srav. 222
posamezna steviiKa zu stotin k
v trmi, ¥ wia-io gi, oKtoora 192P
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XIV
Ijluja — lzvzemfii ponedeljek — vsak dan rjutraj. — Uredništvo: ulic« sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje — D©oi*' nat	"''»•Jo ured-
fiistvtt. — Nefranktrana pisma se ne sprejemaj "*. Anton Po-
Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan O od i n a	župnik
EdinostL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina _
leta L 32 — in ceio leto L 60.—. — Telefon urednii	K°Privp
DINOST
Posamezne številk« V Trstu Id okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v glrokosti ena kolone (72 mm\ — Oglas! trgovccv In obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnic«, sahvale, poslanice (n vabila po L 1,—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Malt oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega fitev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In unravc 11-57.
Ob uri odioiltve
ttaLi&nski ura-dni komunike z dne 25. t. ni., izdan z ozirom na predstoječa pogajanja za i reš:t©v jadranskega problema, je naglašal med drugimv da so vs4 tnm.siri povdarfa!i politično TiuimxA rešitve v kar najkrajšem času in z n. -j-hoijšima nacneni. Vlada heče v tej konf. pokazati državam sporazuma in vsemu svetu svoj, odtočni sklep, da ura v tu s sosedami narodi svoje -azmcijc s k-ri-terip pomirlenia in go^po-daj^ske£a s^del-. va-n^a. "Ta pogajanja, bodo donela na totičneai p^Jmo-, ck» aro^ii, ki pb Imajo narodi, da <?o*p« do pomirjenja..«
N ado v cz u jo č na ta tl*2>>«isđci uradni kotm»-nike pi§c >G«r.£ka Straža« naslednja zelo umestna izvcijasnj- :
Ura odločitve Je b ta pač večkrat jadranske-j j	— a ko le ves svet prčakovaj
rešitve, d:'s4 je č'aes da so se pokanje. razbita. Nevi-dna roka. ie zmeS^i rafrunc . -. Pride *j sofe} re< do — odločitve? Do odločitve morda, a do pra-.ičsie odločitve pride le, će d;<p4omacHa izegr>e pog*reškcai prejšnyh pogajanj. Vsa znamenja pa kažcio, da bo islo-ne'o pogajanje na načei-u. ne more za£oto-v&i narodom trajnega miru. Dip*cc*ac}fa f« vrj^la med staro Saro načelo, samoodločbe, načelo o zaščiti matih narod*,v, Siične besede sTcer večkrat si 5imo... a dejanj zastonj ašče-nto. Kakor žgoča :ron ja se nam zde be*e-e, ki j h je izreke! W'lson začetkom januarja 1917 v acerikarvtkem >enatu: »Le pravičen mir moro biti trs-en. Vbai narod — ve'rk ali majhen — mora Imeti iste pravice* ki jih morajo vsi priznati... To so načela človečan-stva..
Znane rsy Wilscnove točke, M so tvorile temc'fcjo pogodbo premirja. Na podiagr teh so
av«ixi;-skt, n mod n'/m: v prvi vrsti slavšanskt svoje nrožje. Pretivaote krv? se oiveč. ko so bo;ujoče se &'!e .prejele rač«-1: samoodločbe, ko so sprejele W::sono\-> točko, na»{ veijrjo preti Italiji jasno začrtane narodne meje. Debelo fe gledalo r zo'aaano ljudstvo, ko potem č*s'5 WjUe«n fMejJnii	Iialvo in Jugoslavtfo siratetfično
jn ne	meio. Od'rgač *e tako ckoi: pol
rirrwi -Ju£tv Wv«norv cd Jv* } lav: <3, ne bi Ki po krbel za r-ihovo zaščito.
Tj-J a kaj pc^ievamo vse te avvari...? Ne, r.e	jih... 60 še vedno ^orke, ve 'sio
žive v cčeh nareda, kr ne inore pozabiti stor-;^ne nu krv:cc. In ko se zopet jovorl o ja-ćLrrn kem vpraš^nfu., se mu te rane le Še bHj V t'st.b Čitamo Še dvome gleoe dru-gili kra č- : glede Reks, vzhodne Istre, Dal-O naš.h krojil >e povsod molk a'i suJio ^o. cč io, u se	W.l ^ltcs a Črta. Vse to
5e zd-	je kot sanje ia noče verovati
v realnost. C xii se neznača nosti d:pi'-m.ac"ie. Listi obŠ roo govore, <kai utegne priznati bel
šenjem in širni svet oef spozna, da šM tu zavedno, olikano ljudstvo, ki ne znamenje usode — sužnja.
vojaki o^Hcžilt i'm zo?4o
Slovanski državljani v Italiji
graška vlada Iia^ »Ncvsi	.je ,prinesla
ta dva načrta: prv^ načrt priznava W:isono-vt> črto vzliftdno Trsta ter daje v zameno nekatere otoke v Do mačiji, .priznava pa Zadru popoino avtonomno s pravico vc^ti sS zastopnike v italijanskem parlamentu. Dru^l načrt dare IlaLr*i vse Istro uključivši pa3 ob morju cJo Reke, a pod pcgcijcm, c'a se Itairja odpove Dtlmrc:;7, r.raku VVnu itd. Iz Tega ie razvidno, na k?ko vei'ke žrtve je pripravneca bel^raj-ska
A kljub temu se pa od isirani' itaivjanskih r.aci;oaa>cev kujejo naklepu, da bt se ta kinja razbila. N>hov cačrt zahteva, ca se prizma	czemije do Snežn ka. Reka bodi «amc^c;oa poi zaščito Itaiije in Dalimadja naj 6e pr'.>c-di Itoli-jr. To je pravaati imperija-listični nač*-i. Da, ^ovcrtlo se ;e celo, iđa naci-jooaki s pcmcčtfo vojaštva strmoglavijo vlado ter uvedejo vojaške -diktaturo. V Dalmaciji pa so ustvari: p;-d patrcnanco admk*ala M ilo f azplereno orgairzaciilo, k:1 n-aj se n,p.re more-fchnemu ukrepu, -da hna;o Itrv"ans3oe čete zapustiti DaSjmn-o'jo .— GeneraJ C»v'\£lia, poveljnik čet v za&e'enem ozemlju, so (po »Plc-coiu ), fz;a\il da :e vse	vojaštvo proti
Pod tstrr na^iovom- ge priobči nedavno bo-ioujski >11 Resto d v? Garamo« — i-isrt, ki zav-zemlje precej uvaievarto pozicijo v itadljan-gki dnevni žurnatist;istd — članek, iki pk»s'tčno razodevl^e dušo, račune in namene Traci^oira-iistične Javnosti z »-norviiiii siovanskrimd držav-Jjari Iti£i>e«. Ce se tu aTraŽcnf nameni tudi v računih mercctejnih činJtelicv, potem bi mara! na5 ž-velj na tem zasedenem ozemiju vsklikntbi rezignirano: Lancia te ogni sper^inza — u dajmo se v s-.-oio usodo, ki nam so jo — hote ali nehote — iMtkTonTK modri skiepi •dlfctatcrjev na pariški' konfercmci in — zaprimo svojo bo togo!
Čujmo!
2e uvod nam raz-edava — vse. U-gotav^a namreč, da poročno triašk'Ji socija.t?tcxv na shodu nr4i poslancev v Trsiu prikažite slovan-•siJei problem v čudni K>či: kaitor da bi bdia dol-žnost Iiail!e, dat se etična (narodno«±na^ posest Stav-arov — ne sme tfč izpremeni^!
Razomete-fi to? Bolon^skemu iirfcu se zdi čudna zahteva, tki se nam an v»?akomur, ki resno nrkst z načelom tkivo dne in državne pra-vičnosif1 in z misftjo mirnege sož-:v\vlenla med razn:m! plemeni, mera zdeti naravna, 'in samo-obsebl tune\-na: da se namreč nS smeti dotaknili neredno posesti ■dru-gega p!emenfi. Zd4 se mu čudtea taka zahteva^ S tem ovaj a »II Resto del Car lino- rvo/o zahtev, dri ve e t niska posest <sčovanskih d-rž.a>i;?nov mora iz-premenil l Kako in v 6iata> sma<ri? Tega menda n: treb-a pr: ivi!ti. Ta psjsest naj s« krč4 — Slovani v Itafrji nsJ) se — od reko svo> narodne sti, naj so itatijaanKTnaioII
In bolonjski &t je uverVen, da ne bo vel ke težave s stremljenjem po tem cilju ter da se bo proces r.'iznarcdcvanVa vršil s pril čno hdt-T"Ost"*>- Zn 'k za to vidi v sprememt ah, ;ki so se že izvrš'e v posadu narodnostne sestave — v središčih »Juđrteke Benetke-*. Tu da zvene že v« narečja ItaHe. Vsi novi Ijudije: uradnik-;, funkcionarja, delavci — so italijanskega plemena Pa tudi na deželi, kjer žive slovenski ljudje, se bodo v ibodočaosti potapljali ti po-sledni v :taiKfana3ffi' krvi. To svoje merjenje op.ra1 rečeni iist na sledeče okolnosti:
Na dežer je prebivalstvo redko sej' i&o. TLa sicer n so plodna, aci bodo vendar pr:'te^ala priseljence dobre vel;o in mctnUi rrk. Z drugo beserdo: pričakuje se kolonizacija našega ozem-Ijr- z it al'ianskim življem. Vera med Ita!:}ani v to... spon.ano gibanje narodnostne elcspan-zčvnosti da jo tako trdna, da mrir-^i niti nočejo priznavata cfc&tanka kiOcaga slovanskega problema na tem ozemlVu. Toda — bolonjska l'st vidi globlje in poživlja k previdnosti — st\-ari (pravn^ ne pojdejo tako hiltro: ukl-'ib vstaj inju Haiijanstva« zahtevanemu od naravi in usode, •bodo morale sedanja generacija ra naisledin>e računati s četrt milijona Slovanov iin s slovansko politrko.
Potem pa anaj:zuje to politiko. Prva faz-^ bo seveda uper. To tficer ce v dicicčncsti "usta:e, pač pa v duše vnos ti s protesti p'oti vaa-ki stvari. Duše se prestavSj'^o v Jugo!-*v'jo, do-Č;m osfcajaro tu fe te4esa — lesena nn nema. PH tem se nadejajo, oa izpri'enci v It?!^ \-pr!zore k Aro revcktc'j-o, fci br> Sli tukajšn-'i Slovani primemo na roko. Česar ni mogel WaL;on, more Lenini!
A&, po goto\ i dobi — tiv«-ja II Resto« — p:>6akov~?n>a, brezplcdnirih: fictuak-uaov, "z Kvnih izkus'.ev in Izpoznanja moči itai ijan^-tva, »pride dru-ga feza.
Slovan? »JuV'jske Beneč'^e« poidejo v Rim, •se bodo pogajal* z Italijo ter pirično svojo polivko 2 -gospodiaiioo It G'<ro. Kaka bo ta -s'o-varnska prS'^i'ka? La'h" -o ?e piTgo&Ma — odgo-\ arja avto'. O prš i se na jur;i^.fčno ustavnost 'bodo Slovani — kakor v č"|-.ih Avstf!-n>e — zahtevali mnogo. k"r nr.j>reč možno krnce^j, .po-Vt.čn:h, 'bć8X.^krn.i:.rnah:, ScČs^h, ce^verr!h: vei
vsaki edreki Vendar ve s^m speznai nevarnost (l_.0do zahtevki, nego so rmeV' v Avi^ril In
preobraa v državi. ^ Prt obra trvo g'banjte — pra- i — bi ute^n'^o privesti domovino do revolucije, in domov:na bi Izgubila Se oni ^ed, ki J-a ma v zunanjem s^ etu.« Pač pa ;e ^e-nera^ za to, da se po*a'ar,4a .cidgode, ker v Jugoslaviji n% zakonitega predstavništva, izvoljenega od ilU»cVtv3,«
Tako prbaj^o še vedno gčasovi proti kon-{erencL
G clittr u bo torej trebo železne rc'se. .'a speVe porfajojrjaj v pravi t:r eb ioJ k h težko-
tah.
Napram vojnšk'm krc^cnn nanii^rje zgoraj omenjeni kivmun ke: »-Pog^jania- se ne bodo vodila le z cžirom na voi24k<» stališče, stra e-g čn* moment ne bo edini. Razvijaia «?e bodo po^a!aT;a fu<?i na podlagi	spo
me <? s ebo e?a
-hodo: morali dat:, k f J- fcberalnd so, a fcberatizem je ci rur'aem — skrb in dobrota za druge. Če ne, pride m Štovani z dbrekova-n^i in pritož.banra pred svet. Toda Italijanov ne sme zavesti n)"di sen •.'men'.r inest in ne smejo v io past. Italijani sicer naf ne bodo t;ranl na sproti Ssovanooi 'n naj bpoštuje-'joi n 'h ijud-.vke prav.'ce. Alii'	ni smeti dopuščatr, da
bi Slovani sami določali i<; pra\ ce. B 1 fcć zgo-devinjki nesmisel, če bi se ho elo ohranjati pesebne pravTce slovanske narodnosti v ti-st h mesfc'b Jub':. ke Beneč:Je, ld .nr'ao le radi-k i'jo italijanska, marveč je oj-'hovn bodočnost v stalnem priseljevanju italijanskih ljudi.
In tu pr'hai'a »t- Rc^ca v svoji igri 2 nrjj-tež'o ka-rto: 5flcvr.Tr d^i nimajo svojih mest, •ker n^h-oMo p icbtr.cJstvo je .podežcino,
razuma, medsebojnega prijateljstva, vpoš e-j .kmei ko. Štev'no j;Lh je sicer razmeroma va oč tud-i naredni problem pri drlocltvl novih mnr^o, ali kmetsko le. tore} odvisno od središč tako, da «e izc^ns nevarnim pojavom v deželi, k:: niso sJovinska, marveč itaiijanika. tredentizmn.« Ra:' vodni snro, kako bo to iz-; Aii naj ItaL-ja posnema Avslr^o, kr je v ta g cdaio v dejanju. Ce bi Giol'tt> v ro nic: "o i srei šča umetno zanašala slovanske kulturne izvedel, Kar tu napoveduje, mu bo slovensko ' zavede?! Ali naj no vvažuje marveč, da obe *o 'e hvaležno :n ves s\et bo pel hvalo : pjc^nenl msti enaki, da se eno sestavlja iz Ejcdevemu 'coljubiu.	J meščanov,	ie podeželsko, da ie prvo
A k. :;mo se, da nam n^ti tejJ?) ne da, kar jc; kt^frimo viš'e, rrda česar se rr.*ora dru^o njegev Tempe« zahteva! za italijansko mm'- podrediti — italijanski ikuHuril! Če -damo
&ino v Dr:lTnacw**f, namreč: politično učinku-feče zaščite »loven^ke manjšine. Kar smo do-sedaj dciiveU pod Gi.-litijem, nas napotvre 7. nezaupčrrjem. PcJ nj:m rso pojavili izgredi £n petrom; .protj Slavjanoin.
Ura cr-£očitve na,m kaže prevaro v minulosti, ura odločitve nam kaže -tudi prevaro ra neposredno bodočnost. Naš nared nima n_česar priČa3covet; ci slepe d:tp'omacLje. Naš narod gfed3 zaurio v svojo bodočnost, ko za-fe je na r.bzorfu pravičnost. Glasno pa prote-
puščati zave^att cd zahtev Slovanov, da bi ce jih smatralo kat večjega narodnega činitelja nego v resnic? so. Itaiga, ne more prfzna-vttti pravtuc, ki še doiočtla Avstrtja. — Potem pa postaja g. Sšivio Benco velik pravičnik in svobodofeub, ko prvi, da ni smeti preganjati nobenega Sfovfina zato, ker Je Slo« v^nfl Ima popotno zaupanfta v »naje slovanske — kmete« v Jurski Benečiji. Pozna jih iz lastnega izkustva te ve, M zahtevajo nič drugega, nego mara ta pravičnosti in da je v nfih veliko več prisrčnost nego žele to »razni politični Knw| fioreške dušeni
V,n Resto del Carflna- nas a vsemi temi svojimi trditvami ni postavil pred teiko nalogo. Ker zavračanle bo fcdrko. Pač pa nc,s ie postavil pred zeio razsežmer nalogo-, kaj^I nanizci Je tcEko oeskTaJc.osti, to^kc as£rontc*v preti na^e! emenitjime j i logiki &n> pravilnemu rarumevanju pravfc čio vek a in narednih skupnosti, da. bi moral napteatt celo Scnjigo, če bi mu hotele prime: co odgovorni in mu izčrpno dokazati, da s * netlostafo takega pojmovanja modeme nacijonrCtve ideie in zahtev cn pravic, ki đoSoča Nov lotit! so hočemo vsaj v glavnih potezali.
Slovanom ljudsko Sc!o v niibc^Ji \-aseh, k:>-nižjo srednjo 5olo, kako pc!Je>ficlsko črk rokodelsko 5olo v njih krajih — so storili dovolj za kulturni razvoj poljedelskega prebivalstva. V;5:a stopnja kulture more biti le meščanska, a to je it'Člansko. Avtstri.a ni ime!a tega koncepta, Ita]J;.a ga pa mora inre:i!
