KATOLIŠKI
A
LETO XLIII. - Stev. 17 (2143) - Četrtek 2. maja 1991 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERgUE		GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO 11/70% - AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P.T. Dl GORIZIA - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Praznik dela v znamenju 100-letnice »Rerum novarum«
DANES IN PRED STO LETI
Tudi letos bo 1. maj po skoraj vseh državah sveta praznik dela. Toda od leta 1886, ko seje ta dan uveljavil kot mednarodni praznik delavcev, do danes so se družbene razmere korenito spremenile. Posebno naglo je ta razvoj potekal v zadnjih desetletjih. Delavskega razreda, ki ga je imel pred očmi Karel Mara, ko je snoval svoj družbeni načrt, danes v tedanji obliki ni več. Delavstvo se je s svojim življenjskim standardom, miselnostjo in kulturo močno približalo sredini družbene lestvice in se »pomeščanilo«.
Nasproti vrhnjemu sloju, ki razpolaga z dejansko družbeno močjo, torej ne stoji več proletariat v imenu razrednega boja, marveč brezimen in samovšečen srednji sloj, največkrat kar v imenu drobnih partikularistič-nih interesov. Na družbenem dnu pa srečujemo mejne situacije, znane kot »novo uboštvo«: gre za različne oblike družbene izrinjenosti, prestopništva, osamljenosti, ki zajemajo v t.i. razvitem svetu čedalje večjo razsežnost.
INDIVIDUALIZEM IN VZAJEMNOST
V družbi obilja je seveda veliki večini v prvi vrsti do tega, da obvaruje in — če je le mogoče — še pomnoži že pridobljene privilegije in pravice.
Taka družba postaja neizgibno individualistična, sama vase zaprta in brez posluha ne le za stisko bližnjega, marveč tudi za občo korist. Najgloblji duhovi našega časa, tako verujoči kot agnostiki, se zavedajo, da je osnovno vprašanje sodobne družbe etično vprašanje, vprašanje vzajemnosti med ljudmi. Sama zavest o tem pa ne pomaga, saj opažamo, da vzajemnost kot utelešena vrednota ostaja domena posameznih, prostovoljnih, večinoma, krščanskih družbenih gibanj. Družba kot taka pa sloni na drugačnih, večinoma individualističnih temeljih.
RERUM NOVARUM DANES
Toda ali niso k temu svoj delež prispevale tudi ideologije, ki so v zadnjem stoletju svojo moč zgradile na povsem drugačnih temeljih, naj si bo na sovraštvu razrednega boja, naj si bo na neomejeni svobodi brez ozira na skupno blaginjo? Ko je točno pred sto leti (1891) v okrožnici «Re-rum novarum« papež Leon XIII. govoril o vzajemnosti kot o osnovnem družbenem vodilu, si je nakopal očitek moralizma. Danes so se stvari obrnile. Potem ko so utopije, ki so si lastile pečat znanstvenosti in dokončnosti, ena za drugo propadle na izpitu zgodovine, so danes v socialni nauk Cerkve uprte oči vseh, ki z zaskrbljenostjo sledijo uveljavljanju individualnega interesa kot edinega in najvišjega merila družbenega življenja.
Tako vlada danes za socialno okrožnico papeža Janeza Pavla II.
»Centesimus annus«, ki bo objavljena 2. maja letos v počastitev
»Seku« in Osvobodilna fronta
Leon XIII., papež okrožnice »Rerum novarum«
100-letnice že omenjene »Rerum novarum«, morda še večje pričakovanje zunaj Cerkve kot znotraj nje same. V tem ni pravzaprav nič čudnega. Sredi postmoderne kulture, ki se odpoveduje »velikim projektom«, utegne Cerkev predstavljati žarek upanja za vsakogar, ki ga notranji glas neustavljivo žene onkraj ustaljene, utesnjujoče resničnosti.
BISTVO SOCIALNEGA NAUKA CERKVE
Tu je seveda možen tudi nesporazum. Nesporazum obstoji v tem, da socialni nauk Cerkve presojamo kot enega od mnogih možnih »velikih projektov«, ali kar kot najboljši možni družbeni projekt. K podobnemu ideološkemu razumevanju socialnega nauka Cerkve smo bili katoličani precej nagnjeni v preteklosti. Tudi mnogo sodobnih pričakovanj je, sodeč po načinu poročanja v družbenih občilih, v tem smislu izkrivljenih in napačno usmerjenih.
Socialni nauk Cerkve, kot pronicljivo ugotavlja Vittorio Messori, ni »projekt«, ni »družbeni načrt«, ne moremo ga obravnavati ločeno od celotne krščanske vere. Kristjanu namreč ne gre za to, da zgradi načrt popolne družbe na podlagi svojih razumskih dognanj, ampak da božji načrt, skrit v stvareh samih, odkrije. Ali, če povzamem misel Milana Komarja, človek ne ustvarja iz niča, človek je lahko le božji sodelavec. To velja še najbolj v družbenem življenju, kjer imamo opravka z ljudmi, ki jih mora politik, gospodarstvenik, organizator spoštovati v njihovem najglobljem jedru prav zato, ker so ustvarjeni po božji podobi.
Socialni nauk Cerkve sloni torej na spoštovanju najglobljega, kar je v človekovi osebi. V tem oziru bo tudi najnovejša papeževa okrožnica nedvomno potrdila osnovne smernice nauka, kije v sto letih gotovo doživel določen razvoj, a ki obenem kljub spremenjenim razmeram ohranja svoje bistvo neokrnjeno, pa zato nič manj moderno. Po sto letih lahko okrožnica »Rerum novarum« današnjemu človeku pove nedvomno več kot katerikoli drug družbeni program tedanjega časa.
Tomaž Simčič
Odstop podpredsednika slovenske vlade za področje gospodarstva dr. Jožeta Mencingerja v začetku prejšnjega tedna je dodobra razburil slovensko javnost in dejansko nevarno zamajal tudi Peterletovo vlado, saj je bil odlični strokovnjak Mencinger eden izmed stebrov vlade, kar mu je priznavala tudi opozicija. Razlogi za odstop so v nestrinjanju Mencingerja z nekaterimi elementi gospodarske politike, kar mu je priznavala tudi opozicija. Razlogi za odstop so v nestrinjanju Mencingerja z nekaterimi elementi gospodarske politike, zlasti na področju privatizacije denacionalizacije. K temu je imel pripombe predvsem ameriški ekonomist Jef-frey Sachs, katerega nestrinjanje z Mencingerjevima zakonoma v obeh omenjenih procesih lastninjenja je verjetno sodu izbilo dno in Mencingerju narekovalo takšno odločitev, dasi kot svetovalec vendar še ostaja v vladi. Znan je tudi že njegov naslednik dr. Andrej Ocvirk, prav tako član Socialdemokratske stranke, dosedanji pomočnik generalnega direktorja slovenskega naftnega podjetja Petrol; vendar ga mora potrditi še parlament, ki je sicer že sprejel novega ministra za informacije Kacina. Dan po odstopu Mencingerja, je začela krožiti še novica, da je odstopil tudi finančni minister Kranjec, kar pa ni bilo potrjeno, čeprav naj bi po nekaterih vesteh ne hodil več v službo. Demos si je od šoka ob Mencingerjevem odstop sicer naglo opomogel, saj si vladne krize dva meseca pred napovedano osamosvojitvijo preprosto ne more privoščiti, toda na sestanku Slovenske demokratične zveze vendarle niso skrivali, da jih skrbi odliv članstva k krščanskim demokratom. Predsednik teh slednjih premier Peterle se je minuli teden mudil na obisku v Franciji, pri tem pa je bil deležen očitkov, kako da more sredi «vladne krize» odpotovati v tujino. Odsotnost mu je bila očitana tudi s strani Kučana, ki je
na parlamentarni seji o osamosvajanju v svojem ekspozeju dejal, da ga zaskrblja dejstvo, da ni predsednika vlade, ko se vendarle pogovarjajo o osamosvojitvi. Toda na tiskovni konferenci ob prihodu iz Francije je Peterle s poudarkom dejal, da ni ne ta, ne kaka prejšnja slovenska vlada bila na tako pomembnem obisku v Franciji, (s čimer je zanikal obtožbe opozicije, da gre za nepomemben zaseben obisk), in tudi pojasnil, da je pred svojim odhodom natančno zadolžil ustrezne ministre za predstavitev vladnega dela na omenjeni parlamentarni seji. Kakorkoli že, napetost pred 23. junijem narašča. Na vidiku je tudi uvedba slovenskega denarja; seku ali slovenski EKU naj bi se imenoval. V promet naj bi prišel 1. maja.
