Miaja vsak četrtek
te velja s poštnino vred in v Maribora z pošiljanjem na dom za celo let* K 5.— ta pol leta M 2.60 za četrt leta „ 1.30
Naročnina se pošilja «pravništvu v tiskarni ■t. Cirila, koroške ■lice hštv. 6. list *• pošilja do odpovedi
Deležniki katoL tiskovnega društva do-Mv&jo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI

List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dob«
se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po ' p h.
Rokopisi se ne vranjo, neplačani listi se ne sprejemajo.
U oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 12 b, dvakrat 18 h, trikrat 24 h.
Stev. 24.
V Mariboru, dne 15. junija 1899.
Tečaj XXXIII.
Gorje tebi, Avstrija!
V 21. štev. je «Siv. Gsp.» poročal, da so graškega c. kr. avskultanta Karla Fraisa zaprli pre zaradi veleizdajstva*); tudi je o njem bilo znano, da se je mnogo trudil za razširjanje protestantizma po Štajarskem. Zasledili so ga po nekem pismu, ki ga je bil pisal protestantskemu superintendentu (načelniku dieceze) Mayerju na Nemškem, in koje so našli pri protestantskem župniku Everlingu, katerega so bili 26. aprila t. 1. na Dunaju radi veleizdajstva zaprli. V tem pismu Frais natanko poroča o delovanju zaupnih mož, ki agitujejo za prestop k protestantizmu in njih uspehih na Štajarskem, govori o potrebi skrbne, razširjene in trdne organizacije, opisuje dosedanje delovanje po mestih in trgih, obljubuje, da se bode sila agitacije v kratkem vrgla na kmetsko ljudstvo (glej v zadnji št. notico «Blagovestni lističi!» — Op. ured.), toži, da je premalo denarja za prirejanje shodov in dovoljno razpošiljanje spisov, naznanja, da bo kmalu poprosil večjih podpor kakor doslej, in konča z besedami: «Rim se ni sezidal v enem dnevu, mi ga tudi v enem dnevu ne bomo razdrli.»
Med tem pa se je pokazalo, da je Fraisu vrl sodrug Avrelij Polzer, umirovljen profesor in sedaj urednik nekega graškega prusaškega lista. 8. t. m. vršila se je v Gradcu obravnava. Predsed. je bar. Neugebauer, tožil drž. prav. Amschl, zagovarjala pa sta Fraisa dr.Uranitsch (Uranič), Polzerja dr. Derschatta (Držata), tisti, ki je oče siidmarke.
*) Kar pa se ni posrečilo!
Pomisliti nam 'je, da je Frais c. kr. av-skultant, to je človek, ki postane v enem, v dveh letih, včasih še prej sodnik, in že uživa cesarsko plačo. Polzer pa je svoje dni bil vzgojitelj avstrijske mladine. Oba sta protestanta ; kedaj se je Polzer odpovedal katolški veri, tega ne vemo, Frais se je 1. 1896.
Od dne, ko je bil Frais zaprt in do dne obravnave, je sodišče imelo čas stvar dobro preiskati; preiskalo pa je tudi Fraisovo stanovanje. Iz vsega tega dobilo je gradiva dovolj, na podlagi kojega je sestavilo obtožnico. Iz nje posnamemo to-le:
Pravdništvo je prepričano, da ima protestantsko gibanje le politične namene in da je verstvo le pretveza.
Naravnost reči, kaj se hoče, bilo bi nevarno, pod pretvezo razširitve protestantizma se na dosego tajnega, sicer pa po mestih in trgih vsakemu otroku znanega namena, lahko in brez skrbi dela, ker ima v Avstriji vsako veroizpoved anje pravice obstanka. Da je gibanje zgolj politično, do tega prepričanja je prišlo pravdništvo po sledečem: V nekem zapisku dne 25. aprila očita Everling nekemu dunajskemu protestantskemu župniku, ker (kakor tam stoji) mrzi gibanje prusakov, ki je proti Avstriji in proti cesarski hiši naperjeno. Dalje tam stoji, da gori omenjeni župnik obsoja zlorabo protestantske cerkve v proti-domovinske namene. V Hebu se je 8. aprila brez ovinkov priznalo, da protestantsko gibanje ni versko, ampak politično itd. Skratka: pravdništvo trdi, da se gre pri protestantskem gibanju le za državne, protiavstrijske namene. Med mnogimi pismi, ki potrjujejo to prepri-
čanje, našel se je tudi rokopis nekega poziva ki je bil svoje dni natisnjen. Ta poziv je spisal Frais, in v njem napisal tudi tale stavek: «Leče si po čvrstem delovanju pridobimo spoštovanje severonemških bratov, bode nas kedaj v dneh sile varoval nemški meč.» (Severonemški bratje so Nemci na Nemškem, v rajhu.) Ta stavek se je v tisku na svfet Polzerjev izpustil. Našla se je pri Fraisu v 14 komadih tudi neka znana nemška knjižica, ki je skrajno veleizdajska in v Avstriji strogo prepovedana.
Preiskava pa je tudi dognala, da se pru-saško gibanje vodi zunaj v Nemčiji, in da je bil Frais središče tega gibanja na Štajarskem ter v tem smislu neumorno delaven. V Gradcu obstoji odsek za to gibanje, in temu odseku je Frais duša. Neki Gieseke na Pruskem mu piše dne 10. maja med drugim : «Priznava se na merodajnem mestu, da Vi sami vseh pisarij nadalje ne morete opravljati. Le pošljite prošnjo do prihodnje seje ter v njej povejte, koliko denarja potrebujete.» Večina knjižic, ki so se pri Fraisu našle, je v Avstriji prepovedanih; take knjižice je razpošiljal na stotine in stotine, kakor tudi Polzer. Za razpošiljanje iz Gradca je dal odsek v Draždanah na Nemškem enkrat 200 mark. To je torej nekaj vsebine iz za-tožnice.
Med obravnavo predsednik izjavlja, da je Frais bil kot dijak ud nemškega društva «Frankonije,» ki goji namene, sovražne avstrijski državi in cesarski rodbini.
Najvažnejše je prašanje, zaradi česa je pravdništvo obtoženca prijelo. Očitalo jima je, 1
Listek.
Jeruzalemsko romanje.
(Piše prof. J. Zidanšek.)
18. Jordan in pridiga ob njegovem bregu; Jeriho; vrnitev v Jeruzalem.
«Hajd k Jordanu!» Razveselili smo se vsi, ko je naš voditelj tako zaklical, ker ob mrtvem morju je silno žalostno in strašno. Tudi neverni popotniki, ki prihajajo iz celega sveta obiskat mrtvo morje, se prepričajo, da je to celo posebno čudno jezero, kakršnega ni kje drugje na zemlji. Leta 1848. je bil prišel iz Amerike cel komisijon preiskavat mrtvo morje in reko Jordan in njihov načelnik Linh je zapisal ob koncu svoje učene razprave to-le: «Neverni in polni dvomov smo prišli tu sem; ko smo pa 22 dni marljivo in strogo vse preiskovali, smo spoznali in soglasno sklenili, da se svetopisemsko poročilo v 1. Mojz. knjigi o poginu mest, ki so nekdaj stala na planjavi Sidim, celo strinja z dejansko resnico.» Mrtvo morje je in ostane neizbrisljiv spomenik, da je Bog pravičen, pa tudi strog in strašen sodnik.
Od severne strani mrtvega morja do Jordanovega brega, kjer je sv. Janez Krstnik
krščeval, vozili smo se še dobro uro po peščenem puščavinem tlaku, in sicer najprej nazaj proti Jerihi, potem šele krene pot proti vshodu. Pozdravljam te srčno Jordan, sveta reka, ki si posvečena po krstu Najsvetejšega; želim se tudi jaz poškropiti s tvojo vodo, ki je kropila in močila telo Najčistejšega! — Jordan je edina veča palestinska reka, ki nikdar ne usahne; struge vseh drugih rek in potokov so namreč več ko pol leta prazne in suhe; na pr. v cedronskem potoku ni bilo ob času našega bivanja v Jeruzalemu ne kapljice vode. Jordan izvira na visoki gori Hermon, raz katero naglo dirja v dolino; teče skoz blatno Meromsko jezero in se umije v jezeru Genezareškem. Njegova struga razdeli po dolgem vso judovsko deželo v dva dela, ki sta med seboj zelo različna; zelenje in življenje nahaja se le tam, do koder Jordan zemljo namaka in zato je videti z vrha kake bližnje gore, kakor bi bila ob Jor-danovem bregu nasajena dva gosta drevoreda ali kakor bi ga spremljala dolga procesija z zelenimi vejami v rokah. Da, mirno in veličastno teče sveta reka po lepi Jordanski dolini; toda nazadnje jo čaka žalostna usoda, smrt — v mrtvem morju; sicer pa Jordan ne premine celo, ampak le to se pogrezne, kar je v njem zgolj tvarnega in težkega, drugo pa spuhti proti nebesom v slavo Stvar-
niku in Odrešeniku 1 — Je-li Jordan lepa in velika reka? Voda je redko kedaj čista, ker priteka s snežnikov in je v strugi vedno dovolj blata. Mene je Jordan spominjal na kalno Voglajno pri Celju in pa tudi na Pesnico,",ki teče ob vznožju slovenskih goric, samo da je precej širši in ima na nekaterih krajih po več strug. Hiše ali vasi ni bilo videti v celem okraju in tudi ne visokih dreves, nego le vrbinje in grmovje, v katerem žvrgolijo razno barvane ptice pevke, a kjer se tudi skriva krvoločni leopard in šakal in druga zverina. Kopati se v Jordanu je precej nevarno, ker človek lahko zabrede v blato in obtiči v njem; pa vsi tisti, ki so se bili kopali v mrtvem morju, morali so si zdaj v Jordanu umiti svojo oljnato in slano kožo. Pa najbolj pomenljivo za nas romarje je bilo to, da smo se tu ob Jordanskem bregu, kjer je bil krščen Kristus, «Jagnje Božje, ki od-jemlje grehe sveta,» udeležili daritve svete maše; šotor so namreč hitro postavili in pod njem pripravili prenesljiv oltar. Tudi pridigo smo poslušali, na istem kraju, kjer je sv. Janez Krstnik ljudem oznanjal pokoro; nisem mislil te pridige tukaj objaviti, toda 1. ker se je ta vršila na tako znamenitem kraju in 2. ker jo je govoril tisti nemški Ceh, kateremu smo se že parkrat smejali radi njegove nerodnosti v drugih rečeh, zato Vam
da sta bila uda tajne družbe in 2., da sta razširjala prepovedane spise.
