V soboto je kolektiv Gorenjske predilnice iz Škofje Loke proslavil 40-leinico tovarne. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 94 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, torek, 10. 12. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO 40 let razvoja dela . Z zvoki internacionale, ki jo je zaigrala pihalna godba Alpina iz Zirov in so jo zapeli pevci komornega zbora Loka, se je začela slovesnost ob 40. letnici tovarne Gorenjska predilnica v Škofji Loki. Proslave so se poleg članov delovnega kolektiva udeležili tudi upokojenci. V svoji sredi so pozdravili predsednika slovenske skupščine dr. Marjana Breclja, republiškega sekretarja za delo Pavleta Gantarja, Borisa Ziherla, predsednika občinske skupščine Toneta Polajnarja, predsednika občinskega izvršnega sveta Jožeta Stanonika, predstavnike družbenopolitičnih organizacij irv predstavnike drugih delovnih kolektivov. Navzoče je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta Matjaž Cepin, zatem pa je besedo povzel direktor Franc Urevc. V svojem poročilu o razvoju tovarne je dejal, da je bila Gorenjska predilnica skoraj tri desetletja znana le po kardiranih prejah, nato pa se je najprej uveljavila kot proizvajalec različnih kvalitetnih sintetičnih prej in kot vrh vsega kot izdelovalka prej za ročno pletenje. Za takšno usmeritev pro-tevodnje se niso odločili naključno. Na podlagi temeljite raziskave trga so prešli na proizvodnjo izdelkov, ki zahtevajo več visokokvalificiranega strojnega in manj enostavnega ročnega dela. Poleg tega stalno stremijo za tem, da napravijo čim več proizvodnih faz pri posameznem pro-!zvodu, tako da surovina predstavlja Vedno manjši odstotek v prodajni ceni. Nadaljevanje na 12. str. Direktor Franc Urevc je govoril o razvoju podjetja. — Foto: F. Perdan Gorenjska predilnica iz Škofje Loke proslavila 40-letnico tovarne — slavnostni govornik je bil predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj — nova trgalnica kablov in preurejena predilnica volne Velika udeležba na voliščih Minuli teden v četrtek in v nedeljo smo na Gorenjskem izvolili delegate za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti — V četrtek je no Gorenjskem glasovalo 88,74 odstotka, v nedelje pa 90,18 odstotka vpisanih volivcev Obratovodja Tone Rupnik je pognal stroje v novem obratu trgalnice kablov. — Foto: F. Perdan V vseh gorenjskih občinah in v veliki večini slovenskih občin so bile minuli četrtek in v nedeljo volitve delegatov oziroma delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V četrtek so na Gorenjskem glasovali v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih skupnostih, v nedeljo pa so bile volitve v krajevnih skupnostih. Tako v četrtek kot v nedeljo je bila Gorenjska svečano okrašena in ne le na voliščih, marveč tudi sicer je bilo čutiti nekako slovesno razpoloženje. Minula lepa nedelja, ki bi ob drugačni priliki nedvomno številne že zjutraj zvabila v naravo ali na izlet, je bilo predvsem dopoldne živahno V Eliti proslavili 20-letnico Okrog 100-članski kolektiv trgovskega podjetja Elita Kranj je v soboto proslavilo 20. obletnico obstoja in delovanja tega specializiranega kranjskega trgovskega podjetja, ki ima svoje poslovalnice v Kranju, Škofji Loki, na Bledu in Jesenicah. Slovesnosti, ki je bila v hotelu Creina v Kranju, so se poleg članov kolektiva udeležili tudi predstavniki občinske skupščine Kranj in nekateri poslovni partnerji. Predsednik zbora delovne skupnosti Elite je v krajšem uvodnem nagovoru povedal, da je podjetje, ki je pozimi toplo poleti hladno v hišah s perlit ometom Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj. Spregovoril je o razvoju tekstilne industrije in gospodarskem položaju pri nas ter o predvidenih ukrepih za njegovo izboljšanje. — Foto: F. Perdan dobite v naši maloprodaji in vseh trgovinah z grad. materialom TERMIKA liubliana.kamniška <.'b bilo ustanovljeno 1. januarja 1955, zraslo tako rekoč iz nič in brez tuje pomoči. »Nismo se prerinili med velikane, vendar se vseeno lahko pohvalimo z velikanskim delom, ki smo ga opravili prav mi. Gre namreč za specializacijo trgovine, ki jo je Elita zastavila pred leti prva in jo je med vsemi tudi najuspešnejše nadaljeva* la in izpeljala.« Kot mnoga druga trgovska podjetja je tudi Elita nastala z reorganizacijo in združitvijo nekaterih manjših trgovin. Njeni začetki sicer segajo že v leto 1947, ko je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje z drobnimi predmeti. Po ustanovitvi trgovskega podjetja Elita 1955. leta pa je podjetje deset let odpiralo nove enote. Kasneje so število trgovin še močneje povečali. Kot rečeno imajo danes v 21 lokalih 18 poslovalnic, v katerih je zaposlenih okrog 100 delavcev. Imajo pa tudi 50 učencev in učenk. Direktor podjetja Bojan Bizjak je na sobotni slovesnosti rekel, da je bila v podjetju vedno glavna skrb vzgoja kadrov. Vsa leta so tesno sodelovali z današnjim Šolskim centrom za blagovni promet v Kranju. Skrbeli pa so tudi za tako imenovani osebni standard zaposlenih — za re- Nadaljevanje na 12. str. tako na ulicah v mestih kot v naseljih po terenu. Številni so že dopoldne prišli na volišča in tako opravili svojo samoupravno in državljansko pravico in dolžnost. O veliki udeležbi na voliščih pričajo tudi rezultati volitev, ki so jih zabeležile občinske volilne komisije. Na Gorenjskem so bili v četrtek vpisani v volilne imenike 66.304 zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela in drugje. Volitev se je udeležilo in glasovalo 58.838 zaposlenih ali 88,74 odstotka vseh vpisanih. V posameznih gorenjskih občinah pa je rezultat četrtkovih volitev naslednji: Kranj — vpisanih 24.035, glasovalo 21.391 (89 %), Radovljica — vpisanih 10.693, glasovalo 9492 (88,76 %), Jesenice — vpisanih 13.580, glasovalo 11#966 (88,11 %), Škofja Loka — vpisanih 12.564, glasovalo 11.217 (89,28 %), Tržič — vpisanih 5432, glasovalo 4772 (87,85 %). Po nepopolnih podatkih občinskih volilnih komisij se je nedeljskih volitev udeležilo 90,18 odstotka vpisanih volivcev. V volilne imenike je bilo vpisanih 111.266 volilnih upravičencev, glasovalo pa jih je 100.455. V posameznih gorenjskih občinah pa je bil rezultat glasovanja naslednji: Jesenice — vpisanih 19.831, glasovalo 17.987 (90,7 %), Kranj — vpisanih 40.859, glasovalo 35.914 (87,9 %), Radovljica — vpisanih 21.439, glasovalo 19.305 (90,04 %), Škofja Loka — vpisanih 21.289, glasovalo 19.394 (91,1 %), Tržič — vpisanih 8848, glasovalo 7855 (88,77 %). Ker do zaključka redakcije občinske volilne komisije še niso končale z delom, so rezultati nedeljskih volitev še neuradni, vendar večjih odstopanj ne bo v nobeni gorenjski občini. A. Žalar 2o KRANJ LET jfcesra*Cepelilohravate KLUB, Cankarjeva si XV. JUBILEJNI NOVOLETNI SEJEM V KRANJU od 15. do 26. DECEMBRA 1974 Naročnik: Sindikat naj ščiti standard Na seji sveta zveze sindikatov Srbije so govorili o razvoju te republike v prihodnjem letu. V uvodnem poročilu je sekretar sveta Vladimir Kovačević med drugim poudaril, da mora sindikat tudi v prihodnosti ščititi življenjski standard. Zavzel se je za omejevanje naraščanja stanarin ter cen komunalnih in drugih storitev. Razstava drobne kmetijske mehanizacije Sežanski Kras-metal je pripravil razstavo drobne kmetijske mehanizacije, ki jo proizvajajo v sodelovanju z italijansko firmo Ocmus iz Vidma. Drobne kmetijske stroje v Sežani proizvajajo že pet let, največ pa jih prodajo v Srbijo. Razstava je v Sežani. Koristen obisk v ZDA Komisija izvršnega sveta Slovenije za zunanjepolitična vprašanja je na seji pred nekaj dnevi obravnavala poročilo delegacije IS Slovenije, ki je pod vodstvom Andreja Marinca obiskala ZDA. Obisk delegacije je bil zelo koristen za -nadaljnje izboljšanje jugoslovansko-ameriških odnosov kakor tudi z vidika širšega gospodarskega sodelovanja, še posebej pa zaradi poglabljanja stihov s slovenskimi izseljenci v ZDA. + Nova stanovanja Doslej se je v Beogradu v nova stanovanja vselilo več kot 6500 delavskih družin. To dokazuje, da v našem glavnem mestu zelo uspešno izpolnjujejo program gradnje stanovanj, ki so namenjena delavcem z nižjimi osebnimi prejemki. Seminar za člane marksističnih krožkov Marksistični center pri KR ZSMS je pripravil seminar za predstavnike marksističnih krožkov iz zahodnega dela Slovenije. Na seminarju so govorili o sodobnih mladinskih gibanjih, organizaciji ZSMS po kongresu ter poslušali predavanja o delih Karla Marxa. Seminar je bil konec tedna v Bohinju. Ta teden pa bo enak seminar na Pohorju. Nov šolski center Občinska skupščina Tolmin je potrdila sklep delovnih skupnosti gimnazije, osnovne in glasbene šole ter delavske univerze Tolmin, da se združijo v skupno organizacijo združenega dela. Imenovala se bo Šolski center Tolmin. Bitka za letino gre h koncu V Slavoniji in Baranji so doslej posejali pšenico na približno 103.000 ha, medtem ko načrt predvideva 175.000 ha s pšenico posejanih polj. Največ uspeha so imeli v kmetijskem kombinatu Belje, kjer so že posejali prek 90 odstotkov pred videnih površin ali več kot 9000 ha. Koruzo so pospravili s pri bližno 175.000 ha od 200.