G. S:'Iv',ci Bencc, pisec cinka v >Resto del Ca: 1'no a priba;a ra podlag* svog ib trditev- do zakli'u.čkc: d'a le 11 aLi'aru sami morejo določati pra\ice cdliimlvom Slovanov, (ki c^Lanejo ped
stira proti krivicam. Pri tem pa noče držat); Italijo: po svojih kotenjih, sicer z oz:rom na križem rok. Na kulturno delo D<4de z navdu-! dejstvo, da Je SUovanov tu: aH ne .uneb se
Stanje v Rusiji
Poročevalec iista > Manchester Guarcfean poroča o svojem potovzaaia v Rusijo, kako ta ogromna država prestaja krizo za krizo, odkar je v stanju revolucije. Ko Je dopisnik sjxy-mlad) do pei v Rusijo, fte vojna proti Poljski post: ia ;ako popularna, ker le bilo vse sitno ogorčeno, ko so se- Poljuk; izkazail posebno nehvaiein* napram ruskim Tevciucijcnanem, ki so fih prej Rusi vsoešno podpiraj j v borb? za svobodo. In Rusi so se teda) zanašaj z nekakim uprarv'čonžean na nove ruejtc armade, ki so po 6e"jfcih totfh vt#ne 7amogle brani'ti ,rusko zeml<o na \-sbf obsežni meit E-vTcpe in. Azije. In p^votnt velito vspehi pr^'i poljskim napadrl-csm zbud-'& splošno narodno zavest, dzvira'očo iz starega naspretstva do Poljakov, Isti ru-5.ki patritot^e, ki 90 se čufiir sramotno ponižane z mfrom v Brestu - iLiovskem, so smatrali zopet vzpostevljeno rusko domr^i^bro outsivo. In nove nad« in veliki upi ®o vspedburali deželo, da s prlborttvičo r.mage dosežejo skoro nekdanje blagostanje miru.
Ali naenkr-^t je prišlo drugače; namesto mirio-gcobelafoče in tol! eaial.iene zmage dočakali so Rusi na Pevskem strašen poraz in vse nade za nujni čn pravični mir so polagoma zginile — a ljudstvo se te udaja 1 o utrujeno svoj* žalostni usod?. V vsaki drugi dežel? bi d ove del tolik poraz do zruSenja vlade, ki je cid^ovorna sza t'»k o nesrečo; le v re^'oluci Jonami- Rurji nI kijub-u silnemu ©gorte^u pro^i vla^E)očhn krogom, ki sa se izkazaii nevredni zaupanja ljudistva in so vono v obrambo ziorabili o£ito za ojvojiini napad ni p-rii-io do hujše reakcije; ie za lup je cibsteto ljudstvo kakor omamljena v svojem pričakovanju in mi4Ljea1u.
Kako s3 le razlagati ta nepolnaiMvi duševni pejftv v ruskem Jjt*lstvu? Ne^znatilneje za po-ioia| danaSnie Rusije le dejstvo, ida te vsakdo n-epnčan, da ne bi se nobena druga vlada mo-gk? vzdržati v tako kritičnem čsu. Tako misEjo celo že dosledni nasprotniki bci;ševizma. E>a-nes ?e sovjetska vlada še edina organizirana s ta. in živlienskf obsUnek vseh družabnih razredov radi probrane uprav priklenjen na sovjetsko organizacijo. In sltčno je mišljenje tudi v zapadnih držf«\*ab, da bi razsuto bcijSevizma v Rusiji povzročAo le še večjo zmedo in splošno pocestno ropanje; ttfdE izobraženi Rusi so izrazili dopisniku angleškega lista botazen, da ne ibi amel tudi te začasen obstal sovjetskega stroja takih -groznih posledic z oziram na razdelitev in prevatan^e žheža.
Zavlačevanje vodnega, stanja z vsem trpljenjem, kd ga spremlja, pa tvori ie del vsega onega gorja, k4 ms» je Rus-'ja aedaj podvržena, Rusčja stoji namreč pred elrašnm gladom, ki utegne doseči isto stopnje, kakor leta 1891, a se mcra> razširiti na celotno evropsko Rusijo ter pogazi povsem* Hsto nesrečno prebivalstvo, ki ije že tr? leta sUadaixj. Ob tekih izjemnih okolnosti Je morda potrebno, da »c^taine v poštovanju sedenja crganizacja za razdelje-vanie in nabavljanje ži\^eža. Ravno ako je potrebno, da se dovrši vojna in ni dvema, d« se rusko ljudstvo že struga z novim' Brestom-LitovskJim. S tem pa postaja vsem mr/'jivt^ da tak mir ne bo Rusom več škodoval nego Poljakom. Poljaka voUia je že izgubila za Rusijo vsako zanimanie.
V se;i 23. septembra v Moskvi je bilo zaključeno skieniti mir pod pogoji, o katerih' se spio&no sodi, da ibi pomenjal; ie povrnitev k Žalostnemu Brest - Litovskemu miru. Čičerin je skuša-J v oni seji dokazati, kak j se kclo sreče sttče enakomerno mecjeioč se na d_'p?o-mat'čnem kakor tudi na bojnem pol tu; ter da vse neoispehe v Londonu popravi že kanalu ca nov'o okrepicna' vojska. K3|ubu SA"C;::n tolažii-nJm izv»jan:em je pa priporočal napram Poljaki tradic ionalno politiko miru. Proti predio^u za popuščanje je silovito nastopil BuhcvLn, ki slovi za na£bofy ine^p^avijivega kammiL-ta ter sledi najmanje ^Len;iaovim vplivom. Izjavil je, da bi vsaka kcarcesrja napram Poljakom zmanj-Žala ugled ruske revolucije v očeh dehr.stva vesoVnega .sveta. Strogi kritiki jc podvrgel politično situacijo še Radek, a zaklj-učil jc, da nadaljevanje v zimi dokaže JiucU.Lvu, kaiko ni drugega izhoda. Priporočal pa je dc.dc ^ng, da se sloga Pečjakov razcepi z ugodnimi teritori-jainimi ponudbami, ker ol se delavci in kmetje na priliki strani zavzeli potem cdi!cične.je za mir. In Cičerjnofv predlog za sklep miru je bil sprejet z dvefcre^insko večino.
In ponudba miru Je res nc^bcK odgovarjala čustvovanju ruskega nareda. V resnici se }e pa zasledovalo s teni taktične razloge; trebalo je namreč zfcrrili in zediniti vse sile in napore ruske na najvažnejši južni fronti, kjer grozi Wnangi na czemJjoi, ki ie za osrednoj Rusijo
največjega žh^jenskega pomena, ker Je njega žitnica tako, da se ta fronta imenuje tudi * fronta' hleba -.
Poljakom pa ostaja itak borba z bili rut io ukra>insk3mi Rus! ter ostalimi obmejnim?1 narodi nekdanjo Rus<:e, 5d jim ostetnejo odtočno nasprotni
Dr. Fr. I.
Kam gre tvoja pot?
Začetek vidimo; kje bo pa konec? Začetek separatizma namreč vidimo.
Slovanske države, ki >ih ie rodila' svetovna vojna, ima*o vse svo-Je separatiste. Češka ima -svoje Siovake, Poljska dobiva sede4 svo-j Poznanj, t. y„ nekdanjo prusko Poljsko.
Kako 6>e je iz navidez nedolžnih začetkov razvijal poznanjskl separatizem, op-isuje A. M. v krakovskem Času z dne 15. septembra, V njegovem čianku je treba namesto Poznanja povsod postavite: Ljubljana aH Zagreb, mesto Varšave Beograd pa imamo sliko jugo slovenskih razmer,
V	pojasnila1 omenjam najprej, da Polr^ka rfzločuie tri deie aii vxicindce - svoje države: Velko Poljsko (Poznani, kneževina peznanj-ska), Maio PoKsko (Galicija) in Kongresovfto (Rusko Poljsko z Varšavo).
»Separatizem pozni njdki, iz-prva samo gospodarski, potem socialen, je kmalu postal tudi političen; vodSe 60 iga izkušene rc-ko voditeljev, ki so ga rabile za strankarsko orodje.
Tla za razvo} so mu bila preugodna. Naj-pmršnejši opazovc<e>l) je mogel opazit? to ogromno razliko, ki se nahaja četudi le na zunaj med Poznanj^kim in ostalo PoTvsko. Požigov ljenje Galicir-e -in Kong-e^vke z n; h akero srednjeveškimi geti je bv-diro odpor in britzen, da bi *sta usoda zagroz'Ja tu<fi kneževini Po-znanjski; "kaos, nered, cela vrsta resničnih boleha vesr? v novo se snujoči drž H^ni cnašin!, vije to -se je primerjalo z urejenimi rajamo ram i poznrnjskimi, razburjat) so se l>ud^e na vc~ rižniStvo, rahine in zlorabe, (kj uničujejo živ-fjenje »Poijske-' *n vse to sje je gener;{l^i.ra!o na vsakega* Poltaka -iz vVaTŠave«. Ločitev Poznan'ska oid ostale Pol}ske in od so delovanja v n-en h slcupnib naporih Je povzročila, da ^e Velik opol jaki v obče ne čutijo odgovorne za tof kar se godi v Varšavi v centralni rla<5. Lomijo roke nad pravico agrarne reforme, a pozab-tjaro, da so velikopojjskj poslanci vsi brez izjeme za njo glasovali; kritlkujejo ne usmiljen o in nekritično »varšavsko« vlado, postopajoč z sjo kakor s tujo, vsiljeno, dr.si ta poznanjsk! poslanci enako kakor drugi Une h vpliv na nje nastanek itd. Ker c-o končno Knežrevino dc-siovno	dosleci iz Malepc-ljskc in Kongre-
sov^ke, Li seboj p; inosii ba3 /seitj
žiA^tenJske nnvade, so nejevoljno na njili gledali kot na nepotre-bne ^n sitne gc^e in po njih so scd'ii povprek, vse, Če jph feudi niti ni?o videli. Popraviti te nazore ni b^lo mogoče, ker se Ijud'e nis.3 \<>bće 2*gan"ii za granico svoje pclcrailine aii so potovali na;da!tTe v Varšavo v ka>k:h javnih zadevah, ker se širše nl&o udeisževii splošno-poli rčn-ega življenja, koncentriranega v Varšavi, so začeli' čitati le klerikalnega s-JCtrrJera Var5a\ skega« im 'koenzer-vativno »RzeczpcispoEtr .
V	čustvih Veikopoljske nadsJaduje danes neievolia, inogli bt reči, mržn;a proti »Varšavi, ki fe postala simbol vsega zla. Karkoli se ni posrečilo, vsega je kriva Varšava; 5« več, tef nesrečni Varšavi se pripisuje hotimično teženje po zlem in samo črne namere. Vsako imenovanje, ki pride iz Virršave, <se spre!me s splošno ocftcio® : tvih>; v .^a.ki komhr^a, tki pri potuje iznad V i-sle, se delajo vsako\-rstne težave in ise V onemogočuje vsako delo. Državni ur.'HnkI se tako izražajo o svojih ministrih in najvišjih dostojanstvenikih Republike, kakor se nikoli prej also smeli izražati o nemšikih. Čisto naravnost in javno se gorv^ori o riždaj-stvu« tega ali. cnegrj aH se zahte\a v krogi.'o v lobanto* drugemu; listi-ieiaki kurzirajo tajna cd rok do rok po celi pokrajini z nazrazlič-ne'šlmi strašnimi pamilainimi izreki, ki se jiin veruje, ua, pr. da fe vojna komanda nalašč pustila pozn^njske oddelke za hrbtom boljševi-kov, zato da bi bili ualčenl.
U-d^macuje sc koncepcija gradbe Poljske »cd začetka, od Poznanj« Jn Gnezna«; naj vsa Kengrescvka in Maiapoijska utone v brezdani anarh'i>i, naj oslrlbi od domače vo'ne, a tedaj pride VcliJcopo^jska iin napravi red. V smislu te kcsncepcijo se jo v ča^u največj-ega napora bcl)ševikov pred Varšavo v Poznanju šepeta Ij o zarotah z znameiiji naravnost vojaškega ^državnega udarca'«; v smislu ie koncepcije, se dajejo cd ust do u. t take kombinacije, kakor predanjo prestolnice brez vojne v roke sovražniku in ustvarja se posebna »zapadna armada« z nado, da bo neodvisna cd glavnega po'jskega vojskovedstva, :n to tedaj, ko jc neprijatelj v srcu doim,\inc.
Kratkom al o nekaka psihoza je prevzela vseh in tako cbvladala kolektivno duao Vell-kupoljske, da ni mogoče z njo stvarno razpravljati in Ji kaj razlsfinjevmti; nobeni argumenti ne delujejo. W\, cd velikega do m?lega, s samo maio Izjemami, so pod gospodstvom dveh fiksnih idej: varšavska vlada spravlja Poljsko v pogubo m je z dušo in telesom prodana zidom in boljševikom. Vel.kopoU ka so mora popolnoma ločiti cd ostale Poljske in obdržali sara j neko vrsto federacije z njo.
Ide'i je tu tvorba nekake posebne drža\c, čim najrak'jejc zvezane z ostalo Poljsko, popolno separiranje od \ piivov in smeri varšavskih, združevanje vseh iokalnlh pokrajinskih interesov v eno lesno skupine: piiicteljstvo Francije zasdgura m*r in varnr-st cd strani Nemcev: to zadošča... Drugega cilja n> nobenega, ne druge naloge in medna-rednega vprašanja, ka'^ada da se državno stališče PoijsVje sploh niti ne uvciiuje.
Taiksen je več aui manj današnji poznanjski separatizem; taia misli in čuti povprečni Ve-
iikopoljak, ki mu megla a:-fkriva pogled, su-njen iz fizičnega in psihičnega ra\notežja, iz tiste i'RegelmSssi^coit , ki mu ^e pcsiala dru» ga priroda in brez ka4exc izgubili možnost pra\ilne sedbe o stvareh ter se no orn:c znaHi celo v najbolf n^nlenkosmih zadevah Ni sc torej Čuditi, da ta separatizem \obče ne vadi, kaj S9 godi za icu&sam* in ne opaža prikritega
ci^a vsega tega ^ibunja ,., • • •
Znetila fe poznanjski separaLzeau konservativna .poljana Endecira (Narodna DemiokracijaJ, da bi dobila v njent orožje za strankarski bo;. Začetečk ie bit — nedolžen* le go,pcdar«kj
momenti so baje b:'i merodaj^, a konec je bibj postavij.ajijje ^amostab?^ fcnrSa.de . ^.! "{Agenti imajo dobro psHiologijoi
Na PoTjskam je Končna misel celokupnocit nadvladala, vsaj kur sc t"če slovite armade. Poljaki Cankar končuje w 1 o lažljivu upem-bo: vPa nastopila bo veli kopel'ska o Ja dioa, k 't je v glavnem nz^prctna gcslcm, vladajočim med atarejsimi .,
Ali se $ugoslcvai5K«lw separatisti zaveda>o, kasi gre nj:h pot?
Neka] mi o kardinalih m M\h
m.
Na Karlinovo mesto jc prišel proti jasnemu, po. zltivnemu, vainemu momentu cerkvcno^a prava Bcirtolomaiisl, kajti can. 1327. dolofa: »Skoft vefe dolžnost, da morajo sami osebno (p?r to ipsl — sami po sebi) oznanjati evangelij. aJto niso zadržani po zakonitem zadržku. Trža&kl Skot ima pod seboj veliko veiino Slovanskih vernikov — ako jim ni v stanu pridigati, in lo »legitimiral ircipedi-mentum«, ki bi {<a disperzirai od to dolžnosti, kajti določbe o Škofovski kvalifikaciji no poznajo >prl-vilegija aeznanra-.
Prej M) imall verniki obeh nariHlnostl Škofa sedaj gii imajo samo verniki ene narodnosti. — Saj k* jc »am v svojem prvem pismu prcd-rfavil kot ^laškega $kofa!< _ V tej aferi ** j« Vatikan v nasprotju i. dulioin kanoničnili zakonov, lepo po-niiao uklonil pritisku od znane irtrani. Ali je Kvirinal kaj vpraial v Vatikanu, ko fo Slof.t MaliniĆa internirali? Kakšne pomenko ste imeli obe oblasti v Rimu v Maiiničevi afwl. tega tu flori no vemo. Vemo pa, da j« bil Mahnič dovolj dcJjjfo tam doli... No tolažimo s» s tem, da se jo Vatikan potegoval za Maiiniča; vpraJanJe je le, ali s* jo dovolj krepko potegnil zar.j; če je ka} »torij ianj, al pa storil tudi — dovolj; če mu K" pomagal — ali W mu ne bil Iakko prfj in bolj?! In ta mof {e bil najboljši »rimski katolika, a bil ja revež tudi na|-odličnejii Jugosloven vsega zasedenega ozemljal Ali fo možno misliti, da bi bila to cjegova tragična kri\ da?l Ali ne velja v Vatikanu vefi nn4bolj£i katoličan, ki fo poleg tega perfektno italijansko govoril In bil skralno praven'! Ali ta Vatikan ne čuti, kako hudo je zadel večino vernikov?!