Z ozirom na prvo točko sta se zato-ženca oprala trdčč, da ni bilo nič tajnega, z ozirom na drugo točko bila pa sta obsojena. Frais, kateri je zaradi motenja nočnega miru bil doslej že dvakrat kaznovan, ima plačati 100 gld., Polzer, ki je bil doslej kaznovan enkrat zaradi razžaljenja straže, večkrat pa zaradi razžaljenja časti, 25 gld. globe. Zapora ni dobil nobeden, Frais se je takoj izpustil.
Ker smo na Avstrijskem, k tej obsodbi nimamo drugega nič opomniti kakor to, da nemških Fraisov in Polzerjev po naših sodiščih in šolah ni malo, in da državi, ki ima za uradnike take ljudi, preti velika nevarnost.
Iz Berolina ...!
Ako bi kmet ne hotel jemati domačih delavcev na delo, ampak bi si jih naročeval iz tujine, niti trenotek bi nihče ne dvomil, da kmet zatiruje domače delavce, da jih hoče izstradati. Kar velja o kmetu, velja tudi o šta-jarskem deželnem odboru. V Mariboru je postalo na vinarski in sadjarski šoli izpraznjeno mesto učitelja za sadjarstvo in sočiv-jarstvo. Deželni odbor je razpisal mesto do 10. majnika. Dasi se je oglasilo za izpraznjeno mesto tudi mnogo domačih prosilcev, se deželni odbor ni oziral na nje, ampak je vzel nekega gospoda Bridajsa iz Berolina.
Tako ravnanje deželnega zbora je naravnost škandalozno. Naš deželni odbor jemlje kruh našim domačim ljudem ter ga daje tujcem iz pruskega kraljestva. Deželne stroške morajo plačevati domačini, deželne službe pa dobivajo tujci. Pred kratkim je došel ravnatelj vinarske šole iz nemškega cesarstva, zdaj je prišel za njim že tudi jeden učitelj.
Razžaljivo pa je tako ravnanje še posebno za nas Slovence. Na vinarski šoli v Mariboru je letos 37 učencev in izmed teh sta 2 Nemca, vseh drugih 35 pa je Slovencev. In največ izmed teh 35 Slovencev ne zna nemški do cela nič, ali jo le lomi s silo. Naravno bi bilo, da dajejo slovenskim mladeničem slovenske učitelje, a delajo pa ravno nasprotno. Že to nam ne bi moglo biti po volji, ako nam dajejo avstrijsko-neraške učitelje, kajti;slovenski kruh naj jedo Slovenci, celo neodpustljivo in izzivalno pa je, ako hodijo našim slovenskim mladeničem po učitelje na Prusko. Tega niti nočemo omeniti, kako slabo upliva na domoljubni čut, ako se prezirajo domači ljudje in se nam vsiljujejo
le podam v nastopnih odstavkih govor profesorja Placida Rota iz reda sv. Norberta:
Nedavno smo bili pri mogočnem Nilu, ki je pravi vir zemeljskega blagoslova za egiptovsko deželo. Ko se je pa pred več tisoč leti ošabni Farao drzno uprl božjemu povelju, da mora spustiti izraelsko ljudstvo, ki je milo stokalo pod neznosnim egiptovskim jarmom, se je spremenila ta velereka na čuden način v kri — za kazen prevelike Faraonove trdovratnosti. Zrli smo v duhu tudi ono usodepolno morje, čigar valovje se je na božji ukaz razdelilo, da je moglo izraelsko ljudstvo iti po suhem skoz morsko globočino. Toda kakor je Bog z velikim čudežem omogočil prehod Izraelcem skoz morje, tako je s hudo kaznijo kaznoval Faraona in Egipčane, ko so z veliko vojsko drli za Izraelom. Zakaj «ko je Mojzes stegnil roko proti morju, se je vrnilo ob prvem svitu na prejšnje mesto: nad bežeče Egipčane so pri-drle vode in Gospod jih je potopil sredi valov.»
Tudi danes stojimo na pobrežju vodovja, ki je ravno tako pozorišče velikanskih, čuda-polnih dogodkov. Tudi Jordanovi valovi so se na povelje božje razdelili, da je moglo izraelsko ljudstvo iti po suhem v deželo, katero je Bog že njegovim očakom obljubil. Tudi v drugi knjigi kraljev beremo nekaj sličnega. Prerok Elija je udaril s svojim
tujci iz Prusije. Deželni zbor bi se vsekakor moral tudi ozirati na gojenje avstrijskega domoljubja.
Naj bo Slovenec, Nemškutar ali Nemec, če je le pošten Avstrijec, vsak mora odločno obsojati tako počenjanje štajarskega deželnega odbora. Da deželni odbor v tem slučaju ni prav ravnal, spoznava na tihem že bržkone sam. Kajti dočim ob enakih prilikah razbobna po vseh listih, da je pridobil za kako šolo novo učno moč, počepnil se je tokrat v kot ter ostal tih kakor miš.
Mi se le čudimo, da naš deželni odbornik in naši poslanci niso opozorili slovenske javnosti na ta deželnoodborni korak. Sploh se o mariborski vinarski šoli tako rado molči in molčalo se je tudi letos za časa deželno-zborskega zasedanja. In vendar se imamo o tej šoli pritožiti v mnogoštevilnih ozirih. Slovenci moramo kmalu opustiti krotkost, kajti v boju ni krotkost na pravem mestu, ampak smelost in hrabrost. Naši somišljeniki pa naj nesejo najnovejši ljubezenski dokaz našega deželnega odbora nasproti nam Slovencem med ljudstvo ter mu povejo, da se drugače ne moremo ogniti enakim dejanjem, nego da se ločimo od Gradca in postanemo samosvoji z lastno upravo.
Dovršena nagodba.
Pri urejevanju skupnih zadev za avstrijsko in ogrsko državno polovico je nastalo v zadnjem času med tostranskim in ono-stranskim ministerstvom veliko nesoglasje. Zdelo se je, da se ministri ne bodo mogli pogoditi, in da se bliža čas, ko Avstrija in Ogrska ne bosta imeli nič skupnega, razven vladarja. Toda v zadnjem času so Ogri odnehali nekoliko od svojih zahtev, odnehali so tudi avstrijski ministri in tako je prišlo do sporazumljenja. Mi Avstrijci se pač preveč bojimo ločitve od Ogrske, čeprav bi nam v sedanjem času taka ločitev le koristila.
Materni, a ne občevalni jezik!
Kakor se po časnikih bere, delajo se že priprave za prihodnje ljudsko štetje. Samo-odsebe se razume, da Slovenec sprejemaj le slovenske tiskovine. Ali mnogo važneje je kaj drugega, je rubrika «občevalni jezik.» Na vsem svetu moramo cislitvanski Slovani edini trpeti sramoto in krivico, da vlada zapisuje občevalni ne pa materni jezik v ta namen, da dobi na papir več Nemcev oziroma Lahov. Kar je pa na papirju, to nam potem, kadar se gre za kak ukrep, ki bi nam bil koristen, z veseljem tišči pred zobe, da ga lahko od-
plaščem po valovih, ki so se takoj razdelili in tako je šel on in njegov spremljevavec in naslednik v preroški službi, Elizej, brez ovire črez Jordan.
Da, nadnaravna dejstva označujejo že v predkrščanski dobi to velepomembno reko sv. dežele; tu so se pa tudi vršili dogodki, ki morajo zdatno utrditi krščansko mišljenje in čuvstvovanje. In res! Poročajo nam o njih evangeljski poročevavci, sv. evangelisti. Sv. Matevž pripoveduje o tem v svojem 3. poglavju. Predočuje nam sv. Janeza Krstnika, ono izvanredno prikazen, ki je takorekoč mejnik med staro- in novo zakonskim božjim kraljestvom in katerega je že prerok Izaija oznanil kot glas vpijočega v puščavi. Velike svetovne dogodke napovedujejo navadno značilna znamenja in zgodovinskim, svetovnim osebam pripravljajo pot različni predhodniki. Kako bi tedaj mogel biti brez napovednika, brez predhodnika On, ki je središče svetovne zgodovine, ki je žarno solnce na nadzemeljskem nebu ?
Ta znameniti zadnji prerok stare zaveze in predhodnik Zveličarjev je ravno Janez Krstnik. Predno je Jezus, kateremu je pripravljal pot, nastopil javno med svetom, da uči svoj božji nauk, se je podal Janez Krstnik v samotno puščavo med Jeriho in Jordanom, oblečen v raševo obleko iz kameljih dlak.
bije; s temi podatki nas torej narodno zatirava. Ali bodo slovanski poslanci mirno čakali in gledali, da se nam še nadalje pred svetom dela sramota in krivica? Ali ne bodo od ministerstva za notranje stvari odločno zahtevali, da se pri štetju določuje materni jezik? Nemški poslanci vedo zabranjevati, kar bi nam bilo pravično, in če tudi v zadnjem trenutku, naši pa bi si ne vedeli pomagati, kadar gre za stvar dalekosežne važnosti ?
Koroški Slovenci umirajo.
Vedno tužneje je stanje koroških Slovencev. Na gospodarskem in prosvetnem polju jih uničujejo. Nemški graščaki nakupujejo slovenska posestva, in kjer je prej stanoval prost kmet, tam sedaj zdihuje tlačen hlapec. In da bi ti hlapci in njih otroci lahko občevali z nemškimi plemenitaši v blaženi nemščini, tlačijo slovenske otroke v nemške šole. Da se le navadijo nemških zvokov, dovolj je, sicer pa naj ostanejo neuki, to je za ošabno gospodo mnogo boljše. Štajarski Slovenci naj se branijo nemškega upliva z vsemi silami, sicer bo nas zadela kmalu enaka usoda kakor uboge koroške Slovence.
Rusija v slavlju.
Rusi so slavili dne 7. junija stoletnico rojstva velikega pesnika Aleksandra Serge-jeviča Puškina, kateri je dal ruskemu slovstvu zopet pravi slovanski značaj. Omenjeni dan je bil pravi narodni praznik, katerega se je udeležil vsak Rus, od carja do zadnjega delavca. A ne samo Rusi so praznovali ta dan spomin Puškinov, ampak tudi zavedni krogi vseh drugih slovanskih narodov, tako da se je ta dan jasno pokazalo stremljenje po prosvetni uzajemnosti vseh slovanskih plemen.
Dopisi.
