59. Itevilka.
Trat, v |M>nrtlrljrk 1mmva I MM).
IVfcij XXIV
..Edinost" izhaja dvakrat ■« dan. ružim nedelj in praznikov, tjutrnj in r.veiVr ol> 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih juhu ju nh 9. uri zjutraj.
Narorniua /uK4ii ; Ohe izdan ji na leto . . . K|,| ai-Za aamn vefrrnn izijanje .	—
Za pol leta,Četrt lela in nn meaee razinerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ocira.
Na drobno se prodajajo v Tratu zjut-fanje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč,; ponedeljske /jutranje Ste- , vilke po 2 iivč. Isven Trata po 1 nvč. ver.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST'' ZA PRIMORSKO.
Telefon Str. K70.
4 nvč.
* e<1ln<iNtl je nmč !
Oglasi
ne rat"'i majo po vr»tah v peiiiu. /.a večkratno nariH-ilo < primernim popiiatoin. l'o*lana. naitirOiiee in javne zahvale, do-umri oirlaxi itd. -h* računajo po pn^odhi.
Y«i dnpiai naj <e pošiljajo nn-dnUtvit. Net'iaiikovmii dopiai Me ne sprejemajo. Uokopisi «e ne vračajo.
Naročnino. reklamacije iii oplu*e •»prejema iiprilvnDtV«. Naročnino in ojrluae je plačevali loro Tr*l.»
Iretl ništio i u tiskarni« *e nahajala v ulici Carimia -Iv. 1'?. I prm ništvo. ml-prnvnlštvo in sprejemanje in<*eriiliiv
v ulici Molin pii....... *tv. ."1. II. nndatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran God ni k,
Lastnik konsorcij lista „Edinosti*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „F.dinoat" v Tratil.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie veati.)
Dunaj 11. Nasproti trditvi, daje vlada po indiskreciji došla do manja o vsebini narodno-politi-škega'programa Nemcev, piše »Wiener Abendpost«:
Vlada ne pozna programa nemške opozicije, nikdo ni torej zagrešil indiskrecije. Vendar je morda smeti reči, da dotične razprave tu prizadetih krogov, namreč obeh narodnih taborov in vlade, ne gredo toliko navskriž glede načelne podlage poskusu za rešenje, marveč glede vprašanja oblike. Kar se dostaje vprašanja o načinu postopanja, katero vprašanje je hkratu v razgovoru, nečemo preiskovati tu, da-li bi bilo boljše nade na podlagi sporazumljenja med strankami, ali pa, ako bi vlada posegla vmes. To pa je gotovo, da vsi, ki zaresno hočejo, da se doseže trajno ozdravljenje notranjih odnošajev, ne pa ravno nasprotnega, spoznavajo potrebo, da se poravna jezikovni prepir, ovirajoči produkcijo sil ljudstva.
I Ml llaj 11. Sklicuj d se na spomenico mini-sterstva za trgovino o povspeševanju avstrijskega eksporta, poživlja dopis rečeuega ministerstva vse trgovske in obrtnijske zbornice, naj zaslišijo želje industrijalcev in trgovcev dotičnih zborničnih okrajev in naj stavijo ministru za trgovino svoje nasvete in naj se zavzamejo najizdatneje glede mest, na katerih bi bilo namestiti odposlancev, gledč kandidatov, sposobnih jezikovno in strokovno, in gledd snovanja eksportnih sindikatov z ozirom na produkcijska središča, obstoječa v okrajih zbornic.
I Ml Iiaj 11. »Wiener Abendpost« (torej viso-kooficijozen vir), govord o načrtu vladinem za uredbo jezikovnega vprašanja na Češkem, pravi z
P O D L I S T K Iv.	f'
Iz naše vasi.
Spinu I Poluks.
V.
»ž u j) hm1 o v«.
I no, res ne vem, hočem vam-li kaj dosti opisavati našega korenjaka in domovanje njegovo tam v rebri, ali naj takoj začnem z zgodbico, zaradi katere je postal znamenita oseba naše vasi. Menda bo drugo boljše, ker je krajše.
Zupanovega odeva nimhus znamenitosti prav za prav le zato, ker je nekdaj šivaril po Dunaju, ne da bi bil prej kedaj kaj umel od krojaških umetnosti in skrivnosti. Oe se mu je kedaj prej odtrgal kak gumb, i no, spel je s kakim klincem skupaj zijajočo obleko, dokler mu niso njegova stara mati doma pomogli z šivanko in sukancem.
Tesati je znal res, kakor no kmalo kdo v naši vasi, ali šivati! — ne, za šivanje niso bili debeli prsti Zupanovega.
Bilo je torej tako-le:
Svoje dni so potrdili Županovega v vojake, kar prav za prav ni nič nenavadnega, ker v vojakih potrebujejo hrustov iu korenjakov, kakoršen je bil Zupanov. Potrdili so ga torej. Posebno vesel n* bil, tisti »links« iu »rechts« ni prav nič posebno hotel v njegovo glavo. No, pa šlo je, šlo. Od doma je imel par krajcarjev, tla vsaj komisa ni bil lačen iu to je prvo, česar potrebuje vojak. Toda osoda n«; miruje z lepa.
zadoščenjem, tla so se zmanjšala nasprotstva med narodstmi glede načel, po katerih naj l»i se priredil zakon za rešenje jezikovnega vprašanja. Z oHeijozne strani se zatrja nadalje, tla so nairiorjani zakon priobči na podlagi $ 14 še le po zasedanju deželnega zbora češkega. Grof Tlom tla se nadeja, tla tudi v parlamentu dobi večino za odobrenje tega zakona. Konečno oporeka »NVioner Adondpost« govoricam, kakor tla bi bila vlada po kaki indiskreciji izvedela o programu Nemcev.
ItlHlhlipcsta 11. Magnatska zbornica je odobrila brc« razprave toliko nagodbeni provizorij kolikor zakon o kontingentu novincev.
London 11. Heuterjcva pisarna javlja iz Pekinga: Kitajski urad za vnanjo stvari je dopo-slal zastopniku Italije, De Martino, službeno noto, da obžaluje, akt) se čuti Italija žaljeno s tem, tla se jej je vrnila nje prva nota, toda zgodilo se je to z najbolj prijateljskim namenom, sicer pa dn Kitaj ne more ugoditi želji Italije za odstop pristanišča Sati Mlin.
MIlan 11. »Secolo« pri nafta brzojavko z Dunaja, da je tudi Avstrija storila korakov v ta namen, da bi dobila v najem jeden kitajskih zalivov. (»Pester Llovd« pa oporeka najodločneje tem govoricam. Op. ured.)
New-York II. Iz NVashingtona brzojavljajo: General Otis je poslal vladi brzojavni nasvet, naj opusti vsa nadaljna pogajanja z ustaši in naj za-prične čvrsto, trajno napadovaluo vojno, dokler ne bode Otok Luzon (glavni otok mej Filipini) podvržen popolnoma. Proti ostalim otokom tla treba postopati na jednak način.