Spričo takega raspoloženja je zelo verjetno, dii pojde za Karlinom in iMahničem 3e Sedej. Tega poslednjega spravijo v Run in ga tam vtaknejo v kako koagregacijo, kjer se jim ne bo zadeval. Tu v Gorici metropolit Sedef nekaj pomenja, v Vati-kaau bi se pomen ia veljava slovenskega kardinala relativno zgubljala; tam bi daleč, daleč ne bil prvi kot je tu!
Naj bi le dali .Jugoslovanom kardinala, a ne na ta račun, da izgubimo v staro&lovenski Gorici in sploh v vsem zasedanetn ozemlju — zadnjega slovenskega škofa! Par let slovenskega kardinala 'da se nekoliko potolažimo) — potem pa nobenega slovenskega škofa več? Strašna jo ta cena! Naj bi poklicali jugoslovenskega kardinal* iz Jugoslavije, ali pa vsaj tam kukega imenovali, kjer biva lepo število katoliških Slovcncev in Hrvatu\! A toga nel
Vse poteze v našem Škofovskem vprašanju so motajo z neko vražjo virtuoinostjol
Sedaj pa 5o par besed o problematičnem ltasled-aiku goriškega metropolita.
Velika je beseda, ki jo je napisal Sv. Pavel v svojem F. psmu do Timoteja v 3. pogl.
"Resnična jo beseda: Kdor hrepeni po škofovski službi, hrepeni po dobrem poklicu. Skof pa mora biti na dobrem glasu. Trezen, razumen, spodoben, gostoljuben, dober učitelj, ne vinu udan, ne surov, marveč krotak, ne prepirljiv, ne lako-man — — Tudi od zunanjih sa} ima dobro spričevalo, da se izogne opravljanju in da ne p*de v hudičevo zanjkot—c
Prav podobno jc pisal tudi Tilo v I. pogl. ->$ko; mora biti namreč brez pregrehe kot ovčji o«krh» nik, ne prevzeten, no jezav itd. itd..«
Pavel našteva Jaslnostl, ki jih mora imeti škol po pozitivni božji postavi; v II. pismu do KorinCa« nov 6. pogl. pravi: s-Nikomur nismo v irpodtlko, da bi se zaničevala naša služba, marveč vvseh rečeh kažimo, da smo božji služabniki: v obilnern potrpljenju, v znanju — v Sv. Duhu — v n?hinar-ski ljubezni, v besedi resnice, z orožjem pravice na desno in levo....« Tako govori v svojih škofovskih lastnostih in v istem pismu 10. pogl. govori o svoji škofovski oblasti <-ki jo jc dal Goppod, da z njo zidam in ne razdiram.t
Pomnimo, da smatra cerkev besede sv. Pisma, za pozitivno, pisano božjo pravo! Poleg tega Je merodajno cerkveno pravo in to določa z oziroiu na škofe med drugim, da mora biti Skof ali doktor ali pa vsaj Hccncijat — v teologiji ali v cerkvenem pravu, ali pa mora biti v?aj resnično podkovan (vere peritus) o teh vedah.
Človek, ki je bil vse življenje samo navaden dušni pastir aH kalchet — na kakem učiteljišču in ki ni poleg tc svoje službe nikdar pokazal na kak pozitiven način posebnega znanja, oziroma ni znanstveno deloval preko in izveu svojega delokroga, on po duhu kanoničnih predpisov ni kvalificiran za škofovsko mesto, nedoataj« mu *>S:enUA nece&saria«. Tudi če pri imenovanju zatiskajo eno oko: to Se nikakor ni pozitivna kvalifikacija, fn, treba je tudi relativne kvalfikacije: čim višje mesto — leni boljša kvalifikacija, predstojnik mora biti boljše kvalificiran, nego podložnik. Goriški nadškof je metropolit in ima pod seboj ne samo sufragane z akademičnimi naslovi, ampak ima tudi^ može resnično bogatega znanja in obiirnega znanstvenega delovanja, Pomblimo na delovanje dr. Mahniča, dr. Jegliča! Ali jo logično, da bi postal predstojnik takih mož kdo, ki jim ni dorasel?! — Goriški metropolit je najvišji ravnatelj in nadzornik bogoslovnega učilišča v goriškem centralnem semenišču, on ima nadzorstvo nad študiji in izpilU. Navaden dušni pastir &U katehet ni sam po sebi, kvalificiran za pouk na tem učiligču, ampak mora imeti poleg doktorata 5c posebne izpite! — Brca
v TfStff,
đsktcmU fe Ub tepHov -u) UMU« kvaHfi-ea nadzorstvo lemi frolcattff'l Za fup-
nik^ službo mera imeti vnUo poubac lepit«, po kanon. pravu ca to aJužbo nI le kvalificiran navaden katehet, ker pima pdtrfbne kvalifikacije v pastoralnih in pravnih vedah, — 6kof p« {• !> Ž upnik vseh K upnikov« in njih nadzorniki Kdof »m po svoji službi nI kvalificirao (po kanon, pravu, ki Je ta dovolj strogoj ®a lupnika, je tem manj «a Škofa!
Kdor je bil v Soluh med šibkejšimi učenci, pač lic bo silil ra taka mesta, ki zahtevajo po naravnem in cerkvenem, kakor tudi po boijem pravu bogatega znanja! Same telesne vrline ne nadomeščajo duševnih; sama prcscntacifa ne kvalifikacije. Kdor sam ni kazal do predstojnikov resničnega Wpo*!ovanja, ne more upati, da bi ga drugi kot predstojnika spoštovali; in kdor jc morda intrigiral — sme pričakovali milo za drago! Taki so pač Jjudjel
To lahko rečemo: ako bi hotel zlezli na prestol tioriikega metropolita mož, ki turna vseh potrebnih kvalifikacij, naj pričakuje kdove česa od svojih podložnikov. Kdor pa ne bi bil za navadnega Škofa kvalificiran	bo menda za metropolita g«
manje.
Ce bi pa obhajale koga le prehude skušnjave, caj se krepko potrka na svoja prsa in naj skesano eakliče:
r Domine, non fum dignusfi
A kaj Se vse! Živimo v čudnih In brezpravnih časih! Mnogo smo ie doživeli in marsikaj še lahko doživimo.
• • •
Resnica sicer v oči kolje, a kljub temu je vendarle — resnica!	X
SLOVANSKI SVET
Druga oblctnica Jafotlarife
LJUBLJANA, 28. O priliki druge oHet-ft'ce u}e<£njcufa troimenejja naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev so se darovale po vsej državi slavnostne maše.
Jugoslavija is Zveza narodov
ZAGREB, 30. »Narodna Politika« poroča Iz JSelgr&da, da/ bo naia -vlada poslala na prvi sc-•sianek Zveze narodov, ki 'bo 15. nervembra tega leta, tri delegate to sicer po enega Srba,1 Hrvata in Slovence'. Prve set« se <bo udeležil tudi mintetr&ki predsednik dr. Vesnić.
Druga obletnica Češfcoslovenske
PRAGA, 28. Druga obletnica osvobojena Če^kcslovenske se je praznovala tia piav slovesen načni.
fokasiovinsM minister imm neslog dr. BcntS o zunanji pomiki Ceskodovmkk
PRAGA, ?8. Dr. Bereš, minister za zunanje stvari, Je priobčil v listu Castt članek, ki povdarja potrebo stalnosti v zrn .nji politiki Ceškosloven^ke. Stalnost, pravi, je absoluten pogoj, da se ohranijo dobri od-noSaji z velesilami in sosednimi državami.
Glavni cilj češkoslovenske politike mora biti, da se razjasni o odnošaji z Nemčijo, kar je gotovo v veliki mt-ri odvisno od od-nošjev med Frsncijo in N mčijo.
O š<oclov»*nEka želi kot miroljubna država dobrega sporazuma med Parizom in B rlinom, ker je svetovni mir v prvi vrsti oJvisen od tega sporazuma. Na vs; k nač n zaupa Češkosiovenska v francosko prijateljstvo.
Simpatije Anglije in prisrčni odnošaji s to svetovno si <», ki bi bilo brez nje evropsko ravnotežje nemogoč-, Imnjo za nas tim večjo vred o?t. ke je Anglija, sedež nam sovražne agitacij , ki ima namen omajati me >n ro ni položaj Pr ge.
C- škoslovenska ima tor j nalogo, da do-sledn-» prepričuje angleško javno >« nenje, da ona je demokratična in pravična država, in da v« di svet vno in ne pokrajinsko politiko, isto velja za Italije in Severno Ameriko.
Oe^koslovenska posvetuje največjo pažnjo rus o poljskim od. < Sajem, toda abs »lutno potrebno je, da živi Češkosiovei-ska v najboljših ra meiah s poljsko državo. Evropsko ravnotežje zahteva v:»t jc je Rusije, od katere je ravnorako odvisna slovanska politiki v bodočnosti. Minister Beneš po da rja nadalje važnost presrčnih odnošajev z Jugoslavijo, kakor tudi priiatejstva z Romunijo, in Izraža Željo, da bi se ž.velo v do-br h odnoša ih tudi z Ogrsko In Avstrijo, ker je potrebno, da se s ravijo v sklad in-te esi in potrebe teh pet h d žav. In ravno to je n-imen češkoslovenske i ol tike. Min-8ttr zaključuje, da m ra bre pogojno pod
C*rati delovanje Zveze narodom, brez katere i bila ureditev Evrope nemogoča.
Vzhodnoevropsko vmfaoio
Ne prisvajamo «i proročkih zmoinćsti, aii kskor vse kaže, se zamenja vzhodnoevropsko vpraAanje ra2vija/t§ v posptesenem temjrn. Mir, ki se ie b:l ravnoktlr sklenil med Rusijo in
aa fHpfcfa Mponri^v« Id fik bosit ob« vkA fareaftmano vpcmtrv^L AH preostaja ie aonogo in mnogo dH&vropr«vw oife, ekoccm^tifc in	vpraAaurH m«-
SenZh, kž pa vaa zahtevale. nujno reSiter, »lasti moskovska vlada sS |e rmprtfta tako ojrom-nA naiog, da) jim bo ie težko kos. A aa&ujSe pri tem je, da mora ra&unatt s	ki če-
hijeja ia upLivnjo brezobzirna, ker se po svoji naravi odtegujejo -vpgivii človeške volje. Mislima pred vsemi na !akciot Sć resno ogroŽaje foa5 cme dele Rus^e, ki so podvrženi sovjetski vladi. Drsi nas Lzkučsj}a uči, da smemo epre-icjuati informacijo o stanju stvari v Rusiji le z cajv-ccfo reze^v-o, se um ožijo čim dalje buli reso« vesti sz raznih virov, ki jili ie zategadelj ne kaže prezirati, *ker bistveno so^i' ža>o. Gc:ovo ie, da se je mogel položaj za sovjetsko vlado že valed poraza na bojnem polju le po-i'!>abšati, ka]ta, nr^si bo ruski kmet 5e iako ap af:>čren za. usiodb isvoje A^ave, vendar ne more več slepo vercvofi v mežnest obljubljene fn h vaj; ene vsezveEčavne komaErstične ideje, katcTO zrdene brczth-onmo lep del krivde na tem, da so Poljaki pcbasali z mirom v Rrgi obsežne rusko ozemlje. In tenm neuspehu v zu-nan'j pcTltiki ee prdržuje še -tradicij-onelna ruska pošast — lakota, ki se je tcfico pogo-(Sicma že pc^aviia v sicer .bogati- ruski deželi, predvsem radi pomanJkJfivosrta neurejenosti proanetnih sredstev. Veri etno je sšcer, da {e zaala sovietsfea viada zbrali, v»aj v večjih mestih, zadostni'h ž£vež ti: h zalog, <ioda 3 po-merilcivo trdovraitnoetio se vzdržujejo veetfe, da ecv^eii rekA^irajo žčvei. Ker pa ga kmetic ra-devolje nc dajalo, se oipordbljiajo kruta sredstva:. Tako postopanje pa zopet iziva veliko nezadovo^nest in nove -težave v notranjem dr-ža\-nem usro^u. Razim živež.* pa rabi vlada tudi vojakov in denarja v izobj^u, kajti zda| tu, zdaj tam se oglasa kak gener^i Wrangl, Eaia-hanav?č, PetSjur, 'ki postajajo vsag začasno, kakor smo vjdeH, opasni nasprotniki selanje^a ruskega zistenuu Na4noveiJe vesti imenujeta celo Kercnske^a, bfviega načelnika prve ruske lju<kK\"ia>de. Vesti prrnrijo, da zb*na novo voisko. Ako je ta vest resnična, tsc pribl-žuiemo najbrže važnim dogodkom, ker m verjetno, da bi tvegaj Kerenstk} svojo srečo, ako hi ne is^iuti}, da je napoč-l pinavi irertotek. Da bo p« mem križe v in težav, ki1 ima komunJsb'čna vl'kta-vina, vrhano pcSna, izvaja'o Angleži, kadt-or ja-viiaio an,g3e&ke ves5if prr&tivno 'srvoie nas-protsivo napram sovjefcam s tem. <Ia so z^-feli v Črnem m^r'.u us? avl-ati In zapleniti is.i'e namenjeno v ruske iluke- Va© kf/e sedaf, da se začenia vzhorinoevrepsko! vpra5fa>?e irae^e razvijati, in tteza^evne vesti postajajo akluelne:
Polovična vojna
DUNAJ, 29. Iz Rrge pcročMjo: Pcdpredsed-pelj-ske mirovne deflegacije Was:lewski je iz-'jaa-i], da v RijJi sklenjena pogodba nikakor 11 e zavezuje Por&ke, da bi ne smela pripoznati W.rangk*ve vl tdie. Nasprotno, P-cl ska ostane tudi nadale v isvojdh crdnoša^rh 2 W ran g lom.
Tozadevno izjavlj«a ruska vlada: Wasi?ewski-jevi' iz.'a.^ a in razgovori v B&rdičevem vedno
ockacujoSa, tla. gre seda; za »to, da -se
nadaj^u^e	preti sorvietskj Rus-'i, brez ozi-
ra na iormrJno sklen:;ens m*r med njo in PoAj-eko, in da se je ude:stv"tev te£ri načita poverila Pe.Tuj-i, Balnjiancviču in Savrnkovu. To bi bii ^e'ež, ki bi ga dob la sovjetska Rus'tja v zamene za ogrounno ozetsUje, iki g^ je odstopita: ne^riov p^Jožat. cVj^vcn mir in polovična vina. Gotovo le, da bi se ne uio^eJ Petijiii-a 2ooe~stavkati rit"^ za tre.notek brez poljske za-slnon^e. N'e^nme -čete 90 del poduke vrr"sJ;e, ;n s'-efe .jK^t? po^'s-V'm vrhovnim poveriš tvom- So-vfetslca Raj«v1* fca oa nrben <n<*č'n ne mr-re raz-tclmrč't! ZH^iržavenva pcljsVe^a \Thovre<a pr,-velfatva, ki t-.ko pcičcLje molče cJobrava, ko jc veTKi'v riJtfovf\ma za to, <kar dela n'emu po
drgeti c-V€reV ^et, 'in dolžnci. <Ja sc stroffo be	s;kAenWte;?a prem'ria. Ak.o noče
k-TŠiti pc godbe, ne cene d«I-i molčat k
Rekvizicija živež«
PARIZ, 29. KaSccr poroča ^^enej'^ »Unica*. pobque iz He:>:fngfor?.a drgfi brzojavVa vest, da fe pro]?las-:i^ sovjetska vlada v Moskvi obsedno et^^^e. Br^šcv'tki 90 začeli z .rekvizicijama živeža v roo^kov-sk* okolici. Preb'^TPJstvo se |e rekvizadr^'im «prlo; boJ-'ševild <sb odm orili z oborožena rio.
HELSINGFORS, 30, RevafcfcJ 4istf paročrjo, da ie postal podoža) v Moskvi vsled proglasitve obsednega stanja •■s^ino težak.
Kerenski orfanizu|e Vojsko
PARIZ, 30. Bivši ruski minisjer Kerenski odpotuje dane-3 iz Prage v Var&avo* kjer ustanovi svoj £3skvto vojni staja. V Varfetvl je že izšla prva Številka njegovega p pet komuni sti-čnega glasila, ki prinaša članek iz njegovega peresa, v katerem se poživljajo vsi Denikmovi ta Judeničevi čc«tniki, naj se zberejo v Var-
iavf* se oalia*4o ftufc' s^StopM vi, dk se ^otfni cova dkapar T#a( Id to fanda fiaicgo, dm st bofi^e protf ®ov$<rtrisi vledi. povciHflc te nijAt te Kerenski.
fnsk«
MILAN, 90. ^Corrierc de&a Sera« prinaša iz Londona: »D«tty Herakkr« poročajo U Mok-
kve: Došla je sem vest, da Je angleška vojna iadja ustavila &a visokem- morju italijanski parnik ^Ancona*, kt Je bc! namenjen v Novo-rosiA s tovorom določenim za sovjetsko Rusijo. Angleži so parmk vlekH v BaAum. Ugotavlja se, da pomeni tako postopanje težko kršenje mednarodnega prava, ker ni bila razglašena čez Crno morje nSkakcrgna blcScrida, in torej amajo en^efike ladje nobene pravice, onemogočiti trgovino med Italijo in Rusijo.
BotfSevtlka vest
CURIH, 30. iRaidiobrzojavkfl tz Moskve z dne 29. naznanja: V ekoJ&u Kerzona smo zasedli mesto AJeki in nekaj, krajev Južno in severno vzhodno tega mesta. Dodatno se fcivi^a, da so zajele naže čete v bo?ih dne 23. t. m. 11.000 mož, zcpjeoije 3 toperve, 54 strojtaic in 100 vagonov municije. V -okolišu Bord|ans!:a smo zavzeli mesio Noga^sk.
Razlit brzojavne vesti
Iz „fUnardtcfi MieHtst««4*
K«lu brez vode Sa loči
tREKA, 30. Blokada mesta Reke od strani italijanske vi&de >e pcsUla zadnje Čase vedno tesnejša. Vse po^kmlnje, da bi se doseglo po-sojiil-o ala nc:vai debava, so se ujakiviie. Sedaj, kc ni več mogoče zalagata favcih podjetij s premotgom, ie mesto brez luči in vode. Mera trpljenja za to mesto le že vrhano polna. (Italijanski listi dastavli&jo tej vesti, da izgleda, kot bi bHa italijanska vlada napovedala vojno KarnarsSkemu Regent;'vu, St vsr postaja čim daj je bol) zanimiva.)
Prodaje tovora Udfe »Cogie«
REKA, 30- dede že otfiočene prodne na ladji »Cogne« nakrcanega IJngi raz^afta reško poveljstvo: Poveljstvo, ki se hoče do skrajne možnosti izogniti kakor5nemukoH oskodvanju jr*s'jnakov imenovanega tc\ ora, fe pripravljeno toplo upoštevati tudi po že otvorjen} dražbi prcdtio.{e onih lastnikov, ki &m žajavifo, da v izo-g'b razprodaje njihovega blaga plačajo torsz-meren znesek. Taka vpiačiU e« bode smatr'la kot posojiio, ki ga dvigne poveljstvo za mesto, in ki je solidno za^amčenoi. To postopanje pc-veijstva dokazuje, <4a* mi njegov nasnen k-r&ifcl zasebnih pravic kogarkoli, da pa fe ivJo prisiljeno do tega koralca iz vtšHh /razicgov, da reš; obstoj mesta;, Sigar neznansko trpljenje je italijansdva vlada kruto psoostiila,
Wi!srm o Zvezi nar odo v
WASH!NGTON, 30. V n,->govcru odposlanstva republikancev |e dejal predsednik Wil-•sen o Zvezi isarc^ov; Vet"tke žrtve Amerike v vojni bodo brezuspešne, ako sc pričeto de!o ne konča. WJs»on ije svarii pi'ed najzaran'em, <!a {c M»m£l}«t vd^ni »mitckI, tel	"imrpcif) (ftsti-
čne načrte in ki bi se dal zavesti k napadu. So še izrodi, katere priganja ^osped'ir.-Jka ljubosumnost in želja po gospodstvu. Tem narodom bi se moraiii zope-s&tavHi m jim pojasniti, da se bo ves svet postavil proti njšm, ako bi hoteli ponoviti poizkus Nemčije. W;ison je dod'đ, da ni nobenega drugega sredstva za ohranitev miru, kakor Zveza narodov.
Borba za socijalizacijo na Nemškem
BEROLIN, 30. Na prvem tkc;r»!g.resu obratnih svetov na Nemškem, ki se ije vršil od 5. do 7. oktobra v Berolžnu, so biK spre'etii ve ie važni sklepi. Predv-sem ie kongres p-trdil Že usta-no^iHeni Zavezi Splošne nemške stroikovne zveze, Delmne zveze svobodnčh .organizacij nameSCiMicev in zveze Obratnrh svetov dn do'o-tisj trberajo obratni s^reti in »fifcrofeovne zveze pri vseh akcijah delavstva nastopati skupno. Dažje ie pa kongres skleni* kratek akcijski pro^auv, ki zahteva; t. usvedbo defavske kontrole nad! prcidtfkc^o, in 2. socializacijo rudnikov. Temu dosUvija poročevalec »ArbeJter Zeitungi S. Aufliiuiser, predsednik Delavske zveze svobodnorganizacij nameščencev in predsednik kongre^aj: »Kongres nf prav nič pr-krival, da je zadostne kontreine pravice od zakonodaje komaj pričakovati in da je treba zarto iricoj računati z velikopotezno ekci^o združenih stanckovniii organizacij in orbatnjh svetov. Polna socijalizacija cudsunstv« naj napravi vrzel v fitasebao - kapitalistični gospodarski način. Rodarst^u bo moT»Ia po volji kongresa sledH* scci^al^acija nadal^nJii produkcijskih panog. — V tem se je bof med ifidu-strijskim \eiek«lpi ia!o«n in prvoborite^l «>cLja-iizaoije 2 veliko andrtostio ie začel. V tem odločilnem boju aa oblast v rudarstvu se bodo merite moči dek>dalaicev to delar.*stva. Iz tega
ae vidi, |e v Nemt^i v <teku neme, vtlovafno dkhcr&o fB>anje. Omenjonjo le fe, da je ton* gres obratoHi svetov moskc\"sJii koenun^zesn odkleni1!.
NeapiMe med Ftmscite fa Aagh(o
PARIZ, 30. V nasprotju z raz očmi vestmi javlja agencija Reuter, da francoska \iada še ni odgovorile angleški vlacH na noto, s katero je asgfe&ka vlada naznanila konferenci poslanikov svoj sklep, da ji odreka pravtcc, ki lih Ji je dalo versatHeska pogodba glede eventualne zaplembe nemškega imetja. Frc-ncoska vlada le dala zaenkra* samo natančna navodi]a svojemu zostop. v Lcndcnu, naj v svoiih razgovorih s člani angleške vlade poudarja, da bi lahko imelo pcedino nastopanje enega izmed zaveznikov v s;vr«reb, ki se tičojo izvršitve ver-sailteske pogodbe težke .pcslcdicc.
Po smrti corskega župana
CORK, 29. V vseli cerkvah so se daicvale maše - zadušnice zc! pok. župana Mac Sw-'n-ney-a. Po mestu sc je v* «4 cbhod, v^j javni lokali in ja-\Tia posiopja so bila zaprta v znak žrCosti VeSko jc ogorčenje proti angleški vladi, ker jc bila cdredila, da se ima prepeljati pokojnikovo truplo naravnost v Cork-
Domače vesti
Dvajseti «M(akl
Z izkazom v včerajšnji številki jc zbirka za naš tiskovni sklad prekoračila 20. tisočak. Čc u valujemo razmere, v katerih živimo, težave, 9 katerimi se je boriti naSemu ljudstvu, posebno pa dejstvo, da je prispevanje omejeno le na zasedeno ozemlje, potem smemo pač reči, da jc dosežen zares lep vspeh, da doslej nabrana svoia d^jc našemu siromašnemu narodu častno izpričevalo ijubezni in zvestobe, spojene z rodoljubno požrtvovalnostjo. Prisrčna hvala našemu dobremu slovenskemu ljudstvu, ki fe tudi ob tej priliki tako lepo pokazalo, kako umeva svoj položaj, veliki trenotek in njegove zahteve. Velike borbe in težke naloge nas čakajo v obrambo našega narodnega obstanka in za naš vsestranski razvoj. »Edinost* je glasilo činitelj ev, ki majo vršiti te naloge in voditi te borbe. Javno glasilo pa je neizogibno sredstvo za izdatnost m vspešnost vsakega javnega delovanja in stremljenja. Zato pa je istotako neizogibno potrebno, da fe to glasilo čimboljie urejevano, da je po vsebini čim popolnejže tn obsežnejše. A to more biti le tedaj, če fe Čim bogatejSe opremljeno v vsakem pogledu: uredniško in tehnično. To pa stane veliko denarnih sredstev, ulasti v sedanjih časih, oh strašni draginji tudi vseh sredstev in pripomočkov, ki so potrebni ra izdelovanje lista. Iz tega velikega razloga — da dobimo za na£e o-zcmlfe list, ki bo res izdatno bojevno sredstvo voditeljem vsega bodočega javnega snovanja naSega in smotren vzgojevalclj informator in boiilee naroda — se obračamo do naroda vnovič s prošnjo, da z nadaljniml prispevki v čim največji meri pripomore našemu Hstu do potrebnih sreds'cv. Ponavljamo: zalotili so nag list na tem ozemlju veliki časi in prišlo je v igro naše — življenje. A rešimo se, če sc načelu samopemuči vsposobiiuo za delo in borbo čim najizdatnejše. Odprlo bodi Ivoje srce in odprta tvoja roka, vrli narod naš ko treba, da rešuješ — sebe!
Pn.l »arjlu lz.pl I jc	a u dunajskem
vseučilišču za vse razrede tredn'pih šel član našega uredništva, gospod Ffep Perič. Novemu profesorju čest'rtanio. — Gospodu profesorju, dobro znanem u kulturnemu delavcu v našem mestu, ki nam t-ezdvoirno ostane zvest tsebo-}e\-nik tiidi v nadalje, kličemo iz srerv. Dobro-došej zcif>et med' nami!
Zaroka. Dne 29. t. ur. se je zaročila gdč. Her-ma Serdinškova z gospodam Ivanom Vranićem. Čestitamo.
Trst — nase središče. V polemični notici, objavljeni v izdan-u ^d 29. detobra, smo ugc-t-crvrH, Jugo^loveni so imeli, imaio in licce-jo imeti tudi za bodoče svoja središča na tem ozeml^. V podkrepj^nje tega «J}e.istva, isino Tia.vedl', kako da »mo si -ustvarlLi v fr^tu, Gorici in Paz:nu ■or^.mftzacije na različnih polhih, ki podeljajo tem mestcni znača/ in pomembnost srcsJ'ič nareda- Danes bi opr^-orili le na en moment, ki je ve!xkc vainosti. Večina p-ebi-vals>tvf> na cfceni czemfcu je hrva bsko - slov ensk e ©aroan.esli. V Tistu pa so vse osrednje ob!*5'.i tudi za to večino, za naše ljudstvo. Tudi to dejstvo pode'.ja <tcrc; Trstu v veLki meri značaj središča t)ugc»iov€nskei|.'i nareda v Pr morju.
2Wosmo poglavje. Uči-teli Alojzij HrcSčak je že pet mesecev brez plače; on in družina z otro4;.6i vred taikorekoč na cesti. Cujeino, da pri prav >ja učitelistvo resno protestno akcijo. Prarv >e tako. Ves narod bo kot en mož z* preganianhn tičitel^stvom.
Dfjkkon aa zasedenem ozemlju. Iz Gorice se nam sporoča, da je ministrstvo za afk in bo-gct'tesj« olKo, da se iTše zrelcstni izpiti za gimnazijo in ntHelfliče. Izpiti -se bodo vrši i i baje meseca prosinca ali <pa svečana 1920., in sicer za gimnaetjo v Idriji, j£a učilcTrlšče v Tolminu.
Iz trfaikaca Uvllento
R«raunklnjct ki kradejo. Včeraj popoldne bo aretirali policijski agenti Terezijo Tufts. Omenje Terezi|a |e ukrad a Fraučiškf Durer?, stanujoči v ul. Oampo S. Luigi 3t. 3 dvo 2lati verižici v »kupni vrednosti 1000 L. — Tufis je doma iz RicmanJ, Iz Avspitza. SedJij bo v ječi premišljevala, kaj sc to pravi, krasti.
V hotetu je bil okraden. Pred nt kaj dnevi je prišel v Trst po kupčijskili poslih trgoviki potnik Ivan Ganima. Nastanil seje v hotelu „Milano-, Včeraj popoldne se jc za hip odstranil iz svoje sobe. Ivo je prišel nazai, je videl, cia so sobna vrata odprla.
V	sooi je imel Gamma usnjat kovček. Tudi ta je bil spretno prerezan. Tatovi so poki adli potniku precej denarj , vrednostnih papirjev in še mnogo drugih važnih listin. G. Gamma jc tatv.no takoj naznanil kvesturi. Dožli civl ni stražarji s j takoj prijeli osumljena LucSjana Caldaia, 19 let starega natakarja in 191etnega Danteja Formintelll, po-mivalca posode v istem hotelu. — O. a sta ntkaj ćasa tatvino tajil 1, toda konečno st*? priznala. Nato je šlo oko p» stave tudi pogledat njuno stanovanje V st novanju st? imela omenjena tička polno v hotelu pokradenih stvari. Ukradene predmete so policijski agenti zaplenili Caldaro in Formin-tebija pa odvedli v zapor v u ieo C^roneo.
Tatovi v gostilni, V gostih o „Pri Por-tici di Chiozza" so neznani tatovi vlomili 3 ponarejenimi ključi. Pokradli 30 raznih namiznih prtov, brisač iu drugega g stilničar-( skega orodja. San;o ob sebi se razume, da ; tatovi niso pri težkem delu hoieii ostati brea prigrizka in pijače. Pakradli so različne salame, sira in butiljlie vina. Nato t>o s tovo-irom težko obloženim odšli vsak svojo pot domov. — Škode so napravili približno za 5.000 lir. O tatovih ni nikakega sledu.
Padel na ulici. Včeraj popoldne je prišel na rešilno postajo Artur Burhni, stanujoč v ulici deli' Olmo Št. 6. Sel je po ulici in se meti hojo izpodtaknii. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno roko, in tudi po obrazu jc bil ves opraskan.
Najden novorojenček. Včeraj zjutraj 0-kol 3 ure sia šli dve ženski po ulici Sv. Lazbrja. Ko sta prišli do hiše št. 19, sta zapaziti pred poslopjem \ ar t mi staro moško dete, ki je žali >og že mrtvo Pi kUcall sta takoj kr. stražnike, ki so telefonirali na rešilno postajo po elužbujočeg 1 zdravili a. Zdravi.ik in bolniški stražnik sta pr šla — vse pohvale vrtdno jako hitro na lice mesta. Toi a zdravnik ni mog<.l drugega dognati, nego da je mrtev. Zdr \nihki i ve-uu.ci so v dvomu, da b b 1 otro« zmrzn i. Novorojenček je imel tudi po telesu različne madeže, ki, kot se da clo^ a;i skoro go:o\o izvirajo h pretepan a s* tako ntžnc-ga bitja. Zopet lep pri er za matere.
Lov za klobuk m. Ilurja neusmiljen * inije pu ržaških ul cah in cestah. G epodorn odnaša klobuke, a tudi ž»*nsk ne \ us 1 popolnoma j ri mru. Ko in d:š po mestnih Ulicah, sn. iš tu ie tam zab. viasije čez buijo, tudi na prijatelje burje, k pr vijo, da je 1 tir a za tržaško m- to dobrota, Ceš, ona razkuži tr?abko o lacje in sr.ali ulice Dm^i ^epet l-ravij , da bi to vsekakor Kor srno delo 0-p.av la, tudi če bi pihala le tri i.re na dan.
V	i. taka 1 gib nja so popolni ;: a l-rezp ed-m t a, ker s j burja z n k< m r -ne popaja. Povrn.mo se torej k nejasnemu starju stvari. Pied par one\i je n icor/u nekemu gospodu odnesla io uk. Ub< gi si omak je lazogla^ letel za k!o >ukom p ulicah do južnega ko odvor . Med p i e mu je večkrat posreči o, da ga e z d ema pristani« poslatal, toda jo., burjr je motnvjc ic.br a in razdalja m d ^osiiodo n klobukom se j pudesetnriia. S le ri ju?nem k lodvoru se je klo uk ustav I. H I pa je žo bolj podoi en stari „štraci" mgo p « g >-s, o kernu pokrivalu, ijt spodu, olj m jline postave, zavaljenega telesa hc je na nosu ćiialo, da je pr jate j rujntga v nca. Ko j« pi i kolodvoru dohitel ^Iobu-, je c nepopisno srditosijo stopil nanj, s o» »i al por s četa, :n nato ga j. š le pobral Ko s je ozrl na svoje povalje io pokrivalo, je na redil obraz dolg, da bi ga zmciii j dva 1 metrom. Udaril je s klobukn n parkrat oh z 1, ter hitro nato tekel k bla.^a nI, si kupil I »ek, in z „Luko Milijo" udp h I v m r-nej-e pokrajino, kjer ni te satanske burje, m kjer mu ne bo treba d rkati n 1 stara in betezna leta.
ČITATELJEM. Ker ntan jc ponoči cdpovedal plin pri str<'Hh Dain bilo mogoče izvesU ^fa korektur. Prosimo čitatelje, da to blagohotno upoštevajo.
PODLISTEK
JOS, JURCA:
Bovec
Zavest, da se naPa Častitljiva krajevna bnena morajo cekako umikati iz ja\T»ega v zasebno življenje, in c navdaja s podobnim čustvom, kakorSno jc navdajalo naših cčetov očete pred petsto leti v boju za rstaro pravdo«. Naj in njihov boj »i nista ie podobna, ampak v bistvu istovetna. V imenih jc zakopana naia večtieočletn« zgodovina in 2 nUmi ie združena naia na)stare|ia pravica. Zato hi-tfm preć vsem z razlaganjem itnen slovenskih trgov, »Res tua. iam agitur, paries dum prosimus ardet". moramo razumevati že prav doslovno: Ko gorijo v mestih naši narodni domovi, moramo oblivati strebe naših trgov. Se kakfnc Sfciri ali pet razprav. in nalog«, ki sem si jo nadel, da dokažem in vcepim v ljudsko zavest čisto slovenski iavor in značaj naiih trgov: ta sedaj najnu}nej5a naloga bo v velikih potezah vsaj za enkrat reiena. Morda bo s tem tudi kaj pridobljenega za nadaljno sistematično podrobno delo, ki pa nc bo več tako nujno in ki se bo lahko opravljalo s potrebno temeljitostjo in objimostfo kot pravo kulturno delo z združivijo poklicanih moči. Iti si merajo biti pač v »vesti, da lavnoit pričakuje in rada sprejema le zrele sadove, pomoč in sodelovanje pa nudijo in fo morejo nuditi le nekatemiki. Preidem k razlagi Borca.
Obdan od vseh strani z visokim gorovjem, fe naJ Bovcc čisto planin^ke^La značaia: lahko reče-
mo: edini slovenski planinski trg na Primorskem. Tesni dolini Soče in Trente nam zastira dolgi gre-ben Svinjaka in Srebrnika, v katerih ozadju se bliSčijo velikani triglavske gorske skupine; pred nami bolj slutna, aego vidna se vzpenjajo planinska debra Koritnice in Bavšice proti visokim Grintov-cem in Pelcem ter nebotičnemu Mangartu; proti zapadu pa se dvigajo strme stene Kaninskega gorovja, ki vrholiči v Čmelski Spici, Prestreljenku in Kaninu, In da bo slika popolna, tudi proti jugu je pokrajina zastrta • Širokim slemenom gozdnatega Polovnika. Sredi tega veličastnega okvirja je položna ravan s svojimi zelenimi travniki in njivami in sredi njih v pobočju Bovec, mučenik v svetovni vojni kakor Gorica Slika jc s tem naslikana in vpraianfe je le, kako naf ee tmenujc ta tako rnilo-vidna bovška etika v divne m gorskem okvirju, da bo ime posebno značilno.
Bovec je najstarejša jezikovna oblika, ampak pr-votnejše, pravilnejše ime jc Boleč. L se je sčasoma velariziral, to jc izpremenil v ▼ kakor, recimo, v izgovorjavi besede kolcc »= kove. To nam indirektno potrjujete latinsko ime Pletium, nahajajoče se v listinah ie v 11. stoletju. oČlvidno izkvar-jeno in priličeno latinščini na podoben način kakor Gorilia za Gorico, in nadalje nemško ime FKtsch. V obeh fe ohranjen prvotni L V nekritičnem srednjem veku fe obveljalo latinski pisano Lme Pletium; enkrat v latinščini napisana beseda, pa bodi Se taka »paka, je bila za tedanje zemlje-plscc In narodopisce, v kolikor je možno govoriti o njih. več vredna, nego tisočletna narodna govorica- Tako je latinsko ime ostalo v italijanščini, v kateri se imenuje ie dandanes Plezzo. Ni čuda. da
S c ob takšnem nnr.crja nekak* zatemneva ume-vanje za pravilnost. Težko Je razumeti z italijanskega stališča, kar ca enkrat, da fe napačno in da treba ea vreči to, kar je posvečeno b skoraj devet-stoletno uradno in znanstveno rabo. Po naših pojmih pa. kar fe spočetka krivo, ©staja krivo. To ste dve povsem nasprotni si stalilči.
Ali nahajamo kje kako sorodno kraje vno ime? V neposredni bližini nahajajoča se Baviica kaže le. da pripada bovlki kotlini in da bi se morala glasiti pravzaprav Bolžčica. Poskus, da b! primerjal z Bolccm gorenjski Bled, se mi »udi noče ob-nesti. Pri gorenjskih imenih sploh treba biti sila previden, ker so jim često zabrisani celi dogi in celo spoL Nemika sooblika Veldes me opozarja takoj, da ee je Bled glasil prvotno najbrž Bludo, Bludes-a, to je skleda.
Ravno Bavšica pa me opozarja na neko ime, ki Je tudi krajevno, vendar pa drugačne vrste, ki pa jc silno važna in prav pripravna, da jo pritegnemo v razlago, namreč zemljiško trne Bavčnik, ali Bav-gnik. Saj je znano širom Primorja, ne? Vemo, da je njegova etimološka pisava Bolčnik In da je moralo nastati iz pridevnika bolčen in "ta Iz samostalnika bol-cc. Potemtakem jc bol-ec občno ime in znači neko vTsto zemljiS«, ali bolje rečeno, je značilo, kajti ne smemo izgubiti tapred oči, da je to jezikoslovna dedukcija in da le iščemo in tolmačimo silno stare, že davno izumrle prvotne slovenske koreni v posameznih, redkih izpeljankah. Kdor ne ve, kaj je bolčnik, mu povem, da dolgp Časa nisem vedel tega tudi jaz, pravzaprav do bipa^, ko to pišem, a metoda žive razlage in primerjanja — ne imen, ampak krajev —■ mi kaže istočasna dve sliki,
katerih podobno«! v tem hipu pojmujem. Na eni strani Bol-ec, kakor sem ga opisal zgoraj, na drugi bol-ec, kakor sem ga Izvel iz naših Bavčnikov. Predstavlfam ai Bavčnlke v svoji rojstni vasi, v Koprivi, 2 mesta, kjer je stala nekoč cerkev sv. Lovrenca in poleg nje vaj, katere gola tla se imenujejo Se dandanes Selo. Za mano so Boršti in pašniki Zaboršti, pred menoj pa daleč tja proti Brjam — Bavčniki, obstoječi iz obdelanega sveta, vinogradov in njiv. Domišljam se še, da so se po porušenju Sela tamošnji prebivalci nastanili v bližnji Koprivi in da se imenuje bližnje polje v enakt legi z imenom rNjive«. Zavedam se, da se v moji duši vrši proces psihološke asociacije pa tudi abstraktnega odmiSljanja, da je nastal v njej nov pojm ^bol-ec*. ki ga pa ob preizkušnji spoznavam za starega. Bov-ec in Bavčnik sla v bistvu isto, namreč bol-ec. in to isto kakor: polje, njiva, v nasprotju s planino in gozdom.
iMožnost takega imenovanja skoraj ni potrebno utemeljevati. Znane so na Gorenjskem Poljane, na Dolenjskem Dobrepolje in na Srbskem Kosovo Polje ali Kosovo, Važnejše je sledeče, će je izraz, »bolcc« sfnonimen z izrazom polje in njiva, potem je njegov obstoj malo verjeten, ker bi bila ta beseda odveč tudi v staroslovenščini. Opozarjam pa na množino izrazov za travnik: trata, loka, livada, ledina, draga, in za gozd: dobrava, log, meja, Suma. Slovanski jeziki so pč bogati sinonimov.
Sovražnik vsakega golega umovanja tn meglenih Ide}, moram vsekakor preizkusiti, če to hipotetično staro slovensko besedo potrjuje ta ali oni slovanski Jezik. Ne srbo-hrvaščina — tako stara je žc ta beseda — ne ruščina, nc čeičlna nimajo
več o njej sledu, pač pa staročastitljiva poljščina
v besedi, v kateri je koren bol — na poljski r;i*in preobražen v blo — v besedi blo-nic, ki pomenja — kakšno prijetno iznenađenje — polje, njive. Sedaj smo prav na vrhunen; kar gledan«> pred suho, je gotovost, je pravo in resnično bovško polje, lahko bi rekli tudi le Polje. Sedaj je naš pogleJ prostejši, obzorje širše, v pegovor se lahko r.[m-slimo tudi z germanistom in ga vprašamo z odroni na srodnost arijskih jezikov: če ne tiči n^š koren bol— tudi v nemški besedi Fel-d. Z enega vrhunca zremo na drug vrhunec in uzremo daleč doli v Istri kraj Bo-Iun in poleg Trsta med Bregom in Socerbom Bol-unec, katerih dolinska lega n K bovjera poleg jezikovne istorodnosli nam ra?« dev-lje takoj, da sta tudi ta dva kraja, dve st.ir< -'o-venski polji.
Zelo korislno in za medsebojno vzporedno r ' z.* lago priporočljivo je primcrjan|e staroslovt nskih imen in priimkov s krajevnimi imeni. ObsLi.jit &!-o-raj splošen paralvlizeai.
Kako nejasni so nam bili do zdaj priimki; 13. v-čar. Bol-, Bolko, in kako nam v luči pomena IV.-cc zabije njih pomen — Poljanec — kvečjemu da to priimke primerjamo še z Imenom BolesTav. Pri tem se pa nehote zopet vprašamo: Kaj pa ponienfa Boleslav, slovitega bol-nika ali bol-jarja?
Kakor vrhu planin se mi širijo prsi radosti, da ml oči vidijo jasno, in daleč lam v daljavi, kjer je pritekla Piava izmed gorovja in stopila v nižino, so med hribovjem razprostira polje s prekrasnim mestecem — Bclluno. Ali ri — ah ne, proč a romantiko in misticizmom!
»Tli bol. drnitvo »Brikta« priit&, kakor
nfravtieno danes kcčes-orsko dkko Opiine-Sefeana - Žtorje ifl ncsat. Istočasno ee
podatna te'ana Opfrlne - Sežana in =a-
z&j. Po tofrkem Času bo pra-5 ta dirka naSfcoJjSe f.nraztoje, lia^tl sp?.n$e v fpo^tnem oziru *c xnsr-slk^t-e-remu sportsmanu b:lo v resnično žalost. Ta d>kc>, imenovana vzpodbuje valna dirka, fc^ gaedc na razdaJjo, (kolesarji 30 km, podisti 14.) in glede ca moč konkurentov v resnici za-f.irrriva. Menimo, da bo na5e ljudstvo v velikem JteviSa? obiskalo to dirko, ki bo pravo znr-me-pfe življenja pred vc/no tako uspešno deltro-Čega druStva. Da se cmoguči dLrkat tudi onim. 2cJ nrsD imeh prifeke, da bi ce vpisali kot čim i 'k dčrfc!, se bo sprejemale prijave do neposredno pred dirko. Ker dirkajo ie člani, plakati bo treba seveda rudi vpisnino k društvu. Prijava k dr ki je: za kolesarje L 8, za podrste L 5. Nr^rade za dirko obstojajo Iz 4 svetinj za kc!esar:e in 4 za podisle. Prva za kolesare zlata, druga ver menil, tretja in četrta velka fn m: ta srebrna. Za podate prva vermen:l, drtt£a velika srebrna, vreli a :n oetirta dve mali srebrn!. Toda tudi ne ravno glede na nagrade, menimo, da s« bo k dirki Javilo veliko SleviJo fekmovajjoev, že zaradi tega. <ker se imajo po dirkali pr«'Mil:h pravico udel-eiitr se iste le <Jo?!e$ necdlikovaai (konkurenti. Zatorei, kdfor ima zdrave ta močne ude, v vrste dirkačev! Kd-GT pa hoče v'JĆetT naSo mečno mladino, jutri na Opčine, pred gostim? Fabčič!H Točno r«b I urf.
živili aprovlzocllske komisije
Zrn teden od 31. oktobra do 6. novembra 1926.
fPreščrpne se itevtfka 29 živilske izkaznice.) Testenine: 50 <!kg po 190 Ur kg; Koruzna moka: 40 dkg po 90 ttotink kg. Olje: 20 ci. po 8'30.
Kristalizirao sladkor; 20 dkg -po 6 lir kg;
Posestnik: ubofovških izkaznic imajo pravico
eamo do nakupovanja si&dkorja.
• * •
Kružne kkazntce ra tulce. Aprovizacijska koorsiia za Test in dkclico nam naznanja: Prve dni prihodnjega meseca >e bodo razdeljevale nove izkaznice za otkup k.ruJia za tu;ce. Iz-Soezntc«, ki so že zapadle jih obdrže peki, ki pa mcirero neposredno cd Jata krožnemu uradu v ulici C.fcsa d!' R; sparimo št. 13. II. nad. vrata št. 6. Te proviz»r%ne Izkaznice zelene barve ot tanejo v veljavi do 30. novembra. Pek: pa morajo oddati omenjene zelene iz križnice v £ori imenovanem krušnem ura na?'ta=.neje do 10 decembra. Po določenem •dnevu se ne bodo več sprejemale.
Slovenske ljudske šc-le v Gorici. V po^ede-l>k 25. t m., jo bi«'a <iprcje<ta pri <»CTiera'nc-
*rrru cK-ilncir.it tkom4-sa-f/u »v Trstu depirincvj'' starSev gorske šolske dece pod vodstvom pokore Ifednika političnega društva -Eu i nestor. Sla ik- Deputacija ie c'oraz'ož 11 »Jiieve r ^niSkrh Slovencev ^lede f;irdi-k'<h šol *n zapro-«š*a N>e*ovo E :sce-»enco, da ukiere. kar |e \rc-ha, dn se rcmudf'Tt)'! odpravi cedt-nje rern--s.no stas^e m obori 'etiko razredov s sloven?.k'ra učit m '-97'kom v Goric7, kolikor .:,>h je potrebnih x Gtzirren r a Sievr?o \pLsa<nh učencev in to od r»rve£a razreda co u j viVega. Gene/lni civilni "nr-ar ie zagotovil, da <e bo nemudoma 3>a\Hl sam a predmetom, iz r: zgovora prt ge-nerainerri ci^lr.em komisarju, kaker tudi po-r-e' pri deJrelr.em $c-!?Vem nadzomaku za rj^^ce gcJe ?e b:lo pr^r.eti, da je bc'3 generalu o:i\ 'n: komisar t'.ko icforoisr'«!, kakor da

>s-ar-:š.i v Gorici z^dovobli z u-
l:udskih šo! v sm'siu načr:a meetne-sveta. Deputaq";' je nastopila od-preti takemu razlF'gcniu naših teženi i-n Je iz;ai Aa, dc Slovenci v Gorici ne »norejo -pre eti <ir»j^e relitve, nego popolno ljdWsko 5oio s sJo\en5k m učnim, ^ezikem v vseh razredih. kakor so Jo že imeli. — »Goriška Straža« prpom ura: »Pričakujemo, da generaini civilni kom'fir v najirasem času reši to vprašanje pravično, kakor zahtevno slovesvski starti-' in kakor to odebruie tudi osrednja vlada v Rirtm. Zdi se nam, di so sc gospodje v Trstu le toi ko J-ii« z naš'm vprašanjem, da Hi dane« skrajni čas, da pride enkrat do pc-Stene rešitve. Stv^r jc tako enostavna in ta-sn, aa pač n! treba mkakega nad'j-nega »itu-<h'ran,:a«. — Dr. Kaiel Podpornik objavija na-dedjijo iz'avo: ' Od več strani sliš m, da se trosijo po Gorfct verli, kakor da bi bil podpisani imenom v oveusk',h starišev odobril tako ure;il>-> siovenske ljudske Sole v Gorici, kig;or Jo hoče izvest! mesiizi Šolski svet, t. da bi od tret*egn razreda dal^e mora?! slovenj u-čer«c; zahaiv.t v ital janrke šole. Tr.ke vesti so grl manever nas MC-tarkov sk)venske ljudske 5o!e v Gorici, lzm itjere v svrho, da bi zbegali ^ovenske starise. Podpisani sem vedno po\*cd s«"3n ali skupaj z drugimi zastopnici fliovensk:h starišev zahte\-al otvoritev po-pr^no i'udske šole s slovenskim učnim jezikom ter nastopi p-oti g ar en; emu manevru tudi na pristojnih mestih, zlasti tudi 25. t. m, pri generalnem dvojnem kemisarijatu v Trstu, ko je b^a spre.ieta; depuiacija slovenskih starišev. Sicer pa je absurdno m:?L'l!, da bi mogei posamezni »-prodaj« pravice naroda, ki se ne da;o predati, tud. če bi kdo hrte!.
Ba>k« in povesti o Kobarid«. »O Kobarid,
ti k
nesrečnega imena^, bi zakl'cal vsen
r, ep t v nare m
logom,
m o-ip'ošno
v sit
rbeli
za
slavo !ega imcnc« bel:>o lase in kratijo ^pan^e ter spravltajo v različno razpoloženje fjubite-lie in prczimlce Jezikoslovja. Da te razumemo: Ta >v_g:£xn;a* v polk. tstu postaiajo smešna Jn mi Siovenci smo bili glede resno-
na zr»an«tveriem po'Ju v tujin? — do
na fte
=*>^eni glasu. V teh nol it—j. —
sedaj
i po razl:čnih
.	' v .tdioosti« pa se je nabralo ;o,iiko
debeiostt, da h temu tudi v domači hi&i ne more mclčall človek, ki je kdaj samo cddaleč .povohal ncgiavnih pravil etimologije. Ce pa beremo še danes v rznan^venik* spisih ime Žunkoviča, tedaj vsak taikoj uvidi, -pri Čeri smo. Taki Ji »znanstvenikov« ne rabimo Siovcnci, pri'.-cJčn'mo fh pa narodom, k|er dobe saM enako — neznanstveno đ/užbo.
Cato Ratar, ki i* M resen e*e*nrfear to v mmnibtm. pmftnvaft, ie »še! ▼ * ofib m&o-filovnilk razmotrlvan^h mm ^tranpota. S pretk a-vanjem Iss z napačnim oatiiiuasjcA za saša
imena dosežemo Ic nasproten namen — da naiih razprav resen človek n« vpoMcva,
Da se povrnemo na Kobarid: Skoro vse. kar snio fertf o iz-viru tega tmeat, se mi je zdelo
tako bajno, da sem zavidal pisca za bujno fantazijo, ki je izgreš:ia pravo polje. Vedel sem !e, je vnse skupaj popolnoma pogreie-no, a stvari saan nisem študiral — ko<t je tudi pisec ni — zato sem se obrnil do enega pTV*h naš h etimclc.gov, ki je po svotih razpravah znan tudi germanskemu in romanskemn svetu. Na} govori njegovo pismo:
,»Ime Kobarid ie tako odločno neslovenske zunanjosti, tako nepodobno vsem slovenskim krajepisnim imenom, da je slovenski izvir iz-ktfučen. Pjei Slovenci so živeli okrog Koba-irda Largob-andi (Germani torej), do d. 568 približno. V langobardidkem teziku je Kr.Liit = ■»ograjen prostor, z cgrajo utrjena nase na.« (Iz germanskega* f so naredila Slovenci b). Romani (rurhm), ki prebivajo malo km od Kcibarida, so to ime šzgovarj.4i Cafrit, lta!*«a-ni so napravBi iz tega Capcretto (ako le uom-neva. langobardskega izvira imena prrrva). To
iialejansko :n {urlarsko ime je pa lahko na videz tudi romanskega izvira, namreč -z lat. carut rccium »pokončam giava«; to h' bila strma višina, ka je zgoraj okrona ka':cr va, (ne pa šilasta, niti pirmoti podobna .rla-tcauartM). To domnevo sem sfkušal Jaz po Veti (v vZc.Vcbrift fiir deutsches Aite ura«). MoJi razkigi: Ko so prišii Slovenci po I. 568. v kraj okoli Kcbaridč, niso daUa kraju (vasi ali Irgu) imena, ker ga je ie hnel A tudr n^ih predniki, Langobardf, so prevzela že rrwn:e ime kraja, ki Je bilo il:rsko, f1« stce kcTistfco ali venetsko; Reii so bdi znatno boli severno!) 1'trski jezik lusn ie pa povsem ne?nan. Pred Rim'jani jc ie b*4a v Kobarida naselbina (»prazgodovinska*), pa ne keltska, ker v biščih pri Kobaridu ni keltskih zaponk te o-vrč-tnih obročev in prav malo suli<čnih osti, pač pa mnogo ilirskih ^klopota?oč'i» f'e'-ov« (na zaponkah) in nekeltskih okraskov tz kovl-rastih knofkov in lusk n. Ime ie torei ilirsko (predrimsko) (ali langobardsko, (germ.). a» nd-kaker ne slovensko.«
Mifc.'.im, da so ta izvajamja pa^ vse drugače utemeljena, nego ona predpustna »znanost^ o ribičih, ki so pristajali »k brd'«. Člorv^ek bi ne verjel, da bi verižrnštvo zašlo tudi v etimologijo.
Vse eno brezumno vsiijevcjr« mrenja, da so
b:!? na5i prednilii cd parotiveka prebivalci teh kr«'^ev, je bi.!o že davno tako temel'Mo pobito, dia o tem ep'oh ni več deba/te :n " edo to. tudi on?, so z uspeh-cm tdcjvrš:li navadno ljudsko šolo. Cisto brezpomembno ?e, če s. a nekai Stoletij več aii man? tukaj; glavno 'o, c'a se pevspelj do tolike kutrume v#ne! Kaj po-m'ifja Kitajcem vsa n^ilhova mr.o^v>t'sočutna kultura, . o so pa os'pđi do danes pri — abecedi.
Tudi pre:*'ooom, n?" se po naSeu P<sfu rsz-pnsuvlja o izvfru dru/g'h naš:'h kr:ier-m h imen. ne mc-re-n pritrditi. Zato so drugr 1'sJJ in drug", nucž]«.	L—r.r.
Dosta vek. Priobči^ smo tudi ta <?or»!sv da-si n ' kakor ne moremo prVtrlatt	do-
p:sn'.ka, d.'J so razprave o naš'h krafevnih imenih v pr-1'fc'enem listu — smerna. Vpraž^orSe krajevnih fmen se nam zdi ze?o važno z» obranilo narodnegr* značaja te^a ozemlja in pa za d-okaz o domačinstvu n'tSe^a .rodu na tej zemlji. Kie pa so za sedrl dfIVfci, Ver bi mogJ: ob sedanjih razmerah uč"r»kovrifco pri-občevati tal-, c razprave. Da se vk-r.i t'o vmes tudi mam^ev.-c in nevellavne sfv?ri — io 'e že res. 'Mar'« pa nrft zato z	v-<Vo
vred \TŽemo v jarek tudi — otroka, ki nam mora bc-ti" mil in drag? 11
Se ž asa. Ce njenemu cbčinstvu se csj^an^a, da se bo letcšnri semenj Sv. Jušta v Sežani vrrš'1 dne 2. novembra t. i
Iz Lož pri Vipavi. Naše r^Kmet. :®obraževal-no dr.« se je po preteJcil 6 let zopet obnevv vio. Dne 17. 10. 1920 se i« vsšii IIL ce-'ni občni zbor. V cdhor so bit izvoljend sle ečl, ki se je porine'e 'konsK^uirai t ako le: Predsednik Na-be«go7 KnV.rj-'OT, podpredsednik Mohort č I van, ta'ai k Sva-^elj Josrp, Ha(fa'šmk Zarušeflc Andrej, VidiiL Ano el km ž., aaanest. Jamšek Franc, Renar Maks, pre^ed. raimvov MalSk Iv'm, Ja-nežič Franc. Ker ima društvo blag namen, preskrb Mati droišivenicom potrebščine ter skrbeti za izobrazbo svoj:h čjanov, mu želimo lepega uspeha. Odlvr je porok za to.
Dramatični krožek t Ajdovščini vprazori v nedel o 31. r»kt. in ponedeljek i- nov. žajodgro v petih de-anjih Mlinar a ajefova b£L Zadetek v nedei-o ob 8. tiri zvečer, v .ponedeljek ob 4. trrt popoldne. IgrcJ je na novo naštud^raaa in se vprezori na novem odru. Zanimanje za zopet no delovanje krožkovo je zeta veliko.
k Nabrežina. — Nepozabnem« Dragotiaa na grob! Kakor, bi z jasnega treieilo, je planila med naše vrste strašna vest o Tvoji grozni in (Uv rani snuti. Ti, neumorno delujoča duša, da si te poslovila za vedno od nas? In ti, nesebično in požrtvovalno srce, da si za vselej nehalo udarjati svoj življenski takt? Strašna je ta resnica za vse, ki smo Te poznali. In glef. Drago, mi zre oko ne kam daleč, kakor bi hotelo prodreti ono nepredirno steno, ki naju ločuje. Dozdeva se mi, kakor da slišim globoko iz groba turobno doneče zvoke gosli, ki si jih v svojem življenju tako ljubil: Blagor mu, ki sc spočije...; da, blagor mu! Bil si poln idealov, a leči si moral v grob tako zgodaj, — v pomladnem cvetju, ko še Tvoje hrepenenje £e ni bilo nasičeno! Komaj si storil korak v življenje -— komaj je pritisnilo to življenje narahlo svoj pečat v Tvojo du?o.
Kratko Ti je bilo živijenje in trudapolno. Bilo je kakor zinslti dan, v katerem le tu pa tam poseva boječe izza sivih oblakov solnčni žarek. Tvoje življenje, prjialeij, je bilo cn sam velik delavnik. V noben kchh ni Bo£ nate čil samega peliua, a v Tvojega —, Drago, ga je do pod roba. V duši mi vstajajo spomini na one dneve, ko smo skupno & Teboj tesali zibelko sedanjemu domačemu orkestru. Sprožil si idejo, vrgel si jo med nas in z naj-| boljšimi nadam! smo došli na delo. Težak le bil začetek, kajti malo nas je bilo. Pozneje j« število na-rastlo, a žnjim se |e utihotapila tudi lastnost, ki j a nam Slovanom že veliko frkocfovala, t. j- nesloga. In tedaj si dal. Ti miroljubna in spravljiva duša, nabiti na steno društvene ftob« velik napis: »Sloga iači, nesloga tlači!« Kadarkoli ca ie nastal
med tdu|al flasl takrat te napo polnega orkestra, Urin bfl Ti 4usa, kak «par, te*) si da ti n lepimi	f liju il —iiinifcM«
in razdražene duhove. Toda to {e balo dokaj nehvaležno delot Nakopal aft al navadno nevega neprijatelje. Slišal sem Tvoje tožbe in Čutil cen tudi Tvojo neizmerno bol, ki Te fe trla ob takih prfikah. In Ti al molčal in trpel... Veliko si žrtvoval za to novo ustanov® mnogokrat tudi nočno ure; a velikokrat fe bila. nehvaležno s t sad Tvoje nesebičnosti in požrtvovalnosti! In vendar Te veselje in zanimanje za njo ni do konca Tvojega življenja. — In prišel fe oni dan, ko je ta mali orkester po preteku enefa leta svojega obstoja prvič stopil v javnost. Bil je sprejet z velikim navdušenjem, — obsut je bil s cvetlicami domačih deklet Takrat je Troje lice žarelo, usta sc smejala in oči aa lesketale v čudnem ognju veselja. Videl sem Ti oni večer v dušo — ni Ti bilo žal zgubljenega spanja in tudi ne zdravja, ki si si ga vslcd nepretrganega delovanj« omajal. »To je bil najlepši dan v mojem Srrljenjui, tako si se izrazil v nekem pismu.
Pred letom dni si se odzval svojemu srčnemu hrepenenju po svobodi; zapustd si svoj ljubi domači kraj in odSel v ŽirSo svobodno domovino, odkoder se nisi več vrnil. Ko bi takrat vedel, kaj Te tam čaka? Začel se jc tam trd boj za obstanek, 1z katerega si pa s svojo neomajno vztrajnostjo in doslednostjo izšel kot zmgovalec. Pridno in vztraino si se učil. ker Tvoja volja j« bila trdna in močna. Zato pa je bilo tudi Tvoje veselje po srečno pre-stanih izpitih tem večje!
Tvoji načrti, o katerih si mi pisal spomladi, so se že bližali uresničenju, t odo ravno, ko si postavljal poslednje kamne Svoji tr oda polni stavbi, tedaj Ti je bilo ugrabljeno mlado, kipeče življenje.
Počivaj mirno ia sladko, predragi prijatelj, v objemu velike svobodne domovine! Poslufiaj večne; sladke melodije planinske hčerke, ki jih mi n« moremo dojeti, in snivaj svoj večni sen ob tajnem in skrivnostnem Šumenju loških gozdov....
J. F.
Albin Kuščar:
V TREH
Pripele venec družice oevcstl deviški so v razpuKene H Jase,
nsAo <znotnlle tudi svode stase v zrcalu so v i Led notranje bolesti,
V sosedini' sobi ženin dri prinesti si Fernet - Branke <e, vid vase rekoč tovarišema: »Take čase živeti, tuStno je do nezanresti!«
Nevesta stopi v soba: >Zda| pa am; site mio, kc si špožaremo!«
In proti cerkvi vil se ie sprevod.
gremo
Stoii pred cerkvijo, grozi in- žuga tam žen£oova žeiu* tam z tfiuga in vpi$e: »Mož moj, ti si grand ialot!* tam žendnetva žena dađeč z Juga-
MM v mhrolost in fiofisCnost
Sr.ov je spi&ali neriška pisateljica L. fciber-t:n, ki je izvrstna grafologinja in asW 1< ?>ja Spisala §e že več znanstvenik knjig n. le n psj!;u Posebno važno Je »Stanje zve^d ob . slvu evropski vladarjev ^, ki jo je izdala L 1914. Omenja v njej usodo posameznih vladarjev, ter pravi, da "bo trajraja. vojna ko konca 1917-18. Da bomo rnc aK prestati teiike, kritične in vojne ča*e do najmanj k 1917., to da kaže>o vsa znamenja posameznih zvezd.
V avgustu in septembru 1917 da pridejo skozi mrk solmca z dne 30. ju^a 1916 Saturn, Neptun in Mars. To je predznak padcu nemške oržave. Dalje omenja, dla potom potažaja Sat. bo treba prestati £e nutogo ovir. Rtzfcčne kon-ste'aci^e boda nemikemu cesarju prizadevale še veliko žažost m skrbi, ki bodo večji cel na-p-am svojemu ljudstvu ta^ne, ker zadenejo bolj njegovo družino in nJega samega. Ko pride Sat. v prve stopinje znamenja lev*, ©as'jc«pi>a iz-ni-omembe v nemSki vladarski h!5i. Zadnjič Je b do 1888, in 5e 3Q mesecev ararven = 1918. I-30 mesecev ali 2 S k je trajat «»ptev canemše-nega soinčnega mrka in tako pride zopet uso-ćepofno teto za Boiienzollersko hišo, na ka lero bo zelo vptirvad Sat. (L. 1918. mora Smt. po astronomičn:ib računih zopet priti v znamen;)® leva bat v t roistvn Vilžema 1859, kakor v L čtnirti obeh nem tki h vlada-rjev Viljema I. in IH- in slednjič tudi I. 1918. v pozni jeseni* — natančno 9* v levu kakor t 1M8. ob rojstvu pr inca Oikarfa.
Konec voine ne more priti prej, predno ne prehodi Sat. teb kritičnA mest.
Solnčni mrk v levu pomeodK pregnanstvo, ujetništvo, strah, nemir krdbem, knezom in viftni po^avarleo dežele, afti f« tanar ter ima to znamenje velik vpfrv na v^se poldtičoe dogodke.
In vse to vidimo, tde se ie resnično zgodilo. Poglejmo pa v prihodnosti V fcnfgi ^Pog^d v bodočnost 1920«, Id jo ie spfente v tiovembru 1919 v KoJburgu, pa prav«: Čeravno je btia vo?na t 1916. oitevai borba proti velemoči, nastale so Še vedno žrtve v nadi deželi, dokler ni l>ndstvo dospelo do samopomoči potom grozne revolucij in tako poten tndi samu. zavladalo.
Kako groben je biJ čas, posebno po mestih, ko ie vladala Iakoia, ki sem io že ». 1914. napovedala; in pa izgredf, ki- so zafetevaii mnogo
žitev,
Tudi zdaj nismo še pri kra^u hudih ča&ov radi nastalih pto^reškov reakcije, §e v.edno so pred nam? resni in nevarni časi,
Opozorljiv ]e tudi solnčni mrk z dne 22. novembra 1919, ki pade ravno na solnčni kraj cd 21. nov. 1854; rojstva/ papeža Benedikta XV., da tudi zanj nastopi uscdepoJno leto. SJLčno za Vil ema II., Poktcareja in kraga Aifonza 5p-Moč in slava Wl!scna pojde tudi h kraju.
Da pridse še popolna prekuo'fa ali revolucija, kaže kc-njunkcija — snidenje cboh ozvezd Jupitra in Saturna — kš bo že-le v jeseni L 1921, To bi kazalo, da se nam bližajo ie hudi časi.
O drugih pclitičnili rečeh noče razodevati, ker je na*I \sako ftdiuko in konfesijo; 6e-ravno bodo $e velike menjajoče se iapremembe, veruje pa getovo t čas izenačenja pravic med vsemi narodi.
Osebe, k! so bave rojene, ko Je stalo solnce
v znamenju Acnj^ona, bodo imele zelo resno.
#
fefci — kb pdrvll» stihi, raz-bifl'jeisojtf, oeontm, sovražnosti ati oev^ocstl, kaker pač v^ada^o vplivi *v ovojem <teme^nem feoroekofju. N. pr. Viki. Eaumuel III.. r. 31. oo\*. 1169, da bo zelo nesrečen radt Gctafauga auta cd 10. «w, 1.1, m tudi papež Đ. XV. La^ka bo splošno v poznejših -časih pod zelo iteujged-rćmi aspekti.
Le mafe: Ijifda, rojenih v tem mesecu, iz-begee srečno žaJostni usodi; najbrže le -tisti, pri katerih Je b3o ob oogstva sokice dobro obsevano lisi- od drugih zvezd. -
Tudj vsi v decemjbru rojeni nioraio skrbno pazile na svojo neprijetno usodo v tem mesecu novembru.
Vsi okc*i 28. nov. reje ni, morajo paz'rr, da ne padteže.jo p*«učrnd.
Teko napoveduje nemška graiologin.^ In
astrcJog'nia E. Ebcrtin.
Za tiskovni sklad „EdlnosT
Zagorski pevci nrihrali v Knežaku L 215. Darovati so: zato ker imajo Zagorci slavno-znanega tenorista: Fatur L 10, ker ga fe Imel 100% v gliAi L 10, Jože, ki je Zagore, pa v Hrastju prebiva, L 5, kubimeter L 100, Florl-jan brez gdide L 5, Srček, kaka te Jaz ljubha, L 5, zato ker $e sel na krv L 5, operni pevec L 5, jugoslovenski dcbro-volec L 1, neimenovan L 10, ti sti, ki punce rad i m« L 2, brc z domovin ec L 5, jaz sem naš L 5, Urbr.nčič L 15, Gašperš'č L 5, ker je dai poijuo L 2, ker ga je dobila L 2, zaljubljena sova L 2, šemtpeterski kralj L 10, vinska trgovina Rcnco L 10. s&up'll 215. Pri bankeiu pevskega društva »Venček« nabrala goispica Iduša Sirceva L 4§, Tonček dre tri d<x5al še L 5, Skupaj L 53, družrtna SfcJfa Sv. Križ L 10, mesto venca pok. Darinki neimenovan rz Podgrada L 20. Do sedaj izkazani!? L 20.106*24, v današnjem izkazu 298; »kupaj L 2feM*14.
tšCE SE pcMvAm, Itf trna Meti zn gumbe pri snnftldh oblekab. f+mglU ce v
ulici & Micheia 6.	4*0
Zi H9tftlct MrMHfrtoira
Družini ŠtcMa, mesta venca na grob pok. Darinki, Sv. Križ 10 L, Bosedaj izkazanih L 7.911'25; v dumiajem izkazu L 10*—. Skupno L 7.921*25.
Zi Clrfl-Metodm dražba
daruje družina Stclfa, mesto venca na grob pok. O.trirkf, Sv. Križ 10 L.
Gospodarstvo
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani opozarja svoje člane, da	sedanje draginje zvišajo
sverje zavarovanje pri krajevnem ali glavnem zalitcpu |«.spek'oraftu) v Barko^iah. Obenem naz;-.-:nyn, da vsled sedanp.h raarme*- posluje zat^-ocs na zasedenem ozemlsu 4co inspektorat •FccJJtaric« v Barkcvi-jah, da na ta na-thi zagc-.ovi svotm članorn točno izplačilo otd-ikc-niae v tukjšnp valuti, za toliko časa, dokler se razmerre rjp^emenrjo. V .slučaju, da bi ne smela tu deSovati, je že zagotovljen v nadel'e sed'-ni" slovednki inspeletora-t »Fonderte* 13 s'overske strainke tudf v evovi državL
V spomin	-
naši nepozabni Petrici
Še ni trava dobro zarastla Tvoje grude, nepozabna mm PETRICA In je ne zakrije, ker Tvoj spomin ostane živ med nami. Cvetke spominov krasijo zemljo, ki Ti je dala tisti mir, ki ga mi zastonj iščemo na tej zemlji. Vsi, ki si nas ostavila, se Te spominjamo vedno, kajti žalostno fe brez Tebe. Ničesar Ti ne moremo več dati« ničesar tudi ne potrebuješ; te vse najlepše ln naibtažle spomine, kar Jih more krani'1 ljubeča človeška duša, ohranjamo Tebi, nepozabna Petrica!
Dobra si bila, angelsko dobra, najblažja, in srce naj Te ne drami tam na kraja večnega —trn, kjer ho danes, jutri tudi naš doaa. »Saj videno se zopet nad zvezdami f«
SKEDENJ - BOL JUNEC, 30. oktobra 1920.
(227)
Milo In FmLlikfl. fmmmmmmm
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Ina mi «L Krtih — lastna palača.
Delalika glavate* Ia rezervni zaklad K č. SI. M5.0OtOOC
IznhiitaMMvnMNii miMtaitrassakdis.
ure «<13
MALI OGLASI
se račenajo po ZZ atetlnk beseda. — NapnanjCe pristojbina L l— Debele Črke 4« stoiiab beseda NaN«4ln pristojbina L 4^-. Kdor iUe aložbe plača polovično ceno.
KCCM velčogn hnvik^fa
takoj, Pfača po dogovoru, brivec v Pazinu.
v Nastop Nikole Detetč, 4S1
PRODA SE deferet za hotel izven okegee po
zelo nizki cent, -Našlov San Ciljno, Sv. Ivaj> ir. 541, pritličje, desno.	4*3
KUPUJEM srebrne krone ter Jih plačujem nego vsakdo. Alojzi] Povb, Plazza GaribaMl št. S, prej Barrlera.	446
MEBLIRANO SOBO se cdda od£čnemu gc--podu. Od 10. do 12. zjtatraf. Res se t .t 77, vrata 3. (vogfd Petronio.)	485
DVE ENAKI postelji iz trdega lesa, novi, nove vzmeti, omara s 4 predali, dve nočni omarici se prodajo po nizki ceni. Maksimo d'AeegTo 3. I.	486
IŠČE SE kuharica stara cd" 30-50 let. lota mora biti poStena, varčna, pridna ki lepega obnežania. Vajeaa rac:a biti otrok in tisdl dela po vrtu. P3ača po dogovor«. Službo j<a nas.opiti takoj. Naslov se iz. v o upravi »Edinosti'.	483
IŠČE SE hlapec srar od 30-50 iet pofrten, priden, lepega cbnaSan-jn, ne pijanec. Razume«!i se mara prt živini ki na pol}«. Piača po dogovoru. Sčužb<> fte natopiti iakoj. Naslov so izve pri uprav) -Edinosti-.	481
PRODA SE barnronika (2 vrsti, 19 tipk. 6 basov) z močnim £la-om. Ploner, Via Fcm?fcc Stev. 3.	483
VINOGRADNIKU »Trt ni ca* Forčič k. dr., Komen, razpolaga z več tkoči cepljen k in raznih ameri-kan - bili in kolči. Cepljenke so najboljših vrst, goriških in istrskih in furlanskih. Naročila po dnevnih cenah se sprejemajo takoj za jasen in pomlad.	298
KROJAČNICA Avgust Stular, nI. S. Francesco D'Assisi St. 34, UI. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu,	393
LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SE* t ANI. Ribja olje prve vreta, kemično prelzku-Seno. — Strap R. za Bibke in malokrvna otrjke,
—	Kroglice B. za mslokrvne Ženske. — i vedske kapljice. — Mazilo za tfarje. (specijaliteta.) — Praška mast. — Tinktura in obliž za kurja očesa.
—	Floid za živino. — Vsakovrstna zdravila iu specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogu — Polt n c- pošiljat ve.	434
IVAN KACIN, Gtrica, via S. Antonio 24, izdeluje harmonije ameriikega sistema, u^lajuje tn prenavlja orgije, glasovirje Itd. Piščalke za orgije, strune za glasovirje vedno v zalogi. Kupuje glasovirje, harmonije, vijoline itd.	448
V liJivi j i se proda takoj lepa hita s fotografskim ateljem na dobreui promctiiem prostoru. Ekzt-•tenca zajamčena. Mesto Šteje 6.C00 prebivalcev. Edini fotografski atelje v mestu. Z malo izpre-membo je hi£a primerna tudi za trgovca. Cenjene ponudbe na Josipa Pelikan, fotograf v Celju, Jugoslavija.	449
ZLATO in đr<ebrne krone plačam po najvišjih cenah. Albert Povh, urar, ulica Mazzini 40 (blizu drvenega trjja).	458
AVTOMAT z 2 valjarjema se proda na Kootovelju, restavracija in kavama.	45M
2
LiKi plačam za vsal&o srebrno krono. S. tran-cesco 13, II. nadstr.	474
J02E ROKOMAVHAR. V nedeljo ni bdo mogoče. Zatorej danes Ob 3 pop. 51 z isemi pogoja.	479'
50 LETEN vdovec, posestnik in trgovec na deželi, želi znanja v svrho ienilve z vdovo ali gospica primerne starosti, čedne zunanjosti, ki naj bo dobra gospodinja, samostojna kuharica ter blagega in mirnega značaja. Imetja se ne zaMeva. Blagohotne ponudbe ako mogoče s sliko naj so pošiljajo na upravo »-EJinostta pod naslovom »Jesen«. Tajnost zajamčena.	422
MODISTKA st priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. {pri ljudskem vrtu).	212
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nI. Roma 24. Gorica It. 36 na dvorišču.	P 711
Pozor vtaoreKi!
Imam bn prodaj ve* tisoč « opijenih trt Črna m bol« vrste na raznih amerikanskih ped^ah, katere bom o^dahl v jeseni (od novembra dalje J — Pipan Josip, Preseke 16 pri Komnu«	(isej
Zaloga ur In zlatanine
C lastno dela«n co	(225)
ALOJZIJ POVH
Mu« farlktkfl It. «
prej Barrlera — lelcfon Ste v. 3—29
UP H BB StTtj O flfHjl ll VGM! Wjfi Bt-Biii IZJICf
priirr seldel A Ncumann In »Singcr4 Oast & Oaiser
j t	vn!i trebitia I"4"* uusao«ijen I I87t
Meni« ića dsla«a!es «s v*»k«j FRAHCESCO BEDBM
popravllsoja	Trst „j Oainpau.le 19
JOSIP STRUCKEL
Trst, vajal Via Nuova-S. Caterlna.
Vel ka izbt-ra vsakovrstnega biaua m moške in tenake. Blago za suknje, žamet, ba liant, s ile. atamia ter raznih predmetov za okra« obl' k. Vse po znižan h kontcureoftnih caoah.
(- -J
t
S potrtim srcem naznanjamo pretužno vest, da jc nas* predraga mama in stara mama gospa
Merila Haliorčii
danes ob 2 popoldne v 80."letu svoje starosti mimo v Gospodu iasp?»a
Pogreb predrage pok fnice bode danes 30. t. m. ob 2 pop. i niše žalosti.
NAKLO, 29. oktobra 1920.
Žalujotl ostati.
Vi
Stru IV.
»EDINOST« «ter. 2XL
V Trstu, dine 31. oktobra 1920.
VINOGRADNIKOM.
CM vseh gospi*iarski-h parnog Jo za časa vojne .sfcoro na>bol{ trpelo vUiogradn&tvo. Ako S! oj*ledanv> oa3e primorske vinograde, vidimo, da je §e velik dei poiroben obnovitve, ceiro®a iz.pc<polmtve. Medtem ko Je naSa de-žeđa pred \ o^oo imela obilo ameriikih raatič-njakov ta tvtnic, k« «> si jih tudi posamezni vinogradniki sami napravl}a!i, vfrjda danes v tem oizru verf-jko pomanjkanje. Ni čuda torej, Ua so ccne trtnega inater&ia, posebno pa cep-ijćnk naših domačih vrst, taka poskofcile, da
>;h kmet skoro ne mere ved A&bavJjaii, in da Je pri mor- n, da si sam vzgaja bille ler jih potem cep:. V to svrho si vinogradnik iz koplje je?eni 2—3 metre Široko Aeho. 60 cm globoko, ter v!oži va-njo spomladi v vrstah oddaljenih 40—50 cm druga od drage, a ko so se okore-nlčile, jih to pozneje rano *pom!adl v drugem lelu cep.J na suho in J:h vloži v trLrr ro, da sc zrirastejo, a potem, posadi gotove cepljenke na »talno mesto. Kot podlage za cepljenje in saditev v manj apnena tla -AuŽi najbolje veM-koli^tna ripfrija, portali^ imenovana, pa tudi Gloirc de Mutbeiier; za .srednje v apnena, bc-lj vlažna tla Vkss solon«, ra vapaena tla Rupe-stris morticolr. Mesto Moatxole In VTeiikoJJst-oe riparije, če na n^h domača vrsta ne uspeva dobro, uporabljalo se tudi sledeče križanke: R'paria X Rupestrfo 3009 za trcl-j. 101 pa za manj suha tia; Scloni- X Rnposbrs za beri j apnena tla in Aramon X Rupestris Grnzin 1 za suha, srednje apner.a tla. Za iako cipncna tia pa so najbodje križake BerlandScri X Ri-pii-a. Da si vinogradnik pothrani vzgajanje biif, jih kupuje tudi iz drugih treme, >ih zasaja na stc;'jio mesto tako, da leži gornje oko 8—10 cm pod povr$:no zemlje, ter kasneje cepi v zeleno, ali si ka n-.brrvi že cepljene trte ter |lh v sadi v vrste od severa ,proti jugu v oddaljenosti 1*50X1:20—1:50 m. Prodno se bilfa aLi cepdjenka vsadi, treba ji pr'krri)6ata kereni-kz na 10—15 cm iai odstraniti vse korenine na ?£>nveni in srednrem delu — ter pr'rozati mladice na eno alr dve cčesi. BHfe zo zeleno cepljenje tieba v saditi tako, da pride gornje oko do 10 cm pod zemljo, a pri cepijenkali j mora priti cepljeno mesto ravno na< vrh zem- i Ije- Ko je trta zasajena, jo je pokriti do 'gornjega očesa in napraviti okoli fam-cc, cepi en-j
ki r»a ;reba ookriti z rahlo zcm"o c'i peskom;
■ «
iudi gfmjc cico, se ne pasusi. Seveda je naj- • bc-' e. Ja s! •vi:*ngr£B-Jmik sam vzgaja <k?Ič:t b'Itei in čelenke; s;ko pa mera k up o vat V, tedaj na, pazi (če si že ne mere nabaviti: cepljeni« n-emu naibolj p,rijubljen:h vsrat5, da sedi one vrste, ki Se čobro uspe\ a.jo v JJ-' <šem pod-nebjs in na našli tueh ter	obilo drrbre-
bregi vinskega prilika jKc* takie .bi bi.Te omenili sledeče vrs'e, razš riene t>oL) ua Gcnnškent, manje pr v l^žaški okalk:;. Pc.rtaigr.'ika al: črna •Kraljevirra. ki jc krer-ke rasti, obr^c.->cfciega cveta in napravi'a \tlike goste grezie s £r-n;mi	s prahom pceutimi In jiko sladki-
mi iatjncbrov1, z do 20 % sladkor>a in jaiko malo kisline. PorHi^lka t-odi JaJco liinojjo poletno v bregovi?'h leg h in v lahki suhi zemlp ter se vzgr,ja t?hko na nizko ali aia viseko- Ker ima premalo k'»:l:Pe.. s prav dobrm u-spehem meša z mod-»o frank k! Je tudi močne rr-sti, obo'espolnega cveta in dela ve^ke grozde temn>modri«h .'in ;ak« slaikih }agcxd ^ 6—7 t>rom:L'e kislne ter se vzgaja na reznike in luc'rje. Iz teh dveh vrst se ptridelu.'e svetovno Ve«!>vec. Poleg teh dveh daje prav fino vino tud' črn; burgundec, ki je bolj šibke rasti, obo bespolne ga cveta in ki ima bolj maj-Ime. a goste grose \zgaja na dolgo ter redi obilo ;n daje v Franciji: 6veto\nazn:fn» tmrgandec.
Kolci, l)4fe in cep^enke in drevesa razdeljuje r Tržaška kure ti jak a dnužba« fn bledeči njeni cdbr.m'k: in zaupni-d: za Rojan in Grelo •iejt«»li Perlo-t v Rojmu 445, za Barkov-g. učit!ej Ferdo Stare, za Proseč 5® Kono-velj g Gcrriup AioJz, za Sv. Križ g. Košuta Franc, za Skedenj g. Oblak Josip <'n za Lonjer g. DragutHo Cck. Kdor je kaj naročij, ncij pla-ča p.ri goriimenovanih zaupnikih.
ŽIVINOREJCEM.
Kekor č!ove§ker*u tako •je tudi živalskemu telesu poleg hrans:Jnih snovi potrebna tudi sol cd: klornatrij. Sol s«cer ni redilna snov, pač pa •pospešuje izločevanje sline ter prebavo, in pobcl §u;e tek irvaH, ker raztaplja redilne i^no-\i tako, da >ih žžvzCsko telo boiie sprejema in Aiparrfbija, vsled če?ar se tudi fcoljo hrani ki raz\i;a. Vsaka živai ima že od narave poželje-rje po sc&i, na>bohj pa otvce ia koze ne-ka^ m?n> pa gove:a ž:vina isn preš -čL Zato ,je treba ž: »alim pol ladati soli. Navadna rastlinska In pc< u-Hia suha krma urir.n <Jovo4} soli. Po'eb-r. . m; 'o ^oli ima slabo, preveč olesenelo :.n iz-iviseiih trav sestojete seno, slama, krompir in Vse kai*Ua\ nate rastline, p'; tudi zrnje, -otrobi, < Vnate -pogače itd. Za to pa moramo ako krmo, prefr.o jo pcik!ad"mo živ:nS osoliri. So4 pa ne •. amo da d'.b-o uč^nikuje na žfvadsko telo, ampak f-Ji kcjr\se.r\-3ra krmo fr posebno s^ro, 1 i n" peprinoma cnršerc, ker prep.re6a delovanje m lih organizmov, Id' kvarijo krmo. Soj p? tudi .p »SoVištre ?labo -krmo, tako, da jo žive« vkjl'rjb temu rade spreJ^ni^K). Seveda n: smeii krme pr^sc-Vti. Na en voz sena se računa 3—4 k« ^oli, k: se •ga potrosi po senu <ter le-to bo} z \zdržu'e zdravo-. Tudi krc mTvr, če se ga soli, sc ne p -kvarja tako hitro. Naj-bc e ie poklad«o4 živini dnevno, tako, da prtfcroplja krma z siuaa vedo. Živai potrebuje na leto skupno prb!*žno 5 k« scii na 100 k-J žive vat?e. Kolikor fe ne dobiva v k^mi, je icramo poklad tti v oW"kj živinsko seli, Id denaturVaoa, to se pra\-i za človeško vži-\ar'e reupora-.biva in vsebuje malo železnega oks" 7a. pospešujoč6tvorbo krvi, in ina^a pe-!*inovc<a pr^hu. ki pobol šuje tok in osvežuje prebavne organe- Soli se pekjrida koncem 10 do 20 ^r. m'eenim kravam 15 do 30 gr, volom 30 do 60 gr, ovcam 2 do 5, kozam 5 do 10 preši čem 4 do 8 gr, a mlademu govedu 10 do 15 gr dnevno. Živinska sel se prodaja na deželi v tobak a rnah in prodajalnah Jedilne sot:-Obči »t c n kmetiske korporacije naj jivijo so.*-rc j uradu (Ufficio sali) v Trslu, a!i pa naši jski diružbi itevUo živi-ne, oziroma mno-fciro soji, kJ jo potrebuje njihov okraj. — Sol i* včassh tudi trosi po zemlji, tako, d r^j-Ji rastlina lažje vsrkava.
„Kako ml Uh bos dal - ko te ifl?r
(Druga plat zvona.)
Članek »liod'moja, bod'rooja ti b<ftn lešnikov dal« v p Edinosti a z dne 24. X. 1920. št. 216 je gla* va, ki buta ob zid — ob trdni kitajski zid slovenskih deklet.
Neutemeljenosti solzavega raljubljenca, ki svoj osamljen slučaj podaja javnosti — »nič nam ne morejo.«
Vprašam smelo In upravičeno: Zakaj se pa slovenski fant ne brigaS za slovensko dekle?!
Ker tvoja jeremijada temelji na narodnih pesmih, naj ti tudi jaz navedem nekaj podobnega:
»Moj fantič je na Tirolsko vandral« — in se je tam o ž enih
jJaz pa pojdem in porajžam tja na OberStajcr-sko« — In se tam oženim.
»Tirolka mu je pušelc dala - — in Sc kaj drugega, kak poljubček.
O Ncmkinjah, Italijankah in Rusinjah, ki je £ njimi vojna osrečila naše fante, »ploh ne govorim.
Ker sfe s sploSnega vidika ne more in ne sme presojati en tam slnča| se ne spuSčam dalje v polemiko.
Samo cn resen svet še: Fantič mični bledoličnil
Slovenski gospodični ne odtujaj se!
Rodni grudi Ne odsvajaj so In konec bode — dozdevno nezgode.
Tudi »Goriška Straža
Dostave kuredniitva. Pred vsem moramo opozoriti dopisnika, d ase nahaja v hudi zmoti, ko misli, da je članek »Bod moja, bod moja, ti bom lešnikov dal* spisal kak »solzavi zaljubljenec«. Ne, mož je lo, Id ima žo davno za seboj vse take — bolečine; resen mož, ki ljubi svoj narod, ki bi zato hotel zdraviti, kjer vidi kaj nezdravega. A moraiično zdravje naroda jc prvi predpogoj za njega 3rečo in blaginjo. Tudi se postavlja danainji dopisnik rva povsem krivo stališče, če meni, da radi morebitnih grehov na moški naj bi ne grajali grenov na ženski strani Da pa sc je na tej strani mnogo grešilo, to je guotovljcno dejstvo. Saj se nam je — ko srao potovali po raznih krajih zasedenega ozemlja, — to najbolj glasno in britko potrjalo ravno od strani častitljivega ženstva. Ne odgovarja torej resnici, če dopisnik prikazuje stvar tako kakor da bi šlo za kak »osamljen slučaj*. Pa je So neka druga razlika. Če gre moški v tujino, gre navadno iz utemeljenih razlogov, bodi radi neutjoi-nih razmer v družini, bodi. ker si mora v tujini iskati zaslužka. Za grehe ženstva v tem vojnem čaiu — pa po ogromni večml niso bi1' 'a.ki vzroki, marveč drugi, ki ni lahko govoriti o njih. Pa še to treba naglasiti, da je izprijena žena naič manje zlo zn bodočnost naroda, ne£c pa pokvarjen moSki. Ugotovljaroo. da se nam od duhovniške strani po deželi zagotovila, da s? »c moSld svet na spIMi bolje držal v tej vojni dool, cegj pa ženski Seveda \elja ta sodba le za tiste, 'o so zasluitie. nc pa za ženstvo v obče. Zaključujemo: zdravitti — in zato tudi grajati treba na vse strani. To delo je v dolžnost vsem, ld imajo prilike za to.
A. De Nosi fi fi. Sferzo
Mavrldja Wackv1tza naslednik!
Trst oL Tirre bionca 32. Telefon 29-83
Velika izbira majoiičoili in železnih peči znamke „Premier", efco om-skiti ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnje? fn cevi za peči.
Cene zmerne.	<24
SlRITE .EDINOST' Rinnione Adrlatica dl Sicurta u Trstu
ZASTOPSTVO JU2NE ŽELEZNICE
Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", SocietA Trlestina di Navigazione via Milano 10, pritličje.
(148)
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih In pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic Itd.
K. CVHfKEL Trn, C<K9 V. E DI. štev. 24.
v Trstu
regtstrovana zadr, z atomc<eaiia Jamstvom
OUca Ftsr Lolgi da Palesfflna it M.
sprejemu hranilne viose
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
41; m ==
2 o ■
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekočo čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje Iz svojega.
Daje posojilo
po najugodne jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na rastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do l.
(Lastna palači'	U*tanovlfcna leta 1&3S.
Zavarov. proti škodi, povzročeni po oznlu. streti ta eksplozijah. Zavarovanja steklenih plo££ proti razbitju- Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošlljatev na morju In po suhem. tU vijenrska zavarovanja v na]razli£nc)š!i: kombina-cllalt — Zastopstva v vseli deželnih giavnih mestih fn važnejših
Borzna poroClla.		
	Te^i:	
	V Tjstiu, 30. oktobra	1920.
Jadranska banka		465
Cosulich		504
Dalmatia		36U
Gcrotimich		1875
Libcra Triestir.a		690
Lloyd		21C0
Lussino		3300
Martlnolich		3^5
Oceania		460
Premuda		505
Premuda		500
Ampelea		620
Cement Dalmatia		362
Cement Spalalo		410
Krka		502
Taja val« to aa tršadk*n tr£iu
V Trstu, 30. oktebra 1920.
Ncprepečatcne krone
avstrij6ko-nemške kron®
češkoslovaške krone
dinarji
marke
dolarji
francoski franki
Švicarski funti
anglcSki funti, papirnati
angleški funli. zlati
rublji
napoleoni
le ji
T- 7S0
6'50— 7 —
32*- 33 —
74--- 76 —
38'- 39'—
26*30— 26*35 169*23—169 30
418*-420*—
93*-- 93*25
110*-112 —
24*- 25'—
90*- 92'—
44'- 44 50
ERNA AUSPITZ
(1^6)
raznanja slav. občinstvu, da izvršuje svojo
prakso na Opčinah 174. Izvršuje v to *trok » spadajoča dela, kakor plombe v porcelanu, zlatu in srebru, poteze v kavčuku tn zobovje v zlatu po najnižjih cenah. — Sprejema od 9-12-14-16
VojaSko nastanleoalno društvo mesta Celje
:: ZOSOZDRAVNIiKl ::
AMBULATORIJ
u Sežani st v. 47,1 n.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da ostane od danes naprej kabinet odprt vsaki dan od 9 z, u t raj do 6 pop.
Brezbolestno Izdiranje zob. Izvrš jejo se vsa dela po najmodernejši tehniki ter se popo.noma jamčijo C212) Najzmernejše cene
LjumisinsKa kreditna bsinlia 1
PodruZnlca v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice:
le®, iorovlie, fierita, Jara]., Split, Trst. Plaj.
DčlniJka giavnka K 51.OS6.8SO. fassrva K 45.830
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejonia vloge v Hrah na hranilne knjižice proti	fi}v8ttfl5nlHb
na žiro-račune proti 3'/0 Za na odpoved vezane vloge plača obre-_ sti po dogovoru, Izvršuj- borzne naloge 1 in daje v najem varnostne celico.
Odhajanje m p Ihajnnje vlakou
Centralni kolodvor (Južna žclczoica). Odhodi:
O. E. v Belgratl in Bukarcit skozi Sv. Pctor na Krasu, Logatec, Ljubljano in Zagreb. B. na Dunaj skozi Videm, Trbiž, (Samo v ponedeljkih, sredah in petkih. O. v Červinjan skozi Bivio (Gradei).* B. v Benetke (pr. t0'05).*
Pb. na Duna), (pr. 22'00) skozi Ljubljano m Gradcc; samo v ponedeljkih, sredah in petkih.
B. v Reko skozi Nabrežino, Divačo, S»\ Peter na Krasu.*
P. v Benetke (pr. 13'la) skozi Videm. P. v Reko, Logatec, Ljubljano. 3. na Dunaj (pr. 7'05) skozi Trbiž; ^fk v ponedeljkih in Četrtkih.
P. v Benetke (pr. 17'tO) skozi Bivio, Červinjan (GradoiJ.
B. v Benetke (pr. 2200) skozi Bivio, Videm. B. do Logatca (zveza z Reko). O. do Logatca in druge postaje.* Pb. do Rima (pr. 121») skozi Červinjan, Benetke (pr. 22 00).
Pb. do Vidma (pr. 2l'15j skozi Biwo." P. skozi Nabrežino, Sv. Peter na Krava. Reko/
L. E. Lloyd Eksprcss (vozov I. reda) r.a Dr-naj, skozi Ljubljanu. Samo ob ponedeljki P. v Benetke (pr. 4'42| skozi Červinjan. O. S. v Pariz, skozi Bor.ctkc, Milan.
Te!, št. 5-18. Blagajr.a je odprta od 9-13.
F:

PELLEGRINO CiMCELLI
Trst - ulica Makanton štv. 9 - Trst
(Hiia ustanovljeni leta 1829.)
KOŽE in USNJE za ženske in moške.
Bok In CHevreaujc, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje Itd.
f	Vse po ugodnih cenah	Postrežba to<fna.
-—----
''A. '
Edino mimIIo	Edino mašilo
ki ohronfiajo usnjo In ga vzdržuje meliko. Skladiif« v Trstu, alMa Torro bianca Slov. 12 - Tolofon itav. 10
U'»3
1'30
S'45 600 615
6'35
6'50 8'50 10'50
1110
1 i'25 15'<X) 1550 17*35
17 53 18*20
21*00
2300 0*30
0*20
320
7'45 S* 15
8*33
1010
11*30
14 10 16*05
1635 1700
1S'35 1935 20'40
21*00
21'35
2200 2220 23*45
5*20 5'40 6'00
900 11*53 16'50
1710
17 20
8 25 1020
10*45 16*05 16*30
21*05
21*55 22*40
Dohodi:
(odL 20*20)
sk(
^b sredah, petkih in ne-
iozi Ljub-(Čer-
fabri
[Rim-Tui
.mjan
B. iz Benetk Tržič.
B. iz Dunaja. (Sam< deljah.
0. iz Logatca. Nabrezine, Grlja L. E. Lloyd Ekspress iz Dunaja I}an«>. (Samo v četrtkih.) O. iz Vidma (odh. 5'30) Gor?cc. Tržlči vinjana, Gradeža), Grijana." P, iz Reke, St. Petra na Krasu, Nabrežin Grijana."
B. Lz Benetk (odh. 6*56) Cervinian, Bivio. Pb. iz Rima (odh. 19'45). B. iz Dunaja (odh. 21'20J .s!.o/.i 1 v sredah in sobotah. B. iz Logatca, Sv. Petra, Divače. B. iz Benetk (odh. 9*45) Vidma. O. iz Čer- 'njana (odh. 16'35). P. Iz Ber.etk (odh. 13*50) skozi P. iz Ljubljane, Logatca, Reke, Grijana. Oe. iz Bukarešta, Beiilrada, Ljubljane, Lo-. gatca (odh. 18*30).
Pb. it Dunaja.(odh. 7'20) skozi Gradcc, Ljubljano! samo v torkih. Četrtkih in sobotah. P. iz Benetk, (odh. 13'20) skozi Videm. Trbiž. B. iz Reka. Sv. Petra na Krasu. Nabreiine. S, O. iz Pariza (Londona) .Milana, Benetk,
KOLODVOR SV. ANDREJ, Odhodi:
O. v Herpelje - Kozino, Kanfanar, Pulo. M* v Koper, Buje, Poreč. O. na Opčine. PrvaČino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo." AL v Bufc, Koper.
B. v Herpdfo - Kozino. Kani'anar. Pulo. O. na Opčiue. Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Pod brdo.*
O. v Herpelje - Kozino; iz Hcrpclj pospeSeil vlak do Kanfanara, Rovinja ia Pulc. M. do Kopra in Buj.
Dohodi' M. 17. Buj in Kopra*
O. iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prva« dine, Opčin."
O. Lz Pulo, Rovinja. Kanlanara in Hcrpclj.'' B, iz Pule, Kanianara, Herpelj - Kozine. M, iz Buj in Kopra.'
O. iz Podbrdc, Gorice, Ajdovščine, Prva-čine, Opčin.
M. iz Poreča, Buf, Kopra.
O. Iz Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj - Ko-
iln*.
P. pospešen, B. brzovlak, Pb. pospešen brzo-vlak; E. ekspresni vlak, M. mejan, O. omnibub. '"j no vozijo ob nedeljah.
Vsled pravnoveljavnega sklepa ob nega zbrra tega društva se prodajo prostovoljno sledeči objekti, ki so društvena last:
1.	Zemlj šče vi. št. 365 d. o. Mesto Celje, obsegajoč st vbeni prostor v sredini mesta Celja s šemalno vojašnico (dvonadstropno ca 70 mt. dolgo poslopje, ležeče ob prometni cesti, pripravno ?a industrijo ali tovarno), skupna cenilna v rednost K 1,000.000.—
2.	Zemljišče vi. št. 249 d. o. Meslo Celje z Jo?efovim dvorom, dvoje en- nad^ropnih stanovanjskih hiš, zraven stavbišče primerno za tovarne oz. industrijo sploh v izmeri 4 ha 13 a 52 m2, ležeče v severnem delu mesta; Celje tik državne železnice, cenilna vrednost i K 1,250.000.—..
3.	Zemljišče vi. št. 183 d. o. Spodnja Hu-dinja, obsegajoče 4 ha 64 a 80 m2 travnikov, primerno za stavbišče oz. industrijsko po djetje, ležeče 12 minut severno mesta Celje, cenilna vrednost K 450.000.—.	(2iaj
Pcnudbe na društvenega predsednik« g. dr. Avgust Schurbi, odvetnika v Ceijf.
JADRANSKA BANKA
Del. glav.: K 3^,000.000. Rezerve K 10.000 000 Belgnd, Celje. Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljublfana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
na hranilne knjižice te? Jih obrestuje po ai/*70. s v baneogiro prometu po 47»-
Vloge, ki Se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaje.
Daje v najem varnostne predale (saies). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: uk (mm m Rlspirmio, Mh S. Nlcoto
Telefon : Stev. 1463, 1793, 2dTG
■laflajna posluje od • do 13
tt
1»
CROfltlfl"
Zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Ustanovljena leta 18S4.
MniitaTTntg il. UviMi1,II.r.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli In zavaruje stekt. šipe prod škodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in akviu-torjl se sprejemajo po najugodnejših pogoju.
IE
DREOSSI & C.-Trst
Trg Oberdan štev. 1. □ □

Brzojavke i DRIiOSSI. Trst. Poštno hran. račun 11—55
Tolafan • Prodajalna 15—57 JciclOII. Stanovanje 30-11
(10)
ZALOGA:
Železnin, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige,
žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Velika zaloga tehtnic vseh zistemov.

Najboljše mazilo za Čevlja
Podružnica o Trstu, ul. del Toro it 10. — Telefon 31-32