Posamezna Številka 1 Din. Štev. 84. V Ljubljani, v torek 8, maja 1923, Poštnina pavSallrana. leto ! HftBOPHO BMMRAUU DNEVNIK ft&aja vsak dan zlatraL ižvzemš! poodeipea fleseCna naroCnlna: v Li»bJ}am Dfa »•—t po pota &ia 12*™. to&mmsaio Din 20“- UrednlStvo: Wolfova ulica St 1/L — Telefon St 213 Brzojavni naslov: «NovosfMJublJanat Opravnlštvo: Manjin frs it 8. « Telefon St 44, Oglasi po tadfu. Sprejemajo se te do 15. ure. Pismenim vprašanjem ned se priloži znamka za odgovor. Bačun prt poštnem tek. uradu št 13.23a Demokratski proglas. Iz verifikacijskega odbora. VPRAŠANJE MANDATOV RADIĆEVSKE REPUBLIKE. Poslanski klub propadajoče demokratske stranke je izdal te dni proglas, ki je vsebinsko skrajno tendencijozen, vreden, da se z njim malo natančneje bavimo. Če se ne motimo, kroži med slovenskim (in tudi srbskimi delom nä-iega naroda pregovor: Lai ima kratke noge.* Mi bi rekli: demokratska argumentacija ima še krajše. Kajti to kar so napisali gospodje družabniki tvrdke JDS (brez Co-) na konto ,>samoradikal skega režima«, diši po žalosti nad za vedno izgubljeno oblastjo. Uvod »komunikeja«, nad katerim si danes noben resni državljan ne razbija glave, vsebuje predvsem — ne oziraje se m ostalo, »jasno začrtani liniji narodnega in državnega edinstva« namenjeno zavijanje oči — debelo laž, ki jo je treba v interesu države z vso odločnostjo zanikati. Proglas pravi na tem fcnestu, da »je bila meseca decembra lanskega leta strmoglavljena koalicijska Vlada vsled prizadevanja radikalne stranke, ki je hotela v svojem očitnem strankinem interesu izvesti nove skupščinske volitve.« Tu se vidi z vso jasnostjo, da ljudem, ki so stilizirali svoj komunike, ni lebdel pred očmi interes države, mar-Več samo in izključno le interes stranke. Govorijo o nekem »razbitju državotvorne fronte«, obenem pa pozabljajo, da je gospod Davidovič kot šef demokratske stranke prvi dezertiral s te fronte, ne da bi mu bil odvzel generalni štab maršalsko palico. To je dejstvo, ki ga čestita gospoda, od Tiszine-ga učenca in beograjskega »BUrgermei-stra« pa do bivšega oficirja v zloglasnem Lebringu, ne more utajiti. G. Pašič se za volitve ni odločil z namenom, da jöecimira demokratsko stranko. Ta stranka je začela po zagrebškem kon-sresu razpadati, in vsled tega bi bilo kot neumestno, pospeševati ujen razkroj z Sü sredstvi, ki se Jih danes ni treba več posluževati. Samo strahopetni krvoločnež strelja na smrt-po ranjenega nasprotnika. Po zagreb-komediji je demokratska stranka prenehala biti resna tekmovalka z Narodno radikalno stranko. Demokrati so ugotovili v svojem proglasu polom državne ideje. Nastopilo da. je stanje, kakor je bilo 28. oktobra 1918. O novi vladi pravijo, da je Vlada manjšine, odvisna od milosti plemenskih strank. Državna celina, da je postala predmet strankarske kupčije, in — čujte in strmite! — nova vlada v Beogradu je »srbska plemenska vlada«, te bo povzročila strašen plemenski boj In reakcijo onstran Save in Drine... Evo nekaj odgovorov! AH demokratsko radikalna koalicija ne bi pomenila plemensko, torej srbsko vlado? Kdo so demokrati? Koliko odstotkov Slovencev in Hrvatov je poverilo svoje glasove demokratski stranki? Iz tega sle®, da demokrati nimajo pravice govoriti v imenu Slovencev in Hrvtov, V j?lemi svojih idejno needinih K«11* M plemensko it Pašlća ^.i1 ““ »taUnostl. a zasluga V.’ da Se »»voljo partizanskih KH ^ nis0 zra- Mposlcdni stebri trhlega mostu med Srtu na eni ^ Slovenci ter Hrvati na K vlada je bila jedmi Izhod iz krize. Državna ideia ni Äe^n0bT^°T’ ^otno lahko trdimo, da ,ie napetost med Beogradom in Zagrebom vidno ponehal» Mm je g. PaŠič sestavil novi kabinet. Hb ni nikako dopuščanje n apr am tede^ balistom, NRS Je storila po znani prev-öarnosti svojih voditeljev le prvi korak k demobilizaciji borbenih duhov. Bilo je naivno, misliti, da bo £• Pašič besnemu Svetozarju na ljubo obnosil koruzni zakon s stranko, ki ji gleda jetika k oči... Najbolj smešen ie konec takozvanoga »komunikeja«. Ni jim dalo miru, da da ne bi ob koncu podtaknili g. Pašiču izdajstva vojnih tekovin Se padlih junakov ne pustijo na miru v svojem brezmejnem partizanstvu Ta demokratski proglas )e in ostane trajni dokument notranje slabosti nekdaj druge najmočnejše parlamentarne stranke Argumenti so jalovi in ne držijo Mislili smo. da bodo stvarno obrazložili stali- Steau.i i,-*t \ da. stališča, siiioh Bimaja Ves komunike vsebuje ueutiw i foefjon? ivvfrttre proti n n v | ns ftgjcšruo uiti ciläga mesta, ^er w Beograd, 7. maja. (B) Danes ob pol S. se je začela seja verifikacijskega odbora. Najprej se je sklepalo o mandatih topliškega okrožja. Vložena je bila pritožba, da je policija agitirala za radikale. Povodom te pritožbe so zahtevali demokrati anketo, da se cela stvar preišče. Gospod Našla Petrovič (radikal) je smatral, da kažnjivo dejanje s temi pritožbami ni dokazano. Večina je potrdila njegovemu predlogu, du se mandati potrdilo. Nato se je sklepalo o mandatih užiškega okrožja. Qo-spod Mihajlo Živko vič se ie pritožil proti nasilju, g. Pečič in tov. so zahtevali anketo in osporavanje mandatov. Minister notranjih del, ki je prisostvoval seji. je izrazil mnenje, da je anketa neumestna. Večina je «a to preiskavo odklonila in niandato potrdila. Velika in burna diskuzija pa se je začela po- Redukcija uredništva Beograd, 7. maja. (B) Danes ob 11. uri predpoldne je bila seja ekonomsko financijskega komiteja, na kateri se je obširno razpravljalo o nameravani redukcij! «radništva. Ostale točke dnevnega reda se niso pretresale, ker je izpolnila glavno točko današnjega dnevnega reda diskuzija o redukciji uradni-štva. Minister financ je zahteval, da se z ozirom na skorajšnje sprejetje uradniškega zakona in budgeta za 1. 1923/24 zmanjša kolikor mogoče največje število nesposobnih uradnikov In osebja. Po njegovem mnenju bi bilo, brez resne redukcije uradništva sprejetje uradniškega in budgetnega zakona iluzorno. Večina ministrov je soglašala ž njim. Oni so te svoje sklepe predložili danes popoldne ministrskemu svetu. Seja ekonomsko-financijskega komiteja je bila zaključena ob 1. uri. Beograd, 7. maja- (B) Danes popoldne ob 4. uri je bila seja ministrskega sveta, na kateri je podal ekonomsko- Demokratska obrekovanja Beograd, 7. maja. (B) Povodom beležke v štev. 123 beograjske »Pravde« o nakupu sukna na Angleškem smo pooblaščeni izjaviti sledeče: Razlog, ki je vodil vojnega ministra, da nabavi stikno v Angliji, je interes naše narodne obrambe. Ta nabava prav nič ne upliva oa dek> domače industrije, ker le-ta ni s tem niti najmanj oškodovana. Minister financ je stvar preiskal, kakor pri vseh drugih državnih pogodbah sploh, samo s finančnega stališča in je dose-eei, da se naročilo izvrši na kredit in sicer tekom dveh in pol let in da se del cene plača v dinarjih, ki morajo biti plasirani v naši državi tekom najmanj enega leta in se torej dinar ne bo iznašal v inozemstvo. Liferantu se ne dajo nikake akontacije. Namigavanja »Pravde« glede zveze ministra financ z nekim Židom iz Londona in z angleško-trgovsko banko pa spadajo v vrsto naj-navadnejših obrekovanj. — Iz kabineta ministra financ. Nova klerikalna stranka. B eograd, 7. maja. (Z) »Tribuna« poroča iz Splita: Sestava bloka med klerikalnimi poslanci in Radičem je izzvala veliko ogorčenje proti dr. Korošcu mi tamošnjih klerikalcih. Nezadovoljnost je tem večja, ker je dr. Korošec zavozil globoko med Radićevske vode. Dalrus tinski klerikalci ustanavljajo novo kmečko klerikalno stranko, ki bi odstranila vpliv Radičevih agitatorjev v Dalmaciji. Interesi Dalmacije se ne krijejo z interesi v Zagrebu, vsled česar zahtevajo politiko, ki bo ločena °d