SPET VROČE NA HRVAŠKEM
V nedeljo, dan pred nadaljevanjem pogovorov med predsedniki jugoslovanskih republik, ki so se tokrat zbrali v črnogorskem Cetinju, je spet počilo na Hrvaškem. V vas Kijevo blizu Knina, z večinskim hrvaškim prebivalstvom, je namreč prišla skupina hrvaških policistov, da bi tam ustanovila policijsko postajo in tako varovala hrvaški živelj pred napadi srbskih teroristov iz Krajine. Toda vojska, ki ji sedaj kot namestnik zveznega obrambnega ministra (ta naj bi bil na bolniškem dopustu, v kar pa v Sloveniji močno dvomijo) Kadijeviča, poveljuje poveljnik generalštaba Adžič, znan kot zagovornik trde linije, je tokrat spet posegla, obkolila policijsko postajo v Kijevu in zahtevala, da jo policija nemudoma zapusti. Kljub temu, da je vojska s tanki zablokirala bližnjo okolico vasi in ceste, po katerih ne spušča niti časnikarjev, se policija vendarle ni umaknila; tudi zato ne, ker so se obupani prebivalci Kijeva (menda naj bi šlo predvsem za ženske in otroke) postavili pred vojsko in tako s (se nadaljuje na 2. sir.)
Svetovni Slovenski kongres po svetu
Niso vsi Slovenci po svetu za Svetovni slovenski kongres
Kot beremo v Svobodni Sloveniji z dne 4. aprila Slovenci v Avstraliji niso vsi za Slovenski svetovni kongres. Vladimir Menart npr. predlaga, naj delegati Avstralske slovenske konference ne prisostvujejo na Slovenskem svetovnem kongresu, dokler ni s slovenske zastave uradno odstranjena rdeča zvezda.
Obiski v Ameriki
V marcu sta bili na obisku pri Slovencih v obeh Amerikah Spomenka Hribar, glavna pobudnica Svetovnega slovenskega kongresa, ter časnikarka Alenka Puhar. Obiskali sta rojake v Kanadi, Združenih državah Amerike ter v Argentini. Povsod sta se srečavali s slovenskimi izseljenci ter razlagali namen Slovenskega sve-
tovnega kongresa ter agitirali zanj. V Buenos Airesu sta obiskali tudi tamkajšnje slovenske domove in slovenske šole. Obiskali sta tudi društvo starih izseljencev Triglav.
Izjava slovenske Cerkve
Slovenska katoliška Cerkev pristopa k Svetovnemu slovenskemu kongresu kot kolektivni član z namenom, da glede na svoje naloge in vlogo v slovenskem narodu sodeluje v Svetovnem slovenskem kongresu in da bi hkrati spodbudila člane Cerkve, naj individualno pristopijo k ustanovi, ki bo gradila svetovno slovenstvo.
Ljubljana, 25. aprila 1991 V imenu Slovenske škofovske konference Alojzij šušter nadškof in metropolit predsednik SŠk
Ponovno svarim rojake
Ugledni angleški časopis The Times je pred dnevi objavil članek v zvezi z novo tiskano knjigo g. N. West-a (psevdonim — pravo ime R. Allason, torijevski poslanec za Tor-bay). Knjiga je posvečena Intelligen-ce Servic-u in podvigom britanske tajne službe po končani 2. svetovni vojni.
Članek med drugim omenja tudi oficirja te službe g. King-a in pravi, da je bil že pred vojno kot univerzitetni študent v Cambridge-u član komunistične partije. Po že znanem škandalu Philby-ja in Blake-a v letih 1960 in dalje, je britanska kontra-špijonajžna služba skušala odkriti še ostale izdajalce. King je takrat priznal izsledovalcem M15, da je bil član partije v preteklosti. Zaradi te svoje izjave je moral zapustiti tajno službo in tako končal svojo kariero.
To samo za uvod. Glavna stvar leži v tem, da je bil ta gospod med vojno kot član tajne obveščevalne službe dodeljen britanski ambasadi v Bernu in je v tem svojstvu nadziral, de-brifiral in sploh bil mentor že umrlega polkovika Vladka Vauhnika. Pokojni polkovnik Vauhnik, nam že znani avtor »Nevidni Fronte», je bil do izbruha vojne jugoslovanski vojni ataše v Berlinu. Po kratki internaciji se je vrnil v Ljubljano in je v Zagrebu izpostavil stik z Int. Service-om. Kot idealist in patriot je delal za zaveznike vse do junija 1944, ko se je umaknil v Švico. Gestapo mu je bil že za petami in bi bilo prenevarno, da bi tam še dalje ostal. V Bernu je bil pod kontrolo g. King-a.
Pokojni polk. Vauhnik je bil plemenitega značaja in je slepo veroval in zaupal Britancem. Ko jim ni bil več potreben, so se ga znebili in mu kot plačilo za «zasluge» oskrbeli vožnjo v Argentino. Tam je živel v gmotnem pomanjkanju, zagrenjen in popolnoma razočaran; tam je tudi umrl. Vse, kar je storil, je storil izključno za lepšo bodočnost svobodne Jugoslavije. Usoda je polk. Vauhniku prihranila še zadnje travmatično spoznanje — kakšno politično ozadje je imel njegov kontakt v Bern-u.
Pred časom sem svaril v svojem pismu, ki ga je Nova Hrvatska objavila v št. 14/1987; »Roke proč od Britancev«. To danes še bolj velja.
Zupan, Anglija
Sv. Jožef Delavec, praznik 1. maja
Ob pripravi na pastoralno zborovanje v Trstu
Nastopajoči v mladinski operi Radovana Gobca Trije muzikanti. V soboto, 27. aprila so si predstavo ogledale vse goriške osnovne slovenske šole in dijaki nižje srednje v Katoliškem domu v Gorici, ki je prireditev organiziral pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij
Tudi v Gorici mladinska opereta Radovana Gobca
Razmišljanja in pogovori ob prvi temi »Oznanjevanje božje besede« so se zaključili. V glavnem so se odzvale skoraj vse slovenske župnije in skupnosti v mestnih župnijah, kjer je slovenska maša. Vrnjenih je bilo 330 vprašalnih pol in 3 poročila.
Slovenski verniki mislijo, da mora dušni pastir izhajati iz božje besede, ko se pripravlja na nedeljsko pridigo. Osvetliti pa mora tudi posamezna verska področja kot so verske resnice, zapovedi, zakramenti in obredi. Veliko se jih je odločilo, da mora razlagati sveto pismo. Nekateri niso prepričani, da je potrebno vključevati tudi aktualne dogodke doma in v svetu, češ da so že tako preveč »bombardirani« z raznoraznimi novicami, ki jih prinašajo sredstva javnega obveščanja. Kljub temu je čutiti tudi željo, da bi dušni pastir svojo homilijo aktualiziral in povezal z življenjem današnjega časa. Večina vprašanih je bila mnenja, naj pridige ne bodo predolge (10 minut). Nekateri so odgovorili, da je vseeno, če so zanimive in privlačne. Nedeljska pridiga je v glavnem slovenskim vernikom v pomoč za rast v veri in sploh za versko življenje. Bilo je veliko takih, ki so odgovorili, da so primerne in razumljive, manj sodobne in nekaterim so tudi dolgočasne. Skoraj vsi so pozorni in poslušajo nedeljsko homilijo.
