jo čez oči doli do brade potegnil, kakor bi hotel izbrisati vse, kar mu je po glavi rojilo.
Naposled se z obema komolcema v mizo podpre, ogleduje muhe, ki po mizi plešejo, in počasno pipo natlači, potem tobak nažge in kacih petkrat iz ust puhne cele megle dima proti svetemu Boštjanu, ki je na steklo napisan na steni visel na pol nag in poln puščic. Pa v pipi denes kmalu ni hotelo goreti, zato jo položi od sebe.
Nobenega dela nima v mislih, pa vender v hiši ne more biti; ide torej ven, a kmalu pride zopet v hišo nazaj. Hlapec ga pride nekaj o delu vprašat, pa ne zve ni belega ni črnega, temveč ozmerjan mora oditi.
Tako mine dan. V mraku se Anton opravi in v naglici na-preže najhitrejšo kobilo. Nihče izmej poslov se ga ne upa vprašati, kam je namenjen, niti sam nikomur nič ne pove.
Zvečer je bila služabna družina sama pri večerji, nobenega domačega ni bilo pod streho, in
o nobenem se ni določno vedelo, kje je. Kar hiša stoji, kaj ta-cega ni bilo! Sicer je prigovor, da kadar ni mačke doma, imajo miši ples, pa tu se ni uresničil. Vsi posli so Franico radi imeli, in skrb, ali jo gospodinja in gospodar pripeljeta nazaj ali ne, vezala je jezike vsem, in prav dolgočasen in žalosten večer se jim je zdel. Še le potem se je začela govorica, ko je velika dekla, staro dekle zmršenih las, v sveti jezi na Smrekarja, srdito žlico ob mizo zagnala, rekoč, da je vse te nesreče, katero je Bog v hišo poslal, kriva samo trma gospodarjeva, ki je siroto v zakon silil. Ko je stara velika dekla začela jokati in pastirica jej pomagati, minilo je vse življenje ter ugasnena luč je kazala, da so se razšli spat.
XXVI.
Smrekar je bil uže blizu mesta došel svojo ženo, ki je peš hodila, in kakor so rdeče oči kazale, mej potjo* jokala. Precej prošnje mu je bilo treba, predno je jezno ženo k sebi na voz spravil; potem je kobilo pognal, in bila sta kmalu v mestu.
Mati ide sama k znani ženi, kjer je Franica nekdaj, še mlado dekle, učeč se stanovala, in jo najde bolno v postelji. Mater je v prvem hipu utolažilo in razveselilo uže samo to, ker je videla svojo hčer, katere, kakor se jej je zdelo, uže tako dolgo ni videla, zaradi katere je toliko bridke skrbi pretrpela. Mislila je, da je samo malo bolehna, da
bode precej spet dobro ter da pojde ž njo in z očetom domov. Materinska ljubezen se je pokazala v tem, da je ženica k hčerini postelji sela in deklico, za vročo roko jo držeč, s solznimi očmi začela karati, ker je s tem ravnanjem napravila toliko bolečine in skrbi. A ko je hčeri pogledal^ v obraz in videla, da je mlado lice v teh kratkih dnevih upadlo; ko je solzo ugledala v dekličinem očesi in njen čuden, proseč pogled brez odgovora; ko jej je roko na čelo položila in čutila, da je žareče: bila je zopet samo mati, in prijela jo je druga velika skrb, ka-keršno more mati imeti pred posteljo zelo bolnega edinega otroka.
Zunaj je slišala stopinje svojega moža, in gospodinja v hiši jej tudi pove, da gre Smrekar. Hitro gre ven in ustavi moža mej vrati.
“Jezus, sveti Kozma in Damijan, da ne bi umrla!” reče možu.
Smrekarju se nagubano lice izpremeni in strahoma vpraša:
“Kdo? Franica?”
Ne čakaj e odgovora, odpre Smrekar duri in stopi v sobo pred hčer. Pozabljena je bila vsa pridiga, katero si je vso pot izmišljal, da jo bo deklici govoril.
XXVII.