Radiča. Program nove stranke se na program prejšnje klerikalne stranke z nekaterimi liberalnimi spremembami srioomti hudje danes najogabnegi napadalci na državno avtoriteto. PoHtikom, ki jim izstopajo oči, če vidijo ministrski fotelj, se odgovornost za vodstvo državnih poslov ne more poveriti. To je bila vodilna misel g. Pašiča. Uničiti zadnjo nado m. »loimstromamji« bolehajočih »voditrtier r~!yV« je dane? cšj Nps, saj je btiw žt skr;«!» p«trebao, da so' vodom pritožbe g. Križmana glede volitev v varaždinski županiji in Aled’4-murju. V pritožbi je g. Križman navajal silni teror Radičevcev in policije, ter zahteval razveljavljenje vseh mandatov v tem volilnem okrožju, dokler se s preiskavo ne đožene resničnost pritožbe, Obširno je govoril v tej stvari g. Wilder, ki je predlagal anketo. Gospod dr, Hohnjec trdi, da prihaja napredek Radičevcev od Pribičevičevega centralizma. Radikalni poslanci so se postavili na stališče, da se o Radičevih mandatni ae more razpravljati, ker se je bilo že na prvi seji odbora sklenilo, da se verifikacija njihovih mandatov odloži radi tega, ker niso biia predložena pooblastila. Končno ie večina { sklenila, da se verificira samo Krlzma-t nov mandat. Proti so glasovali demo-i krati in zemljoradniki. — Uradniški zakon. iinanacijski komite ministrov poročilo o svojih sklepih. Minister za finance je obširno obrazložil potrebo reduukcije uradništva, istotako je g. Trifkovič, minister za izenačbo zakonov, podal poročilo o že izgotovljenih zakonskih projektili, Id jih bo vlada na prvi prihodnji seji skupščine stavila na dnevni red, n. pr. vlada namerava predložiti skupščini načrt uradniškega zakona, ki ga je v imenu vlade izdelal g. Trifko-vlč. To je v glavnem oni načrt, ki ga je izdelal zakonodajni odbor prejšnje narodne skupščine. Nekoliko manj važnih točk je izpremenjenih. Zakon o uradnikih bo izglasovan po skrajšanem postopku. Drugi zakon, ki ga naj sprejme narodna skuščma, bo budget za leto 1923/24. V ministrstvu financ se zbirajo podatki o dohodkih in izdatkih. Minister financ je zahteval, da mu ministrstva v čim krajšem času predlože svoje proračune. 1 Radičem |e treba priti na cisto. Beograd, 7. maja. (B) »Tribuna* poroča, da za delo v skupščini niso tako nepovoljni izgledi. Radikali razpolagajo s solidno večino, ki je v stanu, da provede vse zakone v skupščini, četudi bi demokrati in zemljoradniki skušali z vso silo ovirati delo. Edino prihod Radiča bi mogel biti ovira za celo skupščino. Vse kombinacije in projekti temelje na tem, da Radič ne pride. Taka negotova situacija nekoliko otežkoča pozicijo vlade in daje možnost opoziciji, da bo slobodnejša in smelejša. Zaradi tega se v radikalnih krogih temveč govori o potrebi, da je treba priti z Radičem enkrat na čisto. Radičeve Izjave v zadnjih dneh zelo neugodno vplivajo na razpoloženje radikalov napram Radiču, tako, da za sedaj ni nikakega izgleda, da bi moglo priti do sporazuma. Radikali po izkušnji, ki so jo imeli 13. aprila, nimajo več namere, da bi bili ponovno izigrani. RADIĆ IN DR. KOROŠEC. Beograd, 7. maja. (B) »Novosti* prinašajo: povratek g. dr. Korošca iz Zagreba se pričakuje za danes. Parlamentarni krogi pričakujejo, da bo prinesel to pot s sabo konkretne in podrobne Radičeve pogoje. Radikalni politični krogi gledajo na razvoj dogodkov optimistično in glede Radiča upajo, da bo minimum svojih zahtev uravnal tako, da njegovi pogoji bodo spravljaj! v nevarnost narodnega in državnega edinstva. ARGENTCUJA V D. N. Buenos Aires, 6. maja. (3r.) Predsednik Alvear je pri otvoritvi par-isiventa izjavil, da se je odločil, da pristopi argentinska republika v Društvo narodov. napravi pet let trajajočemu žoganja v notranji politiki konec. Mi potrebujemo urejene notranje zadeve in mir na zunaj. Oboje nam jamči le velika, celo-državna stranka s svojimi izkušenimi in svetovno priznanimi voditelji. Demokratski proglas je muha-enc-dnevnica. V političnem življenju je vzbudil malo zanimanja. Žrtvovan bo pozabljenju tako sigurno, kakor njegovi dude,-ni očetje... Ypsilon. 1 Češkoslovaško • romunska posodba. Praga, 7. maja. (K) Češkoslovaški tiskovni urad poroča: Glede na to, da veljavnost defenzivne pogodbe, sklenjene med kraljevino Romunijo in češkoslovaško republiko dne 23. aprila 1921, v kratkem ugasne in ker se je videlo, da je ta pogodba za ohranitev mini koristna, sta obe vladi sklenili, po- godbo podaljšati. Po primernih pogajanjih med praškim in bukareškim kabinetom sta zapisnik, s katerim se pogodba podaljša za nadaljna tri leta, danes opoldne na praškem gradu v ministrstvu zunanjih del podpisala romunski izredni poslanik v Pragi, Hiott, in minister zunanjih del, dr. Benel, Frartcosko-belgijski odgovor. P ar i z, 6. maja, (Br.) Po posredovanju belgijskega poslanika v Parizu, sta se obe vlade, ki sta zainteresovane v ruhrskem ozemlju, sporazumele v odgovoru, ki ga boste poslale v Berlin. Poincarejev odgovor bo pokazal: 1. Da je Cunojev predpogoj, da se izprazni ruhrsko ozemlje, predno se bi pričela pogajanja, nedopusten in v nasprotju s pravicami, ki jih daje mirovna ogod-ba. 2. Da ni v nemški noti Izrečena nobena garancija, ki bi mogla dati katerokoli vrednost nemškim ponudbam. 3. da je ogromno zmanjšanje dolga, katerega dalekosežnost se niti premeriti ne da, popolnoma nesprejemljivo. Pariz, 7. maja, (K) Včeraj, v poznih popoldanskih urah je bil izročen zastopnikom zavezniških držav ter odpravniku nemškega poslaništva odgovor Francije in Belgije na nemško noto z dne 2. t. m., ki vsebuje znani predlog glede znižanja reparacijske vsote. Nota obeh zavezniških vlad je precej ostra In povdarja med drugim to-le: Vladi republike Franclje in kraljevine Belgije protestirata proti opazkam, ki jih je nemška vlada vrinila v svojo noto. Belgijska in francoska vlada nista podvzell nobenega ukrepa, H bi nasprotoval versaillskl mirovni pogodbi Pač pa je zagrešila Nemčija mnogo, kar nasprotuje bistvenim točkam mirovne pogodbe. Nadalje ugotavlja francoska nota razloge, ki so ji bili merodajni, da se je odločna za svoje ukrepe. Nemška vlada le organizirala pasivni odpor, sedaj pa je posegla celo aktivno vmes. Tako je onemogočila kooperacijo francoskih inženirjev z nemškimi industrijalci in delavci. Odpor je bil skrbno organiziran. zato se ne more sprejeti nemške ponudbe v diskusijo, dokler ne preneha pasivni odpor. Po formalni določbi mirovne pogodbe Nemčija nima pravice, smatrati sankcije kot sovražna dejanja. O zmanjšanju svojih zahtev in terjatev Francija in Belgija ne pripustita debate. Nemški predlog glede 30 milijard je preveč prožen, da bi ga obe vladi mogli vzeti v pretres. Sklepoma se ugotavlja, da so nemške propozicije za obe vladi nesprejemljive. UTIS V BERLINU. Berlin, 7. maja. (K) Odgovor ministrskega predsednika Poincareja v imenu Francije in Belgije na nemško noto o reparacijah označujejo listi kot pravi progandni spis, ki izdaja v vsaki vrstici namen, da upliva na svetovno javno mnenje. Zahtevo Poincareja, da se opusti pasivni odpor v Ponihrju, msatra celokupno časopisje kot neiz-polnjivo. AMERIKANCI ZA FRANCIJO. London, 7. maja. Amerlkanska narodno-gospodarska liga je stavila svojim Članom vprašanje, ah je imela Francija prav, da je zasedla ruhrsko ozemlje, da na ta način dobi povračilo škode od Nemčije. Od 1258 članov je 713 odgovorilo 7 z da, 326 z ne, 219 jih ni glasovalo. Iz tega razvidimo, da velika večina ameriških businessmen odobrava francosko politiko. — Br. London, 7. maja. (K) »Westmin-ster Gazette* piše, da se vest o umaknitvi angleških čet iz Porenja formel-no dementira. Pred prihodom kralja in kraljice na Bled. Beograd, 7. maja. $B) Ni. Veh kraljica dospe