Po pošti prejeman: za celo leto naprej 2(5 K — h pol leta četi t „ mesec 1» , - , ti „ 50 , 2 „ *0, V upravništvu prejeman: sa celo leto naprej'?0 K h pol leta „ i0,- „ Četrt , , 6 „ - „ mesec „ 1 „ 70 „ Za p^ S! 1 jinije na dom 20 ii n.. lDtacc. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah 3!. 2.1., 17. Uhaiavsak dan. izvzeroši nedeljo in praznike, ob pol ti. uri popoldne. Stev. 32. V Ljubljani, v potek i), februvarja 1900. Letnik XXVIII. .Subvencionirani š vin del" Za tem lepo zvenečim zaglavjem se »Narodov« prostovoljni sotrudnik kar z loparjem zaletava v »Gospodarsko zvezo«, ki je od vlade enkrat borih 2000 in drugič 3000 gld. dobila državne podpore v prospeh kmetijstva. S tem, čenča »Narod«, država podpira »gospodarski švindel« in »klerikalno politično agitacijo« ter »meče denar davkoplačevalcev pri oknu«. Kar kosti lomijo član-karja od jeze, da kliče na pomoč državno pravdnistvo, ki naj poseže vmes, da se »vsaj iz krvavih davkov dobljena sredstva ne bodo porabljala za podpore takemu društvu«. V resnici smešno jc tako besedičenje od oseb, ki doslej še niso nikdar in pri nobeni priliki dokazali, da so jim v resnici smili denar davkoplačevalcev! A tudi fri-volna je ta nevoščljivost, kakor priča* inspirator dotičnega članka, ki je kljub Ma-lovrhovim častnim besedam vendarle tisti, ki bi sedaj rad ne bil! »Gospodarska zveza« in sploh vse zadružno gibanje je gotovim krogom trn v peti, ker se ni rodilo na njihovem zelniku in ker se ga ljudstvo čedalje bolj oklepa, videč v njem edino rešitev. »Gospodarski zvezi« v vsem dolgem članku 0ne more drugega očitati, nego da je ceneje prodajala Tomaževo žlindro, kakor pa kmetijska družba. Res, grozno hudodelstvo, kmetu ceneje prodajati kmetijske potrebščine ! Ali ne bi izvestni krogi bolje porabili svoj drago plačani čas, nego da s takimi nesmislimi polnijo »Narodove« predale ? Naravnost žalostno pa je in značilno za naše razmere, da očita »Narod« vladi, da trpi kričečo pregreho, ker ni vprašala nižje instance, ali sme »Gospodarski zvezi« izplačati 3000 gld. podpore. Kdo pa je ta nižja instanca? Morda li uredništvo »Slov. Naroda«, ki si domišlja, da mora vsa Slovenija plesati po njegovem trobilu ? Ali pa Murnik-Pirčeva klaverna kmetijska družba, ki stoji neposredno pred po polnim polomom, ker jej kmetje trumoma obračajo hrbet radi njenega v nebo vpijočega strankarstva ?! Kaj »Narod« sploh ve, kedo je bil vprašan — in li mora kmetijsko ministerstvo najpred Tavčar-Malovrh-Pirca vprašati, kam naj se obrne, če hoče kaj izvedeti o kranjskih razmerah ? Mi se pa prav nič ne čudimo, ako se je konečno prepričala avstrijska vlada, da treba podpirati tudi nižje slojeve davkoplačevalcev, posebno pa obupne kmete, ki se bore za svoj žalostni obstanek. Čudili smo se le, da je to tako dolgo trebalo, da so prišli do tega spoznanja. A »Slov. Narod« se repenči nad vsakim vspehom gospodarskega napredka v naši deželi, s katerim se ne morejo ponašati njegovi patroni. Tako bi bila po njegovem načelu tudi konsumna društva vsega priporočila vredna, ko bi bili trgovci in krč-marji sami klerikalci, kakor se je izrazil liberalni prvaški prvak. Samo črna zavist govori iz »Narodovega« članka, ker je vlada od 100.000 gld. kredita za podpore v zadružne namene 3000 gl. do\olila »Gospodarski zvezi« na Kranjskem. Zato smelo trdimo, da je »Narodova« gonja proti tako vspešno delujoči »Gospodarski zvezi« — potencirani švindel. Povemo pa »Narodu« na uho, da se bode moral navaditi še mnogo večjih in krepkejih podpor »Gospodarski zvezi«, ki je najkoristneja gospodarska naprava v naši deželi. In katol. narodni poslanci bodejo vedno kakor eden mož postavili ves svoj upliv za to organizacijo ! A pride še lepše. »Narod« namreč tudi piše: To je eklatanten slučaj korupcije klerikalnih poslancev slovenskih. O tem ni prav nobenega dvoma, da se ministerstvo zategadelj o delovanju »Gospodarske zveze« instančnim potom ni in lormiralo, ker mu je vse jedno, če je to delovanje koristno ali ne, ker jes to subvencijo eminentno k 1 e r i k a 1 n ega strankarskega društva hotelo podkupiti slovenske klerikalne poslance . . . Tudi klerikalni poslanci sami čutijo to in radi tega se tudi skrbno prikriva dovolitev te subvencije . .. Ta molk izvira iz strahupredjavnimmnenjem, ki V „svobodni" šoli. Doslej že nenatisnen fragment iz >4000«. (Konec.) Pouk se je pričel. Bili so ravno pri črki »r«. Učitelj jo moral razlagati abecedo prav tako, kakor v stari konkordatski šoli. V tem toraj še niso bili napredovali ! Med poukom pa so je razvil doli v kotu, kjer sta sedela sedemletni Janezek in šestletna Franica, naslednji dvogovor : Franica svoj nosek vihajoč : »Gospod, vi niste kavalir. Nespodobno je taki brhki gospodičini, kakor sem jaz, hrbet obračati«. »E, nikar si vendar preveč ne domiš-ljujte«. Kar so zasliši glas gospoda učitelja : »Tiho tam v kotu. Janez beri naprej 1« Bero : »ri ba, ro-ka, ra ca na vo-di«. V tem zaslišim za svojim hrbtom zadušen šepetajoč glas : »Oospodična, verjemite istinitosti mojih poreče, da morajo poslanci za- i n o ni a r j a t i občne javne koristi, 1 ako porabljajo svojo mandate v to, da beračijo za subvencije svojim, v strankarske, v politične in v zasebne namene vsta-novljenim društvom, javno mnenje poreče,dataki poslanci ne morejo vspešno zastopati niti občnih koristi, niti koristi svojih volilcev, ker imajo vezane roke«. To je doslovno tiskano v »Slovenskem Narodu«, ki pa se jako mot', ako misli, da je to njegovo podlo sumničenje in zlobno natolcevanje kakor bomba vplivalo na poslance kat. narodne stranke. Naravno, da je bil ta ali oni užaljen, v kolikor je sploh še mogoče po »Narodovih« umazanostih žaljen biti. V obče pa se je svet smijal — ker je »Narodov« članek poleg njegove zlobnosti — preneumen. Že včeraj so poslanci po svojem načelniku g. Fr. Povšetu izjavili v našem listu, da je vse, kar »Nar." v tem oziru pjdtika poslancem, zlobno sumničenje in podla laž. Uprav lopovska je trditev »Narodova«, »da slovenska državnozborska delegacija vsled tega ne doseže nikacih narodnih ali političnih vspehov, ker se dajo klerikalni poslanci, ki imajo večino v delegaciji, s subvencijami za strankarska podjetja podkupiti, ker postavljajo svoje strankarske in osebne koristi nad narodno korist«. To more trditi le človeče, ki je zgubilo vsak najmanjši stud do obrekovanja in laži. Ako bi tudi bili poslanci kat. narodne stranke »Gospodarski zvezi«, oziroma kmetijskim zadrugam izposlovali državno podporo, b i bili s p o 1 n i 1 i le svojo najsvetejšo dolžnost. Zadružna organizacija je edina rešitev našega ljudstva pred grozno napredujočim gospodarskim propadanjem. Ta organizacija ni nobeno strankarsko, temuč je ljudsko podjetje. Podpiranje gospodarske organizacije je držav 11 a potreb a, kakor se je nasproti slovenskim poslancem izrazil minister grof Thun, ki jim je našim in libe- ralnim obljubil, da ho vlada podpirala gospodarsko gibanje. Zato so pa »Narodovi« liberalci grobokopi države in naroda, ki na tak nepošten način napadajo gospodarsko organizacijo našega naroda. Politični pregled. V Ljubljani, 9. februvarija. Mej Mladočehi in konservativnimi veleposestniki so hoteli gotovi krogi na vsak način zaslediti nekak razpor. Povod zato jim je baje dala okolnost, da je poslanec dr. Engel oddal znano izjavo v prvi seji spravne konference samo v ime mlado-in staročeških zaupnikov. Zadevo je sedaj ta poslanec temeljilo pojasnil in izjavil, da ni mej strankama nikanega stvarnega nasprot-stva ali razpora, marveč je bila dotična izjava samo formalnega jiomena, ker ni bilo mogoče pravočasno izposlovati odobrenja kluba konservativnih veleposestnikov. Gotova, nemško liberalna klika se je toraj precej spekla, ker je delala že račun na medvedovo kožo. lJomožni in provlzorni državni služabniki so dobili po dolgotrajnem moledovanju vendar neko drobtino od države. Državni zakonik objavlja namreč naredbo celokupnega minislerstva kot dodatek k znanemu služabniškemu zakonu, s katero se zagotavlja provizornim in pomožnim državnim služabnikom zavarovanje pri okrajnih bolniških blagajnah za slučaj bolezni. Dotične prinoso je prevzela država popolno na svoj račun. V to vrsto državnih služabnikov spadajo pred vsem diurnisti. S to naredbo je vlada ustregla kričeči potrebi, ker so te vrste služabniki za svoje delo itak zelo slabo plačani. 'Židovski listi in ritualni umor. Za časa, ko je bil na dnevnem redu znani skrivnostni umor v Polni in so razni listi opravičeno jeli sumiti žide ritualnega umora, je bila takoj po koncu vsa židovska klika, ki je po svojih glasilih bobnala v svet o »smešni pravljici« ter dokazovala, da pri Židih kaj tacega sploh ni mogoče. Predvče-ranjim je pa dunajska Židinja »N. Fr. Presse« sama objavila poročilo o nekem sramotnem »Ne motite me sedaj !« odgovori drug glasek v tenkem sopranu. »Toda jaz se ne morem zdržati, da bi vam no izrazil, kako zelo vas — —>. »No vedite, da jo vse vaše govorjenje zaman. S takim naj se menim, ki nosi kakor štiriletni otroci še hlače do kolen, ki se zadaj zapenjajo. To je sramota !« Nisem več poslušal, kak učinek je na previl ta mrzel »tuš« na vročekrvnega mla diča. Hitel sem iz sobe s prepričanjem, da so otroci svobodne šole res zelo zreli. V drugem razredu so se poučevale že najglobokoumncjše stroke človeškega znanja. Tu je učiteljeval g. Dragotin Jungovcc. — Ko pridem pred duri, zaslišim strašno vpitje in razjarjene klice : »Pereat! Sramota !« Kaj je bilo ? Učitelj je razlagal geognozijo in pokazal svojim naprednim, svobodnim učencem neko okamnclo izkopino podolgaste in okroglo oblike. — Bila je okamenela palica nekega učitelja iz leta 1SOO. »To okarnenino so našli pri izkopavanju starega gradišča« razlagal je g. Dragotin. V klerikalni šoli je bila ta palica stalno orodje v rokah vsacega učitelja '/• njo so kaznovali del telesa, ki se v olikani družbi ne imenuje, ki pa je slikovito izražen na glavi našega »Zvončka«. Videti bi morali, kako so učenci svobodne šole razjarjeni planili ko koncu, skakali na klopi, vihteli pesti in kričali, ko so zagledali to sramotno znamenje nekdanjega tiranstva ! Komaj jih je umiril g. učitelj. Drugo uro je bila geografija. Ta je bila pa poseben »metier« g. Dragotina. Razlagal jo je s pesniškim navdušenjem: »Jaz učim geografijo. Vodim vas v tuje kraje, da opazujete tiste gigantiške podobe, tiste ovekovečene kipe, spomine na nekdanje zemeljske preobrate. Gledate snežnike, občudujete tiste doline, po katerih šumlja bi ster potoček svojo umirjevalno pesem, kjer je še pred nekaj meseci grmeči plaz strašil v onemoglosti utripajoče srce — —« Tako je pel gospod Dragotin svoj slavo-spev o geografiji. Toda reči moram, da ta stroka učence ni toliko zanimala, kakor prejšnja starodavna izkopina. Morda so so zavedali, da je nauk o palici vsekako v ožji zvezi z vsakdanjim življenjem kakor tirade o geografiji. Nekateri so topo gledali predse, kakor bi jim učitelj govoril o španskih zadnji klopi pa sta prišla dva v hud kon-llikt. Vlekla sta se za lase, suvala pod rebra. Gotovo je bil jeden privrženec geografije, drugi pa njen nasprotnik. Jaz sem porabil ta čas, da si nekoliko ogledam po šolski sobi. Na steni je visela razredba ur. Z zanimanjem sem bral : »Učni načrt Bvobodne šole. Drugi razred. Učitelj D. Jungovec. Od 8. do 9. Nauk o prosti ljubezni. 9. do 10. Anatomija človeškega telesa obeh spolov. 10. do 11. Darvinova de-scendenčna teorija. Popoludne. 2. do 3. Geografija s posebnim ozirom na Sibirijo, Cejlon in Kapuo duhov. 3. do 4. Pouk o brez-verstvu« Med tem je bil šolski pouk končan. Azrael, angelj svobode in humanitete, zopet pristopi k meni in mo spomni, da so ure mojega žitja minule. Tudi sam moram priznati, da sem si želel zopet nazaj v sladki pokoj. Ta triumpf svobode! To jo bilo preveč za mojo omejeno klerikalno dušo. Zdelo se mi je, kakor da se mlinsko kolo vrti v moji glavi. Hitro sem bežal ven iz krasne palačo mimo lepih hiš, košatih dreves. Nebo in zemlja sta se zazibala pred mojimi očmi in »padel sem, kot mrtva padajo telesa« umoru v Altlorstu na Nizozemskem ter naslovila dotično poročilo s »Krviželjna verska sekta«. Povodom umora v Polni ta židovski list ni »mogel« verovati na take »pravljice«, ker je bil dotični morilec Žid, 6edaj pa, ko se gre baje za morilca-nejuda, je pa tak ritualni umor mogoč. Ali morda hočejo židje s tem reči, da je pn kristijanih v navadi ritualni umor? Nemški državni zbor je te dni s precejšnjo večino sklenil takozvani gledališki in umetnostni paragraf lleinze jevega zakona. Po tem paragrafu doleti onega, ki prodaja ali razkazuje sramotne slike ljudem pod IS. letom, kazen zapora do treh mesecev ali pa denarna kazen do (300 mark. Istotako velja ta paragraf za glediščne mtendance, ako dovolijo predsta\e takih iger. Vlada seje nekaj časa upirala tej določbi, a konečno se je vendar le udala. Nje zastopniki so namreč naglašali, da določba ni vselej lahko izvedljiva, ter |da se bojzavlekla razprava o 1 leinze-jevem zakonu, ki je že skozi sedem let v razpravi. Vkljub temu je bil paragral vsprejet s 159 proti 100 glasovom. Mogoče, da ta sklep res da vladi povod za nadaljne zavlačevanje tega zakona, a že to je ugoden uspeli, da je večina obsodila žal zelo razširjeno nemoralno navado. In pri nas? Javno mnenje v Angliji. Angleška vlada, oziroma pravi voditelj Chamberlain, si je s znanim glasovanjem v grajalnem predlogu priborila zmago, na katero je zelo ponosna. Toda večina, kot smo že omenili, ni bila tolika, da bi bil Chamberlain nanjo res lahko ponosen. In še za to večino se je moral poslužiti vseh mogočih sredstev in napovedovati stvari, katerih niti njegovi naj-vernejši kimalei ne morejo lahko umeti. Govoril je mej drugim o velikanski armadi, ki bo v najkrajši dobi vrgla ob tla hrabre Bure. Pozabili so pa ministri povedati, kako bodo v primeroma kratkem času izpolnili toliko obljubo. .lavno mnenje namreč ve, da so najboljše angleške moči že premagane. Vse kar bodo dobili sedaj, ni sposobno za vojsko. Ako hoče namreč vlada pomnožiti armado na 200 000 mož, kakor se je bahal Chamberlain, mora poseči po onih elementih, ki nimajo prav nikake vaje, še manj pa discipline. Take mase so, kakor kažejo izkušnje , poveljnikom v največjo nadlogo. To pa še ni vse. Vlada nima na razpolago potrebne priprave. Že sedaj je morala napeti vse sile, da je priskrbela potrebno opravo dosedanji armadi. Na tako vojsko Anglija ni bila pripravljena. V nekaterih