V mestu sta ostala oče in mati. Hčerina bolezen je bila vedno hujša. Zdravnik je dejal, da je jako nevarna vročinska bolezen. Po treh dneh ni deklica poznala ni očeta ni matere. Bledla je in govorila mnogo o svatovščini ter mnogo druzega. Štefanovo ime je bilo vedno vpleteno v te nevezane samogovore. Mati je bdela noč in dan pri postelji z dvema drugima ženama, in imele so mnogo truda,'da jim bolnica ne bi s postelje ušla. Smrekar je hodil vedno gledat, vender dolgo ni mogel pri bolni
hčeri ostajati. Spal ni, niti je- Vest mu je rekla: s trmogla-del niti pil, niti govoril.	vostjo si sam kriv, da ti otrok
•* -v - it evAvv Ivi
:§j
NAZNANILO IN ZAHVALA
V visoki starosti 81 let je Bog k sebi poklical našo ljubljeno mamo, sestro
Mary Sobochan
Rojena je bila 6. januarja 1893 v Lendavi, v, Perkmurju, Slovenija. V Ameriko je prišla leta 1913. Bila je članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu.
■Umrla je 24. februarja 1974. Njen pogreb je bil iz Grdino-vega pogrebnega zavoda dne 28. februarja 1974 v cerkev sv. Vida in na to na pokopališče Kalvarija.
Prisrčno se zahvaljujemo patru Lovrencu Grom ofm. za opravilo vseh pogrebnih obredov z mašo zadušnico.
Lepo se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so krsto rajnice lepo okrasili z cvetjem* in venci. Hvaležni smo vsem, ki so jo prišli kropit in za blagor njene duše molili, posebej še kaplanu Jožetu Božnarju za vodsvo glasne skupne molitve rožnega venca, prav tako članicam Oltarnega društva, ki so se tako prisrčno poslovile od svoje članice.
Bog naj bogato povrne vsem za vse darove za maše in druge dobre namene.
Srčno hvaležni smo udeležencem pogrebne maše in pogrebnega sprevoda.	I
Zahvaljujemo se Grdinovemu pogrebnemu zavodu za vso postrežbo in vodstvo pogreba.
Predraga naša nepozabna mama in sestra, zelo Te pogrešamo. Za vso tvojo izkazano ljubezen uživaj bogato plačilo pri Bogu! Počivaj v miru!
Žalujoči:
Stephen, Anna, Joseph, Frank, Marten, Edward, Mary, Martha, in John — otroci;
Katy Markolia — sestra ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O. 16. aprila 1974.
'La-'G :	A ">	.., A'-'. -;AA.A A!
Aim

18S4
Z žalostjo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena teta, stara in prastara teta
EMILY MARTIN (MARTINČIČ)
roj. Beg, umrla previdena s sv. zakramenti 16. marca v Barberton Citizens bolnici po dolgoletni, mučni bolezni. Rojena je bila 3. februarja 1906. na Gor. Sušicah na Dolenjskem. V Ameriko le prišla 1. 1939.
Bila je članica dr. Presv. Srca Jezusovega št. 243 KSKJ, Slov. Ženske Zveze in Oltarnega dr. cerkve Srca Jezusovega.
Pogreb je bil 19. marca iz Hahn pogrebnega zavoda v cerkev Srca Jezusovega in od tam na pokopališče Sv. Križa v Akron.
Iskreno se zahvaljujemo Fr. Josephu Ozimek za daritev sv. maše in ganljive obrede v pogrebnem zavodu, cerkvi in na pokopališču. Hvala Fr. Josephu Celesniku, ki se je prišel poslovit od rajne; in vsem, ki so jo prišli kropit in molit zanjo. Hvala vsem društvom za lepe poslovilne besede.
Bog povrni vsem, ki so darovali za sv. maše in ji krsto okrasili s prelepimi rožami, ki jih je pokojna tako ljubila.
Bog plačaj nosilcem krste: John in Danny Muren, Charles Crow, Victor Meden, William. Stopar in Milan Dular. Hvala tudi vsem, ki so dali na razpolago avtomobile, da je bila udeležba pogreba tako številna.
Iskrena hvala vsem, ki so se nas spomnili z izrazi sočutja, bodisi osebno ali pismeno. Bog povrni tudi požrtvovalnim ženam, ki so oskrbele pogrebščino: Artn Blazich, Frances Crow, Jennie Gerbeck, Frances Gradisher, Ann Shine; in neštetim drugim, ki so prispevale okusni prigrizek in pecivo.
Bog obilo povrni vsem, ki so pokojno obiskovali in ji pomagali v času bolezni. On, ki Mu ni nič skrito, vas bo blagoslovil za vse dobro!
Razposlali smo vsem zahvalne kartice, če bi pa pomotoma koga izpustili, naj nam oproste in sprejmejo to javno zahvalo.
Zlata naša teta, vsem ste bila draga, kdor Vas je poznal, ker je Vaše srce bilo za vsakogar polno ljubezen. Bog naj Vam v večnosti obilno poplača vsa Vaša dobra dela, Mi Vas pa bomo vedno ohranili v naših srcih.
Dominik Beg, brat, Canada Angela Muren z družino, nečakinja, Barberton Milan Dular z družino, nečak. Cleveland
in številni sorodniki v Ameriki, Jugoslaviji in Nemčiji.
Barberton, Ohio 16. aprila 1974.
1974
NAZNANILO IN ZAHVALA
»o	,rzrazdn,kom’ ■,riia,e,iem in	a*»
ALOIS (LOUIS) DOBLEKAR
p.d. Mežnarjev Lojze
Previden z zadnjimi tolažili sv. vere je zaspal v Gospodu 19. marca 1974.
Rojen je bil 19. junija 1894 v Dobrunjah, fara Sv. Lenart, odkoder je prišel v Granite City, 111. leta 1920. Potem je prišel v Cleveland in bil zaposlen pri White Motor Co. 36. let. 12. let je bil v pokoju. Pogreb se je vršil 22. marca iz pogrebnega zavoda Žele in Sinovi na E. 152 St. v cerkev sv. Vida, nato na pokopališče Vernih duš.
Pokojni je bil član št. 37 ABZ in Lost Chord Kluba.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Slapšaku za darovano sv. mašo in za molitev ob krsti in za spremstvo na pokopališče. Ravnotako najlepša hvala Father Božnarju za obiske v bolnici in za molitev rožnega venca in za zadnjo popotnico.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit
ob njegovi krsti, vsem. ki so se udeležili svete maše zadušnice, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega brata.
Toplo se zahvalimo vnukom ki so nosili krsto: Roger, James, Dennis in Robert Šuštar in Frank in Mark Doblekar.
Najlepša hvala mojemu bratu in ženi z Youngstown, O. in družini, za obiske ravnotako moji sestri Mary Bodard in njenim vnukom iz Niles, Ohio; ravnotako vnukom in vnukinjam z Granite City, Illinois in njih družinam. Hvala tudi Mrs. Gustinčič in Miss Mary Sile in Zupančič družinam ki so ga obiskovali v bolezni doma in v bolnici.
Hvaja tudi vsem. ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili v dnevih naše žalosti na pomoči!
Hvala osebju Žele in Sinovi pogrebnega zavoda za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Ljubi soprog oče in stari oče, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka uaj Ti bo njena gruda!
Žalujoči ostali:
Frances, prej Berna, soproga Frank, sin,
Lillian Šuštar, hči Eleanor Doblekar, snaha John Šuštar, Zet Šest vnukov in ena vnukinja
Cleveland, Ohio. 16. aprila 1974.
umira.
Zdravnik mu pove, da se nocoj razloči na smrt ali na bolje. Tisoč goldinarjev, dve tisoči, pol imovine, vse je zdravniku obetal, če da hčeri tako zdravilo, da se na bolje obrne. A zdravnik je dejal, da je zdravje v božjih ro-
kah in v bolj ali menj trdni naturi; da hoče vse, kar je mogoče* storiti, a da še ni gotovo, da bi se obrnilo na dobro. Deklica je morebiti v zadnjem času mnog0 duševno trpela, k temu je utegnilo priti prehlajenje, in treba se je vsemu pripraviti.
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag*, vseh vrst perutnina.	Se priporočam*,:
mm HOGEVAR lil S10VS
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDiFSOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J
MULULLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ir Vara. narodnost in privatni običaji upoštevani.
Ar Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
i——immniiumuum mn m imu Himniimi n »imu umil m
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA	j
ORGANIZACIJA V AMERIKI	j
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne Z (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva Z do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval- Z nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv- Z nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri j kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite Z plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih j prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th Street, Lorain
ALICE R. KAPLAN, društvo št. 146, Tel. 475-0457 12909 Oakview Blvd., Garfield Heights
JENNIE GUSTINČIČ, društvo št. 219, Tel. 531-8325 18800 Abby Avenue, Euclid