Iz Hajdine. (Zadružno gibanje.) Tukajšnje «Kmetijsko bralno društvo» je priredilo v nedeljo, dne 11. t. m. po večernicah v prostorih g. Gregoreca poleg cerkve prvi podučni shod. Društveni predsednik, gospod A. Š. otvori shod in da besedo društvenemu podpredsedniku, gsp. Fr. H.; ta pozdravi vse navzoče, obžaluje odsotnost dveh društvenih odbornikov in preide k prvi točki podučnega reda: «Kako hočemo dandanes pomagati našemu kmetovalcu?» Govornik povdarja važnost kmečkega stanu za celo državo in posebej za nas Slovence: On je glavni steber mile Avstrije in glavni steber naše slovenske
Njegova jed so pa bile kobilice in divji med. Mogočno je oznanjeval pokoro in mnogo jih je spreobrnil njegov klic: «Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo. Storite vreden sad pokore, ker sekira je že nastavljena drevesom v korenine.» Tedaj je pa šel k njemu Jeruzalem in vsa Judeja in ves kraj ob Jordanu, in so bili krščeni od njega v Jordanu in so se obtožili svojih grehov. Ta Janezov krst ni bil sicer zakrament, kakor je to Kristusov krst, katerega je postavil, čigar milost je sad Kristusove smrti na križu, ni pa tudi samo zunanji, brezpomemben obred. V stari zavezi so namreč razne telesne nepopolnosti storile človeka nečistega, to je, dotičnik se ni smel udeleževati svetih obredov in daritev, ampak se je moral, če je hotel biti očiščen, umiti z vodo. Povod temu telesnemu očiščevanju je pa nagnjenje človekovo do greha. Zato je telesno umivanje nekak simbol ali znak notranjega očiščevanja, namreč naša duša se očisti nesnage greha; zato beremo: in obtožili so se svojih grehov. Vsi, ki so se podali ven v puščavo s srčno željo zadobiti mir srca, so odkrili z obtožbo svojih grehov svojo človeško naravo, ob enem pa tudi želeli se udeležiti Kristusovega odrešenja.
Kar Janezov krst samo predočuje, to podeljuje Kristusov zakramentalni krst: nad-
narodnosti. A ta steber se ruši, da že se podira, že gineva državni blagor, že se krči slovenska zemlja. Za to je treba ta kmečki steber podpreti! Pa kje so podpore? Jedna najmočnejših je «Kmečka zadruga.*
Zdaj govornik poljudno in kratko govori o važnosti kmečke zadruge ter sklepa navdušeno : Poljedelci, združite se posebno v kmečkih zadrugah, združimo se posebno mi Slovenci; zakaj za nas velja geslo: Slovenec, pomagaj si sam!
Na to zapojo vrla kmečka dekleta prelepo pesmico: «Slovenka sem.»
Društveni tajnik, g. Al. P. podučuje v krasno sestavljenem govoru, kako naj spoznavamo in zatiravamo najhujše sovražnike dreves in poljskih pridelkov. Danes je opozarjal posebno na hrošča in 3 metulje; o njihovi škodljivosti nas je prepričal tak6, da smo jim napovedali bqj, boj do skrajnega.
Ker je govornik šaljivo omenil, da hrošč najraje gloda hrastovo listje, lipovemu pa najraje prizanaša, spomnili so se vrli pevci in pevke milo doneče pesmice: «Lipa» ter so jo tudi navdušeno zapeli. Konečno se še g. podpredsednik spominja svetega očeta, papeža Leva XIII. in našega svitlega cesarja Frančiška Jožefa. Vsi navzoči pa zapoj6 cesarsko pesem. Na to se prav veseli in zadovoljni razidemo želeč, da se kmalu zopet snidemo.
Sv. Miklavž pri Ormožu. (Volilni shod) v ormožkem okraju, katerega je na nedeljo dne 11. t. m. sklical dež. poslanec gosp. dr. Rosina bil je vkljub ne posebno ugodnem vremenu dobro obiskan. Poslanec je v enournem govoru razložil v rezkih besedah politični položaj Slovencev v obče in še posebej v štajarskem dež. zboru. Opisal nam je težavni poklic naših zastopnikov, kako nemška večina se svojim postopanjem v gospodarskih in narodnih zadevah stori vse, da bi prisilila slovenske zastopnike k izstopu iz deželnega zbora in da to početje od vladne strani nema nobenega odpora. Znamenja kažejo, da bodejo Slovenci v kratkem prisiljeni pokazati za vedno hrbet nemškemu Gradcu. Na to naj bodejo štajarski Slovenci pripravljeni in pripravljeni tudi zahtevati z vso odločnostjo administrativno ločitev Spodnjega Štajarja. Govornik obrazloži postopanje nemške večine v šolskih zadevah, pri predlogu za ustanovitev meščanske šole v Šent Juriju na juž. želez., za ustanovitev viničarske šole v Ljutomeru, pri dovolitvi podpore Stu-dentenheim-u v Celji, Schulverein-u, Siid-marki itd. Vendar vkljub temu Slovencem ni treba obupavati. Treba le bolj zidati na lastno delo in lastno moč. Položaj Slovencev
naravno dušno življenje in neizbrisljivo znamenje, ki stori človeka uda katoliške cerkve in dediča nebeškega kraljestva. Zato trdi Janez: «Jaz vas krščujem samo z besedo; pride pa za menoj, ki je močnejši, kakor jaz ; on vas bo krstil v svetem Duhu in v ognju.»
Pa dozdaj še nisem omenil, zakaj smo se ravno tu ustavili, da poživimo svete občutke v svojih srcih.
O blaženi trenotki so to za nas! Najveličastnejši in znamenitejši dogodek, ki se je vršil ob Jordanu, nas sili, da se v ponižnosti klanjamo vsemogočnosti božji. Stoteri in tisočeri nam zavidajo neizrečeno srečo, da moremo bivati tukaj, kjer je bil božji Zveličar krščen od umrljivega zemljana.
Štirideset dni se je pripravljal Jezus s postom v kvarantanski puščavi na svoje javno vzvišeno delovanje, katero je hotel s svojim krstom takorekoč posvetiti in mu zagotoviti večji uspeh. Janez pa spozna v njem obljubljenega mesija in zato se brani podeliti krst Njemu, čistemu in svetemu. Pa Jezus ga zavrne: «Pusti za zdaj, zakaj tako se spodobi spolniti vso pravico» in ne odneha od svoje zahteve.
Kristus je dopolnil mozaično postavo, ki je po svojih naredbah le pripravljala in pred-očevala novozakonsko, Kristusovo dobo. Spolnjeval je natančno starozakonsko postavo,
v državi ni bolj neugoden, kakor je bil kedaj v preteklih 30 letih. Slovenske vrste so namreč tesno sklenjene in proti tej zvezi nobena vlada ne bode trajno imela vspeha. Pri pravem postopanji v političnem življenju se morajo Slovanom časi na bolje obrnoti in bodo se tudi Slovencem enkrat vremena razjasnila. Glasna pohvala donela je ob konci govora.
Mej poslušalci bilo je osobito mnogo prav odličnega občinstva iz Ormoža, Ljutomera in okoliškega prebivalstva. Gsp. kapelan Plepelec izrazil je v imenu vseh govorniku zahvalo in zaupanje.
Na to pa se je pričela prisrčna domača zabava ormožkih in ljutomerskih čitalničarjev, ki so imeli pri tej priliki pri sv. Miklavžu prijateljski sestanek. Odlikovali so se ljutomerski pevci. In ko smo se nekoliko pozno ob večeru vračali na svoje domove, imeli smo prepričanje, da ta dan ni izgubljen, da bi se moralo tacih shodov še mnogo, prav mnogo na obilen hasek našemu ljudstvu prirediti. —
Svetina pri Celju. V štev. 23. «Slov. Gosp.» od dne 8. junija 1899. se na strani 5. bere: «Iz Celja se nam piše: Kako slabo se vzgojujejo otroci, ki hodijo v tukajšnjo nemško šolo, razvidno je iz tega, da je tolpa teh divjakov redno prihajala k večerni maj-nikovi pobožnosti v nemški cerkvi, pa ne da bi tamkaj molila, ampak da se je v ozadju cerkve prepirala in tepla. Vse to se je godilo tako glasno, da so bili drugi obiskovalci cerkve v svoji pobožnosti moteni.» — Res, žalostno je, ako se v Celju neke vrste šolska mladina vede tako. Vsako dejstvo, vsako dejanje pa ima svoj uzrok, — torej tudi navedeno nedostojno obnašanje otrok, ki obiskujejo celjsko nemško šolo. Vsakdo pa za to naj išče uzroka tam, kjer se v resnici nahaja, namreč v tem, da se, kakor pravi cenjeni dopisnik, «otroci slabo vzgojujejo.» Toda povedati moram Vam, gospod urednik, v tolažbo, vsem dobrim Slovencem pa odkriti v veselje, da se v Celju nahaja še tudi šolska mladina, katera je vzgojena ne tako surovo, ampak v pravem krščanskem duhu, tako, da se v cerkvi ali hiši božji vede spod-budljivo; in to je šolska mladina dekliške šole celjske okolice, katera šola stoji pod vodstvom čč. šolskih sester. O tem se prepričati smo dne 6. junija imeli priložnost mi hribovski Svetinjčani, h katerim se iz Celja s težavo prileze po strmem Pečovniku. Ta dan so namreč učenke 4. in 5. razreda celjske okoliške dekliške šole s svojimi učiteljicami, čč. šolskimi sestrami, napravile izlet k nam na Svetino, v majhno vas, ležečo v kotlu v
opravljal dela pokore, česar mu ni bilo treba, ker je bil brez greha. Pa storil je to iz ljubezni do nas, da zadosti za naše grehe. Celo njegovo življenje je bila zadovoljna pokora, ki je dosegla svoj vrhunec v njegovem bridkem trpljenju in sramotni smrti na križu.
Da bi pa vsemu človeštvu, tako tistim, ki so bili navzoči pri Kristovem krstu, kakor tudi vsem poznejšim rodovom, razpršil dvom o Jezusovem vzvišenem dostojanstvu in njegovi božji naravi, je večni oče sam razglasil na najslovesnejši način božje poslanstvo Kristusovo. Nebesa so se odprla — tako nam pripoveduje v priprostih besedah evangelist ta prečuden dogodek — in sv. Duh se je prikazal nad Jezusom v podobi belega goloba. In glas se je slišal iz prejasnih nebesnih visočin: «Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam dopadajenje!»
Tako se je razodela pri tej slovesni priliki presveta Trojica v dokaz, da je Kristus pravi Bog. To se je zgodilo tukaj. Pač sveti strah nas mora navdati. Pa ne samo to. Po premišljevanju tega dogodka se hočemo spodbujati k ljubezni do Boga in skrbeti za zve-ličanje svoje duše.
Krst Boga-človeka nas spominja na naš lastni krst. Krščeni smo v imenu troedinega Boga. Ponovimo krstno obljubo! Obljubimo danes na tem svetem mestu, da hočemo
sredi hribovja, katero diči krasna Marijina cerkev, katero je, kakor se splošno trdi, dal sezidati bivši celjski grof Friderik II. Nade-polne učenke so na tem izletu spremljale čč. šolske sestre, ki jih imajo v vzgoji, in sicer: Častita mati Angelina Križanič in pa čč. sestre: Frančiška Jelen, Sebastijana Neu-wirth, Bonaventura Kunt in Kalista Kocbek. To pa za otroke ni bil samo izlet, ampak bila je ob enem tudi božja pot, kakor čč. šolske sestre vsako tako veselico, ki jo pripravijo otrokom, vselej združijo s cerkveno pobožnostjo.
Po opravljeni cerkveni pobožnosti so se otroci v družbi šolskih sester kot svojih zvestih učiteljic zabavali in razveseljevali z navadnimi otroškimi igrami, in sicer s tako mnogovrstnimi, da je vsak tudi še tako pri-prost človek spoznal, kako krivična in hudobna da je trditev mnogih nemčurjev, ki pravijo, da pri šolskih sestrah otroci samo molijo, drugega pa nič! Tudi so se otroci pokazali dobro izurjeni in izvežbani v slovenskih narodnih pesmih, tako, da je pač treba iskati šole, ki bi se mogla meriti s to vzgojevalnico in učilnico. Le prehitro je potekel čas, kateri je bil majhnim izletnikom določen za našo Svetino.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
(Imenovanje.) Nadinžener F. Pernič je imenovan državnim stavbinskim svetovalcem na Štajarskem.
(Državni posl. J. Žičkar) Okrajni odbor gornjegradski je na podlagi soglasnega svojega sklepa izrekel velečastitemu gospodu Jožefu Žičkarju državnemu in deželnemu poslancu, kateri je v letošnjem zasedanju štir-skega deželnega zbora požrtvovalno zagovarjal interese okraja gornjegradskega, v zadevi ceste v Solčavi, svojo najtoplejšo zahvalo.
(Modriš) se zopet nosi po našem mestu v gumnicah, da je kar modro pred očmi; videti pa ga je vendar največ pri smrkolinih, malih in večjih, možkega in ženskega spola, sploh pri ljudeh, — ki ga v glavi nimajo.
(Novo politično društvo.) Kakor riba potrebuje vode, tako je potreboval šent-lenartski okraj pri Mariboru slovenskega političnega društva. In sedaj ga dobi. Dne 25. junija bo ustanovitev katoliško-političnega društva za okraj Sv. Lenart v Slov. Goricah. Že danes opozarjamo rodoljube, da se udeležijo shoda v polnem številu.
trdno verovati, kar je Bog razodel, kar je Kristus učil, kar so apostoli oznanjevali in kar nam naša mati sv. kat. cerkev zapoveduje verovati. Utrdimo svoje upanje v večno življenje, gojimo gorečo ljubezen Boga ljubiti črez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe. Sklenimo varovati se greha kot naj^ večjega zla na svetu. Potem se bodo tudi nam, ko se bomo ločili od tega sveta, odprla blažena nebesa, kjer bomo večno gledali Boga. Amen.
Silna je bila vročina, ko smo se ob 10. uri predpoldne vračali od reke Jordan v «Hotel Jordan.» Popoldne je bil izlet na se-verno-zapadno stran pod goro Kvarantanijo k studencu, ki se imenuje Elizejev, v spomin tega starozakonskega preroka. Ta studenčnica namreč nekdaj ni bila dobra; ko pa je Elizej nekaj soli vrgel v njo, postala je okusna in pitna in je še dandanes najboljša v tistem okraju. Na gori Kvarantaniji je satan tretji-krat skušal Kristusa; zadaj za goro pa je tista puščava, v kateri se je postil Zveličar 40 dnij in 40 noči. Pravijo, da je blizu tukaj stalo staro mesto Jeriho, kamor so bili Izraelci najprej prišli po svojem izhodu iz Egipta pod vodstvom Jozuejevim; a dandanes ni pravega sledu več o starem mestu in tudi ne o palmah, od katerih je imelo svoj lep priimek «mesto palm.» Ravno tako je
(Duhovniške vesti.) Vlč. gsp. župnik v Št. Petru pri Radgoni Anton Belšak išče zdravja pri usmiljenih bratih v Gradcu. Priporoča se v molitev svojim duhovnim so-bratom in prijateljem.
(Ogenj.) 5. t. m. je pogorelo Antonu Plevčaku v Ločendolu, 12. pa Lencigarju in Antonu Ogrizeku na Topolah.
(Iz Celja.) Dne 10. junija je umrla tukaj občespoštovana in daleč na okrog znana mati preč. g. šolskega svetovalca in profesorja J. Krušiča, Marija Krušič. Pogreb je bil dne 12. junija ob 8 uri zjutraj. Veliko sorodnikov — med njimi tudi vnukinji čč. šolski sestri Ksaverija in Pankracija — in znancev je skazalo zadnjo čast blagi ranjki. Sprevod je vodil mil. g. opat Ogradi in v spremstvu 14 duhovnikov. Lahka ji žemljica!
(Iz Ljutomera) se nam piše: Nekaj časa sem občutimo, da nekteri mlečnozobi nemški fantalini predrzni postajajo. Zahajajo s plavicami nacifrani v okolico, tam pridno zabavljajo; na večer se pa sladkega vinca pijani vozijo po trgu hripavo kričeč svojo «Wacht am Rhein.» Tako otročje početje nam prav nič ne škoduje in se Slovenci tem paglavcem le smejimo. Opozarjamo le zaradi tega že zdaj na to, ker se bode pri tem početju primerilo, da bode kakov nemškutarček ujel kje kako prav gorko klofuto — klapouška jo imenujemo pri nas — potem pa bodejo vsi uradi po konci in vsi časopisi polni grozodejstev. Čudno pa se nam tudi zdi, da nekteri zaspani šefi svojim slaboumnim in že itak do konca in kraja diskreditiranim fantičkom-uradničkom vse razposajenosti dovoljujejo. Ali je to blagodejni upljiv tiste elegantne pridobitve v nemškem taboru?
(Odvetnik v Sevnici.) Namesto gosp. dr. Kaučiča pride v Sevnico gosp. dr. Josip Kolšek, odvetnik v Laškem trgu.
(Gospod Zofl) je doživel zopet jeden neuspeh več v svojem neuspehov polnem uradniškem življenju. Z vsem svojim Nemcem udanim srcem je želel, da bi dobili okrajno blagajno v Šoštanju Nemčurji v roke. Z g. komisarjem Costo Rosetijem je hodil okoli pri volivcih ter dajal dobre nasvete. A zaman je bil ves trud. Okrajna blagajna šoštanjska je v slovenskih rokah in dosledno uraduje tudi v slovenskem jeziku.
(Pod Sv. Jožefom pri Celju) je umrla dne 6. junija blaga in pobožna žent., Katarina Macur, mati apostolskega misijonarja lazarista č. g. Janeza Macurja. N. p. v. m.!
(Dež. posl. dr. Rosina) je začel z volilnimi shodi. Zadnjo nedeljo je sklical svoje volilce v Št. Miklavž pri Ormožu. O shodu
zginila z zemeljskega površja poznejša Jeriha, katero je Gospod popred včasi obiskal, na pr. takrat, ko je cestninarja Gaheja poklical z drevesa in mu naznanil: «Danes je zveličanje došlo tej hiši.» — Zares, čudno je in večkrat tudi strašno, ko človek vidi kako se svet spreminja; tudi tukaj so avstrijski romarji le v duhu gledali staroslavno mesto in njegovo lepoto, potem so se pa utrujeni vrnili v borno vas, v današnjo Er-Riho, kakor prebivavci imenujejo to svoje selo.
Še enkrat morali smo tu prenočiti in se skoraj vso noč vaditi v poterpežljivosti, ker vse drugo ne pomaga nič zoper razne tamošnje nadloge. Sicer smo pa bili v go-stilnici dobro preskrbljeni in so nam pri mizi pridno stregli, samo črnikasti arabski strežniki so bili nekako čudni in prenagli. Ko se je pri obedu neka grofica malo obotavljala vzeti od ponudene ji jedi, je to strežnika tako razvnelo, da ji je nevoljno rekel: «Ali vzemi hitro, ali pa reči, da ne bom jedla!» Lahko si mislite, da grofici niso do-padale take šege v novodobni Jerihi, toda storiti ni mogla ničesar drugega, kakor to veliko neuljudnost kaznovati s hudim pogledom. Jaz sem pozneje to zadevo naznanil hišnemu gospodarju, ker me je bil sam vprašal, kako smo zadovoljni s postrežbo; a zdaj sem jaz prišel v zadrego, ker je bil potem strežnik
poročamo med dopisi. Glede volilnih shodov kličemo deželnim poslancem ob tej priliki: Živili posnemovalci!
(Za ljudsko štetje,) o katerem govorimo danes tudi v političnem ogledu, se že delajo priprave. Opozarjamo vse urade in osebe, ki imajo kaj opraviti z ljudskim štetjem, da zahtevajo in se poslužujejo edino le slovenskih tiskovin. Bodimo narodni v vsaki zadevi! V zadevi ljudskega štetja priobčili bomo v prihodnji številki znamenit članek iz peresa dobro poznatega slovenskega politika in poslanca.
(Ni jih, pa jih ni!) Nemci, pristni Nemci so se iskali dne 7. junija v mariborski nemški kazini. Odvetnik dr. Possek, doma iz Loč, je predlagal, naj se vsprejemajo kot udje kazine le pristni Nemci. Večina navzočih pa se je tega predloga ustrašila in ga odklonila. Zakaj? No ker bi si kazinsko društvo niti odbora ne moglo sestaviti iz samih pristnih Nemcev. Slovenci in Čehi, ki so se izneverili svojemu narodu, so namreč glavni stebri mariborskega Nemštva. Na tihem pa so gotovo tudi dr. Possek, dr. Edvard Glančnik in drugovi zadovoljni z odklonitvijo, kajti tudi oni bi z vsprejetim predlogom morali kazini dati slovo. Težko, neizmerno težko je para-dirati s pristnimi Nemci, kjer jih — ni.