Laiki naj sodelujejo kot bralci in s petjem, ki naj bo v skladu z božjo besedo. Zelo malo je takih, ki čutijo potrebo, da bi skupaj z duhovnikom pripravili nedeljsko pridigo. Večina meni, da moti pridigarja pri današnji »publiki« brezbrižnost za božjo besedo, zamujanje pri nedeljskem bogoslužju, odsotnost mladine in mladih zakoncev.
Iz odgovorov je čutiti potrebo, da bi bil potreben listič s povzetkom božje besede in važnejšimi oznanili. Prav tako večji poudarek nedeljske božje besede v verskem tisku.
Zdi se, da slovenski verniki cenijo
(nadaljevanje s I. sir.)
»Seku« in Osvobodilna fronta
svojimi telesi zaščitili policijsko postajo. Mesič, hrvaški predsednik v zveznem predsedstvu, je sicer ocenil, daje vojska prekoračila svoja ustavna pooblastila in da se je postavila na stran teroristov, toda kljub temu je z zopetnim preglasovanjem predsedstvo potrdilo mandat oboroženih sil v Kijevu, »zaradi zagotovitve reda in miru«.
Zaostrovanj pa se boji tudi slovenski obrambni minister Janša, ki je dejal, da se utegne ob sprejetju zveznega zakona, po katerem rekrutiranje ni več v pristojnosti civilnih organov, temperatura dvigniti tudi v Sloveniji. Ob tem naj povem, da se je prejšnji teden vojska odselila iz lani zasedenega štaba slovenske teritorialne obrambe. Temeljitosti ji pri tem ni moč zanikati, saj je s seboj odnesla celo telefonsko in električno napeljavo ter menda povzročila veliko materialne škode.
BUREN 27. APRIL
Del Slovencev v Sloveniji in v zamejstvu je praznično obhajal 27. aprila ustanovitev Osvobodilne fronte. Posebno v Ljubljani so bili velike manifestacije na Kongresnem trgu in v Cankarjevem domu, saj naj bi šlo za 50-letnico OF. Ena izmed manifestacij naj bi bil pohod ob žici okupirane Ljubljane. Pritem se je zapletlo. Ljubljanski mestni odbornik
življenje in delo svojih duhovnikov, saj so skoraj vsi odgovorili, da pričujejo za Kristusa. Zelo kritični so bili do samih sebe (ali pa do drugih?), saj jih je večina odgovorila, da verniki ne pričajo v življenju za tisto, kar so slišali v cerkvi. Verniki ne poznajo škofijskih navodil za podeljevanje zakramentov, uvajanja v krščansko življenje in zelo čutijo potrebo po srečanju staršev z duhovnikom oziroma kateheti. Vsi so tudi slišali za tečaje za zaročence. Kate-heza za odrasle je zelo potrebna, vendar niso soglasni, kdaj in kolikokrat naj bi se vršila. Še največ jih je za postni čas. Žalostna je resnica, ki prihaja iz odgovorov, da jih namreč zelo malo bere sveto pismo...
Ne bom več pisal
V našem listu primanjkuje kratkih novic o dogodkih v naših župnijah in skupnostih. Vedno isti in samo ti. in drugi?
Zgodi se pa, da kdo pošlje poročilo in nesreča ali potreba hoče, da urednik kaj popravi, skrajša in celo odloži. Včasih se zgodi, daje članek predolg, in ni prostora zanj v listu.
In tu nastane ogenj v strehi. Članek ste popravili itd., s tem ste me užalili, ne bom več pisal itd. Pošiljam članek, a ne smete popraviti niti črke...
Ali se vam zdi, da je to logično mišljenje?
Druga zadeva pa so predolgi članki za majhen list. Pišite kratko, točno, lepo in brez pogreškov. Pa nikar se bati, da boste preveč papirja porabili. In tako dalje.
Lojze Škerl
Albanski begunci v naši deželi
Na svojem zasedanju v Trstu v sredo 17. aprila so zbrani škofje Furlanije-Julijske krajine govorili s predsednikom A. Biasuttijem tudi o albanskih beguncih v naši deželi; teh je 1.385. Po večini so nastanjeni v Karniji v vojašnicah, pa tudi na
za komunalne zadeve je dal odstraniti posebne kovinske konstrukcije, ki obeležujejo to pot, ne da bi tak sklep odobrila mestna skupščina. Opozicija je takšno ravnanje ocenila kot necivilizirano, krščanski demokrati pa so v posebni izjavi opozorili na to, da je Osvobodilna fronta bila le instrument v rokah partije, zaradi česar 27. april ne more biti državni praznik vseh Slovencev. Predsedstvu, ki je za pripravo proslave zaprosilo vlado za borih
350.000 dinarjev prispevka, pa ni ostala dolžna niti vlada, ki je nazadnje v ta namen odobrila le
300.000 dinarjev. Brez incidenta ni šlo niti na sami proslavi, ki se je sicer udeležilo več desettisoč ljudi, saj bi skoro prišlo do pretepa med udeležencem in nekim mladeničem, ki je nosil plakat z napisom: »Komunisti in fašisti vsi so isti!«
Praznik je pokazal vsaj na nekaj dejstev: »zagovorniki« Osvobodilne fronte so pripravljeni javno priznati povojne zločine, o partizanstvu samem pa ne dovolijo suma; z »druge« strani je pa prišlo do nekaj neciviliziranih dejanj; tretjič: Demos se je očitno odločil, da pač »pusti mrliča umreti«, toda morda bi naredil bolje, da bi se odločil in v parlamentu dosegel spremembo državnih praznikov. 9. maj, dan zmage protifašistične koalicije, ki ga praznuje vsa Evropa, bi bil za vse verjetno kar sprejemljiv kompromis.
Leon Marc
Tržaškem. Zanje v glavnem skrbijo škofijske Caritas, toda zadeva beguncev je tudi vladna zadeva. Biasut-ti je odgovoril, da se bo v zvezi z begunci obrnil na rimsko vlado.
Za kurdske begunce je Italijanska škofovska konferenca prispevala 500 milijonov lir.
Bralci pišejo
Ker je moje prvo pismo doseglo svoj namen, razčiščenje pojmov, sem se odločil še za to drugo pismo z istim namenom.
Slovenska skupnost
Ko so vodstvo v SDZ prevzeli mlajši ljudje, so SDZ preoblikovali v Slovensko skupnost (leta 1975) z namenom, naj bi postala »krovna stranka vseh Slovencev v Italiji«. Računamo, da pri tem niso mislili na kako OF v novi preobleki.
Do tu torej vse lepo in prav. Toda polagoma se je izkazalo, da SSk odriva katoliške Slovence vedno bolj v kot in k molku, posebno na Goriškem. Ta težnja je postala posebno vidna od zadnjih upravnih volitvah v občinske svete. Za te volitve je SSk uspelo pridobiti v svoje vrste nekaj novih volilcev iz vrst socialistov. Uspeh tega je bil posebno viden na Oslavju in v Pevmi. Človek se mora tega samo veseliti in želeti je, da bi se ta proces nadaljeval, podobno kot v Sloveniji. Dr. M. Špacapan želi isto: »Okoli SSk se mora ustvariti tisto jedro pristnega slovenstva, brez posebnih predznakov, ki bo končno združevalo vse Slovence v borbi za enoten cilj narodne samoobrambe in ohranitve«.
