\
Ptvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c>4meriki
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
ratEFOH PIAASJfE: 1*71 XBOTOX.
Entered aa Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congres of March 3, 1879.
TELUFON PISARNE: 1278 &EOTOS,
NO 90. _ ŠTEV. 90.	NEW YORK, THURSDAY, APRIL 16, 1908. — V ČETRTEK, 16. MAL. TRAVNA, 1908.	VO LTJME XVI. — LETNIK XVL
go in 18 m. visoko, ter zidano in mogočnih skal, ki so baje ostanki nekdanjega Salomonovega templja, začuje-mo ganljive molitve in tožbe starih in mladih semitov, ki se zberejo tukaj od vseh svetovnih vetrov. Z molitvenimi knjigami v rokah, butajo ženske in možje z glavami v debelo kamenje ter stokajo, da se jih morajo usmiliti kameni, ob kterih si razbijajo glave; zdajci pa vdarijo vsi v glasen smeh ter se obrnejo proti gledalcem, od kterih pričakujejo obilnih darov.
Gotovo je. da se nahaja med tože» čimi čifuti tudi mnogo pravovernih, ki globoko žalujejo za propadlim, nekdaj tako mogočnim kraljevstvom; mnogi pa, recimo večina, pa zdihujejo ob zidovju. ker se s tem preživijo; da več jih je celo plačanih za svoje zdihovanje od premožnejših rojakov.
V cerkvi božjega groba.
Na večer velikega petka se zberemo v cerkvi božjega groba. Ta najstarejša in najsvetejša krščanska cerkev, v ktere sredini je božji £rrob, obstoji iz velike, okrogle kupole in tri-ladijskega prostora. Okoli pa je cel labirint manjših in večjih kapel, kterih nektere kot "kapela sv. Helene" in "kapela najdenja križa" leže globoko pod zemljo. Vse so pa zvezane med seboj s celo vrsto lokov, gale-1 rij, hodnikov in stopnjic.
Po posredovanju našega vodnika nam je neki armenski vodnik odkazal prostore v armenski kapeli, za kar smo morali plačati pet frankov za osebo. V kapeli je bil oltar, iz ktere-ga nas je gledala stara Marijina podoba. V sredini cerkve, pod visok« kupolo, se nahaja Kristov grob iz marmorja, ki je S m. dolg in 5.50 m. širok. Ves oltar je posejan s zastavami. trobojnicami, križi, svetimi podobami, križi, venci, svečami in nešte-vilnimi lampicami. da Človek zgubi pomen svečanosti od premnogo nakopičenega kinča.
Okoli groba se ziblje množica s prižganimi svečami. Tudi tu turški vojaki le s težavo vzdržujejo red, ker tu na iriobu Ivrista nikakor ne opazimo svetega strahu in upljiva, kot v zapadnili cerkvah. Vsakdo se preriva, suje, kar mu dajo moči in iz ust množice se tupatam dvigne krik, ki kaj čudno odmeva ]*> teh svetih prostorih.
Najprvo opazimo y svečani proee->i.ji Kopte, najstarejše katoličane. Bili so menihi v črnih oblačilih, e gorečimi svečami in svetimi podobami v rokah: po vrsti pojo stare himne v starodavnem sirskem jeziku.
Njim slede rimski svečeniki, ktere zastopajo v Jeruzalemu frančiŠkanje. Njim je dana na razpolago cerkev svetega božjega groba na veliki petek od 7—10 ure
Na ne ravno okusen način nesejo okoli podobo iz voska, ki predstavlja Zveliearja, na Golgoto (v cerkvi,) jo tam polože na križ in pribijejo, ter zopet vzamejo s križa, mazilijo, "nakar jo škof položi v gr^b.
Komaj zapuste frančiškani cerkev v svečani ^roces^ji, ko razpošljejo Grki svoje strežnike naokoli s kadi-lom. da> svetišče znova posvete, v kterem so se preje mudili latinci, nakar sledi dolga vrsta romarjev, menihov, duhovnov, škofov, kterim koraka na čelu patriarh.
Za časa teh cerkvenih obredov se drenja ljudstvo neprestano po obširni cerkvi, ki se kar topi v morju lu-čij. Sveti strah do svetišča je izginil iz src občinstva, ki je večinoma tu, da vidi svečane sprevode.
Na Marijinem licu, ki mistično gleda na zbrano množico zdolaj, se navidezno pojavi smehljaj. .. . tako se je morala božja mati smejati pri vodnjaku v Nazaretu pred 2000 leti, ko so ji prinesli prvo vest o odrešenju
človeštva po njenem svetu____ bil je
bolesten, pomilovalen, poluskrivno-sten smeh......
Donavsko-jadranska železnica.
Srbsko poslanstvo v Carigradu je dobilo te dni od turške vlade obvestilo, da je srbski predlog o donavsko-jadranski železnici izročen v pro-učavanje ministerstvu za trgovino in za gradnje. Zdi se, da so v merodaj-nih turških krogih proti jadranskej železnici, in sicer radi finančnih težko^ Na srbski strani si prizadevajo vzlic temu, kako bi dobili od strani porte (turške vlade) dovoljenje za predstndije za gradnjo omenjene donavsko-jadranske Železnice.
Velika noč.
Prišel je zopet dan počitka in miru, oni praznik, kterega je tradicija posebno posvetila in ko ves krščanski svet proslavlja zopelno probujenje narave. Na ta dan potihnejo navadno politična, kakor tudi soeijalna na-spn.tbtva, kajti v s« --lavi oživljeno naravo.
Narava je močnejša od dobre volje ljudi. Nasprotja, iz kterih nastaja ves \apwdek ljudi na zemlji, zamorejo pač za nekaj ča>a utihniti, izginiti pa ne m< rejo, kajti v naravi sploh ne opazimo nič druzega nego veeni medsebojni boj. kajti brez boja ni življenja, in vzrok eksistence vsakega življenja ni druze<ra nego boj.
Vzrokov eksistence pa ne bode nikdar mogoče odpraviti. Kar obstoji svet. bili ljudje razdeljeni na različne tabore in iz boja teh taborov je izšlo vse. kar je človeštvo povzdignilo, kar je napravilo življenje udobnejše, lepše in srečnejše. Življenje je boj. kakor je tudi samo boj življenje, kajti trajen mir ni druzesra. nego mrtvilo.
V tem večnem boju so posamičniki. kakor tudi cela ljudstva od časa do Časa potrebni saj nekaj časa in nekaj trenotkov počitka, da se oddahnejo, da se odpočijejo in da razmišljajo o nadaljnem svojem postopanju in ravnanju in da tako napravijo zaključke o svojej preteklosti in načrte za svojo bodočnost.
Po tem načinu *mo bili navajeni živeti v starej K v ropi. kj<r ljudje počivajo bolj nego delajo in to je tudi vzrok, da tam nismo vedeli, koliko je vreden ča-, kteresja zapravimo s praznovanjem. Tu smo bili prisiljeni, da smo p. -tali tudi v tem jjotrledu prak-tičneji. da smo spoznali. kolike vrednosti je za nas v.-ak trenotek. od kte-rf^ra s.) če^tokrat odvisni milijoni premoženja. in je tudi vzrok, da praznujemo ostanke nekdanjih verskih praznikov le površno, oziroma tako, kakor vse ostalo ljudstvo. Da >e je tudi pri nas probudila narava, izvemo zlasti, v kolikor živimo jh» velikih mestih, šele iz časopisja, koje nam prvo naznani, da -e pričenja v naravi novo življenje, in da je po dolgih zimskih nočeh zavladal zopet dan. v kterem se prične za naravo in za nas povsem novo življenje.
Že dolso vrsto let pri nas na gospodarskem polju ni bilo opaziti takega spanja, kakoršno je nastalo v minolem oktobru, ko je nepričakovano po vsej deželi zavladala kriza in ko je po večini tovaren zavladalo pravo zimsko spanje, ktero traja še vedno, dasirav-no se je tudi pri nas probudila narava. Vstajenja iz tega spanja dosedaj še nismo doživeli in vsled tega nam ne preostane družeča, nego mirno čakati, da se t udi na našem gospodarskem polju pojavi vstajenje, ktero bode oživilo in z novimi nadami navdalo na tisoče delavskih src. koja sedaj že tako dolgo tU2njejo za nekdanjimi boljšimi časi. l>an za dnevom moramo našim čitateljem poročati, da se časi še vedno ni>o izboljšali, da so tu odslovili toliko tisoč delavcev in da so tam tolikim tisočim pomanjšali plačo in delavni i'as. Nadalje pričakujemo pri iKis tudi zaman vstajenja z ozirom na pocenitev najpotrebnejših vsakdanjih živil, koja so se tekom zadnjih sedmih let podražila za trideset in več odstotkov.
Gospodarsko oživljenje in vstajenje toraj še ne moremo slaviti, vendar pa radi te<ra še ne moremo obupati, kajti za »labimi časi pridejo običajno dobri. Kakor hitro s© to zgodi, potem bode vse dosedanje trpljenje pozabljeno in vse naše ljudstvo bode slavilo gospodarsko vstajenje in preporod, na kterega pri nas vsakdo s poželjenjem čaka. to tem bolj, ker je od tega vse odvisno.
Kljub temu, da je pri nas položaj tako žalosten in da vse nestrpno pričakuje vstajenje gospodarskega položaja, pa ne smemo pozabiti ono, kar smo dolžni napram našim čustvom, oziroma srcu in naSemu razpoloženju. Ves krščanski svet slavil bode v nedeljo krasen praznik Vstajenja, oziroma vstajenja našega odresenika, kteri je s svojim trpljenjem odrešil ves svet in odkazal vsema svetu novo boljšo pot življenja. In radi tega nas veže dolžnost, da saj za jeden dan pozabimo vse križe in težave, ktere nam je prinesla kriza na gospodarskem polja in na finančnem, in da slavimo zajed-no z vsem ostalim svetom Veliko noč in da z vsem krščanskim svetom zajed no iz vseh naših src vzkliknemo:
ALELUJA!
Vstal je!
Pred velikonoqo v Jeruzalemu.
V deželo je prisijala velikanoč. I Predvsem tudi v Egiptu, kjer pome-| nja konec sezone. Vsi hoteli so ostali i zapuščeni. Tudi nas je gnalo ven. Iz ' Port Saida se odpeljemo z malim ruskim parnikom v Jafo, kjer je prista-nišče za Jeruzalem.
Sveta tla.
Kmalu stopimo na tla "svete dežele." Vreme je bilo krasno, nebo sinje modro, zrak svež in prijeten. V hotelu "Jeruzalem" povžijemo kosilo. • Jafa je znamenita po svojih oranžah, ker so velike, sočnate in okusne.
Po kosilu dobimo vodnika, čednega, mladega in izurjenega fanta v malerični domačinski noši. Bil je sicer kristjan, vendar mu ni mankalo prave orijentalske prekanjenosti. Pod njegovim vodstvom se ob dveh popo-ludne odpeljemo iz Jafe proti Jeruzalemu. Nepopisna je gnječa na kolodvoru v Jafi.
Vse roma k velikonočnim praznikom v sveto mesto, in vsakdo hoče biti pni vsepovsod. Menihi, duhovni, romarji, ruski kmetje, polsk* čifuti, arabske žene, Turki, Afrikanci, Evropejci, vse se preriva in kriči, dokler vlak ne odpelje.
Po "sveti deželi" nas pelje vlak okoli 87 km. daleč. Od izhoda nas
j pozdravljajo gore starega Juda. Ro-| dovitna polja, cvetoči vrtovi in zeleni j olj kini gozdovi se menjajo s pustimi j dolinami, golimi hribovi in močvirnatimi ravnicami. Vlak pridrvi na postajo Er-Ramle, obdano z oljkami, s i komo ram i in palmami. Tu je baje stanoval Jožef Arimatejee. Po bujnih pašnikih se pa?~ejo ovce. blišče se cvetoči travniki jw> dolini Saron. Visoko nad železniškim tirom med sivimi skalinami. Zapazimo grozno votlino; —- v njej je prebival Samson, predno <ra je Delila zapeljala in izdala.
Skozi dolino Ajalon, kjer je Jozua solncu in luni ukazal obstati, se peljemo mimo Kirjat-Jearim, kjer je bila 20 let skrita skrinja zaveze Gospodove. Nadalje mimo Emavsa, kjer se je Jezus prikazal dvema ueencoma, iz kterih ust je odmevala želja: "Ostani z nama, ker se že mrači in se je dan nagnil.'
' Vseokrog sveta tla za onega, ki je svet. In onemu, ki ni več, se vzbujajo v sreu starodavne otroške pravljice, svečane pripovedke in zabavne legende; v srcu se pojavi spomin na vzvi7 šeno postavo onega krasnega bitja, ki je smrtjo svojega sina odrešilo svet, ki je pozneje bil sam Bog, k kteremu svet poln pobožnosti moli in se vkla-nja---
Jeruzalem.
Jeruzalem!--
Peljali smo se skozi vrata v 'Grand New Hotel.' Vse ulice in eeste mrgo-
lijo romarjev, ki so v 'svetem tednu' prihiteli iz vseh delov sveta sem. Bilo je na "veliko sredo." Z globoko resnobo občuduje veličastni stolp Davidovega gradu na živahni promet tujcev, ki se že tisočletja zbirajo v starodavnem mestu.
Drugega dne; na "veliki četrtek" smo prisostvovali obredom umivanja nog na dvorišču eerkve svetega groba. Umivanje nog izvršuje najvišji duhoven grške - katoliške cerkve, patrijarh in sicer umiva noge dvanajstim škofom. Dvorišče ni bas obširno in obdano s starimi kapelami in samostani. Ko se pod vodstvom našega vodnika prerijemo skozi gnječo, ki obdaja od vseh stranij dvorišče, moramo pred ljudmi splezati po lestvi na streho neke kapele. Umetnost, kteri se naše dame iz lahko pojmljivih vzrokov kaj nerade podvržejo in le potreba jih prisili k temu. Iz imenovane strehe pa se nam nudi izvrsten razgled. Glava pri glavi stoje, sede, kleče in vise ljudje naokoli. Ljudje vseh poklicov in narodov so tukaj zbrani. Na vseh strehah, balkonih, prizidkih, stopnjicah, lestvah se je nakopičila množica. Posebno mnogo je Armencev, Grkov in Turkov v vseh mogočih narodnih nošnjah. Med njimi grški svečeniki in menihi v širokih, črnih oblačilih in z visokim, — okroglim pokrivalom. Že ne iz Betlehema, nališpane s sijajnim na-kitjem, kot se jih vidi naslikane na bizantinskih podobah; nadalje ženske i" Samarije, ki nosijo okoli glave in
vratu verižice nanizanega denarja ter se mešajo s temnimi orientalskimi postavami.
Umivanje nog.
V sredini dvorišča je postavljena tribuna, okoli ktere tvorijo turški baši bozuki krog, da odganjajo množico ljudi.j. Tu se vrši vsako leto na "veliki četrtek" ob deveti uri svečano umivanje nog, kterega natančno opisovanje bi me predaleč zavedlo. Ko je patrijarh, častitljiv starček s sivo brado in prijaznim obrazom, umil noge 12 škofom, stopi iz tribune in poldelsne, da opravi kratko molitev, nakar se poda z vso duhovčino v cerkev božjega groba med glasnim zvonenjem, petjem in kričanjem zbrane množice grških katolikov.
Mohamedanska svečanost.
Uro pozneje se udeležimo drugega svečanega prizora pri Štefanovih vratih. Mohamedanci praznujejo svoje slavlje. Iz neke mošeje prinesejo sveto zastavo Mojzesevo, kterega tudi moslemini prištevajo svojim prerokom. Med kaktusovim grmom v bližini vrat dobimo prostore. Tudi tukaj vlada velika gnječa. Zopet se snidejo vsi narodi orijenta; posebno so mnogoštevilno zastopani Arabci s čudovitimi pokrivali in dolgimi ogrinjali, ki so zvezana z vrvicami. Med množico je tudi precej poljskih čifn-tov v bajnih oblačilih.
Konečno pridejo turški kavasi, godba in zastave. Sprevod dečkov otvori procesijo. Eden dečkov jaha na ramah odraščenega moža in v roki Irži nož, medtem ko drugi kričijo okoli njega. Njim slede možje z bodali in revolverji in plešejo okoli neke osebe, ktero nese več možkih na ramah; tudi ta ima v rokah meč, s kterim kakor divji maha okoli in se spakuje na vse pomaganje. Slede mu kruleči in plešoči derviši, svečeniki na konjih, policisti in vojaki. Nato cel gozd zastav, med njimi Mojzesova, tkana iz zelene svile in zlatimi nitmi. Takoj za njo pa napol nagi borilci z meči in ščiti; fanatični derviši se zamaknejo in tulijo kot zabodeni voli. Za njimi se pa vali kričeča, tuleča in kruleča množica skozi stara, kamenita vrata, kjer so nekdaj kamenjali Štefana, prvega mučenika kris-tijanstva.
Prisostvovali smo dvem verskim svečanostem v tem čudovitem mestu, kjr imajo tri največje verske občine svoja starodavna svetišča. Pravih svečanosti j v resnici nismo opazili nikjer, ker krščanski^ kot mohame-danski obredi enačijo bolj gledališkim predstavam kot izvrševanju religijoz-ne pobožnosti.
Pri jndovBkih zidov jih.
Popoldne druzega dneva se nam je nudila prilika videti še drug prizor verske svečanosti. Na "zdihovalnem judovskem zidovju," ki je 48 m. dol-
Iz delavskih krogov. Topovi proti štrajkarjem.
HA ULICAH MESTA PENSACOLA T FLORIDI SO POSTAVILI TOPOVE PROTI ŠTRAJ-K AR JEM.
Tudi v Chester ju. Penil a., so pričele vositi ulične železnice s pomočjo skabov.
POSVETOVANJA.
Peasaeola, Fla., 15. aprila. V tukajšnje mesto so prišle štiri nadaljne •otnije milice, da čuvajo tukajšnje •kabe, ktere je najela družba nlične železnice, ker njeni uslužbenci štraj-kajo. S prometom je ulična železnica danes zopet pričela, kajti vojaki so razpostavili po ulicah topove. V mestu je sedaj štirinajst sotnij vojakov, kteri so zajedli vse ulice.
Chester, Pa., 15. aprila. Medtem ko je bila z ozirom na štrajk tukajšnje ■lične železnice minola noč dokaj nemirna, vlada sedaj v mestu red in mir. Zjutraj se je pred stališčem vozov nabrala velika množica ljudi in družba vsled tega ni skušala pričeti a prometom s pomočjo semkaj došlih •kabov. Državni konstablerji so se ■taborili izven mesta, kjer bodo tudi ▼ nadalje ostali, ako družba ne izzove izgredov in nemirov. Razne stranke skušajo spor med obema strankama poravnati s pomočjo posredovanja. Včeraj se je vršila tozadevna konferenca med štrajkarji in zastopniki družbe, ne da bi prišlo pri tem do sporazumr	. <i
Mayor je zaprisejrel sto deputyjev, da je tako vse pripravljeno za vsaki slučaj.
Mrtvec v vreči.
Italijanski zločin.
MRTVEC, O KTEREM SMO POROČALI VČERAJ, JE SEDAJ ZNAN; RODOM ITA-L I J A N.
Morilci so ga z vrvjo zadavili in njegovo truplo razkosali.
LA MANO NERA. -o-
Truplo, ktero so našli predveeraj--njim na praznem stavbišču na Fort Hamilton Ave. ia o kterem smo včeraj poročali, so sedaj, kakor javlja policija, pronašli kot truplo nekega Italijana, ki je star kacih 35 let. Italijanu so morilci zamašili usta, nakar so ga zadavili. Zvečer se je dognalo, da je umorjenee neki Giovanni Crollo, ki je stanoval na severnej 7. ulici. Policija je prepričana, da je pokojni f »ostal žrtev organizacije italijanskih zavratnih morileev La mano nera, vsled česar iščejo sedaj morilce po vsem italijanskem delu mesta, zlasti pa v Brooklynu. So li našli kako sled ali ne, nečejo povedati.
Morilci so svojo žrtev pobasali v dve vreči, kteri so potem skupaj zvezali. Umorjeni ima na glavi veliko rano in okrog vratu je imel privezano jako vrv. V njegovih žepih so našli ptemo, pisano v italijanskem jeziku, ktero so kasneje spoznali, da je prišlo <id omenjene organizacije, ktera je zalile vala od njega $500. Za > d no so mu tudi zapretili s smrtjo, ako jim ne izroči omenjene s vote.
SAMOMOR IN TATVINA.
Posledice krize.
Viharji na Atlantiku. Parniki zakasneli.
! PARNIK KRONPRINZ WILHELM JE DOSPEL V NEW YORK
Tridt •setletni prodajalec smodk Joseph Christofer, ki je že dalj časa' bolan, je včeraj dopoludne izvršil v botel u Albany v New Yorku samomor s tem, da si je pognal krogljo v glavo. Pokojnik je bil že dalj časa otožen, ker je bil bolan in ker mu ni bilo mogoče dobiti dela. Tako je ob- ! ■pal in izvršil samomor. Preje je delal v prodajalnici American Tobacco Co. na 5. Are. in 22. ulici. Christofer je bil rodom Francoz in je sin kapitana necega parnika. Pri njem so našli pismo, v kterem se poslavlja od svojega prijatelja, kojemu tudi naznanja. da se je naveličal živeti.
Charles Kruenbull, 304 iztočna 123. ulica v New Yorku, je včeraj nameraval ukrasti raz voz trgovca z
Z ZAMUDO SKORO CELEGA DNEVA.
New York je dospela žena slavnega češkega virtnoza Jana Kubelika.
RAZNOTEROSTI.
W-eraj je srečno dospel v našo lu-kn parnik Kronprinz Wilhelm od Se-i vero nemškega Lloyda po enodnevni j zamudi, ne da bi bil kaj poškodovan. ' Odkar so potniki odšli iz pristanišča Cberbourga v Franciji, pa da so do-
_________§peli v New York, niso videli solnč-
■riekom Doylej^ steklenico mleka7ko nib	na mor3u" Grozovit "har
ga je ugledal nek policaj, koji ga je' J°,dl^ P° "em oceanu ter metal
takoj aretoval in odvedel v zapor. Na policijskej postaji je jetnik povedal, da je že dolgo časa brez dela in da je
alove čez velikansko ladijo. Ko je pa vihar utihnil, zagrnila je siva me-ala morsko gladino ter tako oviraia
nameraval vzeti mleko za svoje lačne ^^ parnika" Potniki Se niso niti otroke in ženo. Ko je Doyle o tem1 upa\pntl na ,krov-	je bilo
zvedel, je takoj odstopil od tožbe in
pretečeni petek in soboto. Kapitan
.aznanil jetniku, da dobi pri njem par?lka	da ie bila to nai"
toliko mleka, koUkor hoče. Beda ne-j1,UJSa V0ZnJa' kar Je še doživel srečnega moža je ganila tudi policij- "a °CeaDU- Medtem ko 3e hitrost ekega narednika Walsha, kteri je parmka KronPrinz WllheIm 23 med policaji pričel nabirati prosto- **OV na uro' ^ plul Parnik z brzino voljne prispevke za jetnika, kojemu 2,° voz,ov P° razburkanih morskih
•o potem vročili par dolarjev podpore.
KITAJSKO POVABILO ODKLONJENO.
Priprave za
Sredozemsko morje in povrnitev na Atlantik.
elementih
Edina neustrašena potnica parnika je bila žena slavnega češkega virtu-oza Jana Kubelika. Dočim so za časa viharja ostali potniki v svojih ka-jitah, je ona brez strahu se sprehajala po krovu. Njeno odločnost je celo sam kapitan cočudoval. Soproga
potovanje brodovja v KubelIka J'e na Potu v Montreal, Canada. kjer se pridruiž svojemu soprogu, nakar ga bode spremljala na njegovem potovanju v Avstralijo.
Tudi parnik Vaderland od proge Red Star Line se je moral bojevati Washington, 16. aprila. Vlada v.7 velikim viharjem. Plačilni mojster Washingtonn je morala povabilo ki- j na parniku bi bil skoro ^^ v morje. tajske vlade, da brodovje oklopnic Xje s težavo so ga ge rešilit ko je pa. pristane v njenem pristanišču, odklo-^j v morje *
niti, ker pomanjkuje časa.	|	Q_
Kakoi^ se poroča, se bode brodovje t	Novo sre<istvo za roparje,
razdelilo v Sredozemskem morju, na- j Philadelphia, Pa.,' 15. aprila. V tu-kar ae bode določilo skupno zbirali-. kajšnjem Tenderloinu rabijo sedaj Sče, najbrž pri Gibraltarju, od koder neko povsem novo orodje, s kterega se bodo oklopnice podale na pot proti p0m05j0 se lahko onesvesti one ljudi,
Poslovanje kongresa. Zavrnjeni predlogi.
"	—o—	*
KONGRES JE ZAVRNIL PREDLOGI PREDSEDNIKA ROOSE-VELTA, DA SE DOVOLI GRADNJA ŠTIRIH OKLOPNIC.
Roosevelt je za svoj predlog dobil samo 83 glasov; večina glasovala proti njemu.
MNENJA SENATORJEV.
VESELO IN SREČNO
AJelujo
ŽELIM VSEM SLOVENKAM IN
SLOVENCEM New York, 16. aprila, 1908.
FRANK SAKSER.
domu. Ko odpluje brodovje iz Sredozemskega morja na Atlantik, jim pride ▼ domačih vodah nasproti brodovje dvanajstih oklopnic in križark, ki so sedaj doma, ktere povedejo svetovno brodovje v pristanišče v New York ali pa v Hampton Roads, kjer jih bode predsednik Roosevelt ie enkrat pregledal.
-o
Evansovo zdravje se boljia.
Paso Robles, Hot Springs, CaL, 15. aprila. Zdravstveno stanje admirala Evansa se je precej zboljšalo. Dasi j« ie precej slab, vendar se je danes po zdravnikovi odredbi že podal na prosto.
koje se namerava oropati ali pa po-krasti. To je brizgalnica, ki je napolnjena s kokainom. S tem inštm mentom so jed nega moža že umorili, dočim je drugi v bolnici na smrt bolan. Slednji je mornar John Anderson, dočim onega, ki je umrl, Se niso spoznali. Sedaj so zaprli dva moža, ktera sta na sumu, da sta imenovano brizgalnico rabila. Anderuon trdi, da sta se dva moža, ktera sta popolnoma taka, kakor sta jetnika, s njim zabavala in medtem, ko sta govorila z njim, sta mu injektirala kokain. Medtem, ko je pričel čutiti posledice kokaina, sta lopova ušla in ga prepustila njegove j osodL
Washington, 16. aprila. Predsednik je danes v poslanski zbornici s svojim predlogom' doživel velik poraz. Poslanska zbornica je (Janes s 199 proti. S3 glasovi odklonila, da se da dovoljenje za gftidnjo štirih novih oklopnic, kakor jih je zahteval Roosevelt. Včerajšnja predsednikova poslanica je ostala brez vsakega upliva na zastopnike in senat. Dovolilo se je le irraditi dve oklopnici kot vsako drugo leto; oklopnice se morajo graditi v domačih lukah.