tednih ali mesecih se zamujeno ne da popraviti. Iz vsega je toraj razvidno, da so vladne izjave samo slepilo, s katerim pa trajno ne bo mogla operirati, in bržkone ni več daleč čas, ko bode prebivalstvo tožilo one, katere sedaj obožava. Irska sodba o sedanji vojski. V predvčerajšnji seji angleške spodnje zbornice se je oglasil vodja irskih nacijonalistov John Redmond in povedal o južno afriški vojski nastopno sodbo : Simpatija Irske je na strani južnoafriških republik. Irska stranka se zgraža nad to krivično in nedostojno vojsko in se bo ob vsaki priliki potegovala za neodvisnost južno afriških republik, za katero sta se toliko borili. Irski narod je večinoma zadovoljen, da se je Anglija zapletla v sedanje zmešnjave, ker je nade, da se razmere obrnejo na bolje. Velika večina javnega mnenja na Irskem je državi sovražna, toda nasprotstvo sedanji vojski ne izhaja iz tega sovraštva, marveč simpatija za Bure bi bila povsem jednaka, ko bi v vojsko ne bili zapleteni Angleži. Anglija danes ni sijajno, marveč sramotno osamljena, jedina Turčija ji je naklonila svojo simpatijo. (Poameh mej somišljeniki.) Sodba vodivnih mož v Ameriki je nasprotna Angležem. Soglasna sodba celega sveta mora na vsak način biti mero-dajna. — Ta mož je govoril v smislu vseh Ircev, pa tudi z malo izjemo v smislu vsega omikanega sveta. Vabilo k družbi sv. Mohorja. Slovenci praznujemo letos stoletnico rojstva nepozabnega knezoškola lavantinskega, Antona Martina S 1 o m s e k a. Koliko zaslug si je Slomšek pridobil za nase ljudstvo, mora biti znano vsakemu Slovencu. On nam je osnoval tudi družbo sv. Mohorja; »plod je njegovega truda, rodila se je v njegovi glavi«, pravi Slomšekov življenjepisec g. prof. dr. A. Medved, ter nadaljuje: »Ob stoletnici Slomšekovega rojstva je torej družbe sv. Mohorja sveta dolžnost, hvaležno se spominjati svojega prezaslužnega ustanovitelja. Narod naj ne pozabi, da je v prvi vrsti vse Slom-šekova zasluga, karkoli je družba sv. Mohorja storila donrega. On je sprožil prvi misel, naj se ustanovi; on je bil takoj za četkoma njen največji podpornik; on je spoznal živo potrebo take družbe v pouk in veselo razvedrilo slovenskega ljudstva.« V teh besedah jo lepo izražen visoki namen in veliki pomen Mohorjeve družbe ! Slovenci, vabimo Vas, da proslavite stoletnico Slomšekovega rojstva med drugim tudi s tem, da v čim največjem številu zopet pristopite naši družbi! Zvesti naj ji ostanejo vsi stari udje, pridobijo naj ti pa tudi prav mnogo novih udov, da se bo po Mohorjevih knjigah med Slovenci vedno bolj širil in utrjeval Slomšekov verski in narodni duh! Mnogih dobrot, katere ponuja naša družba svojim udom, ni treba znova naštevali. Opomnimo samo, da bode družba svojim udom letos poklonila sledeče knjige: 1. »Anton Martin Slomšek . G. prof. dr. A. Medved v Mariboru nam je lepo in krepko opisal Slomšekovo življenje in delo vanje in mnoge njegove zasluge za slovenski narod Knjiga, ki bode tudi na zunanje lepo opravljena in okrašena z mnogimi podobami, naj v Slovencih ohrani spomin na njihovega velikega dobrotnika! 2. »Zgodbe sv pisma«. VII. snopič. Učeni pisatelj g. kanonik dr. Fr. Lampe bo nadaljeval zgodbe sv. pisma, ki naj bi pač ne manjkale v nobeni slovenski h ši. 3. »Priprava na smrt«. Spisal je ta mo-litvenik, ki je preložen že v razne jezike, sv. Alfonz Ligvorski, poslovenil pa gosp kanonik dr. A. K a r 1 i n. Knjiga obsega tehtna premišljevanja in razne molitve. Dobro bo služila Slovencem tako za domačo porabo, kakor za cerkev! 4. »Slovenska pesmarica«, II. zvezek. — Prvi zvezek naše pesmarice je udom dokaj ugajal in zelo pospešil slovensko umetno in narodno petje. Mnogo se je povpraševalo po drugem zvezku. Letos ga Mohorjani dobe in nadejamo se, da bodemo s to knjigo prav ustregli svojim udom! 5. »Slovenske večernice«, 52. zvezek, bodo podale mnogo kratkočasnoga in poučnega berila: 4 povesti, igrokaz, poučen sestavek itd. »Večernic« Slovencem ni treba znova priporočati; poznajo in radi jih berejo povsod! 6. »Koledar« za 1. 1901. bo izšel v isti obliki kakor doslej in obsegal prav raznovrstno gradivo, tako da bo ponujal vsakemu nekaj. To je torej književni dar, ki se že marljivo pripravlja v družbeni tiskarni in knjigoveznici. Slovenci, na Vas je, da te knjige romajo v čim največjem številu med naš narod, da se naša družba razširi povsod! — Gg. poverjenike še posubej prosimo, da tudi letos trudoljubivo nabirajo sirom domovine raztrešena krdela Mohorjanov in jih vpisujejo v našo družbo. Nabiralne p o 1 e z denarjem naj se odboru dopošljejo kakor druga leta do dn6 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih stroškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine ! Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: »N e n a-zaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!« V Celovcu, dne 5. februv. 1900. Odbor. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. februvarija. Seja društva za krščansko umetnost dne 8. februvarija je imela mnogo posla, in so se moralo nekatere točke odmakniti za prihodnjo sejo. Predsednik č. kanonik Smrekar je radi obilice tvarine opozoril pri vsaki točki na glavne stvari in s tem znatno okrajšal pretres. Načrt nadinže-nirja Kirchschlagerja za župno cerkev v Cerkljah pri Krškem se odobri, prav tako narisi za preslikanje presbiterija v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Vsprejel se je Vur-nikov načrt za veliki altar na Brezjah. Altar bo tabernakeljski s kamenitim okvirjem za 6 m! veliko muzivično sliko. Načrti za popravo Ilrenoviške župne cerkve se niso vspre-jeli v tej obliki, ker so bili odborniki mnenja, da taka poprava ne bi bila zgradbi v korist. Skušnja ob zadnji potresni dobi uči, da take ob raznih časih zgrajene stavbe, oziroma popravljene, nimajo potrebne trdnosti. Zvonik poddružnice v Tenetišah ni piišel v razgovor, ker ni znan slog dotične cerkve, in se zvonik sam o sebi brez ozira na celoto ne more odobriti. Stranski altarji v Vodicah so nekoliko previtki, kar se lahko pre-drugači. Izmed treh načrtov za veliki altar v Šmartnem pri Litiji je najbolj slogu primeren Wagnerjev, dasi st.i tudi oba Toma-nova uzorna. Isto velja o prižnici. Društve-niki so se iz tega vzroka izrekli za Wag-neriev načrt. — Društvenemu muzeju je daroval č. gosp. Frančišek Porenta, župnik v Križah pri Tržiču, star gotski kelih in č. g. Ludovik Schiffrer tri lepe stare podobice slikane na pergament. »Zore« druga in tretja številka izide v skupnem zvezku začetkom marca. Toliko v pojasnilo naročnikom. Ured. »Zore« Shod volivcev je sklical štajerski dež. poslanec dr. Fr. Jurtela na nedeljo 11. t. m. jiopoludne po večernicah pri Sv. Križu tik Slatine v Ogrizkovi gostilni. Občinske volitve v okolici celjski. Včeraj smo že poročali o sijajnem nastopu zavednih slovenskih volilcev v tej skupini. Danes se nam poročaj« tudi imena izvoljenih slovenskih kandidatov. V I. volilnem razredu so izvoljeni odborniki: Lipovštk Franc iz Medloga, dr. Vrečko Josip iz Celja, Trupej Franc iz Babnega, Mimik Mart (An žičj iz Medloga, Kandolf Anton iz Dobrave, Kumer Jernej iz Pečovnika, Cečko Jernej iz Pristave, Mlakar Matija iz Pristave; namestniki: Bovha Janez iz Miklavžkega hriba, Velenšek