Ko omenja »predznake« dr. Mirko Špacapan misli gotovo na katoličane. Vendar ne SDZ prej in ne SSk sedaj nista bili stranki s kakim katoliškim predznakom. Dejstvo pa je da smo slovenski katoliško orientirani volilci v glavnem volili ti dve stranki. Želimo le, da bi se odnosi znotraj stranke med različnimi komponentami njenih volilcev urejevali demokratično in ne diktatorsko.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Predvsem želimo katoliški Slovenci ohraniti svojo kulturno neodvisnosti V ta namen smo svoj čas ustanovili Svet slovenskih organizacij z namenom, da bi povezali vse katoliško oz. krščansko usmerjene kulturne in druge organizacije in ustanove na Goriškem in Tržaškem. SSO se zato ne more staviti v isto vrsto z SKGZ. O tej ustanovi je bilo namreč zapisano: »Ko so zavezniki leta 1954 prepustili cono A s Trstom (Italiji), je iz Demokratične fronte nastala Slovenska kulturno gospodarska zveza.« (Mladina, marec 1991). Značaj in namen SSO je torej drugačen. Zato ne razumem dr. Špacapana, ko pravi, da se SSk mora »postaviti v ekvidistanco z SSO in SKGZ!« SSO je avtonomna nestran-skarska organizacija! Zato ne prej SDZ ne sedaj SSk nista njeni članici. Res pa je, da ima SSk glavno bazo volilcev prav med članicami SSk (prosvetna društva, pevski zbori, Vincencijeva konferenca idr.) Če je prišlo do kratkega stika med SSk in SSO, je prišlo predvsem zaradi tega, ker, vsaj na Goriškem, nekateri pri vodstvu SSk ne upoštevajo avtonomije SSO. Za svoje delo odgovarja SSO svojim članicam in ne kaki stranki. Da je prišlo tudi do nesporazumov, je naravno, toda rešitev je treba iskati v demokratičnem dialogu, saj končno gre za iste ljudi.
Prav tega dialoga in strpnosti v vrstah goriške SSk danes na Goriškem pogrešamo.	K_	Humgr
V Gorici je bila pred letom dni vprizorjena opereta Radovana Gobca Planinska Roža, v soboto, 27. aprila je bila v Katoliškem domu v Gorici na programu njegova novejša mladinska opereta »Trije muzikanti«.
Ta opereta je zelo poljudno napisana. Glasba in besedilo nimata posebnih umetniških zahtev, pritegne pa vsakogar zaradi svoje vsebine, ljubkosti in prisrčnosti, saj je ovita v pravljični svet. Glavne osebe so trije muzikanti, ki iščejo zlati grad. Na poti, ki jih vodi iz otroškega sveta v prvi sliki do zlatega gradu v zadnji sliki, srečajo vile, povodnega moža in čarovnico. Fantje ostanejo složni kljub težavam in nezgodam in nadaljujejo pot. Poleg vsega jih preseneti celo silna nevihta. Nenadoma pa zagledajo v daljavi zlati grad in njihov trud je poplačan. Dvor jih svečano počasti.
Mladinska opereta »Trije muzikanti« je pravzaprav pesem slogi,
miru in zvestobi. Poudarja predvsem nagrado zvestobi in vztrajnosti. Zelo je poučna, čeprav nastopajo v njej otroci sami. Poleg njih obsega kader nastopajočih še pevce iz Vipavskega in orkester iz Ljubljane. Mojstrovina tega dela je v tem, da je skladatelj na tako prisrčen način predstavil otrokom to glasbeno zvrst (opereto), ki je sicer zelo malo poznana.
Opereta je žela veliko uspeha po številnih slovenskih šolah in so jo znali ceniti tudi naši otroci, ki so dvakrat napolnili dvorano Katoliškega doma.
To kulturno manifestacijo je obogatila tudi spremna knjižica, ki jo je ilustriral slikar Milko Bambič, saj se slednji zelo rad posveča otrokom in mladini nasploh.
Milko Bambič je bil pri drugi predstavi osebno navzoč. Marija Ferletič mu je čestitala in voščila za 86. rojstni dan, ki ga je obhajal prav v soboto. Milku Bambiču tudi naše čestitke in voščila.
Podpis za pomoč katoliški Cerkvi
Lansko leto je bila pri prijavi dohodkov prvič dana državljanom možnost, da so sami odločali, kam naj gre vsaj majhen del davkov. To je, s svojim podpisom na davčni prijavi so lahko odločili, v kakšne namene naj gre 8 od tisoč prijavljenega dohodka, ali naj gre za katoliško Cerkev ali za kako drugo cerkev oz. za socialne namene države. Iz dosedanje kontrole izhaja, da se je tega poslužilo 57% državljanov, med temi je za katoliško Cerkev podpisalo 75%. Gre namreč za podpis na modelu 740 (za odvisne nameščence) ali na modelu 201 (za upokojence). Za katoliško Cerkev izidi niso bili slabi, bi pa bili lahko še boljši, če bi bili ljudje bolje informirani. Ne gre namreč za kak nov davek, temveč samo za to, komu naj gre 8 od tisoč prijavljenega dohodka. Kdor se tega ne posluži gre ves njegov davek državi. Prav tako gre državi vse, če kdo zgreši svoj podpis v okencu, ki je na modelu določeno za podpis. Pri prijavi dohodkov, ki jo bomo morali izpolniti v tem mesecu, bomo zato odločili sami vsaj o tem majhnem deležu našega davka.
Kam gre denar določen za katoliško Cerkev? En del gre za vzdrževanje duhovnikov, ki jih je v Italiji okrog 40 tisoč in ki jim država ne daje nobenega prispevka več, ker se je Cerkva sama temu prispevku odpovedala. Cerkev želi, naj verniki sami v svoji velikodušnosti podpirajo svoje duhovnike. Drugi del gre za gradnjo novih cerkevnih objektov (cerkve, župnišča, katoliški zavodi). Tretji del gre za karitativne dejavnosti Cerkve (pomoč Tretjemu svetu, beguncem,k pomoč ljudem ob naravnih nesrečah in podobno). Tako je npr. italijanska Cerkev poslala za pomoč Kurdom 500 milijonov lir. Skrbi za albanske in druge begunce in podobno.
Poskrbimo zato pri prijavi davkov, da pravilno damo svoj podpis v določeni prostor in s tem podpremo svojo Cerkev in njeno dobrodelno dejavnost.
Splošni katekizem	Evropska škofovska sinoda
Zasnova novega splošnega (uni- Sveti oče je odločil, da bo v jeseni verzalnega) katekizma je bila posla-	od 8. novembra do 14. decembra v
na v pogled in razsodbo vsem	Vatikanu posebna evropska škofov-
škofom po svetu. Knjiga pa je prišla	ska sinoda. V okviru priprav so bili
v roke tudi časnikarjem, ki vedo po-	obveščeni že vsi škofje, ki imajo pra-
vedati, da ima 390 strani velikega	vico, da se sinode udeležijo. Po-
formata. Šteje 4.126 paragrafov.	skrbljeno bo, da se bodo posebne si-
Novi katekizem bo zelo koristen za	node udeležili škofje iz dežel, ki so
ustvarjanje enotnega izražanja in iz-	v zadnjem času doživele spremembe,
povedi. Seveda bo katekizem samo	torej iz vzhodnih dežel Evrope,
podlaga za pripravo kateheze. Kot	Predmet razpravljanja bo: »Bodi-
vedno, imajo tudi k temu katekizmu	mo priče Kristusa, ki nas je
strokovnjaki številne pripombe.	osvobodil!«
Slavje v Devinu. Dr. Drago Legiša čestita Ivotu Kralju. Ivo Kralj je četrti
od leve, z naočniki
Zasluženo priznanje Ivotu Kralju
Pogovori - Trst
Na cvetno nedeljo, 24. marca, je tržaški škof msgr. Bellomi vodil procesijo od Montuzze do stolnice sv. Justa. Po procesiji je podelil ojčno vejico in relikvije sv. Justa šestim tržaškim družinam, pripadnicam neokatehumenata, ki se pripravljajo, da ponesejo evangelij odrešenja na Japonsko, v Ekvador in Kamerun.
* * *
Predvelikonočno bdenje, za katero je dala pobudo Ekumenska skupina, je bilo v luteranski cerkvi na trgu Panfili ob prisotnosti škofa in tržaških luteranskih pastorjev. Govoril je metodistični pastor Claudio Martelli. Zbrani darovi so bili namenjeni razširjanju Sv. pisma in pomoči priseljencem.
