Obvezno beljenje lesa
Predpis, o katerem je v zadnjem času izrečeno ogromno besed, negodovanja in pregovarjanja, je bil objavljen v uradnem listu SRS št. 31 7. 8. 1986 leta.
Na zahtevo kmetov, lastnikov gozdov in tehničnega kadra naše temeljne organizacije sem zadolžen, da o beljenju lesa tudi v zim-skem času napišem pojasnilo, ki bi v obliki članka bilo posredovano občanom oziroma lastnikom gozdov na teh dveh območjih.
Predpis, ki je bil objavljen v ur. listu št. 31 o »Uredbi o urejanju posameznih razmerij iz Zakona o gozdovih«, v svojem 12. členu predvideva oz. določa naslednje: »Neobeljenih gozdnih lesnih sor-timentov iglavcev ni dovoljeno spravljati, prevažati, skladiščiti in predelovati (žagati, tesati ali dru-gače obdelovati) oziroma nepo-sredno uporabljati.
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za gozdne lesne sortimente iglavcev, ki se impreg-nirajo v lubju. Organizacija, ki prevaža, sprejema ali uskladišči tak les, mora imeti o tem ustrezno dokumentacijo.
Ne glede na določbe prvega od-stavka tega člena sta dovoljena spravilo in prevoz neobeljenih gozdnih lesnih sortimentov iglav-cev do skladišč in skladiščenje ta-konih sortimentov iglavcev do skladišč in skladiščenje takonih sortimentov v teh skladiščih za-radi sirojnega lupljenja, če je za-gotovljeno, da bodo ti sortimenti obeljeni v roku. Občani lahko prevažajo   gozdne   lesne   soni-
mente v lubju na skladišče zaradi strojnega lupljenja le na podlagi potrdila, ki jim ga izda gozdno-gospodarska organizacija.
Dvanajsti člen te odredbe, ki govori o beljenju lesa, v svojem nadaljevanju še precizira, kako se skladiščeni les zaščiti in rok, do kdaj je prehodno obdobje, da se beljenje prične izvajati na vsem napadlem lesu, bodisi ročno ali strojno.
Predpis se je pričel izvajati ta-koj, ko je začel veljati, čeprav za zimsko obdobje ni najbolj živ-ljenjski, ker faza dela beljenja v zimskem času predsiavlja 40 do 50% vsega potrebnega časa pri poseku ali obdelavi iglavcev.
Ta predpis je prišel kot posle-dica vse slabšega stanja pri uve-Ijavljanju gozdnega reda, bodisi v gozdu bodisi na skladiščih.
Les je na posameznih skladiš-čih in v gozdu ostajal neobeljen tudi vse leto in je bil dodatni vir razvoja škodljivih zalubnikov, po-leg že večletnih stalnih močnih ujm, ki so se vrstile, od žledolo-
mov, snegolomov do poletnih ve-trolomov.
Sam predpis naj bi ustvaril iz-boljševanje stanja tam. kjer to lahko izvedemo lastniki gozdov in gozdno-gospodarske organizacije; pri onesnaževanju zraka, ki je pri-marni povzročitelj vse večjih eko-loških katastrof, pa brez pomoči širše družbene skupnosti stanja ne moremo izboljšati.
Glede na vse navedeno, ob upoštevanju dejstev,  kl jih vsi
bolj ali manj poznamo, predpisa o beljenju lesa ne bomo razumeli kot »birokratski faktor«, pač pa kot ukrep, ki želi stanje v gozdu izboljšati, zato bomo razumeli tudi našega delavca, ki bo od nas zahteval, da les obelimo, ter s tem izpolnimo zakonska dolo-čila.
LJUBO PAVLOVIČ
dipl ing. gozd.,
direktor TOK Gozdarstvo
Domžale