Slev. 106.
v LjoUM, v torek, li. maja 1915.
== Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za oslalo inozemstvo . „ 351—
V	Ljubljani na dom:
Ea celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman meseCno „ 1-70 ~ Sobotna izdaja: =
za celo leto......„ 7-_
za Nemčijo oeloletno . „ g-_ a ostalo Inozemstvo. „ 121—
Ifcjr Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Leto m
Inseratl: ■■ i
Enostolpna petltvrsta (72 mm); za enkrat . ... po 18 t za dvakrat .... „ 15 ,, .... n 13 a za večkrat primeren popntt«
Poročna oznanili, zalivale, osmrtnice Iti;
enostolpna petltvrata po 23 vin.
— Poslano: ■ l
enostolpna potltvrBta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lsvzemil nedeljo ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne branllnlon avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-hero. št 7563. — Upravnlškega teielona št. 188.
Vsi imamo srčno željo, da naša država zmaga vse svoje sovražnike, zato ji dajmo tudi vsega, kar potrebuje za zmago. Poleg ljudi in živil tudi denarja!
Po pravici se svet čudi, odkod jemlje naša Avstrija toliko moči, ki jo v tako sijajni meri kaže že deseti mesec vojne. Šel je glas da bo velikanska številna premoč sovražnika poplavila našo zemljo in strla našo oboroženo silo. Ni se zgodilo tako, ampak naše čete so udarile kot hudournik na sovražne čete. Kaj zmoremo v vojaškem oziru, kažejo posebno zadnji dnevi.
Mislil je svet, da smo reveži, brez denarja, da naša država ne more dobiti denarja drugje kakor v tujini na posodo. Zcpet je upal sovražnik, ki je zaprl našo državo pred celim svetom, da nas gospodarsko in denarno zadavi. Ni se zgodilo tako. Kar smo rabili, smo našli dorna; prvo vojno posojilo je prineslo državi čez 3 milijarde d o m ač e g a denarja.
Po šestih mesecih država drugič kliče pod gospodarsko orožje. Dne 8. maja se jc začelo podpisovanje drugega vojnega pc.sojila; 'končalo se bo 29. maja. Ali smo gospodarsko dovolj močni, da najdemo potreben denar doma? Da! Na boljšem smo nego naši sovražniki. Angleži, Francozi in Rusi morajo kupovati svoj vojni materijal in živila v Ameriki, zato teče njihov denar čez morje. Pri nas pa je denar prvega vojnega posojila ostal v deželi, ker mu ni bito treba iti v tujino. Naše industrije so se naglo prilagodile novim potrebam vojaških dobav, za živino in živila je poljedelec dobil znatne vsote. Rastoče vloge po bankah in hranilnicah in znižana obrestna mera kaže, da je denarja doma obilo. -
Naša država tedaj s polnim zaupanjem lahko pričakuje, da bo našla po-
trebni denar pri svojih državljanih samih. Številne in visoke prijave v teh prvih dneh opravičujejo njeno upanje. Drugo vojno posojilo se je že več časa pripravljalo; slavna zmaga v Galiciji je kaj primerno prišla, da ustvari v prebivalstvu ugodno razpoloženje in veselje do podpisovanja.
Naša država je dober dolžnik. Drugo vojno posojilo nudi še večji dobiček nego prvo. Za 100 K nominalne vrednosti plačaš samo 95 K 25 v in ker so se banke odpovedale \''>"o proviziji 50 v, daš v resnici samo 94 K 75 v. Po desetih letih ti država vrne 100 kron, ti pa si dal samo 94 K 75 v, za katere vlečeš celih 10 let SV2% obresti, kar pomenja	Omogo-
čeno je tudi malim imetnikom, da se udeležijo vojnega posojila. Poštna hranilnica je ustanovila rentno hranilnico in na vsaki pošti si lahko kupiš delež za 25, 50 ali 75 kron. Pri drugem posojilu se bodo lahko izkazali tudi veleposestniki, ki pri prvem posojilu niso mogli dobiti dovolj denarja, Kakor znano, sme sedaj vojna posojilnica dajali posojila tudi proti zastavi dobrih hipotek in tako se bo lahko tudi ta dosedaj vezan denar mobiliziral za vojno posojilo. — Opravičeno pa smemo pričakovati, da bodo posebno vneto in veliko podpisovali oni, ki so v tej vojski toliko zaslužili: vojaški dobavitelji. Tudi njihov denar mora dobiti patriotična čustva.
Lep zgled je dal naš sivolasi častitljivi vladar. Podpisal je zaenkrat 10 milijonov: 5 milijonov za drugo avstrijsko in 5 milijonov za drugo ogrsko vojno posojilo. Njegovi zvesti narodi mu bodo sledili. Za zmago, skorajšnjo slavno zmago in lepšo Avstrijo žrtvujejo milijoni naših očetov in bratov svojo kri, mi doma ostali bomo pa dali, kar moremo in moramo: svoj denar!
Podpisujte drugo vojno posojilo!
o«n	m
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
(C. kr. korespondenčni urad razglasil ob 5. uri 50 minut popoldne.)
Dunaj, 10. maja. Uradno se razglaša: S težkimi izgubami iz zahodne Galicije in iz Karpatov nazaj vržena ruska III. armada se je udala pritisku cd obeh strani in se nahaja stisnjena z glavno silo v prostoru pri Sanoku in pri Lisku. Proti tej množici prodirajo združene armade uspešno naprej in so si z zahoda sem priborila prehod čez
Wislok, z jjuga so pa dosegle črto Dvornik— Baligrod—Bukowsko. Na severnem krilu zahodne gališke bojne črte so osvojile z naskokom včeraj zgornje-avstrijske, solnograške in tirolske čete več krajev vzhodno in severnovzhodno od Debice. število ujetnikov v zahodni Galiciji se je povišalo na 8 0,0 0 0; prišteti se mora še nad 2 0.0 00 ujetnikov, ki so bili ujeti med zasledovanjem v Karpatih. Ruska III. armada, ki so jo sestavljali 5. zbor, 9., 10.,
12., 24. in 8. kavkaška kakor tudi več rezervnih divizij, je torej izgubila sama približno 10 0.0 00 ujetih mož. Če priračunamo še število mrtvih in ranjencev, lahko smatramo skupno izgubo z vsaj 1 5 0.0 0 0 možmi. Ocl dozdaj še nepregledne množine vojnega materijala smo našteli dozdaj 60 topov in 200 strojnih pušk.
Boji v južnovzhodni Galiciji še trajajo. S protinapadom je bila na vrhovih severnovzhodno od Oitnya vržena nazaj močna sovražnikova skupina.
Namestnik načelnika general, štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Zvezne čete dosegle spodnji Vislok.
Berolin, 10. maja. Veliki glavni stan: Na vzhodnem bojišču je položaj neizpremenjen.
Kljub vsem poizkusom sovražnika, da bi z novimi silami, katere je kar najhitreje spravil skupaj po železnici ali peš, ustavil naše zasledovanje, so vrgle zvezne čete generalnega polkovnika pl. Mackensen tudi včeraj sovražnika od postojanke do postojanke nazaj in so mu vzele 12.000 ujetnikov poleg mnogega materijala. Število samo od te vojne skupine od 2. maja naprej ujetih Rusov je s tem narastlo na nad 80.000 mož.
Naše prednje čete so se bližale odseku Stebnica in dosegle Brzezanko kakor tudi spodnji Vislok. Zasledovanje napreduje dalje.
Najvišje armadno vodstvo.
XXX
Vojaški kritiki pišejo: Ostanki lit. ruske armade in ruske beskidske sku-pine so so v nerednem umikanju iz celo zahodnogališke in karpatske fronte spravili skupaj na prostoru med Sano-kom in Liskom, kjer je nastal pravi nerazpletljiv klopčič bojnih čet in tre-na. Iz črte Krosno—Bukovsko in Baligrod zmagovito in koncentrično proti črti Sanok—Lisko prodirajočim zveznim četam sc obeta nov plen. Hitro prodi) nje naših čet iz odseka Lupkov— Užok čez Baligrod in Dwernik ogroža tudi važno rusko umikovalno črto, ki vodi iz Liska proti Chyrowu.
Skoro gotovo se bo umikanje Rusov sedaj raztegnilo tucli na užoški odsek. S srditimi napadi so poskušali Rusi utisniti našo vzhodnogališko ] fronto. Boj še traja. Odločitve še ni. Iz današnjega poročila generalnega štaba se pa lahko sklepa na ugoden položaj naše stvari.
Na severnem krilu gališke bojno črte so naše čete osvojilo Dembico iu pridobilo na prostoru proti Ržcsovu.
Ruska 111. armada, ki je bila se* stavljena iz petih armadnih zborov iij okoli treh rezervnih divizij, je štela pri-> bližno 200.000 do 250.000 mož. Od tega je izgubila nad 150.000 mož, tedaj \eč kot tri petine.
XXX
RUSKA POROČILA.
Pelrograjska poročila povedo bolj prikrito, da so dosegli zavezniki ob Dunajcu uspeh, ki jc pa »predvsem taktične vrednosti«, Poluradna objava svari pred pretiranimi govoricami in opozarja na ofici-jelne objave kot na zanesljive, »Novoje Vremja« pravi, da so ruske čete v Galiciji pričele z ofenzivo, vsled katere je bilo treba tamošnjo rusko fronto »-drugače postaviti«. i-Rječ« piše, da so Nemci sklenili to pot na nov način pomagati avstrijski armadi, namreč tako, da so znatno ojačili avstrijsko levo krilo, ki se opira na Krakov. Krakovsko ozemlje so zavezniki določili kot glavno in rusko armadno vodstvo mora s tem dejstvom računati. Neko drugo petrograjsko vojaško poročilo poudarja, da bo padla odločitev na ruskem desnem krilu, in da ima levo krilo le nalogo defenzive. Uradno, poročajo o intenzivnih neprestanih bojih na Poljskem, pri katerih sta se nasprotnika že zelo zbližala. Birževija Vjedo-nosti« poročajo, da so Nemci nedavno obstreljevali Osovjec deset ur iz 8-colnih topov. Okrog Jedvabna je hud boj. V smeri Tilža — Szawle se je pričela huda ofenziva. Računati jc treba z glavnim udarcem Nemcev ob Bzuri in treba je računati 3 tem, da nameravajo Nemci s posebnimi akcijami maskirati svoj glavni sunek, mogoče takega, ki je v zvezi s podjetjem na morju. Po petrograjskih informacijah jc prišel marš na Kursko za Ruse popolnoma nepričakovano in jc povzročil naglo premikanje čet na severozapad.
HITRO UMIKANJE — EDINA REŠITEV.
Haag, 10. maja, »Times poročajo; Pod poveljstvom generala Ivanova stoječe desno krilo ruske armade se zdi, da ne bo več rnoglo uiti obkolitvi. Tudi levo rusko krilo je zelo ogroženo.
«Daily News« izjavlja, da preti Rusom, če so poročila osrednjih velesil resnična, skoro neodstranljiva nevarnost, da bodo na ozemlju med Vislo in Nido obkroženi. Želeti bi bilo, da bi se ruske čete čim hitreje tem boljše umaknile.
I
iveri Iz življenja Poljakov na temu.
Dunaj, 2. maja 1915.
Obletnico konštitucije 3. maja je danes slavil del Poljakov v prenatla-čeno polni svoji cerkvi. Moreče, dušeče je na normalno potekanje čuvsiev poslušalca Nepoljaka vplivalo glasno ihtenje priprostih žen, ki jim je t ata z glave spolzela po kitah na vrat, vselej ko je govornik v svojem ognju prešel na tisti najožji krog domovine, ki obstaja v družinskem življenju pod svojo streho in delom na polju, ki mu je vodnik in gospodar solnce na nebu. loterije je prehajalo v plakanje, ko je govornik navajal pesnikov besede, da je Poljska bogata, da bi mogla hranili pol sveta, da pa za svoje lastne sinove ni-rna hrane, da Poljsko sovražnik Mos-kal zdaj orje in tepta. Vznemirjeno čuv-stvovanje poslušalcev se je poleglo in prešlo v trezno razmišljevanje in očitanje vesti življenja, ko je ta jezuit Skarga današnjega časa izvajal, da so si to kazen domovine nad lastnimi sinovi Poljaki sami zaslužili, ker - o s c sicer odlikovali po svoji ljubezni domovine, pa le z ljubeznijo na ustnicah, rio
v srcu in dejanjih. Da podpre to strogo očitanje je navedel v dokaz dejstvo, da so Poljaki v jubilejnem letu grunvald-ske slavnosti 1. 1910. nabrali v Krakovu 60.000 kron za poljske šole, samo poljski del Galicije jc pa isto leto popil ia 50 milijonov vodke in 20 milijonov kron vina. Kot bi demon iz te soparice, iz tenke meglice, ki se ob takem govoru prepreza pred poslušalČevimi očmi, z železno roko posegal v srce in iztiskal iz njega tisto nacionalno kri in mu vbrizgaval prepričanje, da je konštitu-,cija človečanstvo, da je to tisto, po čemer človek na zemlji koprni, da je narodnost, da je nacionalnost kazen za pregreho, ta veter je vel, ta veter je rezal iz govora propovednika o konštitu-ciji trzeciego maja. Človek razume, čeprav ni povedano s tako jasnimi besedami, a ne bi bil sin svojega časa, nc živel bi — kaj pa pomaga sedaj živeti za bodočnosti — Ako bi ne delal, svet okrog, ako bi bil bolj človek, kot pa prepričan narodnjak. Človek pa je ..ako | sin ravno potekajočega časa, da ne more, rla med daritvijo pri oltarju ne bi z očesom od oltarja šinil s svoje desne na levo stran, ne more, da » .svoje leve strani ne bi ošinila na desno.