* * *
Na tridnevnici »štiridesetih ur« je letos govoril jezuitski predstojnik p. Enrico Mariotti. Na veliko sredo so škofovi sv. maši prisostvovali oskrbovanci centra za mentalno higieno s svojci, zdravniki in bolničarji. Zaslugo za to pobudo, ki se ponavlja že nekaj let, ima don Simeone Musich, ki vse leto deluje na tem področju.
* * *
Pri krizmenski maši na veliki četrtek so se okoli škofa zbrali škofijski duhovniki in redovniki. Škofijski skupnosti so se predstavili novi kandidati za diakonat Paolo Jannacco-ne, Alessandro Cucuzza, Enrico Modugno, 20. aprila je bil v župniji sv. Marka posvečen za stalnega diakona g. Luigi Vidoni. Vedno se torej kdo odziva na Gospodov klic.
* * *
Tudi letos seje kljub hladnemu in vetrovnemu vremenu veliko vernikov na veliki petek udeležilo križevega pota z Montuzze do stolnice. Meditacije so posredovali tudi predstavniki skupnosti Loyola, prostovoljci s področja socialnega skrbstva in odbor »La Madre«. Ob 14. postaji je razmišljal sam škof v stolnici.
* * *
Veliko število vernikov se je zbralo v stolnici sv. Justa na Veliko noč za pontifikalno sv. mašo. Na koncu je g. škof voščil v jeziku raznih skupnosti našega mesta. V pridigi je odločno nastopil proti spolni razuzdanosti, splavu, erotizmu itd. ter podčrtal vzgojni pomen družine, šole...
* * *
V nedeljo, 7. aprila, so v stolnici predstavniki župnij izročili sadove postne nabirke »Kos kruha-znamenje božje ljubezni«. Molitev in petje sta potekala tudi v slovenščini. Zbrani znesek znaša okoli sto milijonov lir.
(Pripravila » Vita Nuova«)
Izlet na Brezje in Bled za starostnike
Slov. Vincencijeva konferenca organizira izlet za starostnike v Slovenijo na Bled in v Marijino svetišče na Brezjah. Vršil se bo dne 13. maja. Cena za vožnjo z avtobusom in za kosilo bo 40.000 lir. Avtobus bo odšel s Travnika ob 7. uri zjutraj skozi Trst (Trg Oberdan), Sežano in Ljubljano; povratek v Gorico med 20. in 21. uro. Prijaviti se je treba do 2. maja pri msgr. Močniku ali pa v zakristiji cerkve sv. Ivana.
Dne 8. maja ob 16.30 bo v ulici Donizetti, 3 predavanje kot priprava na izlet Bled, Bohinj in Brezje. Govorila bo prof. Nadja Pahor in Verri na temo: Gorenjska — zemljepisna in kulturna podoba.
Andreotti pozabil na nas Slovence
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na seji 23. aprila med drugim razpravljalo o vladni krizi in novi Andreottijevi vladi. Izrazilo je zaskrbljenost, ker se je ministrski predsednik v programskem govoru in odgovoru na posege le mimogrede dotaknil manjšinske problematike, o pravicah in pričakovanjih slovenske manjšine pa sploh ni dal kake obvezujoče izjave. SSk, bo zato obrnila tudi na novega ministra posl. Mina Martinazzolija, ki je prevzel od ministra Maccanica odgovornost za deželna vprašanja.
Deželno tajništvo SSk je nadalje razpravljalo o sredstvih množičnega obveščanja in o teževah ter pričakovanjih na tem področju, o zakonu za obmejna področja, o ustanovah vse-manjšinskega pomena in o prizadevanjih za utrjevanje pluralizma znotraj slovenske narodnostne skupnosti ob enakopravnosti odnosov in zavračanju monopolov. Po obširni razpravi je tajništvo imenovalo tričlansko delegacijo, v kateri so deželni tajnik Jevnikar, deželni predsenik Terpin in deželni svetovalec Brezigar, ki naj v stiku s krovnima organizacijama, Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, ugotovi potrebe in predlaga ukrepe za uravnovešen-je odnosov in pluralizacijo v zamejstvu.
Člani deželnega tajništva SSk so se končno spomnili 50-letnice odpora proti fašizmu in nacizmu ter obletnice osvoboditve. Pri tem je treba še posebej podčrtati, da se je boj primorskih Slovencev za narodne pravice, človeško dostojanstvo, demokracijo in proti fašizmu ter narodnemu zatiranju začel že dolgo pred zadnjo vojno in da je treba to zgodovinsko epopejo naših ljudi, ki je segala od domačega ognjišča preko kulture in Cerkve do oboroženega odpora, pravično ovrednotiti.
Sv. Višarje - Dom srečanja
Sv. Višarje v Kanalski dolini so že več kot 600 let priljubljena Marijina božja pot. Tja romajo in tam se zbirajo pred milostnim kipom Matere božje pripadniki treh narodnih skupnosti: Slovenci, koroški Nemci in Furlani. Gor k višarski Kraljici poromajo naši slovenski izseljenci, raztepeni po vseh petih kontinentih, kadar se vračajo na obisk v domovino.
Sv. Višarje ležijo na slovenski zemlji; so priljubljena točka za vse Slovence. Zato se je rodila ideja, ki sedaj postaja stvarnost, da bi na Vi-šarjah imeli svoj prostor; majhen, toda naš; in tam bi bila naša »postojanka«, ki bi postala slovensko okno v svet, v Evropo narodov. Tam bi se vsak Slovenec, vsak slovenski izseljenec počutil kot doma v zavesti, da se nahaja na svojem domu. Izrabili smo priliko, napravili predkupno pogodbo. Zbrana je že bila precejšna vsota denarja in oddana na račun. Manjka pa še vedno skoraj 50 milijonov za končno odplačilo in za sklenitev kupo-prodajne pogodbe.
Zato se ponovno obračamo na vse Slovence, na vse rojake doma in po svetu: pomagajte uresničiti zamisel srečevalnega središča na Sv. Višar-jah. Prispevajte radodarno v sklad za odplačilo hiše »Dom srečanja«. Vsak dar, tudi najmanjši, je dobrodošel in hvaležno sprejet. Zlasti pa velja: dvakrat da, kdor hitro da.
Denarne prispevke morete nakazati tudi na tekoči račun pri: Banca Agricola (Kmečka banka), Gorica, št. 44490 pod Dom srečanja-Višarje.
Gorska počitniška kolonija v Comeglians-u
Letošnje letovanje v kraju Come-glians, ki ga že več let organizirata Slovenska Vincencijeva konferenca iz Trsta in Gorice, se bo vršila v eni sami izmeni mesca julija in bo trajala tri tedne.
Vpisovanje za učence in dijake slovenskih osnovnih in srednjih šol od šestega do šestnajstega leta starosti bo trajalo do konca aprila.
V občini Gorica se je možno vpisati ali pri svojih učiteljih in katehetih (povedati je treba, da je vpis v kolonijo v Comegliansu), ali v Katoliški knjigarni na Travniku (kjer morete dobiti vpisne obrazce, telefon številka 531407), ali v upravi Katoliškega glasa na Placuti (ob torkih in petkih med uradnimi urami, telefon 533177), ali pa tudi v tajništvu Nižje srednje šole v Gorici (in Doberdobu za doberdobsko občino). Prijavljenci iz občine Gorica se bodo morali zglasiti še v uradu »assistenti sociali« v ul. Baiamonti.
V podeželskih občinah (Doberdob, Sovodnje, Števerjan, Ronke, Krmin in dr.) se je možno vpisati ali pri svojih učiteljih in katehetih, ali pa kar direktno v pristojnem uradu svoje občine (vedno pa naj izjavijo, da želijo iti v slovensko kolonijo).
Podrobna pojasnila morete dobiti pri prof. Krannerju, telefonska številka 530924, vsak dan razen sobote in nedelje od 14. do 15. ure.
Praznik staršev v Bazovici
Kot vsako leto je tudi letos hotel Slomškov dom počastiti in razveseliti starše. Odlične goste smo imeli od sv. Ivana. Otroci skupine »Kresnice« so odlično odigrali dobre pevovodin-je sestre Karmen so otroci zbora »Kresnice« zapeli nekaj pesmi, ki so navdušile občinstvo. Tudi otroški zbor »Slomšek« pod vodstvom gdč. Bojane Kralj je počastil očete in matere z lepim petjem. Zaključili so vsi pevci »Kresnice« in »Slomšek« s priljubljeno pesmijo »Mamica je kakor zarja«.
Škoda, da udeležba ni bila prav dobra, ker se je istočasno odvijala športna nogometna igra na bazov-skem igrišču. Vsi navzoči pa so bili zelo veseli lepega nastopa mladih, ki ljubijo lepo petje. Hvala vsem, ki so sodelovali pri prazniku.
V Bazovsko cerkev prihaja precej ljudi na ogled lepih barvnih oken. Občudujejo izredno zahtevno in veliko delo našega slikarja Edija Žerjala. Dve veliki skupini iz Varese-ja in Trenta, na poti v Medjugorje, sta odnesli domov lepe slike-razglednice naših barvnih oken, ki jih bodo spominjale na lepoto naše cerkve.
Srečanje ob Sv. pismu v ulici Donizetti 3
Iz bibličnih tekstov je predavatelj g. Jože Špeh v prvem delu vodil umirjeno meditacijo o božji ljubezni, kakor jo je Bog razodeval svetu po ljudeh in dogodkih že v pradavnini stare zaveze. V drugem delu pa je v praktičnih primerih nakazal, kje in kako jo je mogoče v vsakdanjem življenju vzročno povezati, če smo in če si želimo biti kristjani.
Izražena je bila splošna želja, naj bi g. Jože nadaljeval v tem slogu, saj se po živahni debati nikomur ni mudilo domov, čeprav je že bila pozna ura.
Prihodnje srečanje bo v četrtek, 16. maja ob isti uri, v ulici Donizetti
3.	Vsak naj še koga povabi, da bo naša predstava o Bogu in njegovi ljubezni bolj zaživela in rasla v naši zavesti.
Prvič se je zgodilo, da so nagrado iz sklada Dušana Černeta podelili zunaj sedeža slovenske prosvete v Trstu. To se je zgodilo v nedeljo 21. aprila, ko so v Devinu podelili to priznanje Ivotu Kralju. Zorko Harej je razloge za to priznanje takole utemeljil:
Ivo Kralj, letošnji nagrajenec Sklada Dušana Černeta, izhaja iz slovenske demokratsko čuteče in usmerjene družine. Njegov oče je bil pod fašizmom preganjan in mučen. Kljub nevarnostim je sodeloval pri tajnih organizacijah in bil duša odpora proti fašizmu v Slivnem in okoliških vaseh. Po vojni je bil med pobudniki, ki so ustanavljali slovensko demokratsko gibanje in delal v njem do smrti. Bil je med tistimi pogumnimi govorniki, ki so se upali nastopiti na znanem prvem taboru Slovenske demokratske zveze v Mav-hinjah.
Ivo je bil po vzgoji, po vzorih in po naravi naravnan k demokratskemu pojmovanju življenja tudi v preprostem pomenu besede, prostega in človečanskega vedenja do bližnjega, že v doraščajniški dobi med fašizmom in je bolj, ko je dorastel in je pomagal pri slovenskih strankah in bil večkrat kandidat na listah Slovenske skupnosti.
Ime Iva Kralja je znano v zamejstvu, v Sloveniji in Avstriji po nastopih renomiranega zbora Fantov izpod Grmade. A njegovo delovanje pri slovenskih ustanovah in organizacijah sega nazaj v čas. Že 29. junija 1949 je pri sklepni akademiji na osnovni šoli v Slivnem spremljal kot harmonikar pevske točke sporeda in nastopil tudi sam. Od 1946 do 1957 je bil harmonikar pri domačem orkestru Planika. Že 30 let igra pri godbi nabrežina. Kot dirigent in kot pevec pomaga, kjer je potreba. Pd ustanovitve 1948 do konca je pomagal pri zboru Avgust Tanče v Nabrežini. A njegovo ime je predvsem zaslovelo v vlogi dirigenta zbora Fantje izpod Grmade, o katerem pravimo, da si polno zasluži ime pevskega zbora zaradi razpoložljivosti, številnih nastopov na različnih prireditvah in ob različnih priložnostih. Tudi zaradi splošnih kulturnih prizadevanj nam ta zbor pomeni svetilnik slovenstva na tem zahodnem robu slovenske zemlje, kamor premočno silijo valovi italijanstva. Vsestransko slovensko angažiranost je podedoval že po očetu, ki je bil odbornik Ciril Metodove družbe, načelnik Sokola v Mavhinjah, pevovodja v Vižovljah in Šempolaju in se je po prvi svetovni vojni, po štirih letih ujetništva v Rusiji, pridružil armadi generale Maistra v bojih za osvoboditev Maribora in za severno mejo.
V okviru krščanske usmerjenosti Iva Kralja je važen podatek, da je že
kot 8-leten deček pel v cerkvi in od tedaj stalno pomaga, vsako nedeljo v Šempolaju in doma v Slivnem, kadar je tu maša ali kak drug obred. Za tržaško cerkveno petje je pomemben božični koncert, ki ga Fantje izpod Grmade vsako leto prirejajo in pomeni dragocen prispevek k praznovanju slovenskega božiča na Tržaškem. Njegovo krščansko vizijo življenja dokazuje tudi dejstvo, da se ni maščeval, ko bi se bil lahko, nad domačimi morilci svoje 22-letne sestre Rosande, ki so jo že po vojni odpeljali, ne da bi družina vedela zakaj in kam, jo trpinčili in umorili.«
Besedam dr. Hareja moramo pritrditi vsi, ki Ivota Kralja in njegovo delo poznamo. Mi dušni pastirji moramo dosti tudi za zgled in premočrtnost tega moža, ki se žrtvuje ne samo za narod, temveč tudi za Cerkev v okoliščinah, ki so zlasti na krasu pri moškem svetu vse prej kot naklonjene.
Dragi Ivo, hvala ti in Bog ti daj vztrajati do konca.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Okrogla miza ob 50-letnici
Sodelujejo:
Dr. France Bučar, predsednik Skupščine Republike Slovenije.
Dr. Branko Marušič, zgodovinar. Prof. Boris Pahor, pisatelj.
Prof. Jože Pirjevec, zgodovinar. Slavica Plahuta, direktor muzeja v Novi Gorici.
Prof. Alojz Rebula, pisatelj.
Prof. Peter Stres, zgodovinar.
Devin, dvorana pevskih zborov pri otroškem vrtcu.
Sobota, 4. maja 1991 ob 16. uri.
4.	maja bo praznovala 90 let VIKTORIJA MAVER
Prisrčno ji čestitajo in želijo veliko sreče in zdravja vsi njeni, posebno pa vnuki Marko, Ivan, Manica, Andrej in Martin.
Kongres SVP v Meranu
V soboto, 27. aprila je bil v Meranu kongres Južnotirolske ljudske stranke (SVP). Na njem je prišlo do zgodovinske spremembe. Dosedanji predsednik dr. Silvius Magnago je po 34 letih vodstva stranke predal mesto nasledniku. Taje senator Roland Riz, eden najvidnejših parlamentarcev SVP. Prisoten je bil tudi avstrijski zunanji minister A. Mock. Voščilno poslanico sta poslala tudi predsednik Cossiga in ministrski predsednik Andreotti. Veliko je bilo delegacij strank. Za Slovensko Skupnost se je kongresa udeležil deželni podtajnik A. Bratuž.
Svetovni slovenski kongres
V eni izmed prejšnjih številk smo na kratko poročali o občnem zboru Svetovnega slovenskega kongresa za deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki je bil na goriškem gradu v ponedeljek 15. aprila letos. Na njem je bil za predsednika izvoljen Janez Pov-še iz Gorice. V osrednjem izvršnem odboru so: Bojan Brezigar, Mirka Brajnik, Darko Bratina, Marija Če-ščut, Davorin Devetak, Pavel Kodrič, Maja Lapornik, Sergij Pahor, Jože Pirjavec, Aleksij Pregare, Ivan Sirk in Salvatore Venosi. Nadzorni odbor: Marij Maver, Anton Nanut, Gorazd Vesel. Razsodišče: Mitja Bitežnik, Andrej Bratuž, Stojan Spetič. Delegati za kongres v Ljubljani: Bojan Brezigar, Darko Bratina, Pavel Kodrič, Janez Povše, Anton Nanut, Alojz Rebula.
Omenili smo, da bo glavno zasedanje kongresa konec junija (od 27. dalje) v Ljubljani, zaključilo pa se bo z velikim praznikom v Celju. Vmes bodo razni delegati obiskali vsa področja slovenskega zamejstva (Primorsko, Koroško in Porabje). Delo kongresa se bodo v glavnem odvijalo v Cankarjevem domu. Pri tem bodo tudi navzoče najvišje slovenske oblasti. S tem bo Svetovni kongres konkretno lahko začel delovati in tako udejanjil voljo po novi skupni obliki delovanja med Slovenci doma in po svetu.
Kakšen pa je pravzaprav namen Svetovnega slovenskega kongresa? Sam potek zborovanja v Gorici, tako zadnjega na gradu kot prejšnjih pripravljalnih sestankov je pokazal živo zanimanje za ta problem v našem zamejstvu. Beseda je tekla o namenih in ciljih kongresa, o njegovi odprtosti vsem Slovencem, ki se pri-poznavajo v osnovnih vrednotah slovenstva, demokracije, pluralizma. Svetovni slovenski kongres želi povezovati med seboj vse posameznike in skupnosti našega narodnega telesa v matični domovini, v zamejstvu in v zdomstvu. Noče postati neka nova nadorganizacija, ki bi nadomeščala že obstoječe. Svoje osnovne enote ima že po skoraj vseh kontinentih: Evropi, obeh Amerikah in Avstraliji. Povsod torej, kjer so Slovenci aktivno prisotni in organizirani ter polni samozavesti. Vsi se tu v posebnih odborih pripravljajo na junijski kongres. Jasno je, da niso razmere v narodno-političnem oziru povsod enake. Enaka pa je volja za ohranitev slovenstva in lastne samobitnosti. Kot zamejski Slovenci se živo zavedamo vseh teh za naš narodni obstoj življenjskih vprašanj. S pesnikom Župančičem ponovimo: »I jaz razgrnem pred seboj papirje: — glej, drugi grabijo vse dalje, širje, — boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst? — O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje. — Celovec, Maribor, Gorica, Trst?...
Rupa
V nedeljo 21. aprila so Rupenci poskrbeli za pomenljiv dogodek. Zasadili so slovenski simbol-lipo in to na terenu, ki ga je velikodušno odstopila družina Legnani, pripadnica večinskega naroda. Pohvalna poteza ljudi, ki spoštujejo običaje in navade sosedov h katerim so se priselili!
Domačin Leonard Kosič je za to priložnost zložil pesmico, ki jo je recitiral fantek David Kogoj. »... Ta mlada lipa tu bo zrasla, / vas našo bo krasila, / iz leta v leto zelenela, cvetela, / opojen vonj nam bo daja-
la, / da mladina naša tu bo zdrava...« Dvojezičen pozdrav je izrekla Lučka Tomšič.
Tudi prisotnost številnih otrok je bila simbolična, saj so obljubili, da bodo lipo čuvali in z njo odraščali.
25. aprila je v vas privabil lepo število obiskovalcev prvi dan Praznika frtalje, ki ga skrbno pripravlja domače društvo zbor Rupa-Peč. Napovedovalka Valentina Pahor je uvodoma orisala zgodovino praznika od skromnega vaškega »frekota« do današnje bogate šagre. Člani dramskega odseka PD Štandrež so uprizorili veseloigro Obisk v režiji Mire Štrukelj.
Prireditev je nato prešla v tekmovanje za najboljšo frtaljo pod simpatičnim vodstvom Juljana Maliča. Nastopilo je dvanajst tekmovalcev obeh spolov razdeljenih v tri skupine. Štiričlanska komisija je prvo nagrado (pokal mizarskega podjetja Andreja Čavdka) prisodila Mariji Foresti, drugo Metodi Povodnik (pokal gostilne Devetak z Vrha sv. Mihaela), tretjo Anici Valentinčič (pokal pekarne Iva Ožbota). Vsi tekmovalci pa so prejeli plakete, dar zidarskega podjetja Jurija Pahorja.
Večerne ure so potekale ob zvokih ansambla Happy Days ob zadovoljivi udeležbi in zadoščenju organiza-
torjev-	Remo	Devetak
SKPD »M. Filej« vabi na veselo popoldne v nedeljo 5. maja v Katoliškem domu.
Nastopila bo dramska skupina »ODER 90« s pravljično igro
VESELA IGRA O ŽALOSTNI PRINCESINJI
pisatelja Frana Milčinskega.
Začetek ob 18.00.
Vsi prisrčno vabljeni.
OBVESTILA
Seja širšega odbora ZSKP bo v ponedeljek, 6. maja v Katoliškem domu v Gorici ob 20.30.
Slovenska ljudska knjižnica D. Feigel
prireja tretje predavanje v čitalnici ljudske knjižnice v ulici Croce, 3, ob 16. uri v petek 3. maja. Predavala bo Lojzka Bratuž na temo: Pregled slovenske literarne ustvarjalnosti na Goriškem.
DAROVI
Za Katoliški glas: N.N. Ronke 10.000 lir.
Za Sv. goro: Danila Tence-Vidau, Opčine 40.000 lir.
Za misijone: družina Bembi ob smrti starega očeta Costante-ja 100.000, Marija Trinko 50.000 lir.
Za romarski dom na Sv. gori: N.N.
100.000	lir.
N.N. prijatelj iz Gorice daruje v spomin na Viktorja Prašnika 500.000 za zbor Rupa-Peč in 500.000 lir za zbor M. Filej.
Vsem podpornikom našega Usta in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Skavtsko športno srečanje
Letošnje že tradicionalno skavtsko športno srečanje je potekalo v nedeljo, 14. aprila v Borovem športnem središču pri Svetem Ivanu v Trstu. Namenjeno je bilo izvidnikom in vodnicam, to je mladim, od 11 do 16 let. Letos so se srečanja prvič udeležili tudi skavti in skavtinje iz Slovenije, dočim je udeležba goriških, koroških in tržaških skavtov že tradicija. Glavni namen teh srečanj je, da se skavti vseh štirih pokrajin spoznajo, saj imajo naši mladi izredno malo prilik, da se spoprijateljijo s slovensko mladino, ki živi v matici ali na Koroškem. Tako so organizatorji sestavili 10 mešanih ekip, ki so jih sestavljali igralci iz vseh štirih pokrajin. Vse ekipe so tekmovale v vseh panogah. Tudi letos so organizatorji izbrali 5 različnih tipično skavtskih iger, kot so npr. hokej z metlami, ki je podoben običajnemu hokeju, le da imajo igralci v rokah navadne metle; base-ball, kjer se z žogo zbiva igralca nasprotne ekipe; roverček, kjer si tekmovalci podajajo obroček iz vrvice, ki ga morajo nadeti na palico, ki jo drži v rokah vratar; gimkana Herbert, kjer so tekmovalci pokazali svoje spretnosti v plezanju na drevo, teku in podobnem. Posebnost srečanja je bilo tudi dejstvo, da so sodniki poleg igre ocenjevali tudi originalnost navijačev, ki so bili ravno tako člani ekipe.
Srečanje, ki se ga je udeležilo nad 200 izvidnikov in vodnic ter njihovih voditeljev, se je začelo z jutranjim zborom, kjer je vse goste pozdravila načelnica tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije dr. Ana Batagelj Slobec, ki je v svojem nagovoru poudarila predvsem dejstvo, da so tudi take akcije zelo važne pri ustvarjanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. Nato je bil na programu simboličen prižig ognja skavtske olimpijade, ki je ves dan gorel, in prisega vseh igralcev, da bodo tekmovali v skavtskem duhu, lojalno in z ozirom na pravilnik; tudi sodniki so zaprisegli, da bodo pri svojem delu nepristranski in
da bodo pravično sodili vse tekme.