Debata o dovoljenju gradnje štirih oklopnic je povzročila precej smeha. Cock ran, največji demokratični prijatelj predsednika, je z vsem ognjem svojega govora šel v boj za štiri bojne ladije. Komaj je Cockran končal, že se je dvignil demokrat Rainey, ki je izjavil, da ne zna tako lepo govoriti kot njegov kolega, vendar bode prebral oddelek Cockranovega govora pred dvemi leti. V občno zabavo je Rainey prebral Cockranov govor, kte-rega je govoril pred dvema leti, kjer ie strastno napadal predsednika, ki hoče imeti vedno več brodovja, ter vsestransko priporočal mir. Cockran je pri tem mirno sedel in se igral s vojim svinčnikom. Ko je Rainey končal, se počasi dvigne in vpraša, če je bila leta 1906, ko je imel označeni govor, že tu rumena nevarnost. Samo morebitna preteča vojska z Japonci .ra je prignala, da je spremenil svoje mišljenje.
Zastopnik Williams se je norčeval i z predsednikove poslanice, ker zahteva kot vrhovni poveljnik mornarice in vojske štiri nove vojne ladije, 1h> menda kmalu tudi zahteval milijon vojakov. Toda najsi je predsednik vrhovni poveljnik mornarice in vojake, zapovednik v kongresu ni, zato pa tudi ničesar dobil ne bode. Predsednik zahteva na "svojo odgovornost" gradnjo štirih oklopnic; on (Williams) pa zahteva na svojo odgovornost, da se predsedniku slednjega ne dovoli. .
POVODENJ V MONTANL Več naselbjn bode voda popolnoma
*	lmiffila
Helena. Mont., 15. aprila. Povo-denj, ktera izredno hitro narašča, bo najbrže razdejala mesto Great Tails, ki ima 15,000 prebivalcev. Plavži od Boston & Montana Smelting Comp., kteri so največji na svetu in ki stoje kraj reke, bodo prvi razdejani. V imenovanej tovarni dela 1500 delavcev, kteri vsi so morali vso noč delati, da zgrade jez, ker le na ta način je mogoče tovarno rešiti. Sedaj kot zadnjo pomoč bodo skušali veliki nasip pri Great Falls z dinamitom razstreliti.
Mestece Craig v Montani je najbrže že popolnoma razdejano, vendar so se pa prebivalci s skrajnim naporom rešiti. Vasica Cascade, 69 milj daleč od tukaj, je pod vodo. Na reki je videti vse polno razdejanih lesenih hiš, ki plavajo po vodi. Tudi mnogo živine je utonilo.
Parada mornarjev v San Diego, CaL
O KLOPNO BRODOVJE ZJED. DRŽAV JE DOSPELO V DOMAČO LUKO, KJER JE BILO NAVDUŠENO SPREJETO.
Mornarji so priredili slavnostno pa-, rado, ktere se je udeležilo ""pettisoč mož.
17A PACIFIKU.
Mesto Chelsea se prične
BRZOJAVNA IN TELEFONSKA ZVEZA V ZGORELEM MESTU JE ZOPET USTA-N O V L J ENA.
Dosedaj se je nabralo za podporo po-gorelcem $100,000.
OTVORITEV BANK.
San Diego, Cal., 15. aprila. Vojno brodovje Zjed. držav je sedaj zopet na vodovju naše republike. Vojne ladije so prišle včeraj popoludne v tukajšnjo luko in so se usidrale dve milji daleč od hotela Coronado. Med ljudstvom je zavladala nepopisna radost in v mesto je dospelo nad dvajset tisoč tujcev iz raznih druzih mest.
Ko so ladije priplule v zaliv Coronado, jih je množica, ki je štela na tisoče ljudi, burno pozdravila. Za zabavo mornarjev in častnikov je kar najboljše skrbljeno.
San Diego, Cal., 10. aprila. Danes -e je tu vršila največja parada, ki so jo kdaj videli prebivalci Zjed. držav. Pettisoč mornarjev, pomorskih vojakov in častnikov z godbami na čelu, se je izkrcalo opoludne v tej luki ter se okoli pol tretje ure uvrstilo v parado, ki se je vila poldrugo miljo daleč do mestne hiše, kjer so jo pozdravili uradniki mestne uprave.
Velikanska množica majhnih par-nikov je popolnoma obkrožila oklop-no brodovje Zjed. držav, ki je bilo za-idrano dve milji od mg^ta. Prihajali so tujci, ki so si hoteli ogledati brodovje, ki je imelo za seboj 14,000 milj dolgo pot. Vojaki so se vozili v mesto in zopet nazaj, tako da je v pristanišču bilo toliko ladij, da se skoro niso mogle več gibati Vsaka bojna ladija je poslala na suho šotni jo pomorskih vojakov in štiri šotni je mornarjev, da se je skupno izkrcalo osemdeset sotnij morskega vojaštva. Vsakih 16 sotnij je tvorilo divizijo, kterej na čelu je korakala godba močna 72 mož.
Admirali Sperry, Thomas in Emery so korakali na čelu vseh. Pri mestni hiši je častnike pozdravil ca-lifornijski guverner Gillett ter mayor mesta San Diego, ki je častnike prisrčno nagovoril, nakar jim je izročil zlate mestne ključe za admirala Ev-ansa, vrhovnega poveljnika brodovja. Admirali so se zahvalili nad krasnim sprejemom; mayor mesta San Die ga jim je za spomin pripel na prsa vsakemu zlato kolajno.
Na večer je bilo vse brodovje oklopnic krasno razsvetljeno z električnimi lučmi, ki so čarobno odsevale po morski gladini. Razven zlatih ključev je dobil admiral Thomas za admirala Evansa tudi zlato sabljo, ktero so mu darovali veterani špansko-ameriške vojne.
VELIK POŽAR.
Bolgarski delavci v stiskah.
St. Louis, Mo., 15. aprila. V Granite City, ILL, se mudi nad 1500 naseljencev iz raznih balkanskih držav, kteri vsi žive v največjem pomanjkanju. Vsi so brez dela in nihče ne upa, da bi dobil tekom prihodnjih tednov delo. Sedaj so nesrečniki naprosili governerja za pomoč. V Ameriko so prišli vsled tega, ker so jih brezvestni agentje pridobili za to s tem, da so jim obljubili, da bodo dobili delo pri železnici.
Republikanska konvencija v Hawaii.
Honolulu, Hawaii, 15. aprila. Tukaj je zborovala včeraj republikanska teritorijalna konvencija in tem povodom se je sklenilo, da se bode tudi v nadalje podpirala platforma predsednika Roosevelta in da se delegatom za nacijonalno konvencijo naroči, da glasujejo za Tafta kot predsedniškega kandidata
Standard Oil Co. ima v Long Island City $75,000 škode.
Tovarna za barve, ktera je last Standard Oil Company in lri se nahaja na 10. ulici v Long Island City, N. Y., je včeraj dopoludne zgorela. Škodo cenijo na $75,000. Poslopje je bilo dokaj veliko in tronadstropno. Kako je nastal požar, ni bilo mogoče dognati. Vsled požarja je zgubilo par sto delavcev delo.
Boston, Mass., 15. aprila. Iz razvalin zgorelega mesta Chelsea so tekom včerajšnjega dneva prinesli še tri na-daljne mrtvece, tako da znaša skupno število žrtev sedaj šest osob. Tukaj se zatrjuje, da se bode našlo še več mrtvecev pod razvalinami. Znano je" namreč, da so nekega starega moža, ki je bil bolan, morali prepustiti nje-govej osodi. Radi tega preiskujejo razvaline zelo previdno in počasi. Med drugimi se pogrešata tudi dve ženski ta koz va ne boljše družbe. Za podporo se je dosedaj nabralo sto tisoč dolarjev.
Včeraj zjutraj so pričele banke v mestu zopet poslovati in tako zadobi-va življenje v mestu vedno bolj vsakdanje normalno lice. Več bank se je moralo seveda preseliti v druge prostore, ker v starih niso več na varnem. Xa Broadwavu je pričela zopet voziti ulična železnica in tudi brzojavno in telefonično zvezo so popravili.
Najvažnejši problem pri vsem po-ložaju je sedaj podpora, ktero potrebujejo mnogoštevilne rodbine, koje so vsled požarja vse zgubile, kar so imele. Rodbine bodo potrebovale podporo za več tednov, oziroma za toliko časa. dokler se razvaline ne odstranijo in dokler se ne postavi nove stavbe. Oblasti, tako mestne, kakor tudi državne, skrbe sedaj za to, da ni treba nikomur trpeti pomanjkanja. Mesto je pod kontrolo milice, ktera tabori na prostem^ in je morala v mino-lej noči radi mraza obilo prestati. Sedaj se bode ustanovila posebna komisija. ktera bode Chelsejo upravljala za dobo prihodnjih treh let, da se tako ta mestni del čimpreje zgradi.
KUGA V LA GUAIRI.
Venezuelska vlada skuša baje prikriti resnico.
Willemstad, Curacao, 15. aprila. Častniki angležkega parnika Almer-lana, ki je dospel danes semkaj iz La Onaire v Venezueli, poročajo, da je v imenovanem mestu pričela gospodariti kuga. Čudno pri tem je pa. da je nizozemski konzul v La Guairi dal kapitanu imenovanega parnika potrdilo, da je v mestu zdravstveno stanje povoljno.
Ameriški konzul v La Guairi fje sporočil svojej vladi v Washington, da je v imenovanem mestu nastala neka bolezen, ki je ravno taka, kakor kuga. Brzojavka se nadalje glasi: "Bolezen še ni uradoma preiskana in zdravniki se trdovratno branijo povedati kaj natančnejšega o tej bolezni. Dan za dnevom umrje vse polno ljudi. Zdravstvene odredbe so pomanjkljive in v kolikor se je za-moglo dosedaj dognati, je ta bolezen kuga."	/
Trampje in železnice. Pennsylvania železnica naznanja, da je tekom zadnjega leta potom raznih tatvin zgubila $436,606, in sicer največ so jej pokradli razni trampje, kteri se vedno vozijo na tovornih kakor tudi na osobnih vlakih. Imenovana železnica je morala to svoto plačati kot odškodnino za ukradene predmete. Nadalje poroča imenovana železnica, da je bilo v minolem letu prijetih 4156 osob, ker so se vozile z njenimi vlaki, ne da bi kaj plačale. Med tem je bilo na njenih progah ubitih 809 osob, koje so se vozile na strehah vagonov, ne da hi kaj plačale. Odkar se je pričela kriza, se je število trampov nepopisno pomnožilo in tako so sedaj železnice sklenile, da bodo skupno nastopile proti trampom.
Duhoborci v CanadL
Port Arthur, Ont., 15. aprila. Oblasti, oziroma vodstvo osrednjega zapora v Toronto, nečejo sprejeti obsojene Duhoborce v ječo. Kakor znano, so bili Duhoborci obsojeni v šestmesečno ječo, ker so po mestnih ulicah nagi iskali Zveličarja. Za sedaj je 75 Duhoborcev zaprtih v tukajšnjih zaporih, kjer je pa le za 30 jetnikov prostora.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za 10.36 ............ 50 kron.
sa 20.46 .............100 kron.
za 40.90 ............ 200 kron.
za 102.00 ............ 600 kron.
za 204.00 ............ 1000 kron.
za 1017.00 ............ 5000 kron.
Poitarina je všteta pri teh vsoto Doma se nakazane vsote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne poaOjatve izplačuje c. kr. poštni hraoilni nrad t 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati jo najprilii-neje do $26.00 ▼ gotovini t priporočenem ali registriranem pffimi, večje zneska po Domestio Postal Money Order aH pa New York Bank Draft.
FRAXS 8AX8EB GO„ 109 Greenwich St., Kev York, 6104 St. Olair A.T*, V. B.
Iz Avstro-Ogrske. Nuncij odpuščen.
PAPEŽEV ZASTOPNIK JE BIL ODPOKLICAN Z DUNAJSKEGA DVORA V RIM, ODKODER SE VEČ NE VRNE.
Nadvojvoda Josip Ferdinand je izstopil iz redne avstrijske vojske in se odpovedal plači.
SLAVNO STI NA DUNAJU.
Dunaj, 15. aprila. G rani to del Bel-monte Pignatelli, papežev nuneijuš na dunajskem dvoru, je bil danes nenadno odpoklican iz Dunaja v Rim. Kakor se poroča iz verodostojnih virov, se nuneijuš ne povrne več na svoje uplivno mesto, kjer je deloval štiri leta. Kakor smo že poročali, je nuneijuš obiskal avstrijskega ministra zunanjih del, ki pa ni hotel z njim uradno občevati. Kakor znano, je papežev delegat v "Wahrmundovi aferi kaj samolastno nastopil in iz lastnega nagiba v papeževem imenu zahteval, da se profesor Wahrmund, ki se je drznil kritizirati papeževo en-cikliko, izobči iz vseučilišča. Sedaj je nuneijuš dobil svoje plačilo.
Nadvojvoda Josip Ferdinand, polkovnik 09. moravskega polka, je dubil šestmesečni dopust; ko preteče dopust, se najbrž ne povrne več na svoje mesto, ker se mu je vojaška služba pristudila radi brezdfliee in lenobe, ki jo pase pri vojakih. Baje je pa tudi zameril cesarju, svojemu strijcu, ker ga je prizadnjem imenovanju prezrl in ga pozabil imenovati za genei*ala. Josip Ferdinand je sin Ferdinanda IV. in ker je njegov starejši brat se pred leti odpovedal vsem pravicam ee^arske hiše, je obenem glava toskan-ske hiše.
Kakor se sedaj zatrjuje, je gotova stvar, da pride povodom praznovanja cesarjeve šestdesetletnice na Dunaj prismojeni nemški cesar s svojimi knezi. Razven teh vladarjev pc>setijo -tarega cesarja za frotovo tudi angleški kralj, danski, in kakor se zatrjuje, tudi predsednik francoske republike Falličres. Vse slavnosti se bodo na cesarjevo željo vršile v njegovem poletnem stanovanju v Išlu. kjer ima letovišče. Seveda, če se eesarju bolezen shujša, odpadejo vse slavnostne priredbe.
VSTAJA NA FILIPINIH.
Med vstasi in ameriškim vojaštvom je prišlo zopet do boja.
Manila, 15. aprila. Zasebno se semkaj brzojavlja, da je prišlo blizo vasi Lanao na otoku Mindanao zopet do boja med ameriškimi vojaki in kon-štablerji ter domačini iz rodu Moro-tov. V boju so bili dva konštablerja in trije vojaki ubiti.
Znano je, da je kolona 18. pešpolka na Mindanao dalj časa zasledovala vstaške Morote. Koloni je poveljeval polkovnik Davis. Najbrže je vojaštvo našlo tabor vstašev in nato se je pričel boj.
Sodnik priporoča bičanje.
Mrs. Selina Hochstaedter, ki stanuje na Hudson County Boulevardu v Jersey City Heights, N. J., je obtožila Edward Mooneya iz Jersey Ci-tyja, da jo je v vozu ulične železnice nadlegoval. Njene navedbe so potrdile še tri druge ženske. Sodnik je obtoženca obsodil v ječo za 90 dni in tem povodom izjavil, da obžaluje, da v vozu ulične železnice ni bilo takih mož, kteri bi ga bičali, ali pa vsaj pošteno pretepli.
Ukradli so jej pohištvo.
Ko se je včeraj vrnila gospa Ema Walkerjeva, ki stanuje v^hiši 619 za-padna 48. ulica v New Yorku, v svoje stanovanje, je našla v njem le prazne stene. Njeni sosedje so se čudili, ko jim je zatrdila, da se ni preselila, nakar so jej povedali, da so nepoznani ljudje njeno pohištvo zajediio z glasovirjem naložili v velik voz in odpeljali. Jednega sumljivega moža, ki je vodil čudno "selitev", so za prli.
Z mečem si je prodrl želodec.
Waterbury, Conn., 14. aprila. Stari umetnik, ki je znan pod imenom Chief Yellow Bear in ki nastopa raznih cirkusih, je včeraj pred predstavo pogoltnil dolg meč, kteri mu je prišel v želodec in mu ga je prodrl. Umetnika so prepeljali v bol nico, kjer pa zdravniki ne upajo, da bi ostal ie v nadalje pri življenju.
Razne novosti
iz inozemstva.
V	PENCI NA RUSKEM SO VDRLI JETNIKI IZ ZAPOROV IN
ZAKLALI DVA PAZNIKA, NA KAR SO POBEGNILI.
V	Koreji vzbruhne radi barbarskega postopanja Japoncev že dolgo
pričakovana revolucija.
LADJEDELNICE V ANGLIJI ZA-PRO.
Petrograd, 15. aprila. Iz zaporov v Penci se poroča, da so iz zaporov udrli jetniki in sicer njih enajst po številu, ki so z ^ožem zaklali dva paznika, na kar so vrgli več bomb, da je nastala občna zmešnjava, ki jim jo omogočila beg. Po prvem strahu je šlo za begunci vojaštvo, ki je postre-lilo osem pobeglih jetnikov.
Tokio, 15. aprila. V Koreji je pričakovati v kratkem revolucijo. Japonska vlada je pričela z vso naglico pošiljati vojaštvo v Korejo in je sklenila. da bode vsako u^tajo z vsemi, tudi najbolj barbarskimi sredstvi zatrla. Vzrok usta je je brutalno postopanje Japoncev napram Korejcem.
London. 15. aprila. Shipbuilding Employers Federation danes naznanja. da, če se delavci ne povrnejo iz štrajka do 25. aprila, da bode dala zapreti omenjenega dne vse ladjedelnice. ki so pod njenim nadzorstvom.
Taka odredba bi zadela preko milijon delavcev. Dosedaj so bila vsa pogajanja štrajkarjev z delodajalci brezuspešna.
Rim. 15. aprila. Nemški državni kancler knez Buelow in njegova žena sta danes obiskala papeža. Slednji jo bil zelo vesel, ker je Buelow nekoliko italijanski govoril, kajti papež ne zna druzega jezika, nego italijanskega. Huelowova žena je namreč Italijanka. Buelow se je potem posvetoval s papeževim tajnikom o položajn katoličanov v Nemčiji.
London, 15. aprila. Angleški kralj je naročil pri neki newyorski tvrdki 500 izvrstnih cigar kot za velikonočno zabavo. Kakor znano je kralj velik ljubitelj dobrih cigar. Za 500 cigar bode plačal 2000 dolarjev, torej ga stane ena štiri dolarje. Kljub toliki ceni tvrdka nima mnogo dobička, ker vsako pero za cigaro gre preje skozi dve roki; vsaka eigara je dolga osem palcev in široka en pale«.
REVOLUCIJSKI AGENT OBSOJEN.
Agent Firminove revolucije v Haiti je obsojen v šestmesečno ječo.
Jose M. Giordani, agent Firmino-vih revolucionarjev v republiki Haiti, je bil včeraj pri kazenskem okrožnem sodišču v New Yorku obsojen v šestmesečno ječo. Tožen je bil radi tega, ker so pri njem, kakor smo svo-ječasno poročali, našli ponarejen ha-itski denar. Sodnik mu je dejal, da dobro ve, da je imel ponarejen denar namenjen za revolucijo in za patrijo-tične namene, vendar je pa izdajanje tacega denarja v protislovju z zakoni Zjed. držav.
Naročil si je sam pogreb.
El Paso, Texas, 15. aprila. Pred tednom dni je prišel k tukajšnjemu pogrebni ku John A. Kearns, kjer si je odbral lepo krsto in plačal tudi pogreb. Zajedno je pogrebniku tudi naznanil, da bode samo še teden dni živel. Včeraj zvečer je mož v resnici umrl. Ko so ga zdravniki preiskali, so pronašli, da ni izvršil samomora, temveč da je umrl radi srčne kapi. Pokojnik ima v New Yorku jedno sestro, kterej so naznanili njegovo smrt.
Osem žrtev požarja.
Boston, Mass., 15. aprila. Danes so zopet dobili pod gorfečimi razvalinami truplo nekega nepoznanega moškega in s tem je doseglo število ubitih pri požarju osem. Vojaške čete so ostavile ulice in ljudje so iskali po razvalinah svojo lastnino, ktere pa nikakor ni mnogo ostalo. Po mestu so začele polagoma voziti kare.
Pred mnogimi bankami se je nabralo vse polno ljudi, da dvignejo svoje prihranke, ker so o priliki požarja zgubili vse svoje imetje. Tatovi so vlomili v več zlatarskih prodajaln. Sodnik Bosson je odločil, da se vri pijanci, ktere zalotijo tekom prihodnjih dni, pošljejo za trideset dni v zapor. —
Pesnica iz Fiddletowna.
Spisal Bret Harte.
Leta 1858 je bila po vsem Fiddle-townu na glasu kot zelo lepa ženska. Glavo so ji okroževali bujni, kostanjevi lasje, bila je krasne postave, obraza kot pobarvanega z mlekom, skoro gracija, ki se je spreminjala v plemenitost. Bila je vedno okusno oblečena in sicer po modi, ki jo je Fiddletown razglasil za najnovejšo. Imela je le dve napaki: eno njenih svilnatih oči je škililo nekoli, če si ga opazoval preblizu, in na levem licu je imela neznatno brazgotino, povzročeno po kapljici vitrijola — edina, ki jo je zadela iz vsebine cele steklenice, ktero je zastopnica njenega lastnega, ljubosumnega spola vrgla proti njej, da ta lepi obraz za vedno spači. Če pa je opazovalec njene oči dovolj dolgo motril, da je pronašel neznaten madež, je bil navadno nezmožen podati tvojo kritiko; kar se pa tiče brazgotine na njenem licu. so mnogi trdili, da slednja še povečuje njeno mičnost, kadar se smehlja.
Mladostni urednik "Fiddletown Lawine" je na skrivnem celo trdil, da brazgotina ni druzega kot povečana jamica na licu. Polkovnik Star-bottle ,-e je ob vsakem pogledu na njo spominjal koketnih, olepševalnih obli-žov izza dni kraljice Ane: "še bolj pa, gospoda moja, na preklicano najlepši žensko, na ktero ste sploh kdaj obrnili svoje preklicane oči. Kreolka, gospoda moj , \z New Orlean^a! In ta kreolka ima brazgotino — prokle-to, samo da se ne bi stezala od njenega očesa doli do preklicane brade. In ta ženska, gospoda moja, vas je razburila, gospoda moja, naredila je iz vas norce, in poslala vaše preklicane duše v pekel s svojim prokletim čaranjem. Nekega dne sem ji rekel: "Celeste, kako sto zlodjev ste prišli do te preklicane lepe brazgotine T*' In odgovorila mi je: "Star, na zemlji ni nikogar razven vas, komur bi itn to skrivnost — brazgotina d rane, kt' ro sem si sama namenoma priza ijala!" To so njene la-tne besede, gospoda moja. in najbrž mbdite, da je to prekleta laž; toda, gospoda moja, vsako preklicano svoto za. ta v i m, če mi dokažete to laž — prekleto!"
In res, večja polovica možkega prebivalstva v Fiddletownu je bila v njo zaljubljena, ali jo pa še vedno občudovala. Od te polovice se je polovica zopet bvalisala, da je njih ljubezen vračana — z edino izjemo, ki jo je tvoril njen mož. O njem edinem so z gotovostjo trdili, da se je glede ljubezni .do svoje žene kaj dvomljivo izrazil.
Tretheriek je bilo ime junaku, ki se je radoval tega žalostnega odlikovanja. Dal se je ločiti od svoje prve, krasne žene, da oženi to čarovnico iz Fiddletowna. ^Ln Tretherickova prva žen* je seveda privolila v loč^ev, toda jeziki so trdili, da ta ločitev ni prva, da se je 6 postavnimi dolžnosi-mi ločitve že preje seznanila, nakar je ločitev za njo zgubila mičnost novosti, prinesena žrtev pa zgubila svojo težo.
Sicer pa ne želim, da bi iz tega sklepali, kot bi ne poznala notranjih čutil in darov, da podeli svojim občutkom najvišji poetično- moralični pomen. Njen zaupni prijatelj iz uredništva "Lawine" je pisal ob priliki njene druge razporoke: "Mrzli svet
zaupal
iz v i rt
Tudi Mr. Tretheriek je na tihem
bil si svest skrivnega čutila in mogoče tudi, da so premišljevanja o prozi njegovega posla — preskrboval je namreč kolonije iskalcev zlata s žganjem in tobakom — kakor jednolič-nost prašne ceste, po kteri je prevažal blago s svojimi mulami, vzbudila v njegovih prsih struno, ki je nehote vodila do simpatije za s čutstvi na-polneno žensko. Naj bo že kakor hoče, po kratki ljubavni dobi sta se poročila in Mr. Tretheriek je pripeljal svojo mlado ženo v Fiddletown, ali Fideletdown, kakor je mesto imenovala mlada pesnica.
Zveza ni bila srečna. Ni trajalo dolgo, ko je Mr. Tretheriek pronajdel, da čuti, ktere je gojil v svojem srcu, ko je še tovoril med Knightovim prodom- in Stocktonoui, nimajo ničesar skupnega z onimi, ktere je njegova ::jer.a zajemala iz premišljevanja kalifornijske pokrajine in iz najglobljega kotička svoje duše. Ker je bil njegov duh glede enakomernega miš-ljrnja le slabo razvit, je izpeljaval iz tega opravičbo, njo trpinčiti, in ker njena moč ravno ni bila logična, je bila ta predrznost za njo vzrok dovolj, pregrešiti se do gotove meje zoper zakonu obljubljeno zvestobo, nakar je Mr. Tretheriek pričel popivati, medtem ko je njegova žena redno preskrbovala časopis "Lawine" s pesniškimi proizvodi.