Dne 28 in 30. m. m. so poljski igralci v dunajskem »Karlstheatru« predstavljali Moninskega opero »Hal-
ka«. Dunajski nemški listi so predstava in igralce jako pohvalili. Lc »Preši« je malo ugajala mehkost in priprostost dejanja, ki se seveda ne cla primerjati z izklesanimi besedami Wagnerjevih in vagnerskih oper. »Halka« je \zeta čisto iz življenja poljskega naroda, poljskega občinstva, in zato je pri Poljakih najbolj priljubljena. Tista široka cesta med višjim in nižjim stanom naroda je dobro začrtana, ona je, ki nosi vso tragiko dejanja. Plemič, ki jc ljubimkal z lepo selsko deklico Ilalko, pa jo zapustil, ker mora radi stanu vzeti plemenitašinjo, je vzrok, da ta poljska Ofelija znori iz obupa; ko je videla po-! roko ljubljenega, skoči v reko.
Občinstvu je posebno ugajalo go-ralsko ljudstvo v narodni noši in pa narodni goralski ples. gledališču ni bilo skoro videti praznega sedeža. Med pavzami je bilo poleg poljščine slišati tudi nemško govoriti; kakšna narodnost vse se pod nemško besedo kriva, pa seveda uho ne more znati slišali. -J c h bin eine L"ngarin,< je pripovedovala gospodična v bližini tovarišici. Čuti je bilo tudi, kot na primer ,0 der Ilerr Professor, \vas fiir ein prakti-scher Mcnsch war esl L v »akt* besede je bi! prav široko izgovorjen;
S Kakšnimi težavami se morajo Borili v vojski kinematografski operalerji.
K predstavi vojnih posnetkov kinemato« grafa Kino Central«' v dež. gledališču y Ljubljani.
Fotograf, ki je dobil od svojega film, društva nalogo, da napravi v vojski posnetke, je združen z mnogimi težavami in nevarnostmi. On mora deliti ne samo vse nevarnosti vojaka, ako si hoče pridobiti res zanimive slike s fronte, ampak sc mora tudi boriti proti strogim prepovedim raznih vojnih vodstev in mora gledati, da se jih najbolj spretno izogne,
Navadno se v to svrho poslužujejo t. zv. telefon aparatov, t. j. aparatov s takimi lečami, ki dopuščajo, da se napravijo posnetki i7. velike daljave, katere pa 1 kljub temu izgledajo, da so napravljene iz ; najbližje bližine. Neka francoska tvrdka uporablja, kakor to poroča Neue Ziir, 1 Zig. , aparate, ki posnemajo slike iz daljave 500 metrov, in ki so vsled svoje jasnosti tako goljufive, da bi mogel človek verjeti, da so fotografirane iz samega 1 okopa.
Ta način se že dolgo časa uporablja fud: v naravi, ti pr. pri fotografiranju živ-Ijenakih navad zveri ali plaši ji vih živali. V i vojsKi mora biti aparat boli pripraven z«
OBUPEN BOJ RUSKE BESKIDSKE ARMADE.
Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Naš 10. armadni zbor je v Beski-clih popolnoma obkolil rusko armado. Med ujetniki je generaliteta s svojim štabom, Zaplenjenih je bilo mnogo topov, municije in trena. Ruska beskidska armada je s tem popolnoma uničena.
»Wiener Allgemeine Ztg.« piše med drugim: Zadržana med dvema ognjema bije ruska armada v Beskidih obupen boj in se je že pričel med nepreglednimi 800 do 900 metrov visokimi gorami drobiti in cepiti. Večji del te armade ne bo mogel več uiti svoji usodi.
BOROEVIČ ZASLEDUJE Z VSO SILO RUSE.
Dunaj, 10. maja. »W. A. Z.« poroča iz Eperjesa: Boroevičeva armada zasleduje z vso silo raztrgane dele ruske armade v zahodni Galiciji. Rusom grozi nevarnost, da jim zapro izhod iz Lupkovskega prelaza. Rusi se s skrajno naglico umikajo. Tudi iz Sarosa in iz Zemplina beže zadnje ruske čete. Veliko je trpel severni dei stolice Saros. V Zborowu ni hiše, ki bi je ne bile uničile granate ali pa požar. Od gradu Rakoczyjevih stoje le še stolpi. Ista usoda je doletela stari tempelj, v katerem so Rusi vse oropali. Celo rakve so oplenili.
ZAPLENJENI RUSKI TOPOVI.
Budimpešta, 10. maja. Število dosedaj pripeljanih zaplenjenih ruskih topov znaša 70. Ne glede na že odposlane topove je med potjo še zelo veliko zaplenjenih topov, ki bodo šele pozneje došli na zbirališče, ker v tem trenutku samoobšebi umevno potrebujejo železnice v prvi vrsti za točen dovoz. Ruski artiljerijski mate-rijal, ki bo dosegel zelo visoko število. Je pa v Karpatih še množica ruskih topov, katere so Rusi vsled hitrega umikanja le površno zakopali. Sedaj odkopavajo, zbirajo in uvrščajo te topove.
XXX
PREHOD ČEZ SPODNJI DUNAJEC.
Dopisnik »Nove Reforme« poroča: Dne 1. maja so se naše čete pri Otfino-vu (severno od Tarnova) ob desetih ponoči na več krajih v čolnih prepeljale čez Dunajec. Z ruske strani nobenega strela. Naši so se bali, cla Rusi pripravljajo napad iz zasede. Naši vojaki so na desnem bregu začeli takoj rezati in sekati žico, s katero so Rusi zavarovali svoje okope. Rusk® straže so spale ali dremale; hitro so bile ujete. Vrgli suio se v okope. Skoraj vsi ruski vojaki so trdno spali. Gotovo niso pričakovali napada. Nastala je strašna zmešnjava. Preden so se zavedli, smo že osvojili vrsto okopov. Ko je začela delovati naša artiljerija (okoli 11. ure), je priki-pela zmešnjava do vrhunca. Rusi so v divjem begu bežali. Naše topništvo je strašno kosilo bežeče Ruse. Kupi ranjencev in mrličev so ležali po polju.
Pod varstvom naše izvrstne artiljerije so prihajale nove čete na de3ni breg. Ujetnike so kar ponoči vozili na zahodni breg Dunajca. Naše prednje čete so udrle v vas Otfinov in preiskovale hiše, kjer so spali Rusi. Vlekli so jih iz postelj ter jih odpeljali v ujetništvo. Pet naših vojakov je šlo preiskat cerkev. V zakristiji so našli ruskega polkovnika in štiri častnike, ki so kvar-tali in nekaj pili. Takoj so bili ujeti. Ob treh zjutraj je kanonada pojemala. Naši so zasedli pozicije ob desnem bregu, preganjali bežeče Ruse ter ujali stotine Rusov. Ujeti ruski polkovnik je rekel: »Prehiteli ste nas. Mi smo pripravljali splošni napad na avstrijske
transport. Zaradi tega ne uporabljajo težkih tronogov, ampak si pomagajo z enostavnimi lastnimi konstrukcijami z ozirom na figuracijo tal. Pri uličnih bojih Nemcev in Belgijcev je postavil neustrašljivi fotograf Mason svoj aparat sredi same ceste, sam pa se je za njim vlegel na trebuh. Panorami podoben pregled nemških pozicij je posnel Mason z nekega brzojavnega droga. Potem ko je sam zlezel na drog, je potegnil s seboj z žico aparat, ki je bila ovita okoli njega.
Bizeul je fotografiral prihod Nemcev v Gent skozi uro in pol, potem ko je pred tem v vrata neke zapuščene trgovine iz-dolbel luknjo, ki je bila ravno zadosti velika za lečo njegovega aparata.
Nič težje od samega posnetka in tudi transport slike t. j., da ne pade v roke cenzorja in da potem eventualno ne bo uničena. Neki predrzni Amerikanec je z velikimi težavami fotografiral topniški dvoboj med Nemci in Francozi, ali ni mogel svojih slik spraviti na varen prostor. Skril je svojo kamero in svoj film v kleti neke zapuščene hiše in se je vrnil šele čez par dni, ko je bilo bojišče nekam drugam prestavljeno, v svoje skrivališče, vzel svojo lastnino in z velikim naporom prišel do nekega parnika, ki ga je rešil pred s&nio voli o neizprosnega ccnzorja.
pozicije 4. maja.« Otfinov in več drugih vasi je pogorelo.. Dne 2, maja dopoldne se je zopet razvnela bitka.	,,
ŠEST SKLADIŠČ S KRUHOM NAŠL.V DUKLI ZAPLENILI. 11 Berlin, 10, maja. «Lokalanzeiger« poroča, da so zaplenili naši v Dukli šesfve-likanskih skladišč kruha.	fl
K ZASEDENJU DABROVE.
Krakov, 10. maja. Kuryer Codzi<»py«
poroča iz Tarnowa: 7, maja so naše čete po težkih, uspešnih bojih, zasedle mesto Dabrowo ob železnici Tarnov/—Szczucin, S tem je sovražnik izgubil želo važno železniško progo. Cela okolica je prepržže-na s stotinami strelskih jarkov, ki so oddaljeni po 200—300 korakoV drug od drugega.
K RUSKEMU GOSPODSTVU V .
TARNGWU, Krakov, 10. maja. »Czas« poroča iz Tarnowa, da je bilo tekom večmesečnih bojev za Tarnow več civilnih oseb ubitih, več pa ranjenih. V Tarnowu je bilo ostalo kakih 20.000 oseb; k temu pride še večje število ljudi, ki so prišli iz drugih krajev, tako n. pr. iz Przemysla itd. V Tarnovu je delovala zloglasna »Ohrana«; neprestano so se vršile hišne preiskave. Veliko ojseb je bilo aretiranih. Pod ruskim gospodstvom so trpeli zlasti judi, katerih so 30 odvedli v Rusijo kot talce.
MOč NAŠEGA OROŽJA ZAGOTOVI DOMOVINI ZMAGOVITO BODOČNOST.
Dunaj, 10. maja. (Kor. urad.) Povodom zmagovitega prodiranja čet v zahodni Galiciji je načelnik rumunskega kluba, državni poslanec Simonovici brzojavno čestital vojnemu maršalu nadvojvodu Frideriku, na kar je došel sledeči odgovor: Iz celega srca se Vam zahvaljujem na topli in domoljubni čestitki k zmagovitim uspehom naših junaških zveznih čet, do-poslani v imenu zvestega in preizkušenega lojalnega rumunskega prebivalstva, Moč našega orožja zagotovi ljubljeni naši domovini zmagovito bodočnost.
Nadvojvoda Friderik, vojni maršal, armadni višji poveljnik.
PODGUBERNATOR KIČENKO UJET.
Berlin, 10. maja. »Lokalanzeiger« poroča: Pri Jaslu je bil ujet podgubernator Kičenko, brat poveljujočega generala v južnovzhodni Galiciji.
TARNOWSKI ŽUPAN V KRAKOVU, Krakov, 10. maja. Včeraj je dospel semkaj tarnovvski župan, državni poslanec dr. Tertil, kj je začasa ruske invazije uspešno varoval prebivalstvo pred ruskimi krutostmi.