Po tem slovesnem začetku so se tekmovalci, razdeljeni po skupinah, podali na za to pripravljena igrišča, kjer so se začele tekme, ki so trajale do kosila. Čeprav je bil program tekem zelo natrpan, je ves dan potekal brez zastojev, ker so se vsi tekmovalci vestno držali urnikov in pravil.
Po tekmah je bila na sporedu sveta maša, ki je vse prisotne še bolj povezala. Sveto mašo sta sodarovala načelnik Slovenskih koroških skavtov g. Janko Krištof in duhovni vodja tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije g. Anton Be-denčič. Skavti so pri maši sodelovali, čeprav se je marsikateremu že poznala utrujenost.
Ob koncu srečanja je bilo še nagrajevanje. Prvouvrščena ekipa na lestvici je prejela odbojkarske žoge (za vsako pokrajino po eno), medtem ko so najboljši navijači dobili vse potrebno za igranje namiznega tenisa. Temu je sledila predaja prehodnega pokala, ki so ga tokrat odnesli Goričani, ki bodo gostitelj naslednje leto. Prehodni pokal dobi namreč gostitelj naslednjega športnega srečanja. Po pesmi slovesa so se skavti počasi odpravili z upanjem, da se bodo kmalu spet srečali, če ne prej pa naslednje leto na podobnem srečanju v Gorici.
Vodstvo tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije se je ob koncu zahvalilo vsem, ki so pripomogli, da je srečanje uspelo; v prvi vrsti upravnemu odboru ŠZ Bor in prof. Bojanu Pavletiču, ki so dali na razpolago Športni center pri Sv. Ivanu, ter zdravnici dr. Ireni Tavčar, ki je ves dan nudila svojo strokovno pomoč.
1. Slovenski dan v Parizu
V Parizu bodo obhajali 1. Slovenski dan v nedeljo 19. maja. Ob 15. uri se bodo srečali v Slovenskem domu v Chatillonu za sv. mašo, nakar sledi kulturni program v dvorani. Nastopil bo oktet Simon Gregorčič.
Prireditev v spomin msgr. M. Brumata
Lani je potekala 40-letnica smrti msgr. Mirka Brumata. V našem listu in v glasilu goriške Marijine družbe je izšlo več člankov v spomin tega zaslužnega pastirja in kulturnega delavca. Združenje cerkvenih zborov je ob tej priložnosti pripravilo za tisk njegove cerkvene skladbe, toda zaradi težav z notografiranjem pesmarica lani ni mogla iziti. Zato je tudi prireditev, ki naj bi bila povezana z njeno predstavitvijo, zakasnela za nekaj mesecev.
Msgr. Brumata se bomo zato spomnili letos, in sicer v nedeljo, 12. maja v Katoliškem domu. Spominsko proslavo prirejata Marijina družba in Združenje cerkvenih pevskih zborov. Na sporedu je govor dr. K. Humarja, predstavitev pesmarice in šest Brumatovih pesmi, ki jih bosta izvajala cerkveni mladinski zbor iz Štandreža in ženski zbor Marijine družbe.
Pričetek ob 17. uri.
Skavtske novice
V soboto, 13. aprila so se novinci veje IV zbrali na Vrhu sv. Mihaela, da bi tu opravili skavtske izpite. Vse je potekalo na travniku pred jamarsko kočo v veselem vzdušju. Mladi člani so se zelo dobro odrezali in vsi so prvega maja opravili skavtske obljube.
V petek, 19. aprila se je klan srečal s Francom Bagnarolom, ki je govoril o civilni zaščiti. Srečanje se je odvijalo v spodnjem prostoru novega skavtskega sedeža, ki smo ga pred kratkim dokončali. Najprej je Franco objasnil funkcijo, ki jo ima civilna zaščita, povedal nam je, da nastopa v primeru hudih nesreč. Zato je zelo povdaril preprečevanje in preventivno delo, ki naj bi ga inštitucije izvajale. Nato se je posvetil opisu organizacije in njenih struktur. Nazadnje pa nam je pokazal na vlogo, ki jo ima prostovoljec, ki je tudi skavt.
Skavt lahko zelo veliko pripomore v socialni službi. Objasnil nam je, da po velikih nesrečah, kakršne so potresi itd., veliko ljudi ostane zapuščenih (predvsem starejši in otroci). Nekdo mora ostati z njimi, jim pomagati v vsakdanjih stvareh, jim postaviti zasilno kuhinjo, paziti na otroke, jih skušat razveseliti, prinesti kaj smeha v tako tragičnem trenutku. V tem pa so skavti podkovani in lahko veliko pomagajo ljudem.
M.S.
Potujete v Rim?
Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona!
Obveščamo vas, da smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona.
Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Statilia 23, Tel. 06 - 7590382, fax: 06 - 7594747.
Dobrodošli!
Lastnik hotela Emona Vinko Levstik
Spored od 5. maja do 11. maja 1991
Nedeljo: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu.
10.00 Mladinski oder. Marko Sosič: »Zgodba o zaspanem velikanu in njegovih sanjah. Četrti in zadnji del. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 14.10 - 19.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje.
13.25 Gospodarska problematika. 14.10 »Veselo na otroškem valu«. 16.00 Mi in glasba. Zagrebški kvartet. 17.10 Aladi-nova svetilka. 17.40 Mladi val.
Torek: 9.30 Jaz, Mikula-letič. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 11.45 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.20 Poslušali boste. 13.25 Glasba po željah. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba. Zagrebški kvartet. 17.10 Pesniške podobe.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 9.40 Potpuri. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir.« 11.45 Orkestralna glasba. 12.50 Orkestralna glasba.
13.25 Na goriškem valu. 14.10 Na goriškem valu. 15.30 Znani ansambli. 16.00 Mi in glasba. Slovenski izvajalci na laserskih ploščah. 17,10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom.
Četrtek: 8.10 Slovensko denarništvo v Trstu. 8.40 Priljubljene melodije. 9.30 Obvezna smer - vzhod. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 11.40 Slovenska lahka glasba. 12.00 Spoznavajmo Slovenijo. 12.40 Primorska poje. 14.10 Dvignjena zavesa. 16.00 Mi in glasba. Naša pesem 1990, XI. tekmovanje slovenskih pevskih zborov v Mariboru.
17.10 Četrtkova srečanja: Trst je klical. Petek: 9.30 Človek v mejnih situacijah. 9.40 Priljubljene melodije. 10.00 Poročila in pregled tiska. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 12.40 Primorska poje. 13.00 Opoldanski radijski dnevnik. 13.20 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Otroški knjižni sejem«. 14.30 Od Milj do Devina. 16.00 Mi in glasba. Mladi evropski izvajalci v palači Labia v Benetkah. 17.10 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.30 Turistične razglednice. 10.10 Festival komorne glasbe 20. stoletja v Radencih. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 11.50 Sloveska lahka glasba. 12.00 Rezija in Kanalska dolina. 12.40 Primorska poje.
14.10 Nediški zvon. 15.00 Glasbeni sprehodi. 16.00 Moč tišine. 6. oddaja: Še en romantik, pa čeprav pozen - Emil Adamič. 18.00 Dramatika Stanka Majcna.
DAROVI
Darovi za barvna okna v Bazovici: V
spomin Justine Križmančič sorodniki 100.000; N.N. v spomin Rafaela Žven-kovega 30.000; družina Grgič v spomin očeta Silvestra 100.000; Tončka Gospodova 10.000, Silvja Jenakova 20.000; Nardin 200.000; Resnjakovi iz Padrič 30.000; Ivan Rosi iz Rima 50.000; Elda Fabretto iz Vidma 50.000; Toni Stopar
20.000 lir.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA