Ste*. 181.
V Mtibflanl, v pomfeOek 11. avgusta 1919.
Leto III.
•»hsfa r«z«n nedelj In Prusnikov vsak dm popoldan.
Uredništvo je v Ljubljani,
FnuieiSkaneka ulica št. 6/1, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod»
pisati, sicer se jih ne pri« obči. Rokopise šene vrača.
bisera H : Enostolpna petik /rstica 60 vin., pogojen Drostor 1 K ; razglasi io poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po do» govoru primeren popu at
Glasilo lusoslov. socialno - demokratične? strank©.
Posameitiia S»t«v. stan«
■	40	V5RR»,SV.	—«•
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na don a ceio loto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, na mesec 6 X, £a Nemčijo ceio l&to 77 K, sca ostalo tujino id Ameriko 84 K. — Rekifiinsc je u list so poštnina proi't-9.
Cpravništvo je v Ljubljani, (frančiškanska t-Uca it. 6 tn Učiteljska tiskarna.
Telefonska it. Sit*
—Tntr r ;aiwimmwf m
Usoda zmagovitega kapitalizma.
Kakor vsaka družba, je tudi kabalistična prinesla zarodek one, ki ».bo sledila, s sabo na svet. **oro-®a se je in s tem je bilo določeno, da tudi umre; lahko pa bi ji služilo za tolažbo, da ima naslednika in da ns ostane za njo praznota; lahko bi bila ponosna, da bo stalo, kar pride *a njo, na višji stopnji, kakor ona sama. Po zakonu razvoja je pričakovati, da bo njeno dete popolnejše od nje.
Kapitalistični sistem je bil v svo« lih začetkih zelo skromen. Industri-Jalna podjetja so bila majhna in raztresena kot osamljeni otoki v ogromnem morju agrarizma. Ostanki fevdalizma so še dolgo živeli in manifestirali svojo moč; popolnoma še do današnjega dneva niso pokopani, vsaj povsod še ne. Toda navidez slabotno dete se je hitro razvijajo; podjetja so se povečala in množda; nekatere dežele so tekom tega razvo« ia Popolnoma izgubile svoj prvotni Poljedelski značaj in so postale indu-^trijalne. Kapital se je množil in — ■‘'^centriral. V samih kapitalističnih krogih so nastajale velike izpre-rnembe. Kapitalisti so občutili moe kapitala in kapitalizma — ne vselej sebi na radost, ampak pogostoma na veliko žalost; neprenehoma se je uresničeval pregovor, da žro velike ribe male ribe. Kapitalizem je v tem oziru mehaničen sistem, od katerega se ne more zahtevati duše. Rast v veliko je njegov zakon; koncentracija je njegova tendenca.
Kapitalizem ne more drugače učinkovati. Da eksistiralo poteg velikih kapitalistov tudi še manjši, poleg ogromnih trustov tudi še individualni podjetniki, ni nasproten dokaz. Le znamenje je, da ni proces 5e Povsod dosegel svojega vrhunca in da se še tupatam porajajo mali kapitalisti, ki pa vendar niso nič drugega, kakor bodoča hrana za večje in največje. Funcioniranje zakona le Povsem očitno. Nikomur ne more napredujoča koncentracija ostat! skrita.
V	tej progresivni koncentraciji kapitala je nekaj paradoksnega; končni rezultat tega procesa bi mora! biti, če bi šlo vse po ravni poti, da bi na koncu konca en sam gospoda!, ekonomično obvladal ves svet. Kajpada je to v praksi nemogoče, ker ne more kapitalistični sistem tako dolgo vztrajati, kajti nasprotne sile, vstajajoče v njegovem lastnem telesu, postajalo premočne, da bi Jim mogel kljubovati, dokler ne doseže svojega idealno zadnjega cilja.
Kapitalistična družba pomeni po-vzdigo kapitalističnega razreda Iz nekdanje brezmoči do vladne stopnje. V kapitalizmu je ustanovljeno gospodstvo kapitalističnega razreda. Strmoglavljen je razred, ki Je prej vladal; razredi pa niso odpravljeni, ampak izpod gospodujočega je vstal drug razred: Delavstvo.
Moderno delavstvo je stvor fcap’-talizma, dete, ki je namenjeno, da Postane njegov dedič. Da more nastopiti svojo dedščino, pa mora odstraniti tistega, ki mu jo skuša odtegniti — svojega lastnega očeta.
Na eni strani je torej jasno, da ne more kapitalistična družba večno živeti; na drugi strani je njen naslednik že viden. Kajti če propade kapitalistična družba, se ne more enostavno obnoviti kakor ptič Fenič. Kadar je mrtva, je mrtva in nobene Velike noči ni zanjo več. Vse dosedanje raznovrstne družbe leže tako v svojih grobovih brez nade na vsta-ienje.
Smrt kakšnega družabnega sistema pa ni seveda kakor srčna kap. Nobena družba ni poginila nenadoma; vsaka je bolehala, se borila za svoj obstanek, pa vendar umirala, dokler ni naposled umrla. Ali če se veda glede na individum prepira, kdaj da se more reči, da je p<?tH>lno-nia in faktično mrtev, je to pri družbi še veliko težje določiti. Kapitalizem je v nekaterih deželah že popolnoma p te v zel gQspj).<Jst_v.Qt a fevdal-
ne institucije so še vedno obstajale. Novi vladajoči razred Je adoptiral vsakovrstne šege onega, katerega Je bil premagal, kakor prevzame včasi zmagoviti narod od premaganega jezik in šege. Zdelo se je, kakor da se je v novi kapitalistični družbi obnovil stari fevdalizem s svojo aristokracijo in z njenimi tradicijami. To se v resnici ni zgodilo; značaj družbe ni odvisen od takozvanih sociial-nih šeg, in današnja denarna aristokracija ni nikakor identična z nekdanjo fevdalno, pa naj jo skuša oponašati, kolikor le more. Pač pa živi v kapitalistični družbi še mnogo ostankov fevdalizma ki jih ni kapitalizem obudil od mrtvih, ampak so se iz premagane fevdalne družbe re* šili v sedanjo in jih kapitalizem še ni mogel popolnoma izpodriniti ali pobiti. Tupatam so taki ostanki še zelo močni; v nekaterih deželah živita fevdalni in kapitalistični sistem še drug poleg drugega in se bojujejo za prvenstvo. Poleg tega je pa velik ( kos sveta še obtičal v fevdalizmu, j kakor so še celo mnogo staiejše družbe še etablirane po raznih krajih. V Tibetu vlada še vedno teokracija; na Japonskem je fevdalizem kljub vsemu oponašanju zapadns kulture še vladajoči faktor; po Aziji ni treba daleč hoditi, da se najde barbarizem, v Afriki ga je še hitreje odkriti, in kdor hoče študirati divjaštvo, ima tudi še prilike, da ga najde.
V	vseh dobah je bil svet v tem oziru raznoličen. Socijalne revolucije so vedno obsegale dolge dobe hi poleg novega Je vedno— tudi izza popolne zmage —- §e eksitlrak) staro. Revolucija buržoazije še sedal til povsem dokončana in baš zadnja vojna je razkrila veliko moč fevdalizma v deželah, kjer je bilo to ko* maj pričakovati. Vloge, ki jo je na primer junkerstvo igralo v Prusiji, gotovo ne bo nihče podcenjeval; a junkerji so čisti rezrezentanti starega fevdalizma, ki je sredi industrija-liziranja Nemčije uspešno kljuboval prodirajočemu kapitalizmu.
Socijalna raznobarvnost sveta je nevtajiva; vendar pa se mora tud: priznati, da ni od vseh dosedanjih družabnih sistemov še nobeden toliko izenačil sveta, kolikor kapitalistični. Industrija, ki je bila prvi pogoj kapitalizma, je posledica moderne tehnike. Karakter tehnike je odvisen od njenih sredstev. Parna sila in elektrika, ki ženeta stroje v tovarnah in revolucijonlrata rudništvo, pa omogočata tudi železnice, parobrod-stvo, telegrafiranje in telefoniranje, z drugimi besedami vse tesnejše in tesnejše internacionalne stike. Moderna prometna sredstva olajšujejo kapitalizmu osvajaje sveta.
Medtem ko je kapitalizem še vedno na maršu k temu cilju in ko se njegove zadnje straže še vedno bojujejo z zadnjimi četami v glavnem premagane armade, pa že naskakuje novi sovražnik njegove postojanke. Proletarijat vstaja, že ne več le v posameznih Četah malkon-tentov brez jasnega cilja, temveč boljinbolj kot organizirana armada, ki ve, kaj hoče, ker ve, kaj mora hoteti. In na posameznih frontah se že odigravajo odločilni boji.
Nova socijalna revolucija je tu. Pravzaprav je bila že davno tu. Pričela se je tisti čas, ko se Je kapitalizem začel etablirati in rekrutirati delavsko armado. Kajti iz tega delavstva se ni moglo razviti nič drugega, kakor nasprotnik kapitalizma, stvarnik nove družbe.
Svetovna vojna je učinkovala kakor nova gonilna sila v zgodovini. V voz človeštva niso več vpreženi konji; tudi tukaj se vozi z elektriko. Tako se je moral tudi socialni proces pospešiti vsled vojne in se je v resnici pospešil. Boj med kapitalizmom in proletarijatom je stopil v nov štadij ki vrše se bitke, do katerih bi bilo brez te vojne prišlo morda šele čez desetletja.