XXX	.!,
CESAR VILJEM GENERALU MACKENSENU. Berlin, 10. maja. (Kor. urad.) Wolff poroča: Cesar Viljem je brzojavil generalu Mackensenu: Pod izkušenim vodstvom Vaše ekscelence so Vam podrejene zvezne armade rusko bojno črto med Karpati in Vislo s silovitimi udarci prodrle, podile vztrajnega sovražnika v štiridnevnih neprestanih bojih iz postojanke v postojanko, mu odvzele nepregleden plen in so končno skupno z drugimi deli nemške in avstro-ogrske armade omajale daleč raz-seženo postojanko v Karpatih. Vodstvo in junaštvo čet, ki se ne more primerjati z enakim zgledom, je tekmovalo, da se pribori zmaga, ki se dostojno uvrsti ponosnim činom orožja v tej vojski. Gre Vam za to Moja in domovine zahvala. Da izrazim Svoje posebno priznanje za po vseh udeležencih storjeno, Vam podelujem zvezdo velikega komtura in veliki komturni križ kraljevskega hišnega reda Hohenzollern-cev z meči. Viljem,
XXX ZADOVOLJNI RUSKI CAR. ! Petrograd, 10. maja. V nekem gene-ralisimu velikemu knezu Nikolaju dopo^la-nem odloku 8. t. m. izvaja car, da je ge-neralisimus uresničil želje pradedov, ker je osvojil rdečo Rusijo in ker še naprej osvojuje pod tujim jarmom zdihujočo Rusijo. Ta čin, tako nadaljuje car, bo tvoril vse večne čase najznamenitejši list povest-nice Rusije. O svojem osebnem vtisu .poroča car, da vlada v njej red in da veliki knez skrbi za organizacijo in za upravo dežele. Car se zahvaljuje generalisimq, in mu podeljuje sabljo sv. Jurija z napisom: "Za oprostitev Galicije!« — Podoben ujtaz je doposlal car poveljniku južno zahodne bojne črte generalu Ivanovu, ki mu je podelil car Sv, Aleksandra Nevskega refl z diamanti.
XXX RUSKO ŠOLSTVO V GALICIJI.1 Krakov, 10. maja. Novo Vreme« poroča: Ravnateljstvo šolstva v Galiciji je izdelalo učni načrt, Otvoriti nameravajo 25 deških, 25 dekliških gimnazij, 70 višjih ljudskih šol, 9000 ljudskih šol, 10 učiteljskih seminarjev in 2 učiteljska zavoda z ruskim učnim jezikom. Gališka šolska nadzornika Ustinov in Pravdoluhov sta izdala
gališkim otrokom namenjen abecednik »Piervoje slovo«. (Prva beseda.)
XXX
ZGRADBE AVSTRO-OGRSKE VOJAŠKE UPRAVE NA RUSKO POLJSKEM.
Dunaj, 10. maja. Z bojnega polja se poroča: Za preskrbo naših čet na Ruskem Poljskem in za dopolnjevalne pošiljatve je naša vojaška uprava izvršila mnogo občudovanja- vrednih del in zgradb. Predvsem treba omeniti! poljsko žcieznico, ki vodi iz enega glavnih krajev za fronto ob Nidi daleč v ospredje. Železnica mora zmagati marsikako oviro in teče po valovitem ozemlju v manjših in večjih ovinkih. Mostovi so preprosto, a trdno zgrajeni iz ruskega lesa; treba je bilo zgraditi številne viadukte, prelaze in podpreti nasipe z vrbovimi opleti itd. Na vseh postajah so izogibalni tiri, ponekod je celo po več tirov. Na eni izmed postaj se je zgradila veža za lokomotive ter vodni stolp. Vsak dan vozi na železnici po 12 vlakov v vsaki smeri, skupaj tedaj 24. To število se pa lahko ŠC/ zviša. Železniško službo opravljajo pod orožje poklicani železničarji. Zgradil je. pa železpico železniški polk pod vodstvojn svojih častnikov. 0'b železniški progi je zgrajenih mnogo lepih in velikih barak, deloma kot, vojašnice, deloma kot bolnišnice, bolniške in okrepčevalne postaje, skladišča itd. Vsa skrb sc je posvetila vojaškim kuhinjam. Neko tovarno za špirit so vzorno preuredili za parno pralnico in vojaško kopališče. Vojaki dobe tu sveže perilo, staro jim operejo in desinfi-cirajo. Po kopeli dobe toplo južino. Vsak dan se lahko koplje 600 do 1000 mož. Častniki imajo čedne kabine.
PRZEMYSLSKI ČASTNIKI SMEJO PO CARJEVEM DOVOLJENJU OBDRŽATI SABLJE.
Krakov, 9. maja. Družina grofa Tomaža Lubienskega, stotnika in bivšs-ga poveljnika nekega forta v Przemys-lu, je prejela iz Brianska naslednjo dopisnico: Že dva dni in dve noči se peljemo iz Kijeva v Moskvo, kamor clo-spemo šele jutri. Potovanje je zeio utrudljivo. Vozimo se skupaj: 3600 častnikov in ravno toliko slug. Šele v Moskvi nas razdele po narodnostih in določijo bivališča. Car je v priznanje izredne hrabrosti przernyslske posadke dovolil, da smeio vsi njeni vjeti častniki obdržati sablje.
izkopavanje io prepeijm i Bojišču pa-mili oli v mm saniieM zaveli mm
Iz tiskovnega urada c. in kr, vojnega ministrstva se naznanja: Prošnje za izkop in prepeljavo mrličev morajo stranke vložiti na pristojnem vojaškem poveljstvu svojega bivališča. To poveljstvo bo prošnje oddalo naprej dotičnemu armadnemu etapnemu poveljstvu ali etapnemu vrhovnemu poveljstvu, Pristojno armadno etapno poveljstvo odloči, oziraje se na odredbe, ki so bile izdane glede prepeljavc infekcijskih mrličev, v sporazumu s pristojno politično oblastjo I. inštance, in v slučaju dovolitve pozove prosilca, da pravočasno brzojavnim potom naznani čas nameravanega izkopa mrliča.
Izkop se more dovoliti le iz grobov, v katerih je pokopan en sam mrlič,
K temu se še pripominja, da se more v Avstriji dovoliti izkop, oziroma prepe- ! ljava trupel oseb, ki so umrle vsled pegastega legarja, oscpnic (koza), azijske kolere ali kuge, na Ogrskem pa razen tega še vsled škrlatinke in difterije, šele eno leto po njihovi smrti,
Za Bosno in Hercegovino veljajo v tem oziru določhe deželnovladne naredbe z dne 12. maja 1879.
Izkop se bo vršil v navzočnosti posebnega vojaškega zastopnika, ki bo imel potrditi tudi dotični mrliški list, strogo po določbah naredbe c. kr. notranjega ministrstva z dne 3. maja 1874, vi. lista št. 56, na Ogrskem pa po tamkaj veljavnih določilih.
Predpisov za prepeljavo mrličev v notranjosti monarhije se je najnatančnejše držati.,
Prošnje za izkop in prepeljavo mrličev, ki so pokopani v krajih, kjer tačas še ne poslujejo politične oblasti I. instance, oziroma vojaški guvernementi (okrožna poveljstva), se načelno odbijejo,
Pripominja se, da veljajo določbe glede navzočnosti vojaškega zastopnika le za hipne razmere in tudi le v območju armade. Za čas po demobilizaciji veljajo za izkop mrličev v miru obstoječi predpisi.
Želeti je, da se izkopavanje in prevažanje v vojni padlih oseb odgodi na čas po vojni. Železniške uprave so za prevoze, ki sc izvrše šele po končani vojni, obljubile 50-odstotno znižanje prevoznih cen, V pojasnilo občinstvu glede pojma pristojno vojaško poveljstvo prosilčevega bivališča« naj služijo naslednji zgledi:
L J., čigar sin je padel na Ruskem Poljskem ter bil ondi ookooan v zaznamo-
vanem posebnem grobu, ima svoje bivališče v Brucku na Muri; prošnjo za izkop in prepeljavo sinovega trupla ima vložiti na vojaško poveljstvo v Gradcu.
Gospa J. I„ katere nečak je umrl v rezervni bolnišnici v Wadowicah, stanuje v Lugošu na Ogrskem; prošnjo ima vložiti na vojaško poveljstvo v Temešvaru.
Miarska jia tiMis flva mi
»Pesti Hirlap« piše: »Do sedaj smo brali v ameriških detektivskih romanih, da je izginil vlak brez vsakega sledu, kakor da bi ga požrla zemlja, a končno se je le zvedelo, da je vlak ukraden. Sedanji dogodki za časa vojske so nas poučili, da ni nobena reč nemogoča, pa niti ta, da se akrade cel vlak. Domobransko vojno sodišče v Pečuliu je odkrilo veliko zlorabo pri-dobavi žita za vojsko, Več tednov se je vršila preiskava, katere niti so vodile v Košice in Miškolc. Dokazalo se je, da so dobavitelji oškodovali erar za več tisoč, in sicer s tem, da so vojaški upravi prodali pp večkrat eno in isto blago in da so pet-aii šestkrat dobili za eno in isto blago denar ter si ta dobiček po bratovsko med seboj razdelili, namreč dobavitelj in njegovo osobje, ki mu je pomagalo pri goljufiji. V Stolnem Belgradu je bil aretiran neki član tega društva, ki je pri zasliša-vanju izjavil, da je giavni krivec pri tej goljufiji Ignacij Pollak, eden od lastnikov košiške tvrdke Pollak in Bernatt. Tvrdka je že 40 let dobavitelj vojaške uprave in za časa mobilizacije ni le prodala erarju slabega ovsa, mrve in slame, ampak je izvršila tudi neke predrzne goljufije. Vojno domobransko sodišče v Pečuhu je brzojavno obvestilo budimpeštansko vojno oblast, naj se imenovani Ignacij Pollak aretira, ker se baje nahaja v Budimpešti. V soboto zvečer je prišel k policiji neki vojaški avditor in zahteval aretacijo Pollaka. Detektivi so dognali, da je ta milijonar stanoval v »Continentalu«, a je v soboto odpotoval na Dunaj, izjavivši v hotelu, da se v nedeljo vrne. Detektivi so neprenehoma pazili okoli hotela, a vratar je dobil nalog, da takoj obvesti vojno sodišče, kakor hitro se Pollak vrne. Avditor je na policiji izjavil, da Ignacij Pollak ni samo osumljen navadne goljufije, ampak cla jc obtožen tudi zaradi poneverjenja dveh vlakov, katerih vsaki posamezni je štel 50 vagonov. Po prvem obleganju Przemysla, potem ko je bil Przemysl osvoboden, jc dobil Pollak naročilo, naj pošlje v Przemysl 50 vagonov mrve. Oseba, ki je aretirana v Stolnem Belgradu, se je prav takrat nahajala v Przemyslu in je od Pollaka prevzela vagone ter jih tudi izplačala. Potem sta znala oba izredno spretno ukrasti oba vlaka, ki sta bila že prevzeta in izplačana. Nekega dne sta izginila iz Przemysla oba vlaka z mrvo. Ta dva sta namreč vlaka ukradla, ju pripe-ljala v Košice in mrvo spravila v skladišče tvrdke Pollak. Tudi sedaj sta mrvo ponovno prodala vojaški upravi in ponovno dobila za to denar. Nimamo še podatkov, kako sta mogla neopaženo ukrasti dva vlaka. To bo že povedal Pollak in vse odkril pred vojnim sodiščem, kajti v ponedeljek zjutraj se je v resnici vrnil z Dunaja v hotel »Continental«, kjer so ga detektivi aretirali. Pollaka je policija takoj drugi dan prepeljala v vojaški zapor.
Soji Da zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Velik {rancosko-angleški napad pri Lille.
Berolin, 10. maja. Veliki glavni stan: Ob obrežju smo na sipinah napredovali v smeri proti Nieuportu, vzeli več sovražnih jarkov in strojnih pušk. Protisunek sovražnika zadnjo noč je dospel do Lombartzyde, potem smo ga pa popolnoma vrgli nazaj.
Tudi na Flanderskem smo zopet pridobili na ozemlju. Pri Verlorcn-hoeku smo ujeli 162 Angležev.
Jugozahodno od Lille sc jc pričei kot odgovor na naše uspehe v Galiciji pričakovani velik francosko-angleški napad. Naperili so ga proti našim postojankam vzhodno od FIeubaixa — vzhodno od Richecourta — vzhodno od Vernellesa, v Ablainu, Carencyju, Neu-ville in Sant Laurentu pri Arrasu. Sovražnik — Francozi, kakor tudi beli in črni Angleži — je postavil v boj najmanj štiri nove armadne zbore poleg sil, katere je žc dalj časa vporabljal na tej črti. Kljub temu smo ponovne napade skoro povsod odbili z zelo težkimi izgubami za sovražnika, posebno je bil to slučaj pri angleških napadih. Okoli 500 sovražnikov smo ujeli. Samo med Carency in Ncuville se je sovražniku posrečilo, da se je ustalil na naši prednji črti.
Severno od Steinabrvicka v dolini Fccht smo vrgli sovražnika, ki se je v gosii megli vgnjezdil neposredno pred našo postojanko, z napadom nazaj in norušili njegove iarke
Nek naš zrakoplov je danes zjutraj vrgel nekaj bomb v utrjen kraj Southend ob izlivu Themse.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
Francosko uradno poročilo. Sobota, 8, maja ob 3. uri pop.: V Belgiji so Nemci ob jutranjem svitu silovito napadli angleški čete pri St. Julienu, pa so bili s težkimi izgubami odbiti, (V resnici pa so Nemci prodrli dober kos naprej in ujeli 800 mož. Glej nemško uradno poročilo! Op. ur.) Južno od Yper-na in pri višini 60 so si Angleži zopet priborili del strelskih jarkov, ki so jih izgubili pred tremi dnevi. Iz ostale fronte se ne da nič poročati. Ob 11. uri ponoči: Na celi fronti artiljerijski boji. Neki naš bataljon je s svojo spretnostjo vzel močno poljsko utrdbo zahodno od Lensa. V gozdu Le Pretre smo takoj ustavili tri napadalne poizkuse. Na desnem bregu reke Fecht smo na fronti 1500 m prodrli skoro za 1 'km naprej v smeri na Met-zeral.
XXX
Poročilo generala Frencha. London, 10. maja. (Kor, urad.) General French poroča z včerajšnjim dnem: Včeraj ponoči in danes je nadaljeval sovražnik napade vzhodno od Yperna. Napade smo vse odbili s težkimi izgubami. Naša črta je zdaj tam močno utrjena. Danes zjutraj je napadla naša prva armada sovražno črto med krajema Bisgrenie in St, Hubert in je pridobila na ozemlju blizu Fromelles, Boj še traja. Naši letalci so vspešno napadli St. Andra, križališče, ki leži severno od kraja Rijsel, in most čez prekop pri kraju Don.
XXX Nemški pritisk na yserski ironti.
Iz Aje se poroča: »Vaderlandu« javljajo iz Diinkirchna: Na yserski fronti se nadaljuje silni nemški pritisk, ki se opira na uničujoč artiljerijski ogenj. Prebivalstvo beži iz bojnega ozemlja. Mnogo vasi izginja z zemeljskega površja. Od krajev Ouderpelle, ^oeste, Poperinglie in vasi, ki so ležale med njimi, so ostala samo imena,
Draginja v Londonu.
Cena kruhu je od ponedeljka naprej
gopkočila za 9 pencev na štiri funte, luh je stal pred vojsko 5V-j pence.
1191119.
Dunaj, 10. maja. »Wiener Allge-meine Zeitung«, ki je v ozki zvezi z našim zunanjim ministrstvom, piše: ^Bilo bi čisto napačno, če bi hoteli gibanje, v katero je zašel del italijanskega naroda, označiti kot nevažno ali brezpomembno. Zdi se, da je to gibanje sedaj doseglo vrhunec in njegove resnosti se ne sme tajiti. Vendar pa trdno zaupamo, da se bo italijanski vladi posrečilo nadvladati to gibanje.«
»Neues Wiener Tagblatt« prinaša obširen članek o »Razpoloženju v Italiji«, ki podaje že znano sliko o raznih strujah v Italiji. Kako razburjeno je ljudsko mnenje v Italiji, kažejo zadnje demonstracije in zlasti odkritje Gari-baldijevega spomenika. List še upa na mirno rešitev.
Kakor poroča Kor. urad vatikanski »Osservatore Romano« odločno de-mentira, da bi knez Bulow in baron Macchio imela kak razgovor s sv. očetom ali državnim tajnikom sv. Stolice.
i:	XXX
Budimpešta, 10. maja. Ital. min, svet fe zboroval, kakor poroča »Pester Lloyd«, 9, t, m, več ur. Udeležili so se ga vsi ministri. V zunanjem ministrstvu živahno delajo. Tuji poslaniki so po vrsti obiskavali Sonnina in so več časa ostali v ministrstvu.
Rim, 10. maja. Ko se je odpeljal Giolitti iz Turina, so mladi iredentaši demonstrirali proti njemu.
Rim, 10. maja. »Agcnzia Štefani«: »Osservatore Romano« pi.šc: Nekateri listi so napovedovali odhod avstrijskega vatikanskega poslaništva. Po naših poizvedbah ni niti en član poslaništva zapustil Rima, pač pa se osobje v bližnjih dneh še pomnoži za enega tajnika.
Dunaj, 11. maja. »N. Fr. Presse« konča svoj članek zunanjih dogodkov v Rimu: Avdijence državnikov puščajo še upanje do izhoda. Obe cesarstvi bosta v vseh razmerah nastopali s tisto sklenjeno edinastjo, kateri se imamo, zahvaliti ?a po-
ročilo, da je število po zadnji zmagi ujetih Rusov prekoračilo 100.000
Milan, 7. maja, »Corriere della Sera« poroča iz Rima: Avstro-ogrsko veleposlaništvo poroča: »Vesti, ki jih je opetovano priobčil italijanski tisk, po katerih se je bivšemu zunanjemu ministru grofu Golu-chowskemu poverila posebna misija pri vladi v Rimu, ne odgovarjajo dejstvom.«
Berlin, 11. maja. »Lokalanzeiger« poroča: Odhod nemških tvorniških voditeljev zelo čutijo pri vseh gornjeitalijanskih podjetjih.
Kakor poroča »Avanti«, so vpoklicani rezervisti pri odhodu vprizorili demonstracije proti vojski. V Montani so prerezane brzojavne žive. Po cestah se je premikala velikanska množica z zastavami in klicala: »Proč z vojsko!«
Rim, 10. maja. (Kor. ur.) »Giornale dTtalia« poroča: Kralj Viktor Emanuel je ob 9. uri 10 minut dopoldne sprejel Giolitti j a. Avdijenca je trajala 50 min.
List pripominja: Zagotavlja se, da bosta ministrski predsednik Salandra in Giolitti imela ponoldne razgovor.
XXX
Okrožnica italijanskega ministrskega predsednika.
Rim, 9. maja. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: Ministrski predsednik in notranji minister je doposlal vsim prefektom sledečo brzojavno okrožnico:
Ker so sc pojavili znaki in izjave proti v Italiji bivajočim inozemskim podanikom in ker so poskušali poškodovati stanovanja in napise, pozovem prefekte in njim podrejene organe javne varnosti, naj izvajajo najobširnejše nadzorovanje in naj vsak žaleč napad na osebe in na premoženje preprečijo.
Prva dolžnost vsakega civiliziranega naroda jc, da se v vseh okolno-stih proti vsakomur vzdrži nasilnih dejanj ali tudi le zaničevanja. Vlada je odločena, da uveljavi izpolnjevanje te dolžnosti. Ta navodila blagovolite v največjem obsegu razširiti in paziti na to. da se strogo izvedejo.
Podpisal: Salandra.
Boji do Kavkazu.
Petrograd, 6. maja. Uradno poročajo: Ob obali strelja topništvo in pehota. Pri Oltiju smo v ofenzivi. Od naših čet poraženi Turki se počasi umikajo. Okrog Dil-mana se umikajo Turki v gore, kjer so dobili ojačenja in se zakopali.
Opazka »Koln. Ztg.«: Tem poročilom ni treba nič pridevati. Njihov slog zadostuje za kritiko.
Zeppelini na Angleškem.
Velika škoda.
London, 10. maja. (K. u.) Rcutor poroča: Zjutraj ob tričetrt na 3 sta se nad Southendom in Westcliffe prikazala dva Zeppelina in vrgla vsega kakih 30 bomb. Nekatere užigalne bombe so na posameznih mestih povzročile požare. Kolikor se je dozdaj izvedelo, sta bili dve ženski ubiti in večje število prebivalcev ranjenih. Ena bomba je bila vržena na plinarno, a je zgrešila svoj cilj. Enega Zeppelina so videli zgodaj zjutraj v večji višini blizo Rom-forda, ki je oddaljen od Londona 12 milj. Zdelo se je, da je prišel od Sou-thenda ali Porflesta. Zrakoplov se je kratko pred Romfordom obrnil in se vrnil v Chelmsford. Tudi nad Gras-vesendom so zjutraj videli en zrakoplov. Forti so otvorili ogenj in ga pregnali. V Southendu povzročena škoda se ceni na 60.000 funtov.
japonska in Kitajska.
ENTENTA MED JAPONSKO IN KITAJSKO.
Petrograd, 10. maja. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura javlja iz To-kija: Japonski poslanik v Pekingu je dobil nalog, da pripravi entento s Kitajsko, ki se bo po vsej priliki sklenila v tednu
pred začetkom izrednega zasedanja japonskega parlamenta.
NOVO OBOROŽEVANJE JAPONSKE.
Curih, 10. maja. Iz Petrograda poročalo: Japonska zelo hitro izdeluje svoje brodovje. Gradbo treh dreadnoughtov po 36.000 ton so do skrajnosti pospešili, V morje jih bodo spustili na jesen. _J____
Angleži žele miru.
..i
Dunaj, 10. maja. (Kor. urad.) Politična korespondenca poroča iz Lizbone: Iz izjav tu sem došlih uglednih Angležev sledi, da se kažejo v merodajnih krogih angleške vlade nedvomni znaki na pripravljenost, da se kmalu sklene mir. Boje se, če bi iztisnili nemško armado če le tudi iz Francije, nadaljnjih strašnih žrtev ljudi in denarja. Boje se tudi, če se popolnoma izjalovi napad na Dardanele, da bi to nevarno učinkovalo v Indiji, kjer je položaj kljub krajevnim nemirom splošno še pre-nesljiv. Zmage zaveznikov v zahodni Galiciji tudi v Londonu globoko vplivajo,
AngleSka vlada v zbornici preglasovana.
London, 9. maja. (Koresp. ur.) Načrt Lloyd Georgesov o davku na pivo, vino in na žganje je bil pri drugem branju pokopan, kar je stališče, vlade zelo omajalo, dasi vlada ni smatrala glasovanja za politično odločilno.
Letalci na delu.
SOVRAŽNI LETALEC NAD ČRNOVICAMI.
Črnovice, 10. maja. Po dolgem času je priletel včeraj nad Črnovice zopet sovražen letalec. Poizkušal je z bombo porušiti kolodvor in most čez reko Prut, a ni zadel. Bomba je padla v vrt neke pivovarne. Neki nemški letalec se je takoj dvignil in je zasledoval rusko letalo. Ko se je približal nemški letalec na 500 korakov Rusu, je Rus zbežal ob Prutu v Besarabijo.
PONESREČEN LETALEC.
Na letališču pri Aspornu se je ponesrečil letalec inženir Viktor Witt-mann, ko je preizkušal novo letalo. Bil je takoj mrtev.
Dnevne novice.
'+ Njegovo Veličanstvo cesar je zaslišal, kakor poroča c. kr. koresp. urad, 10. t. m. ob 11. uri dopoldne v daljši av-dijenci v Schonbrunnu ministrskega predsednika grofa Sturgkha.
+ Iz seje deželnega odbora dne 8. maja 1915. Navzoči: deželni glavar dr. Ivan Šusteršič in deželni odborniki dr. Evgen Lampe, dr. Vladislav Pegan, dr. Zajec in dr. Karol Triller. Deželni glavar poroča, da je brzojavno čestital v imenu deželnega odbora feldmaršalu nadvojvodi Frideriku na sijajni zmagi naše armade v zahodni Galiciji in da se je nadvojvoda brzojavno zahvalil za čestitke. Admiralu Hausu je deželni glavar čestital v imenu kranjske dežele na junaškem činu podmorskega čolna U 5. Admiral se je brzojavno zahvalil v slovenskem jeziku. — Dne 4. maja 1915 ste se vršili pred c. kr, upravnim sodiščem na Dunaju dve razpravi o pritožbah mestne občine ljubljanske zoper odločbo deželnega odbora in odločbo c, kr. poljedelskega ministrstva glede vodnega projekta na Ljubljanici. Deželni odbor je zastopal dež. glavar. C. kr. upravno sodišče je pritožbo zoper odločbo deželnega odbora kot nedopustno zavrnilo. Odločbo c. kr, poljedelskega ministrstva je razveljavilo zaradi pomanjkljivega postopanja. — Bivši deželni poslanec c. in kr. tajni svetnik Jožef baron Schwegel, ki je umrl dne 16. septembra 1914 na svojem posestvu pri Bledu, je zapustil deželnemu muzeju »Rudolfinum« zbirko slik, različne orijentalske. preproge in veliko s sodelovanjem barona Schwe-gla izvršeno delo orijentalskega muzeja o orijentalskih preprogah, orožje in manjše umetniške predmete vseh vrst, zbirko novcev in zbirko različnih drugih predmetov itd. pod pogojem, da se vse to shrani na posebnem rezerviranem prostoru, za kar je dal prispevek 10.000 K na razpolago. Deželni odbor je vzel to velikodušno domovinsko volilo s hvaležnostjo na znanje. — Učiteljstvu sc dovoli enkrat-n a draginjska podpora, in sicer provizor-nim učiteljskim osebam po 60 K, defini-tivnim po 80 K, za nepreskrbljene zakonske otroke pa po 15 K od glave. — Mestni občini ljubljanski se dovoli, da proda c. m kr. vojaškemu erarju za zgradbo ar-tiljerijskih delavnic za državnim kolodvorom ležeči del mestnega sveta v izmeri 9000 m- po 3 K za m', 4400 mJ pa po znižani ceni 2 K 50 vin. za nr.
+ Iz deželnega odbora. Dr. E. L a m -p c skozi 14 dni ne bo v uradu, ker jc odšel v sanatorij v I'ki,
-'• Financijelni promet. Naše poročilo, katero smo objavili v soboto o finan-cijelnem prometu prejšnjega dne, bi moglo veljati tudi za soboto skoro neizpreme-njeno. V upoštevanju političnega položaja je bil promet zelo rezerviran ter so kurzi s počasnim krušenjem izgubili še nekaj od svojih prejšnjih višin, ki so bile deloma pretirane. Ugodne vesti o pregledu velike zmage v zahodni Galiciji so malo popravile slabo razpoloženje. V prvem vojnem posojilu ni bilo prometa, ker se jc sub-skripcija drugega ugodnejšega posojila že pričela. Rente so deloma ohranile svoje! petkove pozicije, ki so za poldrug odstotek nižje, kakor so bile začetkom minulega tedna. Nemška in švicarska deviza ste nekoliko poskočili, italijanska notica je izpadla. — Poročila o včerajšnjem prometu na denarnem trgu vsled zakasnele pošte nismo prejeli in ga bomo jutri objavili.
-i- Umrl je v nedeljo 9, maja v Vel. Laščah č. g. Janez Bevc, duhovnik v pok. Pogreb se je vršil danes v torek ob J/sll. uri — Nagloma je umrl v Remusu, v kantonu Graubiinden g. Mihael S t e r-b e n z iz Mozelja na Kočevskem.	(
—	Velik požar na Gorenjskem, Gorelo je, kot smo včeraj na kratko omenili, minuli petek v vasi Knape pri Bukovščici nad Selci. Goreti je začelo ob 10. uri dopoldne in v teku treh ur je pogorelo osmim gospodarjem vse, kar so imeli: vsa poslopja, vse zaloge krme in živil in vsa obleka. Zgorelo je tudi četvero govedi* Smrtnonevarno je poškodovan en otrok, Vsa škoda se ceni približno na 50.000 K, a bo gotovo večja. Pogorelci so bili zavarovani le za male vsote, eden gospodarjev še celo nič. Gorje, ki je zadelo prebivalce te vasi, je v sedanjih razmerah dvakrat hudo ter je nujna pomoč neobhodno potrebna. Milodare sprejema župnf urad v Bukovščici, pošta Selca.
—	II. vojno posojilo, lvorespon-denčni urad poroča: S. M. Uothsehil-dova hiša je podpisala 25 milijonov vojnega posojila; vladajoči knez Lieclu tenstein pa 5 milijonov kron.
—	Pripustitev vojnopoštnih zavitkov, Od dne 10. do 14. maja t. 1. smejo vsi poštni uradi sprejemati vojnopoštne zavitke za sledeče vojnopoštne urade št.: 10, 11, 14, IS, 23, 26, 30, 31, 39, 51, 59, 60, 80 86, 91, 96, 99, 100, 102, 108, 109, 123, 130, 140, 143, 153, 154, 155, 186, 200, 201, 203, 213, 354.	'
—	V včerajšnji »Zahvali« rodbine Pianecki je po neljubi pomoti stavca izostala zahvala blagorod. gospodu c. kr, okr. glavarju Fr. Schitniku v Kranju, kar bodi s tem popravljeno.
—	Prve črešnje bodo v Gorici na trgu v desetih dneh.
—	Omejitev prodaje živine. Izšle sq tri ministrske odredbe, ki omejujejo prodajo goveje živine, telet, prešičev in kokoši na pet dni na teden. Ostala dva dni je dopuščeno prodajati klobase, jetra, možgane in druge notranje dele. Z drugo odredbo se smejo molzne in plemenske krave pobijati le s posebnim dovoljenjem in se omeji še bolj klanje telet. Tretja odredba uvaja gotove vrste legitimacije živinskim trgovcem. Brezpogojno so odpravili zapore, ki so jih glede na promet z živino odredili posamezni okraji in dežele,
—	Ogenj in tatovi na goriških italit janskih gimnazijah. Čudno je, da so se začeli pojavljati tatovi na tukajšnjih gimnazijah. Pretekli teden so vlomili v nemško gimnazijo na Soški cesti in odnesli nekaj denarja in važnih papirjev. — V noči od sobote na nedeljo so vlomili v poslopje italijanske gimnazije in odnesli tam spravljen denar. Nato so znesli skupaj gimnazijske kataloge in jih zažgali. Ogenj se je kmalu razširil tudi na druge predmete. K sreči so ga pravočasno opazili. Došli gasilci so ogenj zadušili. V nevarnosti jc bila tudi licealna knjižnica.
—	Znižane cene moki v Nemčiji. C. kr,
korespondenčni urad poroča iz Berlina: Vojna žitna družba jc znižala od 15, maj-nika nadalje cene moki povprečno za 37-50 mark pri toni (= 1000 kg), in sicer rženi moki za 25, pšenični pa za 50 mark pri toni. Ceno pšenični moki so znižali zatq bolj, da more tudi revnejše prebivalstvo kupiti moko. Cene znašajo zdaj: rženi moki 32-50 do 35-50 in pšenični moki 35-75 do 38-75 mark za dvojni cent.
—Tržaški trg. Mora sc priznati, da tržaška aprovizačna komisija, kolikor ji pač razmero dopuščajo, dobro skrbi za preživljanje prebivalstva. Prodaja krompirja na 19 krajih v mestu po 2Q vin. kilogram sc je obnesla takoj spočetka. Že v ranih urah so bile vse za-loge prazne in morali so jih nadomc« stiti. Krompir jo prav dober. Po istih' prodajalnah kakor krompir, potem v prodajalnah enotnega kruha in tudi drugod, koder se doseže sporazum, se bo od prihodnjega ponedeljka naprej prodajala tudi koruzna moka za polento, in sicer po 68 vin. kilopram. Z istim dnem bodo stopile v veljavo najvišje cene za neke vrste manj finih rib, Sardelc na primer se bodo smelo prodajati največ po 96 vin. kilogram,
Enotni kruh, proti kateremu se sedaj slišijo pritožbe, skušajo izboljšati.
—	Štiri milijone kron II. vojnega posojila je podpisala, kakor poroča c, kr. ko-respondenčni urad, zavarovalna družba »Donau«,
—	Kopališča v Lovrani so že odprta. Lepi dnevi zadnjega časa so morje toliko ogreli, cla se nekateri gostje že pridno kopljejo.
—	Umor in poizkušeni samoumor. Rezervni desetnik kovač Franc Schi-mak pri težki havbični diviziji št. 3 v Mariboru je za nekega enoletnega prostovoljca prodal konja, a denar je po-nevcril. Ognjičar Leitner je odkril Schi-makovo nepošteno dejanje. Schimalc je bil zato na Leitnerja jezen. Schimak, dasi oženjen in oče 6. otrok, se ie seznanil z delavko Marijo Kraner, ki ga je hotela pustiti, ko jc izvedela, da je oženjen. Schimak jc zato sklenil, da usmr-Leitnerja, Kranerjevo in sebe. V nedeljo 2. maja sc jc vračal iz Radvanja s Kranerjevo v Maribor; med potjo je štirikrat streljal na njo iz revolverja. Pustil jo je ležati v krvi, sam se je pa vrnil v Radvanje, kjer je povsod iskal Leitnerja, a ga ni dobil. Schimak si jc nato pognal kroglo v prsi. Kranerjeva je v bolnišnici umrla, tudi o Scliimaku dvomijo, da bi okreval.
—	Cene ribam v Trstu so kakor znano izredno visoke, tako da si jih more kupiti samo »gornjih deset tisoč«. Kdo dela te visoke cene? »Piccolo« poroča od dobro informirane strani, da ribiči prodajajo, kadar nalove prilično mnogo sardel, lepe sardele veletržcem po 20 do 21 K 1000 komadov, včasih tudi ceneje (po 17 do 18 K). Veletržci jih dajo prodajalcem po 54 K 80 vin. tisoč, poslednji pa konsumentom po 3 krone 20 vin. kilogram, ki obsega kakih 37 ribic. Sardcla, ki jo je ribič prodal veletržcu za približno 2 vin, ta pa prodajalcu za približno 5 in pol vin., stane, ko jo dobi gospodinja, že 8:! i vin. Prepoved izvoza torej sama ne zadostuje; treba bo določiti tudi pri ribah najvišje cene. Še boljše pa bi bilo, če bi vlada podpirala ribiče in konsumente s tem da jih reši prekupčevalcev. Za to pa je treba, pravi »Piccolo«, korajže!
—	»Iz dni skrbi in žalosti«. Igrokaz in povesti. To lično knjižico je pravkar izdal marljivi mladinski pisatelj Anton Kosi. Priporočamo jo mladini in preprostemu ljudstvu. Posebno dobrodošel bo podeželskim odrom neprisiljeno se razvijajoče, ganljivi igrokaz »Po mobilizaciji doma«, kakor nalašč za sedanji dni. Tudi povestici sta prav zanimivi. Knjižica stane 45 vin. in je dobiti pri pisatelju v Središču (Štajersko).
—	Neresnične in neumne govorice. Po Gorici in okrog se govori, da je zaprt dohod na Sveto Goro, drugi trde, da bo zaprt 1, maja itd. S Sv. Gore zalo javljajo: Od tu javljamo, da so vse raznovrstne vesti in govorice, ki krožijo po mestu in okolici o tukajšnji božji poti, popolnoma napačne, samo neumne laži in prazne čenče. Dosedaj je služba božja in vse drugo, kakor po navadi. Vsem je odprta pot in brez nevarnosti.
—	Vozna olajšava za državne podporne pošiljatve v Galicijo in Bukovino.
Za veliko vrst blaga, ki se pošilja radi državne podporne akcije za Galicijo in Bukovino na postaje v obeh teh krono-vinah, se dovolijo s takojšnjo veljavnostjo na večini prog avstrijskih državnih železnic dalekosežne vozne olajšave. Podrobna pojasnila dajejo c. kr. železniški obratni in postajni uradi ter c. kr, ravnateljstva državnih železnic.
—	Finančna moč vojujočih. Dolga ima Nemčija V/i milijardo dolarjev, Francoska 6>/j milijard, Angleška 3Yo, Rusija 4'/j milijarde. Narodnega premoženja ima Nemčija 80 milijard, Angleška 85, Francoska 50 milijard, Rusija 40 milijard. Do približno pred enim mesecem so imele vojnih stroškov Angleška 2^4 milijarde, Rusija in Francoska 4[■'■> in Nemčija l'/3 milijarde dolarjev.
Gtt.
ZA ŠOLSKO PETJE.
Vojaške narodne pesmi za šolo in dom. Nabral in za dvo- oziroma trigiasno petje postavil Anton Kosil, zvezek. Cena 1 K. — Zbirka je ravnokar izšla v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani in obsega 26 vojaških pesmi. Služila bo v prvi vrsti za šolsko porabo in jih bodo učenci s posebnim veseljem in navdušenjem uporabljali pri šolskem pouku, pa tudi učitelji bodo veseli te zbirke, ker jim bo olajšala pouk. in zagotovila večji uspeh. Tudi vojakom in moškim zborom sploh bo nudila zadostno izbiro.
Vojaške narodne pesmi za šolo in dom. Nabral in za dvo- ozir. trigiasno petje postavil A n t o n K o s i. I. zvezek. Cena 1 K. — Zbirka je ravnokar izšla v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani jn obsega 26 vojaških pesmi. Služila bo v prvi vrsti za šolsko porabo in jih bodo učenci s posebnim veseljem in na-
vdušenjem uporabljali pri šolskem poJ uku, pa tudi učitelji bodo veseli te zbirke, ker jim bo olajšala pouk in zagotovila večji uspeh. Tudi vojakom in moškim zborom sploh bo nudila zadostno izbiro.
CERKVENA GLASBA ZA MESEC MAJ IN JUNIJ
v zalogi Katol. Bukvarne v LJubljani.
Adamič Karlo: Kraljici nebes in1 zemlje za mešan zbor. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin.
Gerbič: Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 3 K, glasovi po 60 vin.
Hribar P. Angelik-Premrl, Slava Brezmadežni. Zbirka Marijinih, ol)lia-jilnih pesmi, litanij in drugih napevov; za mešan ženski ali moški zbor. Druga izdaja. Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin.
Premrl St.: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin.
Sattner P. Hugolin: Šmarnice. 18 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 3 Iv, glasovi po 50 vin.
Faist dr. A.: Deset cerkvenih pesmi, velikonočne, Marijine in binkošt-ne za mešan zbor. Cena part. 1 K 50 v., glasovi po 25 vin.
Kimovec dr. Fr.: Rihar Renatus. 21 pesmi našemu Gospodu za mešan zbor: Vnebohod, sv. Rešnje Telo, velikonočne in razni drugi napevi. Part. 3 K, glasovi po 40 vin.
Leban J.: Zbirka cerkvenih pesmi za mešan zbor. (5 Marijinih, 1 v čast Sv. R. T. in več drugih lepih napevov. Part. 1 K 40 vin.
Kimovec Fr.: Srce Jezusovo vse hvale najbolj vredno. 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu. Part. 2 K 40 vin., glasovi po 50 vin.
H Kolasiroii »Losiioiiile".
1500 MRTVIH.
London, 10. maja. Z »Lusitanije« je bilo rešenih 658 oseb. Popotnikov I. razreda je le malo rešenih. Na ladji je bilo 2160 oseb, med njimi 188 Amerik%u-cev in 3 Nizozemci. Mrtvi sta torej po tem poročilu 1502 osebi.
Rotterdam, 10. maja. (K. u.) »Cou-rant« poroča iz Londona: Sedaj je do-gnano, da je utonilo do 1500 potnikov parnika »Lusitanija«. »Lusitanija« ni vozila s polnim parom, ampak samo s hitrostjo 16 do 18 vozljev. Preiskavo bo vodil lord Merssy. Nek Amerikanec pripoveduje, da posadka ni hotela ubogati kapitana, ki je ukazal spustiti čolne in cla je moral s samokresom zagroziti, da so spustili en čoln s 40 osebami.
NEMŠKO ČASOPISJE OBŽALUJE POTOP »LUSITANIJE«.
Berolin, 10. maja. (Kor. ur.) Nemško časopisje objavlja članke, ki izražajo sočutje žrtvam ob potopu »Lusitanije, a splošno naglaša, da je Nemčijo prisilila izstradalna angleška politika na vojsko s podmorskimi čolni. Usoda »Lusitanije« je bila zapečatena, ko se je izvedelo, da so naložili v ladjo 5400 zabojev streliva in velikanske množine vojnega tihotapskega blaga. »Frankfurter Zeitung« opozarja, kako da je zasmehovalo angleško časopisje svarilo nemškega poslanika grofa Bernsdorf-fa in izvaja: Kdor žaluje nad žrtvami »Lusitanije«, naj se pred vsem izkaže in naj izjavi, če je žaloval, ko so ruske armade na vzhodno pruski zemlji po-žigale, morile in onečaščale ženske. Kdor dvomi na upravičenosti naše vojske, naj pove, kako da sodi o angleški izstradalni vojski in vprašamo ga, kako da misli o miljardnih dobavah orožja in streljiva iz Amerike, ki edino omogočuje, da moreta sploh Anglija in Francija skozi mesece nadaljevati vojsko.
VANDERBILT REŠEN.
Newyork, 11. maja. Vanderbilt je brzojavil svojcem, da se je rešil.
»MAURETHANIA« ODPLUJE V AMERIKO.
London, 11. maja. Družba Cunard naznanja, da bo dne 21. maja odplul v Ameriko parnik »Maurethania«, ki je enak potopljenemu parniku »Lusilani-ja«. Smer jc zelo tajna. Parnik bodo spremljale bojne ladje.	K,
Bol za Carigrad, j
TURŠKO POROČILO.
Carigrad, 10. maja. (Kor. ur.) > Agfence telegraphique Milli«: Glavni stan nSStna-nja: Na dardanelski fronti pri Ari Burnu je sovražnik včeraj popoldne štirikrat obupno napadal, a naši vojaki so ga naskočili z bajonetom in ga popolnoma porazili. Sovražnik je tekom teh bojev utrpel težke izgube. Približno trije njegovi
bataljoni so bili danes krog poldne uničeni. Sovražnik je svoje številne ranjence neprestano spravljal na ladje. Južno od Sedil Bahra je sovražnik pod varstvom ognja s svojih vojnih ladij ob obrežju izvedel napad, ki je pa po zaslugi naših protinapadov ostal brezuspešen. — Na ostalih bojiščih se ni nič posebnega zgodilo.
TURKI TRDIJO, DA JE POLOŽAJ IZ-KRCANIH DARDANELSKIH ČET KRITIČEN.
Carigrad, 9. maja, (Kor, urad.) Porta je odposlala svojim diplomatičnim zastopnikom v inozemstvu oficielno poročilo o dardanelskih bojih od 25. aprila dalje. Poročilo podrobno opisuje boje posameznih dni in neuspehe zaveznikov ter zaključuje: Sedaj se nahajajo angleško-francoske bojne sile stisnjene na izkrcnih točkah, kjer jim je zagotovljeno varstvo njihovih vojnih ladij. Dostaviti je, da je položaj izkrcanih bojnih sil jako kritičen, in sicer zaradi okolnosti, ker so na eni strani izpostavljene ognju lastnih ladij, ki jih silijo k napadu, na drugi strani pa ognju iz otoman-skih postojank, ki sovražnika vedno znova mečejo nazaj in mu prizadevajo krvave izgube.
17.000 ŽRTEV PRI DARDANELAH. — POTOPLJEN VOJNI ZAKLAD FRANCOSKEGA SREDOZEMSKEGA BRODOVJA, — ŠKODA V PETROGRADU.
Dunaj, 10. maja. (Kor. ur.) Politična korespondenca poroča iz Aten, da so izgubile angleško francoske čete v Darda-nelah dozdaj mrtvih in pogrešanih, ne da bi seštevali ranjencev, že 17,000 mož. — Ob potopu francoske ■ oklopne križarke »Leon Gambetta« po avstro-ogrskem podmorskem čolnu se je potopil tudi štirinajstdnevni denarni zaklad francoskega sredozemskega brodovja do 2 milijona frankov. — Neki list v Kodanju poroča, da je bila ob zadnjem atentatu v Petrogradu raz-streljena edina ruska tvornica, ki izdeluje melinit in edina tvornica, ki je izdelovala v Rusiji letala.
Atene, 11. maja. Od 60.000 mož, ki so se izkrcali na Galipoliju, jih je bila tako polovica mrtvih ali za boj nesposobnih.
GENERAL D'AMADE SE VRNE NA FRANCOSKO. NJEGOV NASLEDNIK.
Pariz, 10. maja. (Kor. ur.) »Petit Pa-risien« poroča: General D'Amade, poveljnik francoskega ekspedicijskega zbora pred Dardanelami, se v kratkem vrne na Francosko. Vlada mu poveri neko poslanstvo. Njegov namestnik bo generai Gou-rand, ki si je pri operacijah v Maroku pridobil slavno ime.
ODKRITA FRANCOSKO - ANGLEŠKA ZAROTA V CARIGRADU.
»Tanin« je pričel dne 10. t. m. objavljati odkritja o senzacionelni zaroti, ko so jo spletli Angleži in Francozi v Carigradu. Z bombami so nameravali usmrtiti turške vodilne državnike, razstreliti nekdanjo nemško križarko »Goeben«, pomoriti nemške častnike, da bi tako lahko vkorakali v Carigrad. V zaroto so bili zapleteni princ Babah Eddin, bivši polkovnik Sadik, lord Kit-chcner, Venizelos, Panas, več drugih Grkov in Armenci. Zaroto ie vodil Venizelos. Kitcliener jc nakazal zarotnikom 20.000 funtov šterlingov.
ANGLEŠKA MINISTRSKI PREDSEDNIK ASOUITH O DARDANELSKIH BOJIH.
London, 9, maja. (Kor. ur.) V četrtkovi seji angleške poslaniške zbornice je izjavil angleški min. predsednik As-quith o bojih v Dardanelah: Sklenilo se je, naj se čete istočasno izkrcajo na 3 krajih: na rtu Hellas in Sedclil Balir in pri Kabi Teppe Francozi in Kumkale. Zjutraj 25. aprila se je izkrcala 29. divizija v Seddil Bahru, Avstralci in Novozelanclci pri Kaba Tcppe, Francozi pri Kumkale. Zvečer je bilo izkrcanih 2900 mož; sovražna pehota in artiljerija se je za črtami žičnih ograj ljuto branila. Gete 29. divizije so cel cian zahodno od Seddil Bahra zadrža-vali. Ko je zašlo solnce, so napadli Avstralci grič Sarchair. Francozi so sc izkrcali pri Kumkale in so prodirali proti Ycnskiru. Vsa poročila hvalijo pomoč mornarice. V operacijah smo imeli težke izgube. Izgubili smo med drugim brigadnega generala Napiera. Dne 26. aprila sc je nadaljevalo izkrcavanje. Sovražnik je trajno in odločno napadal. 29. divizija jc vzela turško postojanko pri Seddil Bahru in je prodrla dve milji- daleč. Francozi so prišli z azijskega brega in so se jim pridružili. Avstralci so odbili vse protinapade in so pridobivali na prostoru. 28. in 29. aprila so izkrcali nove čete in zaloge. Dno 2. majnika so prodirale francoske in angleške čete in Avstralci ob južnem robu polotoka naprej.
GRŠKA IN TROJNI SPORAZUM.
»Berliner Tagebiatt« poroča iz Aten: O trajnih pogajanjih vlade s trojnim sporazumom ni nič zanesljivega znano. Zadnji skrajni pogoji vlade so bili, kakor trde.
da sodeluje le brodovje in da se zagotovi Grška z vojaškimi pogoji sporazumno, dokler se ne sklene mir. Če bi se odklonili ti pogoji, bi se izjalovil tudi sporazum. — Venizelos je odpotoval 8. t. m. čez Pirej na Mytilene, — List »Estia« poroča, da je sprejel trojni sporazum predloge Grške, kar pa ni verojetno.
z iuofl.
NAŠA JUŽNA ARMADA ODPOčITA IN PRIPRAVLJENA, PODATKI NEKEGA VISOKEGA ČASTNIKA:
Grazer Volksblatt« piše: Neki visok častnik, ki je došel z južnega bojišča, poroča:
Moč zime se je končno tudi na južnem bojišču bojišču zlomila in za trajno slabim vremenom je nastopila gorka, suha pomlad.
Kar se tiče vojaškega položaja, je naša balkanska armada popolnoma pripravljena. Večmesečni počitek na južnem bojišču so temeljito izkoristili. Od novo prebranega moštva je naša balkanska armada dobila nemalo dela. Ravno to moštvo bo pokazalo posebno vojno zmožnost, ker je bilo izvežbano povečini na etap-skem ozemlju južne armade. Tudi bodočim preskrbovalnim razmeram balkanske armade so posvetili veliko skrb in naši pijonirji so se v tem oziru odlično izkazali.
Eno stoji: Vznemirjenje našega obmejnega ozemlja, ki se je minulo leto tako pogosto vršilo, je sedaj izključeno. Celo obmejno ozemlje je tako močno utrjeno, da se nobenemu sovražnemu oddelku nc more posrečiti, cla bi vpadel v naše ozcin lje. -
POLOŽAJ V SRBIJI.
V Nišu se mudi belgijski general de Wid, ki potuje v Rusijo in v Francijo. — V srbski armadi so imenovali 16 novih generalov. — V celi deželi zelo primanjkuje sladkorja.
RUSKE IZKPiCEVALNE PRIPRAVE OB IZLIVU DONAVE.
Budimpešta, 10. maja. »Az Est« poroča iz Bukarešte, da sta odplula ruska parnika »Sergej« in »Ignatijev«, naložena s čolni, čez Galac proti ruskemu donavskemu pristanišču Reni.
RUMUNIJA PREPOVEDALA IZVOZ OLJA.
Bukarešt, 9. maja. (Kor. ur.) Glavno carinsko ravnateljstvo obvešča, da je prepovedan izvoz vegetabiliskesa olja. Izvoz mineralskega oija jc dovoljen le z dovoljenjem vlade.
Rožna poročile.
TURČIJA NE NAMERAVA SKLENITI POSEBNEGA MIRU.
Carigrad, 8. maja. (Kor. ur.) Izmišljeno je poročilo lista »Echo de Pariš«, da bi bil mladoturški odbor razoravljul o vprašanju, da bi sklenila Turčija p> seben mir.
OMEJITEV ALKOHOLA NA ANGLEŠKEM.
Milan, 1, maja. »Corriere della Sera« poroča iz Londona: Zvišanje doklad in pristojbin, ki jih je včeraj predložil Lloyd George v spodnji zbornici, ima očividno zabranilen namen. Vlada predlaga, da se davek od žganja, ki znaša danes približno 4 K 50 vin, od litra, podvoji ter da se dovolijo v večji meri raztopine, to je bolj pomešano in manj močno žganje. Davek )d piva, ki ima nad 7 odstotkov alkohola, se pomnoži za polovico, naklada na vino pa bo znašala štirikrat toliko kakor doslej. Za lahko pivo ostane dosedanji davek. Vlada bo nadzorovala prodajo alkoholnih pijač v krajih, kjer se izdeluje strelivo in v glavnih vojaških taboriščih. Smela bo pa prodajo spirituoz in težkega piva, če bo treba, popolnoma prepovedati v kateremkoli okraju. Lloyd George je utemeljeval vladno predlogo v govoru, ki je trajal nad dve uri, a je naletel na krepko opozicijo, ker se marsikdo, ki živi od produkcije ali razpečavanja alkohola, boji za svoj obstanek, čeprav je vlada pripravljena, proizvajalce in prodajalce odškodo-vati, Llyod George je na podlagi uradnih poročil dokazal, da delavci, ki pijo, čeprav so v manjšini in samo v nekaterih okrajih, spravljajo v nevarnost redno in pravočasno izdelovanje streliva za vojsko in mornarico. Ko so se jim zvišale mezde, so bili mnenja, da morajo še več piti. V nekaterih okrajih se dela zdaj manj, kakor se je delalo običajno pred vojsko. Delavci, ki pijo, zaustavijo ves obrat. Vsled tega je vlada primorana seči po prohibitivnem sredstvu zvišanja davščin od težkih alkoholnih pijač.
ENTENTINI FINANČNIKI.
»Agence Havas« poroča, da se jc iz Londona vrnil finančni minister Ribot, ki se je tam tri dni razgovarjal z angleškim zakladnikom Lloyd-Georgejem. Znano jc, da je ruski finančni minister Bark zepet na potu v Pariz. Rusija zopet rabi dei.arja. Poročilo dostavlja, da se jo šlo predvsem
za bodoče predujeme zaveznikom, kakor tudi zato, kako naj Francoska plača svoja naročila na Angleškem in v Ameriki.
PROPADANJE RUSKIH TVRDK.
Moskva, 10. maja. (Kor. ur.) Glasom nekega poročila »Ruskega Slova« je moskovska industrijska zveza ugotovila, da je v marcu 113 tvrdk z dolgom 8,700.000 rubljev ustavilo plačila.
RIGA POLNA BEGUNCEV.
Petrograd, 10. maja. (Kor. ur.) » No-voje Vremja« poroča: Riga je preplavljena z begunci iz Kurlandije. Mnogi so rešili samo golo življenje. Dobrodelna društva vse store, da olajšujejo bedo.
Na morili.
BAHARIJA ANGLEŽEV.
London, 10. maja. (Kor. urad.) Reuter poroča: Dasi sledi iz poročila admiralitete o nemški blokadi, da so nemški podmorski čolni v tednu do 8. majnika živahno delovali in da so nastopali osobito proti ribiškim ladjam, se le lahko trdi, da odkar je izbruhnila vojska, se še ni nikdar pripeljalo toliko ladij, kakor ta teden. Njih število je poskočilo od 801 v tednu, ki se je končal 12. avgusta 1914, na 1604. V Lloydovi palači izjavljajo, da niti izguba »Lusitanie« ne bo veliko na angleško plovbo vplivala. Število popotnikov, ki so se vpisali včeraj pri Cunard-progi, da potujejo v Ameriko, je bilo primeroma enako, kakor navadno; na Cunardovem par-niku »Transsilvania«, ki se je odpeljal včeraj iz Newyorka z 879 potniki, je odpovedalo popotovanje le 12 potnikov,
POTOPLJENE ANGLEŠKE LADJE.
London, 9. maja. (Kor. ur.) Admira-fiteta poroča: Nemški podmorski čolni so med tednom, ki je potekel 5. majnik, potopili 5 angleških trgovskih parnikov z 10.000 tonami in 16 ribiških ladij s 3000 tonami.
Hull, 9. maja. (Kor. ur.) Ob škotski obali je torpediral nek nemški podmorski čoln parnik »Truro«.
KAKO SO POTOPILI NEMCI ANGLEŠKI PARNIK »ACANTHA«.
Berlin, 10. maja. »Wolff« poroča: »Times« trde, da ko so izpustili ob torpedi-ranju angleškega parnika »Acantha« pri Longstone čolne v vodo, so izstrelili več strelov na moštvo in da je moštvo nemškega podmorskega čolna streljalo celo iz pušk na čolne. Trditve niso resnične. Uradne poizvedbe so dognale: Na povelj-nikovo povelje se je streljalo na parnik, ki je vozil pod angleško zastavo, ker ni na poziv obstal. Ko so tako prisilili parnik, da je obstal, je poveljnik nekaj časa počakal, da sc moštvo lahko vkrca v čolne. Izkrcavali so se tako počasi, da so to pospešili z nekaterimi streli na parnik. Od moštva ni bil nihče zadet in se na moštvo v čolnih ni streljalo. Na moštvo »Acantha« se sploh ni streljalo.
ANGLEŠKI PARNIK »DOU« TORPE-DIRAN,
London, 9. maja. (Kor. ur.) Neki podmorski čoln ob obrežju Nordhumberlanda je torpediral angleški parnik »Dou«. Posadko so rešili.
Lyon, 9. maja. (Kor. ur,) »Daily Chro-nicle« poroča iz Grinsbyja, da je na Severnem Morju neka mina potopila ribiški parnik »Dou«,
ANGLEŠKI TORPEDNI RUŠILEC
»MAORI« ZAVOZIL NA MINO.
London, 8. maja. (Kor. ur.) »Reuter« poroča: Admiralitetarazglaša: Ru-šilec »Maori« jc zavozil 7. t. m. ob belgijskem obrežju na mino. Posadka se je rešila v čolnih, ko se jc ladja potopila in so jo ujeli.
POTOPLJEN RIBIŠKI PARNIK »SAINT LOUIS«.
Rotterdam, 9. maja. (Kor. ur.) Rot-terdamsehe Courant poroča: Neki nemški podmorski čoln je torpediral ribiški parnik »Saint Louis« iz Norths-halasa.
PARNIK »QUEEN WILHELMINA« POTOPLJEN.
London, 10. maja. (Kor, ur.) Kakor poroča Reuterjev urad, je neki nemški podmorski čoln minolo soboto na višini Blitha potopil parnik > Queen Wilhelmina« iz West Hartlepoola. Posadka se je rešila.
Uiljflnske novice.
absehied) ali je bil superabitriran vsled ran, ki jih je dobil v vojni. Kdor še ni superabitriran in je le na dopustu do super-abitracije, je prost prebiranja. Prebiranja so oproščeni tudi duhovniki in bogoslovcj, če pri politični oblasti dokažejo, da so duhovniki ali bogoslovci, in že potrjeni črnovojniki, če so črnovojniške službe na prošnjo oproščeni in je oprostitev že veljav ni; Oproščeni so tudi vpoklicani za orožje nesposobni črnovojniki, če so bili vpoklicani pred 1, aprilom t. 1. in so še na odkaz^ptfi mestih. Prebiranju pa so podvrženi oni, ki dobivajo državno oskrbnino, akoravno so bili prvega prebiranja oproščeni. Črnovojniki, ki imajo pravico do enoletnega prostovoljstva, morajo to pri prebiranju dokazati, po prebiranju pa morejo prositi za asentiranje in uvrstitev k enemu ali drugemu polku. Na zglasitev za prebiranje iznova opozarjamo,
lj Priglasi za mestno vojno prodajalno. Kakor znano, so Se vpisovali ljudje na mestnem magistratu za mestno vojno prodajalno meseca decembra in januarja. Pretekli teden pa so je končalo drugo ponovno vpisovanje. Oglasilo se je v celem nacl 14.000 ljudi. Med njimi je 10.000 ljudi, ki dobivajo cele krušne znamke, 2000 z delnimi znamkami, 2000 pa takih, katerih gospodinjski in socialni položaj je tak, da ne morejo priti v poštev pri taki dobrodelni akciji, kot je mestna vojna prodajalna. Med 10.000 ljudmi, ki so se priglasili in ki dobivajo cele krušne znamke, je čez 5000 oseb, ki pripadajo rodbinam s 6 do 14 osebami. 3000 oseb je priglašenih, ki pripadajo rodbinam, s 4 do 5 osebami, 2000 1 do 3 osebe. Aprovizačni odsek občinskega sveta ljubljanskega je izvolil poseben pod-odsek, obstoječ iz občinskih svetnikov gospodov Jegliča, Planinška in Stauda-herja, ki bo priglašene ljudi natančno prercšetal glede nujnosti potrebe ter končno odločil o izdanju posebne legitimacije za mestno vojno prodajalno. Do definitivne uredbe sc bo prodajal kruh iz mestne pekarije še naprej na krušne znamke vsakomur. Tudi bo — ako se udejstvi zahtevana vladna pomoč glede dobave koruze in pšenice še pozneje mestna občina vsaj priglašenim 14.000 ljudem omogočevala nakup mestnega vojnega kruha. Za kupovanje riža, ješprenja, pekatet in masti bo sedaj z ozirom na zaloge nujno občutno izmanjšati število vseh priglašen-cev za vojno prodajalno. Končno se je sklenilo, da se mestu Idriji odstopi nekaj fižola iz mestne zaloge, toda le tedaj, če merodajni faktorji poskrbe, da se ta količina nadomesti z žitno moko, ker Ljubljana hranil ne more pogrešati.
lj Mestna vojna kuhinja. Aprovizačni odsek občinskega sveta ljubljanskega je v včerajšnji seji sklenil čimpreje otvoriti mestno vojno kuhinjo, v kateri bodo lahko dobivali raznovrstna jedila potrebni Ljubljančani. Izkazalo se je namreč, da narašča v Ljubljani število takih, ki se bodisi vsled brezposelnosti, bodisi vsled draginje ne morejo več prehranjevati po izkuhih. Aprovizačni oclsek je tudi sklenil priporočati občinskemu svetu takojšnjo ustanovitev posebnega odseka, ki naj se peča s socialnim vprašanjem brezposelnih in siromašnih ljudi ter z gmotno podporo istih.
lj Prodaja kruha v mestni vojni prodajalni. Tako na Turjaškem trgu (trgovina Verbičeva) kot na Marije Terezije cesti (pekarija Jenkova) se še naprej — dokler se 'kaj drugega ne ukrene — prodaja kruh iz mestne vojne prodajalne vsakomur na krušne znamke.
lj Poroka. Dne 9. t. m, sta se poročila v frančiškanski cerkvi Josip Pavli,
posestnik, mlinar in gostilničar iz Moravč, z Josipino Vcrtačnik, hčerko Josipa Vertačnik, bivšega veleposestnika iz Dol pri Litiji.
lj Nov spored v »Kinu Central«, obsegajoč šest lepih točk, sc jc pričel proizvajati danes. Ta spored bo na vrsti danes v torek, jutri v sredo in v četrtek. Spored otvori aktualen naravni posnetek »Iz Bolcana po deželni cesti v Brixen«, veseloigro »Namen posvečuje sredstva«, komična filma »Idealni sorodniki« in »Čedno darilce« ter dramo v štirih dejanjih »Zmaga ljubezni«. Opomniti je, da ta spored za mladino ni primeren. Predstave se vrše ob 4. in uri popoldne, ob 7. in ]/o9, uri zvečer.
— Prijave za novo	vojno poso-
jilo sprejema glasom današnjega oglasa tudi podružnica Jadranske banke v Ljubljani.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Pe-rišič, pešec 97. pešpollš.a. — Angelo Bertollo, črnovojnik 97. pešpolka. — Josip Hribar, pešec 27. domobranskega pešpolka. — Anton Zakrajšek, mostni ubožec, 69 let. — Marija Ilomovec, baj-tarica, 16 let. — Ivan Gaissleehner, pešec 4. domobranskega pešpolka. — Ivan Šest. delavec-hiralec, 69 let.
lj Predaja pšeničnih otrobov. Ljubljanska mestna aprovizacija ima oddati nekaj stotov pšeničnih otrobov. Ker je izkupiček namenjen za aprovizacijo zlasti revnejših slojev, torej v dobrodelne namene, se otrobi prodajo najvišjemu ponudniku. Kdor se zanima za nakup pšeničnih otrobov, naj vpošljc najkasneje do 15. t. m, opoldne svojo pismeno ponudbo z navedbo najvišjega plačila na naslov mestnega magistrata v Ljubljani.
lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja slavnemu občinstvu, da sc vrši redna mesečna dražba, in sicer dne 14. maja t. 1. v decembru 1913 in v januarju 1914 zastavljenih dragocenosti, dne 15. maja t. 1. pa za v februarju in marcu 1914 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.), vršeči se vsak dan od 8. ure do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2. — Posebno st še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo.
Stopite okolu svojih prijateljev iu znancev, nagovorite jih, naj vam dajo kronico sa loterijo »Slovenske Straže", zapišite si njihova imena, potem pa po poštni nakaznici takoj vsaj za 10 srečk skupno pošljite denar na pisarno »Slovenske Straže" v Ljubljani, nakar dobite po pošti srečke, katere razdelite med one, ki so jih naročili. Tam pa, kjer prodajajo prodajalne in trafike srečke, jih ondi kupite! Žrebanje je že 31. maja!
ODPOR PROTI ANGLEŽEM V MEZOPOTAMIJI.
Milan, 5. maja. »Corriere della Sera« poroča iz Kaire: Iz resnega moha-medanskega vira se jc izvedelo, da so angleške čete, ki operirajo v Mezopotamiji, po zavzetju Basore in po nekaj sledečih zmagovitih bojih pri napredovanju proti Bagdadu, naletele na živahen odpor. Osebe, ki poznajo to pokrajino in mišljenje onclotnega arabskega prebivalstva, menijo, cla je skoraj nemogoče, da bi se Angležem pc-
lj Prebiranje črnovojnikov 1. 1878, do 1890., 1892.—1894, Naprošeni smo objaviti, da pridejo k prebiranju vsi oni črnovojniki letnikov 1878,—1890., 1892., 1893. in 1894., ki pri prvem prebiranju niso bili potrjeni, in oni, ki so bili potrjeni, pa so bili zaradi nesposobnosti zopet izpuščeni. Dalje pridejo k prebiranju vsi oni, ki so superabitrirani in niso več uvrščeni pri svojih krdelih, marveč so kot za orožje nesposobni prestopili v črnovojno dolžnost. Prost jc le ta, kdor je pri izpustu dobil črnovojniško izpustnico (La«idsturm-
sreCilo, zavzeti zadnjeimenovano mesto, vkljub ojačbam iz Indije, ki so bile nedavno tjekaj poslane.
Pomen po denarju in volna.
O tistih ljudeh, ki so in ki še dobavljajo armadi vojne potrebščine, se jc že veliko pisalo in se še bo. Več takih, ki niso pred vojsko bili bogati, so po vojnih dobavah postali milijonarji, ker kar armada hitro dobi, tudi zdaj med vojsko v gotovini dobro plača in pa takoj. Zalo se pa ljudje za vojne dobave tudi pulijo. Zanimivo opisuje »Az Est«, kako se pulijo za dobave armadi. Naroča vojne potrebščine, kakor znano, vojno ministrstvo. Takoj, ko jc izbruhnila vojska, jc odpotovalo iz Budimpešte in iz cele Ogrske veliko pustolovcev na Dunaj. Veliki dunajski mednarodni hoteli Imperial, Bristol, Astoria, Saclicr, Petropol, Grand Hotel so izgubili svoj mednarodni značaj, po-mažarili so se čez noč. Ubožani plemiči, dame najboljših krogov, agenti, graŠčaki, ravnatelji velikih in malih bank, državni poslanci so sc zbrali, da oblegajo vojno ministrstvo. Pričetkom mobilizacijo je vojno vodstvo rado sprejemalo ponudbe od vseli strani in ni preiskovalo, če ponudniki tudi razpolagajo z blagom. Bogati tvorničarji so zato pritiskali kljuke takih agentov, ki bi jili sicer nikdar ne bili pustili pred svoje obličje. V nekaterih sobah vojnega ministrstva jc bil včasih tak dirindaj, kakor na borzi in ravno tako glasni kakor vsiljivi agenti, so bili in-tendantni uradniki, ki so jih podili iz sobe. Ti agenti so zvabili celo bogate in izkušene tvrdke, da so jim nasedle. A to ni dolgo trajalo. V vojnem ministrstvu so uvedli izkaznice, brez katerih ti ni bil dovoljen vstop v pisarne. A tudi z izkaznicami so pričeli kupče-vati, dokler niso odredili, da brez poziva ne sme nihče v vojno ministrstvo.
Razne stvari.
Pametna beseda. V sedanjih vojnih časih, ko podpihujejo nekateri listi kar sistematično sovraštvo, stori človeku kar dobro, čc sliši razborito besedo. Tako besedo je zapisal znameniti angleški pisatelj. V pismu na nekega dunajskega prijatelja, ki so jc priobčili nekateri listi, poudarja Shaw, da sicer v tej vojni stoji na strani svoje domovine, da pa bo po njegovem upanju po vojni konec vsemu nasprotstvu. Tako-le piše: »V svojem pismu ste rekli, da bo vsak Nemec tako dolgo sovražil Angleško, da bo uničena. Dva dni, preden ste to pismo pisali, pa so nemški in angleški vojaki vznemirili svoje oficirje s tem, da so zapustili strelske jarke in se med seboj pogovarjali, pušili in vprizarjali nogometne tekme. Loto dni po vojni, pojdite Vi v Pariz in potem v London in našli boste tam polno prijateljev, ki bodo z Vami zajtrkovali in obedovali, a če bi sc Vam takrat kak dunajski snažilec čevljev ponudil, da z Vami zajtrkuje, bi ga šc policiji naznanili.«
— Dekle ustrelilo vojaka. 291etna praška sobarica Ana Puzmann je ustrelila 23-letnega vojaka Ernsla Bcsk pl. Mannagct-ta, sina predstojnika bolaniške učne pisarne nemške univerze, ki se je vrnil z bojišča. Puzmann je nato poizkušala sama-umor, pa so jo preje aretirali. Imela sta svoj čas ljubimsko razmerje, katero je Besk razdrl.
Proti muham.
Bulgarski medicinski svet je izdal brošuro, v kateri priporoča razna sredstva za pokončavanje muh, ki so največje pre-našalke nalezljivih bolezni. — S pokon-čavanjem muh pa se ne sme čakati poletja ali celo jeseni, ampak se mora začeti takoj, ko se pojavijo prve muhe. Kdor spomladi eno muho pokonča, jih tisoče pokonča!
K bojem pri Yoernu.
Zahvala.
Udano podpisana izreka najiskre-nejšo zahvalo za udeležbo pri pogrebu nepozabnega brata, vlč. gospoda
Andreja Zdolšek
župnika pri sv. Štefanu pri Žusmu
p. n. gg. duhovnikom, sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno že preč. g. dekanu Ivanu Bohanec za duhovniško tolažbo in pretresljiv cerkveni govor, blag. g. dr. Rnkežu za zdravniško pouioč v hudi bolezni, si. učiteljstvu in pevskemu zboru za ganljivo nngrobnieo, ter ga priporočam v pobožno molitev. Dobri Bog naj vsem obilo poplača!
1032
Uršika Zdolšek 11
sestra.
Ifrednost dobitkov loterije „S!o ¥ venske Straže" 20.000 K Naberite tudi pri svojih znancih denar za srečke in pošljite takoj denar z naročilom „Slov. Straži" v Ljubljano!
Občinska hranilnica na Vrhniki naznanja iur. o vest,
da je njen prezaslužni odbornik in soustanovnik gospoc
ihael Šemerl
posestnik v Sinji gorici
danes ob 11. uri dopoldne v Gospodu zaspal. Pogreb drazega rajnika bo v sredo dne 12. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Sinji gorici št. 8.
Nepozabnega rajnika priporočamo v trajen spomin.
Vrhnika, dne 10. maja 1915.
1041
Občina Vrhnika naznanja tužno vest, da je njen prezaslužni, mnogoletni odbornik, gospod
Mihael Šemerl
posestnik v Sinji gorici
danes ob 11. uri dopoldne v Gospodu zaspal. Pogreb drazega rajnika bo v sredo dne 12. maja ob i. uri popoldne iz hiše žalosti v Sinji gorici št. 8.
Nepozabnega rajnika priporočamo v trajen spomin.
Vrhnika, dne 10. maja 1915,
1042
t
Krajni šolski svet v Blatni Brezovici naznanja tužno vest, da je njegov prezaslužni, večletni odbornik, gospod
Mihael Šemerl
posestnik v Sinji gorici
danes ob 11. uri dopoldne v Gospodu zaspal. Pogreb drazega rajnika bo v sredo dne 12. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Sinji gorici šl 8.
Nepozabnega rajnika priporočamo v trajen spomin.
Blatna Brezovica, 10. maja 1915.
1013

JEc-V, .< i:
■'>■;'. "i '.:: -

mm.
SANATORIUM • EMONA i
ZA-NOTRANJE-IN-KIHURGICNE-BOLEZNI.
• PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA-4 1 sepctrmk:FRMWU-Dr FR. DERGANC1
Solncno zdravilišče
Blefl, Kranlsko, fizič. diet. zdravljenje z lučjo ln solnčnimi kopelji, kvasua lega, izvrstni zdravilni uspehi. Ma| -oktober. Prospekti zastonj. 724 (4)
zmožna tudi nekoliko knjigovodstva in
llrvatska eksportna
išče za trajno službovanje spretno
ki docela obvlada slovenski in nemški jezik. Prednost imajo take, ki so vešče še kakega drugega jezika avstr. države in ki so že službovale v enaki lastnosti. Nastop službe takoj event. tudi pozneje. Slovenske in nemške ponudbe z zahtevo plače s prepisi spričeval na upravo »Slovenca" pod: „Korespondentinja št. 1016" (Izvirne listine se ne sprejemajo).
se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom Al. Hotko v Žužemberku. 1024
ob državni cesti lili z 11 kolodvora, se proda iz pmsle roke. V bližini je elektrika in vodovod. — Naslov prodajalca pove uprava .,Slovenca'' pod štev. 1039 (ako je priložena znamka za odgovor).
iiiiiiiiniiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iin
breje in s kozlički dobijo naročniki v soboto dno 15. maja. — Sprejemajo se tudi naročila za molzne ovc« in jagnjičke pri Vnovcevalnici za živino v Ljubljani, Dunajska ces a št. 29.	1040
"«..«. H. .........lil,. tlllltlltllllllltltlltlMIlltl Itn, llttlllli,11111111,11! tllllll ,111,1,11
«B»»
>M
jedilni ter za semensko uporabo, izvrsten, veloprima kakovosti, zdrav, brezhiben izbran ter trpežen, je še v veliki zalogi pri tvrdki	885
Iv. A. Hartnianna naslednik AVG. TOMAZIC v Ljubljani
ter razpošilja istega v vsaki povoljni množini cele vagone, tudi manj kakor cele
vagone po solidni, nizki, dnevni ceni, dokler zaloga traja.--Cena pri odjemu
celili vagonov po dogovoru ter se pri celih vagonih le prosto, v vagon nasut, vložen brez vreč odpošilja, pri manjših naročilih se pa morajo doposlati vreče prosto voznine ter stane za napolnjevanje vreč in delo primeroma nekaj malega več.
£9
eo
Načelstvo »Senene zadruge« na Vrhniki naznanja tužno vest, da je nje dolgoletni bivši načelnik gospod

smeri
posestnik v Sinji gorici
danes ob 11. uri dopoldne v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo v sredo dne 12. maja ob 4. uri popoldne iz hišo žalosti v Sinji gorici štev. 8.
Nepozabnega rajnika priporočamo v trajen spomin.
Vrhnika, dne 10. maja 1915.
no novo
sprejema podružnica Jadranske banke v Ljubljani in da na subskripcijsko ceno
ur*
1l2 °lo bonifikacije.
1033
EdBHBB