(Delavsko gibanje.) Katoliško delavsko društvo v Mariboru je imelo preteklo nedeljo občni zbor. Najprej so se obravnavale no-tranje-društvene zadeve. Potem je govoril g. predsednik o gibanju »Proč od Rima« ter razkazoval velike zasluge rimskih papežev ' za človeško prosveto in blagostanje. Tovariš g. Medvešek je poročal o vseslovenski delavski slavnosti v Ljubljani ter vspodbujal navzoče, da neustrašeno spoznavajo in širijo krščansko-socialno mišljenje. Povodom Med-vešekovega govora se je vnel živahen razgovor, v katerem so vsi izražali soglasje z govornikovimi besedami ter naglašili potrebo živahne in vsestranske agitacije za krščansko-socialno strujo med mariborskim delavskim ljudstvom. Društvo se neprestano krepi in razširja.
(V Šmarju pri Jelšah) so se vršile dne 12. junija občinske volitve. Posilinemška stranka si ni upala na volišče, zato se je volilo mirno in narodni kandidatje so bili izbrani jednoglasno. Izvoljeni so: Čopf, Tančič, Skale, Anderluh, dr. Rakež, dr. Georg, Tančič, Ferlinc, Jagodic, Vičar, Šket, Debelak. Izvoljenci jamčijo, ¡da bo vrlo narodni trg v svojem razvoju še v bodoče napredoval, §
(Iz Št. Jurija ob Ščavnici) se nam
poroča: Dne 11 rožnika so naši gasilci prvo-
hud na mene in se je hotel maščevati. Moram reči, da me je že bilo malo strah, ker sem vedel, da se vročekrvni Arabci hudo maščujejo ; poskusil sem ga pomiriti z denarjem in sem mu dal 1 frank (krono) in res sladko se je nasmehnil in mi vse odpustil ter mi je prav pridno donašal črne kave, ker je videl, da mi vsled mrzlice nobena jed ni dišala. — Omenil sem že nekje, da smo se tu v Jerihi pozno zvečer sešli z nekaterimi afrikanskimi Slovenci in Hrvati, ki so tudi romali po sv. deželi. Oh, to je bilo veselje, ki se je izražalo v navdušenih napitnicah in hrvatskih in slovenskih pesnih, ki so se najbrž prvokrat lepo in krepko razlegale po jordanski dolini.
V sredo zjutraj odpeljali smo se nazaj v Jeruzalem po isti slabi cesti, po kateri smo bili sem prišli; tu se je prvokrat zgodilo, da je morala cela karavana čakati na nekatere gosposke ženske, ki so predolgo spale. Med potom smo se zopet oglasili pri usmiljenem Samarijanu v Han Hadruru. Ko smo videli, kako so naši jutrovski vozniki vodo vlačili iz vodnjaka, spominjali smo se egiptovskega Jožefa, katerega so njihovi bratje menda tudi na enak način potegnili iz suhega vodnjaka, da ga odvedejo mimo potujoči kupci in trgovci v daljne tuje kraje. Pa še nekaj drugega počenjali so vozniki v svojih prostih
krat nastopili s slovenskim poveljem. Imenitno so rešili svojo čast in videlo se je, da je vse ljudstvo veselo in zadovoljno s slovenskim poveljevanjem. Le brez strahu naprej!
(Nadravnatelj moške kaznilnice) v Mariboru, g. Anton Markovič, je na lastno prošnjo prestavljen kot nadravnatelj moške kaznilnice v Gradcu. V Maribor pride g. Jožef Reisl, dosedaj nadravnatelj moške kaznilnice v Karthausu.
(Na državni gimnaziji) v Mariboru bo sklep šolskega leta že 8. julija. Sprejemne skušnje bodo v sredi meseca julija, kar bomo natančneje še pravočasno naznanili.
(Nova železnica.) G. notai ju Kazimiru Bratkoviču v Gornjemgradu in č. g. župniku Antonu Rodošeku v Mozirju je železniško ministerstvo dovolilo, da zgradita običajno tirno železnico Rečica, Braslovče, Gornjigrad, Kamnik. — Za zgradbo železnice Grobelno-Slatina — hrvatska meja je dobil dovoljenje nek pl. Heider.
Društvene zadeve.
(Za dijaško kuhinjo) je nabrala gospa Klemenčičeva na gostiji Marije Reinerjeve v Veržeju 4 K. 20 h.
(V Gotovi j ah) se vrši XXII. občni zbor društva «Kmetovalec» v Gotovljah dne 18. junija t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilni pri M. Štajnarju. Vstop udom in neudom prost, zatorej k obilni udeležbi najprijazneje vabi	odbor.
(Ustanovitev Railteisenovke.) Pri sv. Petru pod sv. Gorami bode v nedeljo 18. t. m. ob 5 uri popoludne posvetovanje radi ustanovitve Raiffeisenove posojilnice. Prijatelji gospodarskega zadružništva so uljudno vabljeni.
(Sv. Ema.) Dne 25. t. m. ob 3 popoldne bo imela ,Čitalnica' svoj občni zbor z navadnim vsporedom, dne 1. julija pa bo imelo ,Posojilno in hranilno društvo» pri sv. Emi zjutraj ob 8. svoj prvi uradni dan.
(Kmetijsko bralno društvo) v Gornji Radgoni priredilo bode prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. v gostilni «K angelju» narodno veselico z mnogovrstnim zanimivim vsporedom. Začetek popoludne ob 4 uri. Vstop za ude 20 kr., za neude 50 kr. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je izdala te dni svoje knjižnice XI. zvezek. Ta številka je bila zaostala, ker zadnji njen že poprej izdani spehljaj nosi XIII. številko. Pričujoči XI. zvezek je Tomo Zupanovega »Naš cesar Fran Josip 1.« 2. natis. Drugi natis cesarjevega življenja popravlja in pomnožuje poprejšnji 1. natis. Nov je namreč tu 10. od-
urah; plesali so in popevali, pa seveda ne po našem načinu, ampak po turškem ali bolje po divjaškem; vsaj meni se niso ju-trovci tako divji in besni zdeli, kakor pri tej svoji zabavi. Postavili so se v krog, vsi enakomerno posedali na zemljo in se naglo zopet vzdigali, pri tem se pa glasno smejali in krohotali in popevali. Njim samim je to noro kričanje bolj dopadalo, kakor lepo vbrano petje nekaterih romarjev. Tudi v Kajri smo že bili spoznali, da se mi nikakor ne strinjamo s turškim okusom; vojaška godba je tam celo jednoglasno in dolgočasno svirala; Turki so to cviljenje silno hvalili, mi pa tega nismo mogli; vsak berač pač svojo mavho hvali. Bral sem nekje, da se je turškemu Sultanu, ko je bil na Dunaju, naša muzika takrat najbolj dopadala, ko so se godci šele pripravljali in svoje instrumente poskušali ali ubirali; torej kar je temu lepo, je onemu smešno in Latinci imajo prav, ko trdijo, da se o okusu ne da prepirati. Še to bi me lehko kdo vprašal: Ali sem kaj seboj prinesel tistih slovečih rož iz Jerihe? Ne; in sicer za to ne, ker tam ne rastejo, ampak v celo drugih krajih in se tedaj po krivem imenujejo rože iz Jerihe.
stavek: »Kranjski 17. polk pri Kustoci in vitez Zitterer iz 66. ogrsko-slovaškega polka«, pa odstavek: »Cesarice Elizabete smrt"in njen pokop.« Družbin prvomestnik, Tomo Zupan je daroval ves ta drugi, 5000 proizvodov broječi natis družbi zato, ker je bil prvi namenjen družbi v prid in se je razprodal z dobičkom. Mnogoštevilne okusne podobice 1. natisa so v tem 2. še pomnožene — tako, da je v knjižici, ki broji 72 strani, 31 podob. Nove so namreč: Baron Cehovin; vitez Zitterer; dunajska mladina pred cesarjem in cesarica Elizabeta malo pred smrtjo. Glede svoje zunanjosti je to najlepša družbina knjižica; tiskana je v slavnostnem odelu. Posamezni zvezek jej stane 20 kr.; njih 100 pa 15 gld — Sezite, Slovenci, po tem novem knjižnem daru družbe sv. Cirila in Metoda in oveselite ž njim sosebno še našo šolsko mladino.
(Nadvojvoda-Ivanova jama.) K veselici dne 18. junija ob 3 uri popoldne v votlini nadvojvoda-Ivanove jame v Hudiluknji. Vspored: I. Nova luč, plinova razsvetljava {Acetylen-Gass.) II. Vrtalna igra (Ringelspiel.) III. Tamburaši in pevci se pričakujejo iz Šoštanja. Tako bo tudi vsako nedeljo in praznik, pa tudi ob delavnikih splošna razsvetljava, kadar bo le vstopnina 3 gld. znašala. Postrežba dobra. Na obilno vdeležbo vabi lastnik Ivan Vi vod.
Iz drugih krajev.
(Kardinal dr. Missia.) Dne 19. t. m.
se bo vršil v Rimu tajni in dne 22. t. m. javni konzistorij, v katerem se tudi knezo-nadško! goriški poviša v kardinala. Neposredno po tajnem konzistoriju se poda papežev nobelgardist, grof Pecci, ki je nečak papežev, iz Rima v Gorico, a po javnem konzistoriju mu bo sledil papežev ablegat Celli, ki donese papežev breve. Po izročitvi rudeče kardinalske čepice spremita oba imenovana gospoda knezonadškofa na Dunaj. Svečano pokladanje bireta po Njeg. Velič. cesarju se bo, po dosedanjih določilih, vršilo dne 26. t. m. v dvorni župni cerkvi.
(Ponemčevanje v šoli.) V čeških listih čitamo: V neki šoli v zgornji Šleziji je raz-obešena tablica, na kateri stojita »prisega« in molitev«, kateri si mora deca prepisati, seveda v nemškem jeziku. Prisega se glasi: »Prisegamo, da hočemo od danes naprej vedno nemško govorili, kdor ne izpolni te prisege, je ničvrednež in bo kaznovan.« Molitev se glasi: »Čuvaj nas, o Bog, ljudi j, ki nam zabranjajo govoriti nemško, prosimo te! Škodijo nam na tem svetu, v sili pa nam ne dado niti krajcarja. Med seboj hočemo le nemško govoriti, neprijateljev nočemo ljubiti!« Tako ravnanje ni samo smešno, ampak tudi skrajno neumno.
(Kuga v Aleksandriji) še ni ponehala. V zadnjih dneh je zbolelo zopet več oseb za kugo, tako da je nevarnost vedno večja, da se bolezen zanese tudi v druge kraje.