Toda če je svetovna vojna mogla pospešiti razvoj, ni mogla »ple-
meniti njegovih zakonov. Socialna revolucija je skrajšana, ni pa dokončana in tudi jutri aU pojutrišnjem še ne bo. In velika napaka bi bila praviti proletariatu, da stoji že na pragu gotove zmage. Bila bi največja napaka največ zaradi tega, ker ne bi to pospešilo njegove zmage, temveč bi jo zavleklo.
Če le Marx v čem imel prav, tedaj gotovo v tem, da velja tudi v družabnem razvoju pravilo, da Je treba poznati drevo, če hočemo ugibati, kakšen bo sad. Vsaka družba ima svoje pogoje; kadar_se pogoji dopolnijo, je rezultat neizogiben; dokler ni pogojev, se pa rezultat ne more izsiliti z nobenim hercizinom.
V	posameznih obdobih se vrše zelo intenzivni boji med starim ln novim svetom. Bilo bi že nekoliko preveč rečeno, da se vrše med kapitalizmom in socijalizmom. Najsilnel-ši boi tega značaja se vodi nedvomno na Ruskem. Toda dejstvo je, da v Rusiji sploh še ni vladal kapitalizem. Kar se je tam ustanovilo namesto starega reda, pa tudi ni socilall-zem, in preden se tam ustanovi socl-jalizem, preteče še veliko časa. S tem ni rečeno, da niso ljudje, ki vodijo ta boj na strani proletariata, so-cijalisti, ampak da velja tud» zanje pravilo, da ne more njih volja, pa naj bi bila močna kakor Jupitrova, nadomestiti pogojev ln razveljaviti zakonov razvoja. In če bi bile razmere v Rusiji take, da bi se tam res mogel v kratkem Času ustanoviti socializem v pravem pomenu besede, ne bi to še pomenilo socializma za ves svet, kakor ni zmaga kapitalizma na Angleškem še dolgo pomenila zmage kapitalizma za ostali svet.
2 zmag5© buržoazne revolucije se je pričela nova socijalna revolucija. Ta revolucija se nadaljuje in se bo še dolgo nadaljevala. Zmaga nove družbe ne pride kot rezultat kakšnega velikega heroičnega dejanja, temveč kot zadnji rezultat družabnega razvoja, ki je nujno revolucionaren razvoj, četudi ne nujno v zmislu prelivanja krvi.
Kljub vsem, s čimer je svetovna vojna presenetila svet, se mora socijalna revolucija pojmiti kot razvojen proces, v katerem je čudež slej-koprej izključen. Le ob talcem pojmovanju bo živo človeško delo v tem procesu koristno in uspešno.
Črni dan.
Pri spominih na dogodke, ki so se odigravali v avgustovih dneh pred petimi leti. ne moremo preiti molče preko 4. avgusta, črnega dneva nemške socijalne . demokracije Ta dan je frakcija nemških socijalno-demokratičnih poslancev v državnem zboru glasovala kot en mož z* dovolitev pet milijard mark vojnih kreditov in to s slavnostno izjavo, da v urah nevarnosti ne puste nemški socijalni demokrati svoje domovine na cedilu. Se nekaj dni poprejc je oficijelno Izjavil tejnik nemške so-cijalno - demokratične stranke Herman Miiller kot zastopnik strankinega vodstva delegatom francoske stranke, da bodo nemški poslanci glasovali proti vojnim kreditom ali pa da se vzdrže glasovanja; zatrjeval je, da je dovoljenje izključeno.
Toda, ko se je dne 3. avgusta se-šla poslanska frakcija, je sklenila n 78 proti 14 glasovom ,da dovoli kredite ter da poda izjavo, za katero si je zasigurala predvsem soglašanje vlade In meščanskih strank. V tej Izjavi nemški socijalni den-ekratje odklanjajo odgovornost za izbruh vojske, spominjajo se na svoje dolgoletne boje proti nemškemu militarizmu in kapitalizmu, toda tu pravijo: »Danes nam ni odločevale za vojsko ali proti nji, ampak preskrbo sredstev, potrebnih za obrambo države? danes moramo misliti na milijone pripadnikov naroda, ki so bili bre« svoje krivde privedeni v to katastro-[ fo.« Olajšati njihovo usodo in usod) \ njihovih mater, žen in otrok, je bila glasom izjave sveta dolžnost nemških socialistov. »Za naš narod«,
pravijo dalje v izjavi, »in za njegovo svobodno bodočnost Je treba položiti v slučaju zmage ruskega despotizma, ki Je okrvavljen od krvi najboljših sinov svojega naroda, veliko, če ne vse, na tehtnico. Ta nevarnost se mora preprečiti, kultura in neod-visost naše države se morata ohra~t niti. Izjavljamo to, kar smo vedno’ povdarjali: V urah nevarnosti svoje domovine ne pustimo na cedilu. Čutimo, da ravnamo v duhu Internaci-jonale, ki je vsakemu narodu vedno prizanavala neodvisnost in samoobrambo, ravno tako kakor obsojamo v soglasju z Internacionalo vsako imperialistično vojno.« Glede tega ravnanja poslanske frakcije se Je pozneje še Izvedelo, da je bilo 20 do 30 poslancev pripravljenih, tudi v slučaju, da večina odkloni svoje kredite, glasovati zanje. Ko Je padla odločitev, je hotelo glasovati 14 poslancev proti kreditom ali se v*al vzdržati glasovanja. Toda konečno se je tudi ta manjšina vdala in tn član te manjšine (Haase) se je *v korist disciplini« celo odločil, da sam zgoraj omenjeno izjavo v državnem zboru prebere. Pokojni F. Mefcring je sporočil pozneje javnosti, da je deloval med člani poslanske frakcije tedaj tudi Kautsky za ta korak. Se. e pri drugem glasovanju o vojnih kreditih 2. decembra so odšli člani manjšine —■ sedanji neodvisni socl-jalisti — iz zbornice in edini Lieb-knecht je ostal in glasoval proti kreditom. Vsem je še v spominu, koliko hrupa je povzročila ta njegova možata demonstracija.
Danes bi nemška socijalna demokracija 4. avgust najraje izbrisala iz svoje zgodovine, šele v zadnjem času je bil o dogodkih tedanjih dni odkrit večji del resnice, ki Je bila ljudstvu med vso vojno prikrivana in kf najbrž ni bila znana nobenemu od tedanjih poslancev nemškega državnega zbora. Toda to ne more biti olajšujoča okolnost za nemško soeiialno demokracijo. Na njo je bila tedaj obrnjena pozornost vsega socialističnega sveta kot na najmočnejšo in najbolje organizirano stranko socialistične Internacijonale in njen korak je bil odločujoč za vse ostale socialistične stranke. Le v dveh državah so se našli ob izbuhu vojske socijali-sti, ki so glasovali proti nji. Bili so to srbski in ruski sodrugi. V srbski skupščini so odklonili socialisti (ss. Lapčevič in Tucovič) dne 1. avgusta vojne kredite z izjavo, da ni v tem trenotku glavno vprašanje, katera vlada napada in katera se brani, posebno ker ni mogoče v tej stvari priti do jasnosti, gotovo pa je, da Se vojska posledica kapitalistične politike vseh držav in zato je:	»Boj	proti
vojski, boj proti onim, ki Jo vodijo, boj proti družabnemu redu. ki jo Je rodil« — neposredni cilj mednarodnega socializma.« Enako se je izja-
vil dne 8. avgusta v sel; ruske dume tudi sodrug Chaustvo v imenu menjševikov in boljševikov proti vojski kot proti barbarskem a činu ka« pitalistične internacijonale. V izjavi je izraženo prepričanje, da bo odprla vojno konečno oči širokim ljudskim masam, jih poučila o pravem izviru vse gospode in o izkoriščanju ter da bo ta Izbruh ba:bar-stva njegov zadnji izbruh«. Po tej izjavi so socialistični poslanci skupno s stranko trudovikov zapustili zbornično dvorano.
V	Franciji so ravno na dan 4. av-gasta dopoldne nesli k pokoju truplo umorjenega vodje francoskega soel-Jalizma in največjega tedanjega člana internacijonale sodruga Jauresa, Nekaj ur pred tem, 3. avgusta popoldne, je napovedala Nemčija Franciji vojsko. Po Jaurčsovem pogrebu se Je vršila seja francoskega parlamenta, ki je bila otvorjena z iskrenim spominom na mirovnega Apostola Jaurčja in končana — z enoglasno odobritvijo vojnih kreditov. Francoski socialisti so po navdušenem govoru Vivianije, ki je odklanjaj odgovornost Franclje za vojsko ln proglasil enoto celega francoskega naroda v obrambo napadene domovine, kot en mož glasovali za vojn# kredite.
In istočasno, ko je izjavljal cesur, Viljem, da ne pozna nobenih političnih strank, je zaključil predsednik francoske zbornice Deschanel svol govor z besedami: »Ali je med nam? še kaj neprijateljev? Ni jih! Sedaj smo le Francozje«. Tej zbornični seji je sledil vstop francoskih socialistov. Guesdeja in Sembata v vlado. Na ta korak francoskih socialistov ni vplivalo le dejstvo, da je Nemčija napovedala vojsko, ampak tudi odločitev, nemših socialnih demokratov, o kateri so že prišla v Pariz poročila ln katera so bila sprejeta vsled Millerjevega zagotovljenja z velikim ogor« čenjem kot izdajalski čm.
Od 4. avgusta nas loči pet let, oškropljenih od ljudske krvi in umazanih od milijonov umorjenih žrtev. Misel človečanstva, zastopana od socialistične Internacijonale bi v. svetovni vojski tako sramotno ne zamrla, ako bi ne bilo one usodne odločitve nemške socijalno demokratične; poslanske frakcije. Socializem bi izšel iz te vojske daleko zmagovitejši, brez kletev predvojskinega polovi« čarstva In povzdignjen nad vsd odgovornost za voiskine grozote. Ideia mednarodne akcije proletariiata, ki si danes težko dela pot skozi nacionalistično divjanje petih let, bi mogla sedaj razveseljevati pot proletark jatu kot ideal, ki je prenesel ogenj svetovne vojske in kot protiutež imperialističnemu barbarstvu kapitalistov vsega sveta.
Po »Pr. L.« Jus.
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
POMANJKANJE MOKE V ZASEDENI DALMACIJI.
LDU. Split, 8. (DunKU.) Italijanski častnik, ki opravlja občino Ko-mižo, je odredil, da nihče v mestu ne sme peči belega kruha, niti zase, niti ga ne sme prodajati, dasi je za peko dovolj zalog. Edino prodajalcem kruha je italijanska zasedbena oblast dovolila, da smejo pri njej jemati po 10 kg bele moke na dan. Ta moka pa v resnici obstoja iz 40% koruzne in le 60% bele moke. Kruh iz te zrnesi se sme dajati edinole bolnikom, in sicer po zdravniškem predpisu. Oči-vidno je, da tak kruh more bolnikom le škodovati, posebno letos, ko v mestu naznanjajo želodčne bolezni. Italijanska okupacijska oblast hrani prebivalstvo samo s koruzo in neko vrsto graha, ki ga doslej še nikdo v mestu ni jedel. Dasi je v Komiži dovolj zasebnih zalog, vendar prebivalstvo trpi glad, ker ni dovoljena razprodaja. Olja niti za zdravilo ni več, ker se od nikoder ne suit uvažati.
Po svetu.
STAVKA KOVINARJEV V ITALIJI.
LDU. Berlin, 9. (DunKU.) »Vor-w&rts« javlja, da se stavka ^ovinaiv jev v Italiji vedno bolj širi. Od 7. f. m. stavkajo vsi kovinarji v Toskani, Lombardiji in v Genovi. Delodajalci so nastopili proti delavcem s ten^» da so zaprli tovarne. Vlada le zaDrl$ meje za popotnike.
Jasen opis sedanje ogrske vlade.
LDU. Bratislava, 7. (ČTU.) Zna«f slovaški politik nas informiral 0 sedanjem madžarskem predsedniku Štefanu Friedrichu tako-le: Stefan Friedrich je bil rojen v Malnoki na Slovaškem kot sin tamošniega lekarnarja, ki jo bil rodom Čeh. NiegoV! oče le potoval vsako leto v Pragov kjer se je udeleževal sokolskih :tt drugih čeških slovesnos i. Ko * umrl je v svoji oporoki zahteval, ua prepeljejo njegovo truplo v Pi ago, Irt tamkaj pokopljejo. Mimstrslu pred-sednik Friedrich šteje sedal kakih M let. Njegova mati je bila Nemka, ki je vzgaiala svoje £tr<?ke KJ^djarskein
mmmr
Štev. 181. "r ;'~~r—
4y!'u. Štefan Friedrich je študiral realko v Bratislavi in tehniko v Budim' pesti. Potem je živel nekaj časa v, Berlinu. Ko se je vrnil, je poročil hčerko bc^atega tovarnarja v Budimpešti in je postal sam tovarnar. S politiko se je pečal še kot dijak in je bM vnet pristaš Košutov. Skupno t Mihaelom Karolvlem je bil v Ameriki, kjer ga je prehitela vokia. Ko se ie vračal, so ga na Francoskem internirali. Domov se je vrnil leta 1915. Njegovo mišljenje je madjarsko šovinistično, aristokratsko in reakcionarno, dasi nastopa v imenu liberalizma in demokracije.
- ZATRLI SO VSE ČASNIKE.
U5U. Budimpešta, 6. (DanKD.) Ogrski dopisni urad poroča: Ministrski predsednik Friedrich je na predlog zastopnika časopisje danes izdal naredbo, katera prepoveduje do nadaljnjega izdajanje vsakršnega časopisja, torej tudi dnevnikov. Ta ukrep, le postal vsled pomanjkanja papirja neizogiben. Dokler bodo trajale današnje razmere, izhajal bo uradni list »Budapešti Kozlony« dvakrat dnevno in v svojem neuradnem dete občinstvo informiral o važnih dogod-Ijajih.
Londonsko časopisje proti dfktstoffci .Jožefu.	^
LDU. Berlin 9. (DunKU.) ~ >Lq-kalanzeiger« Javlja iz Rotterdama; Londonsko časopisje v ostrih besedah kritizira imenovanje nadvojvode Jožefa za diktatorja na Ogrskem.
»Deutsche AHgemetne Zeitung« poroča Sz Pariza: Nova ogrska vHt-da velja splošno za reakcijonarno hi je napravila v političnih krogih slab vtis. — Vrhovni svet, ki graja postopale Rumunov, je sklenil, da vpraša Rumunsko za pojasnilo in izjavo, sH misli Rumunija ostati tudi še nadalje v zvezi in ali hoče poslušati povelj* mirovne konference. Rumunfji nasprotujeta zlasti Amerika in Angttja
— V Franciji nastopa posebno socl-Jalistično časopisje * ostrimi bese-dami proti nadvojvodi Jožefu.
Neniško-avstrliska mirovna »kuo* ščlna o mirovni pogodbi.
LDU. Dunaj, 8. (DubKU.) V glavnem odseku nemške - avstrijske narodne skupščine je državni kancelar dr. Renner podal poročilo o stanj« mirovnih pogajanj, čemur je sledita daljša debata. Predsednik skupščine Hauser je predlagal ^resolucijo, katera pravi, da so predloženi mirovni pogoji politično, gospodarsko in fi-nancijelne neizvedljivi In da se morejo doseči vsaj tiste najmanjše spreminjevalne olajšave, katere Je v. svoji noti zahteval državni kancelar Renner, ako naj bo država sploh zmožna izpolniti svoje dolžnosti. Nadalje odločno protestira proti temu, da se potvarja dejanski položaj, kakor da so vsi narodi bivše monarhije med seboj v vojni. Prav posebno se opozarja na vrzel, katera obstoja v načrtu pogodbe in katera, edina bi utegnila onemogočiti njeno izvrševanje, namreč, da se sprejema za podlago bodočih pogajanj Nemške Avstrije z Madžarsko nekdanje kvot-no razmerje. Z vsem povdarkom se odobrava po dr. Rennerju v Samt Germainu stavljeni predlog, naj se vsa nravna vprašanja, ki se tičeju
Nemške Avstrije Ln vojujočili se. en-tentnlh držav, rešijo v mirovni pogodbi. Vse razmere pa, ki so po likvidaciji bivše monarhije nastale med novimi narodnostnimi državami in Madžarsko, naj se izročijo v pretres posebni komisi#. Predsednik Dlnghofer je izjavi, da pritrjuje resoluciji in je predlagal pozvati nem-ško-avstrijsko miroyno delegacijo v Samt Germainu, naj se pri zavezniških in pridruženih državah nujno zavzame za to, da ententa v nemškem delu zapadne Madžarske po svojih varnostnih organih vgdržuie red in mir dotlej, da bo ljudstva dana možnost potom glasovanja pod nevtralno kontrolo izjaviti se, kateri državi se hoče pridružit!. Poročilo (težavnega kancelarja dr. Rennerja Je bHo sprejeto z odobravanjem ln sprejeti obe resoluciji.
Amerika In nemška mirovna pogodba.
_ LDU. Amsterdam, 8. (DunKU.) Industrijski položi v Ameriki bo pospešil odobritev mirovne pogodbe. Ze sedaj se pojavlja rvepotrpežJJi-vost zaradi zavlačevanja odobritve. Izjave Parucha. Jd Je Ml W3sonov svetovalec, dokazuje jasno, da sma-
trajo amerikanski politiki cenitve, evropskih državnikov 0 ptečevaln! zmožnosti Nemčije z« pretirane. Ro računih Paruchovega tovariša Davida bi prvo nemško izplačilo, ki le bilo določeno na pet milijard dolarjev, znašalo komaj eno do dve milijardi. Oficijelno naziranje v Ameriki je, da mora Nemčija, če ima kapital, porabiti ga za oživotvorjenje svoje industrije, da s tem prepreči splošen polom v Evropi.
Strah pred novo voito.
LDU. Weanar, 8. (DunKU, -Brezžično.) V konferenčnih krogih’ se boje, da bi uiogla nastati nova velika vaja na vzhodu, v katero bi te zapletla tudi Turčija, ce bi se Romuni polastiti opreme Mačke use-nove armade. Celo velevlasti, je izjavil neki amerikanski delegat, bi se ae mogle izogniti tej novi vojski. Mirovna konferenca kratkomalo ni. zmožna več reševati tako velika vsega sveta se tikajoča vprašanja. $ to bi bilo potreba trdne složnosti oborožene z veliko sHo, s katero pa mirovna konferenca ne razpolaga. Zveza narodov M morda ptogla te Izvesti. .	______
V	soboto, dne 10. t. dvorani v Mahrovi hiši
m. »e vrSi ob 8. mi zveSer v veliki draštveiri
SHOD ZAUPNIKOV
krajevne politične organizacije J. S. D. S. z dnevnim redom:
STRANKINA KONFERENCA.
Sodrugi zaupniki, izvršit« strankino dolžnost, ter udeležite ae polno-številno shoda! Zadeva je jafco važna ta nujna!
Nekoliko zgodovine
o Zvesti Jagodov, železničarjev.
Znamenito leto 1907 je zrevolad-Jontralo železničarje v AvatriH.
Ne samo dejstvo, da so v tem letu Mii železničarji prvikrat res združeni v boju za svoje pravice, temveč tudi okolnost, da so brezpravni delava v tem letu prišli tudi do svojih političnih pravic s tem, da so iz prejšnjih političnih sužnjev postali, če tudi za enkrat le na papirju, polnovredni ljudje.
Sicer je že dolgo preje obstajala železničarska organizacija v kateri so bili do tedaj večinoma nižji uslužbenci in delavci, ki ao pa btti od strani svojih gospodov uradnikov radi pripadnosti k organizaciji, hudo zaničevani in preganjani. Razlike ni bilo, tudi če Je bil g. načelifilc iste narodnosti kot njegov podložni. Narodnost ni tedaj sploh igrala nikake uioge.
fn tako se je zgodilo, da so leta 1907 pristopili gospodje z mašetam! in zlatimi ovratniki k tisti, do tedaj tako zaničevani organizaciji. Sicer so se nekoliko ženirali vsesti se v isto klop z umazanim delavcem. AH ko Je že eden storil prvi korak, so um sledili drugi in tretji in nazadnje je prišel sam gosp. višji Inšpektor, hi tako jih je bMo samo v Trstu kar 32 takih gospodov.
Nekateri organizirani delavci so iz tega takoj delali napačne zaključke in so rtkii: Glejte sedaj so prišl! I uradniki k organizaciji, ki so bili do
sedaj glavna ovira našega združevanja. »Toda ti delavci niso dolgo čakali, Ida so ae prepričali, da ae ti go« spodie niso še dovolj zavedali, da so
tudi oni koncem konca le proletarci Seveda ne delavci s kladivom ta podobnim orodjem. To ao gospodje uradniki po večini do dobra občutili posebno v tej vojni. Toda kakor »o gg. uradniki prišli v organizacijo, tako so tudi odšli hitro iz nje.
Znano Je starejšim Železničarjem, da so uradniki — dasi so nižjim uslužbencem delali vse mogoče ovire proti zboljšanju njihovega položaja —* vsekakor hrepeneli po zboljšanju lastnega položaja, ter leta 1899 stavili železniški upravi razne zahteve, med drugim, da se jim mora plača zvišati za 300 K na leto.
Seveda $e je železniška uprava požvižgala na njih zahteve kljub temu, da so bili dobri priganjači. Kapitalist ne pozna hvaležnosti. Toda leta 1907 se je že ostalo osobje, kljub nasprotju uradnikov, ki so sicer takrat bili že nekoliko popustili v preganjanju nižjih — resno pripravljalo na boj za svoj obstanek.
Tedaj so se gospodje premislili in so tudi oni pridjali svoj lonček k — temu gibanju. Ostalo osobje se je tega prisrčno veselilo, če tudi niso gospodje dajali nobenega kuriva za skupen ogenj. In gibanje je prišlo in minilo. Najbolje jo je pa takrat odrezal tisti, ki je najmanj žrtvoval, najmanj delal. To so bili gg. uradniki, ki niso sicer onih od leta 1899 zahte-
vanih 300 K v celoti dosegli. Ali vež kot dve tretjini so vendarle »skozi spravili«. 2a njimi so prišti gg. pod* uradniki, med tem ko se Je * ubogo par.o uslužbencev, in delavcev iw*jh slabše ravnalo.
Ti zadnji dve kategoriji so kljub slabemu izidu ostali organizaciji zvesti, med tem ko so gg. uradniki in tudi deloma poduradnlkl šli zopet, od koder so prišli.
Gospodje so si seveda domišljali, da so oni bogve kako uplivaii na gibanje ter da prihodnjič »e potrebujejo več pomoči »umazanih« delavcev, da napravijo lahko tudi oni sami gibanje. Kar. so tudi m južni železnici leta 1911 poskusili. Seveda so doživeli sijajen fiasko. Na izrečno zahtevo naših kapitalistov se je nato že leta 1909 ustanovila Zveza jugoslovanskih železničarjev,
AH kljub temu so smatrali, maloštevilni gg. uradniki, da je bolje, če si ustanove lastno organizacijo.
Seveda so to gospodje menda storili zgolj radi tega, ker so imeli predsodke do nižjih uslužbencev, kakor sem že preje omenil. Saj drugega vzroka vendar ni bMo.
Sai so bili tudi Zvezarji Slovenci. Joda do tistega časa Je še očitno vladal takozvam »Kastengeist«,
ki kakor Je bila Zveza kiaverna organizacija, tako je bHo tudi Društvo jugoslovanskih železničarskih uradnikov enako klavern nestvor.. Zraven onemoglosti te organizacije same je povrhu še Zveza sama, od časa do časa sitnarila. Končno so gospodje uvideli docela, da tako ne gre. Da si utrde pozicijo, potrebujejo neobhodno večje zaslombe. Kar le mogoče tedaj, ako si privežejo druge sitneže, da jim bodo, mesto da bt Hm delali nepotrebne sitnost’, Vlekli voziček, na katerem bodo gospodje komodno sedeli. Seveda, uradniki nižjih Činov nimajo od tega itak nič. Protekcija sicer igra eminentno ulogo. Ali to ne more nikdar mase zadovoljiti, ker Je vživajo le posamezniki.
Da gospodje nočejo z nami sodelovati, navajajo za vzrok, da se mi nočemo odreči Internacijonali in da Je naša org. politična, oziroma, da uganjamo politiko. Oboje potrdimo, ftji smo internacijonaJm tako dolgo, dokler bo kapital internacijonalen.
Kar se tiče očitka, da uganjamo politiko, menda -ni treba veliko besedi izgubiti. Vprašal bi samo; kdo pa ne uganja politike? Pred kratkim sem čital v nekem nesocialističnem listu, kar sicer sam vedno trdim, da je vse, kar delamo politika. Politiko uganja ravno tako podjetnik, ki bi rad kolikor mogoče cenejše delavce imel, ki bi kolikor mogoče več producirali. Ravno tako ždi delavec, k\ bi rad kolikor mogoče več zaslužil, ne da bi se pri delu docela izmučil. Ravno tako je politika, interes trgovca in kupca. Skratka: vsako podjetje je politika. No, pa to gospodje dobro sami vedo. Saj je to naivečja politika, da so se gospodič združili s tistimi, katerim so preje očitali, da so manjvredni.
Vedeli so y treaotku. ko so ob polomu zasedli razne stolčke, da ne bodo preveč trdno sedeli, ako si ne zavarujejo na primer«# način svo&b mest. In rekli so si: Ako ne priteg-
nemo mase (nižjega osobja) nase, nismo nič preveč gotovi, da ne zletimo lepega dne eden za drugim .. <. Vladanje v današnjih časih je zelo. težavno ... Ce pa pritegnemo k<£ likor mogoče več delavcev k nam, nam bodo ti prav gotovo manj nevarni, ter bodo poieg tega, mesto svojega, vlekli pridno naš voziček. -5
Vajeti bomo itak imeli mi v ro> kah. M bomo povedali delavcem,-kdaj so siti in kdaj imajo eventuelnO. kaj zahtevati, kdaj smejo in kdaj flS smejo štrajkati. .	‘	'
Ob enem pa bomo lahko pretili naši gospodi v Belgradu in v Ljubljani, da mora" upoštevat} naše stanovske želje in potrebe. Za plačilo bomo pa brzdali to izkoriščano maso, to se pravi, jo držali mirno, omejevali jo v njenih zahtevah in kar ju glavno, bomo to čredo ob času volitev, gg&Ii pridno v kapitalistični tabor. To je politika, gospodje!
Zveza ni potrebovala uradnikov, oni potrebujejo njo. Kako pa se W strinja, da nekateri gospodje sede na najviHih mestih kot zastopniki kapitala, a obenem hočejo igrati tiloflo' zaupnikov dela? To je, kar človek * normalnimi možgani ne more razumeti. Morda bodo prej ali slej ti to* variši prišli celo v upravni svet ln s tem še igrali ulogo voditeljev! Zveze.