Bilo je ob času, ko je polkovnik Starbottle dognal vzburjajočo enakost med verzi Tretherickove žene in Sappho, enakost, na ktero je svoje someščane opozoril v posebnem članku v listu "Lawine" med kterega je vpletel množico grških citatov in podpisal z "E. S." Ker pa tiskarna "Lawine" ni imela grških črk, je bil urednik prisiljen špartanske verze priobčiti v navadnih latinskih pis-menkah — v ne malo jezo polkovnika in v največjo zabavo vsega Fiddletowna, ki je bil pripravljen zamenjati grške verze z narečjem čoko, jezik, o kterem so trdili, da je polkovniku znan. ker je mnogo let živel v indijanskih pokrajinah. In v resnici, v prihodnji številki, je priobčil "Pio-neer" iz Dutch Flata kot odgovor na pesnico Sappho iz Fiddletowna nekaj piškavih verzov, kterih avtor je bila baje žena indijanskega poglavarja zlatokopačev. (Slednje vrste Indijanci so na najnižji stopinji kulture. V svojih duplinah žive življenje skoro živalsko in jih zaničujejo vsi Indijanci druzih rodov.)
Rezultat tega pričkanja je bil pri-občen v eni poznejših izdanj "Lawine" kakor sledi:
"Med urednikom "Pioneerja" iz Dutch Flata in poznanim polkovni-nikom -Starbottle je prejšnji ponde-Ijek pred Heureka salonom nastal obžalovanja vreden spor. Dvakrat se je streljalo, ne da bi bil kdo ranjen. Vendar se trdi, da je ravno mimoidoči Kitajec dobil iz polkovnikovega revolverja petnajst zrnc v roko — spomin, ki mu gotovo ni bil namenjen. John (priimek Kitajcev) posnema iz tega nauk, da se mora v prihodnjosti izogibati strelnemu orožju kavkaškega plemena. Vzrok dvoboja ni znan, dasi se trdi, da je dala povod neka dama. Vzdržuje se govorica. ki se tiče dobro znane in lepe pe-niee. ktere proizvodi so često krasili nas list."
Kavnodušnost, ki jo je Tretheriek pri vseh teh dogodkih kazal, so v zlatih jamah dostojno priznavali.
"Starec je na višku položaja," trdil je filozof z rovtarskim obuvalom. "Če ustreli policovnik Fleisha,
gantno palčico krožil po pesku in travi — vendar ni bil čisto na jasnem glede samega sebe. Gospa Tretheriek se mu pa milostno nasmehi ja, ga ognjevito pogleda s svojimi nevarnimi očmi, nakar polkovnik ponosno dvigne glavo in se vsede poleg nje.
"Okolica je varna," prične. "Tretheriek je šel na pijančevajne v Dutch Flat. V hiši ni nikogar razven Kitajca, kterega se vam ni bati. Sicer" — nadaljuje ter se zravna v prsih, da mu skoro popokajo gumbi na telovniku — "sicer sem vaš pokrovitelj in bom skrbel, da pri lete zopet do svoje lastnine."
"Res, gostoljubno, nesebično od vas," šepeta ona koketno. "Kako se Človek počuti srečnega, če dobi udano sree — če se v tej zakrkneni in brezsrčni družbi snide z osobo, s ktero more sočustvovati."
In gospa Tretheriek pobesi oči, seveda ne prej, ko je z njimi prav čarovniško še enkrat pogledala svojega spremljevalca.
"Gotovo, pf-av gotovo," odvrne polkovnik, in nemirno pogleda po cesti, "seveda, razumem."
Ko se pa prepriča, da ga ne more nihče slišati, ne videti, prične gospo Tretheriek prepričevati, da izvira največja bolečina njegovega življenja iz njegovega, ljubezni željnega srca; da je mnogo žensk — kot poštenjaka ga seveda ne bo silila, da pove njih imena — da je mnogo lepih žensk iskalo njegove druščine; da pa on, ker so vse absolutno pogrešale omenjene lastnosti, ni nobeni ugodil. Če pa dve simpatujoči naravi — ki v isti meri zaničujete umazane vezi starodavne civilizacije in konven-cijonelni pritisk hinavske družbe, če se dve popolno harmonujoči duši najdete in spajate v poetični zvezi, tedaj — tedaj ---
Toda na tem mestu je polkovnikov govor, ki prav živo spominja na pogovore vinskih bratcev, postal jeclja-, joč, skoro nerazumljiv in brez vsake zveze.
Najbrž je gospa Tretheriek svoj čas že kaj enacega slišala ter bila v položaju izpuščeno nadomestiti. Vendar to je ni oviralo, da je pričela z licem, obrnjenim proti polkovniku žareti in zarudevati. dokler nista dosegla svojega cilja.
Bila je to mična. na novo pobarvana vila, postavljena sredi smerečne skupine, ktere sprednje vrste so bile posekane, da se je naredil prostor za ograjeno dvorišče, sredi kterega je stala hiša. Obsevana po žarkem jutranjim solncem je delala v vladajoči t i ho t i vtis kot nekaj novega, neobljudnega. kot bi jo šele prfcd kratkim zapustili zidarji in tesarji. Daleč nekje na dvorišču je Kitajec prekopaval zemljo; to je bilo edine znamenje, iz kterega se je dalo sklepati na obljudenost hiše.
Ko dospe gospa Tretheriek do vrat. se za trenutek ustavi. Polkovnik ji hoče slediti, toda ona lahko zgane z roko. veleč mu naj počaka.
"Pridite čez dve uri: gotova bom z vsemi pripravami," reče in mu
Klare še ne pozna," dočim je polkov- ! je Tretherickova žena maščevana; če
nik Starbottle napravil "prokleto" opazko, da ima z eno samo izjemo v
pa Flash pobije polkovnika, ima Tretheriek svojo ovčico na varnem. Naj
listriktu Opelon>as v Lousiani, ona se zadeva konča, kakor drago, stari
ima dobiček."
V teh delikatnih okoliščinah je bila gospa Tretheriek nekega dne prisiljena, obrniti stanovanju svojega moža hrbet ter iskati zavetju v fiddletown-skem hotelu; s seboj ni vzela ničesar, razven kar ji je zakrivalo telo. Tu se-radi nizkotne brutalnosti in piškave ; je mudila več tednov, in govorim čislale lista "Pioneer," ki je izhajal v j to resnico, če povdarjam, da je bilo Dutch Flat, ki je glede začetnih vrstic j njeno obnašanje v tem času skrajno omenjene pesni:	j vzgledno.
Zakaj ne veje pred njenim J Bilo je jasnega pomladnega jutra, (čelom j ko zapusti gospa Tretheriek hotel ter
feČ srca, kot vsa druga "sodrga bkupaj. In res, nihče ni mogel one pesni, podpisane "Lady , Klara," ktero je priobčil list "Lawine" prebrati, ne da bi mu zaigrala solza v očesu — pa tudi ne, da mu ne bi zaru-dela lica v čednostnem razburjenju
Zelena vejica ciprese t" trdil, da je eksotični značaj te rastline in dejstvo, da nikakor ne raste v bližini Fiddletowna, zadovoljen odgovor na vprašanje začetnih vrstic pesni.
Prav ta navada, svoje občutke izlivati v metrične vrste in jih po posredovanju časopisja izročiti neobčut-nemu svetu, je bila vzrok, ki je obrnila pozornost Trethericka na se. Po-samne njene pesni, ki so slikale velikanski upljiv kalifornijskih pokrajin na občutljivo narav in nedoločeno hrepenjenje po brezkončnem, ki je moralo vzbuditi nasilno Studiranje brezsrčne kalifornijske družbe v poetičnih prsih, je gospoda Trethericka, ki j« tedaj med Knightovim brodom in Stoctonom vozil z vozom/ ▼ kterega je bilo vpreženih šest mul, tako ganilo —- in sicer tako, da je bil takoj odločen, poiskati nepoznano peanioo.
koraka po ozki cesti brez spremstva proti temnemu smerečju, ki je tvorilo skrajno mejo predmestja Fiddletowna. Maloštevilni ljudje, ki so bili ob tej rani uri že na nogah, so hiteli proti poštni kočiji onstran ceste, in gosr pa Tretheriek je dospela v predmestje, ne da bi postala predmet ljubav-nih opazovanj.	-
Tu zavije na stransko pot, ki je rezala glavno cesto pravokotno, in vodila ob robu z drevjem obraščene višine. Očividno je bil to aristokratski del mesta. Hiše so bile daleč vsaksebi, in kazale precej fizigmonije; med njimi ni bilo pivskih in kramar-skih beznic.
Na tem mestu jo je pričakoval polkovnik Starbottle.
Dasi je hrabrega polkovnika tudi sedaj odlikoval vzneSeni stas, s kterim se je vedno ponaSal, dasi se mu je suknja tesno prilegala ter mn noge tičale ▼ ozkih čevljih, dazr je z ele-
ponudi roko.
Polkovnik jo ognjevito stisne. Morebiti mu je bil pritisk istotako vrnjen, kei; odkoraka zidane volje ter s pokončno glavo.
Ko se oddalji, odpre gospa Tretheriek vrata, prisluškuje nekaj časa v prazni veži, nakar se poda v svojo prejšno spalnico.
Vse je bilo še tako, kot onega dne, ko se je preselila v hotel. Na toiletni mizici papirnata škatlja, ktero je še ona postavila tja, ko je vzela klobuk iz nje. Na ognjišču je še ležala rokavica. ktero je pri begu pozabila. Oba spodnja predala omare sta bila Se na pol odprta — v naglici ju je pozabila zapreti — in na marmornati plošči pred ogledalom je ležala lasna igla in zmešan lasni koder.
Kaki spomini se obude v njej pri pogledu na te s-tvari? Znano mi ni, toda zdajci obledi, strese se po celem životu in z roko pritisneno na kljuko prične prisluškovati. Nato stopi pred ogledalo ter s strahom in radovednostjo vravna svoje kostanjeve lase nad malim, rožnatim ušesom, dokler se ne prikaže grda, napol zace-ljena rana. Dolgo časa jo opazuje, ter premika z glavo semtertja, da pada luč na temena, dokler ni bilo opažati škilečega pogleda njenih oči. Nato se zasmeje nalahno, skoro otročje in odhiti v sosednjo sobo, kjer so visele njene najdražje obleke. Z veliko skrbnostjo jih motri, in ko ne opazi dragocene, Črne, baržunaste na navadnem klinu, pade skoro v omedle-vico. Ko pa jo zagleda čez hip na kovčeku, kamor jo je v naglici njenega bega zagnala, jo prvič morda v življenja prešine hvaležen čut do višjega bitja, ki ščiti zapuščene. Dasi se je jej mudilo, skušnjavi se ni mogla ustaviti, da stopi pred ogledalo in poskuša kake barve robec najbolj pristoja obleki, ki jo je pravkar oblekla. Zdajci pa začuje otroški glas za seboj. Poslnhne. Otroški glas ponovi: "Ali je to^namaf" Gospa Tretheriek m v naglici obrne. Poleg nje na praga stoji malo
dekletce, staro šest do sedem let. Njena obleka prvotno zelo elegantna, visi sedaj od nje v cunjah in živo rudeči lasje so ji nekako komično si-*!ili čez čelo. Kljub temu je bila čedne postave in iz njene otročje plašlji-vosti jej je sijala nekaka samozavest, ktero si prilaste otroci, če so pripuš-čeni samim sebi. Pod pazduho drži mališko punco iz cunj, ki je skoro iste velikosti kot ona sama, in ki je svojo obliko gotovo dobila iz rok mlade samot arko — igrača z okroglo cunjasto glavo, na kterej so bili z ogljem zaznamovane oči, nos in usta. Čez rame ji visi dolg raztrgan pajčo-lan, ki je bil gotovo odmerjen starejši osebi; vlekel se je daleč za njo.
Pogled na deklico gospo Tretheriek ni baš spravil k najboljši volji. Morebiti je imela le malo smisla za humor. Na zopetni klic otrokov: "Ail je to mama?" odvrne precej osorao: "Ne, nisem!" pri čemur strogo pogleda usiljenko.
Otrok se za korak umakne in v očigled večje oddaljenosti napolnjen s pogumom, reče v znani nepopolni otroški izgovorjavi:
"Bejži toraj!---Zataj ne
greš ?''
Toda oči gospe Tretheriek se obrnejo na pajčolan. Potegne ga iz otrokovih rok in reče jezno:
"Kako se predrzneš nositi na sebi moje stvarij — ničemurnica!"
"Ali je tvoj? Potem si tudi moja mama — kaj ne?? Da, moja mama si!" nadaljuje dekletce veselo, in predno more gospa Tretheriek preprečiti, vrže deklica igračo iz rok in se oklene njenega krila, na kar prične pred njo plesati.
"Kako se imenuješ, otrok?" vpraša mrzlo gospa Tretheriek, ko se oprosti malih, vendar precej nesnažnih ročic maličke.
"Tarry."	—
"Tarry?"
"Da Tarry---Tarolina."
"Karolina?"
"I)a, Tarolina Tretheriek."
"In čegava hčerka si?" vpraša gospa Tretheriek še bolj mrzlo, bojujoč se z notranjim strahom.
" Xo. tvoja sem." reče smeje se dekletce. "Tvoja mala hčerica. In ti si moja mama — moja ljuba nova mama. Veš, moja druga mama je šla proč. Ne bo nič več prišla. Nisem več pri drugi mami. Zopet sem pri tebi in atu."
"Kako dolgo si že tukaj?" vpraša živahno gospa Tretheriek.
"Mislim, tri dni," reče Karry s pomislekom.
"Misliš?---Torej ne veš
gotovo!" se norčuje Tretheriekova.
"*Od kod pa prihajaš?"
Tstiiice Karry se skremžijo radi ostrega križnega zaslišovanja. Z veliko težavo se premaguje in odgovori skoro z jokanim glasom:
"Papa---papa me je pripeljal sem---od gospodične Simmons — — — iz Satramento — — prejšnji teden."
"Prejšnji teden! In prej si rekla !>red tremi dnevi!" reče strogo gospa Tretheriek.
"Hotela sem reči: pred enim mesecem," reče Karry že_ popolnoma zmešana.
"Ne veš niti, kaj blebetaš?" zavrne jo srdito gospa Tretheriek in se le s težavo ustavlja skušnjavi pograbiti stvarico za rameni, da tako strese iz nje čisto resnico.
Zdajci se pa glava maličke skrije v gube oblačila gospe Tretheriek, kot bi ne hotela ničesar več slišati od nje.
"Dovolj, dovolj! Zgubi se!" reče gospa Tretheriek, ko se iz vi je objemu. "Obriši si obraz, pojdi v stran in
ne jezi me več--čuj," pristavi
še, kje je tvoj ata?"
"Odpotoval je, ker je bolan. Šel je stran" reče obotavljajoče — ''pred dvemi--tremi--dnevi."
"Otrok, kdo pa skrbi za tebe?" reče gospa Tretheriek ter jo radovedno ogleduje.
"John, naš Kitajec. Oblečcm se pa sama. John kuha in pospravlja v sobah.''
"Dobro, pojdi sedaj, bodi pridna in ne jezi me več," ponavlja gospa Tretheriek, ki se zdajci spomni na vzrok svojega obiska.
"Stoj — kam pa greš?" vpraša še ko otrok — z igračo v roki — pričae stopati po stopnjicah navzgor.
"Na vrh, kjer se bom igrala, bom pridna in ne bom jezila mame."
"Jaz nisem tvoja mama!" jo zavrne gospa Tretheriek, ter se hitro obrne v spalnico in zaklene vrata za seboj. Nato potegne izpod-postelje kovček ter začne v naglici nakladati v njega svojo robo. Pri tem se ji pretrga najboljša obleka, ko jo potegne iz klina ter si nežne ročice dvakrat zahode na skriti igli. Vse to je pa ni oviralo, tekom svojega opravila obraniti nad dogodki slednjih trenutkov. Povedala si je, da ji je sedaj vse jasno. Tretheriek je tega otroka svoje prve žene — otroka, za kterega razvitek se najbrž m nikdar brigal — vzel sedaj k sebi — samo, da njo togoti, in da izpolne njeno mesto — --Najbrž bo prva žena kmalu sle-
dila otroku---Morebiti pa tudi
tretja--Rudeči lasje — ne rujavi, temveč rudeči! — otrok je bil živ dokaz — ta Karolina — podobna svoji materi, ki je bila najbrž baš tako lepa kot njen otrok. Najbrž so celo
stvar že zdavnej pripravljali!--
Ta rudečelasi otrok — predpodoba svoje matere — je bil dozdaj v varnem zavetju v Sacramento, da ga v slučaju potrebe takoj pripeljejo sem. Spominja se pogostega potovanja svojega moža v Sacramento — pravil je, da je hodil tja po trgovskih opravkih --Morebiti je bila tam mati
tega otroka---Sicer so ji bila
pa čutila, ki so se ji zdela nekako negotova, popolno zadostilo. Gotovo še niso nikdar z nobeno žensko tako
ostudno postopali---V mislih
si je predstavljala romantično sliko — kako sedi sama in zapuščena na podrtinah nekega svetišča: melanholično sicer, vendar še vedno graei-jozno, dočim njen mož na strani rude-čelaske sedi na vozu, v kterega so
upreženi štirje konji--Sedeča na
nabasanem kovčeku pesnikuje elegijo v kteri riše svoje bolečine — kako v ubožnej obleki tava okoli, dokler ne sreča svojega moža s prvo ženo, ki se vsa žari v dijamantih in zlatu. Naenkrat se ji zazdi, da umira, umira iz žalosti. Krasna elegija, ki jo še vedno občudujejo urednik "Lawine" in polkovnik Starbottle---
Toda ta polkovnik — kje le stoji toliko časa?---Zakaj ne pride,?
—M--On jo razume--On--
Dalje prih.
svojega življenja, ki je bila žalostna kot vseh propalih oseb.
Pustila je dom in stariše ter sledila svojemu ljubimcu; ko se je pa slednji nasitil njene ljubezni in jo zapustil, je ostala sama, zapuščena j na svetu; padala je vedno nižje in nižje in se naposled ponižala do na- j
ga je veter potegnil z glave, ke je stopal na ladijo. >
"Ali ga spoznate?" Zatoženka postane smrtno bleda, strese jo pe celem životu.
"Nemogoče," zakliče. "Kako naj bi težko truplo zanesla v vodo?" "Priče bodo potrdile, da je bil
vadne pocestne dekline. Jae jo tiho umorjeni zelo majhen in slab človek
posluša. Še pred kratkim je sam '____y; pak ste močna deklina, ki
izkusil, kaj je pričakovati od ljudij, pae zamore možkega nesti sto metrov ko si človek sam ne more več poma- G(j svojega stanovanja v luko. Vse ^ gati. Vedel je, kako se ga ljudje priča, da ste svojo hudobijo storili ogibljejo, kako neradi mu stiskajo zelo premišljeno. Zakaj ste osem dni ( roke. V siromašni sobi, kjer je sedel precj umorom premenili stanovanje j z deklico medlih oeij in starostnimi ^ iz drugega nadstropja v pritličjot potezami radi strastij, se mu je doz- Da bi vas ne videl vratar, ko ste na-j devala kot sestra po bedi in siro- : meravali nesti truplo iz hiše!".. | maštvu. Prevzelo ga je usmiljenje, "Ne, ker je bila soba v pritličja do te zapuščene stvari, rad bi ji kaj bolj svetla in prostorna!"
"In kdaj se je zločin zvršil?" nadaljuje sodnik, ne da bi se zmenil za ugovore zatoženke. "Ravno ▼ noči, ko je divjal vihar, kot že zdavnej prej ne. Ceste so bile prazne, in bati se ni bilo, da srečate osebo, ki .vas bi ovadila."
"Vendar ni moja krivica, če...."
je ostalo od nekdanje slave----Naj ; "In kako nam morete razlagati pa^
ti prinese srečo!----"	dec težkega trupla, kterega so slišali
Dež je prenehal padati, veter je pa ono noč sosedje v vaše j sobi?" še vedno bueal v pristanišču. Ko ko- "Pijanec je bil, ki me je ob poz-raka Lahore po mostiČu na ladijo, nej uri obiskal.... Saj vam je zna-
I dal; toda njegova usoda gotovo ni • ' bila boljša od te deklice in morebiti Tu — brez premišljevanja
. se gorsa. • potegne z roke prstan, ki ga ni hotel ,' prodati niti za velikanske svote, ki so mu jih ponujali zanj, ter ga podeli deklici.
"Vzemi," reče, "to je vse, kar mi
Nesrečni prstan.
Točno ob deveti uri zvečer je izstopil na kolodvoru v Liverpoolu Jac Lahore, ki se je uprav pripeljal z brzovlakom iz Londona. Veter je pihal po ulicah in droben dež se je usipaval z neba, da je bi! prihod nepoznanega človeka še bolj žalosten. Ko povpraša Lahore po lu-ki. nese na ladijo takoj vse svoje premoženje, ki je obstojalo v dveh kov-čekih. Lahore je nameraval odpotovati v novo deželo za srečo. O polnoči odplove ladija. in ker je imel še dve uri časa, jih je hotel preživeti na suhem. V bližini so bila razsvetljena okna neke pivnice in tja jo udari. Sanjavo sedi pri kozarcu pogretega žganja, kterega je naročil; z ; rokami si podpira glavo in strmi pred sebe. Nekdaj je bil Lahore premožen: raznovrstne špekulacije, igre, ženske in lalikomišljeno življenje so mu pa potlačile beraško palico v roke. Zdaj, ko se vdomačiji ni mogel več preživeti, je odhajal v južno Ameriko, kjer je nameraval s trdim delom zopet doseči ugled in premoženje.
Ko je plačal vožnji listek, mu od eelega očetovskega premoženja, kterega je pred nekaj leti podedoval, ni ostalo druzega kot dobro znanje angleščine, ktero je lahko uporabil v novem svetu in družinski prstan, od kterega se tudi v najhujši bedi ni hotel ločiti. Prstan je bil krasno delo iz 18. stoletja. Dve kači ste bili umetno zvite med seboj; prva z rubini v očeh, druga s smaragdi.
Zdajci se mu približa tuj gospod, ki je sedel vstran od njega, ga prijazno pozdravi in reče:
"Oprostite, ker se vam usiljujem
—--Ime mi je James Bilcok,
zlatar —--25 Stanley St.--
ne daleč od tu. Večkrat zahajam v to pivnico ker, by Jove! boljšega gina ne dobim v celem Liverpoolu 1"
Jac Lahore ga pogleda in prijazno odvrne njegov pozdrav.
" Dovolite, da za trenutek pogledam ta krasni prstan na vašem prstu!" nadalj<uje zlatar. "Neznansko namreč ljubim lišp in dragocenosti,' pristavi Še kot bi hotel opravičiti svojo usiljivost.
"Prav rad," reče Jack Lahore, in potegne z roke prstan, ki ga ponudi zlatarju.
"Ah, kak blišč! Še veliko lepši je kot sem menil," kliče zlatar poln začudenja. "Kakor krasno so brušeni kameni! In kako umetno so udelani v zlato! Takega dela dandanes ne dobite več; vsa moderna umetnost je ničeva! Morebiti" prodaste prstan t" "Ne."
"Mi je zelo žal!____ Kupim ga
za vsako ceno!____"
"Obžalujem, vendar prstana ne prodam za nobeno ceno."
Oba moža se poslovita prisrčno; Jac Lahore spije ostanek v kozarcu ter se~napoti proti ladiji.
Stopi na ulico. Medlo so razsvetljevale plinove svetilke ozke ulice. Mimo njega smukne temna postava. Bila je ena onih bitij, ki potnike po noči nadlegujejo, da jih spremljajo domov.
Mladega moža ee polasti domo-tožje. Še enkrat je hotel slišati na domačih tleh iz domačih ust slovo, pa naj si bodi tudi od pocestne dekline. Bes se .napoti za njo. Kmalu jo doide in skupno z njo gre v njeno stanovanje. Ker ni bil surov kot veČina možkih t enakem položaju, prijela ms je pripovedovati zgodbo
mu odnese močan vetrovni sunek klobuk iz glave Čez ograjo v morje. Bil je ob pokrivalo in tolažil se je le z mislijo, da ima morda v svojem kov- j čeku čepico za silo.
no, kako se vedejo pijanci. Padel je na tla, ker se ni mogel držati po koncu."
"Če je bil pijanec, saj ga lahko | zaslišimo. Povejte mi njegovo stano-
Uro pozneje vzdigne ladija sidra in odplove na širno morje. —
Druzega dne skuša omenjena deklica prstan, ki ga ji je podaril dobrotni tujec, zastaviti. Naj dobi zanj še tako malo svoto denarja, zadostovala bo, da se preživi vsaj nekaj dni. S skrbnim obrazom koraka po Stanley ulici, dokler ne pride do velike zlatarske trgovine, kjer se je bliščal napis s zlatimi črkami: "James Bilcok & Co."
Vstopi v prodajalno.
Lastniku prodajalne pove svojo željo in mu pokaže prstan. Gospodar ji reče naj počaka trenutek; nato stopi do enega svojih uslužbencev, kteremu nekaj po še peče v uho.
Dve minuti pozneje stopi v prodajalno |>olicist ter odvede deklico v
Čez osem dnij jo pripeljejo pred preiskovalnega sodnika, ki jo pozove, naj pove. kako je prišla v posest omenjenega prstana. Povedala je celo celo zgodbo. Vsaj je bila vendar tako priprosta. Niti razumeti ni mogla, zakaj so jo prijeli.
"Torej vam je prstan podaril neki gospod, ki ste ga srečali na cesti?" reče sodnik.
"Da."
"In te irditve nečete preklicati?" "Ne."
"Dobro...."
Sodnik s svojega sedeža pogleduje nesrečno postavo s svojimi malimi, ostrimi očmi. Čuden nasmeh se pojavi na njegovem obrazu. Bil je zadovoljen sam s seboj. Konečno mu je ta slučaj nudil priliko, da pokaže svoje bistroumje javnosti. Gotovo ga bo občudoval ves svet.
"Rese Kelly," reče v svečanem tonu, "na napačni poti ste, če mi hočete lagati v obraz!____ Kako morete
dokazati, da Vam je nepoznanec podelil prstan, kterega še trenutek preje ni hotel prodati za velikansko svoto denarja? Niti niste mlada, niti krasna. Vaša postava nikakor ni vzrok tolike darežljivosti.___"
"In vendar je resnica!"
"Torej nečete priznati, da ste prstan ukradli?"
Ko zanika z glavo, se sodnik zas meje zaničevalno.
"Gotovo vam še ni znano, da do-sedaj še nihče ni vložil tožlje proti vam, raditega se hočete opravičiti z lažjo?"
Smeh se pojavi na obrazu zatoženke.