(Književnost in umetnost.) G. prof. R. Perušek v Ljubljani je izdal jezikovno razpravo »Bravec ali bralec?« Pridjane so opombe k Levčemu »Slovenskemu pravopisu.« Cena velezanimivi in poučni knjigi je 30 kr. in se dobiva v L. Schwentnerjevi knjigarni v Ljubljani. — Marljivi cerkveni skladatelj Kari Bervar, organist v Celju, je izdal kompozicijo »Novomašniku«. Cena se nam ni naznanila.
(Spoštuj očeta in mater.) Pretekle dni so postavili na pokopališču v Debrecinu spomenik, ki je v svarilo vsakemu, kdor četrte zapovedi božje ne spolnjuje. Napis se glasi: Tu počivajo v Gospodu: Josip Moritz starejši, umrl je star 62 let. Lastni sin ga je Ustrelil. Franc Josip Moritz ml., umrl je v ¡eči v starosti 27 let. Josipina Moritz starejša «mrla je 47 let stara, ustrelila jo je hči. Elizabeta Moritz; svoje življenje je končala stara 17 let. Sin, ki je ustrelil očeta, umrje v ječi, hči, ki je mater umorila, umrje po samomoru. Četrta zapoved božja še velja.
(Francosko ministerstvo), kojemu je bil predsednik Dupuy, je moralo dati ostavko, ker v zbornici ni dobilo večine za svoj predlog glede dnevnega reda. Predsednik republike Loubet je dal nalogo, sestaviti novo ministerstvo, poslancu Poincarčju. Dosedaj se mu še ni posrečilo, da izvrši to nalogo.
(Najvišja hiša na svetu.) V Newyorku v Ameriki se je dozidala hiša, ki je 119 m. visoka. Hiša je torej približno šestkrat tako visoka kakor kaka štirinadstropna. Podstav za velikansko zgradbo se je zidal 17 metrov globoko v zemljo. V hiši še nahaja 950 prostorov, koji so večinoma uporabljajo kot prodajalnice in obrtniške delalnice. Vseh oseb, ki delajo v hiši, je okoli 7000, torej v enem samem poslopju več, kakor v celem Ptuju ali pa v celem Celju.
(Grof Thun — ženin.) Časniki poročajo, da se misli udoveli ministerski predsednik grof Thun poročiti s hčerjo deželnega maršala Jurija Lobkovica.
(V Pomjanu v Istri) so imeli občinske volitve z velikanskim volilnim bojem med Italijani in Slovenci. Vsled nečuvenih nepravilnosti volilne komisije so propali Slovenci v vseh treh razredih. Vlada je v Istri naklonjena Italijanom, vsled česar si ti mnogo predrznejo.
(Kotlje — pogorele.) V soboto dne 6. t. m. zvečer pogorela je vas Kotlje pod Guštanjem na Koroškem. Samo farovž, šolo in mežnarijo so rešili, pogorela pa je tudi cerkev. Prebivalstvo je v veliki stiski in hitra pomoč potrebna.
(Avstrijsko katoliško učitelj stvo) bo imelo letošnji občni shod v Dornbirnu. Okoli 3400 avstrijskih učiteljev se že zbira v katoliških društvih. Samo na Dunaju jih je okoli 800, torej že tretjina vseh dunajskih učiteljev. Prišel bo čas, ko bomo tudi na Štajarskem lahko pozdravili učiteljsko društvo z odločno katoliškim programom. Vremena se jasnijo.
(Upravno sodišče) je razsodilo, da konsumna društva brez gostilniške koncesije tudi svojim članom nimajo pravice točiti vina, piva in žganja.
(Vlak, ki je imel mesec dni zamude.) Kakor pišejo iz New-Yorka, je bilo v Ameriki vso minolo zimo toliko viharjev in snega, da celo najstareji ljudje ne pomnijo take zime. Promet je bil na mnogih mestih ustavljen po več dni j. V Cheyenne, Vyomnig, je te dni došel vlak, ki se ni bil zakasnil za nič menj, nego za celi mesec. V Ironu je tako zapal sneg, ki je potem zmrznil, da vlaku nikakor ni bilo možno voziti naprej. Potniki, bilo jih je 42 po številu, med temi tudi 12 žensk, so morali ostati v puščavi celi mesec in bi se jim bilo godilo zelo slabo, da jim niso tamošnji prebivalci do-našali živeža.
(Krone.) Z avstro-ogersko nagodbo stopi v veljavo tudi novi valutni zakon, glasom katerega se uvede, menda s 1. januarjem 1900. leta, računanje po kronah. Banke, posojilnice in hranilnice, železnice, parobrodna društva, skratka vsi zavodi, ki morajo o svojem delovanju polagati javne račune, bodo morali s tem dnevom uvesti kronsko veljavo v svoje knjige in račune.
(Iz Sična) smo sprejeli popravek, katerega v naslednjem priobčujemo, da se enkrat cela tudi nam neljuba stvar poravna in umiri. Popravek se glasi: V smislu § 19 t. z. prosim da se gledč na dopis «Iz Sična» v 21. št. tega lista sprejme to-le:
Ni res, da bi se jaz kot obč. predstojnik ne bil zmenil za uboge kmete in da bi ne dal v teku 15 let popraviti nobene ceste.
Ni res, da bi tekom 151etnega urado-vanja ne izdal nobenega živinskega potnega lista slovenski pisanega, res pa je, da je le malokateri zahteval slovenski potni list, kadar je gnal živino v nemške kraje; porabljal se je stari občinski pečat, katerega sem prevzel od prednika in kateri še ni obrabljen, radi tega ni bilo povoda naročiti si drugega.
Nikakor ni res, da bi se bil podpisoval F. W. Gemeindeforsteher.
Šice, 12. junija 1899. Z velesp. F. Wella.
(Slava jareninskim Slovencem!) Pri
današnjih občinskih volitvah so zmagali Slovenci v III. in I. razredu, v III. z večino 18 glasov. V II. razredu so zmagali nasprotniki ie z enim glasom večine. Živeli narodni volilci!
Shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
V nedeljo dne 4. junija je priredilo naše delavno »kat. slov. polit, in gospodarsko društvo« svoj IV. shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici v gostilni g. Frid. Wrega, kamor je došlo ob določeni uri lepo število zavednih marjetskih kmetov; tudi iz Jarenine, od Sv. Petra, od Sv. Jurija v Slov. gor. in od Sv. Barbare so došli nekateri kmečki rodoljubi.
Shod otvori kaplan Gomilšek z iskrenim pozdravom na vse došle vrle kmete ter žalostnega srca omeni veliko izgubo, ki je zadela društvo istega dne vsled nenadne smrti prvega njegovega zelo delavnega predsednika, vpok. župnika Ant. Fišerja, kateri bi bil sicer z velikim veseljem došel na ta shod. V zgodovini našega društva in sploh obmejnih Slovencev bo zavoljo njegovih velikih zaslug za narodno stvar njegovo ime zapisano z zlatimi črkami. Razloživši zbranim, koliko je rajni storil posebno za to društvo, da besedo poslancu Robiču.
Naš poslanec najprej označi politični položaj omenja avstro-ogrske nagodbe ter odločnega postopanja grofa Thuna nasproti Ogrom, ki dandanes pač lahko več plačajo za skupne državne potrebe nego 30% • Thun raje odstopi, nego bi se udal Ogrom. Slovenci zahtevajo le pravično ministerstvo, ki ne bo podpiralo pruskega mišljenja in ne nastavljalo uradnikov enakega mišljenja. Bin-koštno nedeljo je zagledal beli dan program nemških strank. Bolje bi bilo, da je prišel na svitlo na pustni torek, tako so nemške zahteve smešne in nespametne. Seveda Schönerer in Wolf sta jim rada pritrdila. Vse te nemške zahteve prešinja golo sovraštvo do Slovanov, posebno še Slovencev. Sicer pa se ta program itak ne smatra za resnega.
Na to preide poslanec na naše krajevne razmere. Slov. gorice so se zvale prej vesele, a sedaj so v resnici žalostne. Vinogradi vedno bolj hirajo, mnogokrat pobije vse toča, lepe travnike pa poplavi Pesnica. Vendar nekaj je poslanec dosegel, da se je namreč za 40% znižal davek od goric, in so se tudi nekatere njive in travniki postavili v nižje razrede. Vinograde pa bo treba vse zasaditi z amerikansko trto, druge pomoči ni. Dežela nas v tem oziru podpira.
Glede regulacije Pesnice, omeni poslanec, da so se dotični predlogi sprejeli, toda stvar gre strašno počasi, ker ima dež. odbor neki premalo inženirjev na razpolago. Stvar se že vleče 96 let, kajti pisma tičoča se regulacije Pesnice segajo do 1. 1803 nazaj. Če bi tu bivali Nemci, bi že menda bila struga Pesnice davno obzidana, Slovenci pa lahko čakajo. Pri vzgornjem teku od Sv. Jurija do južne železnice se bo najprej delalo, zato je dala država 40%, dežela 40% in mariborski okr. zastop 20%; potem se misli regulirati struga od Moškanjc do izliva v Dravo. Enake svote je država in dežela dala tudi za ostalo strugo. Na dotične kraje pride le 20%. Stvar je ugodna, da se pa prej izvrši, pa naj vse občine ob Pesnici pošljejo prošnje na deželni odbor. On kot poslanec bo vse storil, da se regulacija tem prej izvrši.
Glede letošnjega deželno-zborskega zasedanja omeni poslanec, da se iz vseh razprav lahko spozna, da Slovenci ne dobimo svojih pravic v Gradcu. Povsod treba zraven plačevati, tako tudi za Südmarko in Studentenheim v Celji. Zato so poslanci slovenski pred sklepom zapustili Gradec in so vsi edini v mnenju, da v Gradcu ni za nas pravice. Torej proč od Gradca!
Navdušeni zborovalci pritrdijo tem besedam poslanca Robiča. Na to posestniki Lorber, Mesarec, Baumgartner še povprašajo poslanca v zadevah vinogradniških in glede Pesnice, na kar dobč povoljne odgovore od poslanca. Predsednik zbora povpraša tudi, kako stališče zavzema poslanec nasproti 6 letni šoli, za katero prosijo nemški katoliški poslanci in za katero se vnemajo tudi slovenski kmetje. Poslanec omeni da je 81etna šola za kmeta res neumna, da pa je on za 71etno. Predsednik zbora na to izreče zahvalo poslancu; predlagani zaupnici ves zbor soglasno pritrdi.