Franc iz Ostrožnega, Majer Martin iz Ivošnice, Ledni k Jožo iz Lokrovca. V II. volilnem razredu odborniki: Majdič Peter, Gor. lludinja; Samec Franc, Ložnica; dr. Sernec Josip, Celje; Fazarinc Anton, Ostrožno; Samec Janez, Lokrovec; Golo-granc Ferd., Gaberje; Radaj Ivan, Breg; Ropaš Mart., Medlog; namestniki: Kmecl Janez, Gor. Hudinja; Kliner Franc, Ložnica; Dolenc Anton, Košnica; Planinšek Janez, Medlog. V III. volilnem razredu odborniki: Glinšek Matevž, Gor. Ilud.; Skraber Miha, Sava; Šah Karol, Lisce; Janič Jakob, Medlog; Mirnik Martin, Kos; Jezurnik Jožef, Polule; dr. Dečko Ivan, Gaberje; mil. gosp. Ogradi Franc, Celje ; namestniki: Murnik Janez. Babno; Šah Karol ml, Babno ; Krušič Jože, Ložnica; Morčink Jože, Gaberje. V Gradcu so imeli te dni veliko »žehto« že več let starega umazanega perila. Razni graški veljaki, ki igrajo v javnem življenju vplivno ulogo, so prali pred sodiščem svojo omadeževano čast. Škandalov žejno graško občinstvo se je pri tem izvrstno zabavalo, ker se je lahko prepričalo, da so tudi njih bogovi čisto navadni Zemljani, ki ne presegajo normalne graške nravnosti. Zlasti žalostno ulogo je igral v teh častnih zadevah znani baron Rokitansky. Socialni demokratje so spravili na zatožno klop bivšega urednika »Arbeiterfreund-a«, ta pa jo je popihal, zdaj pa toži uredništvo svojega nekdanjega urednika, ker ga je pustil na ce dilu. Danes, 8. febr. je končana pravda med dr. Schiippel - om in soc. demokratoma dr. Schecherlom in Bichl-om. Graški porotniki so indirektno izjavili, da izraz lažnik in slični niso sploh žaljivi. Tudi značilno ! Umrl je dne 2. t. m. veleposestnik v Globokem pri Pišecah, Janez Urek. Rojen je bil 1. 1831., bil je mož plemenitega značaja in vzgleden domoljub. N. p. v m.! Politično društvo »Edinost« priredi prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne javen shod na Kontovelju v dvorani gosp. štoka. Razgovor bode o volitvah v tržaški deželni in mestni zbor. Graško državno pravdništvo se je v sredo, 7. t. m. proslavilo s tem, da je zaplenilo list, predno je bil dotiskan. Lekarnar \V. Trnkoczy je pričakoval, da bo »Ar-beitervville« nadaljeval članke o lekarništvu in zdravilstvu, zato je dal list, predno je bil natiskan, prinesti iz tiskarne in je že poprej izposloval zaplembo lista, predno je izšel. Soc. dem. so mu zato takoj isti večer priredili podoknico in razbili šipe. V velikih stiskah je nemška tiskarna, ki ie kriva te neprevidnosti, ker demokratje bržčas ne bodo hoteli več dajati lista tiskati tako nezanesljivemu podjetju, ki očitno podpira njih nasprotnike. Porotne obravnave pri tržaškem dež. sodišču se prično 26. marca; predsedoval jim bode dvorni svetnik Urbančič. Na Brezijah bo na sv. Jožefa dan izredna slovesnost. Škof bodo tam sprejeli krog 100 moških v Marijino družbo. Gorenjski možje in fantje bodo prišli ta dan gotovo iz vseh župnii mnogoštevilno k materi Mariji poslušat apostolski glas svojega škcia. Iz celovške škofije. Župnijo Šmarje v labudski dolini je dobil č. g. J. Inanger, župnik v Dobrijah; župnijo Dropolje pa ta-mošnji provizor č. g. Janez Tscliernitz. Koroške novice. Na polju zmrznil je v Zgornjem MUhlbachu dne 31. januvarija 791etni gostač J. Schmolzer. — Na plesu umrla je dne 29. januvarija v Ilimmelbergu gospa M. Rautar, soproga tamošnjega tovarnarja. Končala je ravno nek ples, nakrat ji je postalo slabo in zgrudila se je mrtva na tla. Zadela jo je srčna kap. — Urednik lista »Kiirntner Zeitung«, gosp. Tschulick, zapusti Celovec ter se preseli v Bolcan na Tirolskem. — Trojčke (deklice) je porodila kmetska hči II. Iloi v Meiseldingu. Ista ženska je predlanskim porodila dvojčke. — Gospod potovalni učitelj Šumi bode dne 18. februvarija predaval v Gajlarjevi gostilni v Ločah. Gospodarska zadruga v Sinčivasi je imela lani, t. j. od koncem oktobra do 31. decembra denarnega prometa 66.513 gld. 64 kr. Stavba skladišča je stala 12.683 gld. 67 kr. Obrtniki in trgovci, ki imajo v Nišu trgovinske zveze, dobo v trgovski in obrtniški zbornici važno informacijsko naznanilo. Premeščen je davčni praktikant A. Adamič iz Litije v škoijo Loko. Novomeški vodovod. Kakor znano, delajo se že več časa prijirave za vodovod. Vodo bodo napeljali iz Težkega potoka, politično oblastvo je že dalo dovoljenje. Prebivalci iz Stopič, Mehovega, Težkega potoka, Crmošnjic in Gotne vasi pa se ustavljajo, ker so boje, da jim vodovod potok usuši. Toda inženirji trdijo, da gre sedaj mnogo vode iz potoka v zemljo. Ce zamaše dotične požiralnike, utegne biti dovolj vode. Iz Tržiča se poroča, da se dne 6. t. m. županova volitev ni mogla vršiti, ker so nekateri volilci III. volilnega razreda proti volitvi vložili ugovor. Na Spodnji Polskavi bode v nedeljo ob 1. uri v šolskem poslopju shod gospodarjev, da ustanove kmetijsko zadrugo. Govoril bode g. I. Kač iz Žalca. Zdravje v Ljubljani. Od 28. januv. do 3. febr. je bilo 28 novorojencev, 3 mrtvorojeni ; 26 jih je umrlo : l za ošpicami, 2 za vratico, 6 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 16 za različnimi boleznimi, med njimi je 7 tujcev, 14 iz zavodov. Za infekci-joznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za ošpicami, 1 za oslovskim kašljem, 3 za vratico iu 1 za trachom. Tatvina. Posestniku Jos. Zupančiču iz Hotiča je v ponedeljek zvečer Jože Majdič z Vač ukradel 30 kron in revolver. Orožnik iz Litije je drugi dan tatu zasačil. * * * Demonstracije na Reki. Nedavno smo poročali, da so Hrvatje in Italijani na Reki demonstrovali proti Mažarom. Sedaj državno pravdništvo zaradi zločina javnega nasilstva toži 15 oseb. Najcenejše potovanje. Minuli mesec je z Reke proti Novem Jorku odplula ladija »Heros«. Mej vožnjo pri Algiru pa so v skladišču na ladiji zasačili tri skrite osebe. Pripeljani pred kapetana ko povedali, da so: Dragotin Sestan, Marcel Lenac in Paškal Gerbiančič. V Algiru jih je kapetan izročil avstr. konzulatu. Vino v vodi. Navadno vodo prilivajo vinu, italijanska ladija »Sansevera« pa je vino izlila v morje. Iz Sicilije je namreč peljala 60 sodov vina na Reko. Mej vožnjo pa je nastal vihar in mornarji so morali vino izpustiti v morje, da so se rešili. Hrvaške starine na pariški razstavi. V Zagrebu se je te dni mudil pe-štanski vseučiliški profesor dr. Czobor, kije na prošnjo ogerskeca ministerstva in z do- ■voljenjem zagrebškega stolnega kapitola izbral v zakladnici stolne cerkve razne starinske dragocenosti za pariško razstavo. Izbral jo več miter. eno monstranco itd. Vse dragocenosti so seveda previdno zložili v zaboje. Tudi v hrvaškem muzeju jo Czobor dobil 11 predmetov. Dela asumpcijonistov. Kakor znano, je francoska vlada začela brezozirno preganjati družbo asumcijonistov, ki se morejo ponašati s čudovitimi deli za krščansko omiko, katoliško cerkev in blagor bližnjega. Ti duhovniki delujejo v paetirstvu, v šoli, v misijonih, bolnicah itd. Ustanovili in vzdrževali so razna dobrotvorna društva, tako: Društvo sv. Frančiška Salez. za razširjanje svete vere na Francoskem; nad deset du-hovskih semenišč, iz katerih je v zadnjih 20 letih izšlo okoli 400 duhovnikov; žensko društvo v podporo revežev, bratovščino naše Ljube Gospe, družbo hčera sv. Monike, bratovščino molitve za nravno zboljšanje