* NO. 69 eriška Domovina tv n/l' ERIČA m*- HOME AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NGWSPAPCR CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 8, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE se ni vrnila na delo (Došle preko Trsta) PETLETNI NAČRT. — V jev kako posojilo. Pa je romal „ J.l* I. od ene velike banke do druge. * pUIiUCIJCIl Jugoslaviji skušajo vse posnemati, kar vidijo na Ruskem. Zelo so znani po svetu velikopotezni ruski petletni načrti, s katerimi je hotela Rusija dvigniti svojo industrijo, pa tudi kmetijstvo. To pravijo, da bodo sedaj posnemali v Jugoslaviji. O tem se mnogo piše. Vendar je iz vsega pisanja samo to razvidno, da še sami ni{ ne vedo, kakšen naj bi bil ta načrt, če hočeš novo tovarno, moraš imeti delavce, imeti material, imeti stroje itd. Kje to dobiti? Delavna sila je doma. če ni kje delavcev, privlečejo ljudi, obsojene na prisilno delo. Podobno kot so delali Rusi. Toda kje vzeti material in kje stroje? Treba jih kupiti za — denar. In kdo bo kaj dal za jugoslovanski dinar? g čim naj Jugoslavija plača? Edino s tem, kar bo mogla izvoziti. Tega pa je malo pri tem gospodarstvu, ki danes vlada v nesrečni deželi. Petletni načrt je tedaj kljub mnogim pisarijam še zelo daleč. POSOJILO. — Jugoslavija ni kapitalistična država. Bog' varuj ! Pa vendar bi hotela od kapitalistov posojilo. Tako je šel meseca februarja v Švico šefra-novič, eden izmed direktorjev Narodne banke, šel je z nalogo, naj poskusi iztisniti od švicar- Radi telefonske stavke ni mogoče dognati položaja v premogovnikih Pittsbuargh, Pa. — Kolikor Vpraševali so ga, kdo jamči, ga-1 rantira za zaprošeno posojilo. Ponosen je odgovarjal, da jamči država. Toliko, da ni rekel, da garantira Tito sam. Pa niso imeli Švicarji nikakega smisla za ta ponos jugoslovanskega komuni-| * ie moglo dognati z okrajev sta. Vpraševali so ga, kdo je v mehkega premoga, je več kot po-j Jugoslaviji država. Kaj tam lovica premogarjev ostala včeraj sploh drži? Kar je kdo poprej doma, čeprav je bil v nedeljo posodil v Jugoslavijo, je izgubil.1 Z8dnji dan 6-dnevnega žalova-Tito pravi, da za staro ae garan-j nia za ubitimi premogarji v tira komunistična država. In Centralija, 111. Skoro vsi premo-' kadar ne bo več Tita, kdo bo garji so ubogali svojega pred-! garantiral za njegove dolgove? sodnika Lewisa, ki jim je naro-! Ali ne bo njegov naslednik tudi i naj ne gredo v premogovni-rekel, da nič ne drži, kar je Tito, ke> dokler jih vlada ne preišče naredil? Tako je šel tovariš di- *n ’zjavi za varne, rektor prazen domov, še obljub mu niso dali. Tako je partizanska vlada izpodkopala z ropanjem in razlaščevanjem vsak ugled Jugoslavije. Ropanje se maščuje nad roparji. V diktaturah ne upa nihče tajiti Pripovedujejo, da je Jože Stalin nekega dne pogrešil svojo pipo. Vse so obrnili in preiskali a pipe nikjer. Prihodnji dan pokliče Stalin predse policijskega komisarja in ga vpraša, kaj je napravil glede pipe. “Dvanajst uradnikov smo zaprli," je izjavil komisar. “Izpustite jih," je ukazal Stalin, “pipo sem našel v svojem žepu." Komisar je debelo gledal nekaj časa, potem pa rekel: “Toda, kako jih moremo izpustiti, ko je pa vseh dvanajst prizrudo, da so pipo ukradli." ITALIJA PROTESTIRA V MOSKVI GLEDE TRSTA Od 400,000 unijskih premo-garjev jih je včeraj ostalo .doma' Henry Ford umrl Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Prerokuje propast tržaške države, če. ne bo eko-1/>r^fcfl- fa Mrs Clar. nomsko zvezana z Italijo, ker da je večinoma ence Vokac 80 prine9le rojeni. ves kapital v Trstu italijanski. jce v Glenville bolnišnici zalo Rim. - Italija bo ta teden predložila koncilu ministrov, v Moskvf protest na poročilo komisije Velike Četvorke glede -z g gj Čestitamo! financiranja proste tržaške države. Protest je bil poslan p0zdravi iz Kalifornije— italijanskemu poslaniku v Moskvi, ki ga bo predložil ministrom. Italija zahteva v tem svojem protestu, da mora ostati Trst v itaijanskem ekonomskem območju, ako hoče preživeti kot neodvisno politična edinica. Italija poudarja, da bo imela tržaška država od 75 do 80 odstotkov italijanskega prebival- - - - - - , Danes ponoči je umrl v Dearn- Stva,da so industrijska podjetja kakih 280,000. V West Virgini-1 torn, Michigan, Henry Ford, vaa italijanska in ravno tako ves ji jih ni šlo delat 90,000, v Ohio! star 88 let. Bil je ustanovitelj kap,ta!' ,fredložila bo številke, do 20,000, v Kentucky do 50,000,i obširnega Fordovega avtnega' da Je Itallja pred vojno vzela iz v Illinois 14,000 in v Alabami | imperija. Vsa ogromna podjetja Jr8ta 79% njegovih produkcij, POMANJKANJE OBLEKE; KL^eSmaTeh lo0°,000 tt s^ri HenrykII.” ^rTo^!* Ug°SlaVIJa — Iz vseh krajev poročajo, da premogarjev. Premogovniki so! Ra(jj gmrtj Forda ne bo nobe- Italiia bo ministrom predloži-je poleg pomanjkanja hrane tu- včeraj obratovali komaj 25% na tovarna prenehala z obratom ,a dokaze, da je večina tržaških di veliko pomanjkanje obleke, normalno. danes, kot je bilo naznanjeno po1 industrijcev za to, da nadalju- V Ohio bodo ostali vsi premo- raodnja »J« Slovenske gove v osrednjem in južnem Mi-lovske zveze bo v nedeljo 13. chiganu. Voda je napravila ško-'»Prlla ob 9:30 dopoldne pri de za milijone dolarjev na za- ^oe F°r*uni na 3541 E. 82. St. sebni lastnini. -Najmanj tri člo-| ^®di tega Rainbow Hunting veške žrtve povodnji že poročajo.|klub ne bo i"1«1 sv°Je «dne se- Narodna garda je bila posla-! i®- na v Lansing ter v Flint, ki sta yeaeia _ najbolj ogrožani mesti v državi. I Družini Mr. in Mrs. Stanley Državna policija je odšla v ogro- gustarsic, 1105 E. 64. St., so Žane kraje, da pomaga seliti ljudi in da prepreči eventuelne tatvine v zapuščenih domovih. V mestu Flint so odpeljali do ^ Rd prinesle rojenice zalo hčerko. Materino dekliško ime je bilo Josephine Kurent iz 1821 Rus- Zahteval je tudi da Zed. države takoj uničijo vse atomske bombe New York. — Ruski delegat pri koncilu Združenih narodov, Andrej Gromikov, je včeraj izjavil, da bi bila ameriška pomoč Grčiji in Turčiji preziranje Organizacije združenih narodov, ker bi taka direktna pomoč oslabila njeno avtoriteto. Istočasno so pa vsi drugi člani koncila izjavili, da če bi se vprašalo Organizacijo združenih narodov, naj pomaga Grčiji in Turčiji, da se ubranita komunizma, bi to Gromikov takoj veti-ral ali prepovedal. Gromikov je tudi zahteval v svojem govoru, naj Zed. države takoj uničijo vso zalogo atomskih bomb, ker le potem bi ponehalo medsebojno sumničenje po svetu. Sovjetski delegat je napadel predlog Zed. držav in Anglije, da mora biti najprej zagotovljena varnost po vsem svetu, potem šele moremo govoriti o razorožitvi. Gromikov zastopa mnenje, da se je treba najprej razorožiti, da se ustvari zaupanje med narodi. Pes je preživel dolg post brez hrane Brookline, Mass. — Dve leti starega lovskega psa je gospodar McCracken slučajna zaklenil v shrambo zadej pri avtomobilu. Tam je preživel pes 21 dni brez vode in hrane. Nekoliko je shujšan, drugače pa čisto zdrav. ------o------ Balon se je odtrgal in odletel . Washington. — V Washing-tonu, D. C. se je odtrgal armadni balon, se dvignil 6,000 čevljev visoko in odletel v smeri proti morju. Letalske družbe so opozorile pilote na balon, da se ne zapletejo vanj. .eriški državni tajnik George Marshall in francoski zunanji minister Bidault sta se na velikonočno jutro peljala v snežnem viharju k cerkvenim obredom v ameriško katoliško cerkev sv. Alojzija. Popoldne je pa obiskal z ameriškim poslanikom Smithom ruski balet, kjer so videli slavno balerino Semjonovo. Angleški zunanji minister Be-vin je ostal na velikonočno nedeljo ves dan v postelji po nasvetu zdravnika. Konferenca v Moskvi bo še par tednov in bo brez uspeha Moskva. — Več ameriških delegatov na konferenci ministrov je izjavilo, da se bo vlekla še par tednov, potem jo bodo pa zaključil brez vsakega zaključka. Naj-brže jo bodo potem nadaljevali enkrat v jeseni v New Yorku. Včeraj zjutraj ob 6 je izbruhnila stavka telefonskih uslužbencev po vsej deželi, od Atlan. tika do Pacifika. Na stavki je 294,000 telefonskih uslužbencev v 42 državah. Kot je naznanjal danes zjutraj radijo, se vrše v Washing. Ameriko pred 46 leti. Bil fle član društva Waterloo Camp 281 WOW. Tukaj zapušča sina Nikolaja in hčer Mrs. Barbaro Kroyine, v Palmetto, Florida, hčer Mrs. Mary Sloan, v Willoughby, O., hčer Mrs. Katherine Vinkovich in v Paines-ville, 0., hčer Mrs. Frances Corrigan. Soproga Mary mu tonu neprestano pogajanja med je umrla ]eta 1936 Pogreb bo unijo in delodajalci, toda do poravnave še ni prišlo. Vlada se trudi, da bi privedla do poravnave. Unija zahteva za delavce $12 na teden več plače, zaprto delavnico in več drugih ugdHnosti. Zvezni generalni pravdhik Clark je rasodil, da ima predsednik Truman pravico zaseči vse telefonsko omrežje, če hoče. Predsednik še ni rekel, kaj bo napravil. Po mestih, kjer imajo tako-zvani “dial” sistem, telefonska pušča strica Johna Zaverl v v četrtek zjutraj ob 9 iz Svet-kovega pogrebnega zavoda v Cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo. Viljem Zaverl V Napoming, Minn., je umrl za pljučnico Viljem Zaverl, star 26 let, sin Franka Zaverl iz Ely, Minn. Za njim žalujejo oče, štirje bratje in sestra in sicer Anton in Julija v Ely, Frank v Chicagu, Louis v Av-, atriji in Stanko v Alaski. Za- postrežba ni obstala, ker je av- Dozdaj še nič ne kaže, da bi se tomatična. Samo, če se kaj polo- ministri sporazumeli glede mi. rovne pogodbe za Nemčijo in Avstrijo. mi, preneha posluga, ker ni nikogar, da bi popravil. Klici na daljavo so vzeti samo v nujnih Zadnji nesporazum jc glede slučajih, ako j® treba klicati po- odškodnine od strani Avstrije za hrano okupacijskim armadam. Rusija je zahtevala, da Avstrija plača vse stroške okupacije in celo za živila, ki jih je dala Avstrija okupacijskim armadam in katere so dali potem nazaj Avstrijcem za prehrano. Amerikanci, Angleži in Francozi so pa zato, da Avstrija pla-ča samo za importirane zaloge. Najemniki so podedovali zdaj vse hiše Flint, Mich. — Najemniki, ki so prebivali v 10 hišah Mrs. Burdick, so bili veselo presenečeni, ko so zvedeli, da so podedovali hiše. Mrs. Burdick, stara 72 let, je oni dan umrla, je v svoji poroki zapustila 7 hiš najemnikom, za 8 je pa določila, žarno brambo, policijo, ali v slučaju smrti. ---------o- Premogarji v Illinois dobijo brezposelno odškodnino Chicago. — Državni oddelek za brezposelno odškodnino je odločil, da dobe premogarji državno podporo, dokler ne bodo šli delat v premogovnike, katere je notranji tajnik Krug določil kot nevarne za obratovanje. V Illinois je 13,000 premogarjev, premogovnikov pa 49. Do brezposelne odškodnine so upravičeni radi tega, ker je via? da proglasila premogovnike kot nevarne za njih življenje, dokler ne bodo vsi čekirani in opremljeni z varnostnimi potrebščinami, da bodo hiše njih last, če plačajo Brezposelna odškodnina znaša vknjižbe na hišah, ki znašajo od’ $20 na teden in sicer za 26 ted-$2,000 do $2,800. 1 nov v enem letu. Ely in sorodnike v Clevelandu. Pogreb je bil 2. aprila iz Champa Mrhar pogrebnega zavoda v cerkev sv. Antona ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev. Župnik Frank Mihelčič je opravil pogrebne molitve in sv. mašo za dušo pokojnika. Ohijski guverner ima zdaj lep nov avto Columbus, O. — Ohijski guverner Herbert ima nov avto, izdelka Cadillac; cena je okrog $4,500. Avto, ki je varno prevažal guvernerja Brickerja in vati z industrij-! mesto v dva dela. V Lansingu so Lončar Franc, begunec, pro- ci v Italiji, ki bi lahko nudili| odpeljali na varno do 1,000 oseb, si sledeče Horjulce, da bi se mu oglasili: Zannejc France, Horjul 63, Stanovnik Matevž, Horjul 60, Korenčan Andrej, isto blago po mnogo nižji ceni vzpričo cenejše italijanske lire. Dalje bo Italija protestirala v Moskvi proti državni tržaški banki, ki bi jo poplnoma kontrolirala tržaška vlada. Opirala se bo na poročilo komisije, ki je priznala, da bo znašal letni primanjkljaj tržaške države do $20,000,000. Tržaški financirji pravijo, da je prej primanjkljaj krila italijanska vlada, zdaj bo mdrala gledati na to pa tržaška država sama. V tem slučaju bi državna banka potiskala ban 700 pa v Battle Creek. Vremenske postaje trdijo, da bo voda danes dosegla svoj vi- šek, potem pa začela upadati, če Horjul 85, Logar Janez, Horne nastopi med tem novo deže- jul 9, Jamar Franca, Horjul S (poročena Malovašič), Jakomin Ivana, Horjul 98, Dolenc Marija, Horjul 48. Pišite na njegov naslov: Lončar Franc, Čampo 9, Senigallia (prov. An-conia), Italy. Ali pa sporočite naslov našemu uredništvu. SLOVENEC RANJEN NA KITAJSKEM OD KOMUNISTOV Med ranjenimi ameriškimi marini zadnjo soboto blizu Tsi- _______ _______,_______________entina na Kitajskem je bi tudi kovce v cirkulacijo, da bi krila Pfc. Jacob P. Jereb, 3441 W. 97. deficit in tako bi nastala infla- St. Cleveland, Ohio. Ob tisti Darovi za begunce cija. Tržaški financirji svetujejo državno banko po ameriškem istemu, kjer podpišejo glavnico vse druge banke, ki imajo potem svoje zastopnike v direkto-riju. -------o------ Bivši nemški minister se je obesil Frankfurt. — Herbert Backe, star 50 let, minister za prehrano in poljedelstvo zadnja štiri leta pod Hitlerjem, se je v ječi obesil. čakal je na obravnavo radi vojnih zločinov. On je bil, ki je ukazal Nemcem, da morajo jesti krompir z olupki. On je tudi zaplenil živež v okupiranih deželah in ga poslal v Nemčijo. priliki so kitajski komunisti ubili pet ameriških marinov. Mornariški oddelek je obvestil Jerebovo družino o dogodku. Za slovensjce begunce so darovali v našem Uradu sledeči: Frances Vidmar iz Saranac Rd. $10 (za bogoslovce); dve neimenovani po $10; Mary Stih iz Jereb je bil ranjen v desno ra- 6518 Bonna Ave. je darovala $5 mo. Pri marinih služi od 15. in Mrs. Anna Fortuna iz 1093 marca 1945. Vsi njegovi štirje E. 64. St. $2. bratje so služili v drugi svetovni | Iskrena hvala vsem dobrotni-vojni: John, Paul, Frank in, kom in priporočamo še drugim, Fred. Mati jim je umrla pred da bi kaj prispevali v ta namen enim letom. Holandska pregleduje zdaj vsa pisma Copenhagen. — Holandska pošta zdaj pregleda vsako pismo z X-žarki. Preprečiti hoče namreč, da bi ljudje pošiljali bankovce iz dežele. IZ ANGLIJE BODO POSLALI V AMERIKO KAKIH 5,000 ZAMORSKIH OTROK __ London. — časopis Daily Mail v zamorskih naseljih v Ameriki. potem'lauscheta, ni več "dober Vorois, da bodo najeli posebno V Angliji jih ne kaže pustiti, ladjo in odposlali v Ameriko pravi časopis, ker bi bili zaniče-5,000 otrok, katerih očetje ao| vani, ko bi odrasli. za sedanjega guvernerja. --------------o------ Mačka je prišla domov 96 milj daleč Morecambe, Anglija. — Pred dvema mesecema je dal nekdo svojo 9 mesecev staro mačko proč. Oni dan se je mačka vrnila domov. Za pot je rabila tednov in 4 dni. Gospodar pravi, da bo ostala zdaj pri hiši. ameriški zamorski vojaki, ki so ob priliki. I Kot trdi časopis, je danes v bili nastanjeni v Angliji tekom Angliji do 10,000 nezakonskih mati, stara 74 let. Iz raznih naselbiii Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary’s se zdravi 78-letni Anton Grahek z Elyja. Prej je bil par mesecev v bolnišnici v svoji naselbini vsled opeklin — ko si je kuhal, mu je prišlo slabo in je padel na razbeljeno peč, Waukegan, 111. — Mrs J. Simčič je prejela vest iz starega kraja, da je umrl njen oče Josef, Komen, star 85 let, doma iz Sklanice, Istrija. Prej pa je bila obveščena, da je bila zadnje dni vojne — 26. apria 1945 — ubita od bombardiranja njena vojne. Otroci so stari od 1 do 5 let, njih matere so pa vse Angležinje. Njih očetje, ameriški vo- prijatelju v Mexborough, 96 milj jaki, so odšli nazaj v Ameriko, ne da bi se zmenili zanje. Za otroke se je zavzela zamorska dobrodelna družba v Londonu, ki bo našla za otroke dom zamorskih otrok. Zaenkrat jih bodo poslali polovico v Ameriko. V 9 mesecih bo ladia^aup na razpolago. Kot je sporočila iz Amerike Mrs. Roosevelt, se je zavzela za stvar in bo začela nabirati denar med Amerikanci za prevoz otrok. San Francisco, Cal. — Dne 12. marca je umrl Jakob Lau-shin, star 75 let, doma iz Semiča, Dolenjsko, v Ameriki 55 let. Hartv^gc, N. Y. — Dne 16. febr. je ifflltl John Eržen, star 68 let, doma iz Zagrada pri Škocjanu, Dolenjsko. Zapušča ženo, dve hčeri in dva sinova. ^^MERISKA DOMOVIH %\n i/K-ivjimii jcniar-. (JAMSBDraEVBOBdlto) 9117 81 ff»fr Ati QaAnn Ntt Cimwim s, unio ________PublUhed (tally except B«turwM4iiiimit***i*ininniiinii*** DA Himni iHIIHH* Uko dober da nas je v*el pod Prvo aolateo sem že posejal predstavljati, kako bo Izhajal streho. Saj se še spominjamo, in tudi ie kuka iz zemlje. Mrs. 1----------------- Koncert Glasbene matice NAROČNINA Za Ameriko na tata »M; m Olewland In Kanado po poiti ra eno leto W.00. Za Ameriko pol leta »4.00; n Cleveland In Kanado po poiti pol lita HM. Za Ameriko Oetrt leta «2.50; n Cleveland ln VmnmAn po pofttl fetCt leta «2.7«. Za Clveeland m okolico po naataldh; celo Soroo. pol Irt. W00. OJ« tata *5* Poaameana itevllka Wana 5 centov. SUBSCRIPTION BATU: United State« 17.00 per year; Cleveland and Canada by mall W OO PV yor. J U 8. H.00 lor 5 month«. Cleveland and Canada by mall »AM ter 6 month«. U a «250 for 8 month« Cleveland and Canada by mall »2.11 lor 3 myth«. Cleveland and suburbs by Carrier wiM per year, $4.00 tor 6 months, $2 JO tor t months. AMrtglw copies 5 cents each. V nedejo 13. aprila priredi avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju. pevski zbor Glasbene matice svoj pomladanski koncert. Koncert se bo pričel ob štirih popoldne. Spored bo izredno obširen in pester. Mešan zbor bo podal lepo število točk. Med njimi bo veličastna himna “V spomin I-vana Cankarja,” uglasbil Anj ton Grum, potem svetovnoznani, Entered a« secand-clau matter January 6th 1906. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act ot March 3rd 187». »88 No. 69 Tues., April 8, 1947 Ne pustite si ukazovati pri volitvah Politične kampanje se včasih spremenijo v prav nagnusno kampanjo, kjer se pozabi na vsako dostojnost in res pravi politični boj in preide v osebne napade, zmerjanje, pred-hacivanja itd. Tega se včash tie more ustavit, ker se kan-didatje in njih pristaši razvnamejo do same spozabljivosti, da že ni več lepo. In vendar bi bila lahko tudi v političnih kampanjah dostojnost in samo boj za principe in boj za glasove, ne da bi se tem oblivali z gnojnico. Povprečnemu državljanu se tako početje studi. Misli si svoje, pretehta kandidate v svojih mislih in potem voli po svojem najboljšem prepričanju. V političnih kampanjah se rado zgodi, da veliki “bossi” naravnost ukazujejo in celo grozijo, ko skušajo pridobiti glasove za svoje kandidate. Kadar pride do tega, se bo povprečen državljan vprašal, če je kandidat, za katerega se na tak način vodi kampanja, res tako dober in priporočila vreden, če se ne more dobit zanj glasove drugače kot z grožnjami in pritiskom. Če je kandidat res zmožen človek, je dovolj, če se volivcem predstavi njegove vrline in sposobnosti, potem naj bi se pa prepustilo volivcem prosto voljo, da glasujejo po svoji preudarnosti. Kadar boste videli, da se je zagnala kaka politična ma-šina le preveč za enim kandidatom, se vselej vprašaje tole: zakaj se tako ženejo za tega in onega? Ali res želijo poma-Iti.kandidatu do zmage kot takemu, ali imajo pri tem svo-osebiie sebične namene? Navadno boste našli Hobfaardskenovke Madison, O. — Zima se je doslej kar nekam lepo držala in farmarji pravijo, da so khr zadovoljni, češ, da bo pridelek boljši. Zlasti pravijo, da bo ... sadja na koše, če bo zima še bo podal kaj dolgo držala; saj pa imajo nekateri res velike sadne nasade v teh krajih in je tudi prav, da jim vsaj včasih dobro iuu uiuiu, povem obrode, kajti zadnjih par let je vsem narodom priljubljeni kon- bila jako kisla zanje in so bili certni valček “Ob lepi modri Donavi,” ki bo izvajan seveda s slovenskim besedilom. Nadaljna zanimiva in živahna točka bo zbor iz Smetanove opere "Prodana nevesta.” Slišali bomo tudi krasen “Venček slovenskih narodnih pesmi,” ki ga je priredil skladatelj Anton Grum. Nastopili bodo tudi moški zbor, ženski zbor in pa moški kvartet. V solospevih bosta na stopili Dorothy švigel, ki bo pe la meodiozno arijo iz opere “La Traviata,” in pa nova solistinja in članica Glasbene matice, Agnes žagar, ki bo zapela Zormanovo “Brezi.’ V kvartetu nam bodo podali Loui$ Belle, Frank Plut, John Nosan in Primož Kogoj nekaj izrazitih, globoko občutenih slovenskih pesmi. V treh učinkovitih dvospevih nas bodo razveselili sledeči: Louis Belle in Josephine Milavec - Levstik, ki bosta izvajala “V gore domače” iz opere “II zelo prizadeti. Pravijo, da j' tudi žito veliko boljSfe, če je več zime. In tako vem, da bo tudi naš Eddie vesel, če mu bo pšenica dobro obrodila, ki jo je precej posejal kmalu, ko se je vrnil od vojakov in predno je odšel zopet v šolo. Ko bo prišel na ukance, jo bo pa pospravil. Jaz pa kar lepo živim brez vsake brige. Kadar se mi zahoče, pa stopim malo do Gombačevih na 20. cesto ali pa k Strojinovemu Tonetu, ki imajo gostilniške prostore v naših krajih in zopet drugič pa se, o-glasim pri Medevicevih.v Ma-disonu, kjer svojim gostom tudi jako prijazno postrežejo. Poročila se je Grgatova hčerka Frances iz Bennet Rd. Vzel jo je ali pa ona njega priv prijazen fant. No, saj je pa tudi Francka zauber dekle. Z ženinom^ sem se bil seznanil o-ni dan, ko sem obiskat Grgato-Kupila sta si par lotov do da smo bili ob prihodu r to deželo bolj lačni kot smo pa danes, pa smo bili veseli, da nas je Sprejel in sedaj, ko smo se preobjedli, ga hočemo pa nagnati? Res čudne reči se godijo danes po svetu, če bi mu bili zvesti, kot smo prisegli, ko smo prejeli državljanstvo te dežele, bi nikogar no preganjal Zdi se mi, da je precej žalosten ko je moral na tak način poseči vmes. Jako žalostno je pa tudi za nas Slovence, ko nam mora sedaj vlada tako gledati pod prste, ker vidi, da so ji nekateri tako grdo nehvaležni. Slabo je pa obenem tudi za lojalne, ker vlada sodi vse na splošno in tako radi enih trpijo jsi. Slovenci Amerike ne bomo spreobrnili in tudi ne kapiteli stov dol spravili. Torej je kar bedasto venomer proti temu kričat. Peterlin, ki je bila včasih naša soseda in je sedaj tam v Clevelandu, se mi je že priporočila zanjo. Res kar fržmaga se mi, ko sta nag kar tako na lepem zapustila in postala meščane. Blagor jima, ko sta šla raj u-živat v mesto. Tako dnevi potekajo tja v en dan. Eni boljši, drugi slabši in zdi bs mi, da gredo meni že bolj proti koncu, zato pa ni vredno, da bi se s kom prerekal. Ako hočejo bifi naši clevelandski uredniki toliko prijazni, da priobčijo kakšne novice iz Hubbarda, sem jim zelo hvaležen za to. Saj to je še edino moje veselje, da z mojimi prijatelji potom časopisa malo pokramljam predno se poslovim s tega žalostnega sveta. Za danes naj zadostuje, pa ob priliki še kaj. Pozdravljeni. Frank Leskovic. Žitoign Slovenskega Primorja jfaraas1 awwaa* *»» «• i"d*»“ > nva* ssxJtrwrt, pere “Mignon,” dočim bosta Anne Safred in June Babitt zapeli nov dvospev Ivana Domačina : “Dekliška pesem.” Iz tega je razvidni da bo ta koncert nudil nekaj; ne ____ postaviti svoj Želimo jima' vse najboljši v no vem stanu. Obiskal sem bil tudi nase nove sosede Jerebove, ki tudi ži-J „„ „„ ve na Bennet Rd., in katerih ludil vsaker&u okusu zemlja se dotika naše. Tone se skaj težjih ih tudi več je z vso ihfb zaletaval V trto in DOPIS IZ GORICE Pred meseci smo s krvavečim srcem spoznali, da slovenskega Primorja ni več. Mirovna konferenca v Parizu je Primorsko, ki je stoletja tVorila upravno, politično in gospodarsko enoto s Trstom kot središčem, razžagala in razsekala na dvoje. Ti trije deli, ki zemljepisno spadajo skupaj, se medsebojno izpo-polnujejo in drug drugemu dovajajo življenjske sokove, so sedaj razbitine, ki bodo v novih skupnostih sebi in drugim breme. To nenaravno operacijo so izvršili “štirje veliki.” Krivi tega zločnia so pa komunisti. Najprej so s sleparsko Osvobodilno fronto prevarali primor- blagoslov k ustanovitvi Tržaškega svobodnega ozemlja. Dne u jn ^ bonll> aeaaj „ 10. februarja je pa celokupno je in beže pred njo. nori Slnvpnsknm Pri- .« v izdajstvo nad Slovensknm Primorjem podpisal v Parizu tudi Titov zastopnik jugoslovanski zunanji minister. Do zadnjega dne so vsi predstavniki jugoslovanskega komunizma bahavo junačili, da ne bodo podpisali mirovne pogodbe z Italijo. Ko je prišla usodna ura, so stisnili rep med noge in svoje črno delo, s katerim so uničili Primorje in zapravili dva narodna mejnika — Trst in Gorico — potrdili z uradnim podpisom in pečatom. MIROVNA POGODBA SE IZVEDE zacini res in ua i im ie p«v vovvuu? karv »»a«w vi^vw«* jv ~ jen v ta ali oni urad, samo da je izvoljen njih kandidat, ki jim bo potem “plačal” uslugo na ta ali oni način. Politika je umazana in graftarska. Zato ima pa kandidat ki nima denarja, ampak samo svoje zmožnosti, redko priliko, da bi bil izvoljen. Le če so volivci zavedni in trezno-misleči, bodo spoznali in ločili zmožne? od nezmožnih kandidatov. In kadar bo prišlo do tega, se reče, če bo sploh kdaj prišlo, da ne bo denar odločeval v kampanjah, bomo dobili v javne urade ljudi, ki bodo dobri gospodarji in pravi, nesebični narodni služabniki. Kdor si z denarjem kupi volitve, zasleduje pri tem samo dva možna namena. Ali hoče biti izvoljen, da zadosti svoji osebni pohlepnosti po časti in mu pri tem ni za denar, ali pa troši denar pri volitvah z namenom, da dobi potem-fffkoritu” nazaj vse, kar je potrošil v kampanji. Razume se, da so pri tem tudi častne izjeme in vsako leto izvolimo tudi poštene kandidate, ki se potem res izkažejo vredni naših glasov. Ti so potem tudi redno izvoljeni v te urade, dokler pač hočejo kandidirati. Te javne uradnike volivci kmalu spoznajo in stoje tudi vedno za njimi. Mi smo mnenja, da bi morale biti primarne volitve odprte, to se pravi, da ima vsak kandidat enako priliko biti izvoljen. Vsak kandidat naj bi dobil priliko, da se predstavi volivcem ter jim razloži svoje sposobnosti in načrte, ki jih bo izpeljal, če bo izvoljen. Volivci naj pa sami sodijo in volijo za onega, ki se jim zdi najsposobnejši. V taki kampanji je tudi dovoljeno, da časopisje po svoji najboljši izkušnji in presoji priporoča državljanom tega ali onga kandidata. Navadno imajo uredniki priliko, da se osebno spoznajo s kandidati in ker so uredniki v politiki izkušeni, tudi kmalu presodijo zmožnosti kandidatov ter jih topogledno tudi priporočajo. Seve, prii tem se pa tudi časopis ne sme izpozabiti tako daleč, da bi iz kakih posebnih namenov naravnost zahteval od volivcev, da volijo za tega in onega. Po našem mnenju je dovolj, če se pove vrline enega in slabosti drugega, potem naj pa store volivci kakor hočejo. Če volivci zaupajo in se zanesejo na preudarnost časopisa, ki mu je res na tem da se izvolijo res dobri kandidati, potem jim bodo tudi volivci sledili. V Ameriki, kjer imamo svobodne volitve, kjer lahko izbirajo volivci med kandidati po svoji mili volji, bi pač ne bilo treba poltičnih bossov. Lahko so politične organizacije, ki delujejo za svoje kandidate, toda ne bi pa smelo biti pritiska in političnih šikan in preganjanj. V Ameriki se včasih izrablja svobodo pri volitvah in se skuša z raznim pritiskanjem vplivati na volivce, da glasujejo proti svoji lastni volji. Volivci bi morali obrniti takim pritiskom hrbet in sami izbrati kandidata, ki je po njih mislih najboljši. V današnji moderni dobi, kjer je časopis in radio v.vsaki hiši, se lahko zanesemo, da je vsak ameriški državljan sposoben presoditi kandidate. Torej ne vidimo potrebe posebnega pritiska, da se mora voliti samo za tega in tega, pa za nobenega drugega neKttj: nenaj tezijiu mui vcg je z, vou * VV'' — lažjih pevskih točk -- od teht- jo obrezavel in prlvežaval v no nn nnA«n/. nlrlo«TVlQ no fin TVVP- fta/TnQTYl Tl TV® Tl Iti Hft O’!) )lO V lfi" 10 ne operne skladbe pa do preproste in prelepe slovenske narodne pesmi. Zbor Glasbene matice ni tako velik po številu kakor je bil nekdaj. Ostale pa so zboru zveste skoro vse nekdanje najboljše pevske moči, in s temi, poleg ostalih dobrih pevcev in pevk, bo Glasbena matica še nadalje vršila svoje kulturno poslanstvo med rojaki. V današnjih dneh je mnogo ugibanja med rojaki, koliko časa se bo še glasila slovenska pesem v naši novi domovini. To ni tolikp odvisno od pevcev samih, aihpak tem bolj od našega občinstva. Dobro obiskovane pevske prieditve, bodisi koncerti, opere ali operete, bodo najboljše jamstvo za nadalnje življenje naše pesmi. Kdor si torej želi nekaj iy lepega užitka in razvedrila, naj pride v nedeljo 13. aprila h koncertu Glasbene matice. Z. SPOMNITE SE S KAKIM DAROM SLOVENSKIH BEGUNCEV trdnem upanju, da ga bo v jeseni pil. Saj pravim, nekateri ljudje so res srečni, ko jim gre vsako delo tako k rokam. Jack Mavko, sin Mavkoto-vih iz Dock Rd., je tudi doslu-žil žernado pri Stricu Samu in je sedaj doma. Fajn fant je, velik in tudi lepo rejen. Iz tega se vidi, da Stric Sam ni “stinži” s hrano in da fantom dosti za jest in dobro postrežbo, dobrodošel med nami! Well, kar nekam zaškripalo je vse navzkriž, ko se je naš Stric Sam malo prebudil in povedal, da hoče on vladat tej deželi še za naprej, dasi so jo i-meli pod komando drugi že precej. Prav ob pravem času se je prebudil, še predno je bil ob “job.” Ne vem, zakaj bi proti njemu tako rovarili na vso moč. Bi rekel, če je zanj dobro, ki je tukaj doma, zakaj bi ne bilo za nas, ko je bil on1 lo boljieviiki rdeči zvezdi. Potem so to ljudstvo podivjali, ga napolnili s sovraštvom do za-padnih zaveznikov in ga nagnali v napad na njihove postojanke. Z zapeljanim primorskim narodom so hoteli; zgraditi mostišče, preko katerega bi pobesnele rdeče tolpe prodrle v Sredozemlje. Omamljeni od ____ t dotakratnih uspehov niso več Jack, preudarjali, ampak so se brez glave vrgli v spopad in se zakleli, da hočejo zmagati. Boj je postal krut, brezobziren, krvav. Zavezniki so v začetku o-klevali, se izmikali. Šele ko so spoznali, da napadalci ne popuste, da so neizprosni, so prišli k sebi in se postavili v bran. Ko nasprotniki še niso hoteli odnehati s svojim srditim nava lom, so bili primorani pokazati svojo moč. In ta je bila tolikšna, da je celo veliki mojster komunizma, Molotov, dal svoj in se preživljal, ko bodo usahnili viri dohodkov, ki so se vsak dan stekali iz okolice v mesto. Saj si je res nemogoče misliti Gorico brez Gforjanov, Vipavcev in Bricev in je težko presoditi križev pot Trsta brez kraš-kega in istrskega zaledja. Prav tako je pa tudi skrajno obupna miselna zapuščenost, ki bo zavladala v podeželskih predelih, ko bodo brez obeh mestnih središč in oporišč. STRAH PRED TITOM Neprijetni položaj, v katerega spravlja izvedba mirovne pogodbe nesrečne slovenske Primorce p.a povečuje do neznosnosti strah pred Titom. — Strah je tako velik in silen, da se je na tisoče Slovencev v pasu A, ki ga mirovna pogodba priključuje Jugoslaviji, odločilo, da raje zapuste rodno zemljo in gredo kot brezdomci v tujino, kot pa postanejo državljani Titove Jugoslavije. Ti Tisoči zavednih Slovencev, ki hočejo pred priključitvijo kot begunci zbežati z doma, so desetletja nestrpno hrepeneli po Jugoslaviji, za njo delali, trpeli in se borili, sedaj pa se je bo- Ali ni to višek žaloigre, ki jo preživlja Slovensko Primorje? Človeku se zdi skoraj nedoumljivo, nezapopadljivo in vendar je resnično. Dejstva in številke govore. Na Bovškem, v Kobaridu, v Breginju, v Volčah, to je desni breg Zgornje Soške doline, se je pri županstvih prijavilo preko 3000 oseb, ki se hočejo odseliti. Nič boljši ni položaj v Ročinju in v Kanalu in v ostalih vaseh tega okraja. Iz vasi Srednje nad Ročinjem se hoče izseliti 79 odstotkov vseh vaščanov, ki so vsi kmetje. V Brdih, v sončnih gričih sladke re- mi jeta. podpisale sklepe pariških in newyorških konferenc in neizbežno se bližamo dnevom, ko bodo stare meje primorske dežele odpadle in bodo postavlje- lilo v Furlanijo, ki pride pod Italijo, mnogo se jih pa pripravlja, da zbeže v begunska taborišča. V ožji goriški okoli-t ci in na Krasu se je komunizem ni novi mejniki, ki bodo pogna- zasidral že po prvi svetovni ni v živo meso našega narodnega telesa in bodo razklali našo zemljo na troje krvavečih delov. Težko je popisati, koliko so slovenski Primorci pretrpeli v zadnjih tednih in mesecih radi negotove bodočnosti. To bridko, moreče razpoloženje, se z 10. februarjem ni nič zboljšalo. Negotovost se je sedaj umaknila zaskrbljenosti. Deželan, bodisi kmet ali delavec, razmišlja in ugiblje, kako bi uredil svoje gospodarstvo, svoje življenje, ko bo odrezan od svojega gospodarskega središča, kateremu je oddajal svoje pridelke in ki mu je dajalo zaslužek. Meščan topo gleda ven v podeželje in si ne more vojni. Zato mu je sedaj uspelo, da je ljudsko množico bolj premamil in si jo usužnil. V teh Vaseh ni tako usodnega splošnega pobega, pač pa bo tudi tu odšlo v tujino mnogo mladeničev in,deklet. O pobegu iz Istre, zlasti iz istrskih mest, kjer živi tudi precej Italijanov, ste čitali gotovo že v a-meriških listih. Ta pobeg zavzema že prav strahoten obseg, med begunci je pa poleg Itali-•janov tudi mnogo Hrvatov in Slovencev. ODKOD TA POJAV? Odkod ta presenetljiv pojav, ki v tako strašni luči osvetljuje ______(Dalje na 3. strani)_ fo VAJ**,* AL PA NE “ZdaS, ko je naš Debevc zmolil svoje lovske litanije, se pa le odpravimo naprej, predno mu pade katera nova v glavo,”'je in-toniral naš Tone Grdina, ki je prav za prav kriv, da nismo bili res toliko časa na potovanju v Willard in nazaj, kolikor časa že jaz o tem packam po papirju. Saj ga res ni lepšega kot iti po svetu iz kraja v kraj, brez vsake skrbi in ki je povsod sprejet z odprtimi rokami, pa ki mu na vso moč strežejo in nič ne računajo. No, pa je menita res dobro, da ima družba nekoga s seboj, ki gleda na uro in sili naprej. Jaz bi kar sedel in pozabil, da imam kje svoj dom. Kot bi se vsedel na smolo. Ko je pa povsod tako luštno kot “taužent hudičev,” kakor pri nas na Me-nišiji izražajo višek svoje ginj nosti. > “Toliko boste počakali, da bom vprašal Stautovega Jackita, kam je del moj klobuk,” sem prosil visoko spoštovano druščino. “Jesen je in ne maram po svetu kazati bujnega cvetja na moji glavi. Saj, če imam glavo pokrito, sem še nekaj za pogledat, je rekla naša Micka, zlasti še, ki ga pomaknem nekoliko na desno uho, kar je prav šikovno. Kaj mislite, Mrs. Staut, ali bo klobuk se za na glavo, odkar mi ga je iz same prevelike naklonjenosti odnesel doli v spodnje prostore vaš ljubeznivi Jackie?” “Oh, kar brez skrbi bodite radi tega,” me tolaži hišna gospa, “naš Jackie ni tak kot so drugi psi. Morda je res poskusil, če bi mogel spraviti od klobuka pan-kelc in žnorco, that’s all. Boste videli, da res. Pa pojdimo malo še doli pogledat, če se vam ljubi.” nas je prijazno povabila. No,'pa smo šli pogledat še v parter in videli, da imajo Stau-tovi tam doli kar celo stariova-nje. “Tukaj se včasih zberemo s, prijatelji m malo pokramljamo,” nam je razlagal Mr. Staut. “Aha,” sem rekel in pokazal na zelo pripravno mizo v kotu, “pa ne da bi jih včasih tudi malo vrgli? Miza se mi nekam sumljiva zdi.” “No, ja, če so pravi tiči, pa tudi malo pomarjašamo,” se zasmeje hišni gospodar. “Da marjašate?” sem ves vesel vzkliknil in nehote poiskal z očmi Jakiičevega Franceta, kot bi mu hotel reči: France, če si pripravljen, pa se malo vsedi-mo. Bova vsaj videla, kakšni tiči so v Milwaukee pri marjašu. Nič ne bo škoda Stauta, če ga malo obereva, saj ima. Jakšič, ki je silno brihten človek in odprte glave, je koj uganil moje nemo vprašanje ,se nasn*hnil in rekel; “Kar karte poišči!” Pa ti je že prinesel vranč našega glavnega blagajnika zre hočeta zardi mene. Zdaj se ne bomo pa prav nič obirali več. Za 100 milj nas je že itak Debevc zakasnil in nas je. Bo kmalu tako, kot je delal tisti vandrovec, ki je jiel iz Ljubljane v Trst. Ko je prikrevsal na Vrhniko, se je nekoliko ustavil v “Mantovi,” potem pa preračunal, da je že kasno in da bo treba poiskati prenočišča ter uganil, da si bo največ prihranil, če gre spat nazaj v Ljubljano. In je šel. Drugi dan mu je prav tako naneslo, potem je pa sprevidel, da je najboljše, če doma ostane, ko se pot do Trsta tako nazarensko vleče. Tako približno delamo mi, krote, ki vas ni za spraviti nikamor in vas ni.” Mr. Staut nam je tudi pokazal svoj gramofonski aparat, na katerem igra plošče, ki jih sam sega glavnega Diagujmiu* h1'—-, — «— ven, ki je menda vjel berzžični izdela na posebnem inštrumentu, brzojav med Jakšičem in menoj Zelo pripravna^ naprava, sem in pravočasno prekrižal najine' račune z odločnim: “Holt, ne bo nič, špilauei! Se ni treba prav nič izmišljati in iskati kakovih urokov, da vesta. Kadar vaju bom zvlekel gori na Wllard, potem pa počenjajta, kar sem ugotovil in si hotel aparat natančneje ogledati, ko me nekaj butne v nogo. Pogledam, kaj je, pa je bil sam Stautov Jackie, ki mi je prijazno mahal s sadnjo premo, v gobčku je pa držal moj klobuk in mi ga ponujal. “Si že pridkan Jackie,” sem ga pohvalil in vzel klobuk, na katerem sem z veliko uteho kon-štatiral, da je srečno prestal vasovanje pri Jackietu. Pangelc se je še držal klobuka .žnorca se je pa vlekla po tleh. Očividno je Jackie ni mogel odtrgati. “No, vidite, da niste ob klobuk,” mi je hitela zatrjevati hišna gospa. “Saj sem vedela, da mu ne bo nič storil. Čakajte, ga bom malo očistila, je menda nekoliko pometal ž njim, kajon-ček.” Ko je Jackie videl, da gre moj klobuk iz rok v roke, je mislil, da je to kakšna žoga in bi bil tudi on rad zraven pri igranju. Parkrat se je visoko zagnal in hotel prijeti za klobuk, pa ga ni mogel doseči, ne dokler sem bil jaz zraven. Videl sem, da mu to ni bilo prav nič všeč. Z mojim klobukom sta že opleta, Jackie, sem si mislil, samo da ga imam zopet zdravega in celega v rokah. “Alo, zdaj pa ven na vrt, bom vzel nekaj premičnih slik od vseh skupaj,” je naznanil prihodnjo točko sporeda Mr. Grdina. ŽIVLJENJE TREH KMNJJHH BRATOV FRANCOSKIH VOUKOV JANEZ CIGLER ' Krčmar mu prinese vse po željah, se vsede zraven Luka in ga vpraša, odkodi da pridejo. Luka vpraša krčmarja: “O-čanec, ali poznate to gospodo?” ‘‘I kaj pa, da jo poznam: gospod je baron žiga, gospa je baronovka, njegova žena. Ti ljudje so zelo premožni, baron je posestnik velike grajščine ne daleč odtod.” *. Zdaj še-le pripoveduje iLu-ka, kako se je pridružil družini in jo otel iz rok neusmiljenih tolovajev, da prej ni videl ne poznal nikoli ne barona ne baronovke. “Naključilo se je,” govori Luka, “da sem ravno videl, kako so roparji napadli kočijo: ta naključba ni bila brez božje volje. Bog je tako obrnil, da so bili hudobneži odgnani in baron rešen, čeravno ranjen, vendar ne nevarno, meni se pa tudi ni zgodilo nič hudega.” Gostilničar pazljivo poslu, ša Luka, se čudi njegovi srčnosti in naposled reče: “Veš, Luka, le lepo sttrezi baronu in baronovki; tvoj trud ne bo zastonj ; oba sta dobrega srca in tudi dobrih rok, bogata pa tudi. Vem dobro, da boš od zdaj moral več časa pri teh dobrih ljudeh ostati ker si jim storil toliko dobroto; zato poslušaj, kar ti povem, da boš vsaj nekoliko vedel razmere te druži, ne. V lepi zakonski ljubezni in edinosti sta živela baron Žiga in njegova žena Matilda, srečo sta imela v vseh rečeh, vesele dni sta uživala, čislana od vseh sosedov. Pa kakor časna sreča |i nikoli stanovitna in popolna, šil se je s kmečkimi potepuhi; cele noči se je vlačil ž njimi, popival in pretepal se; da je pa imel s čim plačevati po krčmah za-se in za svoje pajdaše, kradel je domo očetu denarje in zapravljal; tako je delal svojim ljubim starišem veliko bridkost in žalost. Pač sreče i-meti ne more noben otrok, ki ne spoštuje starišev in jih žali in zaničuje; zato je tudi Pavel ni mogel imeti. Šel je k vojakom; vojaški stan mu je bil najbolj po godu. Nekaj časa se je prav dobro vedel, bil je časnik, toda kmalu se je naveličal; njahujše ga je pa težila pokorščina, v vojaškem stanu pa je pokorščina najbolj potrebna dolžnost. Pavel se združi s pajdaši svoje vrste, kateri so bili ravno tako svojeglavni, prevzetni in hudobni; nobeno povelje jim ni bilo po godu; zabavljali so črez vse raaredbe všijih oblastnikov in želeli le prosto živeti. Zmenijo se nekega dne, da gredo na lov v daljni gozd; tam v samoti pa, brez strahu, da bi jih kdo zapazil, naredijo trdno zavezo, da bodo natihoma dobili tovarišev, kolikor bo mogoče, in da se hočejo potem z združeno močjo ustaviti vsem oblastnikom, odreči jim pokorščino in prekucniti sedanjo vlado. Trdo so molčali vsi zavezniki ; živ človek ni vedel njihovega skrivnega naklepa; pridobili so že sila veliko tovarišev. Že se je bližal čas, da bodo zavezniki oznanili očitno ustajo in pozaprli ali pa pomorili vse višje oblastnike. Višji oblastniki so pa vendar zasledili naklep teh zaveznikov; zvedeli so za vse, ki so bili v to DROBI VESTI IZ SLOVDOJE (Doti* preko Trsta) (Nadaljevanj* ■ l atnoli kot v Časih, ko še ni bilo denar- metov vse povsod. Po mestih so izložbe prazne, pa tudi ko stopiš v trgovino, težko kaj dobiš, kljub svojim kartam. Neka oseba opisuje, da je cel “semenj,” kadar doženejo, da je imel kak trgovec še skrito kako staro blago. Trgovca hitro zapro in obsodijo na zaplembo premoženja. Njihovi zanesljivi ljudje, to je “vladajoče ljdustvo” pa hitro pokupijo odkrito blago. Za druge ne ostane nič. "AVTARKIJA SLOVENIJE.” — Kadar kdo reče (upajo si reči seveda samo oni od vladajočega ljudstva), zakaj slovenske tekstilne tovarne vse, kar izdelajo, pošiljajo v južne kraje, dobi odgovor, da se mora Slovenija sama vzdrževati. Avtarkija pomeni gospodarska samostojnost ali samovlada. Komunisti so vpeljali slovensko avtarkijo. Pravijo, da morajo slovenske tovarne izvažati blago v južne kraje, da s tem sproti plača- ja. Taka je po komunistih vsiljena avtarkija Slovenije. KUPUJEJO CELO V ITALIJI____Kako v Jugoslaviji vsega manjka se vidi iz tega, da kupujejo celo v Italiji vse, kar se da kupiti. Plačujejo v lirah tudi za sto od stotkov dražje kot je sicer blago na trgu. Samo da ga dobe. To spravljajo v Trst in od tam po raznih potih čez mejo. Vse to bo seveda minilo, ko se uredi tržaška državica. POVEST O TOBAKU. — Da dobe lire, se poslužijo vsakega sredstva. Tudi tihotapstva v imenu države. V januarju je policija v Gorici zaplenila en milijon cigaret jugoslovanskega izvora: Morava, Drina, Zeta. Plen je tehtal okoli 10 kvintalov (2200 funtov). V lirah računano gre vrednost v milijone. Kot lastniki tega izrednega zaklada so bile carinski policiji javljene tri osebe, dve iz Gorice in ena iz Dornberga. Ker ta trojica ni jo živež, ki ga od tam dobi Slo- javila blaga pravilno, je bila ob-venija. Torej zamenjava blaga1 sojena na globo 60 milijonov lir. ali ste mislili o KARIJERI V ARMADI? ♦ Vstopitev v Armado Z. D. pomeni danes mnogo več nego zgol j obveznost tri ali večletnega službovanja. Nudi vam početek karijere, ki v mnogih ozirih nad-kriljuje kakršenkoli drug poklic. ki si ga morete izbrati. V armadi lahko napredujete tako hitro kakor vam to omogočajo vaše sposobnosti in doba službovanja. Plačani ste med tem ko se učite poklica ali obrti, ki je . lahko gmotnega pomena za vas v bodočnosti. Za vse vaše vsakdanje stroške, živež, obleko, stanovanje, afravniške in zobozdravniško nego je preskrbljeno. Potujete lahko v naj-daljne kraje sveta. Lahko greste v pokoj z doživljenskimi dohodki po 20-tih ali 30-tih letih službovanja. In kar je več. vojaška karije-ra vami nudi delo, ki je važno za vašo domovino ih katero vam prinese ugled in spoštovanje od strani vaših sodržavljanov. i * i 1 ‘ v 1 ' . . Vojaška kari j era je ; nekaj o čem^r je vredno premišljati — ter se porazgovoritl t*i vašem Ker teg« ne bodo zmogli, gredo seveda sedet. To je zunanja plat te zadeve. V Gorici pa vedo, da je bil tobak za komunistično Osvobodilno fronto. Ta potrebuje za svoje politično udejstvovanje denarja in spet denarja. To udejstvovanje se tedaj plačuje z jugoslovanskim tobakom, ki ga tihotapijo čez mejo. Včasih se ponesreči kot kaže gornji slučaj, navadno pa že gre. Jugoslovanke cigarete so v Italiji zelo zaželjene in se na črni borzi imenitno prodajajo. Izkupiček da sredstva za politično propagando in za nakup nujnih stvari. Po sredstvih pa komunisti ne vprašujejo. Kar je dobro za komunistično stranko, tp je sploh dobro, pa naj bo laž, umor ali tihotapstvo in korupcija. PRORAČUN IN VOJSKA. _ Veliko breme jugoslovanskega gospodarstva je armada. Mala država kot je Jugoslavija pa vzdržuje veliko armado. Nekateri pravijo da je 400,000 mož, drugi mislijo da je le 300,000. Naj bo že eno ali drugo, iz načrta proračuna za prihodnje proračunsko leto vidimo, da to stane Jugoslavijo 270 milijonov dolarjev. Od vseh izdatkov gre za vojsko 27%, torej več kot ena četrtina. To ubija, vsak napredek in ovira vse narodno gospodarstvo. Pri takem gospodarjenju ni čudno, da mora vse stradati razen tistih, Jd hodijo ali v vojaških ali policijskih uniformah. meni smrt za vse gospodarsko in socialno življenje, da nudi peščici izprijencev možnost zatiranja širokih ljudskih plasti, da je kotišče najhujših strahovlad povsod, kjer se dokoplje do oblasti. Do tega prepričanja so prišli naši nesrečni Primorci po dogajanjih, ki so jih doživeli in pretrpeli v lastni hiši, v zavezniškem pasu A. Kar so izvedeli iz sosednjega področja B, jih je še stokratno potrdilo v zgornjem spoznanju, da pot Titom ni življenja. V temnem srednjem veku, ko je žvižgal nad ubogimi podložniki bič grajskih valptov, ni bilo življenje težje kot pod Titovimi biriči. (Dalje prihodnjič) Žaloigra Slovenskega Primorja (Nadaljevanje s 2. strani) razmere, ki vladajo v naši deželi in ki tako nazorno opozarja svetovno javnost na neznosnost položaja? V jeseni leta 1944 je bila Primorska skoraj v celoti v taboru Osvobodilne fronte. Kdo )}j ne sletjil klicu, ki je burno V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA John Hrovat ki je mino v Gospodu zaspal in se preselil v boljše življenje dne 8. aprila 1945. Dve leti počivaš pod zeleno trato, ljubljeni soprog in dobri oče, mi Tebe še pozabili nismo, ob spominu na Te si brišemo solze. DELO DOBIJO VEC POMOČNIC ZA (AFEIERIJO SE SPREJME B L'.. i 1 ' U ii .J Delo je v čisti, zdravi okoliši — 'ffluiiiSSM Morajo razumeti in govoriti angleško . — Sijmo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 89 let starosti naj se priglasijo. Dobra plači Hrana in uniforme zastonj , Zglasite se v The Ohio Bdi Telephone Company •oba 901 700 Prospect Ave. ZA PREKLADANJE V1,, tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93i/£c na uro čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway _____ (69) Pomoč v kuhinji Sprejme se žensko, ki bi pomagala v kuhinji, nič kuhe, nekaj čiščenja; h čl baronu Žigi. Pač je res, da na tem svetu ni najti prave resnične sreče. Le v nebesih bomo našli resnično in pa večno srečo, katere nam ne bo grenila nobena težava, nobena bridkost, ampak brez vsega strahu, da bi to neskončno srečo kdaj izgubili, bomo se neprenehoma veselili v Bogu. — Baron Žiga in njegova žena nista imela več kot dva sinova, starejši je bil Pavel, mlajšemu je bilo ime Henrik. Lepo sta skrbel« oče in mati za svoja fantiča, skrbno ju učila v krščanskih resnicah, zvesto ju navajala na lepo krščansko življenje; zato sta stavila v nju vse svoje zaupanje. Mlajši sin Henrik je rad slušal svoje stariše, >41 je pokoren v vseh rečeh; zvesto in z veseljem je spolnoval vsa povelja svojih starišev; spoištJo-val in imel je svoje stariše vedno v veliki časti, zato jim je pa tudi delal veliko veselje. Sta rejši sin Pavel je bil pa nepokoren in svojeglaven. Nagajal in kljuboval je starišem, kjer je mogel; kar sta mu ukazala oče in mati, še ubogal ni, ali pa je storil vse le z nevoljo, godrnjaje in preklinjaje. Pajda- MAKE one!*|day MUFU VITAMIN CAPSULE YOUR BUY WORD Mm** ta ***4 tataaa I ym 4k I«, *ta '*.»«« fee M taking ■ gl< Ofe-Mtar (ta*4) Mrfrt. rta veta. fegwl* •*•'» 4qr ta tar 4art ta •** ••• tatar M«4k4. fe nr. t» ak tar OraAOir (taa4) Mt rta VtMata ftata Miti LUORATOUB, MC li v ječe. Tako je vlada o pravem času zadušil« osnovano u-stajo, katera bi bila utegnila nevarna biti celemu carstvu. Zelo so bili pokorjeni ali kaznovani vsi zarotniki, naj večja kazen pa je zadela Pavla kot začetnika in podpihovalca zelo nevarne ustaje; bil je obsojen na smrt. Ker je pa ruski car usmiljenega in dobrega srca, prizanesel je Pavlu in spremenil njegovo obodbo v hudo ječo do rarti v veliki jetnišnioi v Sibiriji. Kakor slišimo, ni mu bilo treba dolgo časa trpeti kazni; vsled žalosti, pomanjkanja in trpljenja'je Pavel kmalu končal svoje žalostno življenje. Odkar sta to zvedela baron in baronovka, sta zelo žalostna.” Luka je dobro pazil na vse te krčmarjeve besede in je slutil, da je morebiti bil ravno tega barona sin tisti, ki mu je on stregel v jetnišnici. Luka P. v hiši barona Žige Brž ko izve mladi Ja&ron Henrik, sin barona Žige, nesrečo svojih starišev, pripelje se jih obiskat in pripelje s seboj tudi umnega zdravnika, ki je pregledal baronu rane in izpraševal Luka, iz česa je naredil mazilo, da se po njem tako lepo celijo rane in ne napravljajo baronu več bolečin. ' Luka vse zvesto pove in reče: “Veliko vojakom sem rane zacelil s tem mazilom, zato pa vem, da je dobro in da v resnici pomaga.” Zdravnik je vse to vpričo barona in baronovke potrdil in za dobro spoznal, kar je Luka naredil; zato je priporočil Luka baronu, rekoč: “Tak stre-žaj je plačila vreden," (Dalja prihodnjič) —-—o-.......- —Materino mleko je najboljša hrana za novorojenčka. Statistika kaže, da dojenčki, ki so hranjeni i materinim mlekom imajo veliko več prilike, da ostanejo pri življenju kot dojenčki, ki so hranjeni z drugo hrano. V VOJNI IN SORt'. Room 109, Old Postoffice Bldg. Cleveland, Ohio 1IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIH flaznanilo Vsem cenjenim rojakom in rojakinjam v fari sv. Lovrenca naznanjamo, da smo zopet prevzeli trgovino z mesom in groceriijo. V zalogi imamo vedno sveže in najboljše meso, doma sušene šunke in klobase. Vse vrste grocerijo in zelenjavo. Naročila pripeljemo tudi na dom. Naše veselje bo: gospodinje zadovoljne. PERKO FRUIT MARKET 3580 E. 81. St. BR 6703 III1I1II11II11IIIIIIIIIIIIIIIIIHI1III1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII1IIII1IHIIIW -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride ienje za ©F je pa pričelo kopneti, ko so v maju leta 1945 Titove čete zasedle deželo. Tedaj je OF odvrgla svojo krinko ter razkrila svojo komunistično naravo. širjenje komunizma, slavospevi Titovi diktaturi in netenje sovraštva proti zapadnira zaveznikom je postalo jedro vsega dela. To vsiljevanje zvezde in komunizma se je nadaljevalo tudi po prihodu zaveznikov, ko je bila Julijska krajina razdeljena v področje A in B in traja še danes. Skoro dve leti trde komunistične šole. — Kdor nima hudobnih namenov in kdor ni zakrknjen, v tolikem času že mora jasno spregledati. To spoznanje ga je pa pretreslo do mozga in zdaj trepeta in drgeta in beži pred Titom. V pasu A je zavezniška vo-jašak uprava. Na žalost pa je ta uprava v bistvu samo zunanja, navidezna. Pod površjem, v globini vladajo, zlasti v podeželju, komunistični krajevni odbori s pomočjo Titove tajne policije OZNAe. Komunisti in njihovi pomagači nadzirajo duhovnike in vse njihovo delo. O-ni imajo besedo pri šolstvu in učiteljstvu, na občini in obnovi. Oni pobirajo svoje davke in dajejo smernice vsemu gospodarskemu življenju. Oni kontrolirajo ves promet in gibanje po deželi. Kdor ni pri njih dobro 'zapisan, na vasi ni varen, ne sme na deželo. Pod njihovim nadzorstvom so časopisi, oni zasledujejo politično delo vsakega posameznika in i-ščejo njegovo karakteristiko. Ovaduštva, nasilstva, poboje, ugrabitve so oni organizirali in vodili. Kljub vojaškim guvernerjem in v brk zavezniškim posadkam in civilni policiji prirejajo demonstracije in proteste, preplezajo deželo s svojimi obveščevalci in kurirkami in strahujejo ljudi. Z eno besedo: ljudje so spoznali, da komunizem ne priznava ne osebnih ne drugih svoboščin, da po- Žahijoči ostali: ROSE HROVAT, soproga, in OTROCI. Cleveland, O. 8. aprila 1947. MALI OGLASI Ugoden nakup Naprodaj je moderna hiša 6 sob, skedenj, garaža, kokošnjak, svinjak, klet pod vso hišo, vroča in mrzla voda, obsega 20 akrov zemlje, dosti vode, 700 mladih breskev, 1 aker špargljev, pol akra trte, poljsko orodje. Nahaja se na tlakam cesti 86, tri milje od Painesville, O. Se lahko takoj vselite. Matt Teubl RFD 3, Painesville, O. -(72) Stanovanje iščejo Tri ženske bi rade dobile v najem 3 do 4 sobe v bližini St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 3619. Harmonika naprodaj Naprodaj je harmonika, 120 basov, 4 p;emembe, z Flotatone in amplyfying unit; proda se privatno. Pokličite HE 2955. (70) JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 ~~ 18115 NEFP ROAD ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Druč 15702 WATERLOO RD. DIE MAKERS Die Repair Men Arc Weiderg Laborers Plača od ure Stalno deo Bishop & Babcock Mfg. Co. 4285 E. 49. St. (49) Za tovarniška dela Lahko delo v veliki pivovarni na vzhodni strani stalna dela v * oddelku za pošiljanje in napolnjevanje Dobra plača od ure. Zglasite se v Carting’s Brewing Corporation of America E. 93rd in Quincy. (74) MALI OGLASI Furaezi Novi furaezi za premog. oUe, gorko vodo *11 cam. Resetting IU - CUCenJe W premenjamo ttare na olja Thermostat 1 Chester Heating Co. 1198 Addison Rd. - KN 0U7 Govorimo alovoufco (I) Plačajte ‘ račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od 81.00 do 110,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair A ve. (2. št 8. each month) KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na George Kasunic 7510 Lockyear Ave. • HE 8056 Real Estate Broker (Tues. X) o O O i> O 4> BELI MENIHI < > O O /> <> <> Povest iz prve polovice XII. stoletja <► <► ◄ > <> spisal IVAN ZOREC <► / k 4> a A “Pridite, da iz samovida razpoznate, ali dajem pričevanje resnici ali ne. Všenica, oves sta ob tla, korenje in pesa pa pomezgani, da si ne bosta več opomogli.’’ “Gonja je bila zares divja,” je Ditrik priznal. Brata sta ga grdo pogledala. Majnhalm je dejal trdo: “S tlačani se bom pomenil že sam, medme in tlačane se. ne rini, da veš!” “Rinem se samo, da povem, kolikšna je škoda. Sicer jim o svetem Mihaelu, ko pobirate davščino, nemara ne bi verjeli. Zato prosim, da mi poveste, koliko všenice in ovsa bi jim popustili ob davščini.” “Glej, Trlep, govoriš tako, da se ti prav lehko utegne še kaj pripetiti danes!” je Majnhalm zagrozil. Trlep je zardel in rezno odgovoril: “Kajne, pozabili ste, da sem svobodnjak?” “Hrast je bil najprej želod, ki ga je lahko požrl vsak prašič.” “Primera je dobra!” se je Ditrik zasmejal. “Všeč si mi, Trlep, obiskal te bom.” “In lepo vas bom sprejel, kakor se sprejme gost. Nam je vsak gost, da tako rečem, sel božji.” Majnhalm in Henrik sta začutila bodico in se spogledala. "Moj oče,” je Trlep trdo nadaljeval, “iz rodu res ni bil svobodnjak, po srcu in pesti pa 'je'T>ifošie n ja£ in junak! Svpbednjak je postal iz rok vašega rajnkega očeta, ki vam ga je na lpvu otel izpred čekanov divjega merjasca.” “Res je, o Trlep!” je Ditrik stopil predenj in mu segel v roko. “In ljubila sta se, kakor | bi bila brata.” A Trlep se je obrnil v Majn-halma in ga ostro pogledal. “Za tlačane sem pravice prosil, zase odškodnino terjam! Odškodnino sem, pa pojdem, predolgo se že mudim!” “In če je ne dobiš?” se je Henrik vteknil. “Sto in dvajset srebrnih pe-nezov terjam in jih tudi do-bom precej ali pa kesneje na prav poseben način.” “Sto in dvajset srebrnih pe-nezov?” se je Majnhalm posili smehljal, ker ga je Trlepova odločnost že mehčala. “In če ti jih res ne dam?” “Do Kravjeka ni daleč, saj mi je prav spotoma. Gospod grof z ljubljanskega gradu, vem, da me bo rad poslušal, ko mu bom pravil o lovu in lovcih, o škodi in tlačanih.” Majnhalm in Henrik sta se spet spogledala. “Če pa bi se primerilo, da me danes ne bi bilo domov, sem preskrbel, da bo gospod grof iz Ljubljane zvedel, kje me je iskati.” “Mar pretiš, ka-li?” se je Majnhalm smehljal še bolj po-č«i. “Vi ste pretili, češ, da bi se mi danes utegnilo še kaj pri-tekniti. Vendar ne odneham: za tlačane milosti prosim, zase odškodnino terjam! Če ne o-pravim nič zlepa, pojdem, kakor sem rekel.” In je umolknil in ni rekel nobene več, samo grdo in trdo je gledal. Tudi Majnhalm je pomolčal in se skozi majhno okno zagledal v temni obronek višenj ske-ga hribja; naposled je po sobi zakoračil gor in dol in se ustavil pred Trlepom, ki ni umeknil srepega pogleda. “Takole ti bom rekel, Trlep!” je dejal. “Sam veš, da je naša stara pravda loviti, 'koder in kakor hočemo.” » “Pa ne, ko zori polje!” mu je Trlep presekal besedo. “In kadar hočemo!” je Majnhalm poudaril. “Nihče nam braniti ne more in nam nikoli ubranil ne bo!” “Ali naj nas pogubuje vaš lov, če nam je že prizanašala toča?” “Stoj, da ti povem vse do kraja! Spomnil si nas našega rajnkega očeta ...” ‘ . . večna luč naj mu sveti!" Henrik in Ditrik sta se pobožno prekrižala, Majnhalm se je nekoliko prestopil in nadaljeval: “Tvoj oče je res bil možak, sicer ne bi bil svobodnjak danes ti, da veš. Zato sem se odločil, da poravnam škodo, ki jo je, kakor praviš, napravil včeranji lov.” Trlep je komaj za spoznanje pokimal, rekel pa ni nobene, ko se je Majnhalm spet obrnil in zagledal skozi okence, le zamižal je malo in se nevidno nasmehnil. Majnhalm se je odtrgal od okenca, zakoračil po sobi in se, kakor bi mu bilo žal, da se je podal, široko posmehnil: “In še eno ti povem, Trlep: Po naši volji se bo v Stični zidal samostan. Menihi so že na potu. če mi boš še kaj tre-soritil, se bom premislil, da ne bodo zidali v Stični, ampak v Gabru. In potelj glej, kako se boste boli s samostanci ti, in gabrovski tlačani.” Trlep se je vidoma ustrašil. Tri sto kosmatih peklenkov, kar somastanci naj se prislinijo v Gaber, pa bo treba dajati še bogve kakove cerkvene davščine! Kaj bo, kaj bo? — Ustrašil se je res, pa se je po-tajil in zagodrnjal: “Gabrovci se nikogar ne bojimo! Kdor bo prevelik gra-bež, jih bo dobil pa parkljih!" Majnhalm je odklenil okovano skrinjo ob steni in Trle-pu odštel sto in dvajset srebrnih penezov, odštel čisto molče, sede[ za mizo in iz vrča potegnil ,dolg požirek medice. “Tudi s tlačani bom uredil, kar bo prav,” je rekel, ne da bi Trlepa še kaj pogledal. Trlep je nekaj zamrmral v zahvalo, spravil denar in se obrnil k vratom. “Bog te obvaruj!” je Ditrik dejal, Majnhalm in Henrik pa sta molčala. Medica je v vrču postajala, bratje so se treznili in tiho gledali drug drugega. Prvi je spregovoril Ditrik. "Prekanjeni Trlep, na pravem koncu ima jezik prirasel 1” se je nasmehnil. “Če bi jaz bil ti, Majnhalm, bi mu ga bil nekoliko pristrigel !” se je Henrik ustil. “Dan, dva v naši podzemni temnici ob trdem postu — pa bi se mu unesla tudi vsa tista tresori-tost.” PUNCH PRESS OPERATORS Experienced Good piecework earnings The Geometric Stamping (o. 1111 E. 200 St. IV 3800 1880 1947 * * * 4 * * * * * lo JSfa znanih in Z^ah'Vala Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu dragemu soprogu in očetu Andreju Pogachar ki je po kratki in mučni bolezni zatisnil svoje trudne oči in mirno zaspal večno spanje dne 13. marca 1947 v starosti 66 let. Doma je bil iz Jesenic na Gorenjskem. K večnemu počitku je bil polo-Ijjan po slovesni sv. maši v cerkvi sv. Cirila in Metoda dhe 17. marca 1947 na Calvary pokopa- —: t t. - Prisrčno se želimo tem potom zahvaliti Rev. Milanu Slajetu za opravljeno slovesno pogrebno sv. mašo in druge cerkvene obrede, Rev. Sebastjanu Soklich, ki je prihitel iz daljnega Washington^ D. C. in Rev. Karpi za asistenco. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše in sicer: Mr. Charles Brunski, Mr. in Mrs. Jos. Ferlin, Mr. in Mrs. Martin Tich, Mr. Charles Kurnick, Mr. Andrew Tomec in Balbi-na, Mr. in Mrs. Albin Brunski, družina Gerbec, Mrs. Zorz in Hermina, Mr. in Mrs. Anth. Ribarič, Miss Rose Slaby, Mr. in Mrs. Louis Hare, Mr. in Mrs. Louis Baraga, Mr. in Mrs. Frank Jančar, Mr. in Mr. Paul Hoover, Mr. in Mrs. Frank Anzelc, Mr. in Mrs. John Brence, Miss Joan Černe, Mr. in Mrs. Michael Virant, Mr. in Mrs. Frank Mlach, Mr. in Mrs. Frank Debevec in hči, Mr. in Mrs. Thomas Chrysler, Mr. in Mrs. Stanley Russ, Mrs. Jos. Urbas, Mr. in Mrs. J. Jančar Sr., Miss Mary Soklich, Dr. in Mr. Pryatel, Mrs. Helen Jakopin, Mr. Jos. Uršič, Mr. in Mrs. Adolph Ravnikar, Mr. in Mrs. Jos. Jere, Mr. in Mrs. Vincent Pogačnik, Mr. in Mrs. Louis Bohorič, Mr. in Mrs. Frank Narobe, Mr. in Mrs. Anth. Cernilec, Mr. in Mrs. Peter Čelik, Mr. in Mrs. Frank Paul, Mr. in Mrs. Gabriel Klinar, Mrs. Barbara Jakopin, Mr. in'Mrs. Anth. Yelenc, Mr. in Mrs. Michael Grgič, Mr. in Mrs. Frank •Soklich, Mr. in Mrs. Jos. Perušek, Mr. in Mrs. Jacob Tomažič, Sr., Mr. in Mrs. Jacob Tomažič, Jr., Mr. in Mrs. Frank Zgonc, Mr. in Mrs. John Martin, Mr. in Mrs. Frank Pavlovčič, Sr., Mr. in Mrs. Frank Sesek, Mr. in Mrs. John Dougan, Sr., Mr. in Mrs. Barney Jungbluth, Mrs. Regina Markač, Mr. in Mrs. Jos, Henson, Mr. in Mrs. John Omahen, Mr. in Mrs. Lawrence Jemc, Mr. in Mrs. Frank Jakopin^ Mr. Frank Pavlovčič, Mr. Frank Pavlich, Mr. in Mrs. John Cerne, Mrs. Mary Losiewicz, Mrs. Margaret Zaletel, Clara in Mrs. Frank Hodkey, Mr. in Mrs. Jos. Škerjanc, Mr. in Mrs. Jos. Svete, Sr., Miss Sylvia Žiberna, Mr. in Mrs. Frank Žiberna, Mrs. Jos, Brence, Mr. in Mrs. Frank Zaletel, Mr. Steve Botchick, Mr. in Mrs. Frank Gorenshek, Mr. in Mrs. Jos. Sera-zin, Sr., Mr. Frank Ambrožič, Sr., Mr. in Mrs. Harry Sekular, Mr. ip Mrs. Lester Breckenridge, Mr. in Mrs. John Boros, družina Polutnik, ' KMStTof' CoiutSE«'s"'Counc7f"Tfo. Afa&TŽT Mrs. Frank Ribarič, Mr. in Mrs. Jos. Zgonc, Sr.,~ družina Pogorelc, Mr. in Mrs. Anthony Pavli, Mr. in Mrs. John Pogačnik, Mr. in Mrs. Michael Uršič, Mrs. Mathilda Cigolle, Mr. in Mrs. Michael Cerne, Mr. in Mrs. Paul Heyslinger, Mr. in Mrs. StevejEjMsekas, Mr. in Mrs. Rudy Tomažič, Mr. in Mrs. Michael Rutar, Sn, Mrs. Frances Bresak. Prisrčna hvala vsem številnim prijateljem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci v zadnji pozdrav in sicer: Mr. in Mrs. Jacob Tomažič, Sr. in družina, Mr. in Mrs. Peter Čelik, društvo sv. Alojzija, društvo Bled SNPJ, Sova Florist, Dr. in Mrs. Pryatel, Dr. in Mrs. Mramor, Fellow Workers of Dept. 22 and 24, Colson Corp., Blast Furnace Time Office No. 4 Turn Conditioning Dept., Rolling Mills Inspec- tion Dept., Mayane and Vic Omahen, No. 3 Volunteer Firemen, Colson Corporation, Federal La- bor Union No. 19343, Althea in Bill Mathews, Ivy in Alf Prosser, Paul in Helen Lane, Florence in Norbert Reidy. Iskrena hvala vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše in pogreba. Lepa hvala Miss Mayme Perušek, organistinji, kakor tudi Mrs. Angeli Tomšič ter Mrs. Jennie Cerne, pevkama, za tako krasno zapete žalostinke. Lepa hvala vsem, ki so nam poslali sožalna pisma in karte in onim, ki so dali svoje avtomobile na poslugo pri pogrebu. Hvala pogrebnemu zavodu Mathews Funeral Home za vso pomoč in tako lepo urejen pogreb. Če se nam je pomotoma kakšno ime izpusti- lo prosimo, da nam oprostite, ker se želimo prav prisrčno zahvaliti vsem skupaj. Lepa hvala vsem prijateljem in sosedom, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Ti, predragi in nikdar pozabljeni soprog in skrbni oče, dokončalo se je tvoje zemeljsko trpljenje. Volja Vsemogočnega je bila, da si nas moral zapustiti. V globoki žalosti nad tvojo izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da ti podeli večni mir in zaslužen počitek v hladni ameriški zemlji. Saj sv. Križ nam govori, da vidimo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: Lonain, 0. 8. aprila 1947. MARY POGACHAR, soproga; ANDREW, sin; MARY poroč. GRADIŠEK, hči; KENNETH, vnuk. “Lehkomiselnemu se zdi vse veliko ali pa vse majhno.” je Ditrik zmajeval z glavo. “Lastni prst mu je velik kakor žrd in pamet mu je modrost Salomonova.” “Da, tudi Urha Ljubljanskega se ne bi bal!” je Henrik trmoglavil. Majnhalm je nestrpno zamahnil z roko in rekel: "Ukazal sem, naj se tlačani zbero na gradu, da jih poučimo, kako se jim je nocoj vseti ob na-padfl na tovornike. Tudi mi se ^moramo pripraviti.” Trdo, zapovedniško je govoril, potlej pa vzel vrč z medico in ga postavil v stensko lavo. "In še to: Henrik, pojdi, od-beri pet oboroženih priletnih hlapcev, ki niso več kaj prida za pocestni napad. Menihom naj gredo naproti do vrh La-nišč. V gradlišču naj jih zadržijo čez noč, drugače nam bi drevi utegnili skaziti opravek s tovorniki.” Henrik je pokorno vstal in šel. Majnhalm in Ditrik sta ostala sama in molčala. “Čisto si se spremenil, Dib-rik!” je Majnhalm naposled vzdihnil. “Zakaj?” “Spomni se, zakaj nisi dobil Turjačanove Neže, pa boš vedel.” Majnhalm je molčal. “In ljubim Marjeto Šumbre-ško, a nikoli je ne bi dobil, če bi grof Majnhart, njen oče, zvedel, da še ropam po tovornih potih.” (Dalje prihodnjič) JVe odlašajte! DENAR VLOŽEN DO 10. APRILA 1941, BO DONASAL OBRESTI OD 1. APRILA 1947 Vložite torej sedaj vaš prihranek na hranilno vlogo v našemu zavodu, ki plačuje obresti po najvišji meri, da je vam v dobrobit in tudi v varnost. Naša posojilnica pomaga tudi vojnim veteranom za dosego njih lastnih domov. Do 31. decembra 1946 je dobilo 267,600 veteranov posojila pri posojilnicah. Veseli smo, da je imel tudi naš zavod s pomočjo naših vlagateljev priliko pomagati našim zaslužnim veteranom. Naš cilj je pomagati jim še v ve£ji meri, torej bo vaša vloga v dobrobit vam in naši mladini. ST. CLAIR SAYINGS & LOAN CO. ________6235 ST. CLAIR AVE.______ injrnj^nnjrnjinjmru^ K.S.K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POMIJE DENAR na zemljiffa in posestva f po 4% obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila to napravljena na tak način, da te na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pičite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS MI DAMO EKSPERTNO POSTREŽBO NA VSEH PRALNIKIH IN ČISTILCIH MALZ ELECTRIC Pokličite EN 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom 6902 St. Clair Ave. mjmmmrinjTjmnLrmrLnj^^ AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci. 15601 Waterloo Rd. KE7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. mrLrLTLnnjmimririnrLrijm^