(XM), kolikor jih Je zasejanih s to kulturo. V družbenem sektorju je pridelek okrog 65 metrskih stotov na ha. Sladkorno peso pa so populili z 22.000 ha polj ali s približno 90 odstotkov zasejanih površin. Razvoj ljudske oblasti V Pokrajinskem muzeju v Postojni je te dni odprta razstava Razvoj ljudske oblasti na Primorskem. Številne fotografije prikazujejo razvoj osvobodilnega boja na Primorskem in proces vzpostavlja nja narodnoosvobodilnih odborov. Gradivo za razstavo je zbral in uredil goriški muzej ob sodelovanju Kulturne skup nosti Slovenije. Kranj Nepalska vladna delegacija pod vodstvom predsednika Nagendre Prasada Riala je med petkovim obiskom v Sloveniji obiskala tudi Iskro Telekomunikacije na Laborah — Foto: F. Perdan Nepalska vladna delegacija v Sloveniji Vladna delegacija kraljevine Nepala pod vodstvom predsednika vlade Nagendre Prasada Riala je v petek dopoldne iz Beograda prispela v Slovenijo. Na kranjski železniški postaji so goste pozdravili predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marine, podpredsednik izvršnega sveta Rudi Cačinovič, podpredsednik slovenske skupščine Stane Mar-kič in. predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Nepalski predstavniki so potem obiskali tovarno Iskra Telekomunikacije na Laborah, kjer so jim namestnik glavnega direktorja inž. Alojz Grčar in drugi vodilni pred- stavniki iskre razkazali tovarno in jih seznanili s proizvodnjo. Po obisku v Iskri pa so bili razgovori s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Andrejem Marincem v prostorih skupščine v Ljubljani. Popoldne je nepalski predsednik sprejel peto jugoslovansko alpinistično himalajsko odpravo in rekel, da bodo tudi v prihodnje v Nepalu radi sprejeli vse naslednje alpinistične odprave iz Slovenije in jim pomagali. Ob 17. uri pa je nepalsko delegacijo na Brdu pri Kranju sprejel tudi predsednik SFRJ Josip Broz-Tito. Nato je delegacija s posebnim letalom odpotovala v Beograd. a. 2. ALPLES Tovarna pohištva Železniki objavlja prosti delovni mesti v razvojno investicijskem sektorju: a) diplomiranega inž. strojništva referent za strojništvo b) strojnega tehnika Pogoji: pod a) visoka šolska izobrazba pod b) srednje šolska izobrazba Nastop dela takoj ali po dogovoru, poskusno delo. Interesenti za navedeni delovni mesti naj prijave pošljejo s kratkim življenjepisom in dokumenti o šolski izobrazbi na naslov: Alples, tovarna pohištva Železniki, organizacijsko kadrovski sektor. veletrgovina bled objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. TAJNIKA Pogoji: administrativna srednja šola ali ESŠ in 3 leta delovnih izkušenj 2 FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj v finančni stroki 3 REFERENTA ZA OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV Pogoji: ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj 4. KALKULANTA Pogoji: ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj v trgovini 5 MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: nižja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj 6 KONTROLORJA FINANČNIH DOKUMENTOV Pogoji: ekonomska srednja šola 7 MESARJE za obrat Klavnica Radovljica Pogoji: K V mesar Vloge pošljite na naslov Veletrgovina Špecerija Bled, Ka-juhova 3 do 20. decembra 1974. 9 iHfc i Torek, 10. decembra 1974 TOVARNA VERIG LESCE-JUGOSLAVIJAI objavlja, da bo na javni licitaciji prodala naslednja rabljena osnovna sredstva: mizarski skobeljni stroj avto TAM 2000, nevozen varilni stroj do f6 100 mm matična stiskalka transportni trak kontrolne ure vikend hišice — lesene pralna stroja tehtnici mazutni rezervoar plinski generator krožna žaga risalni mizi in več elektromotorjev Licitacija bo v sredo, 11. decembra, v Tovarni verigi Lesce ob 9. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za ostale interesente. Ogled sredstev je možen na dan licitacije od 7. do 9. ure. Hišice so na ogled v Crikvenici, Antona Barca 8. Vse podrobnejše informacije interesenti lahko dobe v nabavni službi podjetja. Vsak interesent mora pred licitacijo položiti varščino v višini 20 % od izklicne cene v blagajni podjetja v gotovini, s čekom aH nakazati nakazilo z virmanskim nalogom. Radovljica Na včerajšnji seji predsedstva občinske konference ZSMS Kranj so spregovorili o predračunu za dejavnost kranjske mladine v prihodnjem letu, ocenili udeležbo mladine na volitvah v samoupravne interesne skupnosti in razpravljali o nekaterih kadrovskih spremembah v občinski konferenci. Včeraj se je sestala tudi komisija za kulturo, ki deluje pri občinski konferenci. Pregledala je delo v obdobju 1973/74 in se pogovorila o akcijahfza prihodnje. Komisija za idejno politično delo pa ima sejo danes popoldne. Člani bodo razpravljali o razširitvi aktiva predavateljev in problematiki marksističnega centra v Kranju. -lb Po sklepu izvršnega komiteja predsedstva C K ZKS, medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko in po sprejetem dogovoru na nedavnem posvetu sekretarjev organizacij in svetov ZK iz kranjske občine bo komite občinske konference zveze komunistov Kranj v četrtek, petek in soboto pripravil v Kranju seminar za sekretarje organizacij in svetov ZK, člane komiteja občinske konference ZK in predsednike komisij. Na seminarju bodo razpravljali o uresničevanju ustave, gospodarski stabilizaciji, splošnem ljudskem odporu in samozaščiti, izgrajevanju družbenoekonomskega sistema in o nalogah komunistov na področju vzgoje, izobraževanja in kulture. Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo jutri dopoldne sestala komisija za proslave. Razpravljali bodo o praznovanju dneva JLA in novoletnih prireditvah v občini. A. 2. V soboto popoldne je bila v prostoru družbenih organizacij v Begunjah prva seja konference mladih iz krajevnih skupnosti v občini. Sejo so sklicali V skladu s pravili občinske konference zveze socialistične mladine in njenim programom. Na seji so sprejeli poslovnik konference in delovni program ter izvolili organe konference. Radovljica, 9. decembra — Popoldne je bila razširjena seja občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o dokumentih za sedmi kongres zveze sindikatov Jugoslavije in o nalogah sindikatov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Ocenili so tudi volitve v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. A. Ž. Na današnji seji občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka bodo govorili o poteku volitev v SIS, dogovoru o financiranju in finančnem poslovanju sindikatov in Zveze sindikatov v SR Sloveniji in osnutku Statuta Zveze sindikatov Slovenije. Sejo sklicuje predsednik Marjan Gantar in bo ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki. -lb V četrtek je bila v Tržiču razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na seji so ocenili prve rezultate volitev v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti po organizacijah združenega dela ter pregledali priprave na nedeljske volitve po krajevnih skupnostih. Predloge kandidatnih list so ugodno ocenili ter razpravljali o možnih kandidatih za vodilne dolžnosti v skupščinah in izvršnih telesih samoupravnih interesnih skupnosti. Na četrtkovih in nedeljskih volitvah so v tržiški občini izvolili okrog 450 delegatov. Na izvršnem odboru so razpravljali tudi o ukrepih za stabilizacijo gospodarstva, ki jih je predlagala občinska konferenca ZKS ter o sprejemu družbenega dogovora o štipendiranju, ki sta ga družbenopolitčni zbor in zbor krajevnih skupnosti sprejela, zbor združenega dela pa je bil proti. Sklenili so, da bodo s stališči o tem vprašanju seznanili komisijo pri republiški izobraževalni skupnosti. Menili so, da bo moralo biti v prihodnje sodelovanje med delegacijami, družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi službami tesnejše. V torek se bo sestala konferenca občinske organizacije ZK Tržič. Na zasedanju bodo obravnavali obveščanje v delegatskerh sistemu, Zvezi komunistov in občini nasploh, program nalog za stabilizacijo gospodarstva ter predlog poslovnika. O tej problematiki so obširno razpravljali na zadnji razširjeni seji komiteja. Škofja Loka Tržič IS zadržal predlog družbenega dogovora O uvedbi enotnega delovnega časa ob sobotah popoldne in ob nedeljah v kranjski občini bi morali spregovoriti tudi potrošniki — Akcijo bi bilo treba uskladiti tudi na Gorenjskem in v Ljubljani Izvršni svet kranjske občinske skupščine je minuli četrtek razpravljal o predlogu družbenega dogovora o uvedbi enotnega delovnega časa ob sobotah popoldne, nedeljah in dnevih pred državnimi prazniki v kranjski občini. Predlog družbenega dogovora je pripravila komisija za dogovor o uvedbi enotnega delovnega časa v trgovini pri občinski sindikalni konferenci delavcev trgovine. Dogovor predvideva, da bi bile vse prodajalne trgovske dejavnosti v kranjski občini odprte ob sobotah od 7. do 13. ure, zadnji dan pred državnimi prazniki pa od 7. do 17. ure. Oddelek za gospodarstvo kranjske občinske skupščine ie opozoril, da bi ob uveljavitvi tega družbenega dogovora morala občinska skupščina spremeniti sedanji odlok o obratovalnem času delovnih organizacij. In ker zadeva ta družbeni dogovor tudi potrošnika, bi bilo prav, da ga obravnava in podpiše vsaj še občinska skupščina in se vključi v sam postopek dogovarjanja. Izvršni svet je temeljito preučil to vprašanje. Pozdravil je prizadevanja zaposlenih v trgovini, da si skušajo izboljšati delovne pogoje, menil pa je, da je v sedanjem predlogu družbenega dogovora še precej pravnih in vsebinskih pomanjkljivosti. V Kranju že dlje časa ugotavljajo, da manjka prodajnih površin in da se trgovina v primerjavi z drugimi dejavnostmi vse prepočasi razvija. Res pa je, da je trgovina že dlje časa v sorazmerno težkem položaju (posebno živilska) in da nima trenutno pogojev, da bi razširjala prodajno mrežo v skladu z željami in zahtevami občanov. Prav zato1 smo v Kranju še vedno priča precejšnjemu odlivanju kupne moči. Vsako nadaljnje zoževanje prodajnih površin pa bi takšno odlivanje še bolj povečalo. Zato izvršni svet meni, da bi bilo sedaj predlagano skrajševanje delovnega časa do neke mere tudi zoževanje prodajnih površin. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da je družbeni dogovor dogovor med več partnerji; v tem primeru torej med delavci v trgovini in med potrošniki. Slednji naj bi se o njem izrekli na potrošniških svetih ali pa prek delegatov. Izvršni svet je torej ugotovil, da zahteve in rešitve niso usklajene in menil da družbeni dogovor še ni zrel za razpravo v občinski skupščini. Zato je predlog zadržal dokler ne bo ustrezno usklajen. Člane izvršnega sveta je k takšni odločitvi vodila še naslednja ugotovitev. Zaradi premajhnih prodajnih površin v kranjski občini je lahko prodaja živilskih artiklov še posebno kritična. Zato bo treba v prihodnje prav tej dejavnosti trgovine v dogovoru oziroma sporazumu posvetiti posebno pozornost. Morda v nekaterih drugih tehničnih in podobnih trgovinah ta hip ne bi bilo niti posebnih zadržkov za uresničitev zdaj predlaganega dogovora. Za živilsko trgovino, kot rečeno, pa ' to ne bi bilo ravno najbolje. Treba je razen tega upoštevati, da je v Kranju zaposlenih prek 50 (xlstotkov žensk in da so ženske pogosto glavne oskrbovalke družin z živilskimi artikli. Po drugi strani velja opozoriti, da se bo v prihodnjem letu številu prostih sobot nedvomno precej zmanjšalo zaradi nekaterih posebnih akcij, ki jih bodo organizirale delovne organizacije (Kozjansko, stabilizacija m podobne). Da bi bile torej vse živilske trgovine ob sobotah po 13. uri zaprte, najbrž ne bi bilo prav. Kot rečeno je torej izvršni svet ugotovil, da sedanji postopek dogovarjanja ni bil usklajen in v celoti izpeljan. Menil pa je, da bi bilo trebA akcijo o uvedbi enotnega delovnega časa uskladiti še na Gorenjskem in v Ljubljanj. A. Zalar stolpec za upokojence Tržiška tovarna kos in srpov Tržič razpisuje prosto delovno mesto sekretarja podjetja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: a) da ima dokončano srednjo ali višjo šolo pravne, upravne, organizacijsko-administrativne ali ekonomske smeri, b) da ima 8 oziroma 5 let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu c) da je moralnopolitično neoporečen, družbeno aktiven in da ima ustvarjalen odnos do samoupravnega socialističnega razvoja in delavskega samoupravljanja. Kandidati naj svoje prijave pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Tržiška tovarna kos in srpov Tržič, Cankarjeva 9, 64290. SGP E H N I K Škofja Loka TOZD Gradbeništvo objavlja prosta delovna mesta: a) KALKULANTA b) TEHNIKA V OPERATIVI c) OBRAČUNSKEGA USLUŽBENCA Pogoji: a) gradbeni tehnik in 5 let prakse, od tega 3 leta v operativi ter dobro poznavanje gradbenih norm. Preizkus znanja ob sprejemu b) gradbeni tehnik s končano pripravniško dobo c) ekonomski, gradbeni, strojni ali administrativni tehnik in 2 leti prakse ali stenodaktilograf, strojepisec in 5 let prakse. Za vsa delovna mesta je predvideno poskusno delo. Pismene priglasitve z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba podjetja. Komisija za razpis vodilnih delovnih mest Veletrgovine Špecerija Bled objavlja razpis vodilnih delovnih mest po 121. členu statuta: 1. vodjo gospodarsko-računskega sektorja . 2. vodjo komercialnega sektorja 3. vodjo splošno-kadrovskega sektorja Pogoji: poleg splošnih pogojev po veljavnih predpisih za razpis vodilnih delovnih mest se za ta mesta zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: višja šola ekonomsko-komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj v finančni stroki ali ekonomska srednja šola in 15 let delovnih izkušenj v finančni stroki, od tega 10 let na vodilnem delovnem mestu; pod 2.: višja šola ekonomsko-komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj v notranji trgovini ali ekonomska srednja šola in 10 let delovnih izkušenj v notranji trgovini, od tega 4 leta na vodilnem delavnem mestu; pod 3.: višja šola ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj v gospodarskih organizacijah ali ekonomska srednja šola in 10 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, od tega 4 leta na vodilnem mestu. Kandidati za razpisana vodilna delovna mesta morajo imeti ustrezne moralne in politične kvalitete. Vloge sprejema razpisna komisija Veletrgovine Špecerija Bled, Kajuhova 3, do 20. decembra 1974. K vlogi mora kandidat priložiti potrdilo o izobrazbi in potrdilo o nekaznovanju. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj — z n. sol. o. objavlja naslednja prosta delovna mesta V TOZD GRADNJE 2 strojnika težke gradbene mehanizacije 1 K V tesarja Pogoji: za strojnika težke gradbene mehanizacije se zahteva poklicna šola kovinske stroke in izpit za strojnika za KV tesarja se zahteva poklicna šola tesarske stroke V TOZD OBRT obračunskega tehnika v PE tapetništvo obračunskega tehnika v PE polagalci obračunskega tehnika v PE pleskarstvo Pogoji: za obračunskega tehnika v PE tapetništvo se zahteva srednja strokovna izobrazba tekstilne smeri ali druge ustrezne smeri, za obračunskega tehnika v PE polagalci se zahteva ekonomska srednja šola. za obračunskega tehnika v PE pleskarstvo se zahteva ekonomska srednja šola. V TOZD KOMUNALA več prostih delovnih mest za delavce v javni snagi in pri vzdrževanju cest na območju občine Kranj Osebni dohodek za delavce v javni snagi in pri vzdrževanju cest je od 1750 do 2200 din ter pripadajoči dodatek na delovne izkušnje po samoupravnem sporazumu v komunalni dejavnosti. Delo za vsa zgoraj navedena delovna mesta se združuje za nedoločen čas. Prijave sprejema in daje pojasnila kadrovski oddelek Kranj, Mladinska 1, do zasedbe delovnih mest. Za boljši položaj šolske mladine V Škofji Loki ustanovili konferenco mladih v izobraževanju — za predsednika je bil izvoljen Boris Markelj — pohiteti z gradnjo novega dijaškega doma Prejšnji torek je bila v Škofji Loki ustanovna konferenca mladih v izobraževanju. Na ustanovitev so se začeli pripravljati spomladi. Kot je v uvodnih besedah poudarila Olga Bandelj, ki je bila v pretekli mandatni dobi predsednica OK, so pri tem naleteli na težave pri volitvah delegatov v konferenco. V Škofji Loki je več poklicnih šol, na katerih se šolajo učenci v gospodarstvu iz vse Slovenije. Njihovo šolsko leto traja le šest mesecev in zato delegacijo za konferenco izvolijo le za toliko časa. Ker pa naj bi teklo delo konference neprekinjeno, je naloga predsedstva, da dijake poklicnih šol takoj vključi v delo in poskrbi, da bodo nove delegacije čimprej izvoljene. Sledila je razprava, v kateri je bilo največ govora o dijaškem domu v Škofji Loki. Dom je zastarel in nekatere stavbe so že skoraj neprimerne za bivanje, popolnoma pa so neprimerne za dijaški dom. Učilnico imajo kar v jedilnici in zato z učno uro ne morejo začeti, dokler ni razdeljena hrana. Tudi sobe so prevelike. V nekaterih spi tudi do 30 dijakov. V domu ni centralnega ogrevanja in je pozimi zelo hladno. V najhujšem mrazu je na stenah v nekaterih sobah tudi za centimeter debela plast sreža. Delegati na konferenci so zahtevali, da se akcija za gradnjo novega dijaškega doma pospeši. Idejni načrti so že pripravljeni, tudi prostor je že določen, denar pa je treba še zbrati. Predlagali so, da bi za nov dijaški dom združili sredstva iz gospodarstva (v domu je večina gojencev dijakov poklicnih šol) in sredstva iz stanovanjskih skladov. V akcijskem programu, ki so ga sprejeli na ustanovni seji, so poudarili, da je njihova prva naloga sode- lovanje pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnostih na področju vzgoje in izobraževanja. Mladi si morajo zagotoviti sodelovanje v pripravljalnih'odborih za ustanovitev teh skupnosti ter se vključiti v izdelavo predlogov statutov in samoupravnih sporazumov SIS. Nadalje se bodo mladi iz šol aktivno vključili v razprave o predlogu za revalorizacijo štipendij na osnovi minimalnih življenjskih stroškov. Njihova naloga bo tudi obveščanje in pomoč pri izbiri poklica. Konferenca mladih v izobraževanju bo sodelovala pri ustvarjanju pogojev za celodnevno šolo. Le-ta naj bi začela delati predvsem v večjih delavskih središčih. Posebno pozornost pa bodo posvečali mladinski organizaciji na osnovni šoli in sodelovanju mladinske s pionirsko organizacijo. Še posebej bodo na osnovi in na srednjih šolah spodbujali organizirano dejavnost v specializiranih mladinskih organizacijah kot so taborniki, planinci, športna društva in podobno. Skupaj s komisijo za idejnopolitič-no delo pri OK ZSMS bo konferenca mladih v izobraževanju pripravila program izobraževanja aktivistov, ki delujejo na šolah. Pozornost bodo posvetili pripravi in izvedbi mladinskih ur. Razvijali bodo tudi delo v marksističnih krožkih s poudarkom na izobraževanju in usposabljanju mentorjev mladinskih organizacij. Za predsednika konference mladih v izobraževanju so delegati soglasno izvolili Borisa Marklja iz Zirov. Je študent tretjega letnika ekonomske fakultete, član kluba poljanskih študentov in član predsedstva osnovne organizacije Alpine iz Zirov. Za sekretarja pa je bil izvoljen dijak škofjeloške gimnazije Bojan Branj. L. Bogataj Prispevne stopnje do konca leta nespremenjene Višek pri temeljni izobraževalni skupnosti bodo Tržiču potrošili za reševanje kritičnega položaja pri štipendijah, višek sredstev kulturne skupnosti pa za sanacijo materialnega položaja lokalne radijske postaje v Koordinacijska komisija za sprejem in izvajanje družbenega dogovora o splošni in skupni porabi v občini Tržič je na zadnji seji razpravljala o gibanju splošne in skupne porabe v občini, regiji in republiki. Osnova za razpravo je bilo gradivo, ki so ga republiške skupnosti objavile v Delu in Delavski enotnosti, okvirni izračuni regijskih skupnosti ter dokaj natančen prikaz dohodkov in izdatkov občinskih skupnosti. Takšne izračune so terjali tudi delegati na predzadnji seji občinske skupščine. Koordinacijska komisija je menila, da prispevnih stopenj novembra in decembra ne kaže spreminjati, čeprav se bodo na posameznih področjih pojavili presežki. Le-te so se v Tržiču odločili koristno uporabiti in jih na ta način vrniti gospodarstvu in družbi. Takšno stališče ie bilo sprejeto tudi na zadnji seji občinske skupščine. Ob tem moramo omeniti, da je prispevna stopnja 29, odstotkov od bruto osebnega dohodka med najnižjimi v republiki. Prispevek za temeljno skupnost otroškega varstva bo še naprej 0,63 odstotka od bruto osebnega dohodka, skupna stopnja za temeljno izobraževalno skupnost in solidarnost v republiki pa 5,18 odstotka. Prispevek za solidarno prelivanje se je novembra in decembra sicer zmanjšal od 1,20 na 0,85 odstotka, vendar bo temu primerno več dobila občinska temeljna izobraževalna skupnost. Prispevek se s 3,98 odstotka zvišuje na 4,33 odstotka. Višek bo znašal 89.126 dinarjev. Tržičani ga bodo uporabili kot premostitvena sredstva za štipendije, ker tako dogovor kot sporazum o štipendiranju še nista sklenjena in podpisana. Ko- Imenovanja Na Jesenicah so za novega direktorja Centra srednjih šol Jesenice imenovali prof. Bratka Škrlja, za ravnateljico Vzgojnovarstvene organizacije Jesenice pa Katrco Kop-lan. Obenem so razrešili dosedanjega ravnatelja onovne šole Prežihov Voranc in imenovali Lada Brišarja za novega ravnatelja osnovne šole Prežihov Voranc. D. S. ristno bo uporabljen tudi višek temeljne kulturne skupnosti (prispevek 0,60 odstotka od bruto osebnega dohodka). Presežek dosega 88.089 dinarjev in bo porabljen za sanacijo kritičnega materialnega položaja tržiškega lokalnega radia. J. Košnjek Varstvo spomenikov in spominskih obeležij Na zadnji seji občinskega odbora "Zveze združenj borcev NOV iz trži-ške občine so razpravljali o varstvu in obnovi spomenikov in spominskih obeležij NOB. Menili so, da kaže čim prej urediti zemljiške zadeve za kraje, kjer spomeniki in obeležja stoje, ter le-te pregledati in.po potrebi obnoviti. Prav tako v Tržiču nameravajo izdati zbornik spomenikov iz narodnoosvobodilne vojne. Borci se navdušujejo za ustanovitev kluba borcev in mladine. Pri tem računajo na sodelovanje občinske organizacije Zveze socialistične mladine. Na seji so tudi podprli stališča organizacije ZK o stabilizaciji našega gospodarstva. -jk Akcija £ o najtežjih delovnih pogojih Časopisno podjetje Naš dom in hotelsko podjetje Riviera iz Poreča sta izvedli akcijo, v kateri sta nameravali dognati, katera so najtežja delovna mesta v naših delovnih kolektivih. Pri tem so predvsem izbirali tista delovna mesta, kjer je največ možnosti za zdravstveno ogroženost zaposlenih. Med najtežjimi delovnimi mesti so tudi delovna mesta v jeseniški Železarni, kjer so se na podlagi ponudbe hotelskega podjetja odločili, da pošljejo na brezplačno zdravljenje v Istarske toplice delavca iz žičarne. D. S. POVIŠANJE LE AKONTACIJA Kot je znano, je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije sprejela sredi prejšnjega tedna sklep o povečanju pokojnin s 1. januarjem prihodnje leto. Povišanje pa ni dokončno, ampak se šteje kot akontacija na račun uskladitve pokojnin, ki pa bo opravljena z družbenim dogovorom. Tako se bodo z januarjem pokojnine, in to starostne in invalidske ter pokojnine z varstvenim dodatkom ter pokojninski prejemki borcev NOV povedale za 15 odstotkov in za 40 din. Družinske pokojnine pa bodo višje za 15 odstotkov in za 28 din, če uživa pokojnino en družinski član, če pa se družinska pokojnina deli na več uživalcev, se poviša za 15 odstotkov in za 32 din ali 36 ali 40 din, odvisno od števila uživalcev pokojnine. Na novo je določen tudi dodatek za postrežbo in pomoč upokojencem, ki jim je pomoč nujno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, in sicer v višini 900 din; za upokojence, ki jim je potrebna pomoč pri večini življenjskih potreb, pa je dodatek 650 din. Dodatek 900 din dobe tudi slepi zavarovanci in upokojenci ter^tisti nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni vsaj polovico polnega delovnega časa. Sprejet je tudi sklep o višini invalidnine za telesno okvaro kot posledice nesreče pri delu: invalidnina je določena za razpon od invalidnosti prve stopnje do osme stopnje v razponu od 303 din do 91 din. Pri invalidnini za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pa je razpon od 212,10 din do 63,70 din. POMOČ ZA KOZJANSKO Tako kot vsa društva upokojencev v Sloveniji se je tudi podružnica društva upokojencev v Kranju vključila v vseslovensko akcijo zbiranja sredstev za potresno področje Kozjanskega. Na razširjeni seji z ostalimi podružnicami občine Kranj so predstavniki sklenili, da bodo upokojenci po svojih močeh prispevali v denarju za Kozjansko. Do konca novembra so v podružnicah Šenčur, Pre-doslje, Naklo, Cerklje, Preddvor in Kranj zbrali skupaj 7317 din. POBRATENJE Z UPOKOJENCI ZAJEČARA V začetku septembra letos je delegacija občinskega odbora društva upokojencev Kranj odpotovala v Zaječar, kjer so se pobratili s tamkajšnjim društvom upokojencev. Pobuda za pobratenje je prišla iz Zaječara, Kranjčani pa so jo z veseljem sprejeli. S tem da so navezali tako tesne stike s sorodno organizacijo, pa so nakazane tudi možnosti za sodelovanje kranjske občine z zaiečarsko tudi na vseh drugih področjih. Predstavniki tamkajšnjega društva upokojencev so petčlansko kranjsko delegacijo zelo lepo sprejeli. Svoje goste so popeljali v okolico Zaje-čarja v zgodovinske kraje, obiskali pa so tudi več partizanskih spomenikov in grobnic, kjer je bilo prav takrat več komemoracij ob 30. obletnici osvoboditve Zaječara. Pobratimstvo je bilo sklenjeno na svečani seji občinske skupščine Zaječara, ki so ji prisostvovali vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij tega mesta, izmenjali so darila in podpisali listino o po bratimstvu. Kranjska delegacija se je v Zaječaru pogovarjala o problemih upokojencev — tako o stanovanjskih kot tudi ostalih socialnih vprašanjih starih ljudi, o pokojninah nasploh, o zaposlovanju upokojencev. Skratka, o vsem, kar je zanimalo obe strani. Ob tej priložnosti so zaječarske upokojence povabili, naj jim spomladi vrnejo obisk. L. M Na Plavžu 228 novih stanovanj S srednjeročnim programom stanovanjske graditve, ki so ga na Jesenicah sprejeli oktobra 1972, in s smernicami družbenoekonomskega razvoja v letu 1974 naj bi v obdobju 1973—1976 zgradili v jeseniški občini 1933 novih stanovanj v družbenem in zasebnem sektorju. Vendar pa je na osnovi razpoložljivih sredstev za izgradnjo stanovanj jasno, da bodo lahko v tem obdobju, če bo seveda znašala poprečna cena kvadratnega metra stanovanjske površine 3800 dinarjev, zmogli zadovoljiti le okoli 52 do 55 odstotkov predvidenih potreb. To pomeni, da bi v jeseniški občini zgradili 1012 stanovanj, od tega v družbenem sektorju 163 letno in v zasebnem sektorju 90 stanovanj letno. V vsaki organizaciji stabilizacijski program V Radovljici se je v ponedeljek sestal zbor združenega dela občinske skupščine in razpravljal o go- k spodarskih gibanjih v občini od januarja do konca septembra letos. Ugotovili so, da za to obdobje gospodarska gibanja niso ugodna. Tako so se marsikje povečale zaloge, kar je posledica porasta cen. Povečali sta se inflacija in nelikvidnost, na eni strani na račun uvoza repromateriala in premajhnega porasta izvoza gotovih izdelkov, po drugi strani pa zaradi povečanih zakonskih in pogodbenih obveznosti in zaradi prevelikih investicijskih vlaganj oziroma zaradi prevelike potrošnje pri skupni in splošni porabi. Zato so se dogovorili, da morajo vse organizacije v občini izdelati konkretne akcijske oziroma stabilizacijske programe; podobne, kot so jih delovne organizacije izdelale pred tremi leti, ko je bila splošna gospodarska situacija pri nas podobna sedanji. Za vse tiste delovne organizacije, ki so devetmesečno poslovanje končale z izgubo ali pa izračuni kažejo, da poslujejo še ravno na meji rentabilnosti, so menili, da morajo takoj izdelati sanacijske programe. Opozorili so, da v mnogih delovnih organizacijah danes obračunavajo tako imenovano pospešeno amortizacijo. V nekaterih, ki poslujejo na meji rentabilnosti, imajo prav zaradi tega poslovne težave. Zato bi bilo prav, da bi v takšnih delovnih organizacijah preučili upravičenost obračunavanja pospešene amortizacije. Prav tako bi marsikje veljalo oceniti, kakšno je razmerje med^ proizvodnimi delavci in tako imenovano režijo. So primeri, da se je število zaposlenih/v režiji ponekod precej povečalo, tako da gre že na škodo poslovanja kljub povečani proizvodnji oziroma produktivnosti. Skratka, takšna in podobna vprašanja bi morali preučiti v vseh organizacijah in se dogovoriti za ukrepe v prihodnje. Na seji so imenovali tudi posebno skupino, v kateri so predstavniki posameznih panog gospodarstva v občini. Ta skupina bo skupaj s komisijo za družbeno ekonomske odnose ocenila gibanja v občini, opozorila na napake in ukrepe ter izdelala akcijski program. a. 2. Barv na tone V tovarni barv in lakov Color Medvode so oktobra dosegli rekord-, no realizacijo, saj so prodali za skoraj 36 milijonov dinarjev izdelkov. V desetih mesecih letos so dosegli realizacijo 283 milijonov dinarjev, kar je 65 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Obenem so podvojili izvoz, ki je že presegel 60 milijonov dinarjev. -fr V triletnem obdobju do konca leta 1974 so na Jesenicah v družbenem sektorju dogradili 536 stanovanj od 427 predvidenih in samo 131 stanovanj v zasebnem sektorju od predvidenih 220. Vendar pa so podatki nekoliko varljivi predvsem zaradi tega, ker se zasebni graditelji vselijo prej preden je opravljen tehnični prevzem. V letošnjem letu so na Jesenicah največ gradili na Plavžu, in sicer členjeni stolpnici, obenem pa so adaptirali oziroma povišali stanovanjske hiše na Plavžu. V vsaki od stolpnic sta 102 stanovanji, z adaptacijo »železniških« blokov pa so dobili 24 stanovanj. Obenem so gradili Itudi Vila bloke v Kranjski gori ter stolpič na Javorniku. V naslednjem letu bodo dokončali stanovanja v Kranjski gori, gradili bodo stolpnico na Plavžu ter stolpič v Mojstrani ter dokončali gradnjo vrstnih hiš na Koroški Beli. Razen tega sprejemajo ali bodo še sprejeli zazidalne načrte za center Jesenic, kjer nameravajo zgraditi najprej 65, potem pa še 540 do 720 stanovanj, za stolpič na Koroški Beli, kjer bo 72 stanovanj ter za novo stolpnico na Plavžu s 86 stanovanji. Med stanovanjsko gradnjo v prihodnjih letih sodi tudi stolpič Gra-disa na Jesenicah, samski dom Kovinar, turistično stanovanjski kompleks Črtenje v Kranjski gori, skupna kotlarna za Plavž, zbiralniki na Jesenicah in v Kranjski gori ter garažna hiša na Plavžu. V jeseniški občini so podpisali družbeni dogovor o usmerjeni gradnji stanovanj, v najkrajšem času pa bodo pripravili tudi konkretni družbeni dogovor o oblikovanju cen ria področju stanovanjske graditve. Razen tega bodo ob izdelavi srednjeročnega družbenoekonomskega plana začeli tudi z izdelavo srednjeročnega plana stanovanjske graditve za obdobje 1977 do 1981. D. Sedej Avtobusna postaja, TV pretvornik, staro tržiško središče Na torkovem zasedanju so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti postavili več delegatskih vprašanj — Delegacije bodo dobile na posamezna vprašanja pismene odgovore Torek, 10. decembra 1974 Delegata tržiške krajevne skupnosti je zanimalo, kakšne možnosti so za gradnjo nove avtobusne postaje v Tržiču in televizijskega pretvornika za II. program, kako vključiti v družbenopolitično življenje številne delavce iz drugih republik in pokrajin in kako rešiti propada staro tržiško mestno središče. Delegata krajevne skupnosti Senično je zanimalo, kdaj bo za njihovo področje izdelana urbanistična dokumentacija, ker je zanimanje za gradnjo zasebnih hiš na zemljišču, ki za kmetijstvo ni najbolj primerno, veliko. Urbanisti, predvsem pa kmetijsko-zemljiška skupnost, bi morali po sodbi delegacije Seničnega bolj upoštevati mnenje krajevne skupnosti. Jelendolčani so vprašali, zakaj se ne urejuje struga Bistrice, čeprav je denar za ta namen že odobren. Menili so, da bi morali jarke ob jelen-dolski cesti čim prej zasuti, sicer utegne postati prevoznost v primeru zime in visokega snega vprašljiva. Delegat iz Podljubelja