Rtlll 11. Dr. Mazzoni je obiskal papeža in se je uveril, da je stanje papeževo najbolje.
Nekoč ga je poklical korporal prctl-se in marširala sta skupaj k raportu. Čakal je torej prav boječe, kedaj se mu oznani, za koliko dni mu prisodijo posebno stanovanje brez luči in druščine. Pa ni prišlo tako, kakor je mislil. Neko nemško stvar so mu brali tam na glas in ko ho ga vprašali v raskavem vojaškem tonu: »Verstanden« ? — po-kimal je naš junak z glavo in zarenčal v svojem globokem basu prav debeli »ja«. če tudi ni umel drugega nego to, tla mu nekaj pripovedujejo od nokakovega »šnajdarja«.
Mirno je šel zopet k svojemu komisn, dobro sni val na trdi slamnici iu nič kaj rad se ni sko-baoal drugo jutro zopet na noge. Malo debelo jo sicer gledal, ko so mu povedali precej na vso zgodaj, tla naj spravi svojo reči vktipe, ker se ima popoludue odpeljati na Dunaj.
Dunaj!? — I no, zakaj pa ne? mislil si je naš znanec. Dunaj je veliko mesto iu cesar in druga velika gospoda je notri, zakaj bi še jaz si ne ogledal to stvari.
Mirno je torej spravil svoje stvari v tornister, v slovo se še jedenkrat prav pošteno najedel komisa in se vkrcal v železnični voz na ljubljanskem kolodvoru. In vozil se je, vozil, tla so ga bolele kosti in da se mil je že komis posušil, ki ga je vzel seboj za »popotno«. Nc vera, kako je glodal Zupanov, ko je prišel na Dunaj, pravil pa je pozneje, tla je bilo prav zelo lepo; tudi tega ne vem, kako jo prišel na določeni mu kraj in kaj se mu jo sanjalo prvo noč na slavnem Dunaju.
Kar pa veni, povem.
Beseda o Mi psuoiMiti zavodih, njih deliti in poslovanju.
n.
Laškim zasebnikom, ki so in ki še posojajo našim ljudem denar, velja stališče, tla nalagajo svoj kapital na dobro rento; vrnitve no zahtevajo in je tudi nočejo, ker dobivajo od kapitala vsako leto, io če tudi je se tako slaba letina, vendar-lo svoje obresti, dani morila ravno tisto loto niso tako velike. Posojujcjo kmetom voče svote, nego bi jih mogla postal i ti sploh katera bodi posojilnica. Ali oni vedo, kaj delajo, oni delajo dobro preračunjeno. Glavni namen jim jo, tla kmet nikdar no more priti v položaj, da bi mogel vrniti vse n a e n k r a t, o ti plačila ali ti e I a dolga pa nočejo: oni zahtevajo ves kapital, ali pa nič! In še to le, če jo prišel termin. Oo bi so računala amortizacijska odplačila po 0°/o, pa jo gotovo vsaki ;strski kmet, ki je nosil svojemu upniku razven s -14"/,, obresti še vina, gnjati in kapunov, v 10 letih plačal vos dolg, ali pa š o v e č !
In vendar je revež vodno enako dolžan, tla, še več je dolžan, če je imel nesrečo slabo letine, ker mil je odcruh-iipnik pri štel k glavnici - ti vojne obresti. O tem pa je še tako »dober«, tla tolaži kmeta, češ, tla nič no tlč, če ne plača letos, pa plača drugo leto.
Da je v tem pogledu Istarska posojilnica v Pulju« mnogo storila, smo popolnoma prepričani, tla pa ne bi mogla, kakor posojilnica, rešiti vsacega kmeta, to pa tudi vsakdo vč, kdor ume, kaj je
Drugo jutro jo naš znanec ustal, kakor po navadi, ko je začel tisti nebodigatreba »blozati« na vse protege. Tstal je, oblekel so in so postavil »habtacht« ob vznožju posteljo. Kmalu je prišel nekdo ponj. Vodil in vodil ga je po tistih hodnikih in stopnicah iu ga privlekel preti velika vrata, za katerimi je šumelo in dnlralo, kakor no veni kje. Vstopil je iu videl vse polno šivalnih strojev, mej katerimi je mrgolelo pridnih rok krojačev. Kar tebi nič meni nič ho posadili tudi njega za tistega spaka, tleli mu nekaj razrezanega sukna, šivank in sukanca in ga potem pustili v miru.
Županovemu se je posvetilo v glavi, kaj tla pomenja vsa ta stvar in prav nič dobro se mu ni zdelo moj tistimi drdrajočimi in vrtečimi šivalnimi stroji. Nti, naš znanec je bil srčen, vzel čez nekaj časa vendar tisto razrezano stvar v roke in jo začel ogledovati natančneje. Še-le po dolgem premišljevanju in primerjevaiiju je prišel tlo sklopa, da lm ta šment najbrž kedaj kaka suknja, za hlače st» bili premajhni kosci«. Nekaj časa je prevračal tistega spaka preti seboj, in je zamudil skoro vse dopolnilne z vtikanjem šivanko. To majhno ušošce« ! Presneto, raje bi bil obtosal skoro eno stran krelja! Ogledaval in vrtil je tisto stvar ves ljubi božji dan mej prsti in zvečer jo bilo še ravno toliko koscev, kolikor jih je dobil zjutraj.
Zupanovega niso več doli k šivanju. Žalosten zaradi tega memla ni bil. Prod šivanko ima pa še zdaj rošpekt in krojačev ne gleda čez ramo.
Kaj mislite: šivati — hm, to ni kakor bi hruške pekel!	(Zvršotok.)
posojilnica in pa kaj in kakšen je istrski kmet, pa naj ima posojilnica tudi ves slovanski kapital na razpolago, kakor si ga predstavljajo izvestni idealisti.
Tudi to se nam ne zdi čudno, da se puljska posojilnica more slobodneje gibati. Ali to zopet ne radi tega, ker se morda ravna po nazorih »idcja-1 isto v t češ, da so tiste informacije« sama ne-potrelma sitnost ampak iz nasprotnega vzroka: ker nje voditelji živ«' bolj notri med narodom in morejo torej l>olje poznati premoženjske razmere in imlividiivrine lastnosti posamičnih kmetov, nego pa zavodi izven dežele istrske. Domnevanje torej, da hi mogel kateri zavod posojati I »rez informacij, je naravnost nezmiselno.
