Političen list za slovenski narod. Po poiti умјпвм velja: Za celo I «to prsđpMa* 16 fi*., u pol let* 8 (14., u ieJtf ls's 4 f II., t» |sds> mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji pnjeman vslja: Za t«U lato IS (M., sa pol leta в fld., sa «strt leU 3 fld;, ia jeden s»t»e« 1 fld. V Ljubljani na dom poilljan velja 1 fld. 20 kr. vs« aa leto. Ponani Številke po 7 kr. Naročnino ln oznanila (laseraU) vsprejema apravniitvo ia ekspedlelja v „Katol, Tli karal", Kopitarjeve allee it. 2. Kokoplii «e ne vračajo, aefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredniitvo je v gemenilklh ulicah it. 2, I., 17. Iahaja vsak dan, isvsemli nedelje in piainike, ob pol 6 uri pepoldn«. Štev. 202. V Ljubljani, v soboto 4. septembra 1897. Letiiil* XXV. Vlada in večina. Grof Badeni je svoj čas v državni zbornici izgovoril pomenljive besede, da hoče voditi in ne biti vojen. Dogodki v zadnjem zasedanji državnega zbora so pa pokazali, da je ministerski predsednik zgubil vajeti iz rok. S skrajno silo in nečuvenimi Škandali eo združeni nemSki nacijonalci in liberalci pod vodstvom brezobzirnega Schiinererja preprečili parlamentarne obravnave ter spravili vlado v zagato. Grof Badeni je zaključil državnozborsko zasedanje ter skuSal izvenparlamentarnim potom pomiriti Nemce, ki zahtevajo, da vlada prekliče jezikovni naredbi za CeSko in Moravsko. V ta namen je povabil na Dunaj na 26. dan avgusta zaupnike obeh narodnostij na Češkem k skupnemu posvetovanju. Nemci se temu povabilu niso odzvali. Kaj sedaj ? Ministerski predsednik grof Badeni je nato cesarju v Išlu poročal o položaju in vnanji minister #rof Goluchowski povedal svoje mnenje z ozirom na vnanji položaj. Vlada je v veliki zadregi. Ona potrebuje državni proračun, nagodbeni provizorij z Ogrsko, parlamentarni voz stoji, a brez večine je vsako nadaljno ustavno delo nemogoče. Namesto da bi se grof Badeni oklenil večine, katero je, smemo reči, proti svoji volji ustvarila nemška obstrukcija, lotil se je Sisifovega dela, da naredi spravo med Nemci in Čehi. To sta poskušala grof Taaffe in knez Win-dischgraetz, a brez vsega vspeha. In lo je naravno. NemSki zagrizenci zahtevajo za-se hegemonijo, nadvlado v Avstriji, dasi so v manjšini nasproti ostalim narodnostim. Grof Badeni je pričel ondi, kjer je pred leti končal grof TaalTe. In to je ravno ona trnjera pot v neznano, temno bodočnost brez pravega cilja, kajti se vedno ni prodrlo prepričanje, da Avstrija ni nemška, temveč po večini slovanska, in da vsi slovanski narodi zahtevno z Nemci po- polno jednakopravnost, kar pa je mogoče jedino le po novem zistemu. V to pa treba železne odločnosti nasproti Nemcem in Madjarom. To je vlada dolžna državi tudi z ozirom na sedanjo zunanjo politiko. Skratka: položaj je jako kritičen. Iz tega škripca se hoče grof Badeni rešiti, da se je ozrl po državnozborski večini ter na dan 1. septembra sklical na Dunaj parlamentarno komisijo desnice v posvčte. Izvestja o tem posvetovanjih so jako suhoparna. Prvo sejo, katere so ee imenom »slovanske kržčansko-narodne zveze« vde-ležili dr. Š u s t e r š i č, B a r w i n s k i, dr. B u 1 a t, dr. Ferjančič in dr. Gregorec, je imela parlamentarna komisija v sredo. Načelnik vitez Jaworski je naznanil vsled pooblastila ministerskega predsednika, da hoče vlada iskati oporo v večini, vsled česar je komisija sklenila, da kot zastopniki večine z zadovoljstvom jemljejo na znanje vladino izjavo ter izjavljajo, strogo držeč se načel, izraženih v adresnem npfrtu i^.-naglaSajoč solidarnost z vsemi strankami večine, da treba izvoliti pododsek, ki se nadalje pogajaj z vlado. V pododsek so bili izbrani: vitez Jaworski, grof Palffy, dr. Herold, dr. Susteršič, baron Dipauli, grof Falkenhayn, Popovici in grof Dzieduezicki. Ta'pododsek je popoldne obravnaval z ministerskim predsednikom od 3. do Чг6. ure. Drugi dan, 2. sept., se je ob 10. uri zopet sošla parlamentarna komisija, navzoč je bil tudi dr. Laginja. Vitez Jaworski poroča o obravnavah z vlado. Pri tej priliki se je razplela daljša debata o notranjem položaju. Vsi govorniki brez izjeme so naglašali, da pač hočejo vse stranke podpirati vlado v okviru programa, izraženega v adresnem načrtu, da pa si pridrže popolno neodvisnost od vlade. Razpravljalo se je tudi vprašanje, kaj storiti, ako ne bode mogoče zlomiti LISTEK, Pamet pa pisanje. Fraze vladajo in redkokateri se je poučil... o tem, o čemer tako lahkomiselno sodi in obsoja. „Slov. Narod4 St. 197, članek: Literatura in socijalizem. „Slov. Narod" priobčuje ravnokar v treh številkah članek pod zaglavjem : Literatura in socijalizem. Spisal je ta umotvor gospod K. S. Radoveden vzel je bralec list v roke, pričakujoč učene razprave ali pa vsaj pametnega razmotrivanja. Marsikak gospod je v kavarni, dospevši do tega članka, odložil smodko, porinil očala na čelo, se naslonil v naslonjač in pričel uživati ta duševni umotvor. Kmalu pa so se jele poizgubljati resne gube na čelu, oči zadobile so prijazen svit in dobrovoljen smehljaj razširjal se je po bralčevem obličju. To je humor I Seveda ne tisti prisiljeni, kateri ti ne izsili smehljaja, temuč oni humor, o katerem se še sanjalo ni piscu pišočemu dotični članek, in ki tembolj užge bralca, kateri pod njegovim vplivom preživlja vesele trenotke. Potem pa so gospodje ugibali, kedo bi bil pač ta K. S. Nek jako brihteu gospod menil je, da se ima to čitati: Klasični soeijolog. Zopet drug razla- gal je to: Kinč socijalistov. Mi pa, ki nečemo razbijati šale, in ki poznamo po perju ptička v časnikarski perutnini, pravimo, da pomenite ti črki: Korel Sajvemokdo. Spoznali smo ga po razmršenem perju. Star znanec torej ! Uredništvo „Slov. Naroda" samo ni vedelo, kam naj bi utsknib te članke in uvrstilo jih je med politični pregled in dnevne vesti. Najbrže je mislilo, da so za politiko preneumni, za dnevne novice predolgi, torej naj gredo tja v sredo. Bolje bi bilo storilo uredništvo, ako je že iz gole prijaznosti in uljudnosti, ki pa naj bi imela tudi svoje meje, na vsak način priobčiti hotelo te umotvore, da jih je uvrstilo med inserate. Saj niso druzega, nego slabotna reklama za dar-vinistične in socijalistične knjige, katere se navajajo s polnim naslovom. Darvina K. S. silno čisla. Mož piSe : „Darvin vodi sedaj vso vedo ; v zakonih narave, na katere temelji Darvin razvoj živalstva in človeštva, najdejo tudi vse druge vede svojo trdno podlago. Po nekaterih učenjakih že sluteni, po Darvinu jasno razviti zakoni razvoja vsega bitja, veljajo danes tudi vsem drugim naukem." ----Welch kilhne Phrase, Da muss selion der Verstand verreist sein, Das iit der Unsinn in Extase ! obstrukcije ? Vsi so bili jedne misli, da naj potem govore deželni zbori. Včeraj ob 10. uri dopoludne je imel pododsek zopet sejo, v kateri so zastopniki posameznih strank označili svoje zahteve, tako dr. Susteršič gledo Slovencev in Hrvatov. Vse zahteve je pododsek vsprejel kot postulate skupne večine. Popoludne se je ta pododsek zopet od 3. do 5. ure posvetoval z grofom Badenijem ter mu naznanil svoje zahteve. Za nadaljna pogajanja z vlado jo pooblaščen načelnik desnico, vitez Javvorski. Kaj je torej rezultat vseh obravnav ? Da se večina nikakor ni vezala nasproti vladi, temveč odločno izjavila, da vstraja pri zahtevah, izraženih v adresnem načrtu in posebej pri obravnavah. Na drugi strani pa se je pokazalo, da grof Badeni težko vsprejme vse izražene zahteve, ker vlada ni homo-genna. Težka je ločitev od nekdaj toli mogočne levice, a vse nič ne pomaga; proti sedanji večini je vsaka vlada nemogoča. Značilno je tudi, da vlada želi, naj bi si večina opekla prste z novim poslovnim