"Torej, kjer ni tožnika, ni sodbe/ nadaljuje sodnik. Nikakor vas ne bo preseneČilo, da ni nikdo spiaševal po tako dragocenem prstanu, dasi sem poizvedoval po lastniku v vseh listih?"
Zatoženka ne odvrne ničesar, ker celega prizora ni niti razumela.
"Torej vam povem jaz," reče sodnik, "zakaj se lastnik tega prstana ne zglasi...."
Da doseže večji učinek, umolkne za trenutek in nadaljuje:
"Ker ste ga umorili!"
Zatoženka prestrašeno piano po koncu, ker niti slutila ni, česa jo obdolžujejo. . "Jaz? Morilka?"
"Da, vi!____ Gotovo ste bili
mnenja, da truplo, ki se vrže v morje v Liverpoolu za vedno ostane na morskem blatu?.... K sreči morilec no pomisli nikdar vseh okoliščin. Uvaževali niste, da je omenjenega človeka kratko pred umorom videl zlatar, kteremu ste ponudili pr3tan in gotovo vam še ni znano, da so dan pozneje dobili v luki mrtvo, plavajoče truplo.... t"
Z groznim obrazom potegne sodnik s svoje mize pregrinjalo in ji pokaže klobuk Jae Lahoreja, ki mn
vanje!
"Neznano mi je."
Sodnik udari s pestjo po mizi.
"Bolje je. da poveste vse po pravici. Gospodje porotniki bodo imeli toliko več usmiljenja z vami.... in sam bom pazil, da se vam preiskovalni zapor olajša."
Smrtno- bledi stopi kri v lica in razjarjena nad 'sodnikovo trmoglav vostjo zakliče:
"Kako bom priznala zločin, kterega nisem zvršila!...."
"Dobro!____ dobro!____ Torej tajite!.... Sicer je pa to vaša stvar. Odpeljite jo v ječo!. ..."
Nekaj let pozneje obišče Lahore, ki je postal zelo premožen trgovec v La Plati, Evropo, in sicer se poda najprvo v Liverpool, kjer je nameraval obiskati trgovskega prijatelja. Ko sta bila oba pri kosilu, mu pridne pripovedovati liverpoolski meščan o raznih razpravah pri sodniji, in med njimi omeni tudi slučaj, ki je zanimal celo Anglijo, in pri kterem je bil sam porotnik. Deklica, ki je umorila nekega nepoznanega človeka, in mu potem oropala prstan, bi morala biti obsojena na smrt. Le krasnemu govoru njenega zagovornika se je posrečilo porotnike prepričati, da se nekoliko dvomili o njeni krivdi. Obsojena je bila potem na dvajset let ječe.
"Mož, ki je bil po vašem mnenju umorjen, sem vendar jaz," zakliče presenečeni Jac Lahore. "Tu se gre za velikansko justično pomoto!.... poravnati jo moram, pa naj me stane polovico svojega premoženja!"
Takoj se poda na sodnijo, kjer pa izve žalostno vest, da je deklica umrla ko je bila šest meseeev v ječi.
"Kako čudna je usoda," je pozneje pripovedoval Jac Lahore. " Moj stari oče je imel prstan na roki onega dne, ko ga je njegov nasprotnik v dvoboju ubiL Istotako moj oče, ko se je smrtno ponesrečil pri železniški nezgodi. Mene samega je preganjala nesreča s prstanom na roki, in sreča se mi je šele posmehljala, ko sem prstan oddal deklici, ki je morala ra^ di tega darila v smrt!"
Se razumeta.
Vlomilec se previdno plazi s sve-jim plenom po stopnjicah k vratam, ko se naenkrat prižge električna luč in stoji hišni gospodar pred njim Toda kaj je njegov strah pred presene-njem, ko začuje hišnega gospodarja: "Nič se ne bojte," reče gospodar; "izkažite mi ljubav in vrzite to pismo v postni nabiralnik. V njej tožim dnužbo, pri kteri sem zavarovan proti ulomu, za odškodnino."
Med berači.
Prvi berač: "Vendar- le ni dobro, če je človek preveč uljuden."
Drugi berač: "Ne vedno. Zadnjič sem se delal mutastega; neki gospod mi je podaril 50 centov; ko sem mn pa rekel: "Hvala!" me je del zapreti."
Sreča v nesreči
Tine: "Mama, pomagajte, naš« Berta je požrla ključ od klavirja?"
Mama: "Ali je klavir zaprt?"
Tine: "Da."
Mama: "Kaj pa kričiš potem ♦ nesreči!"
Tožba.
Goepa: "Tako, Ančka, danes eem videla že petega vojaka pri vas?"
Ančka: "Oprostite, gospa, možki so vsi tako nezvesti"

■'(,' &,	i . • • v '

... i

. «»A .v -	.. * i	,..	v .
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AKSER, President VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEIHK, Treasurer.
Resnica o razstrelbi na Maine.
Po špansko-ameriškej vojni smo v "Glasu Naroda" v raznih člankih večkrat povdarjali, da je razstrelbo
deželi, kteri želi postati drugim jed- ( smo od nje, vendar nam ni škodovala, uak in želi procvitati v duhu domo- . da bi se pritoževali, ker vemo, da je vine, v duhu medsebojne složnosti. po drugih krajih desetkrat slabše.
Dokler do tega ne pride, ne bodemo dosegli zaželjenih uspehov.
Toda sedaj je dosegel hudournik tudi nas. Dne 1. aprila smo prene-
Lahko bi navedel dovolj vzrokov,' hali z delom in šli z drugimi premo-
. „ . _ ,	..___a na vojnej ladiji Maine v luki mesta
Place of Business of the corporation and	J J	J
addressee of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N- Y.	_
list za Ameriko in
leto velji Canado........
K l leta........
o za meeto New York . .
Ejl leta za meeto New York vropo za vse leto . . . .
pol leta . . . ■ četrt leta
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
„ „ „ četrt leta . . • _ ■ v Evropo pošiljamo skupno tri številke
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov.
«QLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement on|*greement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje Dlvaiišče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "GLAS NAkODA"
10e Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Obnovitev starih časov.
V včerajšnjem izdanju "Glasa Naroda smo poročali, da bode glavni ravnatelj zvezine pošte v kratkem izdal nove odredbe, ktere se bodo nanašale na časopisje, ktero je po svojih nazorih anarhistično in soeijali-stično, oziroma, koje priporoča svojim čitateljem. naj rabijo silo, ako hočejo doseči svoje cilje. Takim časopisom bodo odvzeli pravico razpošiljanja po pošti. Pošta v nadalje tacih listov ne bode več dostavljala adrcsatoui in jih ne bode niti hotela sprejeti. Da se pa natančno dožene. kteri časopis priporoča silo, se bode v nadalje urednike takih časopisov prisililo, da svoje Članke prevedo v angležki jezik in pošljejo prevode na pošto, kjer se potem odloČi, je-li časopis sposoben za razpošiljanje ali ne. —
Dasiravno je ponekoliko tako odredbo odobravati, moramo biti vendarle iskriniti in takoj na tem mestu izjaviti, da bode ta odredba v protislovju z ustavno jamčeno tiskovno svobodo, kojo dosedaj od obstanka republike nadalje še nikdo ni oviral. —
Kot nadaljni komentar za te bodoče odredbe naj uvedemo le sledeča dejstva iz zgodovine naše republike:
Bilo je pred petdesetimi leti. Suž-ajištvo zamorcev je bilo tedaj posta v-■o pri poznano po vseh naših južnih državah, oziroma ravno tako pripo-znano, kakor sedaj zakoni trdijo, da mora delavec biti vedno pokoren svojim delodajalcem in da se mora zadovoljiti z onim, kar mu oni nudijo. Kedor je nastopil proti sužnjištvu zamorcev, se ga je zasledovalo in pso-valo in ako mu je kedo mogel mate-rijalno škodovati, mu je prav gotovo Škodoval. Časopisje abolicijonistov, oziroma onih, kteri so zahtevali, da se da zamorcem svoboda, ni imelo ni-kacih pravic in končno so temu časopisju tudi odvzeli pravico do razpošiljanja po pošti. Vse to, kar fee danes mkrepa proti onim časnikom, ki se saj deloma potegujejo za pravice delavcev, se je tedaj ukrenilo tudi proti časnikom abolicijonistov. Slednje so imenovali za zločince in izdajalce. Policija je razganjala njihova zborovanja, b^s tako, kakor se danes dogaja pri zborovanjih socijalistov. — Kljub temu je pa gibanje za oprostitev zamorcev vedno bolj naraščalo in mala skupina, ktera je prvotno zahtevala, da se da zamorcem svoboda, je kmalo tako narastla, da je morala vsa javnost z njo računati. Vprašanje za oprostitev zamorcev je ko-nečno nastalo tako splošno, da se je spremenilo v politično in da so bili •d njega vsi politični boji odvisni. Končno je priž4o leto 1860 in tedaj se je ljudstvo izjavilo pri volitvah v prid zamorcev, tako, da so bili oni ki so se zavzemali za sužnjištvo, poraženi. Iz manjšine je tako postala večina in sužnjištvo zamorcev je bilo odpravljeno.
Vse to se sedaj pred našimi očmi natančno tako ponavlja in ako one stranke, ktere sedaj vlada tako preganja, narastejo, bode za to v prvej Trsti odgovorna vlada sama...
................... WU'lTlO M~H M I---
Havana na Cubi, vsled česar je nastala vojna, pripisati najbrže malomarnosti, ktera je vladala na ime-novanej ladiji. To katastrofo so pa naši imperijalisti, koji so si želeli vojne s Špansko, da zadobe tako po zmagi kontrolo na Cubi, izkoristili in jo pozdravili kot za nje vesel dogodek. V svojo službo so tedaj vzeli vse senzacijonelno časopisje, ktero je moralo skrbeti za to, da pridobi javno mnenje za vojno. Vse ostalo je znano in znano je tudi, da je wash-ingtonska vlada priredila v Havani strogo preiskavo, ob kterej priliki so potapljači preiskali ladijo, samo da se na ta način dožene, da je bila la dija razdejana s pomočjo španske mine, kojo so položili Spanci. Izid te preiskave je bil v popolnem protislovju z izidom preiskave, kojo je odredila španska vlada in takoj tedaj je nektero naše časopisje izjavljalo, da je komisija morala tako poročati, kakor se jej v Washingtonu naročilo.
Da je femu v resnici tako, se je sedaj skoraj že dokazalo, in sicer na sledeči način:
Ko se je vojna končala, so že razne stranke skušale dvigniti potopljeno vojno ladijo Maine. To se je skušalo storiti, da se na ta način oprosti lu-ka in da se na ta način dokaže, da Španci niso pognali ladije v zrak, kajti taka očitanja jih še vedno pečejo. V vsakem pojedinem slučaju je pa washingtonska vlada take poskuse energično preprečila. Ko je nekoč kubanska vlada hotela to storiti na svoje lastne stroške, pričela jej je naša vlada celo pretiti. Vse to nam dokazuje, da ima vlada v Washingtonu glede' tega zelo slabo vest. kar nam služi zopet v dokaz, da Španci ladije niso razstrelili.
Tudi ameriško časopisje je po večini proti dvignenju ladije, ker ve, da le na ta način obvaruje Zjedinjene države pred veliko blamažo. To časopisje, ki je bilo in je še v službi velikega kapitala, je torej vedno vestno molčalo. Sedaj pa, ko je pričel predsednik Roosevelt kapital zasledovati, prihajajo stare tajnosti vedno bolj na dan. Prvi med temi listi je newyorska "Sun", ktera je vse ono, kar je ležalo več let zakopano v njenem srcu, pričela sedaj objavljati. Imenovani časopis sedaj zahteva, da se ladija dvigne, ker le na ta način bode mogoče dognati, je-li McKin-leyeva vlada, ktere naslednik je Roosevelt, izvršila grozen zločin, kojega se še vedno pred svetom prikriva.
Ako se to zgodi, potem bode morala svetovna zgodovina našo vojno s Španci drugače bilježiti, nego jo je dosedaj bilježilo naše časopisje. Vendar pa bode prišla resnica kmalo na dan...
DOPISI.
kteri so me dovedli do tega koraka, da moram razmere littlefallskih Slovencev obelodaniti potom časopisja in tako pokazati stališče tudi družim v Zjedinjenih državah živečim Slovencem v pravi luči. Imam dovolj dokazov, s kterimi pa še malo počakam, da dobim odgovor tistega, ki se prizadetega čuti in kteri je večinoma vzrok neslogi. Grajati se mora krivični nastop tistega, kteri je izbran, voditeljem, kteremu je izročeno vodstvo polovica littlefallskih Slovencev, kteri se pa svojega vzvišenega mesta ne zaveda, ja rekel bi, skoraj ni kos svoji nalogi.
Pozdravljam vse Slovence po Zjed. državah, želeč vsem vesele velikonočne praznike.	I. M.
James City, Pa. Cenjeni g. urednik:—
Pred kratkim sem iz naše nove naselbine poslal dopis, v kterem sem poročal o tukajšnji novi tovarni za steklo; tovarna je bila dodelana koncem avgusta lanskega leta in v prvih dneh septembra smo pričeli s polnim delom, in sicer noč in dan. Še precej dobro se nam je tukaj godilo, so-sebno smo vsak dan čitali v "Glasu Naroda", kako po vseh slovenskih naselbinah razsaja gospodarska krtza. Cital sem tudi v več dopisih, da rojaki nimajo dela. drugi zopet delajo samo po 2—3 dni v tednu. Pri nas smo pa delali po sedem dni na teden, torej neprestano, včasih še ponoči.
Dne 1. aprila pa nas je zadel hud udarec, ki ga občutimo vsi brez izjeme; zmanjšali so nam plačo za 10 odstotkov. Zatorej ne svetujem rojakom sem hoditi, ker se tudi delo težko dobi: že zdaj postavajo pred tovarnami cele gruče ljudij, ki bi radi delali še za manjše plače. Precej Slovencev je bilo že tukaj naseljenih in upali smo v kratkem ustanoviti podporno društvo, ki je neobhodno potrebno. Nesrečna kriza pa je pregnala ljudi iz te naše naselbine. da nas je samo še 15 rojakov, ki niti misliti ne moremo na ustanovitev podpornega društva. Sicer če bi se držali izreka "svoji k svojim" in "v slogi je moč", bi še šlo; vendar hode najbrž kriza še huje pritisnila in vse naše upe ter nade pognala po vodi.
Ob sklepu svojega dopisa pozdravljam vse rojake po Zjed. državah, posebno pa čitatelje našega lista Glas Naroda, kteremu želim obilo uspeha.
Fr. Vales.
V	.- V ft* v-TJV-
i; ••:< - ' v.* ' '	:
Allegheny, Pa.
Dragi g. urednik:—
Poročati imam žalostno novico o smrti našega rojaka in sodruštvenika Valentina Drap.
Dne 23. marca zjutraj je šel vesel na delo, a opoludne so ga prinesli smrtno ranjenega domov ter opolu-noči je izdihnil svojo blago dušo. Bil je dober društvenik in vesten plačnik, pa tudi skrben oče svoje družine. Stanoval je v svoji hiši na Ex-
garji vred na štrajk. Kedaj se bodo pogodbe med delodajalci in unijo zopet obnovile, nam ni znano.
Vse, kar nam je v tem času storiti, je, da krepko skupaj držimo; le s slogo bodemo menda prodrli z našimi pravicami, nakar se nam zopet odpre delo, metali bodemo premog v kare in objednem dolarje v naše žepe. Vsi za jednega, jeden za vse! je naše geslo.
V	tej naši mali naselbini imamo dva podporna društva, kterih jedno pripada J. S. K. Jednoti, torej smo proti bolezni in smrti dovolj zava rovani.
H koncu dopisa pa pozdravljam vse Slovence po Zjed. državah, tebi Glas Naroda pa želim obilo uspeha.
Ivan Poženel.
Waukegan, HL
Spoštovani g. urednik:—
Blagovolite sprejeti sledeče vrstice v Vaš cenjeni list.
Tudi tukaj občutimo gospodarsko krizo; v žičarni se dela samo po pet dni j na teden; v mestu je veliko brezposelnih delavcev.
Že več mesecev je bila tu velika agitacija proti saloonom. Na volilni dan 7. aprila so pa vodopivei doživeli velik poraz, ker smo imeli "mokri" skoro 600 glasov večine. Posebno pogumno so šli v boj proti tempe-renčnim fanatikom slovenski saloo-narji, med kterimi je najbolj agiti-ral rojak g. Fran Petkovšek. ki se ni ustrašil ne dežja ne vode; hodil je okoli zavit v haljo kot nekdaj Pe ter Amienski. ki je zbiral križarsko vojsko proti nevernim Turkom, da reši svete kraje. Tako se tudi naš rojak ni ustrašil ne žrtev ne stroškov; najel je namreč voz. godbo in več instrumentov; na voz je posadil sodček pive in ga pognal po slikovitem Market Streetu, medtem ko je godba igrala narodne pesmi. Bil je vriše in trobentanje, kot tedaj, ko so Izraelci udrli v Jeriho, in jim je Gospod ukazal sedemkrat korakati okoli mesta, da se je podrlo zidovje. Tako so se podrle tudi nakane suhih, vodenih, temperenčnih fanatikov, ki bi nas radi zalivali z vodo ter videli, da bi nam po letu jeziki mahali iz ust od žeje. Kakor rastlina potrebuje mokrote, jo potrebuje tudi človek. Vsa čast rojaku g. Petkovšku za njegov trud in neustrašenost; rojaki v zahvalo ga obilno podpirajte, kar v resnici zasluži. Cast mu!
V	začetku aprila smo imeli tukaj sveti misijon, kterega se je ljudstvo udeležilo v obilnem številu. Hvala vsem č. gg. za njih trud in gorečnost. !
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", ki je največji in najboljši dnevnik tu in onstran oceana. Pozdrav vsem čitateljem.
Fran Jesenovec.
Bradley, 111.
Cenjeni g. urednik:—
Sprejmite te vrstice in uvrstite jih
portu in zaposljen je bil v premogo-l v pre<iale "Glasa Naroda
Kje je moj brat MAT. PUSTA-VERHt Zadnjič prejel sem pismo iz Cherry Valley, Pa., na ktero Km mu ie tretjič odpisal, toda ne dobim odgovora. Kdor izmed roja-
kopu, kjer je padla nanj velika plast premoga, da je moral revež umreti. Tukaj na Exportu zapušča žalujočo vdovo in dve hčerki.
Pokojnik je bil doma iz Vel. Ce-rovea, fara Stopiče, na Dolenjskem. V Ameriki je bival nad 20 let in si lastno pridnostjo nabavil svoje imetje. Bil je član društva sv. Jožefa št. 12 J. S. K. Jednote v Pittsburgh Pa., od leta 1901 naprej.
Josip Muška.
Barberton, Ohio.
Cenjeni gospod urednik:—
Malokdaj se sliši kaj iz našega kraja. Kriza nas mori in davi, ker se nimamo kam podati, denarja pa tudi ni; navadno sedimo s praznimi žepi okoli praznih miz ter premišljujemo, kaj prinese bodočnost.
Veliko jih je že odpotovalo v staro domovino, vendar je tu še dosti brez-poselnih ljudij.
Babcock & Wilcox Boiler Works je pretečem teden zopet odslovila večje število delavcev; če bode šlo tako naprej, bodo kmalo samo nadzorniki po tovarnah.
Pittsburg Feeding Co. dela že od decembra meseca samo po tri dni na teden. Zares, žalosten položaj v tej obljubljeni deželi.
Želeč, da bi se kmalo obrnilo na bolje, pozdravljam vse Čitatelje Glas Naroda in jim želim vesele velikonočne praznike. Ivan Gabrovšek.
East Palestine. Ohio. Dragi "Glas Naroda":—
Nisem še bral dopisa iz te naše naselbine, izvzemši jednega.
Naša naselbina je bolj majhna; naselilo se nas je tukaj Akrog 50 Slovencev, ki ie precej zadovoljno živimo v tem skritem krajo. Tudi pri (15-16—4) ' ampak da je to prosti narod ▼ prosti ^^ ^ imeli krizo, ali bolje, slišali
Little Palls, N. Y.
Cenjeno uredništvo:—
Blagovolite sprejeti sledeči dopis v predale "Glasa Naroda".
Le malo kedaj je iz tukajšnje slovenske naselbine kaj slišati. Prosil bi torej, da blagovolite priobčiti ta dopis v cenjenem listu, kteri si je pridobil v kratkem času, kakor tudi po marljivem delovanju Vašega zastopnika g. Fran Gregorka dokajšno število naročnikov in ktero bode gotovo tudi narastlo.
Iz ljubezni do milega mi slovenskega naroda in notranjih virov gnan sem se namenil priobčiti par vrstic, ktere naj bi si vsak littlefalski Slovenec in Slovenka globoko vtisnil v srce, premislil in potem šele pravično presodil.
V j edinosti je moč, pravi pregovor in kterega je velikomoravski vladar, knez Svatopluk, na vsakteremu znan način tudi dokazal. Naj bi bilo temu tako. Zopet je pa drugi pregovor, ki pravi: Nesloga tlači, in temu bi dal skoro prvo mesto.
Dragi čitatelji, težko je soditi kje tiči vzrok neslogi, pa vendar ga skoro vsakteri pozna. Ne maram s tem žaliti nikogar, in se tudi ne sme, ako ni kriv, užaljenega čutiti.
Kakor znano, so tukaj tri društva: sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa., sv. Jožefa J. S. K. J. in sv. Pa via K. S. K. J., ki štejejo lepo število članov, kteri so vsi Slovenci, sinovi slovenskih mater, kteri se pa med seboj le nekako prisiljeno poznajo. Da bi delovali vsi za jednega in jeden za vse, bi se razmere littlefalsfcih Slovencev popolnoma spremenile in pokazali bi drugim tn živetim naro-
kov ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti; morda ga kdo dom, da smo sinovi Slave in hčore pozna pod imenom Post. — Frank slovenskih mater, kteri narod ne po-Pustaverh, Moon Ban St., Latrobe, zna sovraživa, ne pozna hinavstva,
Iz Balkana.
Kritičen polofaj y Srbiji. "
Pašičeva vlada omahuje. V slavno Pašičevo radikalno stranko, ktere prošlost je tesno spojena z novejšim srbskim preporodom, utihotapili so se, ko je dozorela za vlado, razni sumljivi elementi, ki so to zaslužno partijo tako raztrgali, da so čistejši elementi (da se rešijo) morali izstopiti in ustanoviti samostalno radikalno stranko, ki je bila pred par leti tudi na vladi, a je — baje radi nezadostne politične rutine in nedostatka mož, sposobnih za vlado — morala zopet odstopiti teren staroradikalni Paši-čevi frakciji.
Ker pa ta poslednja stranka nima dovolj zaslombe med narodom, morala je, ako se je hotela vzdržati na vladi, posluževati se onih nevarnih sredstev, kterih se mora v takem položaju posluževati vsaka stranka. No, znan je italijanski pregovor, da: tutti i nodi vengono al pettine! In tako se je sčasoma nabralo toliko gnjilavi, da je samostalska opozicija (samost. radikalci) sklenila obračunati vlado.
Opozicija je začela iznašati vse da se blago izrazim — nepravilnosti in brezobzirno napadati vlado ter se je oprijela tudi skrajnega parlamen tarnega sredstva — obstrukcije. , Glavna bitka se bije v sedanjem zasedanju. Točke, okoli kterih se ista vrti, so: proračun za 1908, po daljša nje povlastice (koncesije) Narodni Banki za izdavanje bankovcev in trgovinska pogodba z Avstro Ogrsko.
Sedaj je na dnevnem redu prora čunska razprava za 1908. a opozicija je sklenila, da upotrebi vse sile, da v tej razpravi vlado vrže. Bila je pa ne ka ovira, ki je opoziciji oteževala rušenje; to je predloga glede povlastice Narodni Banki.
Ta povlastica morala se je namreč podaljšati za par dnij. ker sicer bi bila morala banka umakniti iz pro meta bankovce in odpovedati kredit vsem denarnim zavodom, kar bi do-vedlo do grozne gospodarske kata strofe v Srbiji. Vlada je vedela, da opozicija ne bode hotela jemati nase odgovornosti za tako katastrofo, kar bi se zgodilo, ako bi bila preprečila vsprejem dotičnega zakona. To okolnost je vlada hotela sebi v prilog izkoristiti ter presirati na opozicijo, da bi ta poslednja omogočila, da se hitro reši proračun ter da pride tako pravočasno na vrsto predloga glede povlastiee. Opozicija pa je to potezo parirala in zahtevala ter tudi dosegla, da se je razprava o proračunu prekinila ter da se je danes, na izredni, nedeljski skupštinski seji — 22. sušca — vsprejela (in sicer jed-noglasno) predloga glede podaljšanja povlastice Narodni Banki.
Na ta način si je opozicija odprla pot, da na nadaljevanje proračunske razprave skuša s pomočjo obstrukcije zrušiti vlado.
Sedanji kritični položaj vlade naj-markantnejše označuje včerajšnja o-pomba Pašičeva, da sedanjo veliko pravdo med vlado in opozicijo odloči narod. Iz tega se jasno vidi, da je mislil Pašič na bližnji razpust skup-štine in na nove volitve.	Ed.
Slovensko katoliško
Ck
Že precej časa ni bilo čitati nobenega dopisa od tukaj. V nekem listu sem čital, kako je pisal en dopisnik, češ, da naš Bradley je zapuščen od Boga in od ljudi. Ali temu ni tako. Ako bi bil pozabljen od ljudi, bi gotovo ne prišlo toliko ljudij delo sem iskat, ki ga pa naravno ne dobe, ker tukaj vlada še vedno kriza. Od Boga tudi še nismo tako zavrženi, ker pride sem kmalo Rev. Anton So-jar, da spolnimo svoje dolžnosti, kakor se spodobi vsakemu kristjanu o velikonočnem času.
Z delom gre tukaj bolj slabo. Pri Joseph Turk Manufacturing Co. delamo po 9 ur na dan. David Bradley Manufacturing Company pa menda zapre svojo tovarno prihodnji teden za nedoločen čas, kakor se sliši.
Dne 7. aprila so bile tukaj volitve med "mokrimi" in "suhimi", pa so "mokri" pobili lemperenčnike z 98 glasovi večine. V Kankakee, ki je glavno mesto našega countyja, so imeli mokri celo 1000 glasov večine; vseh volilcev je 3500. To kaže, da ga vsi radi pijemo.