Sedaj nastopi odvetnik dr. Pipuš, ki v navdušeni, pa v resnici poljudni besedi razloži navzočim, zakaj so za kmeta dandanes tako slabi časi, kaj je carinska nagodba, komu sedanja le koristi, kaj je banka. Omenja, kako se povsod bolj skrbi za mesta nego za kmeta in to v političnem in gospodarskem oziru. Opetovanokrat povdarja, da je kmetu treba več izobraženosti, zato naj bi kmetje več brali, posebno »Slov. Gosp.«, da bi se bolj navdušili za gospodarske zadruge, ki so edina rešitev za slovenskega kmeta. Pomanjkanje izobraženosti je krivo, da kmetje mnogokje prav nič ne napredujejo ne v narodnem, ne v gospodarskem oziru. Ta zanimivi, vseskozi podučni govor so zborovalci z velikim zanimanjem poslušali in izrekla se je želja, naj bi govornik še večkrat došel v našo sredo.
Na to predlaga zapisnikar resolucije za ustanovitev slov. vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani, za slov. uradnike po naših krajih, za 61etno šolo, za hitrejo izvršitev regulacije Pesnice. Vse so bile soglasno sprejete, splošnim odobrovanjem pa resolucija »Proč od Gradca!«
Ko se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik zborovanje z živio klicem na papeža in cesarja. To je bil prvi politični shod pri Sv. Marjeti; obnesel se je izvrstno. Slava torej vrlim Marjetčanorn !
Gospodarske stvari.
Kako je ravnati s trtnicami, ki so od toče poškodovane ?
Ker je zadnji čas v nekaterih vinskih krajih na Štajarskem in Kranjskem toča vinograde močno poškodovala, in ker vinogradniki s takimi trtami ne znajo ravnati, opozarjamo na sledeče:
Ako toča trte pobije, je pred vsem treba kakih 8 do 14 dni čakati, da se škoda v pravi meri pokaže. Potem je treba vse trte dobro pregledati in z ostro nabrušenim nožem obrezati in sicer:
1)	Vsa močno ranjena, razkosarjena ali pa na pol suha peresa odrezati.
2)	Na šparonih pustimo samo take mladike, na katerih je ostal še kak grozd ohranjen, in skrajšajmo take mladike za toliko, kolikor je nujno potreba, torej najbolje ako ostanejo še tri do štiri peresa nad grozdom. Mladike brez grozdja popolnoma od-režemo.
3)	One mladike, ki stojč na ščapu ali palčku, torej take, katere nam dajejo les za napravo šparonov, palčkov ali reznik v prihodnjem letu, treba je posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta zgubljena.
Če so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo toliko, da pride najbolj poškodovan del proč. Za zadnjim listom nastalo zapernico (zalistnik) pustimo rasti, tako da nadomestuje trti odbiti in odrezani vršiček. Vse ostale zapernice zaščipnemo za drugim peresom, ker morajo namestu odbitih peres pomagati ostali les rediti. Ako so pa te mladike tako pobite, da je komaj spodnji del ohranjen, skrajšamo jih na dva do tri lepa i česa, t. j. na palček ali ščap, tako da kmalo močno poženejo in dad6 tak les, kakor na pr. na zeleno cepljena trta v prvem letu. Vse druge nepotrebne mladike odrežemo, da gre
ves živež v one, ktere rabimo za prihodnje-leto. Če pa na trti še toliko ne ostane, da palčke napravimo, moramo ohraniti in rediti kake dve do tri mladike, ki po navadi poženejo iz starega lesa. Pri vsem tem je skrbeti za to, da mladike, ki smo jih na trti obdržali, dobro dozorč, ker drugače les po zimi pozebe. Treba je torej kmalo in večkrat proti peronospori škropiti, in v jeseni (avgusta do septembra) vse mladike za eno tretjino skrajšati.	D. N.
Loterij ne številke.
Gradec 10. junija 1899: 79, 66, 83, 42, 26 Dunaj » » » 18, 35, 41, 57, 40
Krščansko dobro delo,
zraven pa še sreča!
Iščejo se v vsaki fari zanesljive osebe, možki ali ženske, trgovci in drugi, ki bi hoteli za dobro plačilo prodajati srečke (lose) za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Kdor bi hotel raz-pečavati srečke, naj naznani farnemu uradu sv. Magdalene v Mariboru svojo adreso in koliko sreček želi. Več se mu bo potem pismeno naznanilo. (Srečke so po eni kroni. Dobitki so 1 par težkih volov, dve molzni kravi, 10 polovnjakov dobre starine itd. Srečkanje bo šele 81. avgusta t. 1; izsrečkane številke in dobitki se bodo hitro po izsrečkanju objavili v „Slov. Gosp.")
Bažnata obleka iz surove svile gld. 8'65
do 42 gld. 75 kr. za popolno obleko. Tussors in Sban-tungn-Pongees — ter črna, bela in barvana Henne-bergova svila meter po 45 kr. do 14 gold. 65 kr. — v najnovošegniših tkaninah, barvah in vzorcih. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. G. Hennebergove tovarne za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Zurlchu.
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam sfeprevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante.
I
-ova
postaja vsak dan
bolj priljub-
liana ker dela kavo zdravo, J > okusno in tečno.
Rudeči zavitki z belim trakom.
Ha or&anista in cerkovnika
se more nastopiti 1. julija 1899; prosilci naj se osebno oglasijo pri cerkvenem predstojništvu v Šmartnn pri Šalekn. 2-3
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
------N t!)
dan za sv. birmo
je in ostane, od visokoč. škofijstva potrjeni
44 moiitrenik!
Velika zaloga od škofijstva potrjenih, v krasno izdelane platnice vezanih molitvenikov kateri se dobivajo po jako nizkih cenah v ttt'i ■ ni i • ■ trgovini s knjigami in
lp BMep affijssut
knjig, podob «^Maribor, Grajski trg št. 7.
vrste, vizitni papir.
eeeeeeeeeeeeeeeeeeee
hkh!)
Primerna birmska darila!
MoiUrenike
v obeh deželnih jezikih, različno vezane, od 25 kr. naprej priporoča v mnogobrojni izbiri	4-6
jm.% MT fftf^rf 9
trgovec s papirjem, pisalnim orodjem, z molitveniki in šolskimi knjigami. — V Mariboru, Gosposka ulica št. 3.
w&
¿j"

liazfjta.%!
Okr. hranilnica v Rogatcu
obrestuje od 1. januvarija 1899 naprej vse hranilne vloge s 4V2% in jemlje zato od vseh hipo-tekarnih posojil po 572% obresti. Omenjena hranilnica prevzame, kakor do sedaj, plačevanje rentnega davka od obresti hranilnih vlog.
Okrajna hranilnica v Rogatcu, dne 8. junija 1899.
Načelnik ravnateljstva:
Franc Strafella,
1-3
c. kr. notar.
pleskarski pomočniki
se takoj sprejmejo pri	2-3
Fran Kol»i*j« Maribor, Viktringhofgasse 23.
Za vinorejce!
Koristna knjižica o načinu, kako se uspešno obraniti	2-8
peronospore ali strupene rose
se dobi pri nje pisatelju. Velja 12 kr., s pošto 14 kr. Pri večjem naročilu popust.
Anton Kosi, učitelj v Središču na Štajarsk.
<u
£1
N CS
H	3
S «A *«
-S S H
s
* e
W tri	® ^
t«	T3
oj	cs
S
as > 4)
o „
. ac
iS
« X) c« c«
0
u
a
1 >
CS	D 92.
£ nP^s
CT	• >N
O g g\9
^ J <2
^ § I a
ce >
•1—1
-e
® S .S
ce
>OQ >■ -r-J ce
a
i- ao
cs
O N (Ti ®
~ cs
S
ej
9 K/3
<X>
O —
M.3 S c.S.
-I o
"C5
cS es
O« •¡—5 0Q
«s
•p—a CO
ce
Ti OQ
ce isto in
ph
Q
rt ^
ko S3 O
.Q o.
v
-S O "H
N 00
«s ^
t-i M C O
tri
O J*
Cč
a> m
S
.Si ®
M >
O
Jtf CL
D

Za leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri
živčnih, srčnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljuhljenejša kavina pijača v
stotisočero rodavinah ^s^si^&^s^&^&^s^č
Yse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni Izvršitvi. Sušilnice
za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronosporl, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Heller na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49.
7-20
- Zastopniki se Iščejo. — Ceniki brezplačno.
- Pred, ponarejanjem se je posebno treba varovati. _
Posestvo je na prodaj
v fari Nove cerkve, Marije Snežne, lastnik Jožef Škof,
Posestva je 17 johov. 5 johov njiv, 7 johov travnikov, 5 johov gozda. Posestvo je vse skupaj. Hiša sredi posestva. Mlin blizu hrama na dva para. Cena temu posestvu je 3500 gld.
>ia želodcu.
in vsled starosti slabotnim priporoča Benedikt Hertl, posestnik graščine Golitscl» pri Konjicah, 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni „Cok-nae'% pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zabojč-kom 6 gld. franko na vsako pošto.
Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. 8e vedno dobivajo pri Al. Quandest, Maribor, Gosposke ulice.	22-50
Najboljše kose in srpe
po najnižji ceni se dobijo pri Štefanu Kaufmannu, železni stacunar v Radgoni. 4-6
la prodaj.
sta dva posestva pri Sv. Marjeti poleg okrajne ceste. Prvo meri 17 oral 911 □sežnjev, drugo pa 21 oral 11000 □ sežnjev. Popraša se pri lastnika Francu Žliku pri Sv. Marjeti na Pesnici. 3-3
w
Zganjarija
H. Wieser-ja y HočaH pri Mariborn.
Največa žganjarska zaloga na Štajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravllskl konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre kapnino.	21
Na prodaj
je v župniji Sv. Andraža pod oljsko goro vinograd in nekaj sadonosnika, ki meri skupaj dve orali. Hiša in klet sta v dobrem stanu.
Več pove Fr. Vrtačnik po domače Hrovat v Zavodnji, p. Šoštanj. 2-2

Stacunar R. Bračko,
po ceni v Ptuju po ceni v novi poštni hiši
ima prav veliko zalogo kisline ali špirita za jesih 1 liter po 1 gld. Od 1 litra kisline se naredi po 30 litrov močnega jesiha. Vinski cvet za izdelovanje olčnice 1 liter 1 gld. 40 kr. Suha peštarska moka 1 kg. 10,12, 14, 16, 18 kr. Sladkor v grudi 1 kilog. 38 kr. Fina kava 1 kg. 1, 120, do 2 gl. Riž 1 kg. po 12, 13, 14, 16 kr. Domači špeh 1 kg. 64 in 70 kr. Fino laško olje 1 liter 40, 48 in 60 kr. Milo ali žajfa cel funt za 10, 12, 14 in 15 kr. Miline sveče zavoj 35 kr. Zaloga najfinejše maže za vozove, črevlje. Gumi za cepljenje in galico deželnega poljskega društva prodajam po najnižji ceni. — Vam naznanim, da imam brata v Trstu, kateri mi vedno najboljšo kavo, riž, fino laško olje, rozine itd. po ceni in iz prve roke pošlje. 4-6
O
,Goriška tiskarna'
A. Gabršček
t Gorici, Gosposka ulica 9.
priporoča:
1.	„Slovanska knjižnica", izhaja v snopičih po lkrat na mesec, cena gld. 1'80 na leto, posamič 18 kr. Doslej izšlo 85 snopičev.