redom, ki bi preprečil obstrukcijo. Toda večina si s tem vprašanjem ne bode ubijala glave, to je stvar vlade. Grof Badeni je čul pogoje, pod katerimi je večina pripravljena podpirati vlado; časa ima dovolj, da si stvar resno premisli — v blagor državi in njenim narodom. Odkrita etiketa delavskih stanov Iz Idrije, 1. sept. 1897. (Konec.) Kak je bil vtis govora, mi ni treba omenjati. Takoj se je videlo, da so delavci dobili zaupanje v poslanca. Zato so se pričeli sedaj živahno oglašati. Dr. Krek je sproti odgovarjal. Največ se je razgovor sukal o pravilih bratovske skladnice eraričnega rudnika v Idriji, katere je direkcija predložila istega dne popoludne občnemu zboru rudarjev. Le-ti so Veliki učenjaki: Dubois-Reymond, Hyrtl, Virchov, Ranke, Leeomte, Aeby in drugi so nasprotniki dar-vinizma, gospod K. S. pa v .Slov. Narodu" proglaša njegove nauke kot „zakone". „Ignorabis!" zaklical bi mu Dubois-Reymond; mi pa mu tudi kličemo: Ignoras! Ko je tako pohvalil darvinizem, pravi k sklepu svojega modrovanja: „Dolžnost naših pisateljev je torej, da seznanijo ljudstvo z vsem, kar se godi v tej (darvinistični in socijalistični) vrsti duševnega razvoja. Pri tem pa se ni ozirati na naše bogo-slovce; ti se morajo sprijazniti s tem delom, ker tudi njim mora biti prav, da se pojmovi izjasnijo, in da tudi oni stopijo v ta duševni boj. Seveda morajo zavzemati darvinizmu nasproti drugače stališče, kakor sedaj v svojih spisih. (Smeh na desni in levi.) Jezuiti so dosti spisali knjig, v katerih z darvinizmom prijateljsko občujejo (Klici: Kedaj ? Kje ?) ter na podlagi istega stališče (!!) naše vere opravičujejo 1 Ce to ui „der Unsinn in Extase", potem ne vem, kaj je. Skoda bi bilo izgubljati razsodnim ljudem o tem besed. Mož je že veliko čudnega doprinesel, toda vrhunca, kakor je videti, še ni dosegel. Politiseh hat Er viel gefrevelt Und vieles tolle Zeug geschwefelt Das wurde diesem Geistesriesen Sehr oft schon hier haarsebarf bewiesen. predlagali na popoludanskem zboru nekaj prememb v pravilih. Sprejete so bile te premembe, a Bog zna, je-li jih višje rudniške gosposke odobre. To breme so na shodu naložili dr. Kreku, da priporoča njih želje. Rudar Lovro B r u n n e r opozori na § 43. pravil, ki govori o skladničarjih, poklicanih v vojaško službo. Zlasti čuden je stavek: „Ako polnopraven član v vojaško-služnem času opeša, more zahtevati samo, da se mu izplača delež rezervnega zaklada preskrbninske blagajnice, ne pa, da ee mu izplača preskrbnina." Dalje želi, da bi tudi tisti delavci, kateri so bili stalni pred letom 1890, deležni bili pre-ekrbnine po novih pravilih. Dr. Krek omenja, da je že opozoril, kako potrebno je pred vsem, premeniti državni zakon. Katehetu O s w a 1 d u se čudno zdi, da po toliko prošnjah še do danes niso dosegle ničesar do-sedaoje vdove. S tem, da so se predložila nova pravila o preskrbninah, pokazala je gosposka sama, da spoznava, kake reve so preskrbovanci in preskrbo-vanke. In vendar o zboljšanju stanja dosedanjih le molči! Ko je predložila vlada preskrbninski zakon uradniških vdov, spomnila se je hkrati starih vdov in zvišala pokojnino na 400 gld. vsem, ki so preje manj imele. Dalje je čudno, zakaj bi dobivali po novih pravilih rudarski otroci le jedno šestinko očetove preskrbnine, ko se navadno vendar daje jedna četrtina. Ali so ti kaj manj vredni? Dr. Krek: Zopet zadenemo ob zakon. Socijalni demokrat Simon Kavčič pravi, da se mu sila čudno zdi, kaj da prihaja dr. Krek še le danes in ne že prej, kakor sta storila druga dva poslanca. Nocoj se je že prepozno posvetovati, ker je bil popoludne občni zbor. Dalje pravi, da imajo ravno od vseh strank tako zaničevani socijalni demokratje največ zaslug, da je bilo mogoče vsaj nekoliko premeniti pravila. Zakaj jedino oni so se preskrbeli z državnim zakonikom. Sploh socijalnodemo-kratska stranka jedino je še up bodočnosti. Doslej še ni imela prilike, pokazati se. Druge stranke niso nič za ljudstvo storile, ko so imele moč v rokah ali pa jo še imajo, naj bode potem 2e katoliško-narodna ali pa narodna, katera je zmrznila, kakor osa jeseni. Vsaka je delala le za-se in za svoje može. Seveda reči ne moremo še sedaj, da bi bilo s socijalno-demokratsko stranko kaj drugače. Dr. Krek priznava Kavčiču, da je jako trezno govoril in pametno v svojem smislu. Odgovarja pa mu najprej na vprašanje: Zakaj še le danes prihaja, z vprašanjem: Kdo ma je pa vabil prej? Prihajam nepovabljen sam od sebe. Hodil sem doslej okrog svojih volilcev. Niti jedne nedelje, ne jednega praznika ne najdete in po vrhu še mnogo dnij v tednu, da bi ne bil na kakem shodu govoril, odkar sem prišel z Dunaja. S.cer pa se mi čudno zdi, ko pravite, da nisem preje prišel. Kaj ne veste več za pivarno „pri črnem orlu"? Toda izžvižgavati se ne dam! K volilcem me tudi ni vleklo, da bi jim poročal. Saj me niste volili. Gospod predgovornik je dalje nekaj o strankah govoril. Cemu? Mene niste slišali o tem govoriti; zagovarjal sem jedino le svoje Toda to mu še ni dosti. Tudi vero hoče preobraziti ta veleum : Auch will Er ein geietreiches Air Sioh geben als (Unter-)Krainer-Voltaire, Dafiir wird zerzupft auf Charpie Das sehleissig gewordne Genie. Prav radovedni smo, kdaj dospe mož na vrhunec. Tam naj ве usede in naj pogleda malo nazaj na pot, ki ga je pripelja na vrh. Videl bo, kod je skakal in kod taval po gosti temi. Videl pa jih bo tudi veliko, ki stojijo ob tej poti ter se smejijo, kar se jim da, kajti ne morejo umeti, kako je mogoče hoditi človeku, katerega tudi darvinisti imenujejo „homo sapiens", po takih potih. Sklenimo z lastnimi besedami gospoda K. S.-a: „V našem časopisju prihajajo . . . take nesmisli na dan, da se jih bo moral čez nekaj let sramovati vsak Slovenec." Zakaj šele čez nekaj let gospod K. S. ? Zenon in Justina. Zgodovinska povest. — lz laškega prevel P. B. (Dalje.) „In so lepa ta nebesa ?" „Ce so lepa I Človeški jezik ne more dopovedati, oko ne videti in nihče si ne more predstaviti tega, kar je Bog pripravil svojim služabnikom." lastno prepričanje. Ker ste pa že omenili tudi, kar se tolikrat očita katoliški stranki, da ni nič storila, ko je bila v večini, odgovarjam vam: Katoliška stranka ni imela še nikdar tolike večine, da bi mogla vsaj one krivične paragrafe popraviti, radi katerih sama trpi. Se vedno ni dovoljeno otrokom med 8. in 14. letom, katerih stariši prestopijo iz jedne v drugo vero, tudi prestopiti. Naj se dado nekrščeni stariši krstiti, otrokom v omenjeni starosti to ni dovoljeno. Kaj se pravi to druzega, kakor sv. cerkvi braniti deljenje svetih zakramentov? Katoliških duhovnikov še vedno ne sme cerkev sama nastavljati. Cerkveno premoženje je pod varstvom države, za vsak krajcar, vsako ped zemlje je treba državi odgovarjati. Kar je pa predgovornik omenial gledć delovanja socijalne demokracije, ločiti je treba dvojno stran socijalne demokracije: stranko in načela. Ako stranka kaj dobrega predlaga, bodem ž njo, kakor v socijalnem oziru največkrat tudi na Nemškem katoliški centrum in eocijalnodemokratska frakcija skupaj pritegneta. Druga pa velja gledć načel socijalne demokracije — tam ne pritegnemo. Na videz so sila zapeljiva. Začel sem tudi jaz študirati Marxa in En-gelsa po njih lastnih spisih in spoznal namen socijalne demokracije: izpodkopati misel na vero in rod. Ne sovražim socijalne demokracije odkod zapeljan, sovražim jo, ker jo poznam, ker sem se je učil iz socijalnodemokratskih knjig. Svojo glavo zastavim gospodom socijalnim demokratom, sam jim jo položim na tnalo, ako mi dokažejo, da niso res Marxa, znanstvenega utemeljitelja socijalne demokracije, nauki: Ni Boga, človek torej ni