te dni v Beograd z romunsko kraljico in grško princezinjo Ireno. Romunska kraljica bo ostala le mak) časa v Beogradu in se potem povrne v Bukarešto. Njeg. Vel. kralj in kraljica ne bosta potovala, kakor je bilo govorjeno v Pariz. Po kratkem prebivanju v Beogradu bosta kralj in kraljica odšla na Bled, kjer bosta ostala celo poletje. Angleška kraljevska dvojka v Rimu. Rim, 7. maja. (Z) Angleška kraljevska dvojica je dospela točno ob 3. uri popoldne v Rim. Mnogobrojni aeroplani so spremljali vlak. Sprejem je bil veličasten. Nemogoče je opisati veliko navdušenje celega naroda v Rimu kljub veliki vročini, ki je vladala v mestu. Pa-trijotska povorka je šla po vseh mestnih ulicah in starejši ljudje se ne spominjajo sličnega sprejema tujih suve-renov. , -t! Rim, 7. maja. (Z) Ob priliki sprejema angleške kraljevske dvojice so bili prisotni na kolodvoru z ministrskim predsednikom Mussolinijem vsi ministri, predsednik senata in člani parlamenta ter člani parlamenta in senata. Poslaniki Anglije, Francije, Belgije in Japonske, vojvoda D’ Osta so ga pričakovali in na koncu pa kralj in kraljica s prestolonaslednikom. Kralj je fcÜ oblečen v angleško obleko, dočim je bila kraljica črno oblečena. Angleški kralj j« po izstopu iz vlaka poljubil italijanskega kralja. ANGLEŠKI NOVINARJI V RIMU. Rim, 7. maja. (Z) Novinarsko udruženje je priredilo sprejem angleških novinarjev. Podpredsednik italijanskega udruženja Cassola je imel pozdravni govor, odgovoril pa mu je Russe!. »Dal! Erpresn«. Te- mu Je sledil koncert. Grško-turškl odnošaji Atene, 7. maja. (B) Listi javljajo da prevažajo Turki zopet čete v Iztočno Trakijo čez Rodos in da tudi pripravljajo organizirane komitaške čete v tesnem sodelovanju z BolgarK?) Vsi listi so zelo ogorčeni radi tega, ker ie vlada zaprla podružnice atenskih bank v Carigradu in preti, da bo ukinila vse grške bančne ustanove v Turčiji, češ, da obstoja še vojno stanje. Listi nagla-šajo, da so Turki dovolili poslovanje bankam za celo dobo od L 1914 do sedaj in da je čudno, da se Turki pozivajo na vojno stanje ravno v trenutku, ko se vedijo mirovna pogajanja- Radičeva žrtev. Zagreb, 7. maja. (Z) Iz Osijeka javljajo, da je tamošnji sudbeni sto! obsodil na 6 mesecev zapora Vinka Jurenca, 28 letnega usnjarskega delavca iz Vinkov cev, ki je na Radičevem shodu v Vinkovcih 28. januarja t. 1. kričal: »Dol s kraljem, mi ga ne potrebujemo, v republiki bomo boljše živeli.« Obsojeni je bil s sodbo zadovoljen, dočim je državni pravdnik prijavil ničnostno pritožbo radi premile kazni. Današnje prireditve» v Ljubljani! Drama: Zaprto. Opera: »Evgenij Onjegin.* Red C. Kino Matica: »Tajna biserne verižice.« Kino Ideal: »Doživljaji Robinsona Crusoe,« III. deL Kino Tivoli: »Indijanka^ V Mariboru: Narodno gledišče: »Ubjjač. Nočna lekamiika služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Prochazka na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Jošt v Sp. Šiški, Celovška cesta. A*l ss» le eSj^cvüi narofc* mina m .hiranje Novosti.? Zgodovinska misila Fransils. Od našega stalnega pariškega dopisnika. Dr. A. P. — P a ri z, 4. maja. Nota agencije Havas z novo nemško ponudbo je sfriotala ob 5. uri popoldan po velikih boulevardih. Splošen vtis je bil: Ne vsebuje nobenih iznenađen}. Temu primeren je bil tudi odgovor javnosti: Nema diskuzlje. In valujoče življenje pariških ulic je zopet zatonilo v svojo vsakdanjost. i. Eno uro pozneje nas Je sprejel gospod Poincarž ter nam je v kratkih, pretehtanih besedah obrazložil smernice francoske reparacijske politike: NÄ£ija ima povrniti stroške, ki jih je požrl porušeni sever Francije. To je prvo. Drugo pa je izdatna garancija, ki jo bo Francija kvitirala s stopnjema izvedeno evakuacijo zasedenega ozemlja. Ker nemška nota, ki bo prišla šele jutri v podrobno razpravo, tem zahtevam dozdevno ne odgovarja, jo francoska vlada ne more smatrati kot primerno bazo za nadaljna pogajanja. uro pozneje sem naletel v redakciji znanega radikalnega dnevnika, na finančnega strokovnjaka senatorja Alberta, ki nam je dal glede finančnih klavzul nemške ponudbe potrebna navodila. Ker odgovarjajo njegova izvajanja stališču parlamenta, jih podajem na kratko: »Gospod Öbucheur je pred kratkim izračunal minimum nemških odplačil, ki znaša trenutno 100 milijard papirnatih frankov. To je natančno 28 milijard zlatih frankov. Nemčija ponuja danes 30 milijard zlatih fAnkov. Od teh pa je koSkor toliko zajamčenih samo 20 milijard. Potemtakem odpade na Francijo celih 10.4 milijard, to je približna svota, ki jo mora parlament votiratl v enem samem letu za obnovo porušenih pokrajin. Nemška ponudba gre torej za tenj, da plača Francija po nemških četah povzročeno škodo z dvema tretjinama., Nemčila pa z eno. Sodite sami, če moremo pristati na to ponudbo. Ostro kritiko so povzročile tudi garancije, ki jih ponuja Nemčija za svoja odplačila. Od skrajne desnice pa tja do ekstremnih socijalistov si je ves francoski parlament na jasnem, da je nemška vlada izgubila upliv nad veleindu-strijalci in agrarci, ki bi mogli jamčiti za točno odplačevanje reparacij. Sedaj se obnavlja spomin na dolarsko posojilo, ki ga je podpisoval mali človek, ne pa industrija, čeprav je razpolagala v inozemskih bankah z velikim zakladom polnovrednih deviz. Potem pa katastrofalni padec marke, insceniran od strani industrijalcev, ki so s tem namenoma oškodovali svojo deželo. Stinnes se bavi danes kljub devizni uredbi z ogromnimi investicijami na Poljskem, in ni je vladi, ki bi mu zaklicala energičen »Stoj!«. Samo po sebi umevno ]e, da se tu v Parizu nima od zakonito določenih garancijskih obveznosti s strani te gospode, ki ima v Nemčiji časopisje in stranke v svojih rokah, prav nič pričakovati. »Samo tiste garancije, ki jih smatramo mi kot zadostne in ki jih moremo sami zagrabiti...« mi je te dni dejal ugledni parlamentarec. Tudi glede ureditve dolgov se je izjavil eden izmed ministrov. Razumljivo je — je rekel — da Nemčija v tem trenutku ne more plačati. Ker Francija ne dopušča »amputacije« svojih zahtev, preostane samo en izhod: mednarodna ureditev dolgov. Ker Je bila nemška nota izročena tudi glavnemu upniku. Zedinjenim državam, je podana morebitna možnost, da pride glede te delikatne zadeve do pogajanj. Zelo zanimiv je bil moj razgovor z nekim poslancem o stališču Francije v vprašanju takozvanih vojaških varščin. Nemčija ponuja »kakršnokoli pogodbo«, v kolikor bi temeljila na reciprociteti. Toda Francijo napolnjuje nepremagljiva nezaupljivost napram takim paktom, saj še ni dolgo od tega, da je izgovoril nemški kancelar usodni besedi »cunja papirja«. Gre za duh, ki preveva narod, ali v Nemčiji je položaj takšen, kakor si ga v interesu splošnega miru ne želimo. Francija se bo zadovoljila le z varščino, ki je zapopadena v vesailleski pogodbi: z garancijsko pogodbo med Francijo in obema velikima angloša-šima državama. Hud udarec za evropski mir je bilo dejstvo, da ta pogodba ni bila ratificirana. Od tistega časa se čuti Francija ogroženo. Razorožitev ie nemogoča, in končno je bila Francija prisiljena, poiskati si v Porenju svojih varščin. To je mnenje politikov raznih struj, tako misli v pretežni večini ves francoski narod. »Svet ima sedaj besedo«, je rekel nemški kancelar. Anglija in Amerika imata sedaj besedo« odgovarja Francija. Madžarska lepo prosi . . . Madžarski ministrski predsednik, jrof Bethlen, se mudi ta teden v Parizu. Obravnava zajedno s francosko vlado, kakor tudi z reparacijsko komisijo. V petek zjutraj ji je predložil poročilo o finančnem stanju svoje države. Dopisnik pariškega Matina se je izrazil, da se to stanje slabša od dne do dne. V marcu je tekom treh dni