SpettrioM Ib ibbMSBMiifl piiMl
Poštnina plačana v gotovini
Štev. 114.	V	Ljubljani, v četrtek, 21. maja 1942-XX	Leto	VII.
IcSlIoSna poe&laJCenEa n ogfaieran)« fUflJuafega in fo]ega | Uredntitvo la aptavai Kopitarjeva t, CJublJana. | Uonce«sionarl» eachuhr« pei la pvb&Udti ffl proTetUeaaa (UUant . Utora: Uniona Pobbliciii itali&na !t Milana	= tted&iione, Amminlstrazionei Kopitarjeva h, Lnbiana. |	ed	ošteta*	Uniona	ItabbUctti	««■»■■■	(k	A»	Milan*
Vojno poročilo st. 718:
Letalski uspehi na sredozemskem in afriškem bojišču
Uradno vojno porodilo štev. 718 pravi:
Točno streljanje naših baterij je v nasprotnikovih postojankah na nekem delu cirenajškega bojišča povzročilo požare znatnega obsega in trajanja. Dve angleški letali so uničili nemški letalci v spopadu, tretje pa je zbilo naše protiletalsko topništvo.
Pri napadit na Bengazi je bilo poškodovanih nekaj liiš, med arabskim prebivalstvom je pet žrtev.
Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Rodbine članov posadke so bile obveščene.
Med bombniškimi napadi italijanskih in nemških oddelkov so se nad Malto razvijali živahni spopadi. Dva Spitfireja ter en Beaufighter sta treščila na tla pod snopi krogel iz strojnic naših lovcev, ki niso imeli nič izgub.
Mornariški oddelek, ki sta ga everovzhodno od Pantelerije napadla dva nasprotnikova lovca, je enega zbil, drugega pa prisilil, da se je oddaljil, sam pa se je vrnil v oporišče, ko je izpolnil svojo nalogo.
Važni sklepi odbora za preskrbo in cene
Da se prepreči povečanje denarnega obtoka in nevarnost inflacije, bodo cene letošnjemu žitu enake
lanskim ter se moka, kruh in testenine ne bodo podražile
Rim, 21. maja. s. Pod Ducejevim predsedstvom se je 19. in 20. maja sesel medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, razdelitve in cen. Navzoči so bili: tajnik stranke, ministri za finance, kmetijstvo, promet, korporacije, zamenjavo in valute, za notranje zadeve in za vojno izdelavo, načelnika nadzorstva za obrambo prihrankov in za podeljevanje kreditov ter predsedniki fašistovskih strokovnih organizacij. Najprej so razpravljali o položaju prehrane in posevkov.
Kmetijski minister je poročal o prehranjevalnem položaju na poglavitnih področjih ter poudarjal, da preskrba prehrane poteka zadovoljivo. Nato so obravnavali določitev cen za žito iz letošnje žetve. Odbor sodi, da bi sleherno povečanje cen, ki bi vplivalo na ceno moke, kruha in testenin, bilo nezdružljivo z zaporo nad zviševanjem plač in mezd ter z obveznostjo, ki jo je vlada prevzela glede vedno strožjega nadzorstva nad cenami. Odbor je ugotovil, da bi nadaljnje zvišanje cen, odvisnih od države, bilo možno samo z znatnim povečanjem denarnega obtoka, to se pravi, da bi tako zvišanje pomenilo nepopravljiv korak k razveljavljenju vrednosti denarja in na poti
Uspešni nastopi divizije »Bergamo« proti upornikom na balkanskem področju
Z nekega balkanskega področja, 21. maja. s. General Quirino Armellini, poveljnik nekega armadnega zbora, je poslal pohvalno dnevno zapoved četam divizije »Bergamo«, ki so končale natančno razprševalno akcijo proti preostalim uporniškim ognjiščem. Čete omenjene divizije so zadnje dni v dolgih pohodih prekoračile ves obsežni predel, ki ga drži divizija. Številni so primeri vojne hrabrosti, o katerih poročajo. Posebno trd nauk so uporniki dobili na strmih pobočjih gorovja Mosorja (nad Splitom). Črne srajc? divizije »Bergamo« so vlačile upornike zaporedoma iz votlin ter še enkrat dokazale, kakor poudarja general Armellini v svoji zapovedi, voljo vseh
oddelkov armadnega zbora, da bi bile kos poslanstvu omike in reda, katerega jim je zaupala Italija. Posebej je treba omeniti vedenje 7 bataljona skvadristov. Tega so obkolile dosti močnejše sovražnikove sile, pa je hrabro odbijal vse napade in nazadnje pognal v beg sovražnika.
S tem je še enkrat pokazal, kakšna ta duh in hrabrost Mussolinijevih legionarjev. Ta duh dokazuje tudi naslednja zgodba: v priznanje za zmagovito akcijo proti upornikom, je 16. bataljoni >M« dobil od poveljnika armadnega zbora denarno nagrado. S složno in spontano mislijo 80 Črne srajce to nagrado poklonile otrokom nekega svojega padlega tovariša.
Nemško vojno poročilo
Po bitki za Kerč - nadaljevanje bojev pri Harkovu
Hitlerjev glavni stan, 21. maja. s. Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, so nemške in romunske čete pod poveljstvom generalnega polkovnika von Mannsteina, ki so jih podpirali močni oddelki letalstva pod vodstvom generalov Lohra in von Richthofna, v zasledovanju poraženega sovražnika dosegle morsko ožino pri Kerču v celi širini in zavzele po ogorčenem odporu nasprotnika močno utrjena mostišča na obeh straneh mesta.
Potem ko so bile ob koncu februarja nemške postojanke na zemeljski ožini Kerča utrjene, je tu zbrana nemško-roinunska vojska prešla 8. maja v napad. V prvem naskoku so bile trdovratno branjene, močno zgrajene in na globoko razpostavljene sovražnikove postojanke, zaščitene z jeklenimi oklepi, prebite in so bile v teku teh bojev, kakor tudi v takojšnjem zasledovanju, množice sovražnikovih sil obkoljene in uničene. S tem zaključena bitka je dovedla do uničenja 3 sovjetskih armad s 17 strelskimi divizijami, 3 strelskimi brigadami, 2 konjeniškima divizijama in 4 brigadami oklepnih voz. Poleg velikih krvavih izgub je izgubil nasprotnik 149.256 ujetnikov, 258 oklepnih voz, 1133 topov in nepregledne druge vojne potrebščine. Samo ostanki so mogli doseči obalo onstran morske ožine. V bojih v zraku je izgubil nasprotnik 323 letal. V vodah ob polotoku je bilo pri napadih iz zraka potopljenih 16 ladij s skupno 13.600 tonami, 1 čoln za iskanje min in 21 manjših ladij za obalno plovbo, 10 nadaljnih ladij srednje velikosti je bilo z bombami hudo poškodovanih.
Pri Harkovu so bili ponovni napadi sovražnika odbiti v hudih bojih. Pri tem je bilo uničenih 34 nadaljnjih oklepnih voz.
Oddelki bojnih in strmoglavnih letal so na važnih točkah bojišča uspešno posegli v boje na kopnem ter uničili ali poškodovali 29 sovražnikovih oklepnih voz.
Sovražnik je izgubil včeraj 36 letal. Pogrešamo eno samo lastno letalo.
Na ostali fronti na vzhodu so bili naši napadi uspešni. Posamezni sunki sovražnika so bili odbiti.
Na Malti so bili doseženi zadetki z bombami na letališču Ca Venezia. V letalskih bojih nad severno Afriko sta bili sestreljeni dve angleški lovski letali.
V borbi proti Angliji so napadli močni oddelki letal z rušilnimi in zažigalnimi bombami v pretekli noči pristaniške predele Hulla ob izlivu Humberja. Opaženih je bilo več požarov. Lahka nemška bojna letala so z uspehom bombardirala podnevi tvorniške naprave na angleški južni obali. Ob obali Rokavskega preliva so sestrelili nemški lovci brez lastnih izgub iz skupine sovražnih lovcev 7 »Spitfirov«.
Angleški bombniki so podvzeli v pretekli noči več vojaško nepomembnih motilnih napadov nad jugozahodno nemško področje. Metali so predvsem zažigalne bombe na stanovanjske okraje. Povzročena škoda je neznatna. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 11 sovražnikovih letal.
V bojih na polotoku Kerču se je s svojo hrabrostjo posebno odlikoval podporočnik Friedrich, poveljnik stotnije pehotnega polka.
Stotnik Dohr, poveljnik lovske edinice, si je priboril včeraj svojo 99. do 104. letalsko zmago.
77. lovska edinica je doslej sestrelila 2011 sovražnikovih letal.
Podrobnosti iz nemških poročil o strahovitih bojih za Kerč
Berlin. 21. maia. s. Od vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil so se zvedele nekatere zanimive podrobnosti o operacijah, ki so privedli do uničenja treh sovjetskih armad na polotoku Kerč. Ostanki sovjetskih armad, ki so bile tepene, so zbežali proti jugovzhodu mesta Kerča ter prispeli hitro na področje v bližini Ak Burna. Drugi oddelki sovjetskih sil so se premaknili proti severovzhodu Kerča na jezik v bližni Jenikale. S teh dveh točk so boljševiki poskušali z ladjami in ladjicami priti čez morsko ožino Kerč. Ob sodelovanju nemškega letalstva so nemške čete napadale ostanke bežečega sovražnika ter strle njegov obupen odpor med' poskušanjem, da bi se vkrcal na ladie in se prepeljal na drugo stran morske ožine. Letala so napadala v nizkih poletih ter metala bombe na ladie, ki so bile tam zbrane, ter s tem pripomogle h končnemu zlomu trdovratnega nasprotnikovega odpora.
19. maja ie bila po najsrditejših bojih in po pogumnem nastopu napadalnih čolnov zavzeta trdnjava Ak Burnu. Nemški strmoglavci in protiletalsko topništvo so pri teh nastopili
učinkovito podpirali napad pehote. Hkratu ie bil jugovzhodno od te trdnjave strt tudi poslednji odpor neke skupine sovjetske vojske, ki se je držala za _ utrdbami kraja Stariji Karantin. Z uporabljanjem metalcev ognja so bile zavzete z močnimi oklepi zavarovane utrdbe na tem področju. V teh utrjenih postojankah so se Rusi najsrditeje upirali do zadnje kaplje krvi. Boljševiki so tako v teh bojih pretrpeli izredno krvave izgube.
19. maia zvečer so tudi te utrjene postojanke popolnoma padle v roke nemškim četam, več tisoč sovjetov pa je bilo pri tem uietih. Na ta način ie bila glava mostišča, ki so ga bili sovjeti zgradili jugovzhodno od mesta Kerča docela razbita.
Severovzhodno od Kerča so boljševiki organizirali posebno trdovraten odpor na področju okrog Jenkaleja in v prostorih kovinske tovarne v Vojkovu. S protinapadi, ki so postajali čedalje slabotnejši, so boljševiki, obkoljeni in v žepu, poskušali ponovno razbiti železni obroč nemških čet. Posebna oblikovitost tal, kjer sc ie odigrala bitka, ie pomagala Rusom.
proti inflaciji, ali pa bi zaradi ravnovesja bilo | jarega žita v južni in otoški Italiji, v rimski,
potrebno vsaj tako, če ne večje zvišanje davč niii dajatev. Duce jc 26. marca dejal vlagateljem, da se >prave in resnične koristi ne branijo z zviševanjem cen, temveč z obrambo kmečkih prihrankov«.
Odbor je nato poudaril, da pomeni varstvo zaslužnih kmečkih slojev za vlado dragoceno obveznost in da je treba to varstvo nadaljevati z vedno bolj odločniini in uspešnimi nastopi za urejevanje cen tistemu nekmečkemu blagu, ki je namenjeno za rodbinsko porabo in za obdelovanje zemlje in katero si mora kmet nabaviti z izkupičkom od svojih pridelkov. To obveznost bo vlada izpolnila tudi s tem, da bo dosegla spoštovanje mezd, ki jih določajo kolektivne pogodbe, in pa s civilno mobilizacijo delovne sile, potrebne v kmetijstvu.
Zaradi vsega tega je odbor sklenil, da bo cena žitu iz letošnje bližnje žetve enaka ceni iz leta 1941 in sicer 175 lir za stot svežega žita, 190 lir pa za stot suhega žita. Cena moke, kruha in testenin bo torej ostala nespremenjena. Prav tako bo ostala stara cena za druge žitarice, koruzo, sirk, rž, ječmen, oves in nob.
Odbor je dalje sklenil, da bo fašistovski zvezi kmetov in kmečkih delavcev pod tehničnim vodstvom in nadzorstvom ministrstva za kmetijstvo in gozde zaupal razdelitev nagrad, določenih s posebnim zakonom za kmete. Nagrade znašajo 200 lir za vsak hektar, posejan s pšenioo, ržjo ali ječmenom ter 40 lir za stot
Italijanski diplomati iz Amerike prihajajo v Rim
Rim, 21. maja. s. V Rim je dospel prvi izmed štirih vlakov, ki vozi v domovino italijanske diplomate iz tistih držav na ameriški celini, s katerimi je Italija v vojni ali pa je z njimi pretrgala diplomatske zveze. V prvem vlaku je bil italijanski poslanik iz Washingtona Colonna, diplomatski zastopniki iz Bolivije, Peruja in Mehike z vsemi uradniki, njihovimi rodbinami ter nekaj časnikarjev. Na ostijski postaji je diplomate tovariško sprejel načelnik pisarne v zunanjem ministrstvu in drugi zastopniki. Ostali diplomati bodo dopotovali v Rim danes in prihodnje dni.
Posvetovanja za romunsko-bolgarsko električno centralo na Donavi
Sofija, 21. maja. 6. V Sofijo je dopotoval na uradni obisk romunski minister za javna dela in za promet Burila v spremstvu visokih uradnikov. Obiskal je predsednika bolgarske vlade Filova in imel nato posvete z bolgarskim ministrom za javna dela in za železnice. Romunski minister bo ostal v Bolgariji pet dni in bo razpravljal o tem, kako bi 6e dal uresničiti veliki načrt za zidavo električne centrale, ki bi izkoriščala vodo iz Donave in bi mogla preskrbovati 6 tokom vse jugovzhodne evropske pokrajine.
liktorski in frosinonski pokrajini, 20 lir pa za stot jarega žita po ostalih pokrajinah. Skupna vsota vseh teh nagrad znaša milijardo 830 milijonov lir. Odbor je kmetijsko ministrstvo pooblastil, da uredi pridelavo in cene žitaric, ki niso namenjene za kruh: prosa, dure itd.
Odbor je v načelu odobril določila za organizacijo prodaje blaga, namenjenega splosni
Eorabi, da bi se s tem uspešno pobijala sle-erna konkurenca med cenami za izvoz in cenami za domačo porabo.
Prihodnja seja odbora bo v Beneški palači 6. junija ob 17.
Vesti 21. maja
Proračun pravosodnega ministrstva pred senatom
Rim, 21. maja. s. Posebna senatna komisija pod predsedstvom predsednika senata Suarda je obravnavala proračunski predlog pravosodnega ministrstva. Na seji so biti navzočni tudi pravosodni minister Grandi, več državnih podtajnikov in vsi člani komisije. Poročevalec je začel svoje poročilo s hvalnico velikanskemu delu, ki ga je pravosodno ministrstvo, na čelu z ministrom Grandijem, izvršilo s sestavo in ureditvijo novega zakonika. Posebnost tega zakonika je, da niso v njem tožno obeležene vse panoge pravnega reda, pač pa tudi prvikrat v pravni zgodovini tožno redigiirana pravna določila glede plovbe na morjih in v zraku. Poročevalec je dejal, da je novi zakonik najlepši dokaz za to, da se država ne samo na bojnih poljanah, pač pa tudi na notranji fronti bori za dosego neizogibne končne zmage. Ostali govorniki so obravnavali posamezne postavke proračuna in se dotaknili ureditve položaja osebja v ministrstvu ali v zavodih, podrejenih pravosodnemu ministrstvu. Govoril je dalje državni podtajnik v pravosodnem ministrstvu, ki je podal podrobna pojasnila o sestavljanj« zakonika kakor tudi o posameznih postavkah proračunskega predloga. Kot posebno značilnost za uspešno vzgojo mladine je govornik navedel številko o prestopkih mladostnikov. Leta 1902. je bilo kaznovanih mladostnikov 7150, leta 1940. pa 2200. Lani jih je bilo le še 1871. Zanimivo je tudi, da je večina mladeničev, ki so bili v raznih kazenskih zavodih, zaprosila za prostovoljen vstop v vojsko. Končno je govornik našteval številne uradnike iz pravosodnega ministrstva, ki so ali padli na bojnem polju ali so bili njeti, ranjeni ali pa odlikovani za svojo hrabrost. Končal je govor z izrazi vdanosti Duceju in z zagotovilom, da bo domovina zmagala.
Dri njihovem srditem odporu. V torek pozno popoldne pa se je nemškim četam po preboju sovjetskih obrambnih črt posrečilo priti do morja pri Opasnaji ter zavzeti del utrdbe Jenikale. Čele neke druge nemške divizije so istočasno naskočile morski svetilnik pri Glejki ter bližnje utrdbe. Samo na tem kraju, kamor so nemške čete hudo pritisnile, ie bilo 8250 sovjetov ujetih, 2000 pa ubitih.
Na Finskem je število rojstev v letu 1941. izredno močno narastlo. Računajo, da je bilo najmanj 90.000 živorojenih otrok. Ze 30 let niso imeli tolikšnega porasta na Finskem. S tem je Finska dosegla največje število rojstev med nordijskimi narodi. Na Švedskem, ki šteje dvakrat toliko prebivalcev kakor Finska, je bilo le 99.000 rojstev.
Ameriški list »Chicago Tribune« je spet napadel komuniste. Dal je pregled delovanja komunistov v Indiji, Birmi, na Javi in na Kitajskem ter o komunističnem rovarjenju v Ameriki zapisal, da so se komunisti v Ameriki leta in leta trudili, kako bi vrgli ameriško vlado. Zdaj ameriški komunisti pravijo, da sta ameriška industrija in demokratska vlada čudoviti, kakor hitro pa bo konec vojne — nemara pa še celo prej — si bodo spet prizadevali, kako bi oboje uničili.
V berlinskih vojaških krogih poudarjajo, kako eo
oskrbovalne zveze za Sovjete do Murmanska in Arhangelska v stalni nevarnosti zaradi nenehnih napadov nemških letal in podmornic ter rušilcev. Od 1. januarja pa do 19. maja so nemške letalske in pomorske sile na skrajnem severu potopile dve križarki, pet podmornic, dya rušilca, en stražni čoln in 27 trgovskih ladij s skupno 125.200 tonami.
Kako Sovjeti skušajo razširiti svoj vpliv po vsem angleškem cearstvu, se vidi po tem, da je sovjetski poslanik v Londonu brž obiskal avstralskega zunanjega ministra, ki se je ravno mudil v Londonu, ter se z njim pogajal glede diplomatkih zvez med Moskvo in Camberno. Kakor povsod, skušajo Sovjeti tudi v Avstraliji namestiti diplomatska' zastopstva, ki bodo gotovo povsod prav številna, sodijo v Stockholmu.
Iz Lizbone poročajo, da je 14 mornarjev in vojakov, ki so se rešili s potapljajoče se kanadske ladje »Empress of Asia«, prisililo kanadsko vlado, da je morala uradno objaviti izgubo ladje. Na ladji je bilo 2500 mož posadke, ki naj bi okrepili posadko v Singa-pooreju, ki je bil tedaj še v angleških rokah. A Japonci so to preprečili. Vsega se je rešilo 14 mornarjev, ki so se po razburljivem križarjenju vrnili v Kanado 19. maja.
Kanada j© končno priznala potopitev potniškega parnika »Empress of Asia« (16.909 ton), ki so ga japonski strmoglavci potopili pri Singapurju, kamor je vozil čete.
Japonski mornarji in inženirci obnavljajo s so-, delovanjem domačinov mesto Lae na Novi Gvineji, ki so ga Avstralci popolnoma uničili, ko so ee umaknili.
Sodišče v Pefuhu je obsodilo na 10 let prisilnega dela ravnatelja judovske bolnišnice profesorja Alexandra, ki je bila leta 1919 sodelavec boljševika Bele Kuna. Pred istim sodiščem je bila razprava proti 91 obtožencem, večinoma Judom, zaradi komunističnega rovarjenja.
V nekaterih španskih krajih je nastopila velika
vročina. Mesto Granada je imelo v senci 35 stopinj, Albacetta 34 in Cordoba 32 stopinj vročine.
S Hrva&^a
Preteklo nedeljo jo Poglavnik odlikoval nemškega poslanika pri hrvaški vladi g. Kascheja z vele-redom krone kralja Zvonimirja z Danico, ki mu daje pravico do viteškega naslova. Svečanemu odlikovanju so prisostvovali razen predsednika državnega sabora še drugi odličniki.
Izšla je zakonska odredba o osnovanju Poglav-nikove telesne straže. Zakonska odredba ima devet točk.
Razstavo sodobne nemško plastike je doslej obiskalo že več kot 20.000 obiskovalcev.
Na ponedeljkovem koncertu Hrvaškega glasbenega zavoda je bila razen drugih del izvajana tokrat tudi Bachova kantata.
Skupaj s slovaškimi književniki so tudi hrvaški šli na prijateljsko potovanje v Romunijo. Gostovanje je trajalo od 7. do 11. t. m. Budimpeštanski kolodvor je bil svečano okrašen s hrvaškimi in slovaškimi zastavami.
Osješki mestni proračun za to leto je nadrejena oblast odobrila.
V Brčkem bodo razširili Hrvatski dom. V ta namen so dokupili sosednjo zgradbo.
Sarajevčani se zelo zavzemajo za to, da bi se po končani zagrebški razstavi pod naslovom »Židje« prenesla vsa tvarina v Sarajevo. Za razstavo je v Sarajevem namreč veliko zanimanje.
Izvor Bistrice pri Sarajevu bodo v najkrajšem &wsu povsem preuredili. V ta namen je bila v nedeljo na kraju samem uradna komisija.
Ukinjena je prepoved o uporabi zemeljskega plina kot pogonskega goriva.
ra • v«vv	a ■	■	|	■	vv	■
Zatočišča, kjer najdejo meščani sonca, sence
in razvedrila
Ljubljana, dne 20. maja.
Vrednot parkov in sprehajališč pride v poštev šele v vročih poletnih mesecih ali pa v spomladanskih in jesenskih dneh, ko meščani iščejo prijetnega oddiha v senci košatih dreves in 6i zažele prebiti nekaj časa v nemoteni samoti. Po modernih urbanističnih načelih drži, da mora imeti vsaka mestna četrt 6voj park in lastno igrišče za naraščaj svojega okraja. Naše mesto 6icer še nima po takem načrtu narejenih parkov in igrišč, vendar pa 6e meščani res ne moremo pritožiti, da nimamo iti kam na sprehod. Pa tudi naši malčki lahko dobe dovolj razvedrila po mestnih parkih in tratah.
S svojim parkom, čeprav ne velikim, se ponaša šentpeterski del. Meščani tega okraja gredo v senco nizkih dreves in okusno urejenega parka na Hrvatskem trgu. V parku je nekaj klope, ki 60, rekli bi, zasedene od jutra pa do večera. Kaj prav pridejo klopce tudi tistim bolniškim obiskovalcem, ki morajo na obisk šele čakati, če pridejo prerano v Ljubljano, pa 6e ne vedo kad dejati do določene ure, ko 60 obiski v bolnišnici dovoljeni. Za otroke 6icer v tem majhnem parku ni kaj prida preskrbljeno, vendar pa že najdejo malo utehe v pesku.
Tudi prebivalci okrog sodnije 6e lahko postavijo, da imajo svoj park. Kakšnih deset klope je na razpolago in tudi te so zasedene od jutra do večera. Tudi tujec, ki pride v mesto, se kaj rad odpočije Vsaj za nekaj minut v tem parku, da si ogleda kar 6ede veliko sodno palačo, spomenik velikega slavista Frana Miklošiča in dokaj veliki živ-žav po Miklošičevi cesti. Žal pa v tem parku ni najti veliko blagodejne 6ence. Ta park je bolj za ljudi, ki imajo radi sonce.
Med »parke« mlajše generacije pa spada gotovo oni pred vseučiliško knjižnico. Na ostanke starega rimskega zidovja, ki je obdajalo v onih časih nase mesto, je mojster Plečnik postavil nekaj klope, zasadil mlade topole in verjemite, da je tam prav prijetno posedati takole ob večernih urah nekaj časa. In če 6e človek zamisli, na kako zgodovinskih tleh 6edi in pred kako veličastnim in upoštevanim poslopjem, pa 6e mu zdi vse 6kupaj še bolj imenitno. Prav radi posedajo tod visokošolci, ki imajo že kar nekako »v najemu« dve ali tri klopce. Ko nimajo predavanj na vseučilišču, se znajdejo tam in debatirajo. Pa tudi okoliškim prebivalcem, posebno onim iz Križevniške ulice, ki jim je dano le malo sonca, so klopce pred knjižnico prav priležejo. Za otroško zabavo pa je tam le malo prostora. Vse je kamenito in za otroke nevarno.