Kaj se hoče. Ako na primer posta-jenačelnik v Ptuju ne ve, da ni z njegovim uradnim dostojanstvo!# združljivo, da je predsednik Zvezifl« podružnice, potem smo lahko na vse pripravljeni...	„
Samo še par besed o načinu agitacije pri Zvezi. Že znani prož«j mojster Johann Škrjanc, je odpustil delavca, ker se m pustit od zveza*-jev zmerjati s socijali&tom. No, in sedaj so veliko mogočnejši gospodje prevzeli njegovo ulogo. Pred kratkim se mi je eden pritožil, da zye« zarji dobivalo boljša mesta. To se zgodi na ta način; Bolehni sprevodnik prosi za mesto vratarja. Prošnja se odkloni. Prositelj je bil žalosten in je potožil svojo bol g. načelniku: Načelnik mu je svetoval, da naj naredi drugo prošnjo ter naj jo pošlje na pristojno mesto potom društva Z. J. Ž. Prosilec je tako storil in prošnja je bila uslišana.
Kaj se nasprotno zgodi z onim, ki nima milosti pri Zvezi, si lani.o vsak predstavlja.
Gospodje? naj povedo, koliko zc lezničarjev so v severnem delu Slovenije pridobili v zadnjem čas« vsled svojega uplivanja kot predptv stavljeni.
Nekateri naši sodrugi priporočajo taktiko, da naj bi se organizirali pri zvezarjih tudi socialisti in ko nas bo tam dovoli, da jim vzamemo enostavno vodstvo iz rok. Pisec ni za to špekulacijo. Ako pridem v odbor, pa bo tam le en zvezar sedel, k1 je z eno nogo pri delavcu, z drugo pa pri kapitalistu, se ne bom upal prosto izraziti. Saj bomo vendar prt ravnateljstvu takoj vedeli, kdo I® govoril in kaj Je rekel. Ker delate skupno z kapitalističnimi podrepniki je še vse slabše, kakor če se de!a s kapitalisti samimi.
Pisee teh vrstic je sam doživel, da ga |e šel zvezarski kolovodja k najzagrizenejšemu Neme« — pred-
56
LISTEK.
Avgust Strindberg:
Bedakova Izpoved«
Preloži] Fran A1 b r. e c k L (Konec.)
Na vsak način je čas, končati, zaustaviti to povodenj praznih mislil Gotovost moram imeti ali pa umreti! Zvršil se je nek talen zločin ali pa sem jaz blazen človek! Resnica mora na dan!
B]ti goljufan mož! Kaj mi ie to, samo, ako vem! Potem bi bil jaz prvi, ki bi se smcial temu. Je-li sploh kak mož na svetu, ki bi moael trditi z vso gotovostjo, da je edini, ki ga hna njegova Žena?...
Ako naštevam svoje mladostne ptUateBe,
ki so oženjeni, ne najdem nfti enega samega, ki bi ne bil nialee varan! In ti srečniki ne dvomijo prav nič! Človek ne sme biti malenkosten! Ako Sta dva ali ako si ti sam, kaj d6 tol Toda ne vedeti, to je smešno! To Je poglavitno: treba & vedeti!
Ln ako bi kak mož živel sto let, bi ne vedel ničesar o pravem bistvu svoje žene! In ako pozna ljudi in ogromni vsemir, nikoli ne bo imel določne predstave o tisti ženski, koje življenje je zvezano z njegovim. Vsled tega Je tisti gospod Bnvary pri vseh srečnih soorog:h v tako prijc iem spornimi.
Jaz pa, jaz hočem resnice! Jaz hočem vedeti! Da se maščujem? Kakšna budalost! Nad kom? Kivi njim, ki mu je dala prednost? Saj so se pc-služili sauio svoje moške pravice! — Nad
* r* o, ,') C"
n.
biti Clov J.-. leri mojih •Hprim?,
a: sem v e:: ti ar
uu/Lukosien! uigcljev samo
Kar pa mi je treba, Je, da vem natanko In zato bom svoje življenje temeljito, taktno, znanstveno raziskal. V&e pripomočke novega du-šeslovja bom vporabii; sugestija, Stanje misli, duševne muke bom pozval na pomoč, ne da bi zavrgel znana, staromodna sredstva kot so vlom, tatviaa, zajetje pisem ln ponarejanje podpisov — vse bom preizkusil.
Jeli to manomanija, izbruh blaznega srda? D tem meni ne gre sodba.
Frosvitijeni čitatelj naj odloči v zadnji instanci, potem ko je pazno prebral to knjigo, pisano v dobri veri. Nemara najde v njej elemente psihologije ljubezni, razkritja duševne patologije, da, čudovit odlomek iz filozofije zločina.
Pisateljev dodatek.
T® Je strašna knjiga. Brez oporekanja priznam to, zakaj zelo mi je žal. <4a sem jo napisal.
Kako je nastala ta knjiga ?
Moral sem oprati svoje truplo, predno sem Je za vedno položil v rakev.
Spominjam se, da je pred štirimi leti pri-jatelj-pišateli, ki velja za odkritega sovražnika vseh indlskrelnosti — drugih, izustil nekoč, ko Je prišel pogovor na moj zakon, tele besede:
— Ti, veš, to je snov za roman, kakršnega bi hotel napisati!
V tem trenotku sera sklenil, da napišem svoj roman sam, ker sem bH siguren, da bo ia moj prijatelj soglašal z mano.
Ne huduj se tedai name, dragi prijatelj, da sem kot prvi posestnik vporabi! sam svo.m lastnino-!
Spominjam se še — zdaj je tega dvanant en lus, kako naj to j let — kaj mi je rekla pokojna mati meje bo l doee žene. ko -sem s svojimi pogledi premeril
In
rekel, da ne da bi skrivi!
stric
ma
“"TT	nmnijii—	..... i~n mT
njeno hčer, ki si je -pustila dvoriti od skupine' mladih ljudi:
— Ni li to junakinja lepega romala m yas?
— Pod kal^nim naslovom ?
— Ognjevita ženska!
Srečna mati, ki si pravočasno umrla, tu sem izpolnil tvojo željo. Roman Je napisan. Zdaj lahko umrem.
Zadnjič nekoč sem zopet srečal junaka tega romana. Obsul sem ga z bridkimi očitki, da me je pregovoril, naj priobčinrzgodbo njegovega prvega zakona. Zdaj Je on drugič poročen, ie eče mlade lepe deklice in je videti deset let mlajši.
— Dragi moj, Je odvrnil mojim očitkom, simpatije, ki so Jo povsod občutm do junakinje te knjige, kp je bila prvič priobčena, me oprošča pred samim seboj. Iz tega lahko razvldHe, kolika nezaslišana sila je tičala v tej moji ljubezni : toliko surovosti je mogla preživeti in se je razodela celč čitateljern. Nekega francoskega akademič^rja to ni oviralo, da ne bi pograjal vztrajnosti moje ljubezni kot slabost, mojo neprekinjeno zvestobo do moje družine, ne iz-vzemši otrok, kot nizkost v primeri s surovostjo, nestalnostjo in nepoštenostjo žene.. Ah bi mar ta možak smatral takšnega neznatnega Caserio za popolnejšega in močnejšega od visoko stoječega Carnota, iz enostavnega razloga, ker je oni porinil temu svoj nož v srce?
Sicer pa tvori ta knjiga, ki ste jo hoteli pisati, samo oyoJ tiste celote, koje bogastvo Je znano edinole tistim mojim rojakom, ki so zasledovali mojo literarno POt, kako se Je razvijala vzporedno % bolečinami moje ljubezni, ne da bi se okužila od tega-
Lahko bi bil zapustil bojno polje. Vstraino sem ostal na svojem mestu. Boril sem se proti sovraeu. doma. v DostetH. Jfl-ff to pogum,?'
•m
»Uboga žena, ki se ne more braniti,* je razpolagal s štirimi Skandinavskimi kraljestvi, v katerih je štela same prijatelje, da so se borili proti bolniku, proti samotarju, proti obubožane«, ki so ga hoteli vtekniti v norišnico, ker se je njegova premočna inteligenca upirala proti oboževanj« žepsk, temu predposlednJemu praznoverju svobodomislecev.
Dobrotljivoi, ki skrivajo svoje povprečno maščevanje pod Jepim izrazom »fcožfe pravičnost«, so obsodili mojo »izpoved« v imenu svoje Nemesjs divine, trdeč s krivimi dokazi, da §m prevaral moža prvega zakona Noj sl vendar še enkrat prečitajo prizor, v katere«! mi je vrgel mož svojo ženo v roke, meni, Id sem imel čiste roke, ker sem mn bil izpovej svoio nedolžno Uube7en do njegove zapuščene žene! Naj se domislijo važne podrobnosti, da sem vzel vso pezo ©renreška na s vola m k"’? ramena, da bi rešil stališče Čolnika jn bodočnost njegovega otroka. Pot i na! pov.mM>‘. ie-fi logično, kaznovati požrtve aloo dejanje i maščevanjem.
Treba je. da je človek' mlad in neumen, da ravna tako, kot sem ravnal Jaz: to priznam. Toda nikoli več se ne zgodi to, to vem gotovo ... Ali pa... pustimo tol ln potem • * • ne... adijol	x
Umo se Je odstranil in pustil za sabo vtis brezpogojne častivrednosti.
Nič več mi ni bilo žal, da sem napisal io-man tega idealista, ki je zdaj izginil iz sveta ii< iz slovstva. Pač pa sem se odrekel svoji prejšnji nameri, da bi napisal »Izpoved bedakinje«. ker bi bil ves ?dravi človeški razum pojavljen na glavo, ;,!co bi Iiotel pripovedovati. k'^--n
izpričuje, -#^3 Pmti^svy& V’
Stev. 181*
p—gg tm	< ■■
šlojniku Henunciratl! In rda ste videli, kakšna blažena harmonija je vladala hfed nadutim Nemcem in narodnja-Sarskim zvezarjem v trenotku, ko (Sta imela slovenskega socijalisia pred seboj!