2.	„Knjižnica za mladino", 24 trdo vezanih snopičev in 25 kr.
3.	„Brn Hup", sloveči roman iz Kristusove dobe Angleža Wallace; cena po pošti gld. 1'30.
Razun teh še več drugih knjig. Imenik na zahtevanje gratis in franco.
V Mariboru prodaja vse te knjige knjigarna	7-10
W. Blanke prej Kalfenbrunner.
Služba orpnista in mežnarja
se takoj odda v Koprivnici. Oglasiti se je osebno pri cerkvenem predstojništvu M. b. v Koprivnici, pošta Rajhenburg.	3-3
v'
Avtonomna past za množico žmlij.
Za podgane gl. 2, za miši gl. 120. Vlovi v eni noči, ne da bi se pazilo na njo, do 40 komadov, ne zapusti nobenega duha in se stavi sama. Past za ščurke (grile) „Eolipse", polovi v eni noči po 1000 ščurkov ali grilov. Stane gld. 120. Povsod najboljši vspehi. Se pošilja proti poštnim povzetjem.	6-12
M. Feith, Dunaj, II., Taborstrasse 11/b.
Izvrstno olje iz kostij
za šivalne stroje, kolesa, kakor tudi izvrstno olje za svetljavo, ki se ne kadi, za kolesne svetilke, iz tovarne olja iz kostij H. Moebius & Fils, Basel (Švica). Dobi se pri: Jan. Erbartovih naslednikov
R. Strassmayer, puškar. Francu Neger, trgovina za šivalne stroje in kolesa.
Herm. Prosch, trgovina za šivalne stroje in kolesa.	19-26
„Antiiieroiiospora"
ITuma Dupuy-jeva & drug.,
DUNAJ, 61, Windmuhlgasse 33
se lahko raztopi, lahko prevaža, ima enako moč, kakor galica mešana z apnom, a je mnogo cenejša, ne maši nikdar luknjic na škropivnicah. Zavoj za 1 hktl.
hladne vode stane 30 kr. — Cenilnik gratis in franko. Glavno skladišče v Mariboru pri F. P. Holasek, v Ptuju pri bratih Mauretter, v Ljutomeru pri A. Huber, trgovcu z železom, v Radgoni pri Lud. Kiss, v Celju 3-6	pri Jos. Matai.
■ ■■■■■■■■
„Naša Straža"
■ a ■	■■	"i	z malo gotovino
Usnjarski mojster -
J	I	naselil
v večjem trgu na slovenskem Štajarskem na zelo ugodnem mestu.
Slovenskemu narodnemu zdravniku iL^naseii^se
v velikem, bogatem trgu na Spodnjem Štajarskem, kjer bo imel sigurno zelo lepo prihodnjost.
7 ravno tem kraju Sdb°rSet
venska gostilnica v najem; gostilna je jako dobro obiskana, ker v njo zahajajo vsi narodni krogi iz trga in okolice.	4-5
Kdor želi kaj natančneje izvedeti, naj se obrne do „Naše straže" v Ljubljani.
Kdor še vedno ni ud «Naše straže» naj pristopi; udnina znaša 1 K. na leto, ustanovnina pa 50 K. —
Srofi H sropm i
Iva si
stavbeni in umetni ključavničar
v Celju,
Polske ulice, štv. 14. v lastili hiši.
Priporočam se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za napravo vsakovrstnih del, spadajočih v mojo stroko, n. pr. napeljavo vodovodov in strelovodov, hišnih telegrafov in telefonov, za napravo štedilnih ognjišč vsake velikosti in kakovosti. Izdelujem nagrobne, pred-altarske, vrtne in druge železne ograje, kakor tudi vrata, navadna kakor umetna dela.
Priporočam tudi svoje na stroj pletene mreže za ograjenje vrtov ali dvorišč, kakor tudi v varstvo velikih steklenih oken n. pr. pri cerkvah itd. itd. vse po najnižji ceni.	12—12 Načrti in proračuni brezplačno.
Soliden kočij až
z mesečno plačo 10 gld. se sprejme pri Mariji Lepoša, na Bregu pri Ptuju. 1-2
ar» zmožen slovenskega U vOllvv in nemškega jezika se sprejme v trgovini z mešanim blagom. Kranjci imajo prednost. And. Petritsch, trgovec, pošta Strigova-Strido.	1-2
Išče se malo
posestvo z stanovanjem, v bližini cerkve v najem ali na prodaj. Naslov se izvš pri uprav. „Slov. Gosp."	2-3
Proda
Oznanilo.
C. in kr. vojaška oskrbovalnica v Mariboru proda po dražbi okoli 1016 met. centov rženih otrob z drugimi mlinskimi odpadki vred, ali biez tistih, ki znašajo 202 m. centov.
Prodajalo se bode od 1. jnlija t. 1. naprej do popolne razprodaje cele množice omenjonih otrob vedno vsako soboto kot tržni dan točno ob 9. uri predpoldne in sicer v erarskem skladišču za žito in moko zraven parnega mlina «Styrije,» meljsko predmestje, Kriehuberjeve ulice.
Te zaloge so ravno tam na ogled od 8—11 ure dopoludne in od 1—4 ure popoludne.
Natančneja pojasnila se blagohotno dajejo v pisarniških pro štorih vojaške oskrbovalnice, Ei-senstrasse, 16. vsak dan v uradnih urah od 8—12 ure predpoludne, oziroma na željo pismeno.
C. kr. vojaška oskrbovalnica v Mariboru, 10. junija 1899.
Kovacnica
v trgu, z dobrim zaslužkom, dvema sobama, kuhinjo in kletjo se da v najem. Z delom se lahko takoj nastopi. Oglasiti se je pri Neži Čuješ, posestnici v Šmariji pri Jelšah.	2-2
Reform-čohalnik (štrigl),
„prijatelj živine",
je brezdvoma najboljši čohalnik, ki
se rabi. Prav dober za krtače, ne rani tudi najbolj nežne kože, tudi najbolj občutljive živali so mirne, čisti naglo prah, blato in dlako. Mal trud. Zobci se ne zadelavajo, čistise sam. Cena k 1 fl. Če se denar prej posije: fl. 1'20 franko. Povzetje: fl. 1'40. Iff. F E IT H,3 Dunaj, II.
Taborstrasse 11/B. 5-6
Na prodaj!
Posestvo, lepa hiša s 3 sobami, kuhinja, velika klet, hlevi za krave in svinje, do 6 oralov zemlje, lep sadonosnik, blizo želežne postaje. Prodaja se prostovoljno. Več se izve pri upravi tega lista. 2-3
5 goldinarjev
se da tistemu, ki prinese uprav-ništvu «Slov. Gospod.» zgubljeno manšeto z zlato gumbo in mono-gramom «R. P.», ki se je zgubila pri vožnji med Lembachom in Ribnica-Breznem.
se velika postelja iz mehkega lesa z vsim perilom, lepa salonska suknja, črna suknja in več druge obleke. Naslov pri uredništvu lista.
Svoji k svojim!
Anton P. Kolenc,
trjcovec v Cel j I ' ,,Ifarotlnens domu" in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Naznanjam, da kupujem tudi letos, kakor vsako leto vsakovrstne cvetke, rastline in koreninice lepo v senci posušene, in jih bom dobro plačal. — Nadalje kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretnino. Kupim tudi suhegobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd., vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjam, da imam vsakovrstne pristno če-belno-voščene sveče v zalogi.
Prodani 10 vagonov krom-piija za seme. Rožnega (Rosen) in belega. — Pristno čisto de-telno seme a kg. 60 kr.
Z velespoštovanjem 3—
Anton P. Koleno.
„Pri dobrem pastirji I"

Harmonij skn°aro2nv0;
gralnih vrst in 5 oktav je za nizko ceno na prodaj.
Isti je zelo pripraven za šolo ali kako kapelo.	2-2
Naslov pri upravništvu lista.
Glasovir
dobro ohranjen se takoj proda za 48 gld. pri Luki Sevnik, organistu na Teharjih pri Celju.	2-2

PoiCitTO
na Spod. Hajdinu blizu farne cerkve je na prodaj. — Cena 620 gld. — Ima 2 sobi, kuhinjo, hlev, skedenj in velik vrt. Pogoji za plačilo so ugodni. Naslov je: Martin Rizman, Sp Hajdin p. Ptuj. 2-2
Protla ne
hiša št. 125 v Studencih. — Ima 5 stanovanj, 2 vrta, kleti in drvarnice Vpraša se v hiši.	2-2
Zgubil se je
dne 12. t. m. v Ptuju mal rudeč-kast pes s prirezanimi ušesi in repom; kdor ga ima ali ve, kje da je, naj takoj naznani Občinskemu predstojniku v Studenicah pri Poljčanah. — Darilo zagotovljeno. —
Ozenfljen
orglav. in mežnar
z dobrim spričevalom, išče službe, skupno ali posamezno, kjer bi lahko imel malo trgovino. Več pove uprav. „SI. Gosp." 2-3
Spomin sv. birme.
Vič. gospode katehete opozarjamo na „Spomin sv. birme", ki je ravnokar izšel v tiskarni sv. Cirila in se dobiva komad po 1 kr. (Poštnina posebej). Na prvi strani ima v treh barvah tiskani naslov, na drugi r ostor, da se vpiše ime birmajočega škofa, botra, birmanca, itd., na tretji in četrti strani pa je molitev, ki se skupno moli pred sv. birmo in pred zadnjim blagoslovom. Ker se tudi lahko birmancem drugih let da v spomin, upamo, da bo prva izdaja prav hitro razpečana.

■lomu«'» (vrdita!
Podpisana ima v zalogi najrazno-
vrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, balda-

hine, raznobarvne plašče.
kaznle, plnvlale, dalma-
ttke, velume, albe, kore-

telje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni band:ra in vse drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovolš pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažu-jejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpošte-nejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo.
Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča	37-52
Ana Hofbaner,
imqjiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v IjJubljani, liolfiive ulire >«%. Uoma/a UrdUa!

ix9