delo šMjeflje letnik 32 februar 1994 Prodiramo postopno -kažejo se nove možnosti Lahko trdim, da je bila naša odločitev pred dobrima dvema letoma, da poskusimo uveljaviti naš modni program ženske obutve na zahodnih tržiščih, pravilna. Kljub zaenkrat majhnim naročilom (ob veliki angažiranosti vseh), je uspeh viden. Naročila se iz sezone v sezono povečujejo, prihajajo novi kupci, ' 'stvarjamo nove kontakte na novih tAiščih. Praksa nam je pokazala, da vsak nov kupec najprej naroči le testno količino obutve. Hoče nas najprej spoznati. Šele, če so pošiljke kvalitetno iz-dobavljene, začnemo pridobivati na ugledu. Zato je poleg pravilnega cenovnega nivoja izredno pomembna ustrezna kolekcija in kvalitetna izdoba-va. Pravi pristop k izvedbi kolekcij je odločilnega pomena. V naših kolekcijah se prepletajo različne tržne informacije z zahodnih trgov. Menim, da je tako prav. Z dobro kolekcijo zahodnega tipa lahko prodremo tudi na ostala tržišča, kjer še ne prodajamo. Seveda pa je nujno dobiti dobrega distributerja (agenta), ki bo skrbel za kontakte in oblikoval tržno naravnanost tako. da bo navezoval stike s solidnimi kupci. Trenutno si utiramo pot na francoskem, nemškem, belgijskem tržišču. Prihajajo novi kupci in iz sezone v sezono se naročila povečujejo, kljub temu, da je konkurenca izred- no huda. Na zadnjem sejmu modne obutve v Riva del Garda v Italiji je bila naša kolekcija dobro sprejeta. Kljub bojazni, da je naš cenovni nivo previsok, ker so italijanski dobavitelji obutve izredno konkurenčni, smo uspeli zbrati veliko naročil vzorcev. Materiali, ki so vključeni v kolekcijo, so pravilni. Kupci iščejo kvaliteto in konkurenčne cene. Tudi novi kontakti na ruskem tržišču nam dokazujejo, da je le dobra tržna kolekcija predpogoj za nadaljnje trženje. Vsi iščejo modne stvari. Trenutno je povpraševanje z ruskih trgov na naše proizvode izredno veliko. To nam dviguje tudi ceno. Ocenjujemo, da bo potrebno v sezoni jesen-zima 1994/95 preko 100.000 parov proizvesti pri drugih prizvajalcih obutve v Sloveniji ali na Hrvaškem, saj imamo v Alpini omejene možnosti proizvodnje. Trenutno usmerjamo tržne akcije na nova tržišča kot so Kanada, Češka, Slovaška, Norveška, Švedska. Lahko rečemo, da so nam kapacitete za jesen-zimo 1994/95 pokrite. Po vsej verjetnosti se bomo udeležili tudi najbolj pomembnega sejma modne obutve v Evropi v Dusseldorfu v Nemčiji. S prezentacijo našega modnega programa bomo dobili nove kontakte in odprle se nam bodo nove možnosti plas-mana našega proizvoda. Franci KAVČIČ Sredi meseca je v Cortini d'Ampezzo v super veleslalomu zmagala Alenka Dovžan, Katja Koren pa je bila 10. V Garmischu je bila v smuku Alenka Dovžan 6., Špela Pretnar 8. in Katja Koren 14. Naše so bile uspešne tudi na Pohorju. V veleslalomu je bila Špela Pretnar 11., v slalomu pa je bila Špela Pretnar 5., Katja Koren pa 13. N. P. Vodja komerciale modne obutve Franci Kavčič Zadnja vest Na dvoranskem državnem prvenstvu tenisačic do 18. leta je Petra Rampre dosegla svoj največji uspeh, saj je zmagala s pravo moško igro, poroča Delo. Srečni smo, da imamo dovolj naročil, da nam ni treba delati Ion poslov. To je sicer dobro zato, da imamo delo; marsikdo ga nima... Na drugi strani nam nova naročila ponavadi narekujejo predvsem količinsko razmišljanje in ekstenzivno širjenje naše proizvodne mreže. To je povezano s stroški in okupacijo naših vidnejših strokovnjakov, predvsem v smeri uvajanja novih skupin delavcev in manj v tehnološko in organizacijsko prenovo in izboljšanje obstoječih zmogljivosti. Kaj šele, da bi imeli čas razmišljati o posodabljanju in vzporednih investicijah - kot osnovi za prodor na višjo raven mednarodne delitve. Brez poglobljenega razmišljanja o nas samih, so seveda tudi načrtovane investicije lahko tvegane. To pa bi bil ključ za prodajo znanja, ki se ponavadi prodaja boljše kot le izdelki. In če pomislimo, da je vse odvisno od ljudi: znanja, inovativnosti, sistema tike, prizadevnosti, lahko razmišljamo, kako vključevati v razreševanju posameznih vprašanj (za katera nimamo nikoli časa?!) tudi mlade, pri prihajajo. N. P. DOGOYARIAfflO fC -DOCOYORIll ffflO SG •A S PRVE SEJE DELAVSKEGA SVETA Na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta podjetja, ki je bil izvoljen pred prehodom v delniško družbo - zaradi podaljšanja mandata - so se zbrali člani 4. februarja 1994. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Zoran Kopač. Največ so govorili o finančnih tokovih v letu 1994. Pozornost so na prvi seji posvetili tudi inventuram in načrtovanemu usklajevanju razmer v proizvodnji. Ugotovljeno je bilo, da se raven kratkoročne zadolženosti počasi znižuje. Tako računamo, da bi ob koncu leta skupna kratkoročna in dolgoročna zadolžitev znašala 2,2 milj. DEM. Na to naj bi med drugim vplival tudi boljši cenovni nivo naše obutve. Čeprav bomo (po drugi strani) morali v material vložiti več, kot če bi delali manj zahtevne (Ion) posle. Kar zadeva inventure, kakš- nih posebnih viškov ali manj-kov ni bilo ugotovljeno. Kljub vsemu je bila poudarjena potreba po večji odgovornosti do ravnanja s sredstvi. Kar zadeva razmere v proizvodnji, bo treba nekaj narediti tudi za izboljšanje delovnih pogojev v montaži športne obutve 2 in v montaži brizgane obutve. Glede zmogljivosti bomo (ob večjih naročilih) sodelovali poleg podjetij na Hrvaškem tudi s Cicibanom, za morebitno odprtje obrata v Ljutomeru pa se bomo odločili le, če bo republika dovolj podprla ta program. Delavski svet je tudi sklenil odkupiti staro hišo v Ljubljani, v kateri je sedaj naša prodajalna, da bi si s tem zagotovili lokacijo, pa tudi morebitna dodatna sredstva (za stanovanja, ki so v tej hiši), seveda ob predhodni adaptaciji. N.P. Imamo nov delavski svet Kar zadeva dogajanja na področju samouprave, je bil januar v Alpini kar živahen. 7, februarja je namreč potekel mandat delavskemu svetu podjetja in ker smo še v obdobju preoblikovanja v delniško družbo, je bilo potrebno organizirati volitve. Razen dveh, ki sta bila člana v DS že drugi mandat zapored, so kandidirali vsi dosedanji člani. Volitve so bile 18 januarja. Za listo je glasovalo 59,72 % vseh zaposlenih delavcev, proti pa 5,64 % delavcev, medtem ko jih 30,32% ni glasovalo (veliko tudi zaradi bolniških odsotnosti). Nov delavski svet tako sestavljajo: Janez Arhar, Ana Baje, Bogomir Filipič, Zoran Kopač, Tanja Lazar, Meta Leskovec, Matjaž Mezek, Irma MohoriC, Jelka Padovac, Bojan Pirnat, Izidor Prosen, Sonja Simoniti, Cvetka Trček, Darka Žakelj, Polona Žakelj. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Zoran Kopač. Na seji 20. januarja so govorili o LASTNINJENJU IN SPREMEMBI PROGRAMA LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA. Kar zadeva lastninjenje podjet- . ja, še vedno ni zaključeno. Med drugim je bila na delavskem svetu razprava o spremembi programa, tokrat o tem, da bi upoštevali tudi del prodajaln v Srbiji (Beograd I, Zrenjanin, Niš, Čačak), dodatno še dve prodajalni na Hrvaškem (Vinkovci in Osijek) in vlaganje v obnovo obrata v Rovtah. Pri prodajalnah vemo, da nimamo trenutno nobenih koristi od prodajaln v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini. Delavski svet se je odločal med dvemi možnostmi: ali vključiti v naše premoženje vsaj nekaj prodajaln iz Srbije ali pa prepustimo državi Sloveniji, da ob morebitni delitvi premoženja uveljavi pravico tudi do takih sredstev. To bi seveda pomenilo, da bi morali mi tedaj te prodajalne odkupiti. Morda bi se kdo vprašal: Zakaj pa nismo vključili vseh prodajaln na omenjenem območju? Prvič zato, ker ne vemo, če bomo imeli kakšno korist od teh prodajaln, v procesu lastninjenja pa bi morali s certifikati odkupiti toliko več. Delavski svet se zaveda, da je pametno obdržati vsaj potencialne najboljše prodajne točke. Morda se bo pokazalo drugače, vendar si ne moremo privoščiti prevelikih tveganj, ne v eno ne v drugo smer. Kar zadeva naš delež (prenova) v obratu v Rovtah, naj povemo, da gre za nacionalizirano stavbo, ki je v procesu denacionalizacije. V ta namen smo prvemu lastniku pripravljeni odstopiti naše stavbno zemljišče v Rovtah, s čimer bi sami postali lastnik stavbe, kjer sedaj delamo. N. P. 18. januarja smo volili delavski svet Smučanje: vse bolj posel, vse manj šport? Med vsemi svetovnimi pokali v smučanju ima alpski najdaljšo tradicijo (od leta 1967) in je tudi najbolj odmeven. Zato je seveda najbolj na očeh javnosti, mediji se z njim ukvarjajo takorekoč v non-stopu. Tako je kajpak naravno, da je nenehno izpostavljen tudi kritikam, zanimivo pa je, da so ob takih, Id menijo, da je z njim pravzaprav vse v redu, tudi številni iz drugega tabora, ki ga zaznavajo v izjemni krizi in mu v sedanji obliki celo napovedujejo konec. V ponedeljek, 31. januarja je Delo objavilo članek izpod peresa Evgena Berganta, ki je zanimiv tudi za nas in ga zato ponatiskuje-mo. Kaj je torej res? Mar gre za bolnika, za model, ki ni več sodoben. Smučarska srenja sama sicer meni, da bi bile v svetovnem pokalu nekatere korekture dobrodošle in potrebne, nasploh pa kaže ostati pri sedanji obliki. Nasprotno pa izdelovalci smučarske opreme (najglasnejši so proizvajalci smuči), terjajo korenite spremembe svetovnega pokala in hkrati celo grozijo, da se utegnejo umakniti iz njega oziroma ga prirediti po svoje, če njihovim zahtevam ne bodo ugodili. Tik pred letošnjim tekmovanjem v KitzbUhlu je prišlo v tem okolju do pomembnega koraka, kar nekakšni vojni napovedi Mednarodni smučarski zvezi (FIS). Društvo IRT (International Racing Team) s sedežem v Ziirichu, ki združuje 12 proizvajalcev smuči (med njimi je tudi Elan), osem tovarn smučarskih čevljev in štiri izdelovalce vezi, je namreč ustanovilo še svoje podjetje z imenom IRT - EWIV (IRT -Evropsko gospodarsko interesno združenje). Sedež firme je v Miinchnu, za poslovodečega pa so imenovali Hannesa Furstauerja, dosedanjega generalnega sekretarja IRT: Nova organizacijska oblika omogoča proizvajalcem, da v skrajni sili tudi sami nastopijo kot prireditelji tekmovanj. Načeloma so sicer tudi ob tej priložnosti priznali pristojnosti Mednarodne smučarske zveze in njenih članic -nacionalnih smučarskih zvez, vendar pa terjajo upoštevanje svojih zahtev, ki so jih že nekajkrat formulirali v posebnih točkah. Najpomembnejša pravzaprav je, da bi bilo tekem za svetovni pokal manj, da bi bile - ob obveznih televizijskih prenosih -vedno samo ob koncih tedna, sezona pa bi se naj tudi začenjala prej kot doslej (že konec oktobra), končevala pa po možnosti tudi prej, morebiti celo še pred vrhunci sezon - olimpijskimi igrami oz. svetovnimi prvenstvi. Ozadje teh zahtev je - in tega firme tudi ne skrivajo - predvsem v gospodarskih težavah, v katerih se je znašla industrija. To je zajela ne le splošna recesija, marveč je še posebej prizadeta zaradi nekaterih slabih zim v zadnjem obdobju. Obseg denarja, s katerim proizvajalci letno vstopajo v svetovni pokal, pa je zelo velik. IRT je uradno obvestil javnost, da vsako sezono vlagajo v tekmovalno smučanje približno 70 milijonov nemških mark in ob takem vložku pač pričakujejo več posluha za svoje probleme. Mednarodna smučarska zveza KAKO umnRIflfflO Raznolikost proizvodnje opredeljuje delo v sekalnici »Ta čas v sekalnici že izdelujemo sestavne dele za salonarje in sandale - iz kolekcije pomlad-poletje,« je pripovedoval vodja sekalnice Zdravko Pišljar. »Salonarje izdelujemo nekaj za domače tržišče, nekaj za izvoz, sandale pa za izvoz v Francijo in Švico. Gre za manjše serije; morda je treba poudariti, da za doma izdelujemo enako obutev kot za izvoz. Pri izdelavi sandal (v se- sestavljamo podplate in kalnici) je pri oblačenju pod- oblačimo pete. platov in notranjkov potreb- Za razliko od kolekcij za jenih za veliko več minut pri sen-zimo pa je pomladna izdelovanju salonarjev, kjer tu obutev v celoti bolj zahtevna; Aleš Peternelj pri kosmatenju podplatov Na oblačenju peta delata Milena Kune in Marija Kavčič na drugi strani seveda ve, da brez proizvajalcev ni tekmovalnega smučanja v sedanji podobi, nasprotuje pa kakršnemu koli izsiljevanju. Poudarja, da je FIS združenje nacionalnih smučarskih zvez, v katerem sklepe pač spreje-Шајо po ustaljenih postopkih (kongres, predsedstvo na predlog Ustreznih strokovnih teles) in da tako sredi sezone ne gre ubirati novih poti, ne da bi jih postavili na sito svojih organov. Jasno je, da gre pri tem tudi za topitev osti za-ntev IRT, taktiziranje. Ker je ШТ ob ustanovitvi svoje firme terjal tudi sestanek z vodstvom FIS, sta Se predsednik Marc Hodler in generalni sekretar Gian-Franco Kasper dan po Kitzbtihlu odzvala, pogovor pa je imel predvsem informativni značaj. Tako ostaja za zdaj pri statusu quo, vendar s tem, da obe strani kopičita »orožje« in ppravljata »premike«, če bi se izrazili po vojaško. Še pred novo sezono pa bo le moralo priti do resnega tehtanja položaja, eno izmed za to ustreznih mest bo tudi Rio de Janeiro, kjer bo junija redni kongres FIS. EVGEN BERGANT tako je potrebno v tem času tudi za tretjino več ljudi. Trenutno nas tu dela 46, običajno pa jih je manj kot štirideset. Delavce tako dobimo iz drugih oddelkov, kar pa ni lahko, saj imajo povsod dovolj dela. Če niso usposobljeni, jih razporedimo na manj zahtevna dela. Vsakega smo veseli... Tako bo letos tja do aprila, saj kaže, da imamo veliko naročil. Ta sezonska menjava je v resnici velik problem, saj za jesensko zimsko sezono potrebujemo (kot že rečeno) manj minut, saj za to obutev uporabljamo veliko več odlitkov podplatov in poliesterskih peta. Nekaj let nazaj smo veliko delali tudi Ion posle, pri katerih je naročnik pogosto sam dobavljal tudi podplate; sedaj imamo več lastnih kolekcij in dela v sekalnici v zvezi s proizvodnjo je spet več. Delamo praktično za vse oddelke (70-75 % za modni program), kot vemo, zelo različne stvari, ker imamo toliko različnih izdelav, kot nikjer drugod. Delamo pa z zelo zastarelimi stroji (nekateri so stari že trideset let). Zelo smo veseli stroja za potapljanje opetnikov, kjer smo zato dosegli večjo kvaliteto, manj umazanije, pa tudi produktivnost je večja. Obljubili so nam tudi mostni sekalni stroj za sekanje umetnih materialov in stroj za obdelovanje podplatov oz. egal-iziranje. Poleg teh bi čez čas morali nabaviti še kak drug nov stroj. Kar zadeva pripravo dela, lahko rečem, da je dobra. Če pa pride do kakšnih težav, jih tehnologi hitro pomagajo razrešiti. Tudi oskrba z materiali za sekanje je dobra, medtem ko včasih kak dan mudijo neka- teri drugi materiali. Pri tem je treba spet omeniti raznolikost naše proizvodnje, kar take probleme običajno povzroča. Sicer vemo, da je v oddelku še kakšna rezerva, ki pa jih bomo lahko odpravili, ko bomo za dlje časa vedeli, kaj bomo delali v določenem obdobju. Včasih se pojavijo ozka grla, ko morajo posamezni delavci delati po več deset ur na mesec, kar ljudje opravijo zelo požrtvovalno. Morda bi se dalo proizvodnjo nekoliko racionalizirati in doseči, da bi vse opravili bolj sproti (ažurno) - od faze do faze. Tudi kakovost bi se dala še popraviti, toda le, če bi vse teklo bolj načrtovano - ne pa da se vedno samo mudi,« je zatrdil Zdravko Pišljar. Nejko PODOBNIK M z delavskega sveta podjetja KAKO umniiinfflo Težimo tudi h kvaliteti Nabava glavnih surovin (naravno zgornje usnje in usnjene podloge) je na modnem programu osredotočena na tri glavne trge: Italija, severna Hrvaška in domače tržišče. Največ vhodnih surovin - usnja nabavimo v Italiji, kjer je tudi največ usnjarske industrije. Pri tem pa nam je šla zelo na roko tudi izredno nizka vrednost italijanske lire nasproti nemški marki oziroma ameriškemu dolarju, ob dejstvu, da je večina naših izvoznih poslov sklenjena v markah. Trenutno zaključujemo s proizvodnjo za sezono pomlad-po-letje 94, tečejo pa že priprave na sezono jesen-zima 94/95. Lahko rečem, da bomo sezono pomlad-poletje zaključili dobro, saj so bile cene vhodnih surovin ugodne in sklenjene pred začetkom sezone za celo sezono. Sezona jesen-zima 94/95 bo za nas vsekakor težja, saj se cene surovih kož povečujejo, s tem pa tudi cene dodelanega usnja; predvideva se povečanje cen usnja od 10-15%. Dokončnih cen za novo sezono še ni, saj vsi čakajo na odzive z modnih sejmov in na predvidevanja naročil za naslednjo sezono. Kot sem že omenil na začetku, večji del usnja kupimo tudi v sosednji Hrvaški, predvsem za brizgani program. Tudi ta trg se ravna po ostalih trgih, cenovno pa je približno v istem razredu, kot Italija. Domači trg predstavlja za Alpino manjši del nabave usnja, saj je v Sloveniji le ena večja usnjarna. Po drugi strani pa domači proizvajalci nimajo dobrega razvoja novih vrst usnja, če kaj razvijajo, razvijajo po naših sugestijah, po drugi strani pa so tudi cene usnja (v primerjavi z ostalimi trgi) na domačem trgu previsoke. Z ozirom na dejstvo, da se je tudi prodaja modne obutve Vodja nabave modne obutve Robert Bogataj odprla široko v svet, bomo morali v prihodnje še več težiti h kvaliteti, da ne bomo izgubili svojega imena, s tem da so se cene vhodnih surovin drastično zmanjšale, v primerjavi s predhodnimi obdobji. Robert BOGATAJ Aktualni intervju Pogovarjamo se z Otonom Žakljem Več kot deset let je že, ko smo v Alpini razvili tekmovalni čevelj Alpha. Od tedaj so se zadeve spremenile in pojavila se je potreba po konstruiranju novega smučarskega čevlja - nove Alphe. Veliko zaslugo za to ima modelir Oton Žakelj. Delo-življenje: Zakaj je torej prišlo do nove Alphe in kdaj ste s tem projektom začeli? Oton Žakelj: Spremembe v konceptu smučarskega čevlja so narekovale nove razmere in potrebe, ki so bile povezane predvsem z drugačno tehniko vožnje. Razprava o tem je stekla pred dvema letoma, ko smo začeli zbirati različne podatke in mnenja. S konkretnim delom na novem projektu pa smo začeli delati pred dobrim letom dni. Največji poudarek je bil na izdelavi školjke, ki naj se bolj približa nogi (torej povprečni anatomski zgradbi noge). Vedeti je namreč treba, da je za vodljivost smučke to zelo pomembno saj mehki deli v čevlju delujejo bolj kot amortizerji. Druga naloga, ki jo je bilo treba opraviti, pa je bilo treba izdelati tak fleks, da bi imel čim manjši mrtvi tek. Sicer ima čevelj bolj malo regulacij; koncept nove Alphe je namreč v bistvu enostaven. Oton Žakelj in Franc Jereb načrtujeta delo pri novem modelu pancerjev Delo-življenje: Strokovnjaki pravijo, da je za razvoj takega čevlja potrebno več let. Vam se je to posrečilo hitro; kakšne pa so bile težave? Oton Žakelj: Največ težav smo imeli s pravo obliko školjke (kakšna je povprečna noga?), še posebno zato, ker v tem primeru ni šlo več za tako debele stene, kot pri nekdanjih modelih. Na podlagi toliko različnih podatkov in tudi pogovorov s smučarji smo lažje zastavili delo. Model smo izdelali tako za moške kot za ženske, s tem, da ima ženski čevelj manjši kanting (stranski naklon). Nadaljnja zahtevna naloga je bila izdelati kopito s funkcionalnim designom. Pri tem smo deloma upoštevali tudi nasvete Japoncev. Delo-življenje: In kako je šlo potem naprej? Oton Žakelj: Prvi odlitek smo izdelali spomladi lansko leto; potem pa se je začelo testiranje, z nekaj anatomskimi spremembami (manj s funkcionalnimi spremembami). Posvetili smo se ustreznemu tesnenju. Tako je bil čevelj za tekmovalce nared že pred dopustom. To pa je seveda za redno proizvodnjo še prezgodaj. Delo-življenje: Kot kažejo rezultati, se je čevelj dobro obnesel. Kdaj pa bo stekla redna proizvodnja? Oton Žakelj: Za proizvodnjo bo seveda treba pripraviti še veliko - celo serijo - tja do maja. Gre za to, da bomo izdelovali več variant tega čevlja, za boljše smučarje, ki pa ima tudi ustrezno komercialnost. Posamezne variante bodo pač kupovali smučarji z različnimi potrebami. Kot že rečeno, računam, da bo to pripravljeno tja do maja, da bi potem lahko začeli z redno proizvodnjo tudi za trg. Upam, da bo čevelj tudi tržno uspešen, saj je poleg tega, da je zelo funkcionalen, tudi lep. N. P. Organizacija Organizacija proizvodnje za trg je prvi korak k preživetju, iskanje boljše organiziranosti sedanjega dela pa sedmi korak v prihodnost, ki bo prinašala več. Kadri Ko se »zbojimo« novih kadrov, se tudi zavemo, da bomo sami morali delati boljše, saj le-ti predstavljajo tudi notranjo konkurenco. Denar Marsikdaj zaslužimo največ s tem, da damo tistemu, ki zna delati, dobro nagrado. Uredništvo KAKO umHRMfflO Računalniki v MPM so pomembna vsestranska pridobitev Od konca lanskega leta je naša maloprodajna mreža bogatejša za pomembno pridobitev. Vse prodajalne so opremljene z osebnimi računalniki in ostalo opremo, ki je potrebna za nemoteno delo v prodajalni. Z računalniki v prodajalnah želimo doseči naslednje cilje: 1. Hitrejši dnevni vpogled v prodajo po prodajalnah in s tem povezane prednosti (hitrejše ukrepanje, predispozicije, dopolnitev založenosti, ponaročila). Vemo, da je čas v prodaji izredno pomemben, in da je cilj vsakega prodajalca prehiteti konkurenco. 2. Spremljanje sortimentov, ki do sedaj ni bilo možno in na to Vezana ukrepanja (dosortiranje, predispozicije zaradi sortimentov, boljše načrtovanje sortimentov). Moramo priznati, da imamo v MPM kar precej težav s sortimen-ti in da so tudi zaradi tega naše zaloge tako velike. 3. Boljša kontrola prodajaln, predvsem pri popustih, izrednih dogodkih in prodaji na kredit. Vsak dogodek je v računalniku zapisan in zato omogoča popolno spremljanje. 4. Razbremenitev poslovodij z birokracijo in vrnitev le-teh v prodajo in s tem izboljšanje stika s kupci in z blagom, ki ga prodajajo. Moramo priznati, da so bili naši postopki za ročno poslovanje dokaj zahtevni in so zahtevali ogromno dela s papirji. To je povzročalo, da je poslovodjem zmanjkovalo časa za prodajo in analizo prodaje, s čimer smo izgubljali pomembno vez s kupci. Programi sedaj omogočajo popolno materialno knjigovodstvo (ukinitev kartic, obračunov prodaje in zalog) vodenje in obračun blagajne, evidenca plačil (gotovina, čeki, virmani, kartice, kompenzacije itd ), evidenco popustov in podobno. 5. Boljši vpogled poslovodij v poslovanje, prodajo in zalogo. Ker so vsi dogodki evidentirani, lahko poslovodje naredijo vpoglede ali izpise želenih artiklov ali skupin artiklov in tako analizirajo prodajo. 6. Zmanjšanje dela v administraciji MPM, RCA, FRS, predvsem na odpravljanju formalnih napak in usmeritev v kvalitetnejše delo (analiza zalog, sortimentov, predispozicije). 7. Dnevni vpogled prodajaln v prosto zalogo v skladišču. Pred odločitvijo, kako bomo opremili prodajalne s tehnično, predvsem pa programsko opremo, smo obiskali večje število ponudnikov. Za nakup tehnične opreme smo izbrali podjetje Krajnik iz Škofje Loke, ki je ponudilo ugodne cene, s kvaliteto pa smo bili iz prejšnjih izkušenj zadovoljni. Ponudba programske opreme se je v zadnjih letih na trgu tudi povečala in izboljšala, vendar smo se zaradi različnih vzrokov odločili, da programsko opremo ob dodatni stimulaciji delavcev v RCA izdelamo sami. Glavna slabost vseh ponudb je bila ta, da ne zagotavljajo povezave z našim računalnikom in dosedanjim načinom dela. Potrebne bi bile spremembe v organizaciji dela v mreži, dodatno programiranje, tako na računalnikih v prodaji, kot tudi na centralnem računalniku, da bi bil sistem usklajen (kompatibilen) z obstoječim. Tudi nadaljnje vzdrževanje in popravki bodo na ta način najcenejši. Pomemben element je bila seveda tudi cena. Računalnike je večina prodajaln prejela šele konec lanskega leta. Ker smo morali začeti z novim letom in inventuro, je bil čas uvajanja zelo kratek, zaradi tega smo v začetku imeli nekaj težav. V celoti vzeto, pa so bile težave v mejah obvladljivega in normalne za uvajanje tako obširnih sprememb. V večini prodajaln pri poslovanju z računalnikom ni več nobenih problemov, zato smo že opustili dvojne evidence. Težav pa je bilo manj tudi zato, ker so programi pisani za našo uporabo, na osnovi dosedanjega dela, sodelavci RCA pa so se resnično potrudili, da so izdelali za naše potrebe odličen produkt. Toda vse delo ie ni opravljeno. Smo šele na pol poti. Le če bomo te nove podatke znali pravilno in pravočasno uporabiti, bo investicija povrnila vložena sredstva in napore. Veliko dela tako v prodajalnah, kakor v centrali nas čaka z analizo zalog in prodaje, sortimentov in na predispozicijah blaga iz prodajalne v prodajalno. Aleš Dolenc Velika tradicija majhne prodajalne Prodajalna Skofja Loka I, sodi med naše starejše prodajalne. Tu so trenutno zaposlene tri delavke, skupaj s poslovodkinjo Jožico Krajnik, ki vodi prodajalno blizu pet let. »Januarja je bil v naši prodajalni slab promet,« sta pripovedovali poslovodkinja in Slavka Petemelj. »Po eni strani je to odraz manjše kupne moči po praznikih, po drugi strani tudi ostre konkurence, saj je samo v Škofji Loki osem prodajaln s čevlji. Včasih so k nam hodili s Trate ali Medvod; sedaj od tam ljudi ni več, saj imajo prodajalne s čevlji bližje. No, kak teden je na prodajo v naši prodajalni ugodno vplivalo sezonsko znižanje. Pomembno pridobitev predstavlja uvedba računalnika, ki nam olajša delo na mnogih področjih. Tega smo res težko čakali in moram reči, da dobro funkcionira. Zaenkrat pišemo še na roko, ker se učimo (zaradi kontrole). Poleg lažjega dela in boljših, sprotnih evidenc, ki nam jih bo omogočil računalnik, je pomembno, da imamo vpogled v zaloge v skladišču. Sicer mi okvirno naročamo na konferencah, dodatno pa preko centrale. Dodatno naročamo preko skladišča (če gre za Alpinino obutev), ali preko službe za dokup. Podobno velja za predispozicije (prenos blaga iz ene ■ prodajalne, kjer se slabo prodaja, v druge, kjer za to obutvijo povprašujejo). Lani jeseni smo tega imeli kar precej. Kolekcija sama je kar lepa in obutev dokaj kakovostna. Če pa pride do reklamacij (v zadnjem času je šlo večkrat za napako, ki se je pojavila pri določeni vrsti obutve zaradi kakšnega materiala ali tovarniške napake). Sicer mislim, da Alpina reklamacije rešuje korektno. Sedaj že počasi prihaja blago za pomladno prodajo (nekaj so jo že poslali), ki naj bi v prodajalne prispela tja do 20. marca. Pri tem je važno, da s tem ne bi zamujali. Kot že rečeno, je Alpinina kolekcija v redu. Pri modni obutvi morda primanjkuje kak klasični model ženskega čevlja za starejše. Kolekcija je namreč mc^na in modeli so zelo ozki... Za moške kupce nimamo pravih salonarjev, otroške pa tako v celoti dokupujemo. Mladi že zelo povprašujejo tudi po supergah: imamo številke od 29-31 in od 41 naprej, vmesnih številk pa ni. Treking kolekcija je v redu in jo tudi dobro prodajamo... Skratka, poskušamo v okviru omejenih možnosti prodati kolikor je ta čas največ mogoče.« Nejko PODOBNIK KRJŠPIM OBttTNlK, postaja ka.pttaList шо DRAW GOSPODJE, 00 ШАЈ NAPREJ BOMO VSI LASTNIKI №&EQA PODJETJA, SKUmj £iA B.OMO UPRAVLJALI, 60VPIVWLIALI IN U6TVIARIALI I)06»C£K, ..lE,i£,..VSE LEPO IN PRA4 ГО1Ж.« -o- KDO BO PA POTEM DELAL, ČE BOMO VS/ SEDEL/ V FOTELJIH Iti SAMO UPRAVLjALL шш#. RAZeOYOR Zn UREDniKOYO fflIZO Kako bomo izkoristili rezultate naših tekmovalcev v razgovoru so sodelovali: Boris MARKELJ, vodja komerciale športne obutve, Franci KAVČIČ, vodja komerciale modne obutve in Jana ERZNOŽNIK, vodja programa modne obutve. Razgovor je vodil Nejko Podobnik. J . Delo-življenje: Strategija reklame je pomembna sestavina marketinga; kako ocenjujete politiko Alpine na tem področju? Boris MARKELJ: Podatek, da smo na športnem programu v Alpini v lanskem letu namenili za reklamo 3,7 % od skupne bruto realizacije športnega programa oz. 4,5 % od bruto realizacije izvoza, govori, da je v naši prodajni strategiji reklama še kako prisotna. Njen osnovni cilj je podpora produktu, blagovni znamki, firmi pri uveljavljanju na posameznem tržišču. Produkt in kvaliteta poslovanja sta temeljni pogoj nastopa na trgu, reklama pa je investicija za izboljšanje končnega rezultata - prof i ta. Razvoj produkta in utrditve blagovne znamke na mednarodnih tržiščih sta v preteklosti narekovala tudi raven reklamnih aktivnosti, ki so postajale vse bolj neobhodne in raznovrstne. Trdim, da se je na tem področju (v okviru možnosti), delalo zadovoljivo, da pa seveda z doseženim ne smemo biti nikoli zadovoljni in da so tudi tu še rezerve. V mislih imam aktivnosti na treh področjih propagiranja produktov in blagovne znamke in sicer: - različne propagandne aktivnosti (oglaševanje, tiskani materiali, reklamni materiali, sponzoriranje športnih prireditev, sejmi), kjer bo potrebno izbrati tiste aktivnosti, ki bodo najbolj učinkovite v mednarodnem merilu in jih izpeljati profesionalno, - sodelovanje s tekmovalci, katerim bomo posvetili več pozornosti in kjer dobri rezultati zagotovo pripomorejo k boljšemu poznavanju produktov in blagovne znamke s strani končnih potrošnikov ter - stiki z javnostjo, kjer imamo največ rezerv v zasledovanju cilja, da se čim več poslovnih dogodkov na tak ali drugačen način poizkuša spraviti v medije obveščanja in tako zagotoviti, da postane firma medijsko bolj uveljavljena. Delo-življenje: Gledano z vidika produkta je vloga tekmovalcev kot sodelavcev razvoja pomembna zlasti zato, ker lahko z njihovimi sugestijami izdelamo bolj funkcionalen čevelj. Za promocijo čevljev na tržišču je pomembno, da predstavimo tako lastnosti čevljev kot uspeh, ki ga je mogoče z njimi doseči. Franci KAVČIČ: Če razmišljamo o promociji in reklami modnega programa, lahko rečem, da ime Alpina na trgu ni primerno za naš program. Mi smo šli na trg z uvajanjem novega programa, z lastno blagovno znamko (Simona). Za razliko od športnega programa, smo mi šele na začetku in se na trgu šele uveljavljamo. Analiziramo tržišče, ustvarjamo stike s kupci, gradimo prodajno mrežo, saj vemo, da si moramo najprej ustvariti ime, potem pa bomo šli tudi v propagiranje. Potrebno bo dogovoriti tudi stroške oz. cene propagande in to vkalkulirati tudi v ceno proizvoda. Trenutno pa za to še nimamo možnosti. Sedaj naši distributerji oz. agenti sami reklamirajo naš proizvod oziroma že naš kvaliteten proizvod je reklama. Boris MARKELJ: Res je, sodelovanje s tekmovalci ima lahko dvojen pomen. Sodelavcem v razvoju lahko posredujejo zapažanja, pripombe, ki jih ugotovijo ob prilikah testiranja, torej pravo informacijo v pravem trenutku na eni strani in kar je še pomembnejše, dobri rezultati na tekmovanjih vsekakor pripomorejo k uveljavljanju blagovne znamke na vseh trgih. Različne firme glede na njihove možnosti ubirajo različna pota v cilju uveljavljanja blagovnih znamk in v večini primerov se pojavlja tudi pot preko tekmovalcev in njihovih rezultatov. Upoštevaje realne možnosti Alpine, je naša ključna pot do uveljavitve produktov v višjih cenovnih razredih in boljše uveljavitve blagovne znamke in hkrati imena firme preko tekmovalcev in njihovih vrhunskih rezultatov. Franci KAVČIČ; Tudi na modnem programu še vedno propagiramo Alpino. Pod blagovno znamko Simona pa propagiramo kvalitetno žensko modno obutev. Želeli bi si več reklame. Na domačem tržišču praktično o Simoni sploh ne govorimo. Sicer pa smo vedno obremenjeni s stroški, tako da vedno gledamo, kako po najcenejši poti doseči čim boljši efekt. Glavno vlogo pri reklamiranju in trženju doma ima maloprodajna mreža oz. tudi gro-sistična služba. Jana ERZNOŽNIK: Za ustvarjanje podobe o solidnem poslovanju Alpine oz. firme, ki ve kaj hoče, lahko gradimo reklamo tudi na podlagi uspehov športnega programa, saj smo najprej zasloveli prav s tem. Drugi način pa je propagiranje blagovnih znamk, ki pa poteka ločeno od promocije športnega programa, saj je proizvod zelo različen. Blagovna znamka Simona čez čas ne bo več zadoščala potrebam trga. Modni trendi so taki, da lahko vsako leto daš neko novo komercialno imel. Glede na prakso in glede na to, kako poslujemo v tujini in doma, se lahko opiramo na ime firme, na Alpino. In ime firme kot tako propagiramo skupaj, propagirajo jo tudi tekmovalke in če se ime firme nekje pojavi, tudi modna obutev pri tem pridobiva. Dolgoročno pa to pridobljeno dobro ime lahko ohranimo samo s kvalitetno obutvijo! Franci KAVČIČ: Danes mnogim partnerjem govorimo o Simoni, o kvalitetni obutvi in materialih. Znamko pa pri tem premalo poudarjamo. Zlasti na Zahodu bomo morali še veliko napredovati pri reklami, kajti sedaj smo še čisto na začetku. Trenutno se pojavljamo na sejmih. Osnova za vse pa vedno ostaja dober, kvaliteten proizvod. I Boris MARKELJ: Pri teh aktivnostih sledimo dvema ciljema: 1. sodelovanje s tekmovalci, kjer lahko ugotovimo, da smo na tekaškem programu bolj uspešni, tudi po zaslugi naših distributerjev, predvsem Norveške in Italije, kjer se že lahko pohvalimo z zmagami v svetovnem pokalu in kolajnami s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Tu širimo našo aktivnost tudi na vzhodne države, kjer imajo zelo kvalitetne tekmovalce. Enotno mnenje vseh tekmovalcev je, da ima Alpina res vrhunski produkt, ki se lahko postavi ob bok vsej svetovni konkurenci. Kompliment, ki pa je hkrati obveza za nova razvojna razmišljanja. Na smučarskem področju je situacija težja, konkurenca neprimerno večja. Zgodovina je preteklost, naša prihodnost na tem področju je v novi seriji A2, ki se po vseh dosedanjih testih in rezultatih - vrhunec sta bili dve zmagi v svetovnem pokalu pri dekletih - kaže kot vrhunski tekmovalni produkt, kateremu bo potrebno utreti širšo pot v svetovni tekmovalni cirkus. Imamo srečo, da je slovenska alpska vrsta še vedno v vrhu svetovne smučarije; tja bodo namreč usmerjena naša prizadevanja v prvem trenutku, pripravljali pa bomo teren tudi za morebitne vstope v druge ski poole, kar pa bo odvisno od naše prisotnosti na Kako bomo izkoristili rezultate naših tekmovalcev mm RAZGOVOR zrn URCPfllKOVO fflIZO posameznih trgih, tekmovalnih potencialov in višine potrebne investicije. 2. Vzpostaviti sistem, da bodo doseženi rezultati prinašali največji možni učinek oz. z drugimi besedami, razmišljamo, da preskrbimo vsem našim distributerjem pred sezono sezname in diase vseh tekmovalcev, v času sezone pa zagotovimo sprotno obveščanje vseh naših distributerjev in seveda tudi slovenske javnosti o Vrhunskih rezultatih Alpininih tekmovalcev. Delo-življenje: Na modnem programu je seveda položaj drugačen; pa vendarle na podlagi tradicije in tudi siceršnje uveljavitve podjetja lažje tržimo. Kaj boste storili tu in kako se boste organizirali? Franci KAVČIČ: Promocija se začne že s kolekcijo. Dogovarjamo se, da bi šli v Diisseldorf na svetovni sejem modne obutve (ali še kam), po možnosti tudi na ostale sejme po Evropi, npr. v Pariz. Potrebno bo dodatno razviti nove kataloge, povečati stike z javnostjo. Jana ERZNOŽNIK: Kar zadeva domači trg lahko rečem, da nam danes rezultati kažejo, da smo se zmotili, glede na količine obutve, ki jo je slovenski trg sprejel. Čeprav smo pred časom že mislili, da prodajamo optimalne količine, se nam je ta številka z uvozom obutve zelo povečala. Nikakor ne smemo misliti, da se v Sloveniji dobro prodaja le cenena roba. Moje osebno mnenje je, da je trg treba ohranjati, da ne bomo čez čas ugotovili, da prodajamo povsod v svetu, doma pa Alpina izdelke kupujejo le tisti, ki nič ne veljajo. Ljudje vse premalo vedo, da dekleta, ki danes zmagujejo po svetu, nosijo Alpina čevlje. Res gre za tekmovalne čevlje, ki niso v prosti prodaji, vendar je ta informacija za ugled firme pomembna. Saj vemo, če smo sposobni narediti tak čevelj, ki je podprt s tekmovalcem in njegovimi uspehi, smo sposobni narediti tudi še kaj drugega. Seveda je ogromna razlika med športno in modno obutvijo. Danes vse firme gredo v racionalizacijo, v dobro kadrovsko delovanje, finance in vse to lahko ustvarja dober image nekega podjetja. Ko se pojaviš na tržišču, praktično moraš pokazati vse to. Trženje je področje, ki zahteva mnogo sodelovanja tako z vidika kadrovske, finančne ali komercialne funkcije in seveda samega produkta. To je tisto, za kar bi se morali vsi prizadevati. Reklama je v bistvu končni rezultat tega. Franci KAVČIČ: Pri reklami bo potrebna večja načrtnost, tako po vsebini propa-gandinih akcij, kot po organizaciji. Naše nastopanje bo moralo biti bolj sistematično, splet komercialnih, prodajnih, finančnih ak- Jana ERZNOŽNIK: Da, to je pomembno. Prav zato moramo opozarjati na rezultate, ki jih dosegajo tekmovalci z našimi čevlji. ZAKLJUČEK: Vsem nam je torej jasno. Reklama ni zapravljanje, je pa investicija, ki mora biti utemeljena; ko pa so za to pogoji, jih moramo izkoristiti. Pri tem ne smemo ostati le pri deklaracijah ali le pri slučajnih akcijah. To mora biti premišljeno (so)delovanje mnogih poslovnih funkcij - s ciljem osvajanja večjih kosov trga, boljšega zaslužka pa tudi spodbuda za še boljše delo vseh znotraj tovarne, saj smo ugotovili da sta osnova uspeha kvaliteten (pravi) izdelek in solidno poslovanje. Kako bomo izkoristili rezultate naših tekmovalcev Več uvoza obutve za maloprodajno mrežo Vodja službe za dokup Ivo Pivk Osnovna in prva naloga je pospešeno prodajanje obutve proizvedene v Alpini. Ker vseh vrst obutve v MPM za kompletno ponudbo v trgovini, ne bomo nikoli proizvajali, sami iščemo tovrstno obutev drugod, bodisi doma ali na tujem. Z razpadom Jugoslavije se je tudi ponudba določenih grup obutve zmanjšala, saj smo do leta 1991 večino obutve dokupovali v republikah prejšnje države. Izjemno je bilo le leto 1990, ko smo zaradi Markovičevega konvertibilnega dinarja večino dokupljenega blaga uvozili. Za leto 1993 lahko rečemo, da je bilo na področju gibanja tečaja dolarja dokaj sta- bilno. Pri uvozu nam je šla na roko tudi devalvacija lire, cene izdelkov pa se v Italiji niso bistveno povišale. Zato smo v uvoz šli bolj smelo, pa vendar previdno, saj so se stvari v zadnjih letih na tem področju vse prevečkrat čez noč obračale na glavo. Ne glede na to pa je usmeritev MPM, kaj kupovati drugje oz. uvažati, jasna. Kupovati tisto, česar na domačem trgu ni oz. je predrago. Tu gre predvsem za ceneno obutev z Daljnega vzhoda, kot npr. športne copate, tekstilna obutev (špagarice, Alstarke), obutev za na plažo (japonke)... Ves svet to obutev kupuje tam, zato ne vidimo razloga, da je ne bi kupovali tudi mi. Problem je seveda oddaljenost, zato moramo to obutev naročiti dosti prej, če hočemo, da bo do potrošnikov prišla pravočasno (9 mesecev pred prodajo), saj samo prevoz do luke Koper minimalno traja šest tednov. To včasih ni lahko, ker moraš blago naročiti že takrat, ko je sezona še v polnem teku. Zahtevnejšo obutev, ki jo ne izdelujemo sami (tu mislimo na otroško obutev, moški mokasini, kjer tudi ne gre za večje količine ali ker gre za nekaj novega tudi na zahtevnejših trgih in bi jo radi preizkusili tudi mi, pa kupujemo v Italiji. Sicer pa v prvi polovici leta več uvažamo (v sezoni pomlad-poletje, zaradi cenejše obutve). Jeseni pa pridejo v poštev otroški, moški čevlji, PVC škomji za dež. Tako bo