je posegel na področje starostnega zavarovanja kmečkih žena, delegacijo Bistrice pa je zbodlo neredno odstranjevanje smeti in odpadkov pred prazniki ter neurejena okolica stanovanjskega naselja Bistrica. Sledili sta vprašanji, kako bo prihodnje leto z občinskimi sredstvi za pomoč pri asfaltiranju krajevnih cest in kdo nadzoruje bivanje občanov v dotrajanih in nevarnih hišah. Na del vprašanj delegatov je že na seji odgovoril predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič inž. Vili Logar, odgovore na druga vprašanja pa bodo delegacije prejele kasneje. Kaže, da se je za gradnjo nove avtobusne postaje v Tržiču, na predvidenem zemljišču zija sedaj precej globoka luknja, prižgala zelena luč. SAP iz Ljubljane je v rušenje stare Vilfanove hiše in v pripravo gradbenega zemljišča že vložil okrog 100 milijonov starih dinarjev, v gradnjo prepotrebnega objekta pa jih namerava vložiti še 200. Vrednost novega objekta, v katerem bosta razen postaje še kegljišče in restavracija, bo dosegla približno 800 milijonov starih dinarjev. Občinska skupščina je v sodelovanju z gostinskim podjetjem Zelenica trdno odločena pridobiti še ostala prepotrebna sredstva. Predsednik izvršnega sveta je omenil predvsem denar sklada rezerv gospodarskih organizacij ter posojila banke. Televizijski pretvornik za II. program bi po sedanjih izračunih veljal okrog 200 milijonov starih dinarjev, sredstva za gradnjo pa mora zagotoviti skupščina. Pretvornik bodo v Tržiču skušali upoštevati prihodnje leto pri sredstvih za negospodar ske investicije. Urejevanje in ohranjevanje starega tržiškega mestnega središča sodi k oblikovanju urbanistične politike v občini sploh, so poudarili na torkovi seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Sem ne sodi le staro rriestno središče, temveč tudi načrtovanje prihodnje stano- vanjske gradnje in bodoče tržiške industrijske cone. Urbanistična dokumentacija bo kmalu izdelana in bo dana javni razpravi, ki bo trajala 3 mesece. K načrtovanju sodi med drugim tudi določevanje lokacij za gostinske in druge objekte, ki niso na zavidanja vredni ravni. Staro mestno središče se je že začelo urejevati. Danes bo v paviljonu NOB v Tržiču odprta razstava o obnavljanju in ohranjevanju starega mestnega središča. J. Košnjek Streha za upokojence Kamniški dom upokojencev, ki ga je pred meseci dogradilo podjetje Graditelj iz Kamnika, še ne rabi namenu. Zataknilo se je pri opremi in nujnih ureditvenih delih pri okolici doma. Skupna vsota, ki jo še potrebujejo, da bo 122 upokojencev dobilo svoje bivališče, je 4 milijone dinarjev. Ta vsota za kamniško občino, ki mora rešiti številne nujne komunalne probleme, ni majhna. Ob pričetku gradnje se je namreč kamniška občina zavezala, da bo vse možne podražitve in dr.uge izdatke plačala sama, saj je dve tretjini denarja že prispevala skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Dom je nujno treba usposobiti za vselitev, saj bi nedokončana zgradba propadala in pomenila veliko politično škodo. Zato so se delegati kamniške občinske skupščine odločili in najeli ustrezna posojila pri dobaviteljih notranje opreme. Seveda bo morala breme odplačil posojil prevzeti občina, saj dom ob vselitvi ne sme biti zadolžen. Tako bo kamniško gospodarstvo spet dodatno obremenjeno, saj bo treba prihodnje leto prav gotovo povišati prispevno stopnjo. Omeniti moramo, da med kamniškimi upokojenci ni pravega zanimanja za bivanje v domu, saj se je do sedaj prijavilo le 6 bodočih oskrbovancev. Zato bo nujno potrebno, da bodo v kamniški dom upokojencev sprejeli tudi oskrbovance iz drugih občin. Seveda pa bi kazalo nekatere občinske skupščine pritegniti tudi k sofinanciranju manjkajoče vsote. -tj Urejanje kanalizacije V prazničnih dneh so prebivalci zahodnega pobočja Poljšice pri Gorjah začeli s prostovoljnim delom kopati jarke, v katere so položili betonske cevi za odvod meteornih in fe-kalnih voda v potok, ki teče severozahodno od Poljšice in se izliva v re-čiški potok. Vaščani Poljšice so sami nabavili cevi, razen enemu je pomagala pri nakupu krajevna skupnost Gorje. Čeprav so delali v prazničnih dneh, jim tega ne gre zameriti. Morda bi bilo prijetneje praznovati, toda delo, ki so ga opravili, ni majhno. J. Ambrožič OBVESTILO Republiški sekretariat za finance SR Slovenije obvešča vse organizacije združenega dela z območja SR Slovenije, da je SR Slovenija poravnala vse obveznosti od leta 1970 do vključno leta 1974, prevzete na podlagi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije na republike in avtonomni pokrajini (Uradni list SFRJ, št. 29-348/71) za odplačevanje notranjih posojil in kreditov, katerih sredstva so bila uporabljena za skupne obveznosti federacije za gospodarske investicije, in sicer: — 3 % posojilo federacije za investicije v gospodarstvu, — 2,5 % prispevek za energetiko in — 25 % in 40 % depozit za administrativne in upravne zgradbe. Pozivamo vse organizacije združenega dela, ki so vplačevala obvezna posojila federaciji, da nemudoma zahtevajo plačilo kuponov za leta 1970, 1971, 1972, 1973 in 1974 pri Jugoslovanski investicijski banki Beograd. Republiški sekretariat za finance prosi vse imetnike obveznic — vplačnikov navedenih posojil prispevkov in depozitivov, da ga do 31. januarja 1975 obvestite o naslednjih podatkih: — o zneskih vplačanega posojila, prispevka ali depozita, — o zneskih odplačil (glavnica in obresti) posojil, prispevkov ali depozitov po letih z oznako, katera dospela odplačila na dan 31/12-1974 še niso poravnana. Prihodnje leto tržiška vpadnica Cesta od tovarne Peko do vhoda v Bombažno predilnico in tkalnico ali tako imenovana »tržiška vpadnica« je brez dvoma zjutraj in še posebno okrog 14. ure, ko se končuje jutranja izmena in prihajajo v tovarne delavci popoldanske izmene, najbolj kritično tržiško ozko prometno grlo. Razprave o modernizaciji ceste se vlečejo že nekaj let. Načrt, izdelan pred leti, je predvideval gradnjo nove ceste z mostom prek Bistrice pri predilnici, vendar je bila rešitev za tržiške razmere predraga, danes pa je zanesljivo še težje uresničljiva. Novi načrt, ki je na republiški skupnosti za ceste in ga morajo potrditi še druge republiške ustanove, omenjena cesta je republiškega ranga, je cenejši in vseeno sprejemljivejši. Sedanja cesta bi bila Priključek za obvoznico v Kranjski gori V Kranjski gori so zgradili obvozno cesto, niso pa poskrbeli tudi za primeren dohod oziroma priključek z obvoznice v sam kraj. Tako priključek ni urejen ne na zahodni ne na vzhodni strani, kar nedvomno odvrača številne prehodne goste in kar se ne nazadnje tudi hudo pozna letni turistični sezoni v Kranjski gori. Se posebno pereč pa bo problem v zimski sezoni, saj Kranjska gora pričakuje številne goste. Na pobudo krajevnih organizacij in drugih so se zato na Jesenicah odločili, da pohite z izgradnjo priključka na zahodnem delu Kranjske gore. Izgradnjo potrebnega priključka so zato vključili v program komunalnih del za obdobje 1973—1976. V letošnji zimski sezoni žal priključka še ne bo mogoče zgraditi, poskrbeli pa bodo za ureditev parkirnih prostorov v neposredni bližini smučišč. D. S. namenjena izključno prometu motornih vozil, pešci pa bi hodili po pločniku ob Bistrici pri Bombažni predilnici in tkalnici. V soglasju s to organizacijo združenega dela bi na »vodni« strani zgradili tako imenovano »prevesno polje«. Od zbranega denarja bo odvisno, kako rešiti problem ovinka in ozkega mostu pri Peku ter križišča pri vhodu v predilnico in odcepu ceste za Pristavo oziroma Križe. Za modernizacijo vpadne ceste je nekaj denarja že zbranega. 