Prav tako zgodovinsko imeniten je tudi park na Mirju. Tudi tam je mojster Plečnik dal celemu rimskemu zidu svoj pečat. Med vitkimi in mladimi topoli se vrste klopce druga za drugo in še opaziš jih ne, če hitiš tam mimo. Sicer prebivalci Mirja ne upoštevajo, kako prijeten kraj za oddih je tam, 6aj imajo po večini V6i svoje lepe vrtove, pač pa meščani iz južnega mestnega predela radi prihajajo, posebno proti večeru, tjakaj, da malo pokramljajo.
Tudi Trnovčani se lahko postavijo, da imajo svoj »park«, tam od trnovske cerkve pa do izliva Gradaščice v Ljubljanico. Z ureditvijo rečne 6truge 60 uredili tudi oba bregova. Pustili so košate kostanje, uredili lepe poti ob vodi, tudi za pridne tr-.spvcflpvske perice so uredili, primerna perišča. Na obeh straneh 6truge je j»o nekaj klopi in posebno ob ve-«r«,m čarnih urah je tam pravcati dtrindaj. Otrok je vedno dovolj; ti 6e igrajo, lovijo in imajo opravka ob vodi.
Tisti pa, ki 6i žele miru in 6pokoja, da 6e za-tope v 6voje misli, jo j>a mahnejo tja ob Gruberjev kanal, kjer je speljana samo ena pot, ki vodi prav do 6truge. Tam se človek lahko zamisli v veličino življenja in 6mrti, šumljanje vode pa mu blagodejno vpliva na živce. Malo je znana tista pot ob vodi, je pa zelo priljubljena.
Dozdaj omenjeni »parki« so le bolj zasilni. Pravih parkov in sprehajališč pa imamo v mestu samo tri. In to so Zvezda, Grad in Tivoli.
Zvezda je v zadnjih letih tako spremenila svoje lice, da je človek le komaj prepozna, če se po nekaj letih vrne iz tujega kraja domov. Nekdaj košato zasajeni kostanjev park so moderno preuredili. Soncu so dali vso prednost. Mlada drevesa, ki 60 jih zasadili, še ne dajejo nobene potrebne sence. Kdor 6e hoče naužiti sonca, naj gre kar ob sončnem jx>jx>ldnevu v Zvezdo, pa bo imel sonca več kot dovolj. Tudi otroci imajo peska dovolj na razpolago. Ko si pa zažele vode, gredo k vodnjaku, in si utešijo žejo. Pa tudi, če niso žejni, 6e otroci radi igrajo ob tekoči vodi. Zvezda je tudi 6taro zbirališče upokojencev. Vsako dopoldne in jx>pol-dne jih lahko vidite, kako modrujejo. Tam ob južni strani parka hodijo gor in dol in pogledujejo, kako bo kaj z vremenom. Ali 6e toplomer ujema z njihovo revmo ali ne: Ko se pa naveličajo hoje, pa za6edjo nekaj klope in nadaljujejo s pomenki.
Kdor 6e slabo jx>čuti v nižinskih parkih in sprehajališčih, jo mahne najmanj v gornji Tivoli ali pa celo na Grad. Na Gradu je lefio in prijetno urejeno. Sence več kot preveč, klope na pretek, lepa igrišča za otroke, buffet je tudi pri roki in ra-
zen vsega tega še imeniterf razgled na vse konce in kraje.
Naš res najlepši park, ki bi bil v ponos tudi kakšnemu večjemu mestu, je pa naš Tivoli. Vsak tujec 6i bo naše mesto zapomnil vsaj po tem, da je videl Tivoli v vsem 6vo)em 6jX)mladanskem ali jesenskem čaru. Ob zgodnjih spomladanskih dneh, ko vse cveti in brsti, je Tivoli kakor jveseim življenja. Krasno urejene gredice, košata drevesa, sončne poti, vse to je sprehajalcu na razpolago. Otroci imajo tam na razpolago lepe trate in igrišča. V6e imajo," kar jim srce poželi. Kako imeniten bo Tivoli šele tedaj, ko bo mestna občina dogradila tudi veliko moderno otroško igrišče. Kako prijetno je posedeti nekaj časa ob tivolskem vodome-
tu, ko si kot bi bil ve6 okiten od zelenja. Škrjanč-ki, ščinkavci, sinice in drugi ptički ti delajo družbo, in kaj hitro si njihov najboljši prijatelj, 6amo, če jim ponudiš kaj za v kljunček. Veveričke ti zlezejo celo na ramo, 6aino če vedo, da 6e jim boš za ljubeznivost oddolžil z orehi ali lešniki
Če p»a hočeš že na pravcati izlet, jo pa lahko mahneš v osrčje Rožnika. Lep>e poti in ozke stezice vsepovsod. Vse tja do Bellevueja po zgornji gozdni noti lahko greš, ali pa po »francoskih šancah« navkreber. Bolj zmerni turisti jo pa mahnejo mimo vo-dohrama navzgor in pridejo prav tja kot oni, ki ljubijo »strmine«.
Torej za V6e meščane zabave in tišine dovolj. Le to je nerodno, da morajo na primer Moščani ali Bežigrajčani precej hoditi, preden pridejo v tivolsko kraljestvo. Razen že omenjenih pa 60 s parki prikrajšani še Vičani, Poljančani in Šiškarji. V majhen nadomestek je Vičanom bližnja Večna pot in Cesta dveh cesarjev, Poljančani jo mahnejo v Codellijev drevored in piod Golovec, šiškarji 6e morajo pa jx>truditi v severni del Rožnika.
Po vrtovih in sadovnjakih je v teh dneh vse živo
Ljubljana, 21. maja.
Kolikor bolj 60 se letošnje leto zamudili sadjarji in zelenjadarji 6 6vojimi poljskimi in vrtnarskimi deli, — temu je bila največ kriva ostra zima — toliko bolj zdaj hite z najnujnejšimi opravili, da ne bi zamudili lepega vremena.
Če hodi človek, posebno ob večernih urah, mimo vrtov in mestnih polj, pa vidi, kako je V6e živahno. Zelenjadarji zalivajo, nosijo vodo v škropilnicah in vestno zalivajo 6koraj V6ako rastlino posebej. Drugi 6e sp>et trudijo 6 jx>6tavljanjem fižolovk, ki 60 mimogrede povedano, bile letos zelo drage in še težko jih je bilo dobiti. Krakovčanke in Trnovčanke pa prekašajo po 6voji pridnosti in izurjenosti tudi izkušenejše vrtnarje in zelenjadarje. One pač poznajo svojo »stroko«, kot le malokdo. Kako ravnati 6 solato, špinačo in drugo zelenjavo, je že 6tar njihov privilegij. Priznati moraš, da so njihove gredice vzorno obdelane, da je na njihovem »polju« V6e tako, kot 6i moremo le predstavljati. Njihove njive in gredice so v najbujnejši rasti in V6e gre v cvet.
Tudi 6icer letina, kakor vsi pravijo, prav dobro kaže in se bo trud obilo poplačal, 6eveda če ne bo prišlo kaj vme6, kot je 6uša ali toča. Posebno dobro kaže grah in sploh stročnice. Če bo zorelo vse to tako do konca, kot zdaj kaže, bo takega blaga za domačo jvorabo dovolj. Seveda dovolj za tiste, ki kmetujejo, ko 6i to morejo privoščiti, ker imajo zemljo, za V6e ostale in teh tudi ni malo, pa bo treba j>oskrbeti še vedno na stari način: da bo treba uvoziti najnujnejše življenjske jx>trebščine z dežele.
Menda letina tudi na deželi še do6ti dobro kaže. Posebno 6adja pravijo, da bo veliko. Seveda je tudii sadna letina zelo odvisna od vremenskih
prilik, saj lahko že drobnejša toča uniči V6e lej>e nade.
Tudi sadjarji 60 vedno pri svojih dreveščkih. Ogledujejo, kako 6e je obrezovanje obneslo in ali so 6e v6e rane dobro zacelile, 6krbi jih, če se zajedavci le niso preveč ugnezdili prav na njihovem drevju, in še toliko drugih skrbi jih tare. Najvest-nejši zalivajo, privezujejo in škrope vejice in debla z razkuževalnimi tekočinami, da bi bila 6adna letina dobra. Sicer pa ni majhna reč biti dober sadjar, kakor ni majhna reč biti dober vrtnar. Treba je imeti mnogo izkušenj, 6amo teoretično znanje je šele pol poti do uspeha.
Pa tudi v okolici mesta je na poljih živahno. Kmetje so zgodnje spomladanske posevke že posejali in zdaj imajo še drugega dela dovolj. Tudi preorani ljubljanski parki, na katere so zasadili po pretežni večini krompir in j>eso, že jx»ča6i zelene. Tam, kjer je bila pred časom zelena trata, kjer je bilo okrasno grmičevje in cvetlične grede, tam se zdaj »košatijo« visoke fižolovke, ki bodo dajale več želodčnih dobrin kot pa lepiote za oči. Tudi meščanski poljedelci so pridni na 6voji zemlji in ugibajo, ali 60 vse dobro ukrenili in pretehtali, čeprav 6o se o V6eh svojih gospodarskih j>odvigih temeljito jx>s vetov ali s priznanimi kmeti iz dežele. Sami sebi kar ne morejo verjeti, da bo re6 kaj prida zraslo, ko 60 pa 6adili 6ami.
Nekateri novopiečeni kmetovalci ne morejo prehvaliti, kako prijetno je kmetovati. Odločili 60 se, vsaj tako 6e govori, da bodo imeli svojo zemljo tudi takrat, ko to ne bo več neizogibno potrebno. Pravijo, da je mnogo slastneje jesti pridelke, za katere si se sam trudil, kot pa tiste, za katere odšfeješ toliko in toliko prisluženega denarja. Verjetno, da bo marsikdo držal besedo.
ESAR - Radio Ljubljana
Petek, 22. maja: 7.80 Poročila v slovenščini
— 7.45 Lahka glasba — V odmoru: Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini —	12.15 Koncert klasičnega tria — 12.40 Koncert sopranistke Mine Grillo — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Koncert vodi dirigent Ugo Tansini, sodeluje sopranistka Clelia Castellana Zotti — 13.50 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — sodeluje violinist Leo Pfeifer — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Prenos iz gledališča Delle A rti di Roma: Simfonični koncert vodi dirigent Roberto Caggiani, sodeluje pianistka Ornella Puliti Santoliquido — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben
— 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 21 Prenos iz Teatro Comunale di Bologna — simfonični orkester vodi dirigent Gino Marinuzzi, sodeluje sopranistka Marija Caniglia — V odmoru: Predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini.
Sobota, 23. maja: 7.30 Poročila v slovenščini
7.45 Pesmi in napevi — V odmoru (8): Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini —	12.15 Koncert sopranistke Drage Sokove (pri klavirju Marijan Lijiovšek) — 12.40 Priljubljene pesmi, vodi dirigent Zeme — 13 Narioved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba — 14' Poročilo v ita-lijaščini — 14.15 Koncert klasičnega orkestra, vodi dirigent Mauno — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.10 Nove plošče Cetra — 17.55 Dr. Marija Rupert, Zdravje gospodinje — predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini —
19.45 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Voj. pesmi — 20.40 Prenos iz gledališča »Per-
Vreme se nagiblje k spremembam
Ljubljana, 21. maja.
V torek je bila dosežena rekordna maksimalna dnevna temperatura, ko je toplomer na univerzi jrokazal +31° C, kar se ni zgodilo že kmalu ne v zadnjih 40 letih, pa tudi starejši vremenski zapiski ne omenjajo za majnik tako visoke dnevne temperature. Tudi včeraj je bil lep in topel dan. Večidel je bilo jasno._ Dnevna temperatura je skušala obdržati višino’od torka.
Davi je postalo nekoliko hladneje. Na Barju ni bilo megle. Je bil dan brez megle. Začelo se je na jugozapadu nekoliko oblačiti. Barometer pada. Vse kaže, da se bo vreme v kratkem nekoliko spremenilo.
Sončna toplota zadnjih dni je vidno vplivala na hitrejšo rast vsega rustlinstva. Toplota jvosebno dobro dene fižolu, ki zelo naglo poganja in je jjo nekaterih njivah že prav visok, ko je bil drugače vsajen pred dobrimi desetimi dnevi. Tudi grah se je povzpel že precej visoko jn lahko računamo, da bomo v dobrih 14 dneh imeli že domači grah.
Dobro kaže tudi krompir. Mnogi obdelovalci pa so bili zelo presenečeni, ko so opazili, da jim krompir ne odganja in da je kar izginil. Opazili so nekatere vrste, kjer so pognala le nekatera stebla, drugi krompir pa je bil objeden.
Letos je jio nekaterih njivah prav mnogo škodljivega bramorja, ki objeda najrazličnejše pridelke, jiosebno krompir, solato in paradižnike. Boj proti temu škodljivcu je raznovrsten. Nekateri mu nastavljajo lončke, da se vanje ujame, drugi ga preganjajo s tobakovim prahom, ki so ga pomešali med zemljo že ob prekopavanju zemlje. Ta način je zelo uspešen, kajti bramor ne more prenesti tobakovega duha in se v njem zastrupi. Nekateri pa zbirajo posamezne bramorje v večje lonce. Tam jih puste, da se med seboj pokoljejo in pokončajo. Bramor gre na bramorja in se grizeta ko dva stekla psa. Naposled ostane v loncu — zmagovalec, ki je vse svoje tovariše pokončal in požrl.
gola« v Firenzi: VIII. florentinski glasbeni maj: Odisej se vrne v domovino, glasba: Monteberdi — 22.45 Poročila v italijanščini.
Te dni
bomo začeli z novim, res zanimivim podlistkom, ki bo prinesel kar moč pisano življenjsko pot in delo ameriškega zdravnika dr. V. Heiserja.
Pisec je bil v zdravstveni službi po vsem svetu: 40 let v 45 deželah — povsod se je boril in lajšal bedo človeštvu.
Zdravnik gre križem svet
in vam bo prinesel zanimiva srečanja z ljudmi vseh slojev, vseh odlik, vseh plemen: Wilson, Roosevelt, siamski kralj, I)Leguš, Tagore, Gandhi. Vmes pa teče velika reka nesrečnega, od bolezni trpinčenega človeštva, ki mu je bil Heiser vselej in povsod prijatelj in dobrotnik.
Tega podlistka ne smete zamuditi!
Novice iz Države
Izredni dopusti vojakom za čas žetve in mlačve. Na prošnjo korporacije za žito je Duce odredil, da bodo dobili kmetovalci, ki 60 sedaj jx>d orožjem, jx>6ebne dopuste, da bodo lahko jxmiagali 6vojim dmačim pri pospravljanju žetve in pri mlačvi. Za vojake in jvodčastnike, ki službujejo v edinicah, razjxirejeiiih v starih mejah Kraljevine, bo dovoljen dopust 15 dni, prištevši tudi ča6, ki ga vojak porabi za potovanje v obe smeri. To velja za mesec junij. Dopuste bodo dovoljevali poveljniki armadnih zborov na predlog nižjih vojnih 6tarešin. Za Sardinijo in Sicilijo pa velja, da bodo dopuste dobili le tisti vojaki, ki 60 s ten dveh otokov doma. Med svojim delom na poljih dopustniki ne bodo smeli nositi vojaških oblek, sicer bodo takoj poklicani nazaj. Razen tega bodo dobili po 30 dni dopusta ti6ti vojaki, ki 60 potrebni za 6trežbo mla-tilnih strojev. Ce pa je takšen vojak potreben pri strežbi mlatilnega 6troja, kateri je last večjega industrijskega podjetja, bo dobil 45 dni dopusta.
Vsem 6e bo prištel tudi ča6, ki ga bodo jvorabili za vožnjo domov in nazaj v vojaško edinico. Te slednje dopuste bodo podeljevali poveljniki armadnih zborov in sicer le na prošnje, ki jih bodo poslale pokrajinske kmetijske zveze. Ce pa nosi kmet, la6tnik mlatilnice, za dopust, pa mora biti njegova prošnja jx>trjena po krajevnem zaupniku fašja in po krajevnem poveljstvu karabinerjev.
Stanje prebivalstva v kraljevini v aprilu. Rimski uradni li6t je objavil uradno zbrane fiodatke o 6tanju prebivalstva v 6tarih mejah kraljevine za mesec april. Novih zakonskih zvez je bilo sklenjenih 34.985. Rojstev je bilo v tem mesecu 79.700, mrličev pa 46.349. Tako znaša razlika med rojstvi in smrtmi v letošnjem aprilu 33.420. Razen tega je število vrriivših 6e izseljencev preseglo število izseljencev za 2882. V celoti je znašalo torej število prebivalstva v starih mejah Kraljevine 45 milijonov in 452.000.
Za povzdigo oljkarsfva. Oljka je za dalmatinske kraje važna kultura. Da bi gojitev izboljšali m povečali pridelavo olja, 60 začele oblasti prirejati posebne tečaje za kmetovalce. Razdelili so tudi veliko novih 6adik. Italijanski del Dalmacije je doslej pridobival po 30.000 6totov oljčnega olja letno, vendar bi 6e z malo več truda dala pridelava dvigniti na 5.000 6totov letno. Seveda bi bilo treba povečati število sadik od sedanjih 4 milijonov na 5 milijonov.
Zopet zastrupljenje z gobami. Nedavno so časopisi poročali o družini Macchia iz Livorna, da 6e je zastrupila s strupenimi gobami. Nekaj dni nato se je takšna nesreča ponovila. Vezzani Italo je sam nabral gobe, žena pa jih je doma okusno pripravila. Z njima sta jedla tudi dva otroka, na pokušnjo pa sta Vazzanijeva nesla gobe tudi sosedovim. Kmalu po zaužiti jedi pa so vsi skupaj začutili težke bolečine v želodcu. Reševalci so jih prepeljali v bolnišnico, kjer so takoj spoznali, "da so se zastrupili s strupenimi gobami. Zakonca Vezzani sta kmalu v silnih bolečinah umrla, njuna otroka in oba 60seda pa so v brezupnem stanju.
Če drobnica zaide na tujo pašo. Pastir Antonio Roberto iz okolice Barija je gnal veliko čredo drobnice na pašo. Prignal jo je v bližino hiše kmeta Colonna, ko so mu živali ušle na tujo pašo. Kmet je ovce enostavno polovil in jih odgnal v svoj hlev. Obupani pastir je vse poskušal, da bi rešil ovce, toda kmet je bil neizprosen. Slednjič 6e je pastir odločil, da bo ponoči s silo vlomil v hlev in osvobodil ovce. Lotii 6e je tega dela, toda nekdo je od zunaj ue-trelil in ga težko ranil. Umirajočega 60 ga prepeljali v bolnišnico. Karabinjerji so prijeli kmeta Colonna pod sumom, da je bil on tisti, ki je zločin zagrešil.
E. VVallace
ROMAN
RDEČI KROG
»Mari je tisti večer tudi odklonil ponudbo, da bi prenočil ( v Beardmorcovi hiši. Rekel je, da mu je ljubše, če bi se vrnil spet drugo jutro in da bi se rajši odpeljal v London. V resnici je tudi odšel, toda ni šel v London, pač pa samo do prve železniške postaje Kingside, kjer je spet izstopil. Svoj kovčeg pa je poslal do Londona. Postaja v Kingsideu je kakšnih osem ali devet milj oddaljena od Beardmorcovega posestva. Sam se je potem že na večer napotil spet proti Beardmorcovi hiši. Oseba, ki jo je morilec oni večer videl v gozdu, je bil gotovo Mari. Prav zanima me, zakaj se je Mari spet vrnil na posestvo, če se je pa ob prvem obisku tako neznansko prestrašil? In zakaj je napisal tisto pismo ter ga oddal ponoči, ko je imel vendar najlepšo priliko, da bi ga sani oddal Bcardmorcu v roke, ko sta bila podnevi precej časa skupaj? To vse me od sile zanima.«
Nekaj časa sta molčala.
»Na kakšen način pa je bil Mari umorjen?« je vprašal Yale.
Parr je odkimal.
»So sam ne vem prav dobro. To je zame še skrivnost. Morilec ni mogel na noben način v sobo. 0 tem sem zaslišal že Flusha Barneta, ki dozdaj še nič ne ve o zločinu. Sicer priznava, da je ' vlomil tisto noč v hišo z namenom, da bi oropal stanovanje. Fluah ] dalje celo trdi, da je slišal, kako je nekdo hodil po hiši, on pa da k e je skril. Pravi tudi, da je slišal nekakšen čudno sikajoč zvok, ki je bil podoben tistemu, kakor ga daje uhajajoči plin. Neka druga značilnost pa je bil okrogli, mokri madež na blazini nedaleč od mrtvečeve glave. Madež je bil natanko okrogel. Od začetka sem mislil, da je to sl„ibol Rdečega kroga, dokler nisem odkril še dru-
gega madeža na oknu. Zdravniku še ni bilo mogoče dognati, kaj je povzročilo Marlovo smrt, toda vzrok je jasen. Po bankirjevi izjavi — pravkar sem namreč z Brabazonom telefonično govoril — je Mari dvignil včeraj v banki veliko vsoto denarja. In Brabazon je zaključil njegov tekoči račun. Znano mi je tudi, da sta se Mari in Brabazon sprla zaradi nečesa, zakaj, pa ne vem. Flush Barnot je seveda blagajno odprl. Toda, ko smo ga preiskali na policijski stražnici, nismo našli pri njem nobenega denarja. Kar je pa vsekakor čudno, jo to, da smo našli pri njem več majhnih predmetov, ki jih je sunil. Kdo pa je potem pobral denar?«
Derrick Yale je stopical sem in tja, roke je imel sklenjene za hrbtom, brada pa mu je slonela na prsih.
»Ali kaj veste o Brabazonu?« je vprašal.
Parr ni takoj odgovoril.
»Vem samo to, da jo bankir in da ima dosti opravka s tujino.«
»Ali je Brabazon plačljiv?« je vprašal Derrick Yale surovo.
Inšpektor je počasi dvignil Bvoje neizrazite oči, dokler se niso srečale z Yalcovim pogledom.
»Ne,« je	dejal,	»in vam	tudi ne bom prikrival,	da smo	že	imeli
eno ali dve	pritožbi zaradi	njegovih metod.«
»Ali sta bila Mari in Brabazon dobra prijatelja?«
»Se precej,« je zvenel oklevajoči odgovor. »Po informacijah, ki sem jih prejel, sklepam, da je imel Mari vpliv na Brabazona.«
»In Brabazon je bil neplačljiv?« je dejal Derrick Yalo. »In to popoldne je zaključil Mari svoj tekoči račun v banki? V kakšnih okoliščinah? Ali jo prišel sam v banko?«
Inšpektor je na kratko razložil, kaj se je zgodilo. Zdelo se je, da	je vedel čisto	do pičice vse, kar se je dogajalo v	Brabazo-
novi banki.
Derrick	Yale	je začel	upoštevati tega moža,	katerega	je od
vsega začetka dobrodušno smatral za malo neumnega.
»Rad bi vedel, če bi mi bilo mogoče priti v Marlovo hišo še nocoj?«
»Saj sem prišel prav zato,« je dejal Parr. »In prav zaradi tega sem zadržal avtomobil, ki me še čaka pred vrati.«
Derrick Yale ni spregovoril besedice, vse dokler je trajala vožnja do Baysvvatra in ni prekinil molka vse dotlej, dokler se ni znašel v predsobi Marlove hiše na Marisburg Placeu.
»Tu nekje bi morali zaslediti kak jekleni valj,« je dejal mirno.
Stražnik, ki je imel službo v predsobi, je vstopil ter pozdravil inšpektorja.
»V garaži smo našli nekakšno jekleno steklenico, sir,« je na kratko dejal policaj.
»Ah!« je vzkliknil Derrick Yale zmagoslavno. »Tako, kot sem domneval.«
Derrick je skoraj zdirjal pred detektivom po stopnicah navzgor in se ustavil na hodniku, ki je bil zdaj razsvetljen. Derrick se je približal mali orehovi mizici, ki je bila prislonjena na steno pod ventilatorjem.’ Potem pa se je vrgel na kolena in na roke ter po-duhal preprogo. Takoj je pričel kašljati. Dušilo ga je. Vstal je, ves zaripel v obraz.
»Pokažite mi tisti cilinder,«je dejal.
Prinesli so mu ga. Stražnik, ki jo omenil steklenico, je govoril resnico. Bil je to jekleni valj v obliki steklenice, pri vratu pa je imel majhno cev, na kateri je bil pritrjen majhen ključek za odpiranje in zapiranje cevi.
»Zdaj bi morala biti tu nekje še majhna skodelica,« je dejal, gledajoč okrog sebe, »če je ni prinesel v steklenici,«
»Poleg valja je bila še druga majhna steklenica, gospod,« je dejal stražnik, ki je pašel valj. »Toda razbita je.«
»Nič ne do, hitro mi jo prinesite,« je dejal Yale. »Upam, da 1« ni tako razbita da ne bi v njej ostalo vsaj nekaj vsebine.«
Plečati mr. Parr ga je le mrko opazoval,
»Za kaj pa gre?« je vprašal. Derrick pa se je zakrobotal.
»Za nov način, kako se izvrši umor. moj dragi mr. Parr,« j* dejal vzvišeno. »Zdaj pa pojdiva v sobo.«
Nova važna javna dela v pokrajini
Eksc. Visoki Komisar je odredil za 10,824.913 lir novih javnih del
Že 6voj čas 6mo imeli priložnost orisati mogočni načrt javnih del. ki ga je določil Ek6c. Visoki Komisar za prvo leto udejstvovanja javne uprave. V teh dneh je Eksc. Visoki Komisar določil izvršitev 3. 6kupine javnih del v pokrajini, za katera je bil določen znesek v višini 10,824.013 lir. Ta skupina obsega naslednja javna dela:
1. stavbna dela na zgradbah v znesku 1 milijona 447.522 lir;
2. melioracije in zboljšanje zemlje za 204 tisoč 560.65 lir;
3. cestna dela pod vodstvom A. A. S. S. za 5,100.000 lir;
4. cestna dela pod vodstvom Visokega Komisariata za 1,642.540 lir;
5. zdravstvene in higienske ureditve (2. del) za 14.808 lir:
6. električni daljnovodi za 173.410 lir.
Našteta dela obsegajo torej 6koraj 7 in pol milijona lir.
Med gradbenimi deli na stavbah je treba v prvi vrsti omeniti gradbena dela na tistih javnih zgradbah, ki spadajo v področje notranjega ministrstva. Na teh veljajo gradbena dela 6kupno 367.611 lir, dalje 60 upoštevana najnujnejša adaptacijska dela, tako na drugi ljudski šoli na Vrtači v Ljubljani za znesek 118.367 lir, dalje ureditev električnih naprav na glavni pošti za 241.000 lir, druga skupina del za ureditev in izpopolnitev gledališč in stavb, ki jim pripadajo, za 226.792 lir, zgraditev vodnjaka v splošni državni bolnišnici v l.iub-ljani za 126.593 lir, dela za postavitev in ureditev
carinske postaje v smeri proti St. Vidu pri Ljubljani za 49.900 lir, ureditev in izpopolnitev Kmetijske pokrajinske šole v Mali Loki za 67.410 lir (drugo gradbeno obdobje), ureditev cerkve 6V. Martina v Metliki za 63.100 lir in končno ureditev zdravstvenega doma v Črnomlju za 52 000 lir.
Na območju melioracij se bodo začela dela v grosupeljskem okolišu (drugo obdobje) za 69.000 lir, prav tako drugo obdobje na dobrepoljskem polju za 47.200 lir, melioracija rakitniškega območja za 45.000 lir in regulacija potoka Klamfar v Crmošnjicah za 26.000 lir. Se druga melioracijska dela manjšega obsega bodo prav tako povečala celotno pomembnost načetih melioracij.
Kar se tiče cestnih javnih del, ki spadajo v območje avtonomnega državnega cestnega podjetja (A. A. S. S.) v znesku 5,100 000 lir, 6e bodo nadaljevala 6 tem zneskom dela za ureditev državne ceste Ljubljana—Škofljica. Cestna dela, ki pripadajo v skrb Visokemu Komisariatu, obsegajo 1 milijon 642.540 lir in 6e dele v: vzdrževanje državnih cest, ki še pripadajo pod območje A. A. S. S., za 300.000 lir, vzdrževanje pokrajinskih ce6t za 1 milijon 18.000 lir. Za ureditev in zboljšanje pokrajinskih cest 249.540 lir in za dela na občinskih cestah (cesta Črnomelj—Kaplanica) 60.000 lir.
V skupino higienskih ureditev spada drugo obdobje gradbenih del za vodovod v Orehovcu. Znesek 553.410 lir je določen končno za električne daljnovode, zlasti za daljnovod Kočevje—Brezovica, ki 6e gradi pod vodstvom Kranjskih deželnih elektrarn 6 podporo in prispevkom Visokega Komisariata.
Trije lepi, jasni majniški dnevi - res po božji volji
. Ljubljana, 21. maja.
Kakor so bili pa Ule zadnji trije majniški dnevi res po božji volji — tako lepih pa že dolgo ne! Prvi se je izmotal iz goste, hladne megle, drugi je vstal z nebom, ki ga je bila ponoči že pometla in obrisala burja, ves jasen in svetal, z veselim soncem, tretji pa je zjutraj sicer nekaj gubanoLl in meglil vedro čelo, pa se je že prav kmalu odločil, da bo lep. V mestu, prav v trdem središču med gromadami betona, na asfaltu, jih človek ni niti malo tako prijetno občutil, kot nekoliko bolj zunaj, že kar precej v predmestjih. Da si le stopil nekaj korakov iz do kraja pozidanega sveta tja ven, pa si se vzradostil. V resnici je bil dan vreden navdušenja.
Po nebu so plavali boli, nedolžni oblaki, ki nikdar ne morejo prinesti dežja, temveč so le takole bolj za okras sinjega svoda: belo in sinje se tako lepo ujema, še celo, če se ženska tako obleče. Belo iu sinje, in poleti še pšenično zlato zraven!
Na obzorju 60 v zamolklem zelenju temneli gozdovi, ki so jim obleko odnesli škodoželjni, mračni jesenski viharji. Zdaj pa so se spet odeli v vso krasoto. Dvakrat na leto so naj lepši ko mine zima in se priiroda spet zbudi ter se poženo iz zemlje 6okovi, ki prinašajo življenje, ter prav zgodnja je-sen — ne tista žalostna, ki jo mučijo uniazanosivi oblaki kakor mučne sanje, in nepretrgani, zdaj zategli, zdaj presunljivo 6vetli žvižgi vetra — ne tista, temveč prva, jasna jesen, ko je nebo od sončne luči še razbeljeno, kar sivkasto sinje, prva, žareča jesen, ko listje najprej pomalem začne rumeneti, potenn pa zaiori v vseh tisočerih barvnih odtenkih. In tudi dela jo veliko v obeh teb letnih časih: »pomladi .kmet zaupava zemlji, kar mu je ostalo od najboljših zakladov, ki mu jih je bila podarila prejšnjo jesen, jeseni pa ji s hvaležnimi mislimi in rokami, ki bi pridelke najrajši božale, spet jemlje, kar mu je bila do tistega časa pripravila.
Ko napraviš le 'nekaj korakov iz srede mesta — ne strmi več vate samo pusto, sivo zidovje, nebotičniki in ogromne geometrične škatle iz kainna ter betona, kjer so se moderni ljudje navadili stanovati, ko so prej v idiličnih hišicah med sadnim drevjem, v nizkih, prijaznih izbah — komaj si malo proč od hrušča, že te sprejme vesela, preprosta pesem zeleneče prirode in dela.
Travniki so ozeleneli, posevki poganjajo, vedno bolj se zagrinja dobra, rjava zemlja, ki 60 jo bile pridne roke iz globine obrnile k soncu in njenim nedrom zaupale seme, ki naj požene obilen sad. Daj, Gospod, da bi prav letos bogato obrodilo, da bi bila prav letos obilno nagrajena trud in znoj!
Za zdaj vse tako kaže. Prav tele zadnje tri dni je priroda delala skoraj čudeže. Zemlja se je zvezala s soncem, rast se je spešila čudovito. Kamor koli si 6e ozrl, povsod se ti je razveselilo oko. Vse že tako lepo zeleni! In še nekaj bo, če nas pozneje kdaj, poleti, ne obišče huda ura s točo, s čimer nam pa Bog prizanesi! Še nekaj bo! Tako kaže, da bomo imeli jeseni skoraj gotovo lep pridelek sadja. Kmečki stari ljudje pravijo, da kadar se vse drevje raz-
cveti v enem samem mesecu (leto3 v majniku, ko je bilo aprila še tako hladno), potem se je z veliko zanesljivostjo nadejati prav dobre sadne letine. In tako je letos tudi bilo. Kes, da je tu pa tam kakšna češnja, ki 6e ji je posebno mudilo, bodisi da raste v tako pripravni legi ali stoji v posebno ugodni zemlji, odprla cvetove že konec aprila, ali ogromna večina se je le razcvetela prve dni maja. Toliko cvetja, kakor letos, že kmalu nismo zapazili kakšno leto na sadnem drevju. Pa to velja prav za vse: tako za češnje, kakor za hruške, jablane in češplje. Pa še vreme je bilo zelo naklonjeno. Celo najbolj usodni štirje dnevi — triaciji in praznik sv. Zofije — so minili brez nevšečnosti.
Res, priroda kaže prav prijazen obraz, obetajoče se smehlja: le potrpi, letina bo dobra!
Po poljih delajo pridni ljudje, meščani, kmeta tod v predmestjih ne srečaš pogosto. Delavci so to, uradniki, pa tudi gospoda, ki se prej s takim delom ni nikoli ubadala. Zdaj se pa z veseljem.
Zadovoljen se vračaš, ko gledaš to živo, lepo sliko podjetnega življenja.
športni drobiž
Zadnjo soboto in nedeljo je bil na Bledu dobro pripravljen okrožni turnir v namiznem tenisu, ki se ga niso udeležili samo igralci koroškega športnega okrožja, ampak tudi najboljši Igralci iz Gradca, Bu-dena in Solnograda. Vsega skupaj je nastopilo 31 tekmovalcev, od katerih so 6e najboljše odrezali Jeseničani. Pni posameznikih so 6i razdelili prva tri mesta Jeseničani: Alojzij Strumbl, Karel Knific in Valentin Strumbl. Pri moških dvojicah je zmagal par Struniibl-Knific. Pri dekletih, ki jih je nastopilo šest, je zmagala Klinarjeva z Jesenic. Pri mešanih dvojicah pa so zmagali Celovčaai pred Jeseničani. Po uradnem turnirju so se domačini pomerili z gosti izven koroškega okrožja. Prvo mesto si Je priboril Karel Knific; v borbi med Gradcem in Jesenicami je Gradec podlegel. — Jeseničani so pokazali, da ne znajo biti le mojstri na smučeh, ampak tudi pri beli žogici.
O hinkoštih se bodo pomerili Švicarji in Francozi iz nezasedene Francije na zelenem polju. Švicarji bodo postavili B reprezentanco, ki nič ne zaostaja za A. Tekma bo v Lausanni.
O binkoštnih praznikih se bodo pomerili med 6eboj najboljSi nemški in madžarski teniški igralci. Tekma bo v Budimpešti.
Nemški lahkoatleti bodo imeli letos dva važna nastopa, in sicer se bodo pomerili najprej z romunsko lahkoatletsko reprezentanco v Breslavi, v Mo-nakoveni pa v meddržavnem troboju Nemčija-Ita-lija-Madžarska.
Za binkošti se bodo pomerili tudi najboljši nemški in italijanski kolesarji v cestnih dirkah v Wup-pertalu.
V ZELENEM POLJU ROŽA
je nova knjige »Slovenčeve knjižnjicec, ki bo izšla v par dneh. Povest je vzeta iz domačega življenja in jo je spisal lani umrli Matija Malešič. Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnjise« s tem dajete delo številnim grafičnim delavcem.
V treh vrstah...
Na povabilo štajerske Domovinske zveze
predava zdaj po več štajerskih mestih znani filmski strokovnjak Pauly o Indiji. Predavatelj je sam več let bival v tej deželi.
V Litiji so ustanovili novo športno in telovadno društvo, ki je že začelo s svojo delavnostjo. Pred nedavnim je društvo priredilo gozdni tek, ki se ga je udeležilo čez 120 tekačev.
V nemški zasilni bolnišnici v Novem Celju so preteklo nedeljo mladi fantje razveseljevali ranjence s petjem in raznimi šaljivimi točkami.
Eno izmed najstarejših radovljiških stanovanjskih hiš podirajo te dni. To je Stolfova hiša. Pri podiranju so delavci našli v nekem stropu vdolbeno letnico 1780 ter menijo, da je bila hiša zgrajena to leto.
Rokodelci iz šmartna pri Litiji so imeli nedavno zborovanje. Vodja krajevne skupine je v svojem govoru poudarjal pravice in dolžnosti vsakega rokodelca.
V Škofji Loki so v izložbah Koželjeve tvrdke razstavili te dni copate, ki jih je škofjeloško ženstvo naredilo za ranjence. Več sto parov copat pa so že poslali.
Organizacijski politični vodja iz Kranja je govoril te dni v Škofji Loki zbranim moškim in posebno poudarjal dolžnosti, ki jih imajo blokovni in celični voditelji.
Zborovanje blokovnih in celičnih voditeljev je bilo te cini tudi na Brezju.
Ob zadnjem obisku nemškega prosvetnega ministra v Celovcu so ga popeljali tudi na Gosposvetsko polje, kjer so mu razložili zgodovino knežjega kamna in zgodovinske bazilike. V mestu pa si je ogledal konservatorij. Preko Belšaka se je vrnil v Berlin.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Četrtek, 21. maja ob 17.30: »Poročno darilo«. Premiera. Red Premierski.
Petek, 22. maja ob 15: »Ifigenija*. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Sobota, 23. maja ob 17.30: »Sola za žene«. Izven. Cene od 15 lir navzdol.
Nedelja, 24. maja ob 14:, »Vdova Rošlinka«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: »Jurček«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Onera:
Četrtek, 21. maja ob 17: »Boccaccio«. Red Četrtek.
Petek, 22. maja ob 1630: »Carmen«. Prvič v 6ezotri. Red Premierski.
Sobota, 23. maja ob 17: »Boccaccio«. Izven.
Nedelja, 24. maja ob 15: »Evgenij Onjegin«. Izven.
G. Forzano: »Poročno darilo«. Sodobna veseloigra v treh dejanjih, ki se godijo 1. v apoteki letoviščarskega mesteca, 2. v sobi mlade farmacevtke in 3. zopet v ieti 6obi. Zgodba 6e vrši v provincialnem okolju, nastopajoče osebe so po 6voji miselnosti tipični predstavniki kraja: apotekarica, učitelj, župnik, oficial, zdravnik in še nekaj drugih oseb. Glavna lika sla Lucija in Carlo, katerih ljubezenska zgodba je središče igre. Igrali bodo: Simčičeva, Jan, Nablocka, Plut, Gale, Brezigar, Presetnik, Bratina, Rakarjeva, Peček, J. Boltarjeva, vertin in Raztresen. Režiser: prof. O. Šest. Scenograf: inž. E. Franz.
Dijaštvo opozarjamo na predstavo Goethejeve »Ifigenije na Tavridi«, ki bo v petek. Delo 6pada med najbolj dognane Goethejeve stvaritve. Prevod je F. Albrechta. Dramatik je podal v igri moč človečnosti, ki je zmožna premagati prekletstvo in zlo. Igrali bodo: Ifigenijo M. Boltar-Ukmarjeva, Toasa M. Skrbinšek, Oresta Jan, Pilada Nakret, Arkasa Gregorin. Režiser: J. Kovič.
Franz v. Suppe: »Boccaccio«. Peli bodo: Boo caccia Mlejnikova, Lotheringhija Anžlovar, Lam-bertuccia Zupan, Scalzo M. Sancin, Leonetta B. Sancin, Fiametto Barbičeva, Beatrice Polajnerjeva,
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
In
Poveljnik XI. Armadnega zbora
objavljata
v zvezi z razglasom z dne 24. aprila 1942-XX:
V noči na 14. t m. so v kraja Sv. Rok pri Št. Vidu komunisti priili ▼ stanovanj« nekega slovenskega državljana in ga ubili a tremi sunki noža ter odvedli ■ seboj dva sinova irtve.
Isto noč so v Stični komunisti vdrli v stanovanje neke žene in moža, obeh Slovencevf ter ju ubili z revolverskiml streli.
Izvajajoč razglas c dne 24. aprila t L in ker je pretekel predpisani čas ter ni bilo najti krivcev zločinov, Je bila odrejena ustrelitev petih oseb, ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja.
Usmrtitev Je bila izvriena dne 17. L m. ob 6.30.
Ljubljana, dne 20. maja 1942-XX.
General Poveljnik	Visoki	Komisar
XI. Armadnega Zbora ca Ljubljansko pokrajino
Mario Robotti	EmiMo Grazioli
Ljubljana
Koledar
Danes, četrtek, 21. maja: Andrej Bob.
Petek, 22. maja: Emil, m.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	dr. Piccoli,
Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta.
Frančiškanska prosveta bo uprizorila v nedeljo, 24. maja ob 4 pojx>ldne v frančiškanski dvorani znano narodno igro »Deseti brat«. Za igro vlada veliko zanimanje, zato priporočamo, da si preskrbite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ul. 1.
Rdeči križ objavlja: Na svoj poziv v l " 'i je Italijanski Rdeči križ, avtonomna sekcija lja-na, prejel lepo število slovenskih knjig in ošur za vojne ujetnike v Italiji. Avtonomna sel.c;ja 6e toplo zahvaljuje naslednjim darovalcem: gg. Pre-garjevi Nataši, Sedlarju Ivanu, Budanovi Mercedes, Rakovičevi Lojzki, Ki6lingerju Rudolfu, Šibeniku Radoslavu, Brumcu Antonu, Miklavčiču Francu, dr. Zalokarjevi Ani (zbirka), dr. Tavčarju, neimenovanemu. Učiteljski tiskarni, Kleinmayer & Bambergu, Tiskovni zadrugi, knjigarni Schwentner, založbi Hram, Prirodoslovnemu društvu, Planinskemu društvu, uredništvu »Lovca«.
Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani opozarja vse one člane, ki stanujejo v krajih: Dravlje, Podutik, Kamna gorica, Poljane, Glince itd., da ordinira f. dr. Rupnik po premaknitvi mestne meje še nadalje v gostilni Kavčič na Celovški cesti v bližini tramvajske remize. Ordiniral bo vsak torek, četrtek in 6oboto od 10 do 12. Po potrebi in če gre za neodložljiv slučaj, 6e lahko pokliče zdravnik tudi telefonično na štev. 44-62.
Revna družina s šestimi nedoletnimi šoloobveznimi otroki, brez premoženja, lepo prosi dobra srca kakršnekoli podpore. Darila na upravo »Slovenca« pod »Revna družina«.
Perenello Poličeva, Izabello Španova, Pietra Drenovec, kolporterja Dolničar, majordoma M. Gre-
forin, Filipo Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti, re-i6er: C. Debevec.
Red Premierski bo imel v petek ob 16.30 predstavo Bizetove opere »Carmen«. V njej bo imelo občinstvo priložnost slišati kot Carmen altistko Elzo Karlovčevo, ki bo odpela kot gost to partijo za V6e abonmaje. Tako bo letošnja ponovitev te opere z gostom nova privlačnost. Karlovčeva je pevka nenavadnih sposobnosti, o čemer pričajo laskave ponudbe za gostovanja in angažma v inozemstvu. Op>ero bo letos dirigiral A. Neffat, režija je C. Debevca.
Polda Tone:
Seliki
(Konec.)
»Da je taka, pa nisem mislila,« je planila 60-
seda.
»In še nekaj! Tudi zaprta je že bila. Pravijo, da se je rado kaj prime. Ne pripovedujem rad — pa — sosedje smo, da boste vedeli,« se je opravičeval Kramolc.
»Seveda, seveda! Človek mora vedeti, koga ima ob sebi.«
In res. Še tisti večer so po vseh barakah vedeli, koga imajo med seboj.
Življenje je spet zašlo v stari tir. BaTakarji so hodili na delo. Pozabili 60 na novega »vaščana«. Barakarice pa kar niso mogle pozabiti gospe štorklje.
»Uh! Le zakaj se ne naseli v nebotičniku! Taka razkošnost.«
Med ženske je legla zavist. S Kramolko sta se sprli že prve dni. Zaradi Kramolčevega fanta 6ta se. Ko je Florjanka šla mimo Kramolca, jo je v hoji sponašal. Zgrabila ga je im mu primazala nekaj gorkih. Fant je zajokal in Florjanka ga je spustila. Komaj pa je bil prost, je zakričai, da se je razleglo preko barak:
»Gospa štorklja! Štorkljaa!«
Prav takrat se je na pragu barake pokazala Kraimolka. Saj ni fantu prav dala, a da bi kdo njenega Milana pretepal. In da bi ga taka kot je Florjanka! Nakal
Tako sta se sporekli, da so po vseh barakah dva dni 6amo o tem govorili, še Florjanka je potožila možu:
»Veš, kaj mi je rekla? Da nisem za nobeno rabo, je zijala nad menoj. Da me moraš ti pestovali iit da mi najemi postrežnico«
Florjan je kar hitro oponesel, da res ne prime za delo, a da to Kramolke nič ne briga, je dostavil, ko je videl Marijine solze.
»Veš kaj, Peteri Preskrbi mi v mestu delo.«
Ze leta dolgo je Peter čakal na to besedo. Od takrat, ko so jo iz zadnje službe prignali žandarji.
Potem je bila zaprta in od takrat se ni zmenila za delo. Zdaj pa je taiko iznenada planila z vpra-šanjenii da se je Peter kar prestrašil. »Ne vem, Če boš zmogla,« je dejal, da bi vsaj nekaj rekel.
»Bom! Samo, da jim zamašim usta.«
Kakšen praznik je bil takrat, ko je Florjanka prvič odhajala v službo. No, saj ni bila kdo ve kakšna služba: zvečer je pospravila pisarno, zjutraj prezračila sobo in zakurila peč. Bog ve kaj to ni, a za Florjanko je bilo strašno dosti. Je V6aj zavezala jezike. Tiste strupene, ki jih tudi s prepirom ni mogla ugnati. Z vsemi sosedi se je že skregala, pa še ni bilo miru.
Delo v pisarni jo je kar veselilo. Tako rada je sedla na stol ravnatelja pisarne, preložila debele knjige, brisala prah z mize, s svetilke, črnilnika in iz koritca, v katerem so ležali svinčniki in peresa. Tudi po drugih pisalnikih je vse uredila, pepelnike izpraznila, pometla sobo, osvetlila kljuko v vratih in iztepla slamnico za brisanje čevljev. Le jutranje delo jo je jezilo. Kuriti peč — brrr! Ce bi bila vsaj suha drva, da bi gorelo. S težavo je segrela peč do devetih, ko so začeli z delom v pisarni. Saj bi pustila — pa! Zaradi jezikov mora vzdržati.
Nekega večera je prišla tako zgodaj, da je vse dobila v pisarni. Prav tisti hip so se odpravljali. Kar brž je bila pisarna prazna. Ravnatelj je še nekaj zapisoval v notes. Da pokaže, kako pridna je, se je gospa Florjanova potrudila, da bi hitro pospravila. Skoraj končala je že, kose je ravnatelj poslovil in odšel v stanovanje poleg pisarne.
Samo še na njegovi mizi je pobrisala prah in hotela oditi. Pa je na steni zagledala lep plašč. »Gospodične Malijeve je,« je presodila. »Pozabila ga je. — Le kakšen je?«
Kar hitro ga je premerila. Tako se ji je vlegel I na telo, kakor bi bil vlit. Širok ovratnik ji je zakril delovno bluzo. V pasu je bila vitka: kdo bi ji nad pet in dvajset prisodil? V lahnih gubah jii je padal do kolen — joj! Ko 6e je ogledala v oknu, se ji je zazdelo, da je spet mlada in lepa. Zavrtela se je na peti: o — kot nekoč! Ko je nekoliko zavila oči in popravila z mehko kretnjo lase, je mislila, da je kar zapeljiva.
»Kaj ko bi?...«
NiCl Kar hitro se je mislila sleči, pa se je le še enkrat ogledala in otipala. Od vratu do kolen je
počasi šla z roko: sama sebi je bila všeč. Skušnjava ni utihnila:
»Kaj, ko bi?... če bi nocoj vzela plašč in odšla po mestu. Gospodične Malijeve nocoj ne bo nazaj po pozabljeni plašč, zjutraj pa bo plašč tam, kjer je bil. Kaj, ko bi?«
Še je odbijala skušnjavo, a ne več s silo: »Premisliti pač smem, kako bi bilo, če ga vzamem,« se je opravičevala. »V gostilno bi smela iti, morda še celo v kavarno. Naročila bi si kavo, vzela v roke časopis in preko njega ogledovala moške pri drugih mizah. Morda bi celo kdo prisedel. — Pa kaj to? Kako bi barakarji gledali, ko bi prišla domov? To, to! Mora ga vzeti! Kaj vzeti, saj ga jutri vrne.«
Previdno je zaklenila pisarno, vrgla ključe ravnatelju v poštni nabiralnik in odhitela na ulico. Nekdo se je ozrl za njo. »Saj se lahkol Nisem kar tako,« sii je rekla in zavila v kavarno.
Skoraj vse mize so bile zasedene. Ob oknu, takoj pri vhodu je sedel mlad častnik. Sam je bil pri mizi in morda se je dolgočasil.
»Dovoljeno!« ee je približala.
»Prosim, prosim,« je oni umikal časopis.
»Smem pomagati,« ee je vmešal nakatar, da bi pomagal 6leči suknjo.
»Hvala!« Gospa Florjanova ee je spomnila, kakšno obleko ima pod 6uknjo in nerodno ji je bilo. Pa se je hitro znašla: »Samo kavo prosim. Takoj odidem.«
»Prossimm!« je zapel natakar.
Ko je srebala kavo, sta se s častnikom zapletla v živahen pogovor O mrazu sta govorila, o obleki in draginji. Nato sta prešla na fante in dekleta. Gospa 6ama ni vedela, kdaj je častnik naročil liker. Šele takrat je opazila, ko ji je natočil.
Tako prijetno je bilo, da je Marija pozabila na ves svet. Samo dvoje oči je vide.la pred seboj, dvoje svetlih, globokih oči, ki so jo tako čudno gledale. Pozabila je, da ima na sebi ukradeni plašč in ni ji bilo, da hi šla domov. Nocoj ima plašč, nocoj, jutri ga vrne. Obsedela je pozno v noč.
*
»Policaji so prišli k Florjanu!« je planil v vežo Kramolčev fant, ko je motor zavozil med barake.
Peter je pravkar spravljal spat otroka, ko je potrkalo. Odprl je in ni ee malo začudil. Na zunaj pa Je ostal mdr en.
»Ali stanuje tukaj Marija Florjan?«
»Stanuje, saj je moja žena.«
»Govorili bi radi z njo,« je policaj rinil skoz vrata.
»Je ni doma. Iz službe je še ni.«
Policaja sta se spogledala: »Preiskati morava hišo.«
»Prosim,« je dahnil Peter.
Kaj hitro je bila preiskava končana. Saj tisto bore malo, kar so imeli, si mogel na prvi pogled pregledati. Le med obleko so se dalj časa pomudili.
»Veste, ko se že tako nevedne delate — žena je ukradla nov plašč, pa smo ji prišli na sled — saj vam povem, ko nočete nič vedeti,« je pravil stražnik. »Ste pač vsi enaki v barakah: kradete kot srake in kako znate utajiti!« Peter ni ugovarjal. Kaj bi? Ne bi nič pomagalo.
Medtem je prišla žena. Ze v veži se je hudovala. »Kakšni so barakarjiI Za menoj kričijo, jaz tega ne prenesem več; selili se bomo.«
»Selili se bomo,« ji je stražnik stopil naproti. »Slekli vam bomo plašč, nato vas bomo pa selili v zapor!«
Gospa Florjanova je okamenela. Za hip je obstala pri vratih, nato slekla plašč, ga zmotala v klopčič in ga vrgla na mizo.
»Prekleti plašč!«
Nato jo je zlomilo. Vrgla ae je na posteljo in zavekala. Z njo vred je tudi hčerka planila v jok.
»Pomirite se! Smo vas pač ujeli, kaj hočete! No, no, nikar ne tulite, ko nič ne pomaga. Odgovarjajte na stavljena vprašanja.«
Zasliševanje ni bilo dolgo. Gospa je vse priznala, a eno je venomer zatrjevala: »Samo sposodila sem si plašč. Postaviti sem se hotela, pa sem ga oblekla. Zjutraj bi ga bila vrnila.«
»Ko bi mogel verjeti,« je premislil stražnik. Toliko se je končno omehčal, naj gospa Florjanova ostane na svobodi. Potrebna je družini, je utemeljil. Kadar bo razprava, jo bodo že poiskali, da bo sedela.
Se tisti večer se je dogodek rasvedel po vseh barakah. Gospe štorklje pa v barakah ni videl nihče več. Drugi dan se ni pokazala iz sobe. Ko pa ee je znočilo, so Florjanovi naložili svojo beračijo na voziček in se selili v drug del meeta.
Madei tatvine p« j® ostal na barakah.
rrrrŽalost in veselje:
J | | j I Risal 3oie Beranek sr Besedilo priredil Mirko Javornik
on
M
M
i
631.
»Ali ga nc morete ustreliti?« je vprašal Aleš. »Naredimo lov, in spak, da ga ne bi udušili!« Bili so vsi pri volji za tak lov. Gospod Londin je bil precej zadovoljen in je upal, da bodo imeli srečo. Dvakrat so namreč bili zastonj lovili zverino.
632.
Komaj se je drugo jutro zdanilo, so Londin in njegovi gostje zasedli konje, oboroženi z dvocevkami, samokresi in noži. Krenili so proti močvirju ob reki, kjer se je tiger skrival. Služabniki so pa šli s kopji in psi pred njimi, da bi pregnali tigra iz bičevja.
633.
Gonjači	so se porazgubili	po	bičju. Ni bilo dolgo, pa
je	zašumelo	in zdajci plane	na	prosto velikanska progasta mačja	zver ter beži proti	gozdu. Aleš in Londin,
ki	sta bila najbližja, ustrelita,	pa	ne zadeneta nič. Zver je
šla v goščo, jezdeci pa za njo.
Podrobnosti o zavzetju Kerča
Kakor vedno, se je tudi tokrat posebno uspešno udejstvovalo
protiletalsko topništvo
Uradna nemška agencija je zvedela iz vojaškega vira naslednje podrobnosti o zavzetju Kerča: Pri bojih, ki 60 se odigrali v mestu in pristani šču, se je — kakor vedno — posebno uspešno udejstvovalo tudi protiletalsko topništvo.
V neposredni bližini mesta je oddelek protiletalske artilerije obkolil s pehoto nek grič in ga potem zavzel v naskoku.
Nenadno zažvižgajo sovražnikove krogle nad nemškimi glavami. Iz majhne razdalje vsujejo sovražni strojničarji peklenski ogenj. Boljševiki z divjim krikom poskačejo iz strelskih jarkov in se poženejo v na6kok. Artilerija jih pusti, da 6e približajo — bilo je ob jutranjem somraku — do približno 30 metrov daljave od na6, potem pa začne bruhati iz v6eh baterij hkrati. Granate že mesarijo med prodirajočimi Rusi, ki se popolnoma pijani poganjajo proti smrtnonosnemu ognjenemu zidu. Strašne praznine nastajajo med sovražnikovimi bojnimi vrstami.
Vojaki, ki se v zaporednih valovih zaganjajo v naskok, morajo dobesedno odmetavati trupla 6vojih padlih tovarišev in bresti po njihovi krvi. Trupla padlih se kopičijo in ustvarjajo zid, a mo-tfilKe" granate nemških protiletalskih topov prebijejo, tudi ta človeški zid ter obdelujejo napadajoče oddelke, ki v valovih slede drug za drugim. Nemci ne odstopijo za ped, pač pa nadaljujejo 6 strelja-
njem, dokler sovražnikov napad docela ne spodleti.
Naslednje jutro ista skupina protiletalske artilerije podpira vdor pehote v mesto. Lahke, a zelo močne protiletalske topove postavljajo ob cestah v neposredni bližini hiiš. Nenadno preseneti to skupino silovito streljanje, ki prihaja od nekega križišča. Skupina protiletalske artilerije takoj nastopi in začne razbijati gnezda, v katerih se skrivajo po hišah ob križišču cest 6trelti in 6trojničarji. Oblaki dima in prahu naznanjajo, da so granate zadele. In res sovražnik v trenutku popusti. Razvaline in široke razpoke označujejo mesta, na katerih 60 se boljševiki še pred kratkim skušali krčevito upirati.
Na desni in levi strani nekega prekopa se pomika dalje protiletalski topič. Sledi mu pehota. Na vogalu neke ceste naleti na sovražnikov odpor. Da bi mogel odgovoriti z ognjem, mora tisti protiletalski top preko neke točke, kamor je osredotečen iz V6eh strani sovražnikov ogenj. Poskus je skrajno težaven, a vendar usne. Topničarjem, ki 60 bili napadeni, se z nadčloveškimi napori posreči narediti pravi čudež. Izredno močne granate 6pet zagospodujejo nad kritičnim položajem.
2e prihajajo boljševiki z dvignjenimi rokami iz svojin okopov ter mečejo proč orožje. Njihovi obrazi razodevajo grozo in 6trah, njih ustnice pa mrmrajo nerazumljive besede. Uro pozneje je tudi pristanišče Kerč v nemških rokah.
Nezaslišano divjanje angleških letalcev nad Kolnom
Priljubljene njihove tarče so bile zlasti tri znamenite cerkve
Agencija »La Corri6jx>ndenza« poroča iz Ber- t
IV . i .1... mL a D rt a s* 4 A.«* _ *i i^o ir ti o m
lina:	»Westdeutscher Beobachter« piše v nekem
članku o norem uničevanju, ki so ga uprizorili pri zadnjem nočnem letalskem napadu na me6to Koln angleški letalci, med drugim naslednje:
»Cerkve v Kolnu 60 med tistimi tarčami, ki jih imajo Angleži posebno radi. Pri zadnjem napadu 60 bile poškodovane zlasti tri koln6ke cerkve: cerkev Marije, Kraljice miru, ena najlepših zgradb na tem področju, zidana v baročnem 6logu, ki so jo postavili v 17. stoletju, je obsula prava toča zažlgalnih bomb, tako da je bila V6ak.a pomoč za* nan; postala je žrtev ognja. Požar je poleg številnih drugih umetniških predmetov uničil tudi
S tem pa, da 60 Angleži hudo razdejali cerkev sv. Panteleja, so si nakopali odgovornost za škodo, prizadejano spomeniku, ki je 6lovel ne samo po vsej Nemčiji, pač pa tudi po V6em ostalem 6vetu. Ta cerkev je bila ena najstarejših v Kolnu. Zgraditi jo je dal škof Bruno kot rimsko baziliko. Posvečena je bila leta 980. Na cerkev 6amo in poleg nje stoječi benediktinski samostan je bil omenjeni škof zelo ponosen. To je bil tudi tisti škof, ki je bil zelo znan organizator dela za graditev novih cerkva ter začčitnik vseh vret umetnosti, mož, kj je obogatil in okrasil mnogo cerkva s številnimi umetninami, ki še dane6 uživajo velik 6loves in so zelo dragocene. Pozneje so cerkev povečali in de-
man;
vilnih drugih umetniških predmetov uničil tudi ve-	-•-o--	J	,	,
ličastno Marijino sliko, Id	je krasila	oltar in je	oma tudi prenovili, kljub temu pa je še vedno
slovela daleč naokrog. Od	cerkve ni	o6talo dru-	l	£?za*? la6ne znake 6voie ponosne arhitekture in je
gega kot razvaline in tudi	kupola je	na tem, da	!	bila iz raznih umetniških vidikov predmet poseb-
veak čas zgrmi na tla.
Ogenj je popolnoma razdejal tudi cerkev 6v. Trojice. Nekaj stvari je bilo vendarle mogoče rešiti, z reševalnim delom pa 60 morali brž prenehati, ker 6e je ogenj zelo hitro širil na vse strani.
nega občudovanja. Zdaj pa jo je zadela cela množica angleških zažigalnih bomb in je V6a pogorela.
Zahtevajte povsod naš list!
800 letnica madžarskih cistercijancev
Madžarski katoličani leto6 praznujejo 8001et-nico, odkar so na Madžarsko prišli cistercijanci. Prvi pripadniki tega reda 60 6e naselili tam za ča6a vladanja kralja Geze II. leta 1142, pozneje pa 60 prišli v večjem številu na Madžarsko pod vlado kralja Bele III. in sicer iz samostana v Clairvauxu, kjer je živel med drugimi tudi 6v. Bernard. Največji cistercijanski samostan na Madžarskem je danes v Zirczu.
Cistercijanoi so 6e na Madžarskem vedno pridno udejstvovali na raznih poljih. Najprej 60 6e. z vso vnemo ukvarjali 6 kmetovanjem, potem 60 skoraj vso 6krb jjosvetili dušebrižništvu, v zadnjih stoletjih pa vzgajanju in poučevanju mladine ter 60 v ta namen ustanovili več pomembnih šolskih zavodov.
Veliki načrti s pristaniščem Boulogne
S pomembnim nekdanjim francoskim pristaniškim mestom Boulogne, ki je po zadnji nemško-francoski vojni pod nemško zasedbo, imajo — kakor 6e vidi iz jx>ročila agencije »La Corrisjxmden-za< iz Rima — velike načrte. Narediti ga nameravajo za najvažnejše ribiško pri6tanište v vsej nekdanji Franciji. V ta namen je bilo treba preskrbeti potreben denar, kajti velike naprave, ki jih nameravajo v bodoče zgraditi v Boulogneu, bodo tudi precej 6tale. Iz istega v-ira jx>ročajo, da je bilo dozdaj že odobrenih 580 milijonov francoskih frankov za moderniziranje tega pristanišča. V načrtu imajo naslednja dela: dograditev nasipa na severni strani pristanišča; obnovitev prejšnjih pristaniških naprav in povečanje pristajališča za ladjevje. Zdaj je to pristajališče dolgo 380, v bodoče pa naj bi bilo dolgo 800 metrov. Načrt predvideva poleg tega tudi ustanovitev posebnega blagovnega trga, zgraditev skladišč in naprav za predelovanje rib, zgraditev postaje, odkoder bodo po-šiljali ribje izdelke in sveže ribe, itd. itd. Na severni strani novega pristanišča bodo postavili naprave za oskrbovanje z gorivom, zlasti 6 premogom in z nafto, ter hladilnice. Računajo, da se bo letna proizvodnja rib dvignila od ICO na 200 tisoč ton.
Fižol daje korajžo, zelje pa vse najlepše kreposti
Danski biolog prof. Haaken opozarja na svoje zanimive ugotovitve, ki naj bi jim posvetile V bodoče predvsem tudi gosp>odinje -kuharice. Trdi nič več in nič manj kot to, da špinača in fižol, zlasti še beli fižolček, vliva tistemu, kdor ga je, korajžo. Pravi, da se je o tem prepričal na podlagi številnih poskusov in opazovanj. Ljudje, ki pojedo .mnogo
fižola ali špinače, 60 do6ti bolj pogumni in neustrašni, kot pa tisti, ki takšne hrane ne marajo ali pa V6aj malo jx>jedo. Po ugotovitvah, oziroma V6aj trditvah tega izvirnega danskega učenjaka, ki je kot nalašč za sedanje čase prišel e takšnimi nasveti k gospodinjam, da tudi njim da korajže, pa nasprotno grah dela moške površne, ženske pa lahkomiselne, pri V6eh pa pospešuje nagnjenje k dvorjenju ali k temu, da 6i puste dvoriti.
Nenavadno čudovito moč pa ima po zatrjevanju omenjenega danskega »želodčnega« strokovnjaka dobro zelje, ki je, oziroma je vsaj do pred kratkim še bilo pri veliki večini ljudi na tako slabem glasu. Zelje pospešuje v človeku vse najlepše človeške kreposti in vrline. Le primerjajte ljudi, ki so v 6vojem življenju pojedli še malo zelja in pa tiste, ki 60 ga imeli takorekoč V6ak dan na mizi in 6e ga še ni6o naveličali, pa bo6te videli, če gornje trditve prof. Haakena drže ali ne. Pa reeno mislimo, ne za šalo, postavili pa smo tele vrstice v6eeno le v zabavni kotiček, ker tudi zanj v današnjih časih velja skrbeti, kakor bi veljalo poskrbeti za »prof. Haakenov fižol«.
Trajno kodranje las že pred 3.000 leti
Arheolog Byron de Prorok je ugotovil pri eVojih raziskovanjih nekje v arabskem Yemenu, da so trajno »ondulacijo* poznali že pred 3000 leti.' Odkril je namreč dobro ohranjeno mumijo neke Arabke, ki je živela pred tridesetimi stoletji in je bila po vsej verjetnosti kakšna princezinja. Njeni lasje, po naravi precej temni, 60 bili rdeče barvani. Pričeska ki jo je nosila tista arabska princezinja. je bila, oziroma je še — 6aj je naravnost čudovito ohranjena — prav precej jx>dobna takšni, ki se z njo še danes postavlja f>o me6tih ženska gospoda, ki 6e pomena 6voje lepe zunanjo6ti nadv6e zaveda in se temu primerno tudi čese in kodra, da bi V6aj 6 tem vzbujala toliko zaželeno pozornost. Mumija one plemenite Arabke ima lejjo nakodrane la6e, ki 60 v obliki nekakšnega venca okrog vratu. Princezinja izpred 3000 let je oblečena v krasno obleko, na nogah pa ima 6andale, f>osute z dragulji Mumijo so našli v grobu, ki je bil vklesan v živo skalo. Poleg nje so našli tudi vse mogoče toaletne potrebščine, ki so jih tedaj poznali: srebrne škatlice, v katerih 60 bile najraznovrstnejš" maže in ličila, pincete, 6 kakršnimi so si gospo " Arabke pred tridesetimi stoletji pulile obrvi, or'*ce za nohte in ogledalce iz brona.	,	_	1
Angleška letalonosilka »Illiistrious«, ki so jo
petnajst mesecev popravljali v angleških ladjedelnicah v Norfolku, se bo te dni vrnila spet v službo. Popravila so bila potrebna zaradi hudih poškodb, ki so jih ladji prizadeli osni strmoglavci.
Ivan Zorič:
in leksikon in potem se prične kritika. Najprej nekoliko besed o vezavi, o nej>reglednem tisku, o slabem papirju, ki ima v sebi premalo 'odstotkov celuloze, in potem pa še mogoče tudi nekaj besed o vsebini knjige. Pri slikarskem umetniku se začne taka kritika pri okvirjih. Nekaj fraz in slednjič za konec: Vsekakor pa je ta knjiga lep in koristen prispevek v našo literaturo. Vmes se še vrine nekaj stalnih misli, ki se pri kritikih proze navadno glasijo: »... dobro bi bilo primerjati piščev pogled na svet z onim Tolstoja, ki pravi... < ali »... na mestu bi bila predvsem večja polnost doživljanja in plastičnost nastopajočih oseb...« Pri kritih poezije pa: »...primerjava z apokaliptičnimi jezdeci nemške literature...« ali pa recimo >... nekoliko nas spominja ta pesem na tiste pesmi iz druge polovice trinajstega stoletja v norveškem pesništvu...« Potem še nekaj tujk in kritika je izgotovljena. Ti bralec pa uživaj in razumi! Predvsem razumi! Za vraga 1 Kaj m bistvo kritike, da jo razume, če že ne bralec, vsaj tisti, ki je kritiznan. Da o kritiku samem ne govorim. Da! Včasih bi se dalo tudi o
tem zadnjem debatirati...	.	■	.
Neko lastnost pa imajo oboji kritiki. So namreč prepričani, da so zasovraženi in prezirani. Nekateri smatrajo to ze za zadostno
gonilno silo svoji umetniški duši...«
»Mislim, da si precej pristranski 1 Govoriš, kakor da kritika
sploh ni potrebna!«	,	,	.
»Bogme! Ne bova se spuščala v našo slovstveno zgodovino prejšnjega stoletja. Jasno, da je potrebna! Toda, kdor leče ena, naj reče tudi dve. Kdor reče, da je stvar zanič, naj tudi pove, zakaj je zanič. Ce gledaš v tem smislu, so najboljši kritiki še profesorji. Saj je vsako njihovo popravljanje nalog le navadna kritika. Če ti kaj prečrtajo, ti tudi povedo, zakaj so to storili. Sicer pa ne rečem: so tudi kritiki, ki bi radi bili popolnoma objektivni, a tega ne zmorejo. Predvsem v gledališki kritiki. Skoraj vsi so še taki, kakor si jih je zamislil Levstik. Estetski nazor kritika naj bo plod miselnega tolmačenja umetnosti. Sodnik lepote je oko in ne duša. Take ljudi v življenju Večkrat srečavaš in veš, da so nemogoči. No, danes smo sicer v teoriji vsi na jasnem, da ni tako prav, a v Taki kritiki druge stopnje sedejo k mizi, odprejo slovar** tujk praksi se le tako izvaja. Po mojem bi moral vsak gledališki kntik
jFHI lem
Zapisi In vtisi s študentovske poti	3
»Po mojem je kritika ravno tako umetnost; na to vprašanje o umetnosti se bova enkrat še vrnila, ker vidim, da imava precej različne nazore o njej. Torej ravno tako umetnost, kakor pesništvo ali pripovedništvo. Zdaj mi f>a povej, ali poznaš koga, ki bi iz notranje jx>trebe, recimo, kritiziral? Ba! Nema ga! Poznaš samo dvoje kritikov. Eni so nastavljeni od kakšne revije, časopisa in kritizirajo, ker pač morajo. Tak kritik ne bo nikdar preveč pohvalil ali pograjal umetnika in umetnine, ker je pač za revijo ali časopis bolj važna naklada, kakor pa njen kritičen odnos do kogar koli. V to skupino pa sjiada še |>odskupina. To so tisti kritiki, katerim je že v naprej rečeno: Kar je iz te ulice — je dobro, kar pa je 'iz one ulice — je slalio. Drugi so kritiki, ki kritizirajo zato, da bi si pridobili ugled in ustrahovali umetniške kroge. Takega spoznaš takoj, ko pride v kavarno. Gledališki igralec, ki je še pred trenutkom svojemu omizju razlagal, kako bo zdrobil tega kritika zaradi zadnje slabe ocene, tako ponižno skloni glavico prišlecu v čast. Taki kritiki so navadno upokojeni staromodni profesorji, ki 6e sila dolgočasijo, ali jim pa iiokojnina ne zadošča. Včasih najdemo med njimi celo kakšne višje uradnike, ki so v mladosti zagrešili kakšno pesmico ali celo nekaj časa skušali jezditi Pegaza. Ker jim <« ni uspelo, poskušajo na ta način priti med literarni svet Ko izide nova knjiga, io brž kupijo in napišejo na prvo stran: Dobil od g. avtorja v oceno tega in tega dne. Navadno imajo taki čez nekaj let že precejšnjo knjižnico. Potomci bodo seveda blagrovali svojega velikega prednika in nehote čutili v sebi kritično žilico, ki jo hočejo potem povsod uveljaviti, predvsem, kadar ni treba.
'	  .	.	.	vi	•	v____X -_	/In	nn	n	AmAff/Vl
dvakrat trikrat v gledališče. Prvič, da igro doživi in šele potem, da igro' tudi premisli. Kdor bi samo zasledoval zgradbo drame in iskal morda napake, mu bo marsikak prizorček, ki bi ga sicer prevzel, popolnoma izpadel.
Včasih pa se zgodi, da je kritik sam produktiven literat. Večkrat se v takem primeru gode potem tragedije v slovstvu. A. napiše knjigo. Ker misli tudi kritik B. izdati kmalu zbirko svojih duševnih potresov, napiše krasen slavospev na A.-jevo knjigo. Čez mesec dni, ko izide B.-jeva pesniška zbirka, se seveda A. revan-žira. Potem piše C. razpravo in omeni med opombami ali pod robom: »0 tem je tudi gospod A. napisal nekaj krasnih misli.« A. piše čez nekaj dni v svojem uvodniku v neki reviji: »Naj omenim tu dobro in zgoščeno napisano knjigo gospoda C.-ja, ki bi jo moral vsak izobraženec prebrati.«
Eto! In to ti gre dalje. Teater nad teatri! Humor! Toda, če je vse to namenoma pisano, je prav gotovo ena najslabših stvari, ki se morejo v neki literaturi razviti. R6publique des camarades! Literarni kartel, ki se bori za oblast nad javnim mnenjem in ga potem izrablja. Sčasoma se publika navadi le teh imen, ki se stalno ponavljajo in poslane za vse drugo nesprejemljiva in nekritična, kar je lahko jjoguba, ne le za druge literate, lahko tudi za vso literaturo.
To ti je gniloba, ki jo zavoha navadno komaj kakšen poznejši rod.
Tako mislim jaz. Kdor je prebral Laokoonta, še zaradi tega dolgo ni kritik. In kdor pozna jezik do zadnjih odtenkov, še tudi ni kritik. Kritik je tisti, ki čuti z umetnikom, mu je svetovalec in čisto nazadnje šele »kritik«, kakor ga, žal, razumemo dane«.
Toda tu ne more& pomagati. Ze od nekdaj so se kritiki in literati gledali j>ostrani.<
»In ta odnos se po mojem tudi nikoli ne bo spremenil. Koliko je že napisanih kritik o literaturi, toda koliko je tudi že literature o kritiki in kritikih. Drug o drugem pisarijo in skušajo prepričati tisti nevtralni del javnosti, ki se še vedno zanima ta literaturo, da so bolj potrebni kot oni drugi.«
.i—j-:i. Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« U.haja ob delavnikih ab t* - Me-