Da je reševanje istrskega kmeta tako težavno, je pač kvivda v tem, da so te trpine Italijani vadili na to, da ne plačujejo redno. Od nekdaj so kmetje hodili tolažit svoje upnike z raznimi darovi in so hiti vajeni le takem« plačevanju, da so v jeseni prihajali upniki z vozovi in so pobrali kmetu grozdje, tako, da je bilo kmetov, ki niso niti delali vina doma. Tako ni k met,-siroma k nikdar prišel do spoznanja: kaj j e denar in kako veliko vrednost ima njegovo blago! Seveda je sedaj pae težko navaditi take ljudi, da bi v gotovini plačevali amortizacijske letne obroke. Ker je denar pri njih jako redek, posebno, ker plačujejo s pridelki in ker pa ono pijavke malo ali skoraj čisto nič ne cenijo pridelkov, mislijo pa ljudje, da ima denar mnogo večo vrednost, nego je res. To je poskusila tudi banka »Slavija«, ki je svoječasno dovolila za Istro dva tniljona gld., da se razposodita. \ tem obziru treba ljudstvo poučavati in potem se isto povzdigne tudi gospodarski. Vzgoje treba, šolske in javne!
Kar se pa tiče pomoči, ki jt; — po inenenju nekega idealista — prišla in ki ni prišla Istrski posojilnici, pa zopet dotični čudak ni dobro poučen, ali bolje rečeno: ne ume posojilniškega poslovanja in ne ve, tla tu delujejo drugi vzroki, toda o tem pozneje; le toliko bodi omenjeno, da je vzrok temu, če je posojilnici nedostajalo denarja, iskati drugod in sicer v nedostatku centralnega denarnega zavoda tu na jugu!
V Istri so bile nekaj let sem slabe letine, po nekaterih krajih ni bilo celo nič pridelka, — bodisi radi suše, bodisi radi toče, torej tudi denarja ni bilo. Na Štajerskem pa je bila izvrstna, ali vsaj dobra hmelova letina, /.bok* česar imajo tamošnje posojilnice mnogo denarja na razpolago: pa tudi nekatere hranilnice so precej založene.
Ker pa nimamo pravega centralnega denarnega zavoda, ni možna kompensacija in ni mogoče, da bi poravnavali nedostatek enega kraja z obilico druzega, ker ni komunikacije med obema. Da bi pa kedo vlagal v oddaljene zavode, to je redek slučaj ; k večemu je patrijoti/.em, ki naganja posa-mičnike, da pomagajo svojemu zavodu, sieer pa je vedno stvar taka, da vsakdo nalaga denar tam, kjer mu je najbližje in ima vse komoditete, da ga tndi lahko dvigne vsaki moment, torej navadno tam, kjer je blizo in je že mnogo denarju.
Menenje pa: »ako bi drugi naši večji in srečniši zavodi imeli isti požrtvovalni smoter itd.
ne bi imeli kapitala v blagajnah, kakor ga nima puljska posojilnica itd. . . .« jo pa že odveč ! Ljudje, ki tako besedičijo, so fantasti, ki mešajo pojme in niti no razlikujejo kapitala od denarja. Dvomim, da hode »Istarska hrvatska posojilnica": hvaležna nekemu takemu fantastu na tem, kakor opisuje njen položaj ! In jaz bi rad vedel katera druga posojilnica ima svoji »kapital« v blagajni?! Denar v blagajni je eno, kapital drugo Posojilnici ne treba, da ima denarja v blagajni, ali če nima kapitala, potem je že tam, kjer se neltuje delovanje.
Našim posojilnicam se očita tudi pomanjkanje požrtvovalnosti, ('udno očitanje in krivično. Kar se tiče požrtvovalnosti pri posojilnicah in pri denarnih zavodih sploh, pa ne vem, če jo mogoča še kaka druga požrtvovalnost, nego ta, da deluje in dela jako po ceni oziroma zastonj, da ima nizko obrestno mero za posojila in da eventnvelno u raduju brezplačno vse drugo pa, kar bi uekater-niki hoteli siliti v koš požrtvovalnosti, bil hi le r i z i k o. ki pa ima svoje meje pri zavodih ožje, pri zasebnikih pa širše.
! Beseda, vredna, da bi jo culi in raevali naši rojaki psofli širom domovine.
Ne smemo tajiti, če se tudi morda utegnemo zameriti marsikomu: često se nas polašea čut, ka-
t kor da se mnoin naši rojaki izven Primorske ne
.i
izvzemši parlamentarce in novinstvo ne zavedajo prav, kaj da je Trst za vseukupni narod slovenski. Nočemo reči, du hi se ne zani aali z:i nas, ali da ne l>i sočutstvovali z nami, ali tiste vneme je ni za ohranitev te postojanke, kakoršnja bi vsplamtela gotovo, ako bi se zavedali v polni meri, kaj da p< »menja Trst za naš narod.
Ne treba torej praviti, kako prijetno nas je iznenadil članek, ki ga je prinesel zadnji »Primorski list« o važnosti tržaškega ozemlja.
Opisavši, kako tu samovoljno vlada vodstvo italijanske politike, polne sovražtva do Slovencev, nadaljuje:
Kaj pomenja to za celokupni slovenski narod ?
Trst izgubljen, morje izgubljeno, glavno naše mesto izgubljeno!
Trst je edino mesto ob morju, do katerega vodijo poti iz vse Slovenije in v katero se tudi v i resnici steka naša trgovina. Ako torej Trst popolnoma izgubimo, ali bomo sploh mogli imeti kak nadomestek ? Ta izguba bi bila naj veča gospodarska izguba slovenskega naroda.
A tudi v narodnem ožini bi bila ta izguba za naš majhen narod velikanska. Trst vabi naše ljudstvo služit si krvave groše v tako obilnem številu, kakor ne morda v vsa druga mesta skupaj. Kolika bo torej naša izguba vsakih deset, let, ako Trst popolnoma izgubimo?!
Žalihog, da je mej Slovenci «1o zdaj premalo zanimanja za Trst, Skoraj za vsako mesto več storimo, nego za Trst. Povsod ustanov-ljaino nove zavode, nova društva, nove zadruge itd., za Trst nabiramo jako malo in prepuščamo vse delo in vso žrtev tržaškim Slovencem. Treba je torej širiti mej Slovenci spoznanje, da je Trst naše glavno mesto in da je i torej vseh Slovencev dolžnost, podpirati zatirane j brate v Trstu in okolici.
Treba bo pa tudi med drugimi Slovani, zla-sti med ('ehi, širiti pravo spoznanje o važnosti Trsta za Avstrijo in za Slovanstvo. Tega spozna-! nja ni na Ceskern skoraj nič, marveč izgubljajo tam ! moči v borbi za veliko manjše koristi, nego jih , imajo v Trstu. — Treba je pa tudi Cehe poučiti, | da Slovenci sami se ne moremo vzdržati v Trstu, j ako nas oni ne hodo podpirali. Trst morajo zapisati v svoj program tudi Cehi.
Kaj bi bilo torej najprej storiti ? Hodi nam ! dovoljeno dati nasvete po svojem spoznanju : I	1. Slovensko časopisje naj zdržema razpravlja
! tržaško vprašanje in to z večo vnemo, nego goriško . ali lju Ijansko, ker je resnično večje važnosti.
'J. Slovenski državni in deželni poslanci mo-; rajo izdelati za Trst poseben program, I katerega se bomo držali in po katerem bomo delali.
Časopisje in poslanci morajo uplivati na druge Slovane in je prepričati, da se zavzamejo za Trst kakor za Prago ali druga važna mesta.
•4. Za Trst nam je treba posebne gospodarske organizacije, da pride trgovstvo s slovenskimi pokrajinami v roke naših Ijudij. Veliko bi v tem oziru lahko storil deželni zbor kranjski, ako bi bil res slovenski.
i). Ker je v Trstu samem in po okolici silno pomanjkanje mož, ki bi mogli in utegnili delovati za ohranitev Slovanstva v Trstu, treba ho v Trst poslati in s primerno plačo nastaviti delavcev. Taki neodvisni in izobraženi možje ho silno potrebni v Trstu, kjer ni enega slovenskega duhovnika, ki bi smel in mogel javno nastopati.
(). Ker ima naše ljudstvo v Trstu silno veliko slabih pri ložnostij in zelo tnalo obrambe od strani duš n e ga p a s t i r s t v a, treba bo v Trstu posebnega duhovnega nadzorstva, morda celo svoje cerkve in svojega propovednika ali vsaj ve-čega duhovnega zavoda.
Prosimo slovensko časopisje, da bi izreklo svoje menenje o teh naših nasvetih !«
To je res beseda, vredna, da Slovenci razmišljajo o njej.
DOPISI.
Is Podgrada. 10. marca. 11 z v. d op.) Nemščina, ki se nam vsiljuje, je bolj nevarna, nego italijanščina. Tako sem čital, nedavno temu, v nekem ljubljanskem listu. In pritrdil sem piscu, kajti to je moje prepričanje že od takrat, ko sem počel misliti.
Deželni zbor dalmatinski je tedni tudi z enoglasnim sklepom označil svoje itališče, protivno vsiljevanju nemščine. To je dobro. Kedaj pa pridejo italijanski poslanci v Istri, Trstu in na Goriškem do tacega zdravega prepričanj« ?! Kedaj se vsaj v tem vprašanju združijo z svojimi tovariši, Hrvati in Slovenci, tako, kakor so se v Dalmaciji zdju-žili tamošnji Italijani z Hrvati in Srbi?!
Ni dolgo temu, ko smo se v družbi razgo-varjali o nemščini v Istri. Trdil sem, tla je naše sodišče edino v deželi, kjer je uradni jezik nemški; povsod drugod je italijanski. Prigovarjalo se mi je. češ: <la zdaj morajo tudi drugod rabiti nemščino. To bi bil torej napredek v vsiljevanju nemščine in sicer v tem slučaju na škodo italijanščine.
Nemci, posebno oni v »rajhu«, so predrzni in ošabni so do skrajnosti. Med tem, ko avstrijska vlada širi germanizacijo so pa prišli oni gori do prepričanja, da, ako sploh v Avstriji.poleg nemške obstoji še kaka druga narodnost, jim mora ta biti pokorna.
Temu v dokaz naj služi sledeči slučaj, o katerem sem bil obveščen ravnokar. Našemu županstvu ne more se kaj očitati glede popustljivosti v jezikovnem vprašanji. Ono bas je pripomoglo k izjavi ministra, da nemški ni deželni jezik v Istri.
Minulega meseca novembra prejelo je torej to naše županstvo nemški dopis od županstva llcrg-Gladbacli hci Kolu a m Rlieiti. Iz uljudnosti je sprejelo dopis in takoj odgovorilo nanj, se ve, v slovenskem jeziku. Koncem meseca decembra pa je dobilo dotični list neodprt nazaj zato, ker je bil tudi naslov slovenski.
Nemec v rajlui torej misli: ti Avstrijec moraš sprejeti moj nemški dopis, a ne jaz tvojega, ki ti i nemški. Odgovarjati mi moraš v nemškem jeziku
Županstvo je delo vrneni list, neodprt, kakor je prišel, ad aeta.
A županstvo Berg-Glad!>aeh se pritožuje zdaj na c. kr. okr. glavarstvu na Voloskem, da županstvo v Podgradu ne odgovarja na njegove dopise.
I C. kr. glavarstvo je pozvalo tukajšnje županstvo na upravičenje.
Naše županstvo pa je okr. glavarstvu poslalo ono zaprto, i/. Nemčije vrneuo pismo.
Zdaj bi bila torej vrsta na c. k. okr. glavarstvu, da s slovenskim dopisom pouči Nemce v »rajhu«, da bi se morali prav lepo zahvaliti na uljudnosti, s katero se je vsprejel njih nemški dopis in tudi precej odgovorilo na isti. Tak slovenski odgovor moralo bi pod slovenskim naslovom poslati županstvu v Berg-Gladbaoh.
Stori-li tako? Kaj menite, gosp. urednik?! (Pa ste čuden človek, oprostite gospod dopisnik! Tako vprašanje! Saj bi morali poznati c. k. okrajno glavarstvo na Voloskem, in bi morali vedeti, kaka sapa brije tam ! Ta burjjt je prišla sicer s Krasa, ali — kraška ni!! Nemška pa je, zelo nemška, in zato bi morali vedeti tudi Vi, da okrajno glavarstvo v Voloskem ne odgovori županstvu v Berg-Glad-bacbu tako, kakor si domišljate Vi v svojem slovenskem ponosu in poštenju!! Pa brez zamere! Ured d
---
I
Politični pregled.
TKST. 1:5. muren IfSM.
Odkritosrčnosti prosimo! V uvodnem članku, razpravljajočein o potrebi slovenskega vseučilišča v Ljubljani, piše praška »Politik« :
»Nam se zdi, da hočejo »visoki politiki« Slovence deloma pnuemčiti, deloma pa poitalija ličiti na nasilen način. Vclikoitalijansko gibanje stremi, kakor znano, po tem, da bi Gorico, 1 rst in zapadno polovico Istre priklopilo k Italiji: Dalmaciji take je soditi — se hočejo odreči. Ve-likoncmško gibanje pa ima zopet načrt, da si napravi svobodno pot od Severnega morja preko Češke do T r s t a. V Gorici, Trstu in Istri trčati ti velikonarodni gibanji jedno ob drugo. No, kako se vedejo vodilni krogi avstrijski nasproti tema gibanjema, zadevajočiuu* se ob Slovence, gi-
I milj«'tna, ki nista nikak fantom, ampak realna resničnost? Meniti bi morali, da imajo ti krogi interen nn tem, <la slovensko pleme ohrani svoje narodno hitstvo in da se isto razvija organ ično in naravno. Tako hi se [tre p reč i l spopad me<l obema označenima velikonarodnima gibanjema preko »trupla avstrijskega ? ! Ali kako se prihaja Slovencem na roko? Odgovor na to vprašanje si hočemo prihraniti; povemo le, da življenje Slovencev v Avstriji kakor naroda ni nikako življenje! Slovenci hi prosili odločujoče oblastne činitelje vsaj za to jedno: odkritosrčnosti ! Naj Iti vsaj - da skrajšajo trpljenje tega malega naroda, povedali in pokazali čim prej in odkrito, da-li hočejo ali nočejo dovoliti Slovencem potrebni ekzisteneni minimum?!«
V moderni, pravni državi, pa taki vskliki trpinčenega naroda! In čudno: ta isti vsklik, ki ga je prinesel praški list, čujemo skoro sleherni dan iz ust našega pri prostega ljudstva. »Saj povedo naj nam, kaj namerjajo z nami, tla se ne hodcmo mučili v teh groznih bojih, ako so nam že res prisodili smrt.« Tako vsklika naše ljudstvo. In res: nehal naj bi se enkrat tisti trdi, kruti zistcm, ki vedno govori o naših pravicah, o naši jednakosti z drugimi iu ki z zagotovljeiijoin svoje nepristranosti in dobrohotnosti vzbuja nade, a — potem tjoslodno odreka vse!! Vsaj toliko usmiljenja naj bi imeli z nami, tla ne bi nas se svojimi obljubami vspodbujali v borbo za narodno eksistenco, in da ne bi potem piovzročali, da ta ubogi narod tava od nevspeha do nevspeha, od britkoga razočaranja do britkoga razočaranja. Vsaj odkritosrčni naj bodo z nami!
K položaju ? »Neue Kreie Presse« meni, tla sedaj ni več možno dvomiti na tem, da hoče vlada na podlagi 14. urediti jezikovno vprašanje na Češkem; praška »Politik« prijavlja »dementi«, oprt — kakor trdi — na mtjzanesljiveje informacije, da vlada pač nastopi o svojem času se svojimi nasveti za poravnavo jezikovnega prepira, vendar pa tla ne vstopi v direktna pogajanja z Nemci dotlej, dokler ne bodo ti sami imeli jamstva, da ho disponirani za resno politiško tlelo; potem pa javlja istoj »Politik« nje dunajski dopisnik, tla vlada hoče tia vsaki način po zaključenju deželnega zbora češkega zapričeti akcijo v jezikovnem vprašanju in jo dovršiti na podlagi S 14. Vlada da hoče priti Nemcem nasproti, toda le v toliko, v kolikor bode vedela, tla ne bodo oporekali Čehi; dalje ima današnji »Piccolo« brzojavko z Dunaja, tla je zakonski načrt za rešitev jezikovnega vprašanja na podlagi i; 14. že dogotovljen in čim so objavi uradno, so skliče nemudoma državni zbor; slednjič ni razvidno tudi iz pojasnila v ofioijozni »VViener Abendpost«, kaj da misli grnf'Thun prav za prav?!
Ob toliki obiliei različnih »virov«, kaj čemo storiti druzega, irego čakati, kaj nam prinese jutr-šnji dan ?!
Izvrševalni odbor nemškonnpredne stranke na Češkem je sklenil včeraj, predložiti zboru poslancev, tla se nemški poslanci ne udeleže predstojećega zasedanja. •
Trozveza — star klavir. Avktor tega -drastičnega in zajedno popolno opravičenega ozna-čenja sedanje vrednosti trozveze, dr. K. K rama f, objavlja v Politik« zanimiv članek, v katerem zavrača napade na njegovo osebo, na Čehe in na vlado, v kolikor so bili ti napadi zasnovani na podlagi falzifikacij njegovega članka v »Revne do Pariš«; zajedno pa brani svoj izrek o trozvezi /. dogodki zadnjih časov v svetovni politiki. Mi so hočemo povrniti jutri k temu velezanimivemu članku.
0 sporu med Rusijo in Srbijo piše • Information*, tla je zastonj vso prizadevanje iz-vestnih politiških krogov v ta namen, da bi konflikt ruskega zastopnika Žadovskega v Belemgradu predstavili le kakor čisto t »solin ti afero istega. Na podlagi najzanesljivojib informacij zatrja gori imenovani vir, ti a jo bi Iti vedenje Žadovskega v popolnem soglasju z nameni kabineta p e t r o g r a j s k o g a. Vzrok vedenju Žadovskega proti Milanu ne tiči nikakor v nenaklonjenosti Rusije do naroda srbskega, ampak le v osebi Milanovi. Milan je prelomil svečano besedo, dano carju Aleksandru III. v zagotovilo, da se ne povrne več na srbska tla. Milana smatrajo torej v Petrogradu za osebo, s katero ne more občevati zastopnik Rusije, ne tla bi se kompromitoval.
Domače vesti.
Promocija. Gospod Kadoslav K r 1 a n je bil danes na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem medicinar universae. Čestitamo!
I llllrovljeilje. Minister za nauk iu bogo-častje je prestavil v stanje trajnega umirovljenja okr. šolskega nadzornika in cesarskega svetnika, Frana Vodopivca, v Gorici.
Shod krščanskih soeija listov, ki se je vršil včeraj popoludne v dvorani Mallv, je bil znamenit v marsikakem pogledu. Ne spominjamo se, tla bi bila ob katerem shodu So razstavljena tolika redarstvena sila, kakor je bila včeraj. Polog komisarja, ki je posredoval na shodu samem, je bilo pred hišo več policijskih uradnikov, agentov in celo krdoloe redarjev, ki so bili razvrščeni po ulici Torrente, zlasti pa okolo kavarne Chioz/a. Polieija je storila torej vse skrajne previdnostne odredbe in nje bojazen, da bi utegnilo priti tlo demonstracij, bržčas ni bila neutemeljena. »Piecolo« in »In-tlipendente« sta že minoli tetlon dajala onih poznanih in sumljivih migljajev, katere znani pohabili predobro u mej o in - izvršujejo. Poti oboki Chiozzn je kar mrgolelo običajnih progressovskih flemonstrnntov. Po ulici Torrente pa je bilo vse polno ljutlij, ki so se ustavljali, radovedni, kaj da pomenja to vrvenje in tolika redarstvena sila?!
Tudi v dvorani je bilo Jako — živo! Že pred začetkom zborovanja je bilo takoj jasno, tla so namerjata demonstracija in razgnanje shoda. Nagnalo se je v dvorano nekaj laških provokatorjev, ki ho se vedli jednostavno — nesramno. Toda slovenska roka iina čudotvorno silo v sobi: nekaj vrišča in hrupa, nekaj dviganja in padanja pesti, nekoliko precej energičnega pehanja, precej umazane kletvine in ust onih, ki so se umikali prtiti vratam, in provokatčrji so bili onkraj praga.
Več slovenskih sooijalistov mod istimi par voditeljev — je ostalo v dvorani iu jim moramo napisati spričevalo, tla so se vedli možki in dostojno. Sklicevatelj shodu, dr. Pavlica, jih je tudi posebno pozdravil kakor — poklicane. Shodu je predsedoval koneipijent dni. Pa v letič. Govorili so : dr. Pa v 1 i ca, dr. Krek in socijalista K o p a č in /a v r tanek. Poslednja govornika sta pokazala vnovič, da so slovenski socijalisti tržaški ne morejo rešiti iz kolobarja, ki je pravi »circulus vi-tiosus« in v kateri so zašli. Zavrtanek je sicer tudi nizal svoja dokazila na krivih trditvah, sn pozicijah iu premisah, in zaključki so mu bili -zlasti, kar so dostaje narodnega vprašanja seveda totalno zgrešeni, ali v njegovem govoru je bilo vendar nekaj jedra in logike, tako, da smo ga poslušali z zanimanjem; ali gospod Kopač!!