40 starih milijonov je voljna dati republiška skupnost za ceste, 60 milijonov pa so v ta namen zbrali Tržičani. Ker so prihodnje leto za ta namen predvidena tudi sredstva sklada za negospodarske investicije, kaže, da se bo spomladi za preurejevanje vpadnice le prižgala zelena luč. -jk SGP Sava gradi Ob koncu koledarskega leta bodo pri Splošno gradbenem podjetju Sava na Jesenicah zgradili nekaj pomembnih stanovanjskih in drugih objektov. Pred vselitvijo je socialni dom dr. Franceta Berglja, ki je zgrajen na zgornjem Plavžu poleg starega doma in v katerem so garsonjere za starejše zakonce, v pritličju kuhinja ter ostali prostori, ki bodo lepo opremljeni. Sava je prav zdaj tudi dogradila potrebne prostore za svoje zaposlene na Plavškem travniku. Decembra bodo dogradili tudi garaže na Plavžu in tako lahko začeli graditi novo stolpnico na Plavžu. Gradnja prizidka specialističnih ambulant ob Splošni bolnici Jesenice je v tretji fazi izgradnje, prav tako uspešno potekajo dela tudi pri gradnji oziroma nadzidavi »železniških« blok ov na Jesenicah. Jeseniško gradbeno podjetje pa gradi tudi vodovod Peričnik. Zdaj dela pri gradnji vodovoda potekajo že na Jesenicah, tako da bodo vodovodne cevi kmalu spe; ljali do Peic, do ostalih rezervoarjev pa v prihodnjem letu. D. S. SCHIEDEL-YU-Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Potrošniki Gorenjske! Že veste, da je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni prodajni prostor za prodajo: vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog t-\|-i«l Mercator Konkurenčne cene, prodaja na potrošniška posojila ter brezplačna dostava na dom. Razstavno-prodajni prostor Mercatorja v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Za obisk in ogled se priporoča Mercator, TOZD Preskrba Tržič. XM Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... v (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) SLOTENU&US ALPLES INDUSTRIJA POHIŠTVA 64228 ŽELEZNIKI Beograd'74 OBIŠČITE RAZSTAVO POHIŠTVA sistem Triglav — dobitnik zlatega ključa Beograd '74 pohištvo za kopalnice — dobitnik diplome Beograd '74 Razstava bo odprta od 10. do 28. decembra od 9. do 18. ure ob delavnikih in od 9. do 14. ure ob sobotah in nedeljah v prodajalni ALPLES v Železnikih NAGRAJENO POHIŠTVO TRIGLAV JE ŠE V PRODAJI • Meso Kamnik Zahtevajte v trgovinah pristne domače krvavice, kamniški želodec, hrenovke, pečenice in ostale naše mesne izdelke. tth *prostorih podjetja LTH v Škofji Loki je bilo pretekli petek že drugo žrebanje nagrad za kupce hladilnih skrinj. Tako kot prvič so tudi tokrat med lastnike zamrzovalnih skrinj razdelili deset nagrad, deset strojčkdv za lepljenje folijastih vrečk. Srečo je delila Iva Kogovšek iz TOZD hladilstva, žrebanju Pp so prisostvovali tudi predstavniki Murke iz Lesc. Izžrebani so bili: Bojan Barnič, Melinci, Ive Lola Ribarja 69; Vili Burvan, Vrbas, Žarka Zrenjanina 36; Niko Eržen, Kranj, Križnarjeva 4; Štefka Gašper, Slovenj Gradec, Šmartno 50; Bruno Kovač, D. Kraljevac, Ludbreška b.b.; Vlado Mihaljevič, Virovitica, O. Keršovanija 12; Anton Mihelič, Ljubljana, Zabretova 12; Tomislav Sablek, Slavonska Požega, JNA 22; Vinko Varat, Badljevina, T. Lu-Janca 3; in Anton Varek, Jesenice, maršala Tita 98! Rezultati zgovorno ka-*eJo, da 80 izdelki priznane škofjeloške tovarne poznani že daleč prek r?publiških meja. No, da se veliko skrinj še vedno prodaja tudi na Gorenj-skem, prav tako ni nobena skrivnost. Ena sama poslovalnica leske Murke Jlh bo letos, denimo, spravila v promet prek 1000. »Za žrebanje smo dobili izredno veliko izpolnjenih kuponov,« pravijo v LTH! f%a tovrstne akcije pa smo se odločili predvsem zato, da vemo, kje so večje koncentracije naših proizvodov, da vemo, kje odpirati nove servisne postaje. Doslej imamo v državi že 56 servisnih mest, nekaj naših in nekaj pogodbenih, Prihodnje leto pa bo treba odpreti še nove. Pokazalo se je, da so določena Področja še vedno nepokrita!« (jg) — Foto: F. Perdan TEKSTILINDUS KRANJ Informativno prodajni center Tekstilindusa — Kranj odprt od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure Reklamna prodaja v prodajalnah ŽIVILA *************************************** * * * ■k * -k -k ■k -k Vse vrste novoletnih okraskov — iz papirja — ali umetnega stekla za okras poslovnih prostorov in dvoran vam nudimo v veleblagovnici Globus in blagovnici Kokra Kranj * * * * VaUsua, KRANJ * * * (47. zapis) Da opravičim besedo v naslovu teh zapisov — torej pogovori ne le o krajih, pač pa tudi o koroških ljudeh — naj sledi nekaj odstavkov iz avto-biografije zanimivega, nadarjenega in sposobnega Franca Rutarja, ki sem ga sicer že predstavil. Takole pripoveduje o svoji življenjski poti naš koroški rojak v prvi številki svojega časopisa Naša pot, ki je izšla v juniju 1. 1959: GOSPODARSTVENIKOVA IZPOVED Pravijo, če hočeš kaj vedeti, beri — če pa ne moreš kaj povedati, piši! Zato sem se odločil, da bom od časa do časa pisal in tiskal Našo pot. In danes jo imate, četudi skromno, prvo številko v roki. V tem listu boste našli predvsem one stvari, katere v večjih listih nimajo prostora — morda pa bo prav to zanimivo za vas. Dovolite, da najprej opišem sebe, moj rod in svojo življenjsko pot. Na zahodni strani Žitrajskih vinogradov, ki so še pred petdesetimi leti rodili dobro, četudi bolj kislo vino, leži vas Malčape. Tu je bil rojen Juriju Rutarju moj oče Jože kot najstarejši njegov sin. Moj oče pa se je poročil z Urško roj. Potočnikovo. Potem nas je bilo sedem otrok. Bil sem najstarejši. Seveda.so me starši dali v domačo šolo, ki je bila visoka, vendar le zaradi tega, ker je stala visoko, na hribu. Šolanje sem nadaljeval v Velikovcu, v še višji šoli, saj je imela eno nadstropje več. Pa tudi več razredov. Mene so dali v učilnico, kjer so bili sami fantje; dekleta so se menda učile malo drugače kot mi? Pa tudi ta šola mi še ni zadostovala. Ko sem se začel učiti za trgovca, sem moral spet v drugo šolo, ki pa sem jo obiskoval le enkrat na teden. Ko sem svoje šolanje zaključil in se hkrati izučil za izbran poklic, sem šele spoznal, da nič ne vem, da malo znam. Iti sem moral zato še v šolo življenja. Potem pa je izbruhnila vojna. Bil sem pet let vojak; tam nekje na Luksenburškem sem v boju izgubil levo nogo. Doma pa sem izgubil očeta, moj dom je bil uničen, razdrt. Kot vojak šem videl mnogo sveta — a spoznal sem, da so domači kraji najlepši, da mi je domovina najljubša. Dolgo sem hodil iz ujetništva domov. Po eni nogi, z bergljami. Lačen, strgan, prezebel — a yesel in srečen, da sem le živ ostal. Vse sem izgubil, zdravje, dom in očeta — le poklic mi je ostal. Ker z majhno rento nisem mogel živeti, sem se zaposlil v kapelški Hranilnici in posojilnici. L. 1947 sem postal poslovodja Gospodarske zadruge v Železni kapli, hkrati sem sodeloval pri obnovi naših gospodarskih organiza- cij v Dobrli vasi in Sinči vasi. L. 1950 sem se osamosvojil in odprl trgovino v Dobrli vasi. ■ GROB PADLEGA PARTIZANA Na griču, vzhodno od Dobrle vasi, stoji cerkvica s pokopališčem. Tu je grob neznanega partizana, ki je kot predhodnik Tomšičeve brigade (ta je prva korakala skozi Dobrlo vas proti Sinči vasi) padel dne 9. maja 1945. Zadela ga je krogla umikajočega se SS-ovca. — Negovan in urejen grob ima sedaj preprost lesen križ. Prej pa je bila nad gomilo vzidana spominska plošča, ki pa so jo »neznani« zločinci oskrunili, potem pa še ukradli. Tudi iz Dobrle vasi so Nemci izselili tri zavedne slovenske rodbine (s šestnajstimi družinskimi člani). DEŽELICA POD PECO Zdaj nas bo pot vodila na vzhod, v zeleni, najrodovit-nejši del Podjune, ki skoro ves leži v zavetju visoke Pece (2114 m). One Pece, pod katero spi kralj Matjaž — ki pa se noče in noče zbuditi. Spričo vseh bridkosti, ki so jih deležni ljudje v tej deželi samo zato, ker hočejo ostati Slovenci. Kralj Matjaž pa kar naprej spi.. . Najbrž je bilo prav to narobe, ker smo se toliko let zanašali na njegovo pomoč, a bolj malo zaupali sami sebi. Lepa, asfaltirana cesta, po ravnici, sredi polj, vodi od Dobrle vasi skoro naravnost proti vzhodu. Resda beremo le nemške krajevne napise — a vemo, da je prav ta del Podjune še najbolj slovenski. Saj tu, če izvzamemo Pliberk, avtohtonih Nemcev sploh ni bilo. Vsaj ljudsko štetje 1. 