od Boga ustvarjen, razvil se je iz živalij, razvil se bode še tako daleč, da bode dosegel toliko popolnost, v kateri bode lahko živel v komunizmu. Oglasil se je zopet Simon Kavčič, a ni več zagovarjal socijalne demokracije, marveč sedaj govoril z dr. Krekom kakor poslancem. Priporočal mu je, naj deluje z drugimi tovariši poslanci na to, da prevzame država garancijo za skladnico, zlasti, ker ni skladnišni kapital še zadosten. Tudi starejšim delavcem naj se v toliko zboljša, kakor drugim. Stalna plača naj se zviša. Konečno vpraša, ali bode celi klub, v katerem dr. Krek sedi, jednako podpiral delavske težnje. Dr. Krek odgovarja, da mora vsekakor država prevzeti garancijo. S tovariši v klubu se še ni posvetoval o tem, ker se Idrija sploh doslej še ni obrnila nanj. Pripomnim pa še jedno: Dobro bi bilo, ako bi se poslanci pete kurije kedaj shajali, toda ni pravega zaupanja, ker se socijalni demokratje tako družijo z nemškimi nacijonalci in liberalci. Katehet O s w a 1 d opozarja dr. Kreka, naj se zlasti potegne, da preskrbovanci ne izgube žita in drva. Zatrjuje se sicer, da tega ne mislijo storiti. O § 21. novih pravil pa človek skoro drngače ne more soditi, kakor da se misli odvzeti ta dobrota. To bi bila velika izguba. Sedaj stane m5 2 gld. 70 kr., preskrbovanec dobi res da mehkih, vendar pa ne prav za 70 kr. m®. Simon Kavčič izraža svoje začudenje, kam gre toliko prošenj, ki jih delavci odpošiljajo. Ker ni „Kako si nora ; odpoveš se resničnim in gotovim dobrotam tega življenja ter čakaš negotovih in do-mišljanih v drugem življenju. Tedaj bodi pametna in daruj." „Nikoli." Nato trinog ukaže, da jo polože na lege, koder bi ji prsi odgrnili ter trgali meso z železnimi kremplji.1 Devica je prenašala vse te muke in britkosti, ne da bi vzdihovala. Ko trinog vidi, da ne pomagajo njegove obljube ničesar, ne njegove grožnje, izreče sodbo : „Justina, ker si kristijana, obsodim te na smrt, ki se ima takoj izvršiti z mečem zunaj mestnega ozidja".2 Izrečeni sodbi je sledilo mrmrajoče potrjenje, a iz gnječe se je čul osamljen glas: „Zdrava Justina. Na svidenje v kratkem!" „Kdo je to rekel ?" popraša glavar. „Jaz sem, Sapricij", reče in dvigne se neki mladenič. „Ti Juste ? In zakaj si to rekel ?" ') Na povelje glavarjevo jo polože na lege ter ji z železnimi kremplji prsa trgajo (ravnotam). •) Te muke je junaško prenašala z božjo pomočjo in v mukali Boga hvalila, a naposled so ji s sekiro glavo odsekali (ravnotam). nobenega odgovora, nikakega priboljška, ni drugače misliti, kakor da menda niti ne pridejo na določeno mesto — poromajo pač že prej kot brezpomemben papir v koš. Leopold J a z b a r toži, da se je kar meni nič tebi nič nehalo dajati delavcem etavbinski les za znižano (limito) ceno. Sedaj pride vse še enkrat tako drago. Katehet O s w a 1 d pripazi k Jazbarjevim besedam, da se gosposka navadno upira, kadar kak hišnik prosi stavbinskega lesa, češ : Nobeden delavec ne sme prednosti imeti, hišnikov je mnogo manj. Pomisliti pa je treba pri tem, da rudar-hišnik sam ne bode trpel. Cim več ga stane popravljanje hiše, tem dražja so stanovanja. Torej trpe prav tako ru-darji-gostači. Rudar L u k e ž i č prosi poslanca, da priporoča zidanje eraričnih rudarskih hiš. Sedaj stanuje marsikdo malone v kleti. Dr. Krek pravi, da je njegova dolžnost zato govoriti, ker je priporočal že krščanskosocijalni shod v Solnogradu, naj se zidajo povsod delavska stanovanja. Zakaj bi se ravno v Idriji ne. Ako so potrebna železničarjem, čemu ne rudarjem. Sedaj so prišli na vrsto gozdarji. Gozdni erar mora biti ies čuden. V stalno delo vedno manj delavcev jemljejo. Kam naj gredo po zimi delavci, od česa naj žive? Celih 10 let so neprestano nekateri v službi pri c. kr. gozdnem erarju, pa še jih ne nastavi stalno. O sedanjem nadoskrbniku pripoveduje se cel6, da v obeh letih, kar je tukaj, n e enega ni stalnim imenoval. Doslej so tudi gozdni delavci pripadali rudniški bratovski skladnici. Po novih pravilih obsega bratovska skladnica edino le „rudokopstvo živega srebra v Idriji, potem k temu rudokopstvu pripadajočo žgalnico za živo srebro in tvornico za cinober, kakor tudi vse naprave, katere sedaj spadajo k temu rudniku". (§ 1.) Rudniški erar in gozdni sta pa sedaj ločena — kako pa z delavci ? Zato je bila prav umestna opazka Sim. Kavčiča: Kje bode odslej zavarovan, kam pojde pa sedaj gozdni delavec, kadar zboli? — Sedaj so slabši kakor kmečki posli. Dr. Krek opazi, da gozdni erar najbrže prišteva nestalne delavce poljedelskim delavcem. Teh pa ni potreba zavarovati. V dokaz, kako slabo odškoduje c. kr. gozdni erar v delu ponesrečene, povedal je sin nekega drvarja. 16 let je njegov oče neprestano bil v gozdni službi. Zadene ga nezgoda, ponesreči se pri delu. Gozdni erar mu daje sedaj vsako četrtletje po c e 1 i h 7 gold. 34 k r. S tem naj živi sebe in redi še pet nedoraslih otrdk! Pravilnega zavarovanja manjka, pripomni na to dr. K r e k. V resnici žalostno je, da daje država tako slab vzgled zasebnikom. Ko se nihče več ne oglasi, sklene predsednik zborovanje. Zahvali navzoče, da so se tako vzgledno vedli cele tri nre, obnašali se v resnici kakor možje ter brez vse strasti in stvarno posegali v zborovanje. Bog živi može ! „Da pozdravim zadnjikrat svojo dobrotnico." „Dobro si naredil", smeja se glavar, „ti člo-veče, nesposobno za visoke in plemenite misli. Zapustila ti je vse svoje imetje in zdaj ko gre na mo-rišče, ne zavedaš se niti te dolžnosti, da bi ji bil hvaležen. Gotovo te zelo ljubi, mala punčika.* Ko krvavečo deklico peljejo iz dvorane, pride Zenonu nekaj na um, čemur se je nemalo čudil, a česar se vendar ni obotavljal izvršiti. „Justina", reče smejoč se. „Ti veruješ, da se bodeš po tem življenju sklenila s svojim Bogom v nebesih ?" „Prepričana sem." „Dobro, a vedi, da jaz ne verujem ne v Boga ne v večno življenje. Zato dobro storiš, kadar bodeš v nebesih, da mi pošlješ košarico sadja iz vrta tvojega nebeškega ženina. Tebi ne bode teško, natrgati ga in še manje poslati ga in v tem slučaju ti obljubim, da se spreobrnem h Kristusovi veri."3 Glavar in ljudstvo so se glasno zasmejali pri teh besedah. „Dam ti besedo", reče devica in s proroškim glasom pridene: „Kmalu bodeš z mano v raju, častitljivi mučenec Kristusov". Krvniki so jo odveli. 3) Zenon, prijatelj glavarjev, nasmeja ee devici in šaljivo jo prosi, da mu iz raja njenega Ženina pošlje kako jabolko, ker je njegovo bogastvo tolikanj hvalila (ravnotam). Konec razprave o verifikaciji. Iz Zagreba, 26. avg. (Konec.) S živo ironijo in z nedosegljivim humorjem je pobijal poslanec Kutuzović take mažaronske pritli-kovce, da se je v saboru vse oživelo. Huda je bila pa tudi ojstra satira za ves sedanji zistem. Odkril je pokvarjenost činovnikov, posebno političnih. On ima od kotarskega predstojnika dovolitev, da more po kotarih občiti z volilci, ali občinski župani ga vendar le ustavljajo v vsaki občini in on se mora vrniti k predstojniku, da se potoži radi tega. Kotarski predstojnik psuje ter imenuje vse župane osle, pri tem pa je vesel, da se je tako zgodilo, seveda po tajnem njegovem napotku. Koliko se more potemtakem verjeti vsem poročilom takih ljudij, ki jih same višjo oblasti kvarijo. In kako malo verodostojni morejo biti ti občinski činovniki, če jih je bilo v samej jednej župani, menda virovitičkej, v štirih letih odpuščenih čez 200 radi raznih prestopkov. A kako velika gospoda so to, vidi se po njihovem ponašanju in zahtevah nasproti poslancem. Kutuzoviču je jeden zapovedal, da more govoriti le v nekem vrtu; drugi mu je rekel, da se more pokazati svojim volilcem le v zaprtej sobi, tretji mu dovoli, da sme govoriti narodu le skozi okno, a četrti je zahteval celo od kandidata, da govori s strehe. Vse to je seveda samovolja, katera je pa višjim všeč v takih slučajih. Najhuje pa je bilo, ko je govornik opisoval ravnanje teh oblasti v uradih, kako preganjajo narod, kako neusmiljeno izterjujejo davek in kaznujejo narod radi šumskih škod. To je bila tako grozna slika, da bi bila morala ganiti tudi najkrutejšega človeka, ali mažarska veČina zato ne mari nič. „So cijalizem širite vi po deželi, ker dopuščate, da se z narodom tako ravna", sklenil je govornik, kateremu je levica burno ploskala. V sednici od 21. avgusta je prvikrat govoril profesor bogoslovja dr. A. Bauer. Omenivši vseh dogodkov v njegovem kotaru prigodom volitve dokazal je s pismenimi dokazi dotičnih oblasti vse njihovo krivično delovanje, potem pa obširno opisal dauašnji zistem, posebno njegovo pogubno delovanje v verskem in narodnem pogledu. Pravi, da je za hrvatski narod sramota, da se mu v srcu njegovem otroci v mažarski šoli odnarodujejo, a ponašanje velikega župana v Varaždinu nasproti nadškofu dokazuje zopet, da je vlada začela borbo proti duhovščini. Te borbe se duhovščina ni ustrašila, sprejela jo je ter jo bode nadaljevala z vso odločnostjo, pa se ne boji, da bo podlegla, kajti ves narod je ž njo. Ker se je govornik izjavil v svojem govoru, da je za vsakega duhovnika nedostojno, če je privrženec današnjega zistema, oglasi se župnik Jagić, ki sedi med mažaroni, ter odbija ta napad od opozicije, češ, da more duhovnik biti vendar le tudi privrženec vlade in braniti zistem, saj se tako godi tudi v drugih parla- Ne moremo popisati dušnega stanja Zenonovega po teh besedah. Nezadovoljen je bil sam s sabo in očital si je, da je imel toliko malo srca ter se norčeval iz umirajoče device. Namesto da bi tolažili ubožico, ki ni po svoji krivdi, ampak po krivdi tistih, ki so jo izgojili v napačni veri, postala nezvesta veri svojih očetov, pa je morala vso svojo kri preliti, zasmehovali so jo, norčevali se iz nje in izpostavili jo zasmehovanju ljudstva. On, ki se je tako nosil nad ravnanjem Apolonovim in ga tako strašno kaznoval, on je delal zdaj še gorje kakor oni gizdalin. Kako je bil nezadovoljeu sam s sabo I Po drugi strani pa so besede deklične zelo vplivale nanj. S kako gotovostjo mu je obljubila sadje od svojega nebeškega ženina, kakor bi se šlo za kako malenkost, za kako neumnost, in potem tiste besede, ki jih je pridala, da bode kmalu umrl kot mučenec Kristusov? Kmalu 1 Pa kaj je mogoče, da bi devica držala svojo obljubo . . . Ostal je zamišljen. „Kaj imaš, Zeno?" popraša glavar za šalo. „Ti premišljuješ najbrže besede te čarovnice? Ne misli več na to, to so čenče, Zenon I Moj Zenon kristijan in da bi umrl za Kristusa? Nikdar ne bode to res I Toda jaz imam izvršiti še nekaj sodba; ako utegneš, počakaj me malo in potem greva skupaj venkaj." Zenon pritrdi ter seda v kot dvorane, zatopljen v svoje misli. Kmalu na to se začuje pretresljiv glas. „Zenon, Justina ti pošilja sadja iz vrta nebeškega ženina." mentib. Seveda se godi, to verujemo radi tudi mi. Da bi pa duhovnik, postavimo na Francoskem — Jagić omenja za pričo nekega Francoza — podpiral vlado, ki bi zatirala francosko narodnost ali krščansko vero, to ne veruje nobeden in tudi sam Jagić ne, to je mogoče le na Hrvatskem, kjer je zistem posegel žalibog tudi že med duhovnike. V večernej sednici je govoril opozicijonalni govornik dr. Mažuranie istotako oduševljeno kakor Potočnjak ter pobijal prav vspešno velikega župana Ni-kolića. Obširno gradivo, ki ga je ta govornik objavil proti vladi, je čitateljem že deloma poznat po interpelacijah, ki jih je isti govornik stavil na vlado. Mažaronski poslanec Benak je skušal pobijati opo-zicijonalne govornike, ali je bil tako nespreten, da je bilo v saboru dosti smeha. Kako slabo so pod-učeni mažaronski govorniki v verskih resnicah, pokazal je tudi ta govornik, ko je trdil v svojem govoru, da je civilna ženitev tudi lahko zakramet. V sednici od 23. avgusta je najprej stavil dr. Ružić nujni predlog radi preganjanja opozicijonalnih časopisov, kar je že prava sramota za naobraženi svet, potem pa je govoril dr. Mazura ter je v svojem izvrstnem govoru opisal dauašnji zistem na Hrvatskem ter ga nazval sramoto današnjega veka, za kar je dobil seveda od predsednika ukor. Največ smeha pa ie vzbudil v sabornici govor poznatega bogotajca dr. Fr. Spevca, ki je bil toliko predrzen, da se izjavil, češ, da njega opozicija napada brez vsakega razloga. On je pred jednajstimi leti predaval v liberalnem smislu o veri, a to po njegovej trditvi ni zabranjeno, a tudi ni bilo vse tako, kakor se trdi. Dosti je bilo, to dobro vemo še dandanes, a govornik še do dandanes ni preklical svoje tedanje izjave o božanstvu Kristusovem. Opozicija ima tedaj popolnoma prav, če ga smatra bogotajcem in dela proti njemu. Oglasil se je tudi novi predstojnik notranjih stvarij Krajčović, da brani činovnike, češ, da vsi slobodno glasujejo, da jih vlada ne sili na glasovanje, sicer pa pravi, da je činovnik že tako dolžan, služiti vladi. S takimi izjavami, kakoršna je le-ta, more se vlada le osmešiti, ko je vendar po celem Hrvatskem pa tudi v zunanjem svetu dobro poznato, da zgubi vsak činovnik službo, ko bi se podstopil glasovati za opozicijo. Bolje je molčati, kakor pa neresnico govoriti, saj tega vendar nobeden ne veruje, kar se v tem pogledu trdi z vladne stolice. Poznatemu govorniku dr. Derenšinu ni bilo težko zavrniti te puhle fraze mažaronskih govornikov in pa razkrinkati ves današnji zistem do skrajnosti. Poročevalec dr. Egers-dorfer je v obrambo svojega mršavega poročila izgovoril nekoliko fraz, potem pa je večina zavrgla šest volitev opozicijonalnih poslancev ter tako zvršila svoje slavno delo! Zenon se zgane pri teh besedah, kakor bi ga gad pičil. S prostimi očmi je zrl pred sabo dečka, ki mu je nudil košarico polno neznanega, a lepega sadja z rajskim duhom. „Justina mi nekaj pošilja?" jeclja zmeden in osupnen. Besede dečkove je slišal tudi glavar in ljudstvo, in vsi so se gnetli okrog našega uradnika. „Da, Justina," odgovori deček. „Predno je umrla, pokleknila je in iskreno prosila Boga za tvojo spreobrnitev, ako je njegova volja, da ti pošlje nebeškega sadja, ki si ga poželel. Hipoma je bila v njenih rokah ta košarica, ki jo je izročila meni/ na to pomoli vrat rablju in ta ji je z jednim mahom odsekal glavo od telese." Po teh besedah je palo zagrinjalo, ki je pokrivalo Zenonove oči, milost sv. Duha ga je obsijala in razsvetlila njegov razum; v tem trenotku je spo-zual resnico krščanske vere, uklonil ponosni tilnik pod sladki jarem angeljev in zaklical je: „Verujem, da je Jezus Kristus pravi Bog, jaz sem kristijan! Hvala ti, moj dobri Jezus, hvala, da si mi dal spoznati resnico tvoje svete vere!"5 __(Dalje slždi.) 4 Ko so Justino priveli na morišče, poda poten prt (po drugih košarico) s sadjem čudovito napolnjen, nekemu dečku, da ga nese Zenonu, rekoč: „Devica Justina ti pošlje jabolka, ki si jih želel od rajskega ženina." In takoj je z mečem umorjena zletela k ženinu (ravnotam). 5 Zenon pa, sprejevši prt (košarico), spremeni se hipoma, odpove se malikom in ne obotavlja se, očitno in prosto spoznati Kristusa kot pravega Boga. Politični pregled. V Ljubljani, 4. septembra. Mažarski glasovi o avstrijskem položaju. Kakor vsak važneji dogodek v tostranski polovici, tako vzbuja tudi sedanje pogajanje mej avstrijsko vlado in desnico izvanredno pozornost T krogu mažarskih politikov. Dva glavna budimpeš-tanska lista, namreč „Pester Lloyd" in „Neues Pester Journal" objavljata daljše članke, v katerih raz-motrivata avstrijsko notranje politično vprašanje. Iz pisave teh dveh in njima podobnih listov je na prvi hip razvidno, da se neznansko boje sporazumljenja mej Badenijem in strankami desnice; da „Pester Lloyd" je zašel v svoji skrbi za avstrijsko nemštvo tako daleč, da je jel že pretiti s popolno ločitvijo Ogerske od Avstrije. Piše namreč mej drugim tudi nastopno: „Izvršitev načrta, izraženega v adresi večine, nujno zahteva, da se spremeni ustava. To se pač lahko zgodi z jedno samo potezo in sostavi popolno nova, vse se lahko spremeni, le nekaj pa je popolnoma nemogoče: nemogoče je preiti ua dnevni red, ne da bi se oziralo na veliko nemško večino, iu, kar je še posebne važnosti nemogoče je, dati poljubno obliko državno pravnemu razmerju mej Ogersko iu Avstrijo. Rekli smo že in pouav-ljamo zopet, da je dualizem neizogibni predpogoj državnopravni nagodbi. Ako se odstrani ta predpogoj, potem prejenja sama skupnost mej Avstrijo in Ogersko, potem se vrnemo jednostavno nazaj k personalni uniji. Poskus grof» Badenija bil bi toraj istoveten s popolnim prevratom vseh obstoječih razmer Avstrije in Ogerske, zato pa, menimo, ni bil pozvan na ministerski sedež". Tako toraj piše prvo mažar-sko glasilo. No, avstrijskim krogom se ni treba tresti pred takim pisarjenjem, posebno še za to ne, ker je to samo pesek v oči in ima le namen ostrašiti grofa Badenija. Hrvatski deželni «bor je z včerajšnjim dnem zaključil kratko zasedanje. V zadnji seji se je vsprejel načrt adrese vladne stranke v tretjem branju, na to pa se je vršila volitev delegatov v ogerski državni zbor. Izvoljeni so bili kajpada samo člani večine z 52 glasovi, opozicija in oba barona Raucha so pa že pred pričetkom ostavili zbornico. Po dovršenem delu je izjavil predsednik, da se zasedanje prekine za nedoločen čas in da bode prihodnjo sejo sklical v slučaju potrebe. Tako je toraj dovršeno prvo dejanje veselo- in žaloigre v hrvatskem deželnem zboru. Veseloigro smemo to zborovanje imenovati za to, ker se je združeni opoziciji nudila prilika, v najsvitleji luči pojasniti delovanje mažaronske stranke ter sploh ves današnji zistem na Hrvatskem, kar je vzbujalo na njeni strani veliko zadovoljnosti; na drugi strani se pa je radovala vladna klika, ker je še vedno tako močna, da je lahko izvedla vsa svoje nakane : razveljavljenje opozicijonalnih volitev in svoj načrt adrese. Nasprotno je pa domoljubno opozicijo žalostilo ravno to postopanje nasprotne stranke, ker je uvidela, da vkljub dobri volji ni mogoče sedaj še ničesar doseči in tako koristiti zatiranim volilcem, kakor žele pravi ljudski zastopniki. Pa tudi sama mažaronska stranka se ne more radovati, ker jih je tekom razprave toliko slišala, da jih ima gotovo zadosti za dalje časa, vrhu tega je pa prebivalstvo tudi dovolj zvedelo, kaka je mažaronska stranka, in se bo toraj pri prihodnjih volitvah vedelo ravnati in pokazati takim možem za vselej hrbet. 'Akoravno se toraj ni dosegel nikak viden V9peh za prebivalstvo, je bilo vendar to zborovanje v moralnem oziru velepomen-ljivo. Rusko-poljska sprava je te dni glavni predmet, s katerim se peča rusko in poljsko javno časopisje. Iz njih pisave je razvidno, da so vsi vneti za spravo in želč, da se ta čim preje uresniči. Tako piSe kratko in jedrnato »Ruski Trud« : »Zadosti sovraštva, jeze in graje. Geslo našega naroda je sedaj: Živeti in drugim živeti pustiti.« Ko je glavni guverner knez Imerstineki vsprejel deputacijo varšovskega poljskega odbora, na čelu mu marki Wielopolski, ga je ta nagovoril z daljšim govorom ter mu je izrazil željo, da se čim preje uresniči želja po združenju z velikim narodom ruskim, ker le v združenju je osiguran vspešen razvoj. Car je neki zelo zadovoljen z vsprejemom v Varšavi in neki naklonjen zahtevam Poljakov in je torej precej nade, da se konečno da tudi Poljakom to, kar jim po vsej pravici pristoja. Draginja v Parizu postaja od dne do dne večja in kakor je razvidno iz poročil raznih listov, preti nižjim slojem neizogibna lakota. Gena pšenici je t zadnjih dneh zopet znatno poskočila in vsled tega je naravno poskočila cena kruhu, jedini hrani nižjih stanov. Socijalisti porabljajo to priliko za svojo agitacijo proti vladi. V mestnem zboru pride vsled njih prizadevanja prihodnji torek na dnevni red predlog, naj razdeli mesto vsak dan 70.000 kg kruha brezplačno. Razmotrivalo se bo tudi vprašanje glede mestnih pekarn. Vkljub tem neznosnim razmeram pa vlada ni voljna storiti nikakega vspešnega koraka in je odločno odklonila zahtevo glede znižanja carine. Nikakor se toraj ne bo čuditi, ako nekega dne navstane splošen upor in bo lačno ljudstvo šiloma zahtevalo kruha. Vkljub neznosni bedi, ki vlada sedaj v Parizu, se pa gotovi krogi javno norčujejo iz slovesne zahvalne službe božje, ki se je vršila minuli torek v cerkvi Srca Jezusovega, in jo je opravil papežev nuncij. Javno se vprašujejo frama-sonski krogi, kedo je naročil to cerkveno slovesnost, katero izrablja baje cerkev v svoje namene. Ako vladajo take razmere, potem je pač draginja in lakota res prava šiba božja. Minieterska kriza v Bolgariji, o kateri vladni krogi sicer trdovratno molčć, a je vendar ne morejo utajiti, je postala v zadnjih dneh zelo pereče vprašanje za min. predsednika Stojlova, čegar stališče se neki le tedaj utrdi, ako se ugodno reši iz sedanje zagate. Vsled ostavke finančnega ministra Gešova izprazneno mesto je ponudil Stojlov Sara-vovu, kateri je pa neki ponudbo kratko malo odklonil. Sedaj se govori, da prevzame ta portfelj minister Teodorov, mej tem ko bi se pravosodne za-deoe izročile dr. Markovu. Opozicijonalni listi, ki že davno niso zadovoljni s Stojlovo politiko, odločno zahtevajo, da odstopi s celim kabinetom, ker bo sicer nemogoče popolno preosnovati skrhani kabinet. V resnici je tudi tako in najbrže ne bode miru, dokler se ne reši in prenovi cela zadeva. Cerkveni letopis. Pismo is Amerike. (Mil. gosp. dr. Jakob Trobec, četrti slovenski škof v Ameriki.) Malokrat prinese priljubljeni „Slovenec" kako vest iz daljne Amerike. Pravega vzroka ne vem; mislim pa, da je v tem, da se ameriški Slovenci premalo zanimajo za svoje rojake onstran velike „luže". Tudi pisec teh vrst c bi pustil že itak rejnato pero še dlje časa v miru na črnilniku, če bi si mogel potolažiti občutke, ki ga obdajajo, odkar je poizvedel, da imamo toli zatirani narodič zopet novega škofa v Ameriki. Mož, ki je četrti škof majke Slave v prosti Ameriki, in ki je dobro znan mej starejšimi duhovni ljublj. škofije, se imenuje mil. gospod dr. Jakob Trobec. Novi škof se je rodil kot sin ubogih kmetskih starišev v vasi Log, župnija Polhovgradec, pred blizu šestdesetimi leti. Šolal se je v domači, takrat samo začasni, šoli in v Ljubljani, kjer je končal gimnazij s prav dobrim vspehom. Vstopil je v semenišče. Bilo je leta 1864. Kdo se ne spominja, s kakim trudom je prav to leto o. Pirec iskal dijakov za misijone v takrat še divji Ameriki. Tudi v ljublj. semenišču ni trkal zaman. Med prvimi, ki so se oglasili pri slavnem misijonarju, bil je semeniščnik Jakob Trobec. Podali so st? na pet. Na velikem morju so bili 40 dnij ; ladje z jadri, kot so jih ta krat imeli, so bile jako počasne. Proti koncu jim je na ladiji že jedil zmanjkalo ; samo podzemljice so še imeli in te so pekli od jutra do večera. Lahko si je misliti, koliko je bilo veselje, ko so v jutro 4. maja 1864 prvikrat zagledali „novi svet". Svoje študije je g. Trobec nadaljeval v St. Vin cent u, Pa. in bil že 8. sept. 1865 v mašnika posvečen. Eno leto bil je v Belle Prairie nastavljen; I. 1866. ga je pa mil. gosp. Grace, takratni škof v St. Paul u, prestavil v Wabasha, kjer je neprenehoma deloval po celem ondotnem okraju in še dlje na okoli do 1. 1887., ko je bil prestavljen v St. Paul. Letos je ravno 10 let, odkar je prišel v glavno mesto Minesote ter ustanovil sedaj največjo župnijo v celem mestu St. Paul. Kaj se pravi „župnijo ustanoviti", ve le isti, ki je že kaj sličnega imel opraviti; sicer si pa človek ne more predstavljati, kake sitnosti in neprijetnosti ima duhoven prestati. Tukaj je bilo pa še toliko slabši, ker je večina župljanov popolnoma revna. Vendar, z Božjo pomočjo in z železno vztraj- nostjo se da vse premagati: Župnija svete Neže, katere ustanovitelj in župnik do danes je bil preč. g. Trobec, se lepo razvija in bo kmalu prekosila druge župnije. Natančneje popisovati, kot o zidanju cerkve, šolskih poslopjih itd., bi bilo preobširno za to pismo; za enkrat se moramo zadovoljiti samo z bolj imenitnimi dogodki, ki jih je doživela župnija sv. Neže. Stara cerkev je zidana v dva nadstropja; spodnje služi za šolo. Kmalu je bila šola premajhna in zopet je bilo treba zidati. Danes ima župnija štiri šolska poslopja, v katerih je prostora za 800 otrok. „Kakor hitro se to število zveča, bo potreba staro cerkev v drugem nadstropju predelati v šolske sobe in zidati novo cerkev", tako je rekel spoštovani župnik evete Neže ob neki priliki. 2e letos so pričeli g zidanjem nove cerkve, katere pritličje bo dodelano v nekaj tednih. Tu notri se bo opravljala služba Božja, dokler ne bo mogoče cerkve dokončati. Cerkev bode zelo lepa in stane čez 50 tisoč dolarjev; lepa svota za uboge župljane I Dne 28. julija t. 1. sporoči nadškof v St. Paulu, da je župnik pri sv. Neži imenovan škofom v St. Cioud - u. Kot blisk se je raznesla novica po celi župniji in marsikateri se je vstrašil, češ, župnika bodemo zgubili I Veselje, da je zasluženi rojak-du-hovnik toli odlikovan, hitro prežene žalost in tako se potolaži marsikatero srce v nadi, da na škofovskem sedežu preč. gosp. ue bo imel toliko truda kot ga je sedaj v tako obširni občini. Novo izvoljeni škof se je izrazil, da bi mu bilo veliko ljubše, ako bi ostal šo nadalje župnik med toli mu priljubljenimi župljani. Ker je pa uvidel, da je volja božja, ne straši se velike odgovornosti in teženj, katere povzroči velika in še le pičlo olikana škofija. V veliki ponižnosti ni hotel nikoli slišati, da je on eden izmed kandidatov za škofijsko stolico v St. Cioud-u. Se ni dolgo, odkar je duhovnik, trd Nemec, vzkliknil: Digitus Dei hic ' Pa omenjeni služabnik Gospodov ni bil edini, ki je izvolitev škofa severne Minesote tako pozdravil, ampak še na stotine sobratov po celi Ameriki. Da je temu tako, pričajo častitanja, katera mu še vedno prihajajo iz vseh držav severne Amerike. Zavedni Slovenec pa mora zaklicati: Bog živi mil. g. Trobeča na mnoga leta I Naš cvet, pokojni Baraga, še sedaj živi v Ameriški hijerarhiji, in ta je v osebi četrtega slov. škofa v Ameriki. Preblago slavljeučevo srce' dičijo vse čednosti, katere so dičile nepozabnega Baraga, iu če vljudni čitatelj hoče zopet prebrati življenjepis škofa Barage, potem bo imel precej natančno sliko škofa Trobeča. Kakor se je v prejšnjih časih apostelj Indijanov odlikoval mej duhovščino preobširne nadškofije, tako se dandanes tudi g. novoizvoljeni škof St. Klodoalski odlikuje po pobožnosti in učenosti v veliki sv. Pavelski nadško-fiji. V vsakem oziru je on vreden velike časti, katera ga je zadela. Mil. g. Trobec se je zmiraj kazal narodnjaka, in če mu je le čas dopustil, je rad pisal v „Danico" ali kak drug slov. list. Kdo se ne spominja njegovih pisem o umrlem Pircu itd. ? Rad še čita slov. kat. liste ter se zanima za napredek toli mu dragega rodnega naroda slovenskega. Poleg materinega jezika škc-f Trobec gorori izborno angleški, francoski, nemški in češki : dokaz, da slovenski gg. misijonarji imajo še posebno zmožnost postati misijonarji v deželi, kjer so zastopani vsi jeziki na svetu. Posvečevanje se bo vršilo v St. Paulu 21. septembra t. 1. Prevzvišeui gospod nadškof Greland iz St. Paula bode konsekrator; mil. gosp. Ivan Vertin, slovenski škof iz Marquetta-ja, Mich., in prevzv. gospod nadškof Katzer izMilwankee bodeta assist. kon-sekratorja. Več nadškofov in Škofov je obljubilo biti prisotnim pri slovesnem posvečeuju. Škcf Ootter, slavljenčev sošolec, bode pridigoval na slavnostni dan. Dne 26. septembra bode škof Trobec prvikrat bral pontifikalno sveto mašo v ravnokar dodelani cerkvi svete Neže. Dva dni pozneje bode slovesno inštaliran v St. Oloudu. Obrede bode vodil nadškof iz St. Paula; tudi govor bode on oskrbel. Ker je pismo precej narastlo, bodem moral končati. O priliki se zopet oglasim, Če bo po volji slavnemu vredništvu tega lista. V imenu vseh Slovencev v Ameriki zakliČem mil. g. šknky. V imenu ameriških Cehov je shod pozdravil duhovnik Sinkmayer. Bog daj, da bi rodil kat iliški shod obilo sadu. — Gaf Taafid je napravil povodom cesarjevega rojstnega dne na svoji graščini banket, pri katerem je dejal v svoji napitnici na cesarja: „Veselim se, da morem napiti Nj. Vel. kot Ceh. Češka je biser v avstrijski kroui, mi Cehi nosimo ime Nj. Vel. v svojih srcih, in zato kličem: „Nnš cesar naj živi! Slava!" — Nemški poslanci so pri svojem sestanku sklenili resolucije, v katerih zametujejo Nemci svoje sodelovanje pri dunajskih konferencah, obsojajo napade Cehov na Nemce (sic!) Češki napadi na Nt mce! Kolika ironija. V Plznu so morali vojaki poseči v nemir, kojega je provzročil žid Hartman in posegli so tako, da so Crhe lovili, Nemce pa pustili divjati. Več Cehov je bilo odzadej prebodenih. Vojaki so postopali preveč na svojo pest. Radi tega pojde prit žba k ministerstvu. Drugače se je vedla vojaščina v Ašu, kjer je divjalo kakih 30.000 Nemcev. Tukaj so kamenali uradnike, čast nike in vojake, in le-ti so rabili svoje orožje v naj» hujši sili. V Plznu ni bila nobena sila, kjer je bilo količkaj Cehov skupaj, pridrli so dragonci-Nemci s tako silo, da je celo jednem u konj padel. Kdor se je tiščal zidu, tega so s sabljami. Kar zadeva Aš, povedati se mora, da je vihrala velikonemška zastava tudi na jednem c. kr uradu. Sploh počenjajo že Nemci čudne reči. Na božjih potih v zaprtem ozemlja, kakor n. pr. v Filipposdorfu se je nahajal na neki krčmi napis: „Tukaj se ne toči češkim psom !" Vse zaradi tega, ker Cehi Nemce preganjajo. Kaj šele bo, če pojde tako naprej ? — Vlada je prepovedala na 29. m m. ljudski shod v L'panih. Na programu je bilo : Kakšno stališče zavzema češki narod proti vladi ? 2. Kakšno je naše stališče proti Nemcem in kake dolžnosti proti rojakom v zaprtem ozemlju? — 25. m. m. se je sešel „NoŽivot, katoliško društvo. Govoril je č. g. Zavoral o sv. Franč. Seraf. kot reformatorju cerkve, Bouška o mistikih, Bilek o idealu krščanskega umetnika, Rozsypalova o ženskem vprašanju, Holeček o katoliškem gledišču in drami, o katoliški godbi Paukner in o bogastvu in globo-čini naše liturgije Tauber. Ermelandski škof dr. Thiel je tu obiskal grob sv, Vojteha. V njegovi Škrfi i se nahaja kraj, kjer je sv. Vojtrh mučeniško smrt storil. — V kmetijski posojilnici v Melniku so odkrili nov primankljej 110.000 gld. O prvem primankljeju se je pisalo in govorilo, da je prikrit. Kako, pokazalo se je sedaj. Ubogi vlagalci I (Sejmi po Slovenskem od 6. —11. sept.) Na Kranjskem: 5. v Vipavi, Premu; 7. v Za-gradcu; 9. v Crmošnjicah, Lukovcu, Vrhu (Ur. kani.), Bušeči vasi, Vel. Laščah; 11. na Veseli gori pri Rakovniku, Senožečah. — Na Slovenskem Štajerskem: 6. v Pobrežu v fari sv. Vida; 7. v Zrečah ; 9. v Apočah; 11. v Langu. — Na Koroškem: 5. v Pliberku. — Na Primorskem: 5. v Isoli za lesenino; 9. v Kobaridu za blago ia živino, Kačiču, Pesji vasi._ Telegrami. Dunaj, 4. sept. Izvoljeni odsek parlamentarne komisije desnice je svoje delo dovršil. Vsi člani so odšli z Dunaja, razun načelnika parlamentarne komisije Javorskega, ki ostane na Dunaju, da po potrebi razpravlja z vlado. Vspehi razgovorov Badenija z zastopniki desnici za vlado niso povoljni v to» liko, v kolikor je Badeni od desnice preveč zahteval. Zato je tekom razprave baron Di* pauli naravnost izrazil, da on s svojo stranko stoji vedno na stališču solidarnosti desnice ter da je pripravljen podpirati vlado, v kolikor hoče izvrševati program, ki je načrtan v adresi večine, da pa je odločno proti temu, da bi se njegova stranka sans phrase srna» trala za vladno stranko. Tem načelom pri* trdili so načelniki vseh drugih klubov; Po- ročila liberalnih listov, da ni edinosti mej posameznimi klubi večine, so popolno ne-osnovana. Dunaj, 4. sept. Listi poročajo, da se danes dogovarjajo zastopniki češkega konservativnega veleposestva, ali bi ne kazalo veleposestnikom-poslancem stopiti v skupni češki klub v deželnem zboru. Dunaj, 4. septembra. Pri otvoritvi državnega zbora se takoj spremeni opravilnik ; kedo da bo za ta korak vsprejel prvo odgovornost, ali vlada ali večina, dosedaj še ni dognano. Trst, 4. septembra. Poljedelski minister grof Ledebur je dospel včeraj sem na potovanju iz Gorice v Postojino ter se ustavil v Nabrežini, kjer ga je pozdravil namestnik Einaldini. Berolin, 4. septembra. Državni kancler knez Hohenlohe je odpotoval danes opoludne v Hamburg k vsprejemu italijanskega kralja. Cesar in cesarica sta dospela tje že včeraj opoludne. Madrid, 4. septembra. „Heraldo" poroča, da so se izjalovila vsa prizadevanja rainisterskega predsednika Azcarraga, ko je nameraval zediniti vse konservativne frakcije. Bim, 4. septembra. Poročila raznih listov, da namerava vojna uprava utrditi vzhodno mejo, niso povsem resnična. Sredeo, 4. septembra. Zatrjuje se, da prevzame Madjarov finančni portfelj, Vazov pouk, Veličkov trgovino in poljedelstvo, Totjev železnice._ Starišem in varuhom ! V 13. okraji Dunaja (Hietzing), slovečem po svojih vilah, stoji sredi velikega krasnega parka ob severovzhodnem bregu hakinskega grada 31 3-3 Vzgojni zavod za dekleta gg. dominikank v Hakingu, Schlossberggasse 7. Namenjen je vzgajanju katoliških hčeri» srednjih in viših stanov. Po svoji zdravi legi, po izvrstnosti u'nih in vzgojnih močij, po čvrsti, telesno in dužno izvrstni mladini, ki je ie izšla iz tega zavoda, zagotovljena je najboljša vzgoja. Ljudska in meščanska šola v zavodu ima pravico javnosti. Gojenke, odrasle šolski dolžnosti, morejo se tu temeljiteje izobraziti v jezikih, v slovstvu, zemljepisji, zgodovini, risanji in slikanji, v godbi in finih ročnih delih, pa še v drugih predmetih, za katere kažejo posebno veselje in veliko zmožnost. Na zahtevanje se pošiljajo prospekti. Neprekosljlvega učinka Je Tanno-chiniii tinktura za lase. Окгербпје ln ohranjuje laaliče ln preprečuje Izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabllnlm navodom БО kr. Jedlna zaloga 57 31 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leustek v Ljubljani, Kesljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Gosp. lekarnarju Piccoll-ju ▼ Ljubljani. Podpisani ueoja si Vaiemu blagorodju uljudne naznaniti, da rabi poslano tinkturo za ž e I o d e o (Tinctura Rhei composita G. Plccoll) z izvrstnim uspehom proti ieltdčnemu in kataru v čreveeih, isto-i tako tudi proti Jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolniinioa usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. Provlncljal brat Smatrael Leltner. 232 100-45 nadzdravnik. Meteoroiogično poročilo. a Л čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera-tnra po Celzija Vetrovi Nebo ih Ž*» > 3 9. zvečer 7341 Ide sl. sever jasno 4 7. zjutraj 2. popol. 734-0 734 1 16 0 276 sr. svzh. sr. jzah. jasno skoro oblč. 00 Srednja včerajšnja temperatura 21-3°, za 4-7° nad normalom. Služba hišnika Pri podpisanem vodstvu oddati je službo hišnika z mesečno mezdo 12 gld., prostim stanovanjem in svečavo. Isti mora biti ali spretni krojač ali pa čevljar. Njegovi 2eni izročeno je pranje telesnega perila učencev, proti ugotovljenem plačilu. HiSnik mora biti skozi posten in trezen človek ter brea otrok. Prošnje sprejme podpisano vodstvo do vštetega 15. septembra; na* stop službe h oktobra t. i. 599 2—1 Vodstvo deželne vinarske, sad jar* ske in poljedelske šole na Grmu, dnč 1. septembra 1897. Le 8e tri dni! Cirkus llciiry v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu. Danes v soboto, dnž 4. septembra, ob B. uri zvečer: Monstre-predstava. Častni večer za ravnatelja Henry. Izvanredno bogat in skrbno izbran vspored! Prvikrat dndeznl slon Blondin, najbolj dresovana žetveronožna žival na svetu. — Prvikrat itlrje žrebol, (dva belca in dva vranca), popolno nova dresura ravnatelja Henry. — Medved ln atraža ali straža v tisoč akrbeh, prtkomiino. — Nastop vsega umemijskega osobja in baletnega kora. Natančnejši vspored je na lepakih razviden. "SJS Jutri v nedeljo: dve predstavi, popoludne ob 4. in zvečer ob 8. uri. — V ponedeljek 6. septembra: Zahvalna in slovesna predstava. Predprodaja vstopnic od 10. ure zjutraj do 6. ure zvečer jo v glavni tobačni zalogi na Mestnem trgu. 600 1 Ravnateljstvo. Otvoritev trgovine. Dovoljujem si s tem slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem te dni otvoril svojo lastno trgovino z usnjem v Ljubljani, Šelenburgove ulice itev 3., v Koslerjevi hiši. Pri meni je dobiti različne vrste usnja bodi si za fino, lahko, bodi si za težko obutalo in sicer na drobno in na debelo za solidne cene Blago v moji zalogi je fino, dobre in trpežne kakovosti. Tudi imam na prodaj vse v črevljarsko obrt spadajoče potrebščine iz najboljših tovarn. Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam, da bom vsakogar postregel v njegovo zadovoljnost glede dobrdte blaga in solidne cene. 590 3—1 Z odličnim spoštovanjem Josip Pollak. Službe išče oženjen, pripraven mož, poštenega značaja in lepega vedenja Voljan je prevzeti posel hišnika ali oskrbnika, ali tudi kako drugo primerno mesto. Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". 585 2-1 Glasbena Matica v Ljubljani. Na glasbeni šoli , Glasbene Matice" v Ljubljani se ima s pribodniim šolskim letom nastaviti učitelj za čelo in klavir s 600 gld. začasne letne ulače. — Prosilci z» to službo, katerim ju p trebno tudi znanje kacega slovanskega jezika, naj s-eje s spričali opremljene prošnje pošljejo predsedniku „Glasbene Matice" Franu Ravnihar-ju v Ljubljani. 694 8-1 P. П. udje hranilnice in posojilnice v Stari Loki, registr. zadruge z neomejeno zavezo se vabijo k izvanrednemu občnemu zboru dne 19. septembra 1897 ob 3. uri pop. v prostorih ondotne kapelanljc. Vspored: Volitev predsednika in jednega odbornika; Odbor. Razni nasveli. 592 1 -1 VtKd druge konkurenčne obravnave dre 12. avgusta t. i. razpisuje rodpisaui znovič zmanjševalno dražbo zaradi popravila po potresu poškodovanega zvonika pri župnijski cerkvi v Kolovratu. Druiba ho dne 6. septembra t. 1. ob 10. uri v župnišču v Kolovratu. TrošKi so po zgoraj omenjeni konkurenčni obravnavi priTHČuujeni na 3000 gld. Pogoji, proračuni in načrti so na pregled pri podpisanem. Podjetnik more biti le koucesijoniran zidarsk in tesarsk mojster, — in bo do dne kolavdacije vložil 10°/o kavcije. Kolovrat dne 26. avgusta 1897. 667 3-3 Vilmini, načelnik stavbenega odbora. V lekarni 90 tudi dobiva : Pristno francosko žganje v originalnih steklenicah po 1)0 in 40 kr.. med. konjak, med. mal&fra, najboljša, vso po najniljih conah. Želez-nato klneško vino. »agrada vino (odvajajoč) itd. Splošno priznan je kina - železnati malaga kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam; Steklenica gld. 1-80, pol stekl. gld. 1 — Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Nlardetschlaeger) -v LJubljani kateri naj se dopoSiljajo naročila. Ondi dobć se tudi vsa homoopatična zdravila. Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vpraSanja dajo se radovoljno in brezplačno. 64 62—34 Trgovski učenec krepak deček iz dobre hiše, kateri ie vsaj jedno ali dve srednji Soli obiskal, sprejme se takoj v trgovino meS. blaga Jos. Span v Uouažahh. 698 3-1 NOVO ustanovljena in novourejena (loiliaČa stavbinska in umetalna steklarija tvrdke 503 1 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta 9, poleg ,Figovca' se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken ln vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela. — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, 2r-cala, steklo v ploščah, sveliljke. po dobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni. co O L. O a, cZ CL, S a > s П .j. i >- 51C «S — * ii Sr д se « ®-h s fi- * I Oh O * U a Д Д и s £ fi |'S o S .a > O -j 1л A 'z = c Б -« m a 'a S o ; o ire fi O •m o H5-- 3-5 -tJ Л r- 3 lJ u --^ o a .-a v fi -O O u •jsH -fi 5 . t) l, -n C o >-a w a M 6Љ 03 «X» 0 * X CS • t» fi^3 >M h. . . J3 +j S o J 0> > o-o T"1 O .„ ic P-iTS • 1 w m O-*®«" ц^ >C0lO Proč. duhovščini vljudno priporočam svojo delavnico M slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken žametno slikarijo Ei Stuhl v Gradcu, Annenstrasse SO. Najboljša spri-žala in polivale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. Sv. Petra nasip št. 5 v Ljubljani, f^» Naznanilo preselitve in priporočilo. Prečast. duhovščini in slav. občinstvu si usojam uljudno naznaniti, da sem preselila iz baraka v Lattermannovem drevoredu pod tvrdko Fr. Dežman poslujoči kiijigovoški obrt v mesto na Sv. Petra nasip št. 5 f Lili Ob tej priliki se toplo zahvaljujem za obilno naklonjenost ter prosim ini isto tudi v bodoče obraniti. Vsako najmanjše naročilo izvišeno hude v moji delavnici točno, natančno po nizki ceni. Velespoštovanjem 561 6 -3 peZman. Цјј Izborilo svojo zalogo raznovrstnih voz kritih iu uekritili lično in trpežno izdetanih priporoča preuast. duhovščini in si. občinstvu Fr. Šiške naslednik J. Demšar Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. Naročila izvršujejo se točno po 106 3 nizki ceni. 509 6-6 zdrav, 14 let star, pošten. kateri je dovršil vsaj 5. razred ljudske šole, sprejme se takoj v trgovino špecerijskega blaga. 581 3-3 K;e, pove \г priiaznosti upravništvo „Slovenca". Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski Andrej tak k v Ljubljani, Kolodvorske ulico 32—34 se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje oltai'jev iz lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških soh iz gipsa , kamna , lesenih itd. Oltarne skupine . iz različnega materijala. Spričalo. Gosp. Andrej Rovšek je naredil pri župni cerkvi na Ježici dva prav lična stranska oltarja v popolno zadovoljnost podpisanega predstojništva. Predstojništvo župne cerkve na Ježici. dne 30. julija 1897. 605 52-6 LJubljana v septembru 1897. Nova prodajalnica! Usojam si slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznaniti, da otvorlm due 6. »imovcit t. 1. v lastuej hiši Prešernove ulice št. 10—14 I> O <1 tri' <1 le o „Ivan Kordik" nove prsdajalmco ^ galanterijskim blagom drobninami, igračami in raznim blagom za sedlarje, tapetarje in črevljarje. Kot dolgoletnemu in vsem strokam popolnoma veščemu voditelju tvrdke „Ant. Krisper" mi bode ob malih upravnih stroških mogoča zadovoljiti slavno občinstvo z dobrim in cenim blagom. Svoje novo podjetje kar najtopleje priporoča velespoštovanjem 568 3-3 Ivan Kordik. i вевтккавеавваавееке «trt LUDOYIK BOROVNIK rrr puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanie vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejeina vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so ra c kr. preskuševalnici in od mene preskušene. . 600 52—50 Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. Ц Odlikovani 591 4-1 N atelje za krščansko umetno slikarijo na zahtevanje tudi >ensemble<, daje doma in zunaj hiše, tudi teorijo glasbe, Marija Zottmann v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 11, spodaj. Natančneje se izve ondi dopoludne od 10—11 in popoldne od 2—3 ure. 588 2—1 Vnovič znižane cene! v Reichenau na Severo Češkem eagaeaea soiidu« biago, g priporoča svoje priznano izvrstno posnetke najboljših in najslovitejših del starejših in novejših slavnih laških, nemških, holantlskili itd. mojstrov-nnietnikov oljnafco-slikarske smeri; izvršuje originalne kompozicije po naročilih na kositarju ali platnu v poljubni velikosti in naj raz novrstnej šili slogih posamnih umetnostnih dob za cerkve, samostane, župnije itd. Izdeluje slike za bandera, kri zeva pota, oltarje, slike Kristusa, Matere božje in svetnikov itd. Slike po d o b r i h f o t o g r a f i j a h do naravne velikosti. Kristuse iz kositarja za poljske križe. Za slike preskrbljuje tudi slogu primerne okvire iz hrastovega lesa, pozlačene itd. od najpriprostejših do umetno izdelanih. Na željo pošlje risbe in načrte za oltarne slike, za k riževa pota pa vzorce z ali brez okvira franko na ogled. Najboljša priporočilna in priznalna pisma visokih dostojanstvenikov in korporacij so na uslugo. v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15 (v MedjatovI hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in lika nega pohištva. Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld.. madraoe na peresih 10 gld.. dratene madraoe 8 gld. 50kr.,pulte za mašne knjige :td. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko. 322 35—17 Trljeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušil-, nloe za sadje ln zelenjavo. — Skroplluloe proti peronospcrl, zboljšani sestav Vermo'erov. — Mlatilnice, milni za žito, stiskalnice (preše) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono llačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznice, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stiskalnice za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi IC. HELLER na Dunaju, II/2 Fraterstrasse 9. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! 182 9 Zastopniki se iščejo. 265 20-11 Najboljše sredstvo proti stenicam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-ljem, zajedalkam domačih živalij. fllli SW. SWIIM fl^ / Kwizdov / rcstitncijski fluid c. kr. privilegovana umivalna voda za konje. Cena steklenici gld. 1'40 av. velj. Kwizdov N^V korneuburški živinski redilni prašek veterin, dijet. sredstvo za konje, govedo ln ovčad. Cena škatljici 70 kr.. pol škatlj. 35 kr. Kwlzdov kresolin, izvrstno razkuževalno sredstvo. Stekleaica 50 kr. Kwizdovklt (lep) za kopita, umetni kopirni rog Paličica 80 kr. Kwizdova maža za kopita koja preprečuje krhkost in lomljenje kopit. Lonček a, 400 gr. gld. 125. Kachcrlivi" Kwizdove patentovane oklepalne obveze iz gumija. t> Patentovane oklepalne obveze izdelujejo se v sivi, 4 črni, rjavi in beli barvi v štirih velikostih, za levi in desni nogi. Za obveze, merjene od a do b, v obsežju t t 20—22 cm je primerna velikost št. 1 S 22—24 „ „ ., št. 2 ) ^ 24-27 „ „ „ „ št. 3 A 27-30 „ „ ч „ st. 4 ЈЖ Шј^ Patentovana oklepalna obveza velja v sivi barvi ДИтЈ, Ш št. 1 gld. 2 50 , - št. 2 gld. 2 70, - št. 3 ШШ, gid 2-90. - št. 4 gld. 3-30. Ж^ -Ј gi^S Cena obvezam v rjavi, črni ali beli barvi je za i?^ ^I* jfea vsako številko pri komadu za 20 kr. višja,