tudi v prvi polovici letošnjega leta, saj bomo večino dokupljene obutve uvozili. Uvoz v glavnem poteka preko naše firme Alpina Italia, s katero dobro sodelujemo. Kot sem že omenil, gre v glavnem za cenejšo obutev, zato pričakujemo tudi dobro prodajo. Na domačem trgu bomo v sezoni pomlad poletje dokupili cokle Kopitarne Sevnica, nekaj PVC natikačev, nekaj platnene obutve, v kolekciji pa imamo tudi otroško obutev Cicibana. Tega dokupa pa bo precej manj kot pretekla leta, saj mnogi na sprostitev uvoza niso bili pripravljeni, svojih izdelkov niso prilagajali tržnim zahtevam, vztrajali pa so tudi pri previsokih cenah. Ob približno enaki politiki tečaja tolarja se položaj na po- dročju uvoza tudi v prihodnje bistveno ne bo spremenil. Po mojem mnenju ceneno obutev po takih cenah v Sloveniji ne bodo nikoli izdelovali. Zato bo tudi v bodoče potrebno uvažati, če hočemo, da se bo naš tržni delež povečeval. Če ne bomo uvažali mi, bo pa nekdo drug. Še bolje bi pa bilo, da bi uvoženo obutev tudi v večjih količinah grosirali, saj bi na ta način lažje kontrolirali tržišče, na ta način pa bi pospešili tudi prodajo naših čevljev. Na drugi strani pa bomo sami delali (razvijali!) zahtevne in kvalitetne modele in jih proizvajali sami, ali pa samo servisirali in nadzorovali proizvodnjo drugje. Konec koncev, za delničarje je važen profit in pa vrednost njihovih delnic na borzi. Ivo PIVK C? јјрлишаЗ) Glavna naloga vodstva je spreminjati stvari; spreminjati jih, preden to naredi kdo drug, je kreativnost. (Murphy) Bogastvo je v uporabljanju, ne v lastništvu. (Aristotel) Rešitev problema poraja nove probleme, kot mitološke hidre, kiji namesto odsekane glave zrasteta dve novi. (P. Strah) KfiKO ufTynRjnmo Zakaj zaloga v skladišču končnih izdelkov ni točna v skladišču končnih izdelkov (KI) smo lani uvedli kontrolo odpreme s pomočjo črtne kode, še leto poprej pa tudi kontrolo prevzema iz proizvodnje. Prednosti uporabe črtne kode sta predvsem dve: enostavna uporaba in točnost. Če bi vse teklo idealno, bi bila zaloga v skladišču KI popolnoma točna, s strani kupcev pa ne bi bilo nobenih reklamacij glede natančnosti pri izdobavah pravih čevljev na prave naslove. Vse to velja pravzaprav le za parske škatle. Čitalec (na primer) ne more ugotoviti, kaj je v sami škatli (notri bi lahko bil drug ali škartiran čevelj, samo polovica para ali pa mogoče prazna steklenica piva). Vendar, na žalost, to v praksi seveda ne drži. Kljub kontrolam s pomočjo črtne kode pri prevzemu in izdaji iz skladišča prihaja do veliko napak. Vzroki zanje pa so naslednji: 1. V samem skladišču nastajajo napake pri: - ZLAGANJU obutve: določen artikel se zloži na napačen kup itd. - PRESIGNACIJAH med kvalitetami in posameznimi kupčevi- mi artikli: Artikli so zaradi posebnih zahtev kupcev različno šifrirani, nato pa se v skladišču ti čevlji »predelujejo« enkrat za enega kupca, drugič za drugega, manjkajoči pari se nabirajo iz škartov itd. - KONTROLA ODPREME - Nekateri artikli na zahtevo kupcev niso opremljeni s črtnimi kodami, ali pa so to njihove specifične črtne kode (niso po EAN standardu). - Prav tako niso uporabne črtne kode pri škartih (če bi hoteli pravilno kodirati le-te, bi potrebovali tiskalnike za nalepke na koncu vsake montaže). - Pogosto se šele pri kontroli odpreme pokaže, da se črtna koda ne ujema z ostalimi podatki na etiketi, ker so bili le-ti ročno popravljeni. - Na kontrolo odpreme se enostavno pozabi. - PREVZEM IZ PROIZVODNJE in sama proizvodnja: Tu se kontrolira ujemanje/neujemanje podatkov na parski škatli s podat- alpina CODE: MODEL: 5530-1 91 COLOUR WHITE/WHITE SIZE: [IJ o V MSS 25.0 3 "S3Sefi<"04O?H" Na tei nalepki je popravljena velikostna številka (prej je bila 39). Računalnik bo iz črtne kode prečital, da je to čevelj, izdelan v velikosti 39 in ne 37. »Iznajdljivost« pri popravljanju listkov je pri nas očitno zelo velika. Posledice so pogosto hude napake. Če je bila popravljena le velikostna številka, bo računalnik (npr.) v Ameriki vodil napačno zalogo po velikostnih številkah. V primeru, da nekdo prilepi enočrtno kodo s črtno kodo drugega artikla, bi se lahko zgodilo, da bi v prodajalni (nekje v tujini) trgovec prodal čevelj Alfa po ceni Bambina. v skladišču končnih izdelkov je črtna koda osnova razpoznavanja obutve ki na spremnih listkih. Pri tem prihaja do naslednjih težav: - Ročno izdelani spremni listki - na teh seveda ni črtne kode in zato kontrola s čitalci ni možna. - Ročno popravljeni spremni listki - podatke je seveda tudi tu potem potrebno vnesti ročno in pride lahko do napake. - Ročno popravljena etiketa na parski škatli (zavedati se moramo, da črtna koda pove računalniku model, barvo, material in velikostno številko). Tako popravljanje podatkov onemogoča tako natančen prevzem na skladišče, kakor tudi kontrolo pri izdaji iz skladišča. Pri raznih POPRAVKIH izstopajo zlasti naslednje montaže: 618, 619 in 635. Večina teh popravkov se sicer izvede na končni kontroli v montažah, vendar pa nastanejo vzroki za to običajno že mnogo prej. Naj naštejem samo nekatere od njih: - Nekaj napak nastane že v šivalnicah, nekaj spremnih listkov se tam tudi izgubi, (teh napak je bistveno manj, kot pa napak v samih montažah). - Napake in površnosti med samo montažo. - Napake pri tehnološki pripravi (neujemanje velikosti kopita z velikostjo zgornjega dela itd...). Je pa pri vsem tem potrebno poudariti tudi to, da napake nastajajo tudi v drugih službah: skladiščih materialov, planiranju, nabavi, razvoju kolekcije, prodaji, računalniškem centru itd... do najvišjega vodstva, (mislim napake tistega tipa, ki potem povzročajo nered v proizvodnji). Kot vidimo, je vzrokov za napake veliko, na vseh nas pa je, da storimo vse, da bi bilo teh napak čim manj, saj nam to slabša ugled pri kupcih in veča stroške poslovanja, kar navsezadnje plačamo vsi po vrsti iz lastnega žepa. Borut OBLAK 6281-2 •■•"T—r -T 0376-16 ........................................................KUP.,, HIKING M KCWdLIf 1333: аЗЗ 1254 002 NAVY 2372 AMtK-. 1 1 T, iN KOLIKO NAS JE N a dan 31. decembra 1993 je bilo v Žireh 4749 prebivalcev. Rodilo se je 62 otrok (35 žensk, 27 moških), umrlo pa jih je 40 (22 žensk, 18 moških). Priselilo se je 7 ljudi. Anka KAVČIČ Primer popravljanja spremnih listkov. Računalnik iz črtne kode ne more razbrati pravih količin. 8 vDžao K DA vemo ir koclrov/ke fiovko z novim 1994. letom smo nadaljevali z zaposlovanjem novih delavcev, tako smo na novo zaposlili kar 15 delavcev; prav tako pa je v januarju prenehalo z delom ^ delavcev. Vsi novozaposleni delavci so z delom pričeli v neposredni proizvodnji. Ti delavci so naslednji: Špela Uršič, Janez Trček, Zoran Bedrač, Miroslav Prek, Amela Prek, Robert Jankovič, Marjan Jereb, Pavla Demšar, Jana Mrovlje, Matjaž Demšar, Jernej Poljanšek, Barbara Horvat, Cilka Reven, Andrej Bumik in Antonija Jereb. V tem mesecu so z delom prenehali: Nataša Eržen iz obrata Gorenja vas. Marko Rupnik iz Žirov in Izidor Baje iz obrata Col sta odšla na služenje v TO. Prav tako je z delom iz oddelkov v Žireh prenehal Erik Burjek, iz obrata Šentjošt pa Sonja Kavčič in iz obrata Col Katica Kobal. OB VSTOPU NA NOVO ŽIVLJENJSKO POT Iskreno čestitamo sodelavki Rezki Nagode in ji želimo v zakonu vsega dobrega, zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja. Kako se usposobiti za hitro in strokovno reagiranje Na področju kadrovanja (in delovnih razmerij nasploh) smo v zadnjih petih letih tudi v Alpint doživeli ogromne spremembe. V tem obdobju smo na novo zaposlili okrog 430 delavcev, odšlo pa jih je okrog 630, od tega se jih je okrog 280 upokojilo. Število zaposlenih se je zmanjšalo tudi na račun odcepitve srbskih prodajaln in sicer za preko 90 delavcev. Z ustanovitvijo novih firm na Hrvaškem (Alpina Cro) in v Bosni in Hercegovini (Alpina Impex) se je število zaposlenih v Alpini zmanjšalo še za okrog 150 delavcev. v tem petletnem obdobju se je za 200 delavcev zmanjšalo tudi število režijskih delavcev. V zadetku leta 1989 jih je bilo okrog 640, koncem leta 1993 pa še okrog 440. Poleg teh osnovnih številk, je pomembno, kakšna je struktura zaposlenih. Ugotavljamo, da se je kvalifikacijska struktura poslabšala, saj se je v zadnjih petih letih število nekvalificiranih delavcev Organiziranost Razlog, da danes na področju organizacije in kvalitete govorimo o podobnih težavah kot pred petnajstimi leti, je v tem, da stvari nikoli nismo reševali sistematično in dosledno. Kadri Vsako življenjsko obdobje ima svoje prednosti in svoje sla,bosti. To velja tudi za kadre v tovarni. Na to moramo misliti neprestano, da ljudje prispevajo čimveč; ob tem pa so tudi zadovoljni. Denar Večna dilema je, kdo dobi toliko plače kot zasluži, škodljivo je, če kdo dobi manj, Se bolj pa, če dobi več kot zasluži. Uredništvo povečalo, v strukturi vseh s 35% na 40%. Prav tako se je zmanjšal odstotek delavcev s triletno poklicno šolo. Vzroki za poslabšanje kvalifikacijske strukture tičijo v dejstvu, da je bila kar polovica od 280 upokojenih kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev obutvene smeri. Z odtujitvijo srbskih prodajaln, hrvaških prodajaln in prodajaln v BiH pa se je zmanjšalo tudi število prodajalcev s triletno poklicno šolo. Potrebe v proizvodnji po zaposlovanju novih delavcev so bile vseskozi, zato smo bili prisiljeni zaposlovati tudi delavce brez poklica. Priliv delavcev s poklicno šolo obutvene smeri pa še zdaleč ni pokrival odhodov kvalificiranih delavcev. Za približno en odstotek (vseh zaposlenih) pa se je v petletnem obdobju povečalo število delavcev z višjo in visoko šolo, kar pa še vedno pomeni, da imamo (glede na skupno število delavcev) le slabih 5% delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Tudi na področju štipendiranja so se dogajale manjše spremembe. Število štipendistov se je zmanjšalo, največ zato, ker nismo več podeljevali štipendij za kovinarske poklice in ekonomske ter komercialne tehnike. Pred leti smo imeli povprečno okrog 100 štipendistov, zadnje leto pa 80. Pomeni, da imamo še vedno kar lepo število štipendistov, saj se zavedamo, da živimo v manjšem kraju, oddaljenem od večjih središč, zato moramo za kadre skrbeti predvsem sami. Od skupnega števila štipendistov jih je dobra tretjina na višjih in visokih šolah. Žal pa še vedno ni dovolj zanimanja za šolanje na triletni in štiriletni obutveni šoli; kljub temu, da je število štipendij za te poklice praktično neomejeno. Glede na te ugotovitve in potrebe po čim več znanja, smo se v lanskem letu odločili za organizacijo oddelka triletne šole ob delu za šivalke zgornjih delov in izdelovalce spodnjih delov obutve. Program šole, tako teoretični kot praktični, se odvija v prostorih Alpine, v sodelovanju s Srednjo tekstilno in obutveno šolo v Kranju. Zavedamo se, da delo lahko kvalitetno in hitreje opravijo le dobro usposobljeni delavci. Zato tudi že razmišljamo o tem, kako bi delavce brez ustrezne izobrazbe oz. tiste, ki imajo kakršnokoli drugo izobrazbo, za delo bolje usposobili po posebnem internem programu - z domačimi strokovnjaki. Bistveno pri tem je pripraviti in usposobiti delavce za naglo reagiranje na spremembe v proizvodnem procesu in izzive okolja. Marta MLINAR tnam( V slovo upokojencu Adolfu Pečelinu v januarju 1994 smo se za vedno poslovili od našega dolgoletnega upokojenca Adolfa Pečelina, rojenega 1918. leta. Adolf Pečelin je svojo delovno pot pričel v Alpini septembra leta 1952 kot kvalificiran čevljar v proizvodnji. Kasneje je opravil izpit za visokokva-lificiranega čevljarja in je leta 1963 pričel opravljati delo na popravilu reklami-ranih čevljev, katerega je s pridobljenimi izkušnjami uspešno opravljal vse do upokojitve leta 1971. Dolgoletnega upokojenca in nekdanjega delavca Alpine Adolfa Pečelina bomo vsi ohranili v dobrem in trajnem spominu. Upokojenki Mariji Samec v slovo Poslednjič smo se januarja poslovili tudi od naše, pred kratkim upokojene, delavke Marije Samec s Cola. Marija Samec, rojena leta 1938, je bila delavka v obratu Col v letih od 1978 do 1989. Vseskozi je oprav- ljala dela v neposredni proizvodnji. Zaradi težav z zdravjem, je bila invalidsko upokojena leta 1989. Sedaj Marije Samec ni več med nami in vsi ki smo jo poznali, jo bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. OD Tli • • ♦ 1 TAffl Izredna volja in nadarjenost sta prava pot Petra Rampre je perspektivna teniška igralka. S treningom, nadarjenostjo in voljo se doseže vse. Petra Rampre bi bila čisto navadna najstnica, če ne bi že štiri leta z izredno voljo trenirala tenisa in če ne bi letos postala vice-prvakinja države med igralkami do 14 let (v parih pa je osvojila prvo mesto). Že pred tem je zmagala na pokalu Maksimarket; pred dvema letoma je bila prva na turnirju v Umagu, med igralkami do 12. leta, pa tudi med igralkami do 14. leta, prav tako v Umagu. Po prvih uspehih je začela nastopati na vedno bolj zahtevnih turnirjih. Na mednarodnem prvenstvu v Portorožu je leta 1992 dosegla 3.-4. mesto med tekmovalkami do 14. leta, med največje uspehe pa lahko šteje uvrstitev v polfinale državnega prvenstva tekmovalk do 18. leta, kjer je izgubila z eno najboljših igralk Tino Vukosavič iz Maribora. Uspehom botruje predvsem veliko veselje do tenisa in izredna volja, saj se dodatni vadbi posveča vsak trenutek dneva. Ob takem delu in nadarjenosti ji strokovnjaki napovedujejo še lepo napredovanje. »To je dekle, ki svoj napredek gradi na porazih,« pravi Mima Jauševec. Pred kratkim je bila slučajno na krajšem treningu v Nusslogu pri Heidelbergu, kjer ima svojo teniško akademijo znani trener Boris Breskvar. Petra je tu igrala celo z znano Anke Huber. N. P. Petra Rampre se zaveda membnosti vadbe po- Lep uspeh žirovskih tabornikov Uspešni žirovski taborniki 10 v nedeljo, 9. januarja 1994 je bilo v okolici Škofje Loke taborniško orientacijsko tekmovanje, kjer je bilo močno zastopstvo petčlanskih ekip iz vse Slovenije, saj jih je bilo več kot petdeset iz vse Slovenije. Poleg orientacije na terenu, morajo taborniki rešiti še test iz prve pomoči, topografije in poznavanja narave in poiskati ranjenca v gozdu, kar je lahko tudi zabavno, hkrati pa svoje znanje o vsem tem obnovijo in ga primerjajo z drugimi taborniki. Žirovski taborniki, rodu Zelenega žirka Žiri, smo bili uspešni kot že dolgo ne. Sodelovali smo v treh kategorijah, s štirimi ekipami in dosegli naslednje rezultate: v skupini od 12. do 15. leta so dekleta dosegla 1. mesto, fantje pa 8. mesto. V skupini tekmovalcev nad 16 let so fantje dosegli 2. in 3. mesto. Robert ŠUBIC Bogata dejavnost Dobračevski gasilci so se na sestanku pogovorili o svojem delu v preteklem letu. Poveljnik Tomaž Praprotnik je poročal, da niso imeli kakšnih večjih požarnih akcij, a so se vseeno trikrat morali odzvati klicu na pomoč; 13. februarja 1993 ob 15.50 so šli pomagati gasiti gozdno-trav-nato površino pod Goropekami, last Marije Pečelin. Vzrok: nestrokovno podiranje smreke, ki je padla na vod visoke napetosti in s kratkim stikom povzročilo vžig travinje. 10. aprila 1993 ob 11.45 je bil na zemljišču Franca Poljanška v Žireh travnato gozdni požar, ki pa so ga že omejili domači gasilci iz GD Žiri. Vzrok, kurjenje odpadih snovi na travniku, čigar iskre je nenaden piš vetra octoesel na suho travinjo. 24. novembra 1993 ob 13. uri samovžig s pepelom, z gostim dimom v kleti in kurilnici Zadružnega doma. Gasilci so morali v akcijo z dihalnimi aparati. Vzrok: nezaklenjena klet in kurilnica z množico odpadne navlake. Vžig te navlake je povzročilo hudo zadimljenost dvorane Svobode in drugih prostorov nad to kletjo. V sušnem obdobju so prevažali pitno vodo do domačij. Iger so presihovali vodni viri. Šoferji Miklavčič, Gregurovič, Padovac in Mirč so bili kar velikokrat v akciji za preskrbo pitne vode za ljudi in živino. S svojimi enajstimi desetinami so uspešno tekmovali na raznih gasilskih tekmovanjih in dosegali prva mesta, posebno pri mladinkah in veterankah. Ob 60-let-nici sosednjega gasilskega društva Trebi j a so imeli uspešne sektorske vaje, z meddruštvenim srečanjem. Poveljniški kader se je med letom usposabljal na Igu pri Ljubljani Na Selu so ob novem vodovodu tudi postavili hidrantno omarico, druge na dobračevskem območju pa so pregledali. Žal marsikatera omarica ni več na primernem mestu. Gasilski mentorji: Tomaž Praprotnik, Martin Bogataj in Franc Oblak so med letom dobro usposabljali mlade gasilce. Petnajst članic se je udeležilo predavanja o prvi pomoči, ki ga je vodila medicinska sestra Julka Klemenčič. Pomagale so tudi pri pripravi gasilske veselice in se udeležile posvetovanj za članice pri občinski gasilski zvezi. Gasilske trojke Ledinica-Mrzli vrh, Jarčja dolina-Koprivnik in Zabrežnik dobro delujejo. Trojke večkrat vodijo svojo brizgalno, udeležujejo pa se tudi skupnih vaj v matičnem društvu. V Jarčji dolini pravijo, da zaradi oddaljenosti med posameznimi domačijami nimajo zadosti gasilskih cevi. Za ustanovitev gasilskih trojk po sosednjih vaseh ima zasluge zlasti prejšnji poveljnik Tone Logar. Predstavnik občinske gasilske zveze Škofja Loka je omenil, da so sredstva za graditev novih gasilskih domov sedaj ukinjena; letošnja sredstva se bodo porabila le za dograditev pri gasilskih domovih v Sorici in Brekovicah. Neaktivne gasilske kadre bodo morali zamenjati s prizadev-nejšimi. Občni zbor so pozdravili predstavniki sosednjih gasilskih društev in prijateljskih društev: Žiri, Račeva, Brekovice, Vižmarje-Brod in Domberk iz Vipavske doline. Zaslužni veterani in veteranke so prejeli občinsko priznanje 2. stopnje in odlikovanja za minulo delo. Posebno priznanje ob svojem življenjskem jubileju sta prejela Rudolf Kristan ob svoji 90-letnici in Maks Oblak za svojo 80-letnico, ki sta ju praznovala preteklo leto. Ob tej priliki so tudi napredovali mladi gasilci. Da se ob zaključku zbor spremeni tudi v družabno srečanje, je samo po sebi umevno, saj ob veselih zvokih marsikateri veteran poizkusi, če so še kaj prožne njegove noge in koliko življenjskih moči je še ostalo od mlajših dni. Ivan REVEN Žirovski Športni plezalci perspektivni Najuspešnejša tekmovalka je bila cicibanka Žana Jereb, ki je zmagala v Žireh, bila še enkrat •^ga ter dvakrat tretja. Tako je v skupnem seštevku osvojila 1. mesto, na državnem prvenstvu pa je bila 3. Pri cicibanih je bil Rok Jelene 7. skupno ter osvojil 6. mesto na javnem prvenstvu. Jošt Kosmač J® bil 14. skupno, na prvi tekmi v Radovljici pa zelo dober, peti. " kategoriji mlajših dečkov sta ^pešno tekmovala Klemen Albreht in Franci Likovič. Starejši dečki so imeli skupaj štiri tekme. Jure Burjek je bil trikrat šesti, enkrat sedmi, skupno sedmi ter šesti na državnem prvenstvu. Gašper Eniko je osvojil skupno 12., Aleš Novak pa 14. mesto. V kategoriji članov oz. mladincev, kjer je konkurenca izredno močna, sta tekmovala Boris Novak, lanski državni prvak med kadeti ter Jure Burjek. Boris Novak je osvojil na državnem prvenstvu 3. mesto, skupno pa je bil med mladinci osmi. Marko ČAR Alpinistični odsek Žiri Vetrovi, ujeti v pesmi v zadnjih dneh minulega leta so do nas zapihali novi Vetrovi: iz tiskarne smo dobili knjižico s tem naslovom in z duhom po še ne povsem posušeni barvi. Gre za drugo pesniško zbirko Dobra-čevca (in Žirovca) Franca Kopača, ki je izšla kot tretji zvezek Knjižnice Žirovskega občasnika. Njen izid je omogočil posrečen splet okoliščin in dobrohotnih prizadevanj. Franc je izbral 11 izmed svojih še ne objavljenih pesmi. Tomaž Kržišnik, profesor na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, je svojemu študentu Matjažu Mazziniju (tudi štipendistu Alpine) poveril nalogo, naj jih po svoje osveth (ilustrira) še z likovno govorico, z ustreznim številom podob. Sodelavci ŽO in založbe Pegaz international, ki jo v Ljubljani vodi naš rojak Nace Naglič, smo bili takoj pripravljeni, da zbirki pomagamo na svetlo. A manjkalo je še nekaj denarja. In tedaj se je pokazala in izkazala dobrotnica: Trgovina pri Maruši v Žireh. Zgled, vreden posnemanja! Knjižica ni naprodaj, vendar jo lahko vsak ki ceni poezijo, dobi pri avtorju, v Trgovini pri Maruši ali pri podpisanem uredniku. Miha Naglič Franc Kopač VETROVI TO JC nni KRAJ 9 Podaljšali smo mandat delavskemu svetu Pretekli mesec smo spet imeli vžig na odsesovalnih napravah Poslovodkinja Jožica Krajnik vodi prodajalno v Škofji Loki že pet let Črna pika Prezgoden sklic izredne seje? Znano je, da imamo v okolici Žirov priložnostna odlagališča odpadkov. Nekateri Žirovci so ugotovili, da bi se dalo odlagati odpadke tudi ob strugi potoka Rakulk. Vaščani Rakulka so nekatere od-lagalce odkrili in jim odlaganje preprečili, toda stalno ne morejo biti na straži. Na svečnico je predsednik sveta krajevne skupnosti Žiri inženir Anton Beovič sklical izredno sejo sveta krajevne skupnosti Žiri, da bi se člani sveta in predstavniki strank seznanili z zakonom o lokalni samoupravi in lokalnih volitvah. Kar takoj je bilo čutiti zadrego, saj zakonodaja na tem področju še ni dorečena; tako se je razprava ves čas vrtela o tem, kakšno vlogo bodo imele bodoče občine in kateri bodo viri za delovanje občin. Tako je razprava lahko temeljila le na gradivu (razmišljanju), ki je bilo pripravljeno v naši občini, in več ali manj zdravi pameti prisotnih. V tem gradivu je naštetih nekaj možnih variant organizacije občin (če bo do delitve prišlo). V vseh treh variantah bi Žiri postale samostojna občina. Pred kratkim so se sestali tudi predsedniki krajevnih skupnosti Poljanske doline. Med drugim so razmišljali tudi o tem, kako bi bilo, če bi krajevne skupnosti v Poljanski dolini ustanovile skupno občino... Drugo razmišljanje je spet, kaj če bi se k Žirem (s soglasjem vseh) priključile še Fužine in Sovo-denj... Kaj pa če bi razmišljali o tem, da bi se nekatera naselja (ki so že nekdaj bila v žirovski občini) priključila v bodočo občino Žiri. Z malo več informacij je v razpravo posegel Franc Rupar, ki je v IS občine zadolžen za koordinacijo s krajevnimi skupnostmi. Le-ta je nanizal nekaj misli, ki utemeljujejo osnovanje manjših občin. V glavnem pa so se vsi spraševali - ali bo sploh prišlo do kakšnih sprememb? Bo občina imela večjo vlogo kot sedanja krajevna skupnost? Ali bo le nekaj več zaposlenih? Ali bo le več nalog - pa manj denarja? Kako bomo usklajevali nekatere skupne interese, investicije, ekologijo, vodno gospodarstvo...? Skratka, veliko več vprašanj, kot odgovorov. Počakati bo torej treba na zakonodajo, potem pa trezno premisliti, kaj dobimo in kaj izgubimo. Na vsak način pa bo za reševanje krajevnih problemov treba še kak krajevni samoprispevek. Pred nami bo še kak zbor volil-cev, potem pa tudi referendumsko odločanje - na podlagi nekih objektivnih utemeljitev, za tako ali drugačno odločitev. Pri teh pripravah je seveda v prvi vrsti treba razmišljati s stališča interesov kraja in ne strank, ki povečini tudi nimajo ne možnosti ne ljudi, da bi k organizaciji vsega tega prispevale kaj več. Svet krajevne skupnosti in strokovna služba bo pač tu morala storiti največ. N. P. »DELO-ZiVUENJE« je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznožnik, Bogo Fi-lipič, Helena Kavčič, Slavko Kristan, Tatjana Pimat, Silva Pivk, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.000 izvodov. Fotografija: Brigita Zem-Ijarič. Tisk: Gorenjski tisk Kranj.