1850 ni vedelo zanje. Naseljevanje tujcev, asimilacija, vplivi šole, še najbolj pa šibke hrbtenice — vse to je čez sto let deželo potujčevalo — a večine slovenskega življa ni zlomilo. Dostikrat videz in sluh varata. Vidiš vse nemško pisano, slišiš v glavnem le koroško nemščino. Ko pa se približaš, sprožiš slovensko besedo, celo toplo slovensko čustvovanje. Res, Korotan je čuden svet, lipa nosi hrastov cvet... Le zakaj naši rojaki tudi med seboj tako radi žlobudrajo po nemško? Še huje je, če slišiš slovenske dijake iz koroških krajev, ki prihajajo v skupinah k nam na obiske — da med seboj le prevečkrat nemško govore. No, pa pustimo neprijetne misli in stopimo proti Štebnju (st. Štefan), našemu prvemu cilju. Tjakaj grede se bomo srečali z lepo urejenimi, nič-kaj revnimi vasicami Kokje (Ko-cking), Belovče (Loibegg) in Cepiče (Tscnepitschach; res kako »pristno« nemško to zveni!). Štebenj v Podjuni pri Globasnici (Globasnitz) smo si za svoj prvi cilj izbrali zato, ker je kraj povezan z našim Prešernom. (Se bo nadaljevalo) *************************************** Zdravstveni dom Jesenice, obvešča, da je ustanovljen DISPANZER ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO BORCEV NOV s sedežem na Jesenicah, ki ima svoje oddelke: v Obratni ambulanti Železarne Jesenice, v TOZD zdravstveni enoti Bled, Bohinj in Radovljica. Dispanzer bo opravljal le preventivne zdravniške preglede. Borci bodo vabljeni z vabilom po določenem vrstnem redu in prosim, da se vabilu vsak borec odzove, ker je to v njegovem lastnem interesu. Na ta način nam bo uspelo dobiti zanesljivejšo sliko o zdravstvenem stanju borcev, kar nam bo rabilo za nadaljnje razvijanje dejavnosti navedenega dispanzerja. Dispanzer in njegovi oddelki bodo delali po naslednjem urniku: TOZD Zdravstvena enota Jesenice: v izmenah — en teden dopoldne, en teden popoldne s pričetkom 9. decembra 1974; dopoldanska izmena: ponedeljek in sreda od 7.30 do 12.30; popoldanska izmena: ponedeljek in sreda od 14. do 19. ure; TOZD Obratna ambulanta Železarne: vsak torek od 14. do 18. ure, s pričetkom 17. decembra 1974; ta oddelek bo sprejemal samo borce NOV zaposlene v Železarni; TOZD Zdravstvena enota Bohinj: vsako sredo in četrtek od 15. do 18. ure, s pričetkom 11. decembra 1974; TOZD Zdravstvena enota Bled: vsak četrtek od 15. do 20. ure s pričetkom 11. decembra 1974; TOZD Zdravstvena enota Radovljica: vsak ponedeljek in četrtek od 7. do 11. u re, s pričetkom 9. decembra 1974. mali oglasi • mali oglasi prodam kino Domača sveža JAJCA vam nudimo vsak dan. Mlakarjeva 58, Šenčur 7309 Prodam KRAVO za zakol. Golnik št. 27 7526 Prodam KRAVO s teletom. Vidic, Poljšica 42, Zg. Gorje 7559 Prodam PRAŠIČE po 70 kg težke, KRAVO za zakol, plemenskega BIKA in plemensko KRAVO. Šimenc, Olševek 7, Preddvor 7560 Prodam HLADILNIK. Ogled od 16. ure dalje. Ržek, C. maršala Tita 76 a, Jesenice 7561 Prodam debelega PRAŠIČA do 150 kg. Trstenik 10, Golnik 7562 Naprodaj je KOSILNICA BCS 127 na bencin in petrolej, obračalnik maraton 140, puhalnik EOLO 33 in nahrbtna ŠKROPILNICA PANONIJA. Kupim SOD za gnojnico. Se-benje 37, Tržič 7563 Nov PLETILNI STROJ, enored-ni, japonski, znamke HAUSEDIC, prodam za 1500 din. Debeljak, Koširjeva 13, Škofja Loka 7564 Prodam ŠIVALNI STROJ moderen SINGER in SINGER stroj za tkanje, dvovrstni. Hlebce 1 a, Lesce 7565 Prodam gabrova suha DRVA. Suha 31 7566 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Zabukovje 7 7567 Prodam KROMPIR igor, odlične kvalitete, 7 tednov stare PUJSKE, HLADILNIK in PONY EXPRESS. Ješ Andrej, Vodice 127 7568 Prodam PRAŠIČE za zakol. Voglje 63 7569 Prodam TELIČKA za rejo ali zakol. Škrjanc, Novake 4, Golnik 7570 Naprodaj domače štajersko BELO in RDEČE VINO (cviček). Fink Stana, Kranj, Cesta JLA 3 7571 Prodam tri KRAVE za zakol, še molzejo. Jamnik, Zabnica 8 7572 Prodam večjo količino MIVKE zaradi pomanjkanja prostora. Hra-stje 137 7573 Prodam 350 SALONITNIH PLOŠČ 125x92 in zeta VIJAKE, SLEMENJAKE, novi GORILEC za centralno peč, TV KABINET z radiom. Valjavčeva 29, Kranj, telefon 21-882 7574 Prodam semenski KROMPIR igor. Cerklje 110 7575 Prodam VOLA, starega tri leta, vajenega vožnje. Dolina 26, Tržič 7576 Prodam BIKCA, eno leto starega, pol zaklane mlade KRAVE in prašiča za zakol. Zg. Bitnje 30, Zabnica 7577 TOPLI POD — 800 kv. metrov v razprodaji po nižjih cenah v sivem, zelenem, plavem in parket vzorcu. Prodaja popoldan od 15. do 17. ure. Kostič, Ljubljanska 29, Domžale 7578 Zelo poceni prodam električni ŠTEDILNIK gorenje na termostat, skoraj nov. Voglar Boris, Planina 1, 6 stolp. Kranj -7579 Prodam 6 tednov stare PUJSKE, suhe smrekove »RIMELNE« 5x8, borove in hrastove PLOHE 50 in 30 mm. Strahinj 18, Naklo 7580 vozila Poceni prodam PEUGEOT 404, nevozen. Smledniška 31, telefon 24-021 od' 16. ure dalje. 7479 Prodam ali zamenjam ZASTAVO 750, letnik 1974, telefon 064-41-027 _ , 7480 Prodam osebni avto FIAT 850 Rupar, Log 10 pri Škofji Loki 7534 Prodam dobro ohranjeno ZASTA- Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združenu podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-ogla.sni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po • pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974. Artiček Stane, Prešernova 1, Radovljica 7582 R 4, dobro ohranjen, zelo ugodno prodam. Žagar, Koroška 15, Kranj, tel. 23-757 od 16. do 17. ure ali dopoldan 061-311-924 7583 Prodam ŠKODO po delih, letnik 1967. Ahčin Marjan, Suha 30 7584 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Grašič, Križe 78 7585 stanovanja Iščem SOBO s posebnim vhodom. Ponudbe na telefon 61-480, Škofja Loka 7544 Oddam SOBO v okolici Kranja. Telefon 064-50-334 7586 Študent, instruktor, išče enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Možnost izpita« 7587 posesti Kupim ali vzamem v najem star MLIN ali ŽAGO na Gorenjskem. Lahko tudi staro KMEČKO HIŠO ali gospodarsko poslopje. Ponudbe pod »Gorenc« 7418 zaposlitve Sprejmem VAJENCA ali DELAVCA za priučitev AVTOLICAR-STVA. Bokal, Zminec 35, Škofja Loka 5754 najdeno Kranj CENTER 10. decembra franc. barv. pust. BULEVAR RUMA ob 15.30, 17.45 in 20. uri 11. decembra premiera amer.' barv. glasb, komedije TOM SAWYER ob 16.. 18. in 20. uri 12. decembra amer. barv. glasb, komedija TOM SAWYER ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IČ 10. decembra franc. barv. LEPOTEC ob 20. uri 11. decembra japon. barv. krim. TIHOTAPCI ZLATA ob 16., 18. in 20. uri 12. decembra franc. barv. pust. BULEVAR RUMA ob 15.30, 17.45 in 20. uri Tržič 10. decembra japon. barv. krim. TIHOTAPCI ZLATA ob 18. in 20. uri 11. decembra franc. barv. pust. DON JUAN JE BILA ŽENSKA ob 18. in 20. uri 12. decembra franc. barv. pust. DON JUAN JE BILA 2ENSKA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 10. decembra premiera amer. barv. PORTRET NIMFOMANKE (ni primeren za otroke) ob 18. uri 11. decembra amer. barv. PORTRET NIMFOMANKE (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 12. decembra amer. barv. pust. KRALJ DŽUNGLE ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 10. decembra ital. barv. ljub. SMEŠNA JE PRVA LJUBEZEN ob 20. uri 11. decembra ital. barv. ljub. SMEŠNA JE PRVA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 12. decembra franc. barv. drama OBSEDNO STANJE ob 20. uri Železniki OBZORJE 11. decembra amer. barv. vvestern KO UMIRAJO LEGENDE ob 20. uri Radovljica 10. decembra ital. barv. vvestern DANES MENI. JUTRI TEBI ob 20. uri 11. decembra amer. ban', zabavni POPOTOVANJE Z MOJO TETO ob 20. uri 12. decembra ital. barv. vvestern DANES MENI, JUTRI TEBI ob 20. uri PSA. 7588 Našel sem LOVSKEGA Dobi se Zg. Brnik 73, Cerklje obvestila GOSTIŠČE VALERIJA JEZERSKO vabi na SILVESTROVANJE. Cene rezervacij 110 din na telefon 44-009 7589 TOREK, 10. decembra, ob 16. uri — I.Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLOR-JANSKI; zaključena predstava za šolski center Iskra. Paviljon Murka na novoletnem gorenjskem sejmu v Kranju od 15. do 26. decembra 1974 • pohištvo • gradbeni material • gospodinjski stroji Sejemski popusti Dostava na dom ur Rešitev skandinavske križanke »29. november« VODORAVNO: PRAVILNOST, SPREDEK, ROTIRANJE, EROTIKA, ETAMIN, ET, OLO, ANSA, PAV, SAM, NOS, PB, E, IA, AKABA, TAMARA, PRAZNIK JUGOSLAVIJE, DEVETINDVAJSETI, DSM, ORION, LEMA, EA, KISAL, IO, SANDOLIN, LAŽNIVOST, AVTOR, TJ, ZVONIK, SEFrET, ER, RONA, ADIGE, A J A, IVE, SILVO, ETIL, PALOMA, E M ERI K, TRA, DAMASK, URBAN, ERIN, NASA, DELTA, VEZ, ERO, NUJA, MONTEZ, CN, PRIOR, ALIDA, DOSJE, LI, OCE, INJE, ALANI, FANTEK, OTESEK, SAAR, SENAT, ENA, SAMOSTRA izžrebani reševalci Prejeli smo 458 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (200 din) prejme Anica Perne, 64000 Kranj, Mlakarjeva 24; 2.-3. nagrado (po 100 din) Adolf Kunstelj, 64000 Kranj, Savska c. 42; Marika Fajan, 64202 Najtlo 119; 4. do 10. nagrado (po 50 din) dobijo: Janez Zazvonil, 64290 Tržič, Trg svol)