Da bom objektiven, povem, da nočem trditi, da so vsi zvezarji nagnjeni k ovaduštvu. Posebno dandanes imamo pri Zvezi ljudi, ki so yse prej kot pravi zvezarji. Saj jo pri vsakem koraku preklinjajo — so pač povsem v položaju ene ženske, ki je prišla po naključju v javno nišo in ki se zato venomer zaklinja, da ne bo dolgo tam, pa nima vendar poguma, da bi ušla, ker misli, da ne Biore. Počakajmo nekoliko in videli Bomo marsikaj.
Različni so vzroki, iz kakšnih so fcrišii nekateri železničarji k Zvezi. ■Terorizem in diktatura je res danes i?o nekaterih krajih izredno huda. Ali lo jzvira zgolj iz tega, ker so se marsikateri uslužbenci iz osebnih egoističnih ozirov prodali. Eni bi radi bili brž nastavljeni, drugi bi radi bili skoro že uradniki, če tudi so manj Sposobni. So pač zase mnenja, da bo | tem zanje socijalao vprašanje rešeno. Zopet drugi se boje, da nebi tisti trdo zasluženi košček kruha — Izgubili. In ravno v tem ie dosežen, se tudi le. trenotno, namen uradnikov.
iVelik Čas je našel majhne Hudi!
Strašna svetovna vojna ni še Spametovala vse, je še nekaj ljudi, ki so pripravljeni prinašati nadaljp.e Srtve kapitalizmu. Slovenski železničar! Ti bi moral biti zastavonoša 'drugim strokam, pa si na zadnjem inestu! Vstani vendar, zavedaj se, da si človek I	n.
Za ,persekucijo‘ vlade.
Skoro bi lako trdili, da so koraki Vlade proti delavskim organizacijam in njih zaupnikom trinoške. Za nič la zopet za nič preganja sedanja vlada delavstvo in njega liste po vseh de-. Hh države in pri nas na Slovenskem posebno v obmejnih krajih. Pravijo, da Je to »čiščenje«. Da Je čiščenje, ki |e pa naperjeno izključno proti delavstvu; za čiščenje v vrstah ljudskih zatiralcev, oderuhov in veriž-nikov ter oseb, ki so prinesle kosmato vest iz prejšnjih časov s seboj ter hočejo tudi sedaj igrati važno državno protiljudsko vlogo, za te se nihče ne zmeni. Položaj je že za-raditega skrajno kritičen in je povzročil deloma demisijo belgrajske vlade.
Naglašali smo že, da Je zadnfi čas, 0a preneha ta sistem. Če ne preneha, ga bo bližnja zgodovina bridko maščevala.
Iz Belgrada so prišli te dni zastopniki socialno - demokratičnega kluba v narodnem predstavništvu ter so poročali 9 vladni krizi v ožjem krogu naših zaupnikov, kolikor jih je bilo mogoče povabiti v kratkem času, ki je bil na razpolago. Navzoči zaupniki so na podlagi objektivnega poročila zastopnikov klu ba zavzeli stališče, da je persekucija Protičeve vlade in vseh t st»h oseb, ki igrajo y sedanji psrpdn i vladi in
V	pokrajinskih vladah nujna stvar. Protič in podobni reakcijonarni ele* menti morajo z vodilnih mest, perse-lcucije proti delavstvu se morajo ustaviti, krivice popraviti in onemogočiti podobne stvari kakoršrie so se dogajale doslej- Y ta namen je priporočila konferenca našim zastopnikom, naj nastopajo v predstavništvu Po svojem preudarku dogovorno * celotnim klubom v tej smeri, da s * navedeni program izvede. Nadaljnje nepreklicne zahteve socijalijo-demo-kratične stranke so splosna in enaka volilna pravica po najdemokra£ič-nejem proporčnem zistenn», 4up-prejšnje občinske volitve in predpriprave za izvedbo drugih delavskih žalitev, Naša doižftost je, da damo zaupnikom y predstavništvu pooblastilo, da SKušajo izvesti perse-kucijo vlade ter popravijo krivice, ki Jih je ta vlada povzročila delavstvu. V tem boju smejo sodrygi poslanci popolnoma računati na našo pomoč.
Kakšo taktiko bo določil po danih navodilih naš klub v Belemgra-du, ali bo podpiral vlado ali ne in kako in zakaj, bomo našo Javnost obveščali sproti. Za sedaj smo na stališču, da je persekucija oziroma odstranitev take vlade, ki je priza-idjala delavstvu toliko groznih krivic, njih tiajvažneja naloga.
Dnevne vesti.
Juristi niso.
f. V petek sta gonila dva mesarska $ajenca dva vola mimo neke vojaš-lifce ljubljanske, ki je last menda estne pbčine. Dečka sta bila ali previdna ali pa sta hote ali neho-živali pi&vfič oh zidu vo-
jašnice, tako, da sta ubili dve okenski šipi. Ko so- prebivalci vojašnice to opazili, so pritekli in polovili dečka in živali ter vse skupaj odvedli v vojašnico, kjer so oba dečka privezali na klop in našteli vsakemu ob navzočnosti nekega častnika menda po petindvajset batin. Kaj takega v moderni državi ni običajno. Skoda, ki jo je napravila neprevidnost dečkov ali kaj, je civilnopravna zadeva. Če mislijo prebivalci te mestne hiše, da se mora Skoda popraviti, potem lahko prijavijo v to določenim faktoiiem, nikakor pa nimajo pravice, da »kaznujejo« na tak način nesrečo, ki je popolnoma civilnopravnega značaja, in vrhutega po naših tudi sfcer manj »civiliziranih« nazorih brez vsakršne pravne podlage. Nase poslance povabimo, da na pristojnem mestu vplivajo, da se take krivice odpravijo. Pri nas jih nismo navajeni!
»Istimi« in »Plamen« ustavljena.
Ban }e izdal naredbo, s katero prepoveduje nadaljnje izhajanje listov »Istina* im »Plamen«. Komunističnih glasil, ker pisava teh listov Kaje ogrožava — državne interese.
O	stvari bomo še obširneje govorili.
Razsodišče za stanovanjske zadeve.
V	naši štev. 180. smo prinesli vsled napačne informacije notico prati navedenemu razsodišču. Da občinstvo ne bode napačnega mnenja, popravljamo to po došlih informacijah v toliko, da je namišljeno razsodišče nekake vrste obrtno, la-jično razsodišče, ki bi obstojalo iz sodnika kot predsednika ter i sod-nikov-lajikoy, Izbranih fz Jednakega števila hišnih posetnikov in najemnikov. Ker nam je itak ustroj razsodišča, kot demokratičen, simpatičen, ter bi gotoyo tudi prihranil marsikomu na sodnijskih in zagovorniških stroških, zamoremo tako inštitucijo le podpirati.
Prošnje za državne službe.
Predsedstvo deželne vlade sporoča, da prihaja vedno več prošen] za raznovrstne državne službe, zlasti za mesta pisarniških pomočnikov in ppmpčnic, Ker predsedništvo samo nima prostih mest, mora prošnje kratkomalo zavrniti ali pa Jih kvečjemu poslati drugim oddelkom deželne vlade. Vsled obilosti poslov pa je predsedništvu popolnoma nemogoče. v vsakem slučaju posredovati. Prosilci -se na to opozarjajo; s pli-sJaykom, da naj se obrnejo na državno posredovalnico za delo v Ljubljani, Gradišče (nasproti dramskemu gledališču), ali pa da vlože prošnjo pri onem poverjeništvu ali oddelku deželne vlade, pri katerem žele biti sprejeti. Tudi v vseh drugih stvareh naj se naslove vloge vedno na stvarno pristojno poverjeništvo ftli na pristojni oddelek deželne vlade. Naslov: »Deželna vlada? ne zadostuje in pbremenia urade samo 'Ji nepotrebnim delom, ker mora potem Šele tisti urad, v čigar delokrog vloga slučajno sega, isto poslati na pristojno poverjeništvo ali oddelek.
Drobno.
—r Posredovauje pri vrnitvi emigrantov. Ker želi veliko število naših državljanov iz Amerike se vrniti v domovino, se ustanove v olajšanje potovanja agencije v Nev/ Voifku, Bordeauxu in Parizu. Agencije bodo iniele nalogo, transporte naših državljanov Iz Amerike kontrolirati in posredovati pri zavezniških oblastih.
— Znižanje dnevnine. Finančni nnulster namerava &pižati dnevnica in doklade za vse vojaške delegate, kurirje in detažirane uradnike, ker sq se življenjske razmere v inozemstvu poboljšale znatno.
— Uvoz ip izvoz. Pri ministrstvu *a trgovino in industrijo se je osnoval centralni odsek, ki se bo bavil z reševanjem prošenj za uvpz in te-yoz.
— $pve znamke. Ministrstvo za pobito izbere izmed nagrajenih načrtov postnih znaiuk dya naiboijša, iti sicer s sliko regenta Aleksandra Za franko-zijamke izvoli najbrž Čarapi-čev ali Koželjev načrt. Nove ‘ znamke bodo veljale za vso kraljevino.