delavskih stanov. Dalje izdajajo več časopisov in znanstvenih del. Tako izhaja »La Croix« v tri milijone izvodih, »Le Pelerin« v dveh milijonih, »Življenje svetnikov«, na teden 500.000 izvodov, »Sovremenilti«, 50.000 izvodov, »Kosmos«, »Questions actuelles«, »Noel« (za otroke), »Mois Pittorescjue« (ilu-strovan list za odrasle), »Razkrinkano prosto-zidarstvo«, »Nedeljski pogovori« (za delavce), »Bulletin des missions«, »Echo d' Orient«, »Echo de Jerusalem«, »Le Petit Bleu« ; dalje publikacije »Katekizem v podobah«, okrožnice sv. očeta Leona XIII., šolske vesti itd. Dalje vzdržujejo dve ladiji »Sv. Peter« in »Sv. Pavel« s kapelico, lekarno, bolnico in knjižnico. Ti dve ladiji ploveta v Atlan-tiškem morju, kjer si do 15.000 revnih Francozov, Belgijcev in Ircev služi grenak kruh. — Tako dela mrtva roka! Perosi je pred kratkim dovršil nov oratori| »Li strage degli Innocenti« (Umor nedolžnih otrok) in zdaj je pričel »L' in-gresso di Cristo in Gerusalemme« (Kristusov uhod v Jeruzalem). Telefon Berolin-Pariz bode koncem tega meseca izročen javnemu prometu. Zveza je 1100 km. dolga. Mažari znajo! »Bud. Hirlap« z veseljem poroča, da je bilo pred 30 leti več nemških otrok v peštanskih šolali, nego ma-žarskih. A danes je od 100 učencev že 91 Mažarov. Ženske na pariškem vseučilišču. Na medicinskem oddelku je 129 dijakinj. Od teh je 91 Rusinj, 29 Francozinj, 5 Ru-munk, 2 Nemki, 1 Angležinja, 1 Švicarica. Na oddelku za lepe umetnosti je 263 dijakinj, na pravnem oddelku 4, na naravoslovnem 35. Lopov v policijski uniformi. V Messini so potegnili v luknjo »policijskega maršala« Cavallara. Vse je še pred dnevi hvalilo njegovo vestnost, sedaj pa sedi ob vodi in kruhu, ker je nakrat prišlo na dan, da je bil zvest pristaš laških brigantov, katere je ščitil, ako so mu dajali — procentov. Tako si je pridobil v Kalabriji lep dom. Varnostne razmere v »kulturni« Italiji so res prekrasne! David Hughes. V Londonu je nedavno umrl prof. David Hughes, ki je izumil po njem imenovani telegrafski aparat Kot mlad človek se je iz Londona z družino izselil v severno Ameriko, kjer si je kot nadarjen godbenik pridobil dobro službo. L. 1855 je izumil znani aparat, ki mu je donesel mnogo imetja. L. 1861 je bil aparat uveden na Francoskem. Trihinasto meso. Ameriški profesor H. W. je rabil trihinastega mesa za svojo poskuse. Gre torej k bližnjemu mesarju in ga vpraša, če ima morda kaj takega mesa. »Včasih«, odgovori le-ta, »pa ga moram vselej zavreči«. »Kadar ga bodete zopet kaj imeli«, pravi profesor, »pošljite ga nekaj meni (seveda je menil, da v laboratorij). Mesar obljubi, četudi z nekim strahom. — Pretečejo trije tedni, in profesor postane ne-voljen. Gre tedaj zopet k mesarju in vpraša, če še ni nič dobil zanj. »Seveda«, odgovori mesar, »pred dobrim tednom sem ga Vam poslal dva lunta«. Profesor zategne pomenljivo svoj učeni obraz in pravi: »Kam pa ste ga poslali ?« »Na dom«, odgovori mesar. — Gotovo je vsa družina trdnega zdravja. Kaj zna mačka. V Buffallo v Severni •Ameriki se je zgodil nedavno sledeči dogo- dek: Hči visokega uradnika se pogovarja v sprejemni sobi z nekim gospodom. V naročju gladi svojo ljubljenko mačko, kateri pa to ni po volji. Žival prične gosti in naenkrat se zažene deklici v obraz. K sreči jo le-ta še pravočasno odbije, a mačka ji zasadi ostre kremplje v roko in jo opraska. Ko se jc tudi tu otrese, se ji besna živa-zagrizo v nogo, odkoder jo s težavo odtrga prestrašeni gospod. Deklico so potem pre-ljali v Pasteurov zavod. l^ruštva. (Shod poštarjev.) Dne 29. janu-varja t. I. sklicalo je društvo c. kr poštarjev ter poštnih upraviteljev iz Kranjske, s Primorskega in iz Dalmacije izvanreden shod v Trstu, na katerem so zborovalci ogorčeni protestovali proti najnovejšim odredbam, — katere odredbe tvorijo del pričakovane reorganizacije pošt na deželi — iz katerih pa se razvidi, da ne namerava poštna uprava financi]elno stanje poštarjev na deželi zbolj-šati, temveč celo poslabšati. Že nad 27 let prosijo ter moledovajo »z erarični poštni uslužbenci«, poštno in brzojavno upravo, da bi jim ista njih kritične, od uprave same kot nevzdržljivo označene odnošaje zboljsala, no po neštevilnih praznih obljubah doneslo nam je 1. 1900 pričetek naše reforme a hkrati — bridko razočaranje. K zborovanju došlo je blizu 70 imeteljev ter imeteljic večjih pošt na deželi; nekateri celo iz daljne Dalmacije, veliko c. kr. poštarjev je bilo zastopanih po pooblaščencih; kot zastopnika poštnega in brzojavnega vodstva sta bila navzoča poštni svetnik g. Artur Marcocchia pl. Marcaini ter višji poštni komisar g. Fr. Ilummel. Društveni predsednik g. A Schrey poročal je v daljšem govoru o korakih, katere je storil v preteklem letu v zvezi s predsedniki poštarskih društev ost&lih kro-novin v dosego boljših razmer poštarskemu stanu na deželi. Odposlala se je v zadevi reorganizacije prošnja na Njega Veličanstvo, stavile so se po poslancih interpelacije, de-putacija društvenih predsednikov bila je v avdijenci pri cesarju ter opetovano pri sek-cijskem načelniku, kateri jim je vsakokrat zatrdil, da bode vsled preosnove pošt na de želi i stanje poštarjev zboljšano, a že prve »fatnozne« odredbe v zadevi plač pismonoš nam dokazujejo, koliko je tem zatrdilom verjeti. Najvišja služabniška plača odmerjena je v reorganizaciji za pošte na Kranjskem s 770 K, najnižja s 140 K za 1 delavno silo. Ta smešna plkča naj nadomestujo poštarjem na deželi odpravljeno dostavnino, s to plačo naj plačuje poštar postnega sela, kateri naj bode povsem zanesljiva, izobražena ter dveh deželnih jezikov v govori in pisavi zmožna oseba, s to plačo naj mu nabavlja potrebno službeno obleko, ga oskrbuje v času bolezni, ga vzdržuje v starosti, iz te plače pa naj si poštar nadalje še poišče povračil za poroštvo ter za njegovo brezmejno odgovornost Dostavnina je docela odpravljena, a mesto nje se poštarjem na deželi ni dala polna odškodnina, katero so opravičeni zahtevati in katero bodo odločno zahtevali, kajti ti postranski dohodki so jim zagotovljeni vsled pogodbe s poštno upravo, za katero pa velja šestmesečna odpoved. So poštarji celo na Kranjskem, kateri zgubijo glasom te naredbe do 2000 K postranskih dohodkov, nekateri celo še več. S to naredbo hoče erar priti s podraženjem vrednostnic le do novih dohodkov a poštarje na deželi hoče odpraviti z lepimi besedami. Poštnemu erarju donaša pošta letnih 10 milijonov kron dohodkov, s katerimi se zida za poštne urade po mestih palačo za palačo a ti ubogi poštar na deželi — stradaj. — Poštne uslužbence je dandanes primerjati »državnim poštnim konjem« katerim ne gre nobenega počitka, a na drugi strani bodeino menda še doživeli, da bode poštna uprava razpisavala poštarske službe kot »častne« službe, katere naj so opravljajo brez — plače. Od leta do leta se nalaga poštarjem na deželi večja ter težavnejša dela, tako da je isti sedaj že komaj svoji nalogi kos. Opravila pri poštni hranilnici so se podvojila, denarni promet velikansko pomnožil! Za vsa ta dela je odgovoren c. kr. poštar z vsem svojim premoženjem, vendar se ga namerava z odpravo dostavnin še prikrajšati na njegovi dosedanji beraški plači. Brzojavni preglednik ima letnih 1440 do 1680 kron plače, a poštar na deželi 300 do 1000 kron ter nobenega socijalnega ugleda. Radovedni smo, so li že skušali živeti gospodje na Dunaju, ko nam določajo plačo z letno plačo 300 kron; če še niso, naj to poskusijo. Napoveduje se nam poboljšek v plači, a ta kaže biti tako minimalna, da nu bode najvišja plača poštarja I. razreda dosegla prejemkov plače državnega uradnika X. razreda, vkljub temu, da mora prvi večja ter težavnejša dela opravljati, kot zadnji, in da ima c. kr. poštar na deželi tako odgovornost, kot malokateri poštni državni uradnik ; viliu tega pa nima pričakovati c. kr, poštar I. razreda prve stopnje nobenega povišanja plače tor mu je izključen vsak avancemcnt, dan na dan vprežen nima namestnika ob času dopusta, oziroma ob času bolezni ter mora celo sam iz svojega plačevati v pen-zijski fond. 11 navedenega se zadostno razvidi, da je namen poštne uprave, spraviti poštarje z dežja pod kap. — V resoluciji, katera se je na tem shodu sklenila in katera se bode po gospodu predsedniku nemudoma odposlala na trgovinsko ministerstvo, se protestuje proti enaki reorganizaciji pošt na deželi ter se prosi, da se razvelja vijo dosedanje odredbe poštno uprave in da se skliče v svrho novozapočete akcije v zboljšanje stanja poštarjev po deželi posebno en-keto na Dunaj, v katerej naj bi bili zastopani poštar]i odposlanci iz vseh dežel. — V tej resoluciji se nadalje zahteva, da se vendar že enkrat postopa s poštarji na deželi pravično, naj se brezpogojno vpelje konkre-talni status ter prizna poštarjem višje plače ter sorazmerno tem višjim plačam i petletnice; pri tem pa naj se ne pozabi poštnih upraviteljev ter naj se no odlaša več z njihovim vprašanjem, temveč naj se ga uprava loti z vso resnobo, da se ohrani prepotrebni ugled poštarstva ter zabrani vhod bedi in zanemarjenosti. Precejšnjemu številu zboro-valcev zdela se je v njih užaljenosti ta resolucija premehka ter so predlagali, da naj se brzoiavnim potom javi ooštni upravi, da naj s 1. februvarijem 1900 vzame poštne sluge v svojo režijo, naj bodt; za nje sama odgovorna ter naj shaja z njimi, kakor ve in zna. Ta predlog sicer ni obveljal, vendar so že iz tega. da se je ta predlog stavil, lahko razvidi, kako vre mej njimi in kako dobrote pripoznajo dosedanjim odredbam. — Govorili so še razni govorniki, kateri so kri-tikovali v ostrih besedah ter mej splošnim razburjenjem najnovejše reorganizacijske odredbe, na kar se je sprejel predlog, da pred sedniki nemudoma skličejo splošni poštarski shod na Dunaju in da so raznim časopisom izreče zahvala za njih podporo s priobčeva-n|em raznih člankov; konečno se je pooblastil gospod predsednik, da stopi v dogovor z najspretnejšim in najcenejšim izdelovalcem vozov novega zistema, pri katerem naj bi poštarji naročevali potrebne vozove. — Po poročilu načelnika društvene bolniške blagajne, katero poročilo se jc vzelo na znanje, sklenilo se je zborovati prihodnje leto v Ljubljani, na kar se je zaključil shod s trikratnim »živio!« cesarju. (Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaju) sov zadnjih treh mesecih darovali: Visoko c. kr ministerstvo zi uk in bogošastjo za revne slovenske visokošolcc na pravniški in mo-droslovski fakulteti dunajske univerze 380 K ; slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuji meseca novembra pr. leta 120 K, meseca decembra pr. 1. 90 K in meseca januvarija t. 1. 120 K, skupaj 330 K; slavna poBoiil niča za Stari Trg, Lož in sosedstvo 40 K; Slovenci v Litiji po g. Ivanu Jenku 40 K; slavna posojilnica in hranilnica v Moravčah 20 K; g. Viljem Polak v Ljubhani (Frančiškanski trg 12) 20 K; po 10 K. so darovali gg.: Dr. Klem S^shun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju; Mih. Vošnjak, veleposestnik itd. v Gorici; Al. Krcmžar, magistr. svetnik na Dunaju; Ant Svetina, c. kr. notar v Pliberku; slavni »slovenski klub« v Celovcu; France Majdič, c. kr. okrajni ži-vinozdravnik v Logatcu; Makso Pleteršnik, c. kr. profesor v Ljubljani; .los. Stritar, c. kr. profesor na Dunaju; po 6 K: Stef. La-pajne, c. kr. okrajni nadkomisar v Litiji; Alojzij Karba, c. kr. poštni pristav na Dunaju ; dr. Jos. Mantuani, c. kr. amanuensis dvorne knjižnice; France Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v pok. v Gradcu ; Fr. Oblak, c. kr. poštni kontrolor na Dunaju; g. Fani Picek v Ribnici (na Kranjskem); Ivan Arh, c. in kr. višji upravitelj na Dunaju; France Svetič, vzgojevatelj v Ilauensteinu (na Deškem); preč. gosp. Anton Lednik, župnik v Ločah pri Konjicah, 5 K; gospa Al. Kunaj, posestnica v Konjicah, in gospica Milka Pir-nat, učiteljica v Konjicah, po 4 K.; Ferdin. Seidl, c. kr. profesor v Gorici, 5 K ; Andrej Svetlin iz Podboršta 4 K; Egidij Fux, c. kr. poštar v Ljubnem, 4 K ; neimenovan na Dunaju 4 K; Bogumil Vošnjak, sedmošolec v Gorici, 2 K; Ivan Stanič v Kanalu 1 krono 20 v. — Blagim darovalkam in darovalcem bodi najiskrenejša zahvala! Društvo jo teko čega šolskega leta razdelilo: Meseca novem bra pr. leta 44 velikošolcem 244 K v denarju, 356 obednic, skupaj 422 K, meseca decembra pr. leta 46 ve ikošolcem 280 I< v denarju in 203 obednic, skupaj 384 K ; meseca januvarija t 1. 38 velikošolcem 314 K, 141 obednic, skupaj 384 K 50 v. V treh mesecih je društvo razdelilo 1190 K 50 v. — Društveni odbor iskreno prosi, da vsak po svoji moči daruje za bedne mlade rojake na dunajskih visokih šolah. — Darove bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik gospod dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I., Singerstrasse št. 7. (Pri občnurn zboru katol. izobraževalnega društva sv. Jožefa v Tržiču), ki so jo vršil v nedeljo 23. p. m, so bili izvoljeni v odbor: predsednik g. I. Nadrah, podpredsednik g. J. Potokar, tajnik g. Fr. Ahačič, knjižničar g. J. Papor, bla-trainik er. Anton Mjkič: polet? teh so bili iz- voljeni v odbor še gg : K. Končar, P. Perko, Fr. Vidic, J. Bahun in M. Papor. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 9. februvarija. Železniški minister je dovolil tvrdki Siemens in Halske preddela za razne proge električnih železnic t ljubljanski okolici in v Ljubljani. Danaj, 9. febr. Včeraj je sprejel cesar v avdijenci štajerskega deželnega ces. namestnika grofa Claryja. Dunaj, 9. febr. Nadvojvoda Oton bode v najkrajšem času odšel na potovanje v Egipt. Dunaj, 9. febr. Spravna pogajanja se nadaljujejo, v današnji seji sta se stranki precej približali. Dnnaj, '.L.Jebr. član gosposke zbornice "gro" i( er d. Deym je danes zjutraj nenadoma umrl. Trat, 9. februvarija. Listi poročajo malo verojetno vest, da je italijanska konservativna stranka tržaškim Slovencem za prihodnje deželnozborske, oziroma občinske volitve ponudila kompromis proti progressistoin in socijalnira demokratom, da pa do kompromisa ne pride, ker Slovenci preveč zahtevajo. Gorioa, 9. febr. Zatrjuje se, da bode oddelek bosenskih vojakov prestavljen z Dunaja v Gorico. Občinski svet goriški bode protestoval proti tej nameri. Opava, 9. febr. (C. R.) Položaj v okrožju premogarskega štrajku. je nespremenjen. Jednako se poroča iz Prage. Rim, 9. februvarija. Sveti oče je sprejel v avdijenci dunajskega, župana dr. Luegerja. Vojska v Južni Afriki. General Buller je dnč 5. t. m. toraj reB prekoračil Tugelo, kakor pravi, na dveh krajih in sicer blizu broda Potgieters in pa nad brodoni Trichard, a v novo došlih poročilih se, govori samo o dogodkih pri prvem prehodu. Mej vrstami spodaj objavljenih poročil iz Londona je razvidno, da prehod ni bil posebno sijajen in tudi z dosedanjim nadaljnim vspehom se Buller ne more posebno pohvalili. »Standard" govori o »razmeroma majhnih" izgubah. Določneje se že izražajo »Tirnes«, ki naglašajo, da je bil general Lyttleton pognan s Doom Kloola, po angležki razlagi bi sc to reklo, „bil je oviran na na-daljnem prodiranju." Bržkone istotako izjalovljeni poskus brigade generala \Vynessa se imenuje »dozdevni" napad. Angleži so zasedli za sedaj samo Val-Kranz, ki leži nasproti Potgietersdriftu na severnem bregu Tugele, drugi kraji, kakor Zvvartskop, Mont Alice, so pa še vsi na jugu Tugele, kje pa je Ladvsmith! Od Val-Kranza dalje vodi res ravna cesta v Ladysmith, a ta pot je je dolga dobrih 25 km, burska moč pa je na tej progi poskrbela za zadostno varstvo. Buller bo moral toraj dobro delati, da pride ob tednu v Ladysmith. Sicer si je pa že sedaj podaljšal rok, ko trdi, da je bil rok prvega tedna določen le za prekoračenje Tugele. O prehodu samem se poroča listom splošno sledeče : Prehod se je izvršil v ponedeljek zjutraj in sicer v dveh kolonah. Levo angleško krilo, 11. brigada pod generalom Wynnesom si je izbrala bržkone zopet Potgietersdrilt za prehod, mej tem ko je Litt-letonova brigada na desnem krilu precej severno po zasilnem mostu pomikala se čez reko. Levo krilo so Buri pognali nazaj, Lytt-leton pa jo zasedel Vaalkianz ter se pomikal proti Krantz-Kloofu. Buri se nahajajo nasprotno na Spinskopu in Doom Kloofu. Ako jih Angleži ne preženo s teh dveh postojank, se Lvttleton ne more trajno vzdržati na sedanjem mestu. Vroč boj bije tudi Macdonald z Buri ob reki Modder. Dunaj, 9. febr. (C. B.) Iz Modder-Rivera poroča general Macdonald 8. t. m.: Angleži so odbili celo vrsto burskih napadov na Macdonaldovo armado na gori Koodoos. Angleži so izgubili 50 mož. London, 9, febr. Poročila o najnovejši bitki ob Tugeli so zelo nejasna ter si v mnogem nasprotujejo; najbrže jih cenzura striže in nejasne dela, kar za Anglijo ni dobro znamenje.__ London, 9. februv. „Timesu poročajo iz tabora pri Spearmanovi farmi 7. t. in.: Bureka postojanka na nekem gorskem vrhu je bila dobro zavarovana in se je raztezala od Spionskopa tri milje proti vzhodu. Wynnessova brigada je izvršila dozdevni napad, podpiralo jo je pet baterij, ki so opozarjale burske strelce nase. Glavni napad na desnem krilu je izvršila Lyttletonova brigada; prekoračila je Tugelo po napravljenem mostu in napadla ondotni najbolj južni holm. Buri so z Dom-Kloofa s topovi streljali na Angleže in jih ovirali pri prodiranju. Ostati so morali na prejšnjem mestu. Drugi dan se ni prodiralo dalje. Popoldne je sovražnik znova napadel in sicer z uspehom. Šele došla pomoč nam je pomagala potisniti Bure nazaj. London, 9. febr. »Standard" poroča iz tabora Spearman 7. t. m.: Mej tem ko je 11. brigada manevrirala, prodirala je ostala izbrana pehota, ki je bila v nedeljo ponoči na gori Alice, ob Zwarts-kopu na desnem krilu. Korakala je proti Waalkrantzu. ki je ob direktni cesti v La-dysmith. Po dveurnem potovanju so se Angleži približali Burom na strelno daljavo. Bližnji kopje so vzeli z bajoneti. Kmalu za tem so pregnali bursko baterijo z drugega kopje. Dne 6. t. m. pop. so Buri poskusili dobiti nazaj izgubljeni postojanki, a brez vspeha. Imeli so veliko izgubo. Streljali so Buri zelo silovito. Angleške izgube so primeroma (!) majhne. Sovražnik se je, kakor vedno, boril skrajno trdovratno. London, 9. februv. Iz Speannans-Campa poročajo 7. t. m. zvečer ob 6. uri 45 min.: V ponedeljek zjutraj so prekoračile angleške čete Tugelo. Isti dan je dobila pehota povelje, naj se umakne; to gibanje se je izvršilo mej silovitim streljanjem iz topov. Potem je prvi del zasedel Waalkrantz. Nadaljno prodiranje je nemogoče, dokler so Buri na Spionskopu in Doorn-Kloofu. Naša naloga je sila težavna. Izgubili smo 260 mož. London, 9. februv. „Times" piše, da se najbrže Bullerju njegov poskus ni obnesel in bi tudi ne bilo posebnega pomena, ako bi prišel v Ladysrnith, dokler ne premaga v Natalu Burov v odločilni bitki. Važno je le to, da Buller sedaj zadržuje bursko armado, d;i ne moro proti Colesbergu. kjer se zbirajo glavne angleške moči. London, 9. febr. General Buller je izgubil od zadnjega poraza do minulega torka 2 častnika ubita. 15 ranjenih in približno 216 mož ubitih in ranjenih. London, 9. februv. Iz Sterkstroma poročajo, da je Gatacre odbil napad Burov na njegovo krilo. Buri so vjeli več Angležev. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č. (Dalje). Šesto poglavje. „S čim vam morem ustreči?" reče don Rodrigo ter se postavi sredi sobe. Tako so se glasile besede; toda iz načina, kako so bile izgovorjene, se je dalo jasno posneti: „Pazi, pred kom stojiš, pretehtaj besede in požuri se!" Ni bilo boljšega in hitrejšega sredstva, ohrabriti očeta Cristofora, kakor ošabno ga nagovoriti. Stal je tu zamišljen, iskal besed ter mej prsti prebiral jagode na molku, katerega je imel na pasu: kakor da bi bil hotel na kateri teh jagod dobiti začetek svojega govora. Ob takem vedenji don Rodriga pa je imel namah več besed na jeziku, kot jih je bilo treba. Vendar boječ se, da ne bi izjalovil svoje, ali — kar je bilo mnogo več — tuje zadeve, popravi in vkroti besede, ki so mu bile na jeziku, ter reče s previdno ponižnostjo: „Prišel sem vas prosit pravice in dobrohotnosti. Neki malopridneži so se poslužili vašega presvitlega imena, da so ostrašili ubozega kurata in mu zabranili, izpolniti svojo dolžnost, ter so tako prevarali dva nedolžna človeka. Vi morete z jedno besedo osramotiti te ljudi, pripomoči pravici do veljave in pomagati ubožcem, katerim se je zgodila tako grozna krivica. Vi morete in . .. ker morete ... vest, čast..." „0 moji vesti bodete govorili, kadar bom prišel k vam k spovedi. Svojo čast pa varujem jaz sam. Kdor koli bi se drznil z menoj vred skrbeti za njo, ta je v mojih očeh predrznež, ki mojo čast žali." Oče Cristoforo uvidi, da hoče don Rodrigo njegovim besedam podtakniti slab namen, premeniti razgovor v prepir in mu vzeti priliko, priti do pravega jedra Radi tega sklene še trdneje, ohraniti si potrpežljivost in požreti vse, kar mu bode oni dejal, zato odgovori takoj s krotkim glasom: »Ako sem kaj rekel, kar vas žali, storil sem to izvestno proti svoji volji. Le poučite me, pokarajte me, ako ne znam spodobno govoriti ; toda blagovolite me poslušati. Za božjo voljo, pri onem Bogu, pred katerim se bomo morali vsi prikazati..." — pri tem je vzel med prste in držal svojemu srepo gledajočemu poslušalcu pred oči leseno mrtvaško glavo, ki je visela na njegovem molku — „ne ustavljajte se izkazati pravico ubožcem, ker vam je lahko in ste to storiti dolžni! Mislite, da Bog vedno gleda na-nje in da čuje njih jok in njihove vzdihe! Mogočna je nedolžnost v svojem . . „Ej, oče !" prekine ga rezko don Rodrigo, „jaz imam veliko spoštovanje pred vašo obleko. Utegnil pa bi pozabiti na to, če vidim, da ta obleka odeva moža, ki se je drznil kot vohun prikrasti se v mojo hišo." Kri stopi pri teh besedah menihu v glavo. Držeč se kakor bolnik, ki požira trpko zdravilo, reče: „Vi sami ne verujete, da zaslužim tak priimek. Vi čutite v svojem srcu, da moj nastop tu pred vami nima ne podlega, ne prezirljivega namena. Čujte me, gospod don Rodrigo! Hotel Bog, da ne pride dan, ko bi se vi kesali, ker me niste poslušali ! Ne zametujte svoje slave . .. kakšna slava, gospod don Rodrigo! kakšna slava pred ljudmi! In pred Bogom! Vi premorete veliko na svetu, toda .. „Veste vi", reče don Rodrigo jezno, pa vendar ne brez nekake bojazni, „veste vi: kadar me prime muha, da bi rad cul pridigo, najdem tudi jaz pot v cerkev, kakor delajo to drugi. Toda v moji hiši! Oh!" nadaljuje prisiljeno se nasmehujoč, „vi me imate za več kot sem. Pridigarja doma! To si privoščijo le knezi!" „In tisti Bog, ki obračunava s knezi od besed, katere jim je govoril na njih dvorih, tisti Bog, ki vam izkazuje baš sedaj svoje usmiljenje, ker vam pošilja svojega služabnika, nevrednega in revnega, a venderle svojega služabnika prosit za nedolžno . . (Konec prih.) Posumi štsvis .Slovenca" v Ljubljani »o ti«, prodnj razun v upravnistvu lista Kopitarjev«) ulice 2, še v naslednjih trafikah tobaka: Pred škofijo štev. 13. pri g. Štefetu; na trgu sv. Jakoba št. 6, pri g. Gr. Podrekarju; na Dunajski cesti št. 14 pri g. Fr. Blaž u; na Rimski cesti št 20, pri g. Jos Sušnik. Umrli ho: 6. februvarija. Hortenza Schoher. zaupnica, 29 let, Dunajska cesta 6, srčna hiba. — Vojteh Kokalj, dijak, IS let, Mestni trn 9, angina 7. februvarja. Franc Hahovec, posestnik, Flori-janske ulice 23, nephritis chron. — Ema Fridrih, pro-kuristova žena, 36 let, Mestni trg 13, myelitis. 8. februvarija. Vilko Peinik. ključarja sin, 10 mesecev, Ulice na Grad 5, plučnica. V hiralnici: 5. ftbruvarija. Lorcnc Cunder, gostač, 76 let abs:es«s. V bolnišnici: 6. februvarija. Franc Pohorc, posestnik, 32 let, nephritis. Cena žitu na dunajski borzi dne 8. februvarija 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 7 90 do gl. » » maj - juni » » jesen . Rž za pomlad . . o » jesen . . . Turšica za maj-junij Oves za pomlad . . » » » maj-junij . » » » » » 8 07 t>-79 686 5-26 5-34 » » » a » » » 7 91 8-08 6 80 6-88 5-27 5-35 Meteorologiono porodilo. Višina nad morjem 306 2 m,srednji zračni tlak 736-0mm. rt j t")(IS opa-~ 1 zoranja Stanje barometra v mm. Tempe- { nitura ; , po Vetrori Celzij ti ; Nebo li* s a « p o-- 8| 9. zvec. rTSTFl 2 7 | si. ju« | oblačno 00 q[ zjutr. |2. popol. 1 3P8| | "31-0 I 2-4 Is). zahjzah.l 4 1 | sr. jug j oblačno » Srednja včerajšnja temperatura 2 1', normale: — 0-9°. \ ' ''ti.''-*-.;■ .' \ Zahvala. 106 1-1 Povodom britke izgube našega drazega in nepozabnega brata, gospoda Avgust Kavčič-a se prav iskreno zahvaljujemo tem potoin vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za spremstvo drazega rajneega k večnemu počitku. Osobito in posebej pa izrekamo milstni gospej Jebačin ovej in blagorodnemu gospodu J. Jebačinu za njihov blagi čin človekoljubnosti, vrlemu društvu „Sokol", ki se je udeležd sprevoda z zastavo, in vsem darovalcem krasnih vencev našo najtoplejo zahvalo. V Ljubljani, dne 7. februvarija 1900. Žalujoči bratje. 109 1-1 Glnbeko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je Vse-gamogočni poklical k Sebi predragega soproga, oziroma očeta, gospoda Antona Bezlaj-a, kopališkega paznika, danes, 8. t. m., ob 10. uii zvečer po kratki, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 49. letu njegove dobe. Pogreb bode v soboto, dne 10. t. m., ob Va 5. uri popold»c iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 11. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega oznanenja. Blagi rajnki se priporoča v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dnč 8. februvar ja 1900. Žalujoči ostali. Jivnn^fl teko(la' v poljubni boji, je najboljše _£>/ Ufl&ll, jn najpripravnejše sredstvo za po-zlaoenje in bronziranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl pra-šek se dobiva v orodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12 — 10 >7»l>ilo na občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Zgornji Mesnici, registr. zadruge z neomejeno zavezo', ki se bo vršil v nedeljo, dne 25, februvarija 1900 ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za leto 1899. 4. Volitev načelstva, računskega pregledo-valca in njega namestnika. 5. Razni nasveti. Zgor. Besnica, dne 9. febr. 1900. los i-i Načelstvo. še posebno dobro ohranjen, dvosedežni, lahek, oljnate osi, se iz proste roke jgagST i»i»-««b s» ponizkiceni 107 1—1 na R'mski cesti štev. 11 v Ljubljani. Št. 4242. Razpis. 105 2-1 Radi oddaje zidarskih, klesarsklh, tesarskih, krovsklh in kleparskih del, kakor tudi za dobavo železnlne za zgradbo mestne jubilejske ubožnloe vrš.la se bode dne 24 februvarija ob 10. uri dopoldne javna pismena ponudbena razprava pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbenega urada, kjer so tudi vsi načrti, proračuni, pogoji in drugi zadevni pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na upogled razgrnjeni. V ponudbah, katere je do določenega časa vložit, zapeeatene ter opremljene s pravilno kolekovan m. prilogami in s 6% - na podlagi skupnih ponudenih zneskov določenim - vadij.m, navedi ponudnik jednotne cene in na njih podstavi preračunjene skupne zneske s številkami in besedami. Pripomba se, da se na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali na take, katere bodo prekasno vložene, ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 7. februvarija 1900. —P* kv O n ii a. J 8 k a borza. J>n6 9. februvarija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0..... Ogerska kronska renta 4%, 200 . . . Avstro-ogerske bančue delnice, 600 gld Kreditne delnice, 160 gld...... London vista ......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž veli 9995 99-90 99 20 99-65 98 90 94-25 127-40 288-15 242 20 118-10 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... X>n6 8. februvarija 3-25/0 državne srečko 1. 185-1, 250 gld.. . 6u/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kroa Tišine srečke 4°/„, 100 gld...... Dnnavske vravnavne srečke 5°/„ 28-62 19 25 89-J- 0 11-38 lfil -159-25 2i 0 50 97-^0 141 — 5>ri7oO Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma nv. osr.zem.-kred. banke 40/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > » južne železnice 3c/0 > > južne železnice 5°/0 > > dolenjskih železnic 4°/„ Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 5 » liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 ald. 107-50 96-10 87 60 69-50 101--99 50 396 -340-— 42-50 2230 13(50 59 - Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. 3r. . . . Splošna avstrijska stavbiuska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 173-50 176 — 178'— 49 -123-90 298-75 79-— 24-75 99-25 275 75 304 — 255- — Nakup ln prodala "feJS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. K u 1 a l t n a izvršitev n&roftll na borzi. Monjarnicna delniška tlruzcja T_. m* wm <3sn i., Wollzeile ID in 13, Dunaj, I., 66 2. JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvaren, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti atT naloženih glavnic, ">J»__ mHrSCSSH®S555BMl