Dne 29. marca je umrl v Chicagu Josip Turk, lastnik tukajšnje tovarne za železne postelje, in .dne 5. t. m. je vlak odtrgal nekemu 161etnemn Angležu nogo; revež je čez dve uri nato umrL
Končno pozdravljam vse čitalce "Glasa Naroda", kteremu želim obi lo naročnikov in uspeha.
Ivan Jerina.
HRVATSKI GLASOVI O VAŽNOSTI SPORAZUMLJENJA V ISTRI.
POZDRAV.
Pred -odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno Josipa Ivančiča in družino v Indianapolisu, Ind., ter Lucijo Kovačič v Clevelandu, O. Na zdarl New York, 15. maL travna, 1908 Josip F. Faletiž.
podp. društvo
Lf
JD
svete Barbare
"D *
za Zjedinjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
lnkorporlranodne3l. januarja 190J v državi PennsylvanlJI.
-O—O-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H/tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P^ KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenns, Bral-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St^ Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box M7( Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
mogli več jednostransko podeljevati podpor Legi in odklanjati našo druž-
SVARILO ROJAKOM.
Kje sta JANEZ BREZAR in JO-
bo. Tudi sredstva ki bodo določena	SIP JAGODIC? Prvi je doma iz
po akciji za saniranje deželnih	Šenčurja, drugi iz Olševka pri Kra-
financ, se ne bodo mogla obračati	nju proti Slovanom, ampak bodo tudi
nju. liila sta tukaj pri naju na stanu in hrani. Prvi je odnesel $7 in njim na korist. In če spominjamo,' dru?i ^ Odšla sta brez da bi na-koliko so mogli Slovani v Istri sami raa kaj naznanila. Ivan stružnik je storiti doslej, smo uverjeni, da bodo znali izkoriščati tudi novi položaj.
"Pokret" zaključuje: Od severa bo prihajal vpliv Slovanstva v Trstu, od druge strani vpliv s probujene in zavedne liburnijske obali, tako, da
j»osodil Brezarju $10, da je začel krojaško obrt in mesto da bi posojeno svoto povrnil, je zginil brez sledu. Varujte se. rojaki, teh dveh tičkov!
.... „ John Struzmk	& Martin Kokali,
moremo reci. tla je preporod Istre.	D .	,, .
. . , f . ____ .	Restaurant,	Vallev. Wash.
popolni preporod vprašanje bližnje
bodočnosti. In le vprašanje časa je, kdaj dobi slovanska večina tudi večino mandatov v deželnem in državnem zboru ?!
Kako bije žepna ura, a kako srce.
Navadno udari žepna ura v eni uri 17,160krat. Na dan torej 411,848, na leto 150,321,600, a v sto letih 15,032,160,000krat. Človeško srce u-
(16-17—4)
Iščem mojo ljubljenko AMALIJO nekdaj na Darragh, Pa., stanujočo. Kdor ve za njo, naj mi naznani. — Joseph Milanič, P. O. Box 146, Rillton, Pa.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleiaste in golobradce, od katerega v 6-tednih lepi lasje, brki in brada popol-
dari na uro 5000krat, na dan 120,000,1 ?on?a "astejo, cena $2.50! Potne noge, w	. ».-i kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam
na leto 43,800,000, a v sto letih T 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c.,
4,380,000,000krat.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Slavni direktor Collins Med. Inst.
v New Yorku.
Jaz Vam izjavim mojo srčno zahvalo za ozdravljenje, ker ste mi Vi pomagali k mojemu zdravju. Sedaj sem popolnoma zdrav, zato se Vam iz srca zahvalim in Vas bodem še mojim rojakom priporočal, kteri bode kaj bolehal, ker sedaj sem prepričan, da Vaš zdravniški zavod je isti, kteri zamore v resnici vsakemu pomagati.
Se Vam še enkrat iz srca zahvaljuje za Vašo dobroto in Vas prav lepo pozdravlja VaŠ slovenski rojak
Janez Grive, Box 236, Aurora, Minn.
Hrvatski listi v Banovini tudi priznavajo v Istri doseženo sporazumlje-nje kakor dogodek epohalne važnosti za bodoči razvoj naroda našega v Istri. Naj citiramo nekoliko iz glasila naprednjakov "Pokreta." Namenoma jemljemo ravno ta list, ki je vseprej nego pa mehak in vpogljiv in se ne laska nikomur.
Ni dvoma — pravi — da je bilo probujenje hrvatskega naroda v Istri v prvi vrsti tista sila, ki je primora-la vlado in Italijane v to reformo. Tridesetletno delo, mukotrpno ori-jaško delo našega elementa v Istri je izsililo spoštovanje tudi od strani nasprotnikov. To delo je dovelo do sijajnih uspehov na zadnjih državno-zborskih volitvah. To delo je usililo respekt pred nami, da so slednjič pripoznali Hrvate in Slovence ra/no-pravnim faktorjem. Volilna reforma ni prinesla Slovanom vs^ga. kar jim gre, ali prinesla jim je mnogo: osigu-ranje ekzisteneije; osiguranje, da se brez njih ne bo moglo nič delati in nič odločevati. Volilna reforma je prinesla in omogočila Slovanom rav-nopravnost z Italijani. Italijanom je sicer ohranjena večina, ali ta večina ne bo mogla nič več storiti brez naših, dočim je doslej italijanska večina jednosta.vno ignorirala slovansko manjšino v zbornici. Po reformi ne bo imel deželni zbor za nas le negativne važnosti, ampak veliko pozitivno važnost. Odslej nam Italijani ne bodo mogli več nailjevati svojih šol, ne bodo mogli več voditi večne borbe proti našim občinam. Ne bodo
POZOR, SLOVENCI, V JOHNS-TOWNU, PA., IN OKOLICI!
Ker so nas slovenski prijatelji naprosili, priredili bodemo v premikajočih slikah "Passion Play", KRISTUSOVO ŽIVLJENJE OD ROJSTVA DO VSTAJENJA. To je nekaj posebnega za vaše otroke in prijatelje. To bode ena najlepših in najbolj zanimivih predstav, kar jih je bilo kdaj v Johnstownn, ktere ne smete zamuditi. Slike se bodo kazale v četrtek, na veliki petek in soboto, t. j. 16., 17. in 18. aprila. Odprto od 10. ure dopoludne do 11. ure zvečer. Vstopnina samo 10 centov.
NEW CASINO, 510 Washington St., Johnstown, Pa. (14- 18—4)
da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order potil jati.
Jakob Watacic,
F». O. Box 69
CUQV^LAND, Orli O.
VSEM BOLNIM SLOVENCEM
■v
Zjedinjenih Državah.
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugI manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bolievali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem Času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TAINE MOZKE IN ŽENSKE --• BOLEZNI =
NA PRODAJ
aH pa v najem se odda
SLOVENSKI SALOON na dobrem mestu prav tik tovarne. V nadstropju je 12 sob, ki se vedno lahko zarentajo. Kdor hoče izvedeti več, naj se obrne na:
John Mlakar, 525 60th Ave., West Allis, Wis. (16, 18 & 20 apr)
SLUŽBO DOBI.
Slovenka, ktera govori angleško ali pa nemško, sprejme se takoj v sin žbo v kuhinji ali pa kot sobarica. Natančneje se izve pri: John Novljan, The Electric Hotel, 0418 Monroe St., Spokane, Wash. (16-16—4)
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od
THEH NAJUČENEJŠIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" Iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate.
Eno Pismo in Konec Je Veše Bolezni.
ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravdčasno pomoč z$doblte. Piši« te na ~nas v svojem maternem jezika in pošiljajte pisma na:
AKADEM1ČN0 ZDRAVNIŠKO DRDŠTT0
DR. ROOF
Specialist za spolne bolezni. x DR. KNIGHT Specialist za notranje boleanL DR. SPILLINGER Specialist za diagnostiko.
1- AIER1KA EUROPE CO. 2128 Broadway, Niv York





*
*

V. • »T- '
Jugoslovanska
S fcjii,mn Mirim« dne 24. januaija 1901 v državi
Sedež v ELY, ^MINNESOTA*
-o—o-
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 0483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)
Gla\ ni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock. Pa.
ALOJZIJ VIR ANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, HI. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7tb Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. 0. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOS AR, III. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Izjurada glavnega predsednika J. S. K. Jednnte.
Na znanje članom in nradnikom J. S. K. J
Naš brat in podpredsednik J. S. K. .1. Jakob Zabukovec. odpotuje v staro domovino zavoljo bolezni, ter misli ako mu Bo- da boljše zdravje se nazaj povrniti v našo sredino. Brat podpredsednik Jakob Zabukovec je bil cel Čas svojega bivanja tukaj zvesti član in uradnik J S K/ Jednote, ter ga le neradi izgubimo iz svoje sredine. Za to smo mu iz glav. urada Jednote izdali za šest mesečni potni list in dovolili da ostane za to dobo v glavnem uradu kot podpredsednik J. S. K J Tebi pa dragi nam sobrat podpredsednik Jakob Zabukovec, v imenu vsih članoJ J. S. K. J. zel.m srečno pot, ter ti kličem z Bogom. Želim, da bi se živi 1U zdravi spet srečali v tej našej novej domovini.
Nadalje naznanjam članom in uradnikom J. S. K. J., da smo odredih čas 10 letne proslave obstanka naše Jednote na dne 18 in 19 julija t. 1. Takrat bodo društva na Ely, Minn., priredila veliko slavnost. Takrat se naj pndruž.jo tudi na.Ši jednotski nadzorniki, da zastopajo Jednoto pn tej slavnost i, ker ravno ob tem ča,u jih dolžnost veže. da presedajo jednotsko imetje. Okol 15. julija bo le ,osebno za to slavnost, slavnost ia izdaja tiskana v glasilu Jednote "Glas Naroda." Jednota je zadnje 3 ali 4 leta.lepo napredovala. Letošnje leto je pa veliko članov jo zapustilo m odpotovalo v staro domovino in to zavoljo slabih časov; veliko jih je rojakov tukaj kateri bi radi se nam pridružili, pa jim ni mogoče, ker nimajo s cim plačevati prispevkov v društvo in Jednoto. Upajmo, da se bojo časi poboljšali m naša dična Jednota bode spet naprej cvetela.
Pozdrav vsem eobratom.
__ Ostajem vam udani
Fran Medoš, predsednik J. S. K. J.
Ajeement št. 117.	Ely, Minn., dne 1. aprila.
ZA MESEC APRIL 1908.
Za umrlega brata Anton Križe, cert. 1105, člana društva sv. Jožefa ^ I4' ^rocket, Cal., umrl dne 28. novembra 1907, uradno poročan od društva dne 1. Marca, 1908. vzrok smrti; pobit v rudniku, zavarovan je bil v prvem razredu za $1000.00.
s* ^ ^T brata Ant°n Smaj1*' cert 7410> žlana	sv. Jožefa
a \0r°?et> Cal" umrl dne 7- decembra 1907. uradno poročan od društva dne 1. marca 1908. vzrok smrti; povožen od vlaka, zavarovan je brl v prvem razredu za $1000.00.
Za. umrlo Marijo Guzelj, cert. 9233. članico društva sv. Barbare št 33, v Trestle Pa., umrla dne 7. januarija 1908. uradno poročana od druš-
T	VZr°k Smrti;	t™, opravičena do podpore
v znesku $500.00.
Ta asesment je razposlan na 45<I6 članov prvega in 458 članov druzega razred, ter 1956 članic. Vs*k član prvega razreda plača po 50c. za amrtmno, vsak član druzega razreda plača po 25c. za smrtnino in soprog« pa plačajo po 2>. za smrtnino članic.
OPOMBA! V dodatek k pojasnilu g*. uradnikom krajevnih društev u, njih cianocn, katero je bik, razpo-ano zadnji mesec glede praznovala desetletni«« obstanka J. S. K Jednote. podajam še sledeče; kolikor praznovanje od strani krajevnih društev. je stvar popolnoma v rokah posameznih društev. Veliko društev bode gotovo, ki se ne bodejo mogla veliko
T"?. M ? l" t,Slim ^ kSterim * roo»ože Poročamo slede«.
dne 18. juhja bode 10 let od kar je bila Jednota ustanovljena; toda ta dan pnde v soboto; na prihodnji dan, to je v nedeljo, naj bi se društva udeležila korporativao kjer je to mogo«, službe božje, a popoludne ali *večer istega dne pa kak banket ali druge vrste 'veselico s slavnostnimi govor,, predavanjem itd. Na tak način se vsaj za nekaj časa spomnimo n*fega desetletnega obstanka.
Jubilejska številka jednotinega glasila ne pride do meseca julija, za to raj ima še čas vsak uradnik ali drugi član Jednote poslati kaj podatke^ za to številko, upamo da se bodejo oglasili vsaj večletni uradniki druatev, katerim so napredek in dobrote Jednote dobro znane. KoKkor se javnosti v Ely, sedežuJednote, izide v to svrho pripravljen progam *t«w«a pošljemo na vsa društva.
JUBU L. BROftČ, glavni tajnik.
o .....—
FBI8TOPXLL
K	ST* Petm ** P*tU 66 v Joliet, ni., 16 mar.: Snu
— XS69 cert. 10055 L razred. Društvo Šteje 40 odor.
K društvu Sv. Frančiška št. 54 v Hibbing, Minn., 16. mar.: Ma-jerle Josip, 1885 cert. 10039 I. razred. Društvo šteje 35 udov.
K društvu Sv. Jožefa št. 74 v Tyre, Pa., 16 mar.: Osberman Martin 1882 cert. 10040 I. razred. Društvo šteje 13 udov.
K društvu Sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa., 16 mar.: Šurla Anton 1878 cert. 10049 I. razred. Društvo šteje 207 udov.
K društvu Sv. Barbare št, 47 v Aspen, Colo., 10 mar.: Krizman John 1871 cert. 10041 I. razred. Društvo šteje 92 uda.
K društvu sv. Barbare št. 39 v Rblyn, Wash., 10 mar.: Briški Florijan 1887 cert. 10043 I. razred. Društvo šteje 191 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn.; 10 mar.: Kožar John 1883 cert. 10044 I. razred. Društvo šteje 146 udov.
K društvu sv. Srce Jezusa št 2 v Ely, Minn., 10 mar.: Latkovich Marko 1888 cert. 10045 I. lazre.d Društvo šteje 156 udov.
K društvu sv. Jurija št. 22 v So. Chieago, 111., 10 mar.: Spek Frank 1889 cert. 10035, Kolar Josef 1868 cert. 10037, Mozar Jacob 1876 cert. 10036. Vsi v I. razredu. Društvo šteje t.
K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind., 10 febr.: Lavrin-šek Jožef 1878 cert. 10034, Turk Ignac 1879 cert. 10033. Oba v I.razre-* du. Društvo šteje 53 udov.
K društvu sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., 10 mar.: Petek Frank 1872 eert. 10048 I. razred. Društvo šteje ?
K društvu sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa., 10 mar.: Šlat Tomaž 1874 cert. 10051 I. razred. Društvo šteje ?
K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm. Minn., 10 mar.: Perko Frančiška 1879 cert. 10046, Ajič Terezija 1875 cert. 10047. Društvo šteje 48 članic.
K društvu sv. Barbare št. 47 v Aspen. Colo., 10 mar.: Kostelec Maria 1881 cert. 10038. Društvo šteje 44 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind., 10 mar.: Lovin-šek Neža 1882 cert. 10032. Društvo šteje 30 članic.
K društvu sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa., 10 mar.: Šlat Marija 1869 cert. 10052. Društvo šteje 16 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, 111., 16 mar.: Jurjevich Katarina 1881 cert. 10054. Društvo šteje 5 članic.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa., 16 mar.: Šurla Maria 1889 cert. 10050. Društvo šteje 120 članic.
K društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., 16 mar.: Se-dej Te rezi a 1884 eert. 10030, Košir Marija — cert. 10031. Društvo šteje S3 članic.
K društvu sv. Roka št. 55 v Lament Furnace, Pa., 25. mar.: Josip Ka-siČ 1865 cert. 10082, Ivan Mrvič 1890 cert. 10086, Alojz Božie 1881 cert. 10080, Johan Mežan 1883 cert. 10079 Ran Kambič 1864 ceTt. 10078, Franc Bizjak 1878 cert. 10077. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 48 udov.
K društvu sv. Petra št. 50 v Brooklyn. N. Y., 1. apr.: Fugina Juraj 1874 cert. 10067. II. razred. Društvo šteje 30 udov.
K društvu Sokol št. 38 v Pueblo, Colo., 1. apr.: Rudolf Jurij 1887 eert. 10070. Gornik Anton 1884 cert. 10069. Oba v I. razredu. Društvo šteje 49 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 53 v Lit tie Fallss, N. V., 1. apr.: Pohleven Jožef 1889 cert. 10068. II. razred. Društvo šteje 50 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa., 1. apr.; Peršutti Ven-celj 1870 eert. 10066. I. razred. Društvo šteje 81 udov.
K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 1. apr.: Kalan Matevž 1877 cert. 10065. I. razred. Sedlar Franc 1890 cert. 10064 II. razred. Društvo šteje 150 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 19 v So. Lorain. O., 1. apr.: Seme Martin 1889 cert. 10062, Kralj Ferdinand 186« eert. 10063. Oba v I. razredu. Društvo šteje 85 udov.
K društvu sv. Barbare št. 72 v Ravensdale. Wash., 1. apr.: Frank Anton 1870 eert. 10061 I. razred. Društvo šteje ?
K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Llovdell, Pa.. 1. apr.: Naglič Jakob 1864 cert. 10073. Mengas Urban 1881 cert. 10076, Naglič Jožef 1887 cert. 10(174. Seničnik Janez 1887 cert. 10075. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 123 udov.
K društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo., 1. apr.: Jakša Josip 1877 cert. 10072. I. razred. Društvo šteje 72 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet. Mich., 1. apr.: Bohte Josip 1376 cert. 10071. I. razred. Društvo šteje 243 udov.
K društvu sv. Frančiška št. 54 v Hibbing. Minn.. 1. apr.: Šega Matija cert. 6324. Štefanič Wilhelm cert. 7591. Tičer Rudolf cert. 6973. Vsi v L razredu. Društvo šteje 32 udov.
K društvu sv. Štefana št. 26 v Pittsburgh. Pa.. 1. apr.: Bneceljnik Alois cert. 5715, Jančan Janko eert. 7208, Samsa Ivan eert. 7889, Zidar Anton cert. 1815. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 85 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 19 ▼ So. Lorain. O., 1. apr.: Bogovčič Marko cert. 3264, Munič Ignac cert. 7749. Oba v I. razredu. Društvo šteje 83 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich., 1. ap Krall John P. cert. 814, Štefančič Marko cert. 917, Panjan John cei 4878, Grum Frank cert. 4613, Stokuča Rade cert. 6186, Maurin Martin cert! 6868, Lukezich John cert. 832. Vsi vi. razredu. Društvo šteje 137 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn., 1. apr.: Starič Anna
1885	cert. 10091. Društvo šteje 30 čl.
K društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo., 1. apr.: Jakša Anna 1879 cert. 10094. Društvo šteje 15 članic.
K društvu sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa., 1. apr.: Praznik Roza 1884 cert. 10089. Društvo šteje 46 članic.
K društvu sv. Janeza Kist št. 37 v Cleveland, O., 1. apr.: Merzlikar Helena 1885 cert. 10093, Zakrajšek Marija cert. 9435, Anzelc Ivana cert. 9354, Budan Ivana cert. 9898, Milne r Marija ceit. 9392, Mihelič Johana cert. 9385. Društvo šteje 81 članic.
K društvu sv. Alojzija št. 13 v Baggaley Pa., 1. apr.: Andreček Barbara 1885 cert. 10085, Tomazin Marija 1890 eert. 10083, Žibert Jose-fina 1885 cert. 10084. Društvo šteje 18 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo., 1 Frančiška 1886 cert. 10087. Društvo šteje 47 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 29 v Imperial Pa., 1. Elica 1888 cert. 10090. Društvo šteje 33 članic.
K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 1. apr. čiška 1889 cert. 10088. Društvo šteje 58 članic.
K društvu sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa.. 1. apr.: Erklavc Marija
1886	cert. 10086. Društvo šteje 22 članic.
8TJSPENDIEAIIL
Tz društva sv. Štefana, št 58 v Bear Creek, Mont, Repec Alois cert. 4467. Muren Frank cert. 7491, Ceferin Paul cert. 3839, Frelich Anton. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 54 članov.
Iz društva sv. Petra in Pavla it. 65 v Manistique, Mich.. Štok Ivan cert. 7486 I. razred. Videč Mihael eert. 7137 II. razred. Društvo šteje 16 članov.
Iz društva sv. Petra ia Pavla št 51 Murray, Utah. Kraškovieh lO-hael cert. 5426. Mikuž Frank eert. 4314. Mehle Alojzij eert. 7617, Soie Pavel eert. 5425. Skrl Ivan cert. 6348. Vsi v L razredu. Društvo šte-je f
Iz društva sv. Jurija št. 22 v Chicago, IIL, Huta* John eert. 3508, Jerbic Ivan cert. 7576. Oba v L razredu. Društvo šteje 120 članov.
Iz društva sv. Ivan Krst. št 71 Collinwood, 0-, Crnologar Jakob eert. 6435, I. razred, Stofar Frank cert 6449, II. razred. Društvo šteje 31 članov.
Iz društva Sokol št. 38 v Pueblo, Cok>., Stublar Josip eert 2327 L razred. Društvo šteje 47 članov.
Iz društva sv. Jurija št. 22 v So. Chieago, EI., Mali Anton eert 5112 I. razred. Društvo šteje 234članov.
Iz društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., Kočevar Anton eert 588 L razred. Društvo šteje 69 čljmov.
Iz društva sv. Barbaro št 47 v Aspen, Colo., Turk Ignac eert. 2629, Brozovic Mike cert. 7135. Oba t t razredu. Društvo šteje 93 udov.
Iz društva sv. Jožefa št 30 ▼ Chiaholm, Minn., Drobni« Josip eert 6483, Ravnikar Valentin eert 2990, Sterb Anton eert 5604. Vsi v L razredu. Društvo šteje f
Iz društvu sv. Petra št. 50 v Brooklyn, K. Y„ Gregorič Mih* eert 5546, Bizal Ivan eert. 7460. Oba v L razredu. Društvo šteje 29 udar. v
apr.: Skrabec apr.: Šuštarčič
Skerl Fran-
Eveleth, Minn., Miklavčič Marija
Iz društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, III., Kočevar Marija cert. 8179. Društvo šteje 39 članic.;
Iz društva Sokol št. 38 v Pueblo, Colo., Stublar Anna cert. 2327. Društvo šteje 9 članic.
Iz društva sv. Petra in Pavla št.15 v pueblo, Colo., Sabotinčič Katarina eert. 4370. Društvo šteje 41 člaaje_
Iz društva Mar. Zvezda št. 32 v Biack Diamond, Wash., Pečnik Jakob cert. 3621 I. razred. Društvo šteje 83 članov.
Iz društva sv. Petra in Pavla Št.35 v Lloidell, Pa., Alič Janez eert. 5826, Bajt Frank oert. 4874, Gril Martin ^^ 6101j jeri6 Frank cert. 4266, Lozina Frank cert. 4267, Lesica Matevž cert. 5829, Mele Anton cert. 7566, Skrajnar Janez cert. 6525. Vsi v j razredu. Društvo šteje 123 čl.
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., Golob Andro cert. 6542, Vičič Anton cert. 5403, Sadar vincenz cert. 3033. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 192 članov.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O., Zakrajšek Janez cert. 2311, ..nzelc Janez cert. 2669, Milner Ivan cert. 2281, Budan August cert. L566, Milner Ignac cert. 3129, Shusteršič Anton cert. 6225. Vsi v I. razredu., Bradač Josip cert. 6946 u razred; Mihelič Franc cert. 4701 I. razred. Društvo šteje 125 čl.
Iz društva sv. Jožefa št. 52 v Minral, Kans., Gerden Karol cert. 3349 I. razred, Košak Frank cert. 62 03 II. razred. Društvo štje 75 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn., Kalov Franc cert. 5002 I. razred. Društvo šteje 78 udov.
Iz društva sv. Jožefa Št. 12 v Pittsburg, Pa., Žafran Frank cert. 1055 II. razred, Skvaree Frank cert. 4739 j. razred. Društvo šteje 95 članov.
Iz društva Mar. Pomagaj št. 42 v pueblo, Colo., Vovko Anton cert. 7005 I. razred. Društvo šteje 72 čl.
Iz društva Zvon št. 70 v Chicag0< I1L> Gradišar Johan cert. 6504,
I.	razred, Kožir Johan eert. 6948, n. razred, Novak Anton cert. 7280,
II.	razred, Senica Anton cert. 7760 j. razred. Društvo šteje 38 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans., Gerden Terezija cert. 9748. Društvo šteje 22 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh, Pav Žafran Franca cert. 8444. Društvo šteje 43 Članic.	,
Iz društva Ime Jezus št. 25 v cert. 1718. Društvo šteje 47 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn., Musich Anna cert. 9056, Stefanič Kata cert. 9065. Društvo šteje 46 članic.
Iz društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburgh, Pa., Breceljnik Ivana cert. 8954, Zidar Maria cert. 8972. Društvo šteje 19 Članic.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa., Arhar Marija cert. 9075. Cebrič Katarina eert. 9086, Trampus Marija cert. 9185. Drišler Agnes cert. 9093. Društvo šteje 117 članic
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., Sadar Marija cert. 9342 Štefanič Marija cert. 8350. Društvo šteje S4 članic.
Iz društva sv. Cirila in Metoda §t. 9 v Calumet, Mich., Panjan Marija cert. 8325. Društvo šteje 119 članic.
„Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa., Klučar Anton eert. 1217, Zaman Martin cert. 7402. Oba v I. razredu. Društvo šteje 134 članov.
Iz društva Ime Jezusa št. 25 v Kveleth, Minn., Miklavčič Josip cert. 1718, Žagar Janez cert. 4446, Campa *Luka cert. 373, Levee Anton cert. 3823. Vsi v I. razredu, Mihle Janez eert. 3902 II. razred, Gačnik Jože cert. 6724. Rabie Krištof eert.7129,Novakovich Geo. cert. 4772. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 148 udov.
Iz društva sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa., Ovniček Matija cert. 5939, Terdin Johan cert. 3200, Rogana Jožef cert. 7457. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 104 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 18 v ' Hock Springs, Wyo., Konšak Jurij cert. 5998. Oberza Frank cert. 4673, Porenta John cert. 6270. Vukovič Matija cert. 5815. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 266 udov.
Iz društva sv. Petra Št. 50 v Brooklyn, N. Y., Mohar Matija cert. 7614 II. razred. Društvo Šteje 27 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo., Malenšek John eert. 3406, Malnarich Matija cert. 5891. Oba v I. razredu. Društvo šteje 107 članov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock. Pa.. Arhar Frank cert. 4734, Celarič John cert. 3202, Krašler John eert. 987. Vsi v I. razredu, Eržin Jacob cert. 4622 II. razred, Kune John cert. 6231, Ružič Jožef cert. 2070, Rejner Jurij cert. 6072, Sedovnik Kajetan cert. 2084. Vsi v I. razredu. Trampuš Anton cert. 4740 II. razred, Urh Frank cert. 7756 I. razred. Društvo šteje 195 članov.
ZOPET SPSEJETL
V	društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa., Drailer Jakob cert. 6735, Zgonc John cert. 3498 oba v I. razredu. Društvo šteje 203 članov.
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah, Galac Peter eert. 4161 I. razred. Društvo šteje 53 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn., Požnar Ivan cert. 4734 I. razred. Društvo šteje 145 članov.
V	društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa., Baša Nikolaj cert. 3845 I. razred. Društvo šteje 207 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind., Androina Martin eert. 5905 I. razred. Društvo šteje 54 članov.
V	društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa., Baša Anna cert. 3845 Društvo šteje 120 članic.
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah, Galac Tinka cert. 4161. Društvo šteje 19 članic
V	društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., Kirn Franc cert. 5416 I. razred. Društvo šteje 150 udov.
V	društvo sv. Janeza Krst. št. 34 v Cleveland, 0., Jarc Karol cert. 2672, Bambič Matija eert. 3527. Obo v n.razredu. Društvo šteje 125 članov.
V	društvo sv. Mar. Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo., Cerček Mihael cert. 3995 I. razred. Društvo šteje 72 članov.
V	društvo, sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind., Stanich August cert. 3702 I. razred. Društvo šteje 55 udov.
V	društvo sv. Ciril in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa., Orlič Miloš cert. 7346 I. razred. Društvo šteje 134 udov.
V	društvo Ime Jezus št. 25 v Evleth, Minn., Panjan Martin cert. 6955, Širok Janez cert. 7260, Smolej Alois cert. 5338. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 148 članov.
V	društvo sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa., Sink Jotian cert. 4291 I. razred. Društvo šteje 104 članov.
V	društvo sv. Alojzija, št 18 v Rock • Springs. Wyo.. -Jančar Frank cert. 3756 I. razred. Društvo šteje 266 udov.
V	društvo sv. Jožefa št. 45 ▼ Indianapolis, Ind.. Pirnar Alois cert-2751 L razred. Društvo šteje 56 ČL
V	društvo sv. Alojzija št. 31 v Brddock. Pa., Plevel .uihael cert. 2056 I. razred.
V	društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis. Ind., £>tonič Franca eert. 3702. Društvo šteje 31 članic.
V	društvo sv. Petra in Pavla št 15 v Pueblo, Cok>., Sovgan Anna cert. 8491. Društvo šteje 42 članic.
V	društvo Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn., Širok Frančiška eert. 7260. Društvo Šteje 47 članie.
V	društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa., Plevel Ljuba eert. 9161. Društvo šteje 117 članie
V	društvo sv. Janeza Krst. št 37 v Cleveland, 0., Bambič Marija cert. 9358. Društvo šteje 81 članie.
ODSTOPILE.
Od društva sv. Petra in Pavla št. 65 v Manistique, Mich., Bratin-čevič Martin eert 6096 L razred. Društvo šteje 189 udov.
Od društv« Marija Danica št 28 ▼ Cumberland, Wyo., Pavlin Johan eert 6175 L razred. Društvo šteje 40 članov.
Od društva, sv. Mih. Arh. št. 27 v Diamondville, Wyo., Ročnik John eert. 1848 L razred. Društvo šteje 26 udov.
Od društva sv. Jošefa št 53 little Palls, N. Y., Sedej Gregor eert 3476 IL razred. Društvo šteje 40 članov.
"Zmartwichwstanie."
L. Lenart.
'' Zmartwiehwstanie.'' — "Od mrtvih vstajenje" ima pri Poljakih poseben, političen pomen. Ne samo Kristus je od mrtvih vstal in mi bomo od mrtvih vstali odkupljeni po njegovem Vstajenju, ampak tudi Poljska 'bo od mrtvih vstala prepo-rojena po njegovem duhu. Radi tega se med Poljaki tolikokrat sreča beseda "Vstajenje" v govorih in v tiskani besedi in tudi v sreu Poljaka globoko odmeva. Beseda 'vstajenje* je dobila med Poljaki nekak mističen, skrivnosten pomen, postala je izraz poljske mesijanske ideje.
Poljska leži v grobu, toda ni mrtva. Navidezna popolna smrt je v resnici le smrtno spanje, iz katerega jo bo zbudil nekoč glas božje vsemogočnosti. Za Poljaka obstoji Poljska še vedno nerazdeljena in nerazdeljiva, grozne vojske in krvave bitve, kruta preganjanja in strašne nesreče ne samo, da niso mogle uničiti njene bodočnosti, ampak je tudi niso mogle zamoriti v sedanjosti. Njeno telo je sicer mrtvo, toda duh živi v grobu in prišel bo čas, ko bo tudi s telesom spet vstala iz groba.	.* )
"---Ne, ni umrla,
oči le časne je zaprla,
da se po trudu in po boji
oddahne v blaženem pokoji.
---A duh še njen živi,
živi in večno živel bode.
A duh še njen živi med nami,
na delo nas budi in drami."
Vera v vstajenje Poljske ali poljska mesijanska ideja je med Poljaki tako globoko vkoreninjena. preveva tako vse javno življenje, govorjenje, mišljenje Poljaka, slovstvo, znanost, umetnost, da je nemogoče razumeti Poljake, njihovo politiko, slovstvo, življenje itd. ako ne poznaš poljskega meiiijanizma. Seve, v obliki, kot ga je oznanjeval Andrej T a v i-a n s k i in kot je bil prepovedan od svete cerkve, ga zdaj ni več, toda v drugačni, bolj razumni, bolj trezni in aktivni obliki se je razširil nad ves narod in prešinil vso poljsko dušo. V taki obliki je razložil sedanji poljski minister in bivši predsednik poljskega kola grof V o j t e h I) z i e d u s z y c k i poljsko mesi-jansko idejo v knjiiri " Mesianizma polski."
Za Poljaka predvsem Poljska ni mrtva, on ne prip«>znava delitve Poljske. Tujec, ki ne pozna poljske misli, tudi ne bo mogel razumeti govoijenja Poljaka. Ako vprašaš Slovenca, katerega si slučajno srečal kje daleč v tujini, kakšne naiodnosti .je. odgovoril bo: Jaz sem Slovenec — Vprašaj ga dalje, odkod je, in odgovoril bo: Iz Avstrije, toda vprašaj, recimo, Poljaka iz Varšave, kakšne narodnosti je on in odgovoril ti bo: "Jaz sem Poljak." Ako ga pa dalje vprašaš, iz katere države, odgovoril bo: "Iz kraljeustva." Ako mu boš rekel, da je iz Rusije, ga boš morda nevede in nehote razžalil, ker on si bo mislil, da hočeš tajiti njegov politični ideal. Jud, ki pride iz Rusije, se bo izdajal rad za Rusa, istotako drugi ruski "inorodci", toda pri Poljaku, ako hočeš zvedeti, iz katere države je, moraš vprašati, čegav podanik je. Potem ti bo odgovoril: Ruski, avstrijski, pruski, angleški, francoski itd. Podanstvo in domovina sta pri njem dve čisto različni stvari. Poljak iz Prusije bo na vprašanje po svoji domovini vedno rekel, da je Poljak iz "kneževine" (Poz-nanjske), ali iz Šleskega ali iz "Pruz zahodnih," a nikakor ne bo odgovoril, da je iz Prusije, ker po njegovem političnem prepričanju Poznanj ni na Pruskem. Poljak iz ruske države bo odgovoril, da je iz "kraljestva" (poljskega ali iz Litve ali iz Rusije ali iz ruskega "za-bora." če pa reče. da je iz Rusije, razume pod tem samo Veliko Rusijo. Ako bi se našli na pri mer trije Poljaki. eden iz Galicije, drugi iz Kijeva, a tretji iz Poznanja, si ne bodo povedali: Jaz sem iz Avstrije, jaz iz Prusije. jaz iz Rusije, ampak: Jaz sem iz avstrijskega za bora. jaz iz ruskega in jaz iz pruskega. V ideji obstoji še poljska država in tuje države, ki so ga med seboj '1 zobale'r, ga s tem še niso storile svojega. Poljak je postal avstrijski, ruski, praski podanik, toda ni postal Avstrijec, Prus, Rus. On izpoljnjuje vestno svoje podložniške dolžnosti, toda se ni odrekel "Poljski."
_ POZOR ROJAKINJE!
Želim se seznaniti s pošteno Slovenko 26 do 36 let staro. Vešča mora biti nekoliko v angleščini. Ktero veseli, naj mi piše in pošlje sliko. Več podrobnostij v pismih pozneje. Pisma naj se našlovljajo pod šifro: M. W., 05.908/
Valley, Wash. i	'(16-17—4)





Od društva sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa., Modrijan Frank cert. 5667 I. razred. Društvo šteje 47 članov.
Od društva sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y., Sedej Marija cert. 3476 Društvo šteje 30 čfcraic.
Od dr. Mar. Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash., Štiglič Anton ceK. 3969 L razred. Društvo šteje 83 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. št. 00 v Cleveland, 0.,NTurk Anton cert. 3619 II. razred. Društvo šteje 125 članov.
Od društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta Minn., Vesel John cert. 5963 L razred. Društvo šteje 78 članov.
Od društva sv. Florijana št. 64 v So. Range, Mich., Šterk Marko cert. 7508 I. razred. Društvo šteje 38 članov.
Od društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash., Stiglič Amalija cert. 9215, Lampučnik Rozalija cert. 9204. Društvo šteje 25 ČL
Od društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh, Pa., Stoniša Johana cert. 8431. Društvo šteje 43 članic.
Od društva sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa., Leskovich Johana cert. 9537. Društvo šteje 46 članic.
ČRTANI
Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash., Majnarič Stefan cert. 4248, Čop Josip cert. 4243, Majnarič Josip cert. 4251, Pleše Tomo cert. 3580, Urih Josip cert. 4600, Gorše Matija cert. 4419. Vsi v L razredu. Društvo šteje 190 članov.
Iz društva sv. Srce Jezus št. 2 v Ely, Minn., Urh Franc cert. 339, Šujak Anton cert. 3772, Hutar Štefan cert. 3668, Muhar Janez II. cert. 459, Pašič John cert. 7381, Šijalovič Marko cert. 6601, Tanko Matevž cert. 3300. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 154 udov.
Iz društva Srce Jezusovo št. 2 v Ely, Minn., Košir Anton cert. 426, Košir Jožef cert. 4390, Mahle Franc cert. 6563, Oberstar Alois cert. 3982, Mejcel Franc cert. 460. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 151 članov.
Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. ¥., Zobec Mihael cert. 4220 I. razred, Kucler Lovrenc cert. 6644 II. razred. Društvo šteje 27 članov.
Iz društva sv. Florijana št. 64 So. Range, Mich., Jurčak John cert. 7123 II. razred. Društvo Šteje 38 članov.
FRESTOPILL
Od društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., k društvu sv. Barbare št. 79 v Heilwood, Pa., brat John Potočnik, cert. 6746, I. razred, r. 1. 1885. Prvo društvo šteje 194 udov, drugo 11.
Od društva sv. Jožefa št. 2 v Sparta, Minn., k društvu sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo., brat Fr. Košel, cert. 6299 I. razred, rojen leta 1873. Prvo društvo šteje 88, drugo 47 članov.
Od društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa., k društvu sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O., brat Mihal Sterniša cert. 7139 L wftred, roj. 1868 in Lucija Sterniša' cert. 8437 roj. 1863 dne 25. marca. Prvo društvo šteje 95 članov in 43 članic, drugo pa 125 članov in 81 članic.
Od društva sv. Roka št. 55 v Unionstown, Pa., k dr. sv. Alojzija Št. 13 v Bagaley, Pa., brat Franc Kolenc cert. 5496 roj. 1874, I. razred dne 25. mar. Prvo društvo šteje 48 članov, drugo pa 30.
PREMEMBA RAZREDA.
Anton Gregorčič, cert. 6950, član dr. Zvon št. 70 v Chicago, III., prestopil iz druzega v prvi razred 1. apr. 1908.
NAZNANILO UME,LIH ČLANOV.
Brat Anion Križe, cert. 1105 Član društva sv. Jožefa, št. 14 v Crocket, Cal. Umrl 28. nov. 1907. Uradno poroČan 1. marca. Vzrok smrti : poškodbe v' rudniku. Zavarovan za $1.000. Društvo šteje 57 članov.
Brat Anton Smajla, cert. 7410. Član društva sv. Jožefa št. 14 v Crocket, Cal. Umrl 7. dec. 1907. Uradno poročan 1. marca. Vzrok smrti: povožen od vlaka. Zavarovan je bil za $1.000.
Brat Ivan Bahor, cert. 9999. član društva sv. Cirila in Metoda št. 9. v Calumet, Mich. Umrl (predno je bil uradno sprejet v Jednoto) 26. febr. Vzrok smrti: obstreljen v rudniku. Društvo šteje 241 članov.
Sestra Marija Guzelj, cert. 9233, članica društva sv. Barbare št. 33. v Trestle, Pa. Umrla 7 feb. Vzrok smrti: zastrupi jen je krvi. Zavarovana je bila za $500. Društvo šteje 57 članic.
Z bratskim pozdravom
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Imenik uradnikov
krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah ameriških,
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn.
Matija Agnic, predsednik; Ivan Habian, tajnik; Fran Lesar, blagajnik; Štefan Banovec, zastopnik. Vsi v Ely, Minn.
Društvo zboruje v stari eerkveni dvorani vsako prvo nedeljo po 20. ob 2. uri popoludne.
Društvo sv. Srca Jezusa štev. 2 v Ely, Minn.
Josip Lovšin, predsednik, P. O. Box 1031; Ivan Prijatelj, tajnik, P. O. Box 120; Ivan Merhar, blagajnik in zastopnik, P. O. Box 95. Vsi v Ely, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Skale.
Društvo sv. Barbare štev. 3 ▼ La Salle, HL
Mat. Besal, predsednik, 1258 5th St.; Josip SpeliČ, tajnik 1058 2nd St.; Ivan Gričer, blagajnik, 637 Todd St.; Josip Hribernik, zastopnik, 228 Crosset St. Vsi v La Salle, I1L
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Roka
Društvo sv. Barbare štev. 4 v Fede-ralu. Pa.
Fran Starman, predsednik, P. O. Box 38, Burdine, Pa.; Ivan Guzelj, tajnik, P. O. Box 351, Morgan, Ta.; Ivan Keržišnik, zastopnik, P. O. Box 138, Bnrdine, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v prostorih br. Ivan Ker-iUnilr* na Burdine, Pa.
Drnštvo sv. Barbare štev. 6 ▼ Son-
dann. Mirni.
t
Matija Nemanič, predsednik, Tower, Minn.; Josip ZnidaršiČ, tajnik, Soudan, Minn.; Martin Stukelj, blagajnik, Soudan, Minn.; Anton Ste-phan, zastopnik, P. O. Box 772, Soudan, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih br. Josip Zni-daršiča v Soud&nu, Minn.
Društvo Marija Pomagaj štev 6 v South Lorainu, Ohio.
Fran Krištof, predsednik, 405 llth Avenue; Ivan Klemene, tajnik, 405 llth Avenue; Josip Mramor, blagajnik, 583 10th Avenue; Mat. Vidrih, zastopnik, 508 10th Ave. Vsi v So. Lorainu, Ohio.
Društvo zboruje vsako drugo v mesecu točno ob 1. uri popoludne v dvorani br. Ivan Zalarja v South Lorainu, O.
Društvo sv. Barbare štev. 8 v Piper, Ala.
Josip Agnič, predsednik, tajuik, blagajnik in zastopnik, P. O. Box 150, Piper, Ala.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich.
Mihael Klobučar, predsednik, 115 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik, 2140 Log St.; Josip Žunič, blagajnik, 312 7tb St.; Ivan D. Puhek, zastopnik, 2140 Log St. Vsi v Calumetu, Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v basmentu slov. cerkve na 8th St.
Drnštvo sv. Štefana št. 11 v Omahi, Nebr.
Pavel Mihalič, predsednik, 1311 Williams St.; Mihael Mravinee, tajnik, 1234 South 15th St.; Fran Žitnik, blagajnik,£108 South 22nd St.; Josip Pezdirtz, zastopnik, 1942 So. 12th St. Vsi v Omahi, Neb. [Društ
vo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoludne v češki šoli, 14 Pine St., Omaha, Neb.
Drnštvo sv. Jožefa štev. 12 v Pittsburgh Pa. -
Fran Kresse, predsednik, 5106 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.; Josip Muška, tajnik, 57 Villa St., Allegheny, Pa.; Ivan Arch, blagajnik, 79 High St., Allegheny, Pa.; Ferdinand Volk, zastopnik, 122 42nd St., Pittsburg, Pa.
Društvo zbornje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani avstr. Nemcev, Cor. High ft Humboldt St. ft Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.
Drnštvo sv. Alojsija it IS ▼ Basga-br. Pa.
Fran BoEJS, predsednik, P. O. Box 45; Ivan Arh, tajnik, P. O. Box 45;
Anton Rak, blagajnik, P. O. Box 51; Ivan Arh, zastopnik, P. O. Box 45. Vsi v Baggaleyu, Pa.'
Drnštvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett, GaL
Marko Dragovan, preds.; Štefan Jakša, tajnik; Fran Velikonja, bla-bajnik; Jakob Jndnič, zastopnik. Vsi v Crockettu, Cal.
Društvo zbornje vsako 3. nedeljo v mesecu.
Drnštvo sv. Petra in Pavla štev. 15 v Pueblu, Colo.
Martin Kočevar, predsednik, 1219 Eillers Avenue; Fran Mehle, tajnik, 1208 Bohmen Avenue; Ivan Zupančič, blagajnik, 1238 Bohmen Ave.; Ivan Jerman, zastopnik, 1209 South Santa Fe Avenue. Vsi v Pueblu, Colo.
Društvo zboruje vsaki 13. dan v mesecu v dvorani G. Jermana, 1207 South Santa Fe Ave.
Drnštvo sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstownu, Pa.
Josip Intihar, predsednik, 519 Power St.; Gregor Hreščak, tajnik, 407 8th Avenue; Fran Slabe, blagajnik, R. F. D. 1; Fran Gabrenja, zastopnik, 1105 Virginia Avenue. Vsi v Johnstownu, Pa.
Drnštvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont.
Luka Zupančič, predsednik; G. R. Zobec, tajnik, P. O. Box 65; Pavel Rigler, blagajnik, P. O. Box 102; Fr. Prešeren, zastopnik, P. O. Box 45. Vsi v Aldridge, Mont.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani cerkve Presv. Druži ne »v Aldridge.
Drnštvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs Wyo.
Anton Fortuna, predsednik, L. Box 294; Max Keržišnik, tajnik, L. Box 383; Fran Keržišnik, blagajnik, L. Box 121; Anton Justin, zastopnik, L. Box 563. Vsi v Rock Springs, Wyo.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Finn Hall ob 9:30 dop.
Društvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain, Ohio.
Fran Durjava, predsednik, 539 llth Avenue: Ivan P. Palčič, tajnik, 502 llth Avenue; Ivan Svet, blagajnik, 487 13th Avenue; Alojzij Virant, zastopnik, 500 Cor. 10th Avenue & Globe St. Vsi v Lorain, Ohio.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih slov. cerkve sv. Cirila in Metoda, vogal Globe St. & 33th Ave.
Društvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn.
Mat. Zadnjik, predsednik, P. O. Box 314; Ivan Zalar, tajnik, P. O. Box 183; Mat. Majerle, blagajnik, P. O. Box 43; Josip Kern, zastopnik, P. O. Box 37. Vsi v Sparta, Minn.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
Drnštvo sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo.
Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4645 Franklin St.; Mat. Sadar, blagajnik, 4600 Humboldt St.; Ivan Cesar, zastopnik, 5115 N. Emerson St. Vsi v Den-verju, Colo.
Društvo zboruje 14. dan v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humboldt St., Denver.
Društvo sv. Jurija št. 22 v South Chicago, SI Fran Medoš, predsednik, 9483 Ew-ing Avenue; Anton Motz, tajnik, 9483 Ewing Avenue; Ivan Dueič, blagajnik, 9618 Avenue N; Fran Medoš, zastopnik, 9483 Ewing Ave. Vsi v So. Chicagu, 111.
Društvo zboruje 2. nedeljo v mesecu zvečer v Medoševi dvorani, 95. ulica in Ewing Ave.
Društvo sv. Jožefa štev. 23 v San Francisco, CaL Ivan Kukar, predsednik, 461 4th St.; Ivan Stariha, tajnik, 2000 19th St.; Matija Vidmar, blagajnik, 607 Kansas St.; Josip Lampe, zastopnik, 2024 19th St. Vsi v San Franeiscu.
Društvo zboruje vsako 3. sredo v mesecu.
Društvo Sveto Ime Jezus štev. 25 ▼ Eveleth, Minn.
Ivan Nemgar, predsednik, P. O. B. 726,; Ivan Škrabec, tajnik; Alojzij Kotnik, blagajnik, P. O. Box 558; Anton Frie, zastopnik, P. O. Box 728. Vsi v Evelethu, Minn.
Društvo zboruje vsako 4. nedeljo ob 1% uri popoludne nad First National Banko.
Drnštvo sv. Štefana št. 26 v Fttta-burgu, Pa.
Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Troy Hill, Allegheny, Fa.; Jakob Zabukovec, tajnik, No. 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.; Anton Skrbee, blagajnik, 5114 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.; Jakob Zabuko-vee, zastopnik, 4824 Blackberry BL, Pittsburg, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani slov. cerkve na vogalu Butler in 57. ceste, Pittsburg.
Drnštvo sv. Mihaela Arh. iter. 27 v Diamondville, Wyo.
Alojzij Penca, predsednik, P. O. B. 15; Fran Perušek, tajnik, P. O. Box 65; Josip Penca, blagajnik, P. O. B. 85; vsi trije v Diamondville, Wyo. Fran Brunski, zastopnik, P. O. Box 3, Frontier, Wyo.
Društvo zboruje v dvorani Josip Gačnika vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
i
Društvo Marija Danica št. 28 v Cum-berlandu, Wyo. Ivan Šefrer, predsednik, P. O. Box 64; Martin Hribernik, tajnik, P. O. Box 77; Jurij JakloviČ, blagajnik, P. O. Box 137; Josip Felician, zastopnik, P. O. Box 266. Vsi v Cumber-landu, Wyo.
Drnštvo sv. Jožefa št. 29 v Impe-rialu, Pa. Ivan Vidrih, predsednik, P. O. B. 18; Ivan Virant, tajnik, P. O. Box 312; Josip Jankel, blagajnik, P. O. Box 152; Anton Tavželj, zastopnik. P. O. Box 62. Vsi v Imperialu, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
Drnštvo sv. Jožefa štev. 30 v Chis-holmu, Minn.
Ivan Kočevar, predsednik, P. O. Box 118; Louis Kočevar, tajnik, P. O. Box 566; Fran Ravšel, blagajnik; Ivan Kočevar, zastopnik, Box 118. Vsi v Chisholmu, Minn.
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. v mesecu v Lovrenc Kovačevi dvorani v Chisholmu.
Društvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-docku, Pa.
Jakob Knez, predsednik, 302 3rd St., Rankin, Pa.; Ivan A. Germ, tajnik, Box 57, Braddock, Pa.; Anton Sotler, blagajnik. Box 266, Braddock, Pa.; Alojzij Hrovat, zastopnik, Box 154, Linhart, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 6. ulici pod italijansko cerkvo v Braddocku.
Društvo Marija Zvezda štev. 32 v Black Diamondn, Wash
Bernard Šmalc, predsednik, Cumberland; Gregor Porenta, tajnik, P. O. Box 701; Josip Rihter, blagajnik, Box 643; Josip Plaveč, zastopnik, Box 644. Vsi trije v Black Dia-mondu, Wash.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani ob 1. uri uopoldan.
Društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa.
Fran Šifrar II., predsednik, Box 67, Trestle, Pa.; Fran Šifrar I., tajnik, Box 26, Trestle, Pa.; Jakob Vi čič, blagajnik, R. F. D. No. 1, Wil kinsburg, Pa.; Gregor Oblak, zastopnik, Box 26, Trestle, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mestecu v angležki dvorani, Trestle.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 35 v Lloydell, Pa.
Anton Bombač, predsednik, Ona-linda, Pa.; Andrej Maloverh, tajnik, Box 1; Anton Bombač, blagajnik, Box 56; Ivan Jereb, zastopnik, Box 16. Vsi trije v Lloydellu, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo pri Petru Valka v Lloydellu.
Društvo sv. Alojzija štev. 36 v Conemaugh, Pa.
Ivan Glavič, predsednik, Box 323; Ignae Travnik, tajnik, Box 227; Iv. Brezovec, blagajnik, Box 6; Josip Dremelj, zastopnik, Box 227. Vsi v Conemaugh, Pa.
Društvo zboruje v lastnej dvorani v Conemaugh.
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio.
Fran Špelko, predsednik, 3504 St. Clair Ave., N. C.; Jakob Hočevar, tajnik, 1101 E. 63rd St., N. E.; Alojzij Recher, blagajnik, 1223 St. Clair Ave., N. E.; Anton Ocepek, zastopnik, 1063 E. 61st St., N. E. Vsi v Clevelandu, O.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Jaites dvorani, 6004 St. Clair Ave., Cor. 60th St
Društvo "Sokol" »štev. 38 v Pnehlo, - Colo.
Fran Jančan, predsednik, 1220 Taylor Ave.; Peter Culig, tajnik, 1245 South Santa F6 Ave.; Josip Culig, blagajnik, 1219 South Santa Fš Ave. Sava Radakoviž, zastopnik, 170S E. Abriendo Ave. \A v Pueblu, Colo.
Društvo sv. Barbar* it. 39 v lys. Wash.
Anton čop, predsednik, Box 440; Iv. Majnarič, tajnik, Box 409; Tomo Majnariš, blagajnik, Bos 635; Anton Janešek, zastopnik, Box 18&. Vsi ▼ Boalyn, Wash.
Društvo sv. Mfhaela Arh. štev. 40 v Claridge, Pa.
Pavel Pušljar, predsednik, Box 295; Lovrenc Bitene, tajnik, Box 435; Peter Lazar, blagajnik, Box 37; Anton Jerina, zastopnik, Box 204. Vsi v Claridge, Pa.
Društvo zboruje 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani Petra Lazarja.
Drnštvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, OMo.
Josip Veder, predsednik, Box 223; Fran Kapla, tajnik, Box 60; Fran Goličič, blagajnik, Box 425; Fran Jurjavčič, zastopnik, Box 209. Vsi v East Palestine, O.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo ^ v mesecu ob 2. uri pop.
Društvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo.
Josip Boitz, predsednik, 1226 Mah-ren Ave.; Ivan Gaber, tajnik, 1251 South Santa Fe Ave.; Fran Hrovat, blagajnik, 1253 Mahren Ave.; Fran Ahčin, zastopnik, 1224 Bohmen Ave. Vsi y«„JPueblu, Colo.
Društvo zboruje 16. vsacega meseca ob 10. uri dop. in ob 8. uri zvečer na South Santa Fe Ave. št. 1207.
Društvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont.
Fran Hudoklin, predsednik, Box 117; Ivan Kocjan, tajnik, Box 66; Anton Smole, blagajnik, Box 162; Jakob Rogel, zastopnik. Vsi v East Heleni, Mont.
Društvo zboruje vsacega 20. v mesecu v prostorih sv. Ane.
Drnštvo sv. Martina št. 44 v Barber-ton, Ohio.
Mat. Kramar, predsednik, Box 223; Rudolf Puželj, tajnik, 514 8th St.; Anton Štrukelj, blagajnik in zastopnik. Vsi v Barbertonu, O.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., Barberton.
Društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind.
Anton Stpuna, predsednik, 702 Warnian Avenue; Alojzij Rudman, tajnik, 702 Holmes Avenue; Josip Gačnik, blagajnik, 901 Ketchem St.: Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indianapolisu, Ind.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 903 Ketchem St. .
Društvo sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo.
Josip Boršnar, predsednik, Box 419 ; Louis Lesar, tajnik, Box 55; Fran Marolt, blagajnik, Box 805; Josip Zobec, zastopnik, Box 55. \"si v Aspenu, Colo.
Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. uri zvečer.
Društvo Vitezi sv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kansas.
Mihael Novak, predsednik, 408 Ferry St.; Marko Gustin, tajnik, 519 Sandusky Avenue; Peter Špehar, blagajnik, 422 N. 4th St.; Josip Vovk, zastopnik, 317 Barnett Avenue. Vsi ' v Kansas City, Kansas.
Društvo zboruje vsaki 3. ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. & Barnett Avenue, Kansas City.
Društvo sv. Petra št. 50 v Brookiynn, N. Y.
Anton Stucin, predsednik, 22 Scholes St.; F. G. Tassotti, tajnik, 135 Scholes St.; Ivan Fugina, blagajnik, 34 Scholes St.; F. G. Tassotti, zastopnik, 135 Scholes St. Vsi v Brookiynn, N. Y.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Adolf Haebig Cecilia Saengerbund Halle, 5—7 Boerum St., Brooklyn.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah.
Jernej Kamnikar, predsednik, Box 122, Murray, Utah; Ivan Pajnič, tajnik, Box 242, West Jordan, Utah; A. Sever, blagajnik,'P. O. Box 272, West Jordan, Utah; L. Mihelič, zastopnik, Box 242, West Jordan, Utah.
Društvo zbornje vsacega 12. v mesecu, in sicer jeden mesec v Murrayu v Opera House, drugi mesec v West Jordanu v prostorih brata Josipa Schneller.
Drnštvo sv. Jožefa št. 52 v Mineral,
Martin Oberžan, predsednik, Box 51, West Mineral, Kansas; Fran Au-gustin, tajnik, Box 466, West Mineral, Kansas; Fran Kokal, blagajnik, Box 202, West Mineral, Kansas; lgn. G ros, zastopnik, Box 131, East Mineral, Kansas.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani brata Fijip Brinerja v """-»tt
Društvo sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y.
Fran Rožanc, predsednik, 583 E. Mill St.; Fran Per, tajnik, 49 German St.; Jakob Ruparšek, 585 East Mill St.; Anton Keržič, zastopnik, 39 Danube St. Vsi v Little Falls, N. Y.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani g. Fran Rolanca.
Društvo sv. Frančiška št. 54 v Hib-bing, Minn.
Peter S trk, predsednik, 223 Pine St.; Mihael Peskar, tajnik, Box 565; Ivan Povše, blagajnik, 223 Pine St.; Anton Gezin, zastopnik, Pine St. — Vsi v Hibbingu, Minn.
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. uri pop.
Društvo sv. Roka št. 55 v Uniontown, Pa.
Josip Krumar, predsednik, Box 22, Percy. Pa.; Jakob Novšek, tajnik, Box 336, Uniontown, Pa.; Urban Pičel, blagajnik in zastopnik, Lemont Furnaee, Pa.
Društvo sv. Alojzija št. 56 v Superior, Pa.
Fran Gerčman, predsednik, Box 33; Vincenc Valez, tajnik, Box 33; Andrej Kraševec, blagajnik, Box 33; Alojzij Seje, zastopnik, Box 33. Vsi v Superiorju, Pa.
Društvo sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa.
Anton Martinšek, predsednik, Box 125; Fran Modrijan, tajnik, Box 244; Ivan Turk, blagajnik, Box 67; Anton Hribar, zastopnik, Box 18. Vsi v Exportu, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Fink Lauffer & Sam Duff.
Društvo sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont.
Ivan Kostelc, predsednik, Box 61; Ivan R. Rom, tajnik; Ivan Češarek, blagajnik, Box 16; Blaž Podpečan. zastopnik. Vsi v Bear Creeku, Mont.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. IvHh Češarka.
Društvo sv. Barbare št. 60 v Chis-•holm, Minn.
Ant on Bambic, predsednik, Box 243; Anton Podržaj, tajnik, Box 496; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Šuštar, zastopnik, Box 427. V si v Chisholmu, Mir.n.
Društvo zboruje vsako 1. nedeljo po 20. v dvorani g. Ant. Starka.
Društvo sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa.
Anton Križe, predsednik, 428 T:.l-pehocken St.; Ivan Matetič, tajnik, 359 N. River St.; Fran Špehar, blagajnik, 381 North River St.; Simon Luzar. zastopnik, 301 Lafayette^St. Vsi v Readingu, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer v dvorani g. Jakoba Drvus, 120 Little Garden Street.
Društvo sv. Florjana št. 64 v South Range, Mich.
Mihael Muhvič, predsednik, Box 156, Baltic, Mich.; Anton Mušič, tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Anton Štimac, blagajnik, Box 208, South Range, Mich.; Anton Štimac, zastopnik, Box 208, South Range, Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Range.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 65 v Manistique, Mich.
Matija Kunič. predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951; Mihael Ko-betič, blagajnik in zastopnik, Box 981. Vsi v Manistique, Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani Ivana Costelo.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 v Jolietu, HL
Anton Kosiček, predsednik, 1151 Mihael Vardjan, tajnik in zastopnik, 903 N. Scott St.; Anton Kostelc, blagajnik. Vsi v Jolietu, HL
Društvo sv. Jožefa štev. 67 v Tale,
ITaTiRan
Josip Cvetkovič, predsednik in blagajnik, Box 12; Ivan Prislan, tajnik, Box 147; Mat. Dernulevec, zastopnik. Vsi v Yale, Kansas.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Birkovi dvoranL
Društvo Isus Prijatelj Malenih štev. 68 v Monessen, Pa.
Nikola Vincetič, predsednik, Box 116; Mato Zoretič, tajnik, Box 155; D juro Novačič, blagajnik; Franjo Duralia, zastopnik, Box 411, Vsi v Monessenu, Pa.
Društvo -zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob L uri pop.
Drnštvo sv. Petra št. 69 v Thomas, W. Va.
Ignac Golob, predsednik, Box S66; Ivan Lahajne, tajnik, Box 215; Iran Suder, blagajnik in zastopnik, Box 215. Vsi v Thomasu, W. Va. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo
Drnštvo Zvon št. 70 v Chicago, HL
Josip Bliš, predsednik, 760 Alt-port St.; Mirko Ciganič, tajnik, 474 W. 20th St.; Martin Kremesce, blagajnik, 500 W. 18th Place; Avgust Poglajen, zastopnik, 144 W. 23rd St. Vsi v Chicagu, 111.
Društvo zboruje vsako 2. neddljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani 618 So. Center Ave., Cor. 19tb St.
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 71 v Collinwood, OMo.
Josip Jakoš, predsednik, Box 858; Mat. Slapnik, tajnik, Box 694; Josip Jevnikar, blagajnik, Box 192; Mat. Slapnik, zastopnik, Box 694. Vsi v Collimvoodu, O.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Barbare št. 72 v Ravena-dale, Wash.
Pavel Koss, predsednik; Ivan Bizjak, tajnik; Josip Pinoza, blagajnik; Mihael Ferlih, zastopnik. Vsi v Ra-vensdale. Wash.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v Fran Lad-vigovi dvoranL -
Društvo sv. Jožefa št. 74 v Tyre, Pa.
Jurij Klemenčič, predsednik, Box 318. Sturgeon, Pa.; Leopold Vesel, tajnik. Box 318, Sturgeon, Pa.; Ferdinand Messner. blagajnik. Tyre, Pa.; Josip Čerin. zastopnik, Box 4, Tyre. Pa.
Društvo zboruje vsako 1. nedeljo ob 1. uri pop. v dvorani g. Mihael Lenarta.
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 75 v Canonsburg, Pa.
Josip Mravinee, predsednik, Manifold, Pa.; Jurij Žalee, tajnik in zastopnik. 7 Iron St., Canonsburg, Pa.; Fran Miklič, blagajnik. Manifold, Penna.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v stanovanju tajnika Jurija Žalca.
Društvo sv. Jožefa št. 76 v Oregon 'City, Ore.
Josip Smrekar, predsednik, Box 277; Mat. Jančigaj, tajnik. Box 286; Mat. Justin, blagajnik, Box 104; Jurij Šubic, zastopnik, Box 213. Vsi v Oregon City, Oregon.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu pri Mat. Justinu.
Društvo sv. Resnega Telesa štev. 77 v Goff, Pa.
John Brandstetter, predsednik, Bx. 323; Andrej Guzelj, tajnik. Bx. 511; Josip Koraein, blagajnik. Box 494; John Kos, zastopnik, Box 43L Vsi v Goffu, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih Ivana Koss.
Društvo sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo.
Ivan Drobnič, predsednik. Box 355; Josip Merkun, tajnik, Box 641; Louis Kastelic, blagajnik in zastopnik, Box 583. Vsi v Salidi, Colo.
Društvo zboruje vsakega 12. v mesecu v dvorani pri rudotopilnicL
Društvo sv. Barbare št. 79 v Heilwood, Pa.
Fran Segula, predsednik; Josip Zorko, tajnik; Josip PeniČ, blagajnik; Andrej Heimbring, zastopnik. Vsi imajo naslov: Box 133, Heilwood, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 80 v Aquilar, Colo.
Ivan Zupančič, predsednik, P. O. Box 54, Cedarhurst, Colo.; Jakob Česnik, tajnik; Gašper Pavlovič, blagajnik in zastopnik; oba na P. O. Box 181, Aquilar, Colo.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Salam Makaron dvoranL
OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. Jednote je priobčen v glasilu Jednote vsak mesec j>o enkrat, in sicer okoli 15. Vsa društva, oziroma njih tajniki so vljudno prošeni, nemudoma poročati vse nedostatke in premembe njih uradnikov. Ta imenik je priobčen, kakor mi je bilo dosedaj poročano. Društva, ktera še niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalo storiti.
Jurij L. Brožič, gL tajnik.
NAZNANILO.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. Jednote v Johnstownu, Pa., preložilo je radi velikonočnih praznikov sejo na 26. aprila. Vabim vse sobrate zgoraj omenjenega društva, da se udeleže te seje. Posebno pa opozorim one, kteri še niso na-redili ženskih prošenj, da gotovo pridejo. Pozdrav vsem »obratom J. 8. K. Jednote 1
Gregor Hreščak, L tajnik, 407 8th Avenue, Johnstown, (154.7—4)
Drobnosti.
kranjske novice.
Maščevanje bivšega cirkuaoiega
ilapca. Karol Avbelj iz Trsta je slutil pri cirkusu Kludsky za hlapca.
hlevu puliti in
^r imel navado v
Je j«" tudi proti ravnateljevemu sinu predrzno vedel, je bil ie v Pulju odpuščen iz službe. Vzlic temu se je pripeljal a cirkusom v Ljubljano in se
vikar odšel. Vidi se, da morata biti znana s krajevnimi razmerami.
Svata ubil. V hiši posestnika Andreja Letiča v Pobrešu pri Ptuju so praznovali 17. marca svatovščino. Pri tej priliki je prišlo do pretepa ter je dobil Josip Forštnerič take poškodbe na glavi, da je še isto noč umrl. Tega f-ina sla bila obdolžena Jnnez Klanj-.^.ek in Martin Vidovic. Ker ni bilo moč dokazati, kdo je zadal Forštneri-ču take poškodbe, da je vsled njib umrl. je sodišče v Mariboru spoznalo
nastanil v hlevu pri "Bavarskem dvo- ofaa krivim ter obsodilo vsakega v 13-
ru", kjer je imel Kludsky nastanjene	m€Sežno tako jego.
svoje konje in druge živali. Nekega	Velika goljufija pri južni železnici dne se je odtrgal vranec od jasli in za- ^ Laškem. Vsled ničnostne pritožbe
skakati po hlevu. Obdolženec je	Srdioenthonerjevega zagovornika dr.
planil kvišku, pograbil železen krivec,	Rosenfelda se bo vrgaa razprava pred ki se ga rabi za krotite v slonov, in i
„jim udaril žlahtnega konja s tako aUo po krilu, da se je konj sesedel in j« žival sedaj po izreku izvedenca 500 kron manj vredna. Sodišče je Avbelj-na obsodilo na pol leta težke ječe.
Ponarejala poštnih hranilnih kuji-iic »o postali v zadnjem času posebna *r*ta goljufov in so že razne poštne urade osle paril i. Pred dvemi leti je ljubljanska policija aretovala rumun-ekega vlomitelja Jožefa Faltina, ki je
najvišjim sodiščem dne 27. aprila.
HRVATSKE NOVICE.
Strašna smrt mesarja. V Rumi v Slavoniji je prignal mesar Drago tin Polster v klavnico kravo, da bi jo dal zaklati. Krava se je nakrat obr lila ter mesarja nataknila na rogove. Polster je bil na mestu mrtev.
Rauch se poslavlja? Pravijo, da se zločinci ustrašijo, če listje zašumi. B----- ,	Hrvatska vlada čuti povsod strahove.
na šest ponarejenih poštnih hranilnih	FrgQ pa ta sklpp bi ]ogi£no ne
knjižic ogoljufal razne postne urade	^ neprikoreilj m0g\0 bi se ugovarjati
xa 40 K. Pred kratkim se je tak slučaj	^^^ tudi ~e bi bila toenejše izra-
pojavil pri poštnem uradu v Spodnji	Značilna Pa je vsekakor tista
Košani na Dolenjskem, kjer je goljuf	nprvoznQ^ skoraj bi rekli> hojazlji-
dvignil 40 K na knjižico, na kten je	^ hrvatske vlade, ki se straši celo
bila naložena ena sama krona, a jo	gimnazijskej?a dijaštva. Krivica je
je t!f?par ponaredil na 90 K. Knjižica	^ jemljejo Rauchovi pomoč-
je bila na ime Viktorja Knauerja. _	^ 5tipondije VSeučiliščnikom, ki se Konj povzročil smrt. Konj je ogri- , ^ morej0 navdušiti za modrost nove-
1, kakor smo poročali, dne 23. marca	^ ^^ ^^ w n<? ^ ^ žepa
ogrske vlade ali njenega "eksponenta". ampak ustanove so plod hrvatskega truda, last naroda, last dežele. A pri akademikih bi se še kolikor toliko pnjmilo, če je hotel ban Rauch kakšnemu vročekrvnežu položiti mrzle obkladke na glavo, saj so akademiki že možje, ki že uplivajo na javno mnenje. Da se je pa novi sistem dal zavesti tudi do preganjanja gimnazijskega dijaštva, ta skrb za javni blagor je pač pretirana, če ne smešna. Gimnazijcem-odtegniti ustanove, ker so ?-e udeležili ovacij članom koalicije, — s tem se protima ,ljarsko gibanje ne ustavi, tako pikanje s šivankami šele pos}>eši tok. — Nervoznost Rau-ehove vlade se vidi nadalje v premeščanju uradništva iz "službenih ozi-rov". Precejšnje število jih je že premeščenih, kakih 50 do 00 uradniških družin pa bo še šlo na "letovišča", odkoder se seveda povrnejo, ko preganjalcev ne bo veevv deželi. Ti izpre-horli bodo stali deželno blagajno, po računih nekega zagrebškega lista, ma-
Zakotnikovega delavca Jožefa Lenar-, čiča iz Male vasi pri JežicL Lenarčič je zapregal konja-ponija, nakar ga je konj vrgel pred-se in ga tako ogrizel na obeh rokah, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer je 25. marca umrl.	^ •
Zaradi kragulja je moral opustiti golobe. Ob cesti, ki vodi ob levi strani ( Malega grabna skozi Mestni log pn Ljubljani, je redil do zadnjega časa nek ondotni posestnik domače golobe v lesenih golobnjakih pred hišo. V zadnjem času pa je opazil, da mu sleherni dan kteri zmanjka in po večkratnem straženju je naletel na kra- ( gulja, ki ^e je približal nad hišo. Ta Topa»»ki tat mu jih je lovil in odnašaL Gospodar je bil vsled tega prisiljen rejo golobov popolnoma opustiti. In zdaj tudi ni več kragulja blizu!	;
Konkurz čez tvrdko Leopotd Vukic v Postojni je ustavljen, ker se je z upniki poravnal.
Najstarejši bohinjski sirar v Bohinju. Franc Ravnik, je umrl dne 26. ......._
marca. Ranjki je bil sploh znan pod	lenkost 150>000 kron. Znamenje, da imenom "Sirar". Siraril je na ^	finančni položaj na Hrvatskem — let po raznih sirarnah: v Bistrici 15 ^ sijajen. — Tudi razna imenovanja so let, na Nemškem Rovtu Štiri leta, dru- ( zna-iIna Sedaj dobi Zagreb še novega leta pa na Ravneh in Lepenjcah.	^ ^ policije _ v osebi nekega Pi_ Bil je učenec Švicarja-sirarja Toma-	^^ okrajnega predstojnika iz Stu-ža Hitza. Kmetijska družba je 1. l»bd	^ ^ izvrBtno kvalifikacij0, na priporočilo takratnega bistriskegs	^ ^ ^ vrhovnega na£elnika ali viš-župnika poslala Ravnika v Polbm na	^ župana pl. Čuvaja. —Zdi se nam Tolminsko. Ondi je namreč v poseb-	^^ pred selitvij0- y nagnci ^ še nem sirarskem tečaju poučeval ucence	^^ temu aU onemu kak spomenik> v mlekarstvu in sirarstvu. Ravnik je	^ ^ ^^ pograjaj drugeinu se pobil najboljši učenec. Ze prihodnje leto	^ ^^ naukj pa yse brzCj kajti
ho prispevek šestih milijonov kron, protestantska cerkvena občina nail al j ne tri milijone v gotovini in en
milijon v knjigah in raznih zbirkah. Vseučilišče bo imelo tudi protestantsko bogoslovno fakulteto.
Čehi za Slovake. Nedavno so zborovali v Pragi Čehi vseh strank, da prosvetujejo proti preganjanju Slovakov na Ogrskem. Baxa in Pavluk sta govorila o Cernovi. Posl. Svon-kup se je pridružil protestu ter primerjal razmere na Ogrskem z onimi na Ruskem. Gibanje za Slovake najde gotovo odziva v češki delegaciji. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kteri najstrožje obsojajo preganjanje Slovakov. Bjornsonu so poslali v Rim, kjer se sedaj nahaja, brzojavni pozdrav.	x .
Raztrgan tisočak. Nek eleganten budlmpeštanski kavalir je izumil način, da mu je en tisočak nosil vsak dan 300 do 400 K obresti. Postopanje je sledeče: Šel je elegantno oblečen na ulico, ustavil prvega denarnega pismonošo ter ga vprašal, ali bi mu ne hotel menjati bankovca od 1000 K. Potegnil je bankovec iz denarnice ter ga izročil pismonoši. Ta našteje sto-takov, desetakov itd., vsega skupaj 1000 K. "Kaj ne," vpraša kavalir, "saj ne bo nič škodilo, ker je bankovec na enem koncu odtrgan?" Pismo-noša se prestraši, ker bi na pošti takega bankovca ne sprejeli, ter prosi mladega gospoda, da mu vrne drobiž. Kavalir rad vrne denar ter ga vrže -pismonoši v torbi tako, kakor ga je držal v roki. Pismonoša, ki je videl, da je gospod držal denar v roki in se ;ra ni dotaknil, niti slutil ni, da mu je kavalir vrnil okoli 400 kron premalo. To zvijačo je kavalir ponavljal, dokler ni naletel na previdnejšega pis-monošo, ki ga je izročil policiji.
Je spremljeval Hitza po bohinjskih planinah in mu pomagal pri sirarstvu, ko je vsled poziva kmetijske družbe urejeval po takratnih razmerah. Pri pouku mu je bil desna roka Ravnik. Za razstavo v Tret? je napravil vec hlebov sira; ves njegov izdelek je bil odlikovan in ž njim on. Za časa prihoda cesarja je bil celi teden v Ljub-
ladija ne čaka.... Vsi znaki namreč kažejo, da pojde kmalu vsa Rauchova politika po vodi. Vladar bana ni sprejel v avdijenci, dasi je bil bari Rauch baš zaradi avdijence na Dunaju. Av-dijence ni bilo — tako sklepajo hrvatski listi, — ker še ni določen Rau-''hov naslednik. Cesar hoče pred odločitvijo zaslišati še ogrskega trgovin-
ljani ter ondi izdeloval bohinjski sir. ^^ ministra Košuta. Gre se nam-Z ranjkim legel je najboljši domaČi, ^ ^ uma^enje žeiezničarske prag-bohinjski sirar v grob.	j matjket ^ je neposredno povzročila
__i sedanjo krizo na Hrvatskem. Od Ko-
PEIMORSKE NOVICE.	<
Poskusen samomor ▼ Trstu. V Trstu je pila strup neka Alojzija Gor-jup, a so jo še o pravem času rešili.
Umrl je v Drežnici pri Kobaridu Frane Gomilsček, posestnik, trgovec in krčmar, star 56 let.
Oproščen goljufije. Na tržaškem porotnem sodišču je bil vsled pravoreka porotnikov (sedem "da", pet "ne ) oproščen 231etni zasebni uradnik Josip Gilli iz Tridenta, ki je dne 22. februarja t. L ponaredil šek tvrdke bratje Weiss, pri kteri je bil uslufben, na 906 K ter ga dal po svoji ženi izplačati si pri filijalki "Čredita" v Trstu. Obtoženec je priznal krivdo, opravičeval pa se je z bedo, ker s plačo 140 K na mesec ni mogel preživljati sebe in družine, obstoječe iz žene in dveh otrok.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Roparski napad. Nedavno se je prikradel nek lopov v stanovanje vikarja PSunderja v Ptuju, v trenutku, ko je ravno odšel v proštijo k večerji. Postrežnica, ki je pospravljala v sobi. sliši naenkrat, da je nekdo stopil v ve-io; hitro stopi ven, ne da bi »žela luč seboj, kar jo naenkrat mahne nek moški z možno okovano palico po glavi; ona začne kričati na vso moč, a lopov jo dalje obdeluje s palico, tako da je bila v trenutku vsa v krvi. Ljudje v bližini so slišali silni krik, a ko prihitijo na pomoč, je bil aapadalee že pobegnil. Malo prej so ljudje videli pod
Za kratek čas.
Otročje sklepanje.
Grof (knzaje na razvaline gradu:) "Glej, sinko, tu so stanovali nekdaj naši predniki!"
Sinko: "No, ti so pa imeli lepo stanovanje!"
Nerazumljivo.
Gospa A: "Kako je z vašo prijar teljico?"
Gospa B: "Stara je 60 let, vidi se ji 50, sama pravi, da je 40, oblači se kot bi bila 30 in ponaša se kot bi imela 20 let."
Otročja
Micika je prvič pri svojem starem očetu na deželi. Ko vrže dekla kokošim zrna, Micika pozorno opazuje, kako kokoši zobljejo hrano. Vsa začudena vpraša:
"Dedek, ali vse kokoši jedo z nosom ?''
Iz nebes.
Novorojeni bratec je imel precej zdravo grlo in ves dan kričal, kot sraka, kar je malega Janezka zelo jezilo.
Janezek (materi:) "Kaj ne, mame, moj bratec je bil preje pri angelih v nebesih"
Mati: "Seveda!"
Janezek: "No, potem angeljem v nebesih prav nič ne zamerim, da so ga prinesli iz nebes.
Iz šole.
Katehet: 11 Janezek, povej mi, kaj je potrebno za nebeško zvelioanjeT"
Janezek: "Umreti!"
Katehet: "Kaj moramo storiti, če ozdravimo po težki bolezni t**
Janezek: 11 Zdravnika vprašati za račun!"
Dober odgovor.
On: "Vsaka ženska br morala imeti na prsih znak, koliko ima dote!'
Ona: "In možki bi morali imeti na hrbtu listek, kjer so označeni njih dolgovi!"
Aha--
Gospa (strežnici:) "Za vzgled si vzemite hišno Miciko; ona je tako snažna, da se trikrat na dan umije."
Strežnica: "Ni čudo, ko je njen ljubček dimnikar!"
Premišlj evanj e.
UzmOvič (svojemu drugu:) "Ti sodniki imajo vedno svoje muhe; preti šestimi meseci sem ukradel 100 dolarjev, in dobil sem 14 dnij zapora; nato sem zopet zmaknil isto svoto pa
mi prisodili pet meseeev!"
Pomoč.
Gospodinja: "Bodite previdni z ognjem. Ana: jaz se grozno bojim požarja!"
Kuharica: "Če je gospej prav, bom skrbela, da bo vedno en gasilec v kuhinji!"
Prijetno mesto.
Nočni čuvaj (vodeč pijanca domov:) "Ali ni gospod v tej hiši doma?"
Strežnica: "Ne, naše gospode so že vse domov pripeljali."
■V* ANGLEŠČINA • v 3 do 6 mesecih.
Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk ae vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj.
Slovenska korespondenčna šola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. (10-4—10-5
VABILO — k —
VELIKI PLESNI VESELICI,
ktero%priredi t društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J.
v Conemaugh, Pa., dne 20. malega travna, na velikonočni ponedeljek, v svoji lastni dvorani.
Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Conemaugh, Pa., in okolice, kakor tudi nam bratska in sosedna društva, da se iste mnogoštevilno udeležiti blagovolijo.
Vstopnina je za gospode $1.00; dame proste. Pivo prosto, kakor tudi prigrizek. Izvrstna godba.
Za dobro zabavo skrbel bode
(13, 14 & 16 ap)	ODBOR.
1,1 ^
ro- 1 3L
L.
Nižje podpisana uriDoro čam potujočim S
in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
o o o o NEW YORK oooo v katereT»-točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
se zastou) razdeli med Slovence.
J)
Klepetulja.
Ona: "Ti, John, s tem papagajem me je nekdo nalimal. Saj še ničesar ne govori!"
On: "Bejži no, saj mu še do besede nisi pustila priti."
Dokaz.
Oospa (k deklici iz dežele, ki se ponudi za hišino:) "Ali se boste tudi z otroci razumeli?"
Deklica: "Škoda, da vam ne morem pokazati prešičkov. ktere sem že
vzgojila."	Toda —
„	Župnik: "No, Jože, kako m vam
Domače.	Popade novi sosed t"
Krčmar (ležeč na klopi, ko priae j jOŽ6.	g župnik; sicer je rm
seljak po kozarec piva:) Počakaj ma- daQ pijanj vendar je drugače dober lo, dokler pride še eden; radi kozarca giove^j»» pive ne ustanem."
šutove avdijence bo odvisno, ali bo možen kompromis s hrvatsko-srbsko koalicijo ali ne. Sporazum ali ne, nedvomno je to, da stojimo ob preobra-eanju. In slabše, kakor je zdaj, ne more priti.
BALKANSKE NOVICE.
Sultan italijanskemu kralju. Cari-srrad, 30. marca. Sultan je izročil italijanskemu poslaniku Imperialiju porcelansko vazo, da jo izroči italijanskemu kralju kot sultanov dar.
Pomiloščeni jetniki v Solunu. Carigrad, 30. marca. Po posredovanju civilnih agentov so pomilostili 17 jetnikov, med njimi 15 kristijanov in dva mohamedanca.
Boj med Turki in Armenci. Carigrad, 30. marca. Konzulati poročajo: V ponedeljek so Armenci ranili Armenca Davida, ker je izdal turškim oblastim seznam Tevolucijskih Armencev. Mohamedanci, naščuvani po policiji, so napadli Armence. Ubitih je bilo 33, ranjenih pa sedem Armencev. Da se ni pričelo večje klanje, je preprečilo vojaštvo in pa francoski in angleški konzul. Konzuli so intervenirali pri turški vladi za Armence. Položaj je jako kritičen. Vali se boji, da mohamedanci zopet nastopijo proti Armencem in zahteva osem bataljonov v pomoč.
RAZNOTEROSTI Tretje vseučilišče na Ogrskem. V
Otroci
"Mamica, ti gotovo nisi tako lepa, kot naša strežnica?"
"Beži no, otrok, kako moreš kaj tacega misliti V'
"Že celo uro hodimo po parku in niti en mož te še ni poljubil!"
Od usode prizadeti.
'1 Slišal sem, da so zadolženega grofa roparji vjeli?"
"Da. toda njegovi dolžniki so ga že odkupili.
Iz šole.
Učitelj: "Vzemimo, da gre tvoj oče peš iz Novega mesta v Ribnico in prehodi vsako uro pet kilometrov. Tvoj strije pa odide eno uro pozneje in prehodi šest kilometrov na uro. Kje se snideta?"
Mali Pepček: "V krčmi!"
Zaljubljena teta.
Mati: "Ali je bila teta prijazna s teboj, Pepček t"
Pepček: "Da, in še kako! Pod nos mi je dala brke in me potem neprestano pol jubo vala!"
Mala pomota.
Župnik: "Torej na sodnji dan bo Zveličar lošil kozle od ovac! Pepček, kdo so ovce t"
Pepček: '' ŽupljanL * *
Župnik: 'Pravilno. In kozli--f
Pepček: "Gospodje župniki--!'
ju lil
A, zato!
'Gasilci so se pri zadnjem požar-pivovarne izredno hrabro drža-
"ZDRAVJE" Katero Je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*'zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. -
Zatoraj ro	ako ste bolni ter Vam
je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
TH33
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
141 West 34. Str. ■ HEW YORK. N. T.
"Vrjamem; saj je pa tudi edina pivarna v mestu!"
Prebrisan.
Vojak, (ki pride k slugi barona:) "Če tu po domače sediva pri vinu in havanah, kaj, Če naju zaloti baron T' *
Sluga: "Brez skrbi! On se ne premakne iz svoje sobe; preje sem ga pregovoril, da prihajata k njemu krojač in čevljar!"
Če so ženske gospodarji
"Ali že veš, kaj boš pri prihodnjem zborovanju žensk govorila T"
"Moj Bog — saj še ne vem, ktero obleko bi vzela!"
Čez tri dni.)
"Kušelj, ali mi nisi zadnjič rekel, da si dal svojemu konju terpantina, ko je bil bolan?"
"Seveda, Sušelj!"
"Poskusil sem tudi jaz, pa mi je konj poginil 1"
"Moj tudi!"
Dobro zdravilo.
"Kakšno zdravilo si pa dal svojemu konju, ko je bil bolan, Kušelj t"
" Terpen tina sem mu v gobec vlil!"
"Tako?!--Z Bogom Kušelj!"
"Z Bogom Sušelj!" {
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. j Drožnik po $2.50 galona.	1
Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. 1 Spoštovanjem
STEPHEN JAKŠE,	1
Crockett, Contra Costa Co., CaL
Zdravju
najprimernejša pijača je
♦^LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tud! v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Leisy piv o ie najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-jn 6102 Si. Clair Ave. N.H, kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
j
Debreezinu ustanove madjarsko vse-
dffh tujca, ki sta čakala, da biv učil išče. Mesto je zagotovilo v to svr-
Slovanska naselbina v Wayne Co., Missouri.
t je plodovit in ugoden za vsako rast. Zdravo podnebje, dobra voda, In dolgo poletje. Dovolj dela celo leto, dobre plače in ne štraj-
Na prodaj je 100.000 akrov dobro urejenih farm in sveta, bogatega na rudi po zelo nizkih cenah in lahkih pogojih v bližini železnic in večjih mest z izvrstnim trgoviščem.
Svet mila zima
le o v. Svet prodajamood 20 akrov naprej. Naprej plač* te, kolikor morete, ostanek kolikor in kadar zaslutite. Naša druiba vam nudi blagostanje ter daje čas za plačevanje; nikjer drugje ne dobite take ponudbe in priliko, da si oskrbite prijeten dom za vas in vašo aruiino. čas je sedaj, da si kuoite kos zemlje in se naselite med vašimi rojaki. Naša druiba je največja v jugnshodnem Missouri ju, zanesljiva in nikdar se ne boste kesali, da ste kupčevali i njo.
Naselili smo ie mnogo druiin zadnjih pet let, vsi so zadovoljni in svobodni na5vojih farmah; nekteri so našli na svojem svetu telesno rudo in svet je sedaj Škrat več vreden kot prej. Lepa prilika za vas.
Za vse podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
International Colonization Agency,
tW Iščejo mm zaatopnlkL
Za vsebino tujih oglaeov nI odgovorno ne upravniitvo ae uredniitva,
--9----
AVSTROAMER1KANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
->/\g NajpriprainejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
sv-
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IV REKO.
• Cene voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so de;
Vač spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: J
ALICE, IjAURA, MARTHA WASHINGTON, ? ARGENTINA,
V mesecib maju in junijn se bodeta zgoraj navedenemu brodovjo pridružila ie dva draga nova potniška parnika.
TRSTA....................-.........................129.—
LJUBLJANE.......................................$29.60
REKE...............................................$29.—
ZAGREBA.........................................$30.20
KARLOVCA........................................$30.25
II. RAZRED do TRSTA ali REKE. ........................$52.50 do $55.—
Parobrod 'ALICE" odpluje 18. aprila 1908. Parobrod "ATLANTA" odpluje 22. aprila 1908.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington street NEW YORK.
(Inkorporirana v državi New York.)
109 Greenwich Street,
6104 St Clair Ave. N. E.
New York Cleveland, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik.
ICdor hoče biti solidno In brseo postrežen naj se izvesfcno obrne le na
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR A VEL, CLEVELAND, O.
^ Velika žalogg vina. in žganja.
A/U Marija Grifi
^^Sa^HHi^^ Prodaja belo vino po........70e. gallor
MHRh Drožnik 4 galone za......... . .$l'l.0C
' jl^^^BA Brinjevee 12 steklenic za.........$12 OC
SflHV ali 4 gal. (sodček) za.......... . $16.0C
Zs oblino naročilo te priporoča
Marija GrilC 5308 St. Clair Ave., N. EL,	Cleveland, Oluo.
V padišahovej senci
Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
PRVA KNJIGA. - PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
Takoj zleti jašmak, pregrinjalo, z njenega obraza. Živela je dolgo med Arabci, kterih žene niso zakrite kot Turkinje. Sicer pa, kakor je mislila, se je tu slo za drajroceno življenje njenega moža.
Zagledam brezbarven, močno zalit ženski obraz take debelosti, da so se oči in majhen nos komaj videli. Madama vekil je bila že pri štiridesetih, vendar je pa skušala učinke te starosti s črno pobarvanimi trepalnicami in rudeče namazanimi ustnicami spraviti v ravnotežje. Dve črni piki v sredi lica so ji podajal; slikovito zunanjost in ko stegne roke izpod ogrinjala, opazim, da si je tudi roke rudeče pobarvala.
''Hvala ti. solnee džeridsko!" dejem laskavo.	mi obljubiš, da bo
vekil mirno sedel, se mu ničesar ne zgodi."
" Kaladžak-dir — on bo sedel, obljubim ti!"
"Tedaj naj se tvoji ljubeznivosti zahvali, da ga nisem stri kot indžir, kot figo, ki leži v >tir-ka!ni«-i. da posuši. Tvoj glas je enak onemu flavte; tvoje oko se sv«ti kot -milice: tvoja postava je enaka Šeherezadi. Le edino tebi doprinašam žrtev, da ga pustim še živeti!"
Potegnem roko od njega: vekil se vzravna s težkim vzdihom, vendar obsedi na svojem prostoru. Ona me pa pozorno opazuje od peta do glave in vpraša nato s prijaznim glasom:
"Kdo si ti?"
"Jaz sem Xenr.-i. tujec, Čegar dežela leži daleč za morjem."
"Ali so vaše žene lepe?"
"One so lepe, vendar se ne morejo meriti s teboj."
Ona namigne z zarlovoljnim smehom in uvidel sem, da mi je naklonjena.
" Xemsi so zelo pametni, hrabri in zelo uljudni ljudje, to sem že slišala," reče. "Dobrodošel! Vendar zakaj si tega moža zvezal; zakaj beže vojaki pred teboj in zakaj si hotel umoriti mogočnega namestnika?"
"Moža sem zvezal, ker je morilec, vojaki so božali, ker so spoznali, da bi vseh enajst premagal in vekila sem zvezal, ker me je hotel tepsti in celo krivično na smrt obsoditi."
" Dobi! boš svojo pravico!"
Tu se mi je vsililo prepričanje, da ima "pantofel" v orientu isto ča-rovno moč, kot na zapadu. Vekil je uvidel, da je njegova oblast v nevarnosti: poskusi, da jo zopet opravi v ravnotežje: "Jaz sem pravičen sodnik in bom---."
" Suš-olmar-sen — ti 1k»s molčal!" za pove mu ona. "Veš, da poznam tega človeka, ki se imenuje Abu en Xassr. oče zmagovalcev; imenovati bi se pa moral Abu el .lalani. oče lažnjiveev. On je bil kriv, da so te poslali v Alsrir, pravkar ko bi moral postati milasim, poročnik; on je bil kriv, da si prišel v Tunis in bil zakopan v to samot«) in kolikorkrat se je oglasil pri nas, »i moral nekaj storiti, kar ti je škodilo. Jaz ga sovražim, sovražim ga in ne zinem niti besedice, če ga ta efendi na mestu usmrti. Zaslužil je!"
"Xjetra >e ne more ubiti; on je gielgeda padišanin!"
"Tut atrhizi, »1 rži usta! On je gielgeda padišanin, to je on stoji v sultanovi -em-i: ta tujec je pa gielgeda velikanin, to je v senci namestnice, v moji ><-nri.	In kdor ftoji v moji senci, mu ti ničesar ne moreš.
Vstani in sledi mi!"
Vekil v>ta:!<■: ona hoče oditi in on za njo. To je bilo pa seveda proti mojemu načrtu.
"Stoj!" zapovem in _'a primem za vrat. "Ti ostaneš tu!"
Tu s* ona obrne.
"Ali nisi rekel, da ca boš spustil?" vpraša ona.
"Da. toda le j k h 1 j »o trojem, »la ostane na svojem prostoru."
"On vendar .ie more celo večnost tam sedeti!"
"In a- prav, o khill.-ki hiser; vendar tako dolgo mora ostati tu, dokler moja zadeva ne bo rešena."
. "To se je že zgodilo." • . "Kako to?"
"Ali ti nisem rekla, da si nam dobrododelT''
"To je res."
"Ti si torej naš gost in se lahko mudiš pri nas, dokler ti ugaja." "In Abu en Nassr, kterega si ti imenovala Abu el Jalani?M "On je tvoj in narediš z njim, kar hočeš." "Ali je to res, vekil?"
Obotavlja se nekaj časa z odgovorom, toda strogi pogled, njegove žene
ga prisili k govorici: "Da." "Prisežeš?" "Prisegam."
"Pri Alahu in preroku?"
"Moram li?" vpraša madamo, cvetlico kbillsko. "Ti moraš!" odvrne ona odločno. "Tedaj prisegam pri Alahu in preroku." "Ali sme sedaj iti z menoj?" vpraša me ona. "On sme," odvrnem.
"Ti prideš za nama in boš jedel jagnjetino z rižem."
"Najprvo mi povej, če imate kak prostor, kamor spravimo Abu en
Xassrja ?"
"Ne. Vendar pri veži <ra na steblo one palme na dvorišču. Zbežal ne bo, ker ga bodo čuvali vojaki."
"Jaz sam bom pazil nanj." odvrne Omar mesto mene. "Zbežal ne "bo, temveč s svojim življenjem plačal smrt mojega očeta. Moj nož bo enako
oster z mojim očesom."
Morilec ni ves čas, kar je bil zvezan, spregovoril besedice; toda strupeno nas je pogledoval, ko smo <ra privezali ob palmino steblo. Moj namen sicer ni bil ga umoriti; toda zapadel je krvnemu maščevanju in zaman bi bile vse prošnje do Omarja, da ga pomilosti. Ed d'em b'ed d'em, ali kakor Turek pravi, kan kani edemar, kri za kri. Najljubše bi mi še bilo, če bi brez moje vednosti pobegnil: toda dokler je bil v moji oblasti, sem ga moral smatrati za morilca in tudi tako z njim postopati. Gotov sem pa bil, da mi ne bo prizanašal, če pridem kdaj v njegove roke. '
Pustim ga torej v varstvu Omarja in se s Halefom podam v selamlik. Spotoma me mali sluga vpraša:
"liekel si. da ta Človek ni moslem. Ali je to res?" "Da. On je armenski kristjan in kjer mu vreme kaže, se izdaja za mohamedanca."
"In ti ira imaš za slabega človeka?" "In še za zelo slabega."
"Vidiš, efendi. da so kristijani ničvredni ljudje! Spreobrni se k pravi veri, če se nočeš peči eelo večnost v džekeni!" "Ti *am se boš tam pekel!" "Zakaj?"
"Ali mi nisi pripovedoval, da se v dark asfal, v sedmem, najbolj globokem peklu, pečejo vsi lažnjivci in hinavci, ki morajo jesti zlodjeve glave z drevesa zakum?"
"Da, toda v kaki dotiki sem jaz z njimi?" "Ti si lažnjivee in hinavec!"
"Jaz. sidi? Moj jezik govori resnico, in v mojem srcu ni krivice. Kdor me tako imenuje kot ti, ga zadene moja kroglja!"
"Lažeš, da si videl Meko in hliniš se, da si hadži. Ali naj povem vekilu?"
"Aman, aman, odpusti! Tega ne boš storil hadži Halef Omarju, naj-zvestejšemu služabniku, ki ga moreš dobiti!"
"Ne. ne bom storil; toda znan ti je tudi pogoj, pod kterim molčim." "Poznam ga in se bodem tudi čuval, vendar ti boš postal pravovernik,
če hočeš ali ne, sidi!"
Vstopiva v sobo. kjer naju je že pričakoval vekil. Najprijaznejši obraz ni bil, s kterim naju je sprejel. "Vsedi se!" mi reče.
Njegovemu povabilu se odzovem ter se vsedem tik poleg njega, medtem ko si je Halef dal opraviti s pipami v kotu selamlika.
"Zakaj si hotel videti obraz moje žene?" prične se razprava.
MARKO KOFALT,
249|So. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v
Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoCi (Voli* macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodne listke za v stari kraj za vse b< I j še parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mi-. Marko Kofalt je naš zastopnik^a vse posle in ga fo- 1 Jakom toplo priporočamo.
frank sakser ca
Za vsebino tujih oglaaov nI od<o rorno ne npravniitvo .ne nredatftvo.
Conpgoie Generale Transatlantic
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAlft
Poštni parniki ao
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mot'
"LaSavoie" „ „ ....................12,000 „ 25,000 „
*La Lorrame'* „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „	Z
"LaTouraine" %f „ ..................10,000 „ 12,000 „	^
"La Bretagne"................................ 8,000 9,000 "	*
"La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „	"
Glavna Agencija: 19 STATE ^STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Paraiki ®dplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nii dopoludne iz pristanišča fit. 42 North Hirer, ob Morton St., N. T«
•LA LORRAINE •LA TOURAINB •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE
16. aprila 1908.*LA TOURAINE 23. apr. IMS »LA SAVOIE 30. apr. 1908 »LA PROVENCE 7. maja 1008 »LA LORRAINE 14. maja 1908 *LA SAVOIE
21. maja 1908 28. maja 190& 4. jnn. 1908. 11. jnn. 1908. 18. jnn. 1908.
Paru tka s zvezdo zaznamovani Imajo po dra vijaka.
M« W, Kozmlnski, generblni agent za zapad.
TI Deaborn St., Chicago, 111.
"Ker sem Frank in imam navado, vedno gledati v obraz onemu, s komur govorim.''	,
"Lepe navade imate! Naše žene se skrivajo, vaše se pa kažejo. Naše žene nosijo obleko, ki je zgoraj dolga in spodaj kratka; vaše pa imajo na sebi obleko, ki je zgoraj kratka, spodaj dolga, češee pa na obeh koneeh prekratka. Ste kdaj. videli pri vas ktero izmed naših žena T Vaše deklice pa hodijo k nam in zakaj T O jacik, o gorje!"
"Vekil, je li to gostoljubnost, ktero si mi ponudil? Od kdaj je običaj gosta žalitif Ne potrebujem tvojega janjea, ne riža, temveč odidem!"
"Efendi, odpusti mi! Povedati sem le hotel, kar sem mislil; žaliti te ni bil moj namen."
"Kdor noče žaliti, ne sme vsega povedati, kar misli. Klepetav človek je kakor razbit lonec, kterega ne more nihče rabiti, ker ničesar ne drži."
"Vsedi se in povej mi, kje si naletel na Abu en Nassrja."
Razložim mu obširno naše dogodke. Molče posluša in koneeno zmaje z glavo.
"Ti torej misliš, da je umoril trgovca v Blidahf"
"Da."
"Ti nisi bil poleg!"
"Jaz sklepam tako."
"Le Alah saip sme sklepati; on je vseveden, in človeška misel je kot jezdec, kterega nese nepokoren konj, kamor sam hoče."
"Le Alah sme sklepati. £er je vseveden? O vekil, tvoj duh je truden samega riža, kterega si se najedel! Ravno ker je Alah vseveden, mu ni treba sklepati; kdor sklepa, išče poslediee svojih mi*li, ne da bi prej zanje vedel."
"Vem. da si taleb. učenjak, ki je obiskal mnogo šol, ker govoriš z besedami, ktere so zame nerazumljive. In ti tudi vrjameš, da je moža v Tar-faui umoril?"
"Da."
"Ali si bil zraven?"
"Ne."
"Torej ti je mrtvec povedal?"
"Vekil, janjci, ktere uživaš, ti lahko povedo, da mrtveci ne govore!"
"Efendi, sedaj sam gx>voriš neuljudno! Torej ti nisi bil zraven, mrtvec ti ni povedal; kako mores torej trditi, da je Abu en Nassr morilec?"
"Jaz sklepam."	»
"Povedal sem ti že, da more samo Alah sklepati!"
"Videl sem njegovo sled in jo zasledoval; ko sem prišel do njega, mi je umor priznal."
"Da si našel njegovo sled, še ni noben dokaz, da je morilec, ker s sledjo še ni nihče človeka ubil. Da ti je umor priznal, tudi ni važno; on je kuš-šakanin, šaljivec, ki vedno šale stresa."
"Z umorom se ne šali!"
"Toda s človekom in to si bil ti. In konečno tudi vrjameš, da je umoril vodnika SadekaT"
"Da."
"Si bil zraven?"
"Seveda!"
"In si videl?"
"Zelo natančno. Tudi hadži Halef Omar je priča."
"No. torej ga je ustrelil; ali boš pa ti radi tega trdil, da je morilec?"
"Seveda!"
"Sidi, Alah naj okrepi tvoje misli, ker takoj boš sprevidel, da človek ne srne sklepati!"
"No?"
"Ker si bil zraven, ko je ustrelil vodnika, sklepaš, da je morilec?"
"To se vendar razume."
"Ni res! Kaj. če je bilo krvno maščevanje! Ali v tvoji deželi ni krvnih maščevanj ? * *
"Ne."
"Tedaj ti jaz rečem*da krvni maščevalec nt nikdar morilec. Nobeden sodnik ga ne obsodi; le sorodniki umorjenega imajo pravico morilca zasledovati."
"Toda Sadek ga ni razžalil!"
"Torej ga je razžalil rod. h kteremu Sadek pripada."
"Tudi to ni res. Vekil. povem ti, da nimam s tem A,l>u en Nassr jem prav niče-ar opraviti, dokler me pnsti v miru. Toda on je u-trelil Sadeka. čegar sin Omar ben Sa<Ujk je tu in ima. kakor preje -am omenil, pravico do njegovega življenja. Dogovori se ioraj z njim in skrbi za to. da mi ta 'oče zmage * ne pride več preJ oči, ker sicer bom jaz z njim obračunal!"
"Sidi, sedaj je tvoj govor pameten. Govoril bom z Omarjent, ki ga bo spustil; ti si pa moj gost. dokler se ti poljubi."
Vstane in se napoti proti dvorišču. Vedel sem že naprej, da bo v-e prigovarjanje pri Omarju zaman. Ros pride čez nekaj časa nazaj ves pobit in je molčal tudi potem, ko je 'kbillska cvetlica' prinesla na mizo lepo praženega janjea. Jaz in Halef sva krepko zajemala in ravno je vekil omenil, da mora Omar svoj del dobiti ven na dvorišče, ker ga ni spraviti od morilca, ko zaeujem zunaj glasen krik. Posluhnem in klic se ponovi: Breh. efendina, na pomoč, efendi!"
(Dalje prih.)
Knjigarna
Fr. Sakser Co.
109 Greenwich St..	NEW YORK.
ima y zalogi poleg raznih drnzih tudi sledeCe
NOVE KNJIGE«
Mir božji, brošir......$1.00
Zlatorog, planin, pravljica, eleg. vezana z zlato obrezo.........$1.25
Zinaj iz JBo8ne7.....—.60
Vohun (Špion). 1......—.80
Tri povesti grofa Leva
Tolstoja.............—.40
Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00
Oh Zori brnš.........—.70
Rodbina Polaneftkih
cela izdaja bro*......$2.50
Ruska Japonska vojska o zvezkov skupaj—.75 l>aiitu z kameljami.. $1.00 ISucek t strahu šalo-igra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.1
Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven.
Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali postnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cen al; že všteta.
FRANK SAKSER C0.
» irtin^^liiiiA
_ Zastonj!	Zastonj
, Vsak Slovenec v Ameriki za-| more dobiti popolnoma brezplačno I jedno krasno uro za spomin, j PoSljite nam Vaš naslov in jedno | znamko za r-ošto, ter prijeli bodete | viorce najboljega atarokrajskega
1 tobaka za pipo in za cigarete.
Da se prepričate, da imamo res najbolji in najcenejši importi-j rani tobak v celi Ameriki, tedaj 1 pišite takoj dane* na:
ADRIA TOBACCO CO.,
1265-67 Broadway, New York.
Tukaj živetim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim roja kun), priporo-iam svojo mo-ierno Lr<>-tilno, pod imenom
"Narodni Hotel,"na Tu'.' r>n.a»l Pt., euen največjih hotelov v n tr-In.
Na čepu imaut vedno sveže pivo, najboljše vi>te whiskey, kakor naravrit-sa. doma
napravljenega vina in <l»>liie ~m<»!ke.
Na raz;>1 UjTO in.am f-ea "25 urejenih sob-
r« prenočitev. — Vz imem tndi rojake na
stanovali V. — Evrepej&Va kuhinja!
Za obilen im-i-t pripor»xHiu n*?ani tiožo Ciojjsuvit, Johnatovn. Pa.
JOHN KRAGKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilja-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BEJNJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TfiOPINO-VEO $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Naj manj e posode za žganje so 4Vž> galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKTVR,
Euclid, Ohio.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
▼ obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra -vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denar* Je v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino ta "Glas Naroda". V zvezi sem s gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoStovan j em
^Km
Ivan
Govze,
Ely,
Minn.