padla madžarska krona za 50 odstotkov in stoji danes na nižini tisočinke svoje predvojne vrednosti. Draginja je narastla najmanj sorazmerno. Pogosto se da konstatirati, če priobčijo časopisi curi-ški kurz, da je naraščanje cen že šlo dalje kot padec krone... Vstavimo se pri tem stavku grofa Bethlena in vprašajmo se: kdo pa dela draginjo? Pač nihče drugi kot madžarski trgovci in industrije! sami. Zakaj dopusti vlada, da hite cene hitreje navzgor, kot pada krona v Curihu? S svojo izjavo je madžarski ministrski predsednik priznal, da ni nobene solidnosti in reda v njegovi državi, da sama drvi v prepad. Bethlen pravi nadalje, in francosko časopisje priobčuje njegovo tarnanje, da so dobesedno vse poskusili, da se rešijo neznosnega položaja in spravijo bud-get v ravnovesje: zmanjšali so izdatke na minimum in odpuščali uradništvo kar v množicah. Tudi o tem stavku bi se dalo debatirati. Bethlen naj bi n. pr. povedal, koliko denarja meče Madžarska skozi okno s tem, da je razpredla veliko in dobro organizovano propagandno mrežo po svetu, katere namen Je, delati propagando za to, da se spet upostavi stara kraljevina krone sv. Štefana in vrnejo pod njo Hrvati, Romuni, Slovaki. Koliko denarja se je uporabilo za madžarsko armado, ki stoji dobro oborožena ob vseh mejah in samo čaka trenotka, da udari na malo antanto, o tem Bethlen tudi ničesar ni povedal. Koliko bivšili častnikov in visokih upravnih uradnikov vleče v Budapešti mastne plače in vsi ti ne delajo ničesar drugega kot čakajo, kdaj se bodo spet mogli vrniti na svoja visoka mesta v Zimony, Zä-grab, Pozsony, Kolosvär itd! O teh iz- Iz prosvetnega življenja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANE Drama: Sreda 9. maja: Shakespearejeva ko- medija »Kar hočete«. Red D. Četrtek 10. maja: Ugrabljene Sabinke. Izven. Petek 11. maja: Idijot. Red E. Sobota 12. maja: Zaprto. Nedelja 13. maja: Shakespearejeva komedija »Kar hočete«. Izven. Pondeljek 14 maja: Črešnjev vrt. Red B. Opera: Torek 8. maja: »Evgenij Onjegjn«. C. Sreda 9. maja: Prva operna delavska predstava po znižanih cenah. »Čarostre-lec«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Izven. Četrtek 10. maja: »Rigoletto«. Izven. Petek 11. maja: »Janko in Metka«. A. Sobota 12. maja: Na čast srbskim gostom, slavni »Pjevački družini Stankovič« iz Beograda. »Gorenjski slavček«. Začetek ob štirih popoldne. Izven. Nedelja 13. maja: »Evgenij Onjegin«. Izvem — Iz ljubljanske opere. V sredo bo prva operna delavska predstava po znižanih cenah. Poje se Webrova opera »Ca-rostrelec«. Začetek ob polosmih zvečer. V četrtek, dne 10. maja se vprlzori »Rigoletto« z g. Balabanom v naslovni vlogi, z cospo Lovšetovo kot gostom v vlogi Gilde In z g. Kovačem v vlogi vojvode Man-tovanskega. V soboto, dne 12. maja se izvaja na čast članom srbske »Pjevačke dru-Uae Stankovič«, ki priredi Isti dan v Ljub- ljani velik pevski koncert. Izvirna domača opera »Gorenjski slavček«. Začetek ob štirih popoldne. — sGledališki abonentje dobe po večini še po štiri operne predstave z vštetimi vprizoritvaml opere »Evgenij Onjegin«, ki se zanje ravno odigrava. Operno osobje že dalje časa pripravlja dve znameniti, izvirni jugoslovenski noviteti. In sicer Miroslava Vilharja trldejansko opero »Loputska sirotica« in dr. Božidarja Širole enodejanko »Novela od Stanca«. Dalje se obnavlja Cherpentierejeva opera »Luiza«. Nanovo se študirata Zajčeva opera »Zrinjski« in Verdijeva »Aida«. Skupno z Izvirno jugoslovansko opero »Novela od Stanca« se bo Izvajala Blechova komična enodejauska opera »Zapečatene!«. — Zaključno predstavo v svoji prvi sezoni je Imel Ljudski oder v Mariboru v sredo 2. maja, ko je vprizorll originalno delo delavca Al. Petka »Žrtve«. Premiera, kateri je prisostvovala zelo Izbrana publika ta več članov mariborskega gledališča, je uspela popolnoma. Bila je to poleg »Revčka Andrejčka« in »Veleturista« brez dvoma najboljša vprizoritev v tej sezoni Igralcem se je poznalo, da so se oprijeli Studiranja z ljubeznijo in vestnostjo. Manjše tehnične hibe dela je zabrisala skrbna režija g. Sile. Gg. Furljan in Peršuh sta še tekom sezone ponovno dokazala, da razpolagata z izrednimi Igralskimi zmožnostmi. V »Žrtvah« sta nas še boli utrdila v mnenju, da bi mogla postati častna delavca tudi pri poklicnem gledališču. Prijetno nas je iznenadil tudi nastop — nekoliko boječ še sicer — gdč. Pauličeve. Ostali so svojo nalogo dovršili častno. Igra je izzvala obilo iskrenega navdušenja in ploskanja igralcem In avtorju, ki mu je igralski zbor Ljudskega odra pri odprti sceni izročil lep lovorov venec. — Le žal, da je dvorana zevala praznine. Krivdo nosijo oni, ki so povzročili preložitev predstave datkih ne izvemo, iz njegovega intervie-wa ničesar. In kaj hoče v Parizu? Inozemsko posojilo skuša najeti in sicer 50 milijonov zlatih kron za takoj, 600 milijonov pa v teku enega leta. Razen tega se je izrazil, da se hoče Madžarska, ki je živela pred vojno v izbornih odnošajih s Francijo, spet njej približati in te odno-šaje obnoviti, kajti Madžarska je sedaj svobodna država... Vidi se, da je Bethlen dobro preštudiral svoj govor za širje občinstvo. Marsikdo, ki ne pozna dobro mažarsirih razmer, mu bo verjel. Druga pa je, kako se bodo pomenili med štirimi zidovi reparacijske komisije. So gotovi krogi v Franciji in Angliji, ki so jih znali Madžari že pred vojno fascinirati s svojim nastopom. In nastop pred svetom itak pomeni skoraj vse. Diplomat, ki se zna obnašati v vsaki družbi, doseže mnogo več, kajti vsa vrata so mu odprta. Kdor je imel pred vojno opraviti na avstro - ogrskem poslaništvu v Parizu, je mogel opaziti, da je bilo to pravzaprav madžarsko poslaništvo, slišal nisi drugega kot blaženo madžarščino, od poslanika grofa Sze-esena pa do zadnjega pisarja — iz-vzemši portirja, ki je bil Čeh. Szcsen Je znal upostaviti madžarski ugled v višjih pariških krogih s svojim aristokratskim nastopom in te vezi bi rad spet obnovil grof Bethlen. Ali se mu bo to posrečito? Ali se mu bo pred vsem posrečito, dobiti posojilo? Kako se bo rešilo madžarsko vprašanje in kaj porečejo sosedi k temu? Pariški »Le Gaulois« pravi 2. t m,, da je treba pričakovati odpora od strani male antante, ki navadno gleda na Madžare z ono nezupnostjo, kot Francozi in Belgijci na magnate nemške industrije. Dr. P. V. B. Svečanost v Pragi. Pretekli petek je bil v našem poslanstvu v Pragi Izročen na slovesen način red Sv. Save I. stop. gg. dr. Josipu H o 1 e č -k u in dr. Jaroslavu H1 a v i, ki sta bila nedavno odlikovana. Svečanosti je prisostvovalo večje število odličnih gostov, ki so bili na njo povabljeni. Odlikovana gosta je pozdravil odpravnik poslov g. Branko Lazarevič, k je v svojem govoru nagla-šal, da je Nj. Vel. kralj odlikujoč gg. Holeč-ka in Hiava odlikoval srce ta možgane češkoslovaškega naroda, v Holečku umetnost, a v Hiavi znanost. Oba dva sta stavila svoje delovanje v službo troimenega naroda Srbov, Hrvatov In Slovencev. V imenu odlikovancev se je zahvalil profesor Hiava najprej Nj. Vel. kralju in za tem g. ministru prosvete, češ da s tem odlikovanjem zadolžuje tako umetnost, kakor tudi znanost Češkoslovaške. Ginieno je izjavil, da bo nosil odlikovanje s ponosom, kakor je nosil tudi prejšnja odlikovanja, katerih kljub vsemu pritisku od strani avstrijske policije med vojno ni hotel vrniti. Nato je v imenu češkoslovaškega ministra narodnega zdravja g. prof. Hiavi čestital pomočnik ministra g. dr. S e m e r a k, ki je dejal, da je z odlikovanjsrn prof. Hlave istočasno odlikovano celokupno češkoslovaško zdravništvo, ki je videlo v Srbih vedno svoje najljubše brate ta se ni ustrašilo avstrijskega preganjanja, marveč je vztrajalo na svoji poti ljubezni Zato se zahvaljuje Nj. Vel, kralju, da je dal s tem odlikovanjem veliko zadoščenje zdravniškemu delu. Naposled je odlikovana gospoda pozdravil tudi naš prosvetni delegat v Pragi g. dr. P r o c h a z k a v Imenu ministra prosvete, a generalni konzul g. Budkovič izročil je odlikovanima reda s trakoma.___________ — Akcijski odbor državnih nameščencev, železničarjev in upokojencev sklicuje za torek, dne 8. t. m. ob 19. uri (7. uri zvečer) sejo akcijskega odbora, ki' se vrši v prostorih Zveze Jugoslovanskih železničarjev, Gradišče 7. Na sejo naj pošljejo svoje zastopnike vse organizacije, ki v akcijskem odboru že sodelujejo, pa tudi vse one, ki v akcijskem odboru doslej še nimajo svojega zastopnika. Povdarjamo važnost Seje ta obveznost udeležbe. Akcijski odbor. od 30. aprila na 2. maja. — H koncu moram omeniti izvrsten nastop novo osnovanega salonskega orkestra mariborskega grafičnega delavstva, ki je pod talrtirko g. Megliča pohvalno izpopolnjeval večer. — Ljudski oder je lahko na moralni uspeh večera ponosen. V. D. — Ljnbljaiiska opera. V nedeljo zvečer so peli v korist Invalidskemu udruženju Webrovega »Čarostrelca«. Dobrodelna predstava bi bila zaslužila velik obisk, toda maj je izvabil ljudi iz mesta v naraVo in gledališče je bilo slabo obiskano. Opera je lepo uspela vkljub temu, kot ponavadi. — Mladinski koncert Glasbene Matice se je vršil v nedeljo dopoldne ob desetih v Unionu pred pičlo zasedeno dvorano. Naša mladina je doslej z velikim veseljem pokazala zanimanje za novosti na našem glasbenem polju. Da je v nedeljo ni bilo, se nam zdi jako čudno ta ne moremo mislL ti drugega, kot da šole o prireditvi koncerta niso bile pravočasno obveščene. Izvajanje St. Premrlove božične suite, A. Lajovčevega Psalma 41, 42 ter Beethovnove Vin. simfonije je bilo vzorno. Solist Marij Šimenc, pevski zbor Glasbene Matice ta pomnoženi operni orkester so pod vodstvom g. Nika Štritofa dokazali, da nas čaka v pondeljek zvečer prvovrsten umetniški užitek ta z ozirom na prednašanfe dveh novih domačih glasbenih del obenem pomemben kulturni dogodek. — Koncert Glasbene Matice. Od vseh glasboljubečlh Slovencev težko pričakovani krst najnovejšega večjega glasbenega dela slovenskega, Anton Lajovčevega »Psalma« za tenpr-soto, mešani zbor ta orkester se je vršil sinoči v veliki dvorani »Uniona«, katero je občinstvo zasedlo skoro do zadnjega kotička. Zlasti napolnjena sta bila balkon in stojišča, mladine In duševnega proletarijata. Ze pred osmo uro je vladalo v dvorani svečano razooloženje. Zdelo se ml je kot da SJIas is llaribofa. 5. maja. Ko se je zadnje dni po časopisih raznesla vest, da pride v narodni skupščini kot prva .točka dnevnega reda na vrsto zakon o državnih uradnikih, je zavladalo v vseh kategorijah državnih nameščencev in splošno v vsej javnosti veliko veselje; kajti državni nastavijenci vršijo kljub skrajnemu pomanjkanju in največji bedi točno in vestno svoje dolžnosti in vsak, ki opazuje njihovo življenje n delovanje, se je moral čuditi, da se tekom zadnjih štirih let v beo-gradskem parlamentu niso naši ljudje, ki bi zasigurali vsem kategorijam javnih nameščencev človeka vredno, dostojno eksistenco. Tem večje pa je bilo razburjenje med državnimi nastavijenci, ko nam je brzojavno poročilo iz Beograda prineslo vest, da so pričeli demokrati, ki neprestano gonijo lajno, da so edina stranka, zavzemajoča se za interese uradništva, z naravnost smešno in vsega obžalovanja vredno obstrukcijo v narodni skupščini, stremečo za tem, da bi se zasedanje onemogočilo in da bi zopet bila za nedoločen čas odložena rešitev uradniškega vprašanja. Državni uslužbenci vseh leategorij si bodo to postopanje demokratov dobro zapomnili. V vseh vrstah državnih nasiav-Ijoncev vlada enodušno mnenje, da ie namreč višek impertinence, ako skuša par samoljubnih in užaljenih ljudi razbiti narodno skupščino, ki sl je postavila resno nalogo, rešiti celokupno uradništvo iz sedanjega bednega položaja. Maribor se z velikim navdušenjem pripravlja za čim dostojnejši sprejem bratskega pevskega društva »Stankovič«, ki bo prihodnji teden posetilo naše mesto. Kulturna društva ugibajo in sklepajo na sejah o tem, kalfo bi baš naš narod na severni meji pokazal iskreno ljubezen do bratskega srbskega pevskega društva in se mu izkazal hvaležnega za visoki obisk. Dolžnost vsega meščanstva je, skrbeti za to, da bo pevsko društvo »Stankovič« odneslo iz Maribora najlepše, neizbrisne spomine in da bo med bratskim srbskim narodom širilo vest, da slovenski narod v svojem jedru ni sovražnik bratskega srbskega naroda, temveč da ga ljubi in da hoče z njim skupno živeti v edinstveni državi Na naslov »Slovenca«. Čuda samozavestni so postali po vojni nekateri Slovenci tako samozavestni, da bi jih človek, ki jih ne pozna, res imel za može. Take samozavesti, oziroma bolje rečeno napuha in domišljavosti ne najdemo nikjer drugje. Samozavest je sicer lepa čednost, ker naredi moža; svojstvo pa, s katerim so okrašeni naši klerikalci, je pa vse kaj drugega, kakor čednost Tem ljudem sploh ni nobena stvar sveta; nikomur ne priznajo niti najmanjših zaslug in zmožnosti. Samo oni so, ki vse razumejo, vse znajo in edino oni so zmošni, vsako stvar urediti pravilno. Kar pa stori kdo drug, ni vredno nič, in če je ta drug še Srb povrhu, potem že celo nič. To je njihovo načelo, tega se drže in po njem tudi delajo- V sobotni številki ie »Slovenec« zapisal. da se »Jutranje Novosti« naravnost ostudno valjajo v prahu pred Beogradom. Mi se za to trditev niti zmenili ne bi, če bi jo ne bil zapisal ravno ta list. Vsak pošten Slovenec, in če je kaj takih med klerikalci, tudi ti, rad prizna in mora priznati Srbom največje zasluge za našo osvoboditev. In če se sedaj najde med Slovenci človek, ki to tudi glasno pove, brž kažejo klerikalci za njim, češ, glejte ga, kalco se valja po prahu pred Srbom ta suženjska duša! To pišejo ta govore ravno oni ljudje, ki še pred malo leti niso poznali mere v klečeplazenju pred Dunajem in Habsburgom, ljudje, ki so še nedavno lizali in poljubljali prah, kamor je stopila noga Habsburžana ali tudi samo njegovega odposlanca. Ljudje, ki so v prisotnosti kakega Habsburžana sar omedlevali samega spoštovanja, ti ljudje si upajo reči, da se oni, ki prizna Srbu njegove zasluge, valja pred njim v prahu. Ni to samo zloba, kar so pokazali s tem, ta njihova trditev izraža vse sovraštvo, kolikor ga je, prikrito in neprikrito, ki ga imajo klerikalci do vsega, kar ni klerikalno, nalbolj pa do vsega, kar je srbsko. Sicer pa je za te ljudi škoda izgubljati besed. Drugega, kakor obrekovanja itak niso zmožni. Zatajit s vssii jaun loyiü JUTRÄM3E NO¥OSTIl množice čakajo na nekaj velikega, pomembnega. V ozadju odra jiolnoštevilni pevski zbor Glasbene Matice, pred njim pomnoženi orkester kraljeve opere. K pultu stopi Niko Štritof, burno pozdravljen. V vročini se koncert začne. Premrlova Božična suita že nekoč brez zadnjega stavka izvajana na koncertu dr. Čerina doseže lep uspeh. Publika prireja dirigentu in skladatelju prisrčne ovacije. Po kratki pavzi Lajovčev psalm, zanimajoč od začetka do konca po bogatosti svojih glasbenih misli, po samem blagoslastju, po izredno krasnih kanoničnih imitacijah, harmonični barvitosti, spretni, nikjer preobloženi instrumentaciji in gradacijah, kakoršnih najdem v svetovnih glasbenih delih malo. Tenor-so!o, obsežen, peven, globoko občuten poda mojstrsko ljubljenec operne publike Marij Šimenc. Pevski zbor Glasbene Matice sijajno prednaša zborovski part, orkester z vidno pozornostjo sledi tatencijam Nika Štritofa. Lajovčev »Psalm« — o njem in o izvajanju si pridržim daljšo natančno oceno za drugič — je prvo večje slovensko koncertno delo, s katerim se lahko ponašamo tudi Izven meja naše domovine. Sinočnje izvajanje je doseglo pri nas nenavaden, Izredno velik umetniški uspeh, na katerem ima največjo zaslugo Idealni Niko Štritof. Trdim brez ovinkov, da ga ni bilo med nami dirigenta, ki bi se bil s tako veliko požrtvovalnostjo ta ljubeznijo zavzel za izvajanje domačega dela. Niko Štritof je postavil topot na oder celega moža — on je mož bodočnosti. V prav mal znak priznanja za svoj ogromni trud je prejel šopek rdečih rož. Publika je »Psalm« sprejela z nepopisnim navdušenjem in je prirejala skladatelju, dirigentu, orkestru ta zboru več minut trajajoče ovacije. — Srečen sem, da sem doživel za razvoj naše glasbe tako pomembni, epohalni praznik kot je bi sinočnji koncert. Beethovnova VIII. sinjfonja mi Je bila odveč, —o— ©rganisasija HESS. Shod NRS v Novem mestu. Dne 6. t. m. se je vršil shod NRS v Novem mestu v »Narodnem domu«. Predsednik g. Žigon pozdravi vse navzoče, otvori shod in poda besedo gospodu Stefanoviču. G. Stefanovič ugotovi z ozirom na to, ker vidi nekatere člane opozicijo-nalnih strank, da ne bi prišlo do nepotrebnega tratenja časa glede njegove osebe, da je pred par dnevi v Trbovljah na javnem shodu izjavil rudar Pristav, pristaš DSJ, da Stefanovič nikdar ni trdil, da je komunist, temveč je vedno zatrjeval, da je njegova naloga zavzemati se samo za gospodarske hitere-se„ delavstva. To mora, dasi kot ix)li-tični naprotnik, resnici na ljubo podati. Nato preide govornik na dnevni red in izvaja, da so bili demokrat je v stari Avstriji nosilci nacijonalno-revo-lucijonarne ideje in da so se oni borili za Jugoslavijo in bi bito tedaj razumno, ako bi po razpadu, ko je politika stare Avstrije in z njo tudi politika SLS skrahirala, prevzeli vodstvo slovenskega naroda v svoje roke. To se ni zgodilo, ker demokratje niso pohiteli v široke mase in izkoristili sijajne konjunkture, katera jim je bila dana po avstrofilski taktiki takratne SLS. Oni so se raje bavili z osebno politiko in intrigirali drug proti drugemu in si postavljali pod noge polena, tako, da spor med mladini in starini datira že iz onega časa, S to svojo usodepoino pomoto si ja stranka zadala pečat smrti. Dalje izvaja, da so se v teh volitvah posluževale vse stranke parole plemenskega separatizma in antagonizma in kot spontani odpor zdravega instinkta slovenskega naroda proti rušenju države, za katero smo prelili toliko krvi se je pojavila NRS, katere namen je predvsem bratsko in točno informirati pristaše NRS v Srbiji in o prilikah v Sloveniji, NRS ni nikaka velesrbska stranka, ker že v priznanju radikalcev Slovencev je ta trditev odločno ovržena. Program NRS je dovolj širokogrud, da on lahko obsega vse stoje in male strančice, katere v parlamentu ne morejo priti do veljave in pravilno zastopati svoje volil-ce. Zastonj je vsako kričanje od zunaj, »Pridite v mogočno NRS in tukaj uveljavljajte svoje pravice. Gospod Rade-šček naredi glasni medklic: »Je lahko mogočna potom svoje žandarmerije«. G. Stefanovič odgovori: »Pravilno, to trditev g. Radeščeka nam najjasnejše dokazuje NRS v Sloveniji, ki je dovoljevala, da se je SLS posluževala od njih nahujskanih žensk in protiustavno razbijala volilna zborovanja^ da je SLS pri teh volitvah šla tako daleč, da je nabujka,la ženske proti svojim možem in izvedla voltve v znamenju ženskega terorja«. Nastane grozovit smeh in aplavz. Nadalje izvaja govornik, da, odvisi od širokih mas samih, kakšna bo ta stranka in kako se bo zavzemala za pravice po edinih slojev in poedincev. Svoj govor konča: »Mi smo stranka majhnih ljudi, pohitimo ven v široke mase in tukaj vodimo politiko delovnega ljudstva. Živahen aplavz! Nadalje poroča govornik o uradniškem vprašanju, katerega so imeli od razpada sem v zakupu JDS, ki so imeli neštetokrat priliko to vprašanje rešiti, ker so imeli absolutno poverenje vlade v prečanskih krajih in tudi dalje časa sami vlado v rokah. Da to vprašanje, ki je za državo velikanske važnosti še danes ni rešeno, leži absolutno krivda v JDS, ki je začela šele takrat kričati o bedi državnih nameščencev, ko ji je že tekla voda v njihova strankarska grla. (Glasno odobravanje.) NRS, dasi je ona po velikanski večini stranka majhnih kmetov, bo vzela sedaj ureditev tega vprašanja v svoje roke in ga bo tudi v najkrajšem času izvedla. Nato opozarja na hujskanje in demagogijo »Jutra«, ki kriči v svojem časopisju, da NRS nima resnega namena tega vprašanja končno urediti. Zavrača to kot predrzno laž, ki ima namen uradniške mase buniti in jih izkoriščati še naprej v svoje strankarske namene. (Živahno odobravanje.) Nato se sprejme proti štirimi de mokratskimi glasovi sledeča resolucija: Uradniki, zbrani na javnem shoda NRS, dne 6. maja v Novem mestu Izrekajo g. Pašiču popolno zaupanje v nadi, da on energično in končno uredi vprašanje državnih nameščencev. Nato se je vršilo člansko zborovanje, na katerem se je konstituirala krajevna organizacija NRS v Novem mestu in se je pogovorilo o podrobnem organizacijskem delu in odposlal pozdravni telegram šefu stranke Pašiču. Zborovanje je poteklo dostojno, dasi so ga skušali nekateri najeti demokrat-je in klerikalci motiti, a se jim to za enkrat ni posrečito. Shod, ki je bil dobro obiskan, se zaključi ob 1. uri 3 minute. Poziv. Da pridemo v čim ožU stik s pristaši NRS v Srbiji, priporočamo našim krajevnim organizacijam, da naroča list »Samouprava«, ki je oficijelen list NRS v Beogradu. — Glavno tajništvo NRS, Ljubljana. Dnevu® novosti. — Vsi dopisi, namenjeni za priob-čitev v »Jutranjih Novostih« naj se pošljejo izključno le na uredništvo. Dopisi brez podpisa se ne morejo uvažavati. Pisma o strankinih (organizatoričnih in drugih) zadevah naj se pošiljajo naravnost na glavno tajništvo NRS v Ljubljani. — Pevačka družina »Stankovič« iz Beograda v Ljubljani. V soboto, dne 12. t. m. dospe v Ljubljano pevsko društvo »Stankovič« iz Beograda, ter priredi tu še isti večer v dvorani hotela »Union« koncert s svojim mešanim zborom, na katerem bode izvajal izključno le srbske narodne pesmi v znameniti harmonizaciji nesmrtnega Mo-kranjca. »Stankovič« je eno najstarejših in najboljših pevskih društev srbskega naroda, ter stoji danes pod pokroviteljstvom Njega Veličanstva kralja Aleksandra L Mešani zbor, katerega vodi ravnatelj beograjske opere in srbski komponist Stanislav Binički, šteje oko-lu 80 pevcev in pevk. Ljubljansko občinstvo obveščamo o prihodu bratskega društva v Ljubljano, ter isto najvljudneje vabimo, da v največjem številu poseti koncert »Stankoviča«, ter s tem vrne bratskim pevcem vso ono ljubav, katero so oni v toliki meri izkazali rav- no pred letom dni naši Glasbeni Matici, katera je baš 12. majnika koncertirala prvokrat v naši prestolici v Beogradu. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni. — Nabiralni dan v prid Ljudskemu odru v Mariboru se vrši v sredo, dne 9. in četrtek 10. t. m. Mariborčani! Pokažite ta dan v dejanju svojo ljubezen do idealne mladine! Razvitje prapora mestne organizacije »Orjuna« Bled v četrtek, dne 10. maja 1923. Dnevni red: Ob 10. uri dopoldne sprejem gostov na kolodvoru Bled, nato pohod pred Zdraviliški dom. Ob 11. uri slavnosten govor. Ob pol 12. uri razvitje prapora. Ob pol ?. uri kosilo. Po kosilu izleti v skupinah na grad, na jezero, event v Vintgar itd. Ob 8. uri zvečer skupen zabavni večer v Zdraviliškem domu. Somišljeniki naše ideje dobrodošli! — Odbor Mestne organizacije »Orjuna«, Bled. — Kraljev dar. Ob priliki svojega obiska v Topoli se je kralj zelo interesira! za razmere tamošnjega prebivalstva. Ko je *eznal, da vlada v nekaterih okoliških kra-iih veliko pomanjkanje živil, je daroval va-M OvsiSte 10 tisoč dinarjev. — Obisk kraljice Marije v Splitu. Iz Splita Javljajo, da vlada tam mrzlično vranje, ker se je zvedelo, da obišče Nj. Vel. kraljica Split v četrtek 10. t. m. Pri tej 1)1 piki bo izročeno kraljici poročno darilo cele Dalmacije, omara za čipke s filigrant-okraski v narodnih motivih. ludenburšklh žrtev. Na mno-JSvJ?3 Prihajajo dnevno, javlja ’rJrawm6 p,?prave za prevoz žrtev radi nekaterih ovir od strani avstrijske Oprave zakasnile, a se vendar prevoz gotovo Izvrši Še tekom maja. Vse potrebne in Podrobnejše informacije o udeležbi pri potrebu sledijo v časopisju. — Odbor za pre-judenburšklh žrtev. . Z beograjske univerze. Na tehniški 'škulteti beograjske univerze je razpisano hiesto profesorja za železno konstrukcijo, 'hteresentl naj se obrnejo na dekanat teh-*®ke fakultete do 30. t. m. f. — Izplačilo profesorskih honorarjev. “*avna kontrola je odobrila kredit dveh ®ulkmov dinarjev za Izplačilo konorarnih Pttavljencev srednjih ter strokovnih šol. Izplačilo honorarnih nastavljencev Ijud-jjuh šol Je bi! odobren kredit 350.000 Din in '5-000 Din za izplačilo učiteljskih pokojnin. — Gledališki proračuni. Prosvetno mi-~~*tr*tvo Je odobrilo za bodočo sezono Proračune sledečih narodnh gledališč: Skop-2® UOO.OOO Din, Splitu 600.000 Din. Nove-Sadu 1 milijon, Sarajevu 750.000, Mari-potu 500.000 Din. Proračuni ostalih gleda-jjg^^bodo odobrili po zaključenem pro- y . T_-H*?koMnl Dan Rdečega križa. Nj. **•*'■"1 Je privolil, da se na dan njegove tanila zbirajo prispevki za Rdeči v«!a hodo razen tega vršila v s*üÄlsäjs,',tred,v“i' ” Ravnateljstvo dr- SSto* i^ll«nw?eogradu 00 v hatten1 STt aSmii te“ n, — Podružnica Jadranske banke na oS- Jadranska banka a. d. v BeogradS r^Ori 23. t. m. zopet svojo sezonsko vn kružnico na Bledu kl se t£ba_ z vsemi v bančno stroko spadajočimi S?®- Ta podružnica se je že lansko leto pTl» kot zelo potrebna ta velikega pomena za lokalno domače go-s«iJarstvo In posebno pa v interesu ob-renüjSa tujskega prometa v divnem go-0Q»kem kotu. IzlaJl? Združenje gled. Igralcev v Ljubljani ni tem Polom, da g. Rafael Ižanc tuni c Slan taienovan« organizacije kakor član Nar. gledališča v Ljubljani. — 6. Upokojeni orožniki so se zbrah je znašal v prošiem letu 19 mf.iard kron. Cisti dobiček sa prošlo leto znaša K 5,348.747.35 In nam omogoča predlagati izplačilo 12% dividende. Dividenda se bo pričela izplačevati I dne 15. t m. uri centrali v Ljubljani, pri njenih podružnicah in pr? afüiiaciji v Novem Sadu. Poročilo se odobri. Nato se izvoii , upravni svet za dobo treh let. Izvoljeni so j vsi stari, upravni svetniki. Istotakp v nadzorstveni svet. Samo namesto umrlega dr. Karl Verstovška pride ravnatelj dr, Jelovšek iz Maribora. X Carinjenje vzorcev blaga, ki jih pri. aašajo inozemski potniki seboj. Za blagovne vzorce, ki jih nosijo Inozemski potniki seboj ud potrebno posebno spričevalo o izvoru, da se jih zacarinl na podlagi minimalne carinske tarife, marveč se na podlagi odloka carinskega sveta z dne 26 aprila, št 24.448 carinijo taki vzorci po minimalni tarifi na podlagi priznanih legitimacij za trgovske potnike, ki so po trgovskih pogodbah predpisane. X Tečaj na novosadski produktni bo»* zi dne 8. maja 1923. Cene za 100 kg: pše niča bačka 450, ječmen bački 310, oves bački 290, koruza bačka 250, koruza sremska 265, fižol beli novi 480, moka št, 0 610, pšenični otrobi 155 X Radi nerodnosti pri novosadski carinarnici, ki ne ocarinjuje pravočasno blaga, se bodo po sklepa udruženja trgovci pritožili pri generalni direkciji earta. X Dobava sigoaMh naprav, strelovodov, časovnih stikal za menMal tok in ta* doktorjev za kfetrdške čuvajnice. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 19. maja t. i ofertna licitacija glede dobave 20 signalnih naprav, 12 stvetovodov, 12 časovnih stikal za menjalni tok in 12 Induktorjev za kretniške čuvajnice. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpoged. X Oddala harvattja železne* Sbflštrt» clje mesta preko Tise pri Senti. Pri ravnateljstva državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 20. maja t. 1. ofertalna licitacija glede oddaje barvanja železne konstrukcije mosta preko Tise pri Senti (površina okoli 14.790 kvadratnih metrov! Predmetni ogias je v pisarni trgovske ih obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom- na vpogled. X Dobava žičnikov ia plomb. V pisarni smodnišnice v Kamniku se vrši dne 14. maja t. L ob 11. uri dopoludne ofertalna licitacija glede dobave: 600 kg železnih žičnikov št. 20/45 in 100.000 komadov pločevinastih plomb 15 mm. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogle4 X Dodat a raznega materiala- Pri glavni direkciji državnega posestva Belle > Kneže vera se vrši 15. maja t, L orertabn? licitacija glede dobave raznega materiala (strojnega olja in masti, krtačaiskrh izdelkov, koksa, kemičnih izdelkov, minerali} ia barv, lepenke, gumijastih izdelkov, železne žice, verig ta žebljev, orodja, izdelkov iz bombaževine in platna, lesa, strojev itd.) za sladkorno tovarno na Branjiuem Vrhu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesen-tom proti plačilu na razpolago. X Dobiček nemške državne banke. | Kosmati dobiček nemške državne banke za leto 1922 znaša 64 m pol miijarde, to -je 7 in pol krat več, kakor v prejšnjem letu. Cisti dobiček znaša 43 ta pol miijarde, to je devetkrat več, kakor prejšnje leto. Delež države znaša 17.2 miijarde, dividenda samo štirikrat toliko, kakor lansko leto, to Je 40 odstotkov. . ___ , ! n - _____— , ^ T-« CBavni urednik- Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Caifl Gaboriau; Akt štev, 113, Roman. (Nadaljevanje.) |fc)d njega sem tudi izvedel kaj je storil. Najprej je (M v menjalnico, potem v diskontno banko, potem X francosko banico. Vidi se, da ima denar. Jaz sem »menja, da se pripravlja na majhno potovanje.« »Ali je to vse?« »S te strani vse. Potem pa pomislite, da sta poskusila dati ta lopova od policije prijeti gospodično Palmi ro. K sreči je ona sama to preprečila.« Utihnil je ter premišljeval, ali ima še kaj več Jiovedati. Ker se ni ničesar spomnil, je rekel; »To je vse! Upam da bo gospod Patrigent zadovoljen, ko ga prihodnjič obiščem. Njegov akt It. 113. bo močno narasel.« Zavladal je dolg molk. Kakor je bil dobri Jožef «lutil, je bil prišel odločilni trenutek in Verduret je napravil svoj bojni načrt med tem ko je čakal na Kino, sedaj zopet Palmiro, ki naj bi s svojim poročilom odločila o načinu njegovih korakov. Toda Jožef Du!?ois je bil nemiren. »Kaj naj sedaj storim .mojster?« »Ti, moj sin, se vrneš v hotel; tvoj gospod je majbrže že zapazil, da te ni, pa ne bo ničesar rekel, ti boš torej nadalje...« Verdureta je prekinil vzklik Prosperja, ki Je »tal pri oknn. »Kaj je?« je vprašaL »Clameran! tam...« Verduret in Jožef sta skočila k oknu, »Kje je?« »Tam, pri mostu za stojiščem prodajalke z oranžami.« Prosper se ni motil Bil je v resnici marki de Clameran, ki se je skrival za stojiščem, pazil na ljudi, ki so hodili v hotel pri Arhanglu in ga zapuščali ter čakal na svojega slugo. »NiČ ne pomaga, Jožef Dubois mora izginiti,« je rekel; »pojdi dol h gospe Aleksandri. Cez četrt ure sj zoper tu; jaz bom med tem tegale opazoval,« Dobri Jožef je takoj odšel. Verduret in Prosper sta ostala pri oknu ter opazovala Clamerana, ki je bil videti odločen, da ne zapusti svojega mesta predno ni kaj dognal. »Zakaj zasledujete tako izključno markija?« je vprašal Prosper. »Ker moj ljubi, ker...« Hotel je nekaj reči, ker pa ni našel ničesar primernega, je rekel: »To je moja stvar.« Komaj deset minut je bito preteklo, ko so se vrata zopet odprta in namesto služabnika z rdečim telovnikom in brado na strani, je vstopil mož, kateremu je bilo videti preoblečenega policaja. - črna kravata je bila zavezana kakor vrv okrog vratu in pritrjena z malo vredno iglo. Crna suknja je bila visoko zapeta, klobuk masten, čevlji skrbno osnaženi; skratka, Jožef Dubois se je izpre-menil v premetenega Fanfenlota — veverico. Ko je vstopil, ni mogel Prosper zadržati vzklika začudenja, skoraj strahu. Spoznal je bil možica, ki je bil oni dan, ko je bila izvršena tatvina, pomagal policijskemu komisarju pri preiskavi Verduret je opazoval svojega pomočnika oči-vidno zadovoljno. »Prav dobro,« je rekel, »ves policaj, da se mora pošten človek zgroziti. Razumel si me, takega sem te hotel imeti. Fanferloi je bil zadovoljen s pohvalo. »In sedaj, kaj naj storim?« »Ničesar težkega, če si spreten. Toda dobre prmisK, da je od tvoje spretnosti in točnosti odvisno, da se mi posreči moj načrt. Ti greš skozi zadnja vrata ven ter se postaviš ua keju im stopnji«), prav nerodno, da te more Clameran zapaziti, in dokler se on ne gane, ga dobro opazuješ. Ce bo videl, da ima opraviti s policijo, jo bo popihal in te bo skušal speljati na napačno sled. Ti moraš paziti; ta vrag je premeten in vendar nam ne sme uiti. »Razumem.« »Torej. Pokaži, kaj znaš. In sedaj naprej.. ne izgubljaj časa!« Ko je bil Dubois-Fanferlot odšel, sta se hotela Verduret in Prosper ravno zopet postaviti k oknu, ko so se vrata hitro odprla in je stala na pragu Nina Gypsy, sedaj zopet Palmyra Chocareille. Uboga Nina! Vsak dan, odkar je bila pri Ma-delajni v službi, je pazil na njo kakor celo leto. Prej tako živahna in vesela, jo je sedaj globoka žalost potrla. Kakor je bila v sreči prevzetna, je bila sedaj ponižna. Namesto da bi bila vesela svidenja s Prosperirali, za katerega rešitev je bila storila toliko, se je zdelo, da ga je komaj zopet spoznala. Pozdravila f ga je zmedeno skoraj kakor tujca ter posvetila vso pozornost gospodu Verduretu, ki jo je sprejel s sko* raj očetovsko prijaznostjo. »Torej, ljuba moja,« je vprašal, »kakšna poročila mi prinašate?« »Nekaj noVega mora biti v hiši in že sama sem hotela Vam sporočiti. Gospodična Madelajna mi je omogočila, da sem mogla iz hiše.« »Mislim,« je odgovoril debeli mož, »da bo tudi I sicer ravnala po naših dogovorih.« »Da, gotovo. Ona sprejema sedaj markija de Clamerana. Odkar je poroka dogovorjena, prihaja murki vsak večer in gospodična Madelajna g« sprejema prijazno. Videti je ves srečen.« Prosper, ki ni ničesar vedel o Verdoretovih umetnostih, je bil ves ogorčen. »Kaj,« je vzkliknil, »ta zavrženi marki de Clameran, ta tat in morilec, sme še vedno prihajati k Fauvelovim in sme misliti na Madelajno!... K*J ste mi rekli, kakšno upanje ste mi dali?...« »Dosti,« ga je prekinil Verduret zapovedujoč* »sedaj pa mi je res dosti. Vi ste preveč... P05*?“’ moj ljubi. Ce že sami ne morete storiti prav sar za svojo rešitev, pa vsaj ne motite s svoji®* nizkotnimi sumničenji onih, ki delajo za Vas? AB se Vam ue zdi, da ste mi napravili že zadosti H4 prilik?« Nato se je obrnil do Nine Gypsy ter rekel: »Sedaj sva na vrsti midva; kaj ste izvedeli?« »Žal ničesar določnega; jaz samo nekaj domnevam in shiiim. Zdi se mi, kakor da grozi bi& nesreča, ki mora prav kmalu pritt. Nemogoče J* izvedeti kaj od gospe Fauvel. asi (TIRU OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din S*—; vsaka Mdatina beseda 25 para. a davščino vred. Vela lila enonadstropna t vrtom v sredini trga s «taro vpeljano trgovino ta inventarjem, se proda. Trgovina in stanovanje se odstopi takoj. Cena ugodna. Naslov v »pravi lista. 1B( V «tarcstl do 88 1. Z zadostno izobrazbo, dobi službo. Kje, povs uprava Usta. Kalila ona (kredenca) v dobrem stanju se po ugodni ceni proda. Nasi : Požar Fr. Krekov trg 7. (pritličje poleg Mestnega doma)._ dobro verzirano v vseh panogah, išče za takojšen nastop primernega mesta. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod Vrtnar na upravo lista._______________ Maltons! , ftlojiali aparat 'starejša moč, in ena prodajalke, izvežbana v manufakturi in špeceriji, so takoj sprejmeta pri Rudolf Anderlič, Ormož. Hrana in stanovanje v hiši. I Ml »11 sluga v kak! trgovini aU drugem podjetju, išče službe 19 1. mladenič. Cenjene ponudbe na upravo Usta „pod marljiv.“ morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvomicr vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih $peeijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — NajsoUdnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike! Em tone kose, prave Italijanske, ne-esegljive v dobroti, modro tRcb, rafljsko ličje, morsko IVO za modroce v vsaki mno-il priporoča Sever & Komp., ubijana, Wolfova uL 12 dobro ohranjen, kupim. Cenj. ponudbe s točno navedbo aparata ter 2 ali 8 slikami pod „Fotograf* na upravo Usta. angleške provenijence, 68-99%, brezkonkurenčne kakovosti in po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman, Celje, Breg 25, Slovenila. IIHIIIIHHH Milil v E vadil i polusladko, prvorazredno, pšeničnu i zobenu slamu, zob i kukuruz, sve zajamčeno suho i zdravo, prodajem uz znatno snižene cijene u kompletnim vagonima. Josip Weiss, Export sijena i slame, Zagreb, Ilica br. 82. Telefon 645. Hüll lil ii na dobri vodi se išče v najem z nekoliko zemlje ali pa s Itako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša na Lešnioi 6 p. Ormož. se je preselil v svojo pišamo i milio to su. mtmmm Pozor! ta soMMa in jtaMa dsla izvršuje najceneje Ant SliplošekJ Solna ulica štev. 13/H.' ta Zahotii LJUBLJANA Dunajska cesta it kp. Tol 379 mestni tesarski mojster t«l 37ö Vsakovrstna tesarska dela, moderne ieseoe stavbe, ostrešja za polače, hiše, vile, tovarne, cerkv» in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. liHHHSBI f Sijeno, slamu, zob g ^ svaku količinu, uz najpovoljnije kon- ® tiielje nuđja najveća eksportna t t f »f IM, topil, ftWttm W. S 0 TELEFON 2503. £ dobro ohranjeu, 27 cm širok, pripraven za nogavice, kapice, šale la kravate se ugodno proda. Poizve «e v upravi tega lista ali pismeno R. Rabič, Hrušica 83 Jesenice, Gorenjsko. maslavnce, prvovrstno blago, razpošilja samo na veliko tvrd-ka M. Sbil, Mokronog. za trgovino po možnosti v sredini mesta. Ponudbe z navedbo cene pod „Lokal“ na «spravo lista. nemeblovano, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v sredini mesta iščem. Cenj ponudbe pod „Din 200“ na upravo tega Usta. Klade sprejme premogokop Ključa-rovol pri Ormožu. 2 piiati krni dobri mlekarici se prodasta vsled rodbinskih razmer. Nasiov v upravi lista. _____ pametna, bolj priletna, ki se ra-zume tudi na vrt to j® zmozna. voditi gospodinjstvo, se sprejme k mali družini PUČ» P° do3'> voru. Naslov V upravi lista. © i® @ © © © © $ ® carinsko posredniški teršpe-dicijski (komisijski) bureau arar- ]ESEB -mm izvršuje vse v to stroko spadajoče posle najtočneje in najkulantneje ter se v to svrho toplo priporoča. IIWIIIIMIIIIMIIliWII lil II T ir~iTiii'i' Oglašujte v „Jutranjih Novostih“. Moko banatsko koruzo, pšenico, otrobe, oves, prvovrstno robo od 5 kg dalje, prodaja po najnižji dnevni ceni pravkar otvorjena trgovina Pilila !t M* Blest® tafljs&a tesla iti lakao. i mi _JH! ■'•h PETE ■» 1-1 ENI POTPLATE ««fteja !n traJaUs so kakor uanentai Kajbelja varstvo proti vJsgl l mraza! V vseh siasilih bodeš imel vspeha z MALIMI OGLASI fXU V' '■ SJM ■■ , % L' 'i ;v. V . , , j no, nikjer takega kakor v „Jutranjih Novostih“> i . :i' Dl. Ivan Šušteršič ie zopet otvoril svojo liils in v iMi v Liatlh MikteSiževa cesta 6. !■ nadstropje, hiša Ljudske fećsia la tisk» «‘Zvezna Ustersu is kejizamu v Liuhliiii.