— Občinske znamke v Splitu. Deželna vlada je odobrila sklep občinskega sveta v Splitu o emisiji občinskih znamk po 10 in 20 vinarjev, ki $e izdajo v promet, da se odpo-more pomanjkanju drobiža:	Teh znamk bo izdala splitska občina za
100.000	kron.
— Visokošolcein. Sestanek, ki ie bil napovedan 12. t. m. v salonu pri Mraku, se vrši danes ob 6. uri zvečer. Pridejo tudi visok ošolci iz Belgrada.
— Toiurist olfice Bled naznanja športno prireditev za dne 15. t. m. s sodelovanjem športnega kluba *Ulriia«. ljubljanskega kolesarskega
društva s sledečim vzporedom: 1. Koncert zdraviške godbe na Bledu; 2. plavalne tekme za dame, senjore in junjore med grajsko kopeljo in hotel Malnarjem; 3. kolesarska dirka krog jezera; 4. regata krog otoka; 5. razdelitev priznanj v Zdravi-, škem domu (Casino) in venček-. Priglasi za tekme do četrtka 14. avgusta pri športnem društvu v Ljubljani Nova ulica št. 2. in Tourist office na Bledu.
—	Dr. Niko Zupanič na povratku.
»Tribuna« jevlia: Dr. Niko Zupanič, ki je skoraj ves čas vojne bival v Londonu, je te dni zapustil Angleško. Bil je član bivšega jugoslovanskega odbora v Londona. Zdaf se vrača v domovino.
V Sloveniji ni per-sekucij.
Sodrug N a c h t i g a 11 iz Maribora nam opisuje svoje doživljaje povodom zadnje stavke takole:
Dne 20. Julija — torej prvi dan stavke — sem šel po zajtrku na iz-prehod proti glavnemu kolodvoru, da si od blizu ogledam prometne razmere, ker so prejšnji večer šlroko-ustni Zvezarji sveto zatrjevali, da bodo sami ves promet vzdrževali. Obstal sem v mirnem pogovoru z g. Berdnikom, Šornom, Oerčarjem itd. Poleg nas je stalo tudi kakih 10 Zve-zarjev. Nepričakovano stopi Vnoja soproga k meni ter mi pove, da Je nek orožnik v mojem stanovanju vprašal po meni. Ker seveda nisem bil doma, ji je ukazal, da mi nemudoma sporoči, da se imam še tekom dopoldneva oglasiti pri gosp. Jarhu, ker bi me sicer moral priti še enkrat iskat. V svesti si, da imam čisto vest, sem se napotil k vsega-mogočnemu v spremstvu g. Berdni-ka. Ker pa g. Jarha ni bilo doma, sem odšel na kosilo in se vrnil k njemu. Takoj sem mu pojasnil, da ni posebno taktično, če pošilja žandarje za menoj, ker za to nima nobenega povoda. Tudi ima slugo, ki bi tudi lahko opravil to pot, da se ne bi zgledovala vsa okolica.
Peljal me je v sobo, kar mi le seveda zelo imponir.alo, ter mi dejal: »Z vašo stavko ste bili prevarani, kajti nikjer na svetu ne stavkajo, edino-le y Maribor)!.« Povedal mi je še več drugih enakih neslano st?, toda ker me niso zanimale, si jih nisem zapomnil. Čez nekaj časa se pa.pdpro vrata in se pokaže ljubka postava jugoslovanskega oroživka. Qosp. Jarh ga v oči v id nem veselju potolaži:	»Le	malo še počakajte!«
Jaz seveda nisem slutil, da ta prijazni obisk velja meni, toda g. Jarh mi je zmoto kmalu popravil in mi dejal: »Telefoniral sem v Ljubljano, ter pripomnil, da se tu delavce prigovarja na stavko in da ste tudi Vi v kurilnici pripravljali delavce nanjo. Gospod nadzornik Vrečko mi je nato ukazal, da Vas moram pustiti zapreti.« Jaz sem seveda g. Jarhu takoj povedal, da je bila stavka sklenjena v Ljubljani na železničarskem shodu, kateremu je prisostovalo do 3000 ljudi, med njimi tudi prav veliko Zvezarjev. Edini predsednik Zve-zarjev je izjavil, da on nima nika-koršnega — dovoljenja! (seveda od Zgoraj) — in da tudi ni kompetenten, da bi v imenu Zveze kaj izjavil. Po teh besedah sem hotel oditi. Toda ko stopim skozi vrata, vidim dvoje z bajoneti opremljenih varstvenih organov, ki mi tak°i naznanita, da sem areUran.
Zaprosil sem g. Jarlia, da me on sam spremi do policijskega komisarja, ker sem bil uverjen, da se bo tam zadeva takoj pojasnila. Tod« gosp. Jarh je to moi? Prošnjo uljtidno odklopil in tako "sem moral v spremstvu bajonetov do koroškega kolodvora. Ko mi je tam orožnik preiskal vse žepe, če morda njmam kake strojnice pri sebi, in ker jo nisem imel, se je ujunačil in pu izdal svojo najskrivnejšo željo, češ: Najraje bi vzel puško ter Vas tako stolkel, da bi morali v bolnišnico!« Jaz sem seveda proti takemu nastopu protestira). Šele sedaj se mi je povedalo, d;i sem ovaden, ker sem bil v kurilnici In da sem tam ščuval strojevodje na stavko. Oporekal sem sicer tej trditvi, ter zahteval, naj se mi tistega, ki to trdi, pokaže, da mu lahko v oči povem, da laže, toda zaman Rekel sem tudi, da dam vse svoje tistemu, ki me je v kurilnici videl. Obljubilo $e mi je, da Jih pride več kakor deset, ki bodo ovadbo potrdili.
Da sem pa kot predsednik stoiii tudi svoje dolžnosti, to je gotovo, ker bi sicer ne bil vreden častnega mesta, na katero me je pozvalo zaupanje delavstva. Po daljšem premišljevanju se konečno vendar žan-darju jezik razvozla in si da duška rekoč: »Ne vem ali bi Vas dal v verige ali rie?« Ker meni seveda za tako čast ni veliko, sem mu rekel, da
to lahko opusti, pač pa naj se potrudi, da pridem čim preje do kakega pametnega človeka, kateremu bom lahko položaj pojasnil. Udal se je, toda ker še ni bil popolnoma umirjen, je da[ še enkrat duška svojim skrivnim čuvstvom rekoč: »Poglejte te krogle, le samo en korak na levo ali desno, pa Vas takoj ustrelim!« V okrepitev svojega človekoljubnega značaja mf fcenečno še pofrioli svoj rujav bajonet pod, nos s ponosnim povdarkoni, da ga bo očistil med mojega rojstva rebri, če bi mi morda
v	glavo šinilo, da bi hotel pobegnit!. Po tem prijaznem uvodu smo se končno podali zopet na pot in sicer skozi vse mesto, kjer so nas občudovali radovedni gledalci v globokem prepričanju, da se je gospodom Žan -darjem posrečilo ujeti najmanj osebnega tajnika zloglasnega Bela Kuna, ki je v Maribor poslal obljubljene milijone kot nagrado za vprizorjeno stavko. Toda kakor vsaka muče-niška pot je imela tudi ta svoi konec, jko smo pred seboj zagledali lično hišo v kateri posluje gospod dr. Senekovič.
Nehote se mi Je obraz razjasnil, ko sem stopil pred strogi obraz gospoda doktorja ter mu v kratkih potezah opisal dejanski položaj. Med tem je pa že tudi prišel gospod Jarh ter se iznebil svoje nadloge.
Sreča mi je bila mila in tej svoj! sreči sem dal š? enkrat duška n«-pram gosp. Jarhu na morda ne ravno uljuden način, toda prav gotovo po zaslugi.
Gosp. dr. Senekovič je seveda la-koj s svojega praktičnega stališča premotril dejanski položaj ter me enostavno odpustil na veliko jszo vseh tistih, ki so me v duši že gledali na vislicah.
To seveda ni persekucija temveč to je smotreno vcepavanje patriotizma po načinih In načelih Zveze jugoslovanskih Železničarjev.
Wmmm i. ■■■ ■,■ ■'1	i	um	1—i iW ■■■■■■■■i..
Jz Slovenije.
Pokojnine rudarskih Invalidov.
se nam « Rimskih topite:
d?
no je postopanje z rudarskimi invalidi sploh. Prav posebno pa so sedaj reveži tujezemski rudarski invalidi. ker se i|m Je odvzel# celo zadnja podpora! Od česa naj živimo?? Ali naj poginemo na cesti kot živina? Kdo je kriv, ds smo inozemski rudarski invalidi Izgubili našo pokojnino?! Za časa Avstrije smo jo dobivali, sedaj pa, ko smo v Jugoslaviji pa so nam — ie itak največ-jini revežem — odJedU ie zadnji ko-Šček kruha ! Za nas se sedaj ne briga nikdo na svetu. Kam naj se obrnemo, kam gremo? Ali niso rudarski invalidi s tem prisiljeni, da f! ohranijo svoje bedno življenje že kakorkoli?! Naj sliši nas glas predvsem deželna vlada in nam priskoči takoj na pomoč. Pomoč nam je ■ajauj-nejšat
Ptul
Socijalistično gibanje še tu prav lepo razvija. Spdaj obstojajo sledeče organizacije: Politična organizacija, železničarska organizacija, Usnjarska, pekovska in organizacija stavbinsfkih in lesnih delavcev. Včeraj se je ustanovila na ustanovnem občnem zboru tudi podružnica »Svobode«, ki je za tukajšnjo mladino ne-obhoduD potrebna. To gibanje paših' sodrugov pa ne da spati gotovim elementom o.d jugoslovanskih' demokratov. Ker njihove fraze ne drže več, in ker tudi s terorizmom ne 0-praviio ničesar, so se poslužili Prt-l>ičeyičeyega sred$tya to Je, — policije. Naši sodrugi so bi« po nekem gospodu, ki miši), da sme terorizirati mnenje naše mladine in da ima za opraviti s svojimi uslužbenci, kf mu še danes delajo za ubogih 120 K mesečno brez hrane, denuncirani, da prirejajo tajne sestanke po gozdovih in brlogih. Naši sodrugi so bili citirani na policijo, ngj se izjavijo, kai je na tej' »državni« zaroti ali pa zaroti proti »Sokolu«. Druge nesreče ni za sedaj še nobene, ki 51 jo mogli zabeležiti. Ali vse te mahinacije, ki so naperjene proti nam, nam ne škodujejo niti v najmarije, nasprotno, zapomnite si gospodje, 'da nam tako vaše postopanje celo koristi, in da vam je vaša glorija že odklenkala, ker ljudstvo vidi, s kakšnimi policijskimi lažidemokrati in j a opraviti.
*
Vodilni možje JDS. čutijo včasih potrebo, da izrazijo svoje misli In tendence včasih na jako neokusen način, tako da človek ne ve, ali se norčujejo ali kaj. Tako je nedavno poročal »Slov. Narod« o prvem jugoslovanskem večeru v Rogaški Slatini Pravi, da je imel mariborski odvetnik dr. Rosina jedrnat govor, v katerem je med drugim izvajal tudi to-le: »Mi vemo, da so se.
izvršile važne politične stvari v raznih letoviščih, kjer so se zbirni i politiki n. pr. v Išlu, v Opatiji, v Bi ;r-ritzu, v Lukačovicah. Tako bo postala tudi Slatina za naše jugoslovanske politike letovišče. Ujet se bo v pogovoru razvila marsiknka do-bra(!) misel. Slatina je no svoji legi it\ saravi poklicana, 'da postane tako letno bivališča naših politikov!!! — Če je list, ozir. ‘dopfsiiik priobčH pra-
vi	smisel govora, ne vemo, kaj naj bi govorniku rekli, ki po svetovni vojni hoče Rogaški Slatini progno-sticirati isti pomen, kakor so ga imela svetovna kopališča. Mi pa vemo in obče je znanr, da so se ravno v letoviščih zbirali na razkošnih zabavali le različni brezvestni politiki in diplomati, da drug drugega sleparijo in kujejo same grde intrige. Ni treba., da spomnimo na Bismarcka m dmge primere. Najbrže je g. govornik zavžil nekaj meric vina, ko je govoril svoj slavni govor o Rogaški Slatini kot centru vseh »slavnffl« politikov. '	■■ * - v-
Delo ruskih reakeijonarjev na Čehoslovaškem.
Ruska misija, poslana od Kolča-ka, ki Je pod vodstvom dr. Verguna, kneza Hrusova, grofa Bobrinskega, Efimovskega in drugih ruskih plemt-čev, odšla z dolgim nosom iz Jugo« slavije, se mudi sedaj že več tednov! v Pragi. Kakor pri nas, ji tam nasedajo narodni demokratje. Z njihove pomočjo In Kolčakovim denarjem s<* ti ruski monarhistični častniki razvili po Cehoslovaški živahno agitacijo. Ustanovili so korespondenčen urad »Rusag«, ki ie eno najlažoivel-ših podjetij, kar jih je Praga kdaj videla. Njihovi ljudje hodijo po uredništvih čeških listov m ponujajo poro-čHa »Rusaga*; meščanski listi Uti sprejema z največjim veseljem, tod* uredniki vsakega poštenega in resnega lista Jih napode. — Imajo tudi svoje glasilo »Russkoe Dčlo«, ki iz-haJ* pod uredništvom dr. Stehul« (Kopala) dvakrat na teden. Ta list je popolnoma njihovo zrcalo. — Iz tabo* rišč ruskih ujetnikov pa sestavljajo in oborožujejo nov takozvani tere-zinski polk, ki se ho boril baje za syofaodo ČehoslovaSke na — Kolča-kovi fronti. Nekaj gospodov na ministrstvu za »Narodno obrano« Jih' podpira. Imajo tudi črne liste vseh' onih, ki nočejo vstopiti v ta nov polk; so to večinoma Uteratje. Pod krinko nekakih čeških povelj Jih interniralo in tem ruskim ujetnikom se
?odl sedaj enako kot za Avstro->gr«ke, V »Pravo Lidu« beremo dan na dan tozadevne pritožbe Iz ujetniških taborišč v Chocnl in Jo-sefovu. Socijalisti so povzeli proti takemu delu že vse korake in v kratkem bo morala ta Kolčalsova banda agpntov oditi tja. odkoder je prišla. JMi. kakor tudi Čehoslovaki, teh caristov prav nič ne rabimo.
,mmm» ■■■■»■i M'1	■■■	  . ,
Licemerstvo
novega civilnega guveriieija Julijske B medije.
Novi civilni guverner CiulfeHi je ob svojem prihodu izdal sledeči proglas:
»Meščani! Prevzel sem posle ge-neranega civilnega komisarja za Trst in julijsko Benečijo svest si dolžnosti napram domovini in moj namen je skrbeti za blagostanic narodov, kt so spojeni z Italijo, podpirati koristne iniciative, yzpostaviti stopnjema normalne razmere javnega življenja, ki se mora razviti in uspevati v rednem delu, v varnosti svobode In pravice.
Pričakujem dobro voljnega sodelovanja vseh prebivalcev, zastopstev to oblasti, ki sedaj delujejo, kakor tudi onili, ki bodo morale začeti svoje koristno deiovanie.
Posvetil bom svoje delo in oblast le v prid ljudskemu blagostanju, brez ozira na osebo ip strankp. Piepričan sem, da najde prebivalstvo Trsta in Julijske Benečije v svoji stalni tradiciji mirnega delovanja, pravičnosti in dobrote primerna navodila svoje namene in čine. Trst more kolikor mogoče kmalu zopet začeti svoje veličastno življenje,' svoje svobodno dihanje in svoi gospodarski razmah, da da domovini veliko in dragoceno’ pomoč, ki jo pričakuje Italija od 1 r-sta in od drugih mest ter odrešenih' ozemelj, da more tako izvršiti svojo zgodovinsko misijo za civilizacijo in napredek.
Začnimo torej zopet delo, ki ga je ustvarila osvobodilna vojna, iščimo tolažbe za težave in škode, Ui smo jih junaško pretrpeli, v delu miru, v vzajemni naklonjenosti in v izvrševanju svojih dolžnosti.
V	tem upu Vam izražam svojim najsrčnejšim pozdravom pozdrav kralja in italijanske vlade.	,
Trst, dne 3. avgusta 1919. — Generalni civilni komisar:	Augusto
Ciulfelli.« — LDU.___________
Ministrska krtza.
LDU. Beograd, 8. »Tribuft.a« javlja: Takoj po avdijenci Ljube Ds-vi-doviča pri regentu, ki mu ie poveril , sestavo koncentracijskega kabineta, je ' 4 Jovič takoj poselil Ijrot_ a katere;?;! je naprosil, rial mu pove svoje innenje gle'-e nadaljrc politične orientacije, in ga vpra?ai, če sme računati na sodelovanje udikalnega kluba v vladi. Protič je Davidoviča opozoril na vzroke kri2e in njegovo demisijo, katere je pii s\oji demisiji odkrilo omenil regenta, in je dejal Davidoviču, da je .ijegovo mnenje isto, kakor mnenje radikalnega kluba: dokler oni vzroki niso odstranjeni, se radikalni klub ne more udeleževati vladnega poslovanja. Dopoldne je imel radikalni klub sejo, kjer je Protič poročal o posetu Davidoviča in o svojem odgovoru. Potem je Davidovič obiskal dr. Korošca, Dr. Koroščeva skupina je izjavila Davidoviču, da je želeti, da bi tudi radikalci vs’opili v kabinet in da bo storila sklepe o svojem postopanju, kadar bodo znani sklepi ra-i'l;n!neg . Miiv. • Opolin. je imel Jugoslovanski klub sejo, kjer se je posvetoval o svojem ravnanju po odgovoru Protičevem.
Ako se Ljubi Davidoviču ne posreči sfvoriti koncentracijskega kabineta, je njeuova naloga, sestaviti koalicijski kabinet. Današnji dan je Davidovič Kcr.sultiral načelnike političnih skupin: malone vsi stoje na stališču, naj se osnuje koncentracijski kabinet. Ves nadašnji dan so imeli politiki seje in so razpravljali
0 definitivni določitvi in o načinu sestave kabineta. Jutri bo Davidovič poročal regentu o uspehu pogajali z načelniki političnih skupin.
Komunike Jugoslovanskega kluba. Jugoslovanski klub je imel danes sejo, v kateri je