To je bil zanj pravi moralni poraz in za poslušalce — splošen smeli! Ko je vendar vedel, kaka nasprotnika bo imel proti sobi, bi so bil moral vendar malce bolje pripraviti. No umejemo, zakaj slovenski deinokratje niso poslali najbistrojo glavo svojo — g. Kristana !
.Mestni svet tr/aski jo imel v soboto zvečer svojo četrto zaupno sejo: izvršili so imenovanje jednoga koncept, praktikanta, najeli so stanovanja za župnika in enega kooperatorja ter za župnijsko pisarno cerkve pri sv. Antonu novem (ulica Poste vechie št. A. SUH C. 20), storili so sklepov za Hossettijev spomenik, generalni direkciji javnega dobrotvorstva st) dovolili letni prispevek 500 kron za izobraževanje gojenca Antona Ilersberga na liceju Ros-siui v — IJologni, umirovili so par učiteljev iu podelili so meščansko pravo več osebam.
Duleis in fuiido najbolje imajo gospodje na dnu, si hranijo za nazadnje. Zadnje njih tlelo v tej zaupni seji je bilo to, tla so soglasno vsprejeli predlog verifikacijskega odseka, izvoljenega dne 31. januvarja 1898., da se izvolitev Ivana Nabergoja občinskim svetovalcem ne potrja!!!
O neki priliki, ko je bil razgovor o dogodkih v otvoritveni seji zadnjega zasedanja deželnega zbora tržaškega, ki je identičen z mestnem svetom tržaškim, ko so leteli kosi lesa na našo poslance, je menila neka odlična oseba nekako zbadljivo, d a ni kdo ne more razpenjati dežnika nad glavami slovenskih zastopnikov in jih varovati na ta način. Ta izrek kaže sicer jako čudno umevanje o varstvu, dolžnem in i nt tri teta m in tudi če je manjšina prav takt> majhna, kakor jo naša slovenska, v mestnem svetu in deželnem zboru tržaškem, a ne po naši krivdi, ampak po
krivdi onih, ki — nočejo raz|»enj*ti dežnika; ali ImhIisi, priznajmo tudi to, da ni nikomur v dolžnost, tla bi raz|ienjal dežnik nad glavami naših pie-slaneev ; toda tega ne bi mogli pripoznati, da ni nikomur v dolžnost, razpenjati dežnik — nad parlamentarnim načelom, nad svetimi pravicami, spojenimi zakonito dobljenim mandatom in s prero-gativami volileev v vsaki kon^titucijelni državi, kar vse je kruto žaljeno po takih sklepih, kakoršen je rečeni, ki ga je storil mestni svet tržaški v zaupni seji od minolo sol m de.
Domača umetnost. Pišejo nam: Vrli,ohče-znaoi kipar Josip Grošelj v Selcih pri Skofjiloki na Kranjskem je izdelal preti kratkim veličasten kip Kristusa, potečega krvavi pot.
Kip je izklesan i/ lepega marčauskega marmorja, v nndnormnlni velikosti.
Zveličar kleči ob robati skali, z sklenjenima rokama.
Ilo/.anski lepo glavo ima povzdigujem* proti nebu; iz obličja, nad katerim st; boči visoko čelo, odseva brezmejna žalost. Lasje se vsipljejo v valovitih kodrih na ramena. Lepo izdelani plašč v umetnih gubah pada po krasno modelovaneni životu. Vsa sestava deluje izborno na gledalca, kateremu takoj stopa pred oči oni trenutek, ko Zveličat' prosi svojega nebeškega očeta: «Oče! ako je mogoče, vzemi ta kol i li od meno, vendar ue moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!
S tem najnovejšim umotvorom svojim, katerega jo gospod Grošelj izdelal za daljni \Vern-stadt na severno Češkem, po naročilu ondotnogn gosp. dekana, si vrli umetnik tudi v tujini proslavi svojo v domovini že itak sloveče ime.
Prijatelje lepe umetnosti pa vabimo, naj si ogledajo to impozantno podobo, prodno se slika odpošlje na določeno mesto.
Bralno društvo v Divači bode imelo v nedeljo dne 1'd. t. m. svoj letni redni občni zbor z sledečim dnevnim redom: L Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 51. Poročilo blagajnika. 4. Posamezni predlogi in nasveti. T>. Volitev novega odbora. Vsi Divaeani, kakor tudi vsi v Divači naseljeni gospodje, ki se čutite dolžne, skrbeti za blagor naroda, vsi, pravim, prihitito dne 1 D. t. m. v društveno bralno sobo ob 1. uri popoludne, in brezizjenmo vpišite se vsi v društvo, tla bode isto zamoglo na drugem obenem zboru pokazati mnogo več vspehov, nego jih zamore, žalibog, letos.
Na gotovo svidenje torej !
V T rnovcni pi'1 Ilirski Bistrici so so vršile te tlni občinske volitve, izvoljenih je 1»> odbornikov narodne stranke in K) konservativne stranko. Tem povodom smo dobili od tam dve sporočili, kateri obe govoriti o izbruhih skrajne strasti in sovražtva, ki pa se ne vjomati meti seboj v pripovedovanju stvari). No vedoči, kje je resnica, se omejujemo na to, da izjavljamo, tla za-sramovanja in izgredi radi politiških diferenc so grda stvar, naj jih je že izzval Peter ali Pavel. Politiško borbe same na sebi niso nikaka nesreča za narod, ali nesreča so, ako so zadobile okliko, kakoršnje so so udomačile v marsikaterem kraju na Kranjskem.
Drohiic vesti. V morje je padel s pomola sv. Karla neki Viktor Giovannini iz Italije. Nekaj pomorščakov ga je potegnilo na suho. I*il je brez dela in brez sredstev. Oddali so ga v bolnico.
Ljubosumnost jo grozna bolezen, to je znano in marsikdo bi znat zapeti t) njej ža-lastuo pesem. Neka tržaška Helena — ne vemo pa, ali »lepa«, ali grda — trpi grozno na tej bolezni. Neprestano jo muči misel, tla ima on še neko »drugo«. V tej mučni misli muci njega dan na dan. Kor pa jo »ona« rcsolutneja, nego »on«, ima seveda »ona« vsikdar zadnjo besedo; ininole sobote ko je zopet navstal jeden takih prizorov se je pa zgodilo čutiti, tla je ou imel zadnjo besedo, in sicer tako odločno, tla jo morala »ona«- hiteti na zdravniško postajo se svojimi lisami ua glavi. Da-li je sedaj ozdravljena od grozne bolezni ? Ne verujemo! Ljubosumnost je bolezen, ki se rada ponavlja.
S pestjo po glavi je dobila neka mladenka, ko jo šla po Aeijueilottu. Ranjena blizu desnega očesa je hitela na zdravniško postajo, kjer pa ni hotela povedati, čegava je bila ona pest, ki jo je pohož-kala tako neljubo. .le pač bila kaka v ljubeča« pest !
Okrajna bolniška blagajna. V minolou tednu je bilo ptijavljonih oHO slučajev bolezni. Ozdravljenimi je bilo proglašenih 400. V zdrav-
ljenju jih je ostalo "X»3. Med temi jih je12»'»vsled nezgode na delil. V 132 slučajih so se bolniki pregrešili proti odredbam sdravnikov. Ptnlpore je bilo izplačane 1 1.2f>3 Itron 70 atoriuk.
K u/ne hol r z nI ▼ Trstu od f. do 11. t. m. je biln prijavljenih 1* slučajev daviee, 7 slučajev ^krlatine in .'! tifozne mrzlice. I'mrlo je: dve osebi na daviei in 1 na škrlatini.
Samomor. liMetni finančni stražnik Henrik baron Truehsess de NVetzehausen se je ustrelil minulo noč u:i svoji postelji, mej tem ko je ■'» družili tovarišev njegovih mirno spalo v istej sobi. Samo-morilee je bil — kakor že kaže njegovo ime iz rodbine, ki jo gotovo nekdaj videla boljih časov. To je menda grizlo mladeniča, ko je moral jesti trdi in grenki kruh finančnega stražnika, da je slednjič sam storil konec svojemu življenju.
Velika nesreča se je dogodila v kamenolomu pod Krlugi blizo ()pčin, prav na onem prostoru, ki ga je kupil magistrat zu gradnjo norišnice. V soboto zvečer jo šel neki mladenič z Krlugov doli na novo cesto. Misle, da gre po pravi stezi, je stopal trdno, a hipoma je tolehnil čez visoko steno kamenoloma. Pal jo kakih 21 metrov globoko. Razbil se je ves. Včeraj zjutraj ga je našel centar v groznem stanju, a bil jo vendar še toliko pri zavesti, da jo pojasnil na stavljeno mu vprašanje, da je res padel sani in da mu ni nikdo storil ničesar. Pravijo, da je bil nekoliko vinjen. Ponesrečenca so prenesli v bolnico, ('nje se, da jo iz Crnegakala in da mu je kakih 27 let.
Loterijske številke izžrebane dno 11. t. m.: Trst	H4 Hl» 71 3* 70
Line	11 70 24 7H Iti
Različne vesti.
Iz Vatikana. Bolezen in nenadno hitro (»zdravljenje papeža je bilo v povod velikanski manifestaciji simpatije, katere so se udeležile vse dežele in vsi sloji. Došlo je nad 20000 brzojavk, ki so poizvedovale o stanju papeževem, oziroma izražale najprisrčneje čestitke. Med čestitkami vladarjev in glavarjev držav sta sv. očeta posebno razveselili dve: oni cesarja K r a na Johi p n in carja N i k o-laja. Na brzojavki prvega je bil papež globoko ganen in se je zahvalil najživahneje. Tudi brzojavka carjeva je izražala globoko udauost in željo, da bi ostalo še dolgo ohranjeno toli dragoceno življenje, kakoršnje je Leva XIII., v blagor človeštva in miru.
Iz sodnih dvoran. V Zagrebu je sodišče obsodilo 14-lotnega dečka Tomo Kranjaea na pet let ječe, ker je s sekiro ubil svojega lastnega očeta, ko je hotel isti pretepati svojo ženo, dečkovo mater.
Nedavno smo sporočili o čudnem slučaju, da je nekdo pobegnil se svojo lastno mačeho, danes pa nam je sporočiti, da je neka ženska ugrabila — ('» mesečno možko dete, ker seje bila zaljubila vanje. — 21-letna dekla Kliza Offenberger je l»ila v bolnici v Solnogradu in tam ho ji jo li-me-sočni Robert Haborpoitnor omilil tako, da je sklenila vzeti dečka seboj iz bolnice. Sklenila — storila. Radi tega je bila obtožena z ločinstva javnega nasilstva, toda sodišče jo je rešila obtožbe.
Rudar Jakob Mobvla je prebol v prepiru svojega lastnega brata. In skregala sta se bila — uganite zakaj V! radi razliko v menenju o prednostih posamičnih vojaških oddelkov. Nesrečnež je dobil tri let ječe.
Spovednik Luchenija. Minoli teden se je bavil na Dunaju duhovnik Blaneluird iz Ženeve, ki jo spovednik morilca naše cesarice, na dosmrtno ječo obsojenega Luchenija. Blaiicbard je bil tudi v av-dijenci pred cesarjem in je obiskal več visokih oseb. Blanhard je sprožil misel, da se v Ženevi sezida spravna kapelica.
Germanizacija na Češkem. Leta U>f>(> je bilo na ("ešketn 942000 prebivalcev, od teli H15.000 Cehov in 127.000 Nemcev. Leta 1700 je bilo 1,552.000 prebivalcev od teh je bilo 1,105.000 Cehov in 387000 Nemcev. — Leta 1750 je bilo 2,282.000 prebivalcev, od teh 1,52JU>00 ('ebov in (W3.(K)t> Nemcev. — Leto 17H0 je bilo o,257.000 prebivalcev ; od teb 2,105.000 Čehov in 1,152.000 Nemcev. Lota 1825 jo bilo 4,257.000 prebivalcev; od teh 2.365,000 Čehov in 1,04(».000 Nemcev. Leta 1 «50 je bilo 4,778.000 prebivalcev ; od teh 2,015.000 Čehov in 1,8(53.000 Nemcev.
Leta 1XXO je bilo 5,."S'»H.( H M > prebivalcev, od teb I m » oltčevalnem jeziku 3,150.0« M) Čehov in 2,o;>«.(HH I Nemcev. - Leta 1*00 je bilo 5,«43.004 prebivalcev; od teh 3,rt45(KN> Čehov in 2,15«. 7«H Nemcev. Te številke govore jasno, kako je ttuli na ('eškem naraščala germanizacija.
Pet oseb v plamenu. V Arz1>ergu (Zgornja Avstrija) je navstal po noči dne 1. t. m. strašen požar. Kmet Matija Sagerer je hotel rešiti iz hišo svoje tri 0 1.'»-letne otročiče, ali ni se povrnil več. Y>i štirje so našli v plamenu svojo smrt. Sagerer je imel 7 malih nepreskrbljenih otročičev. Njegova žena je malone znorela vsled te grozne nesreče. < ) bolela je tako. da so jo morali prevideti z sv. zakramenti. Posebna tragika pa tiči v tem, tla je Sagerer pogorelo hišo kupil še le pred kratkim in je še le osem dnij bival v njej.
Šopki o. Stanislava Škrabca.
(Dalje.) IV.
Kdor je čita I mojo razpravico, Jo-li vse prašta ri na ?< in sodi 1» e z p r i s t r a n s k o, mora priznati, da se v njej niti učenosti, niti osobe o. Stanislava nimalo nisem dotikal, kdor pa ui čitnl, pošljem mu drage voljo odtis. No kakov je liil ♦ Odgovor razžaljenega v svojej domišljiji učenjaka ! Na vse kriplje se muči dokazati, da je on nov Kopitar, in da prav za Kopitarja ga moramo imeti vsi, ki si upamo kdaj pero vzeti v roke. Ne imevši k temu čisto nobenega uzroka, sipa na-nic epitete : otrok, človek no zdrave pameti, ignorant. konfuzni profesor, ghipee, klobuštra, kak M. M. itd. bez konca in kraja, in pri tem govori cinično, da njemu moja osoba ni mari, da le j u z svojo »visoko osobo naprej rinem«, da njegove besedo so le — personifikacija spisa!«
Lepa personifikacija! lepe besede iz ust omikanega človeka, ki hoče, v nameček, nas drugih učiti pisati po slovenski! Ponavljam, da orožje najbolje dokazuje, za kako idejo se bori človek. Niti siginatični futur naših pradedov, kateri z n a o. Stanislav, ki meni očita, da uže zato no morem znati, kako Nemci govore, ker ne živini mej njimi (!!), niti bomkanje dovršnikov — psovk in zasmehovanja protivnika ne zahtevata.
No ko bi bilo samo to! Takrat bi mi rekli: mož je šel v cokljah zajca lovit, ker pa vidi, da jo ves trud zastonj, luča za njim grčaste krepelce.
Ne! veleučeni o. Stanislav so poleg toga trudi v potu svojega obraza, da bi na-me vrgel črno seneo in se tako sam pokazal v najbolj jarkej svetlobi. Zato meni pripisuje svoje grehe in poleg toga mi še navezuje take, o katerih je prav lahko dokazati, da jih nisem kriv.
Da-si niti besede »goljufija«, niti najmanjšega cikanja na tako očitanj«! z mojo strani nihče, z nnjz.lejšo voljo, ne moro najti v moji polemiki, vendar o. Stanislav tvrdi, da mu jaz pripisujem <■ n a r a v n o s t goljufijo«.
Cujte, dobri ljudje, kako dokazuje o. Stanislav svojo tvrdi tov.
V »(Vetji« (XI. teč. 1. zv.) piše on od besede do besede, da »v novejših, zlasti severno-slavensk i h jezikih rabijo za futur tudi iti, joti, stati«.	(Pride še.)
\ew-York 12. Včeraj j.....Iplul na Kubo
transposN'ii parnik s tremi milijoni dolarjev, kateie so Kuhani vsprejeli od Ainerikanov.
Ila v a lla 12. Narodni zbor je sklenil, da je (romeza odstaviti. Z o/irom na ta sklep izjavlja le-ta v posebnem manifestu, da odstopa.
Kllll 12. (»lasom poročila v »Italie« bode jutri konferenca poslanikov Anglije, Rusije in Francije pod predsodništvom ministra za vnanjc stvari, Canevaro. Namen konferenci je proučonjc novega ustavnega statuta za Kreto.
Pari/. 12. »Kelair« hoče vedeti, da službena preiskava <> eksploziji v La (tonbron dokaže, da vzrok katastrofi ui došel slučajno in da pridobiva na verojetnosti ona govorica, ki trdi, da je eksplozijo pripisati anarliistiškemu atentatu.
Bruselj 13. Poročilo zdravnikov, izdano sinoči, pravi, da boljšanje v stanju kraljice Ilenri-jete, nadaljuje.
London 13. Ma\imo Gomczn je nnstopstvo prejšnje ustaške vojske na Kubi odstavilo od njegovega mesta radi nepokornosti do rečenega zastopstva. Dolže ga, da je vsprejol od Amcrikanov za Kuhane 3 milijone tlolarjov, ne da bi so bil popred sporazumil z zastopstvom.
Zaloga in tovarna
pohiitva vsake vrste
od
Pinz/a Kosar I o žtev. 2.
(šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapet arijah, zrcalili In slikali. Ilustrirali cenik gratis iu franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se mi brod ali železnico, Urez da hI so za to kaj zaračunale.
Rinnione AAriatica di Sicnrta v Trsti
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva druživa dne 31. decembra 1892.:
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Trst 13. Ravnokar doznnjemo, da je tržaško namestništvo unič.lo sklep mostnega svfeta od 21. januvnrja t. 1. glede uzidanja spominske ploščo v proslavo shoda laških županov,
Dunaj 13. Mnogo cerkvenih dostojanstvenikov jo došlo semkaj na škofovsko konference, ki so bodo vršile pod predsedstvom kardinala-knezo-uadškofa Sohonborna.
Praga 13. Komunike o včerajšnjem zborovanju ustavovernega veleposestva se izjavlja odločno proti oktroiranju jezikovnega zakona na podlagi S 14., ker smatra takov način jalco nevarnim za jezikovne odnošaje, ter graja zlorabljanje vero kakor politiško bojno sredstvo in graja poskuse za zanašanje narodnih prepirov v vojsko.
Carigrad 11. V odgovoru, ki se neposredno odpošlje na rusko noto radi konference za razoro-ženjo, se vsprejemlje povabilo, toda z nekaterimi formalnimi pridržki,
Glavnica, društva......
Preiniina reserva zavarovanju nti
življenje........
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju.........
Premijna reserva zavarovanja blagu
pri prevažanju......
Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanju proti premi-tijunju kurzov, liilanea (A) . . Reservu zavarovanja proti premi-njaiijii kurzov, bilanca (H) . . Reserva specijalnih dobičkov z.a-viirovanju na življenje . . . (Utrnil reserva dobičkov . . .
gld. 4,000.000 —
13,32<l.346-{)8
t ,<»12.24:8*2*2
49.4H5-07 f)00.(XK>—
388.822-42
243.381«83
n00.000'—■• l,1H7.1t»4-8(i
I'rad ravnateljstvu : Via Valdirtv* it. 2, (▼ lastni hiši).
PRSNI PRAH (prah za izvoščeke)
(ne kasljaj).
najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasližanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam.
^kutijicu z navodilom po 30 nvč. Dobiva se jedino v
lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih"
občinska palača. Trst.
Zunanje naročbe izvršujejo se obratno poŠto.
GASSA DI RISPARMIO TRIESTINA
(Tržaška hranilnica)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od r>() nvč. do vaacegu znesku vHtik dan v tednu razun praznikov, in to od ti—12. ure opo-ludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opo-
ludne. Obresti ua knjižice......3°/,
Plačuje vsak dan od 9—12. ure opoiudne. Zneske do 1(H) gld. precej, preko 100 tlo 1(KX) mora se odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gltl. pa f) dni. Eakomptuje menjioe domieilirane na tržaškem trgu po..........3
Posojuje na drž. papiije avstro-ogerske ilo
1000 gld. po...........4u/0
Vifije zneske od 11X10 do »000 gld. po . f>l/,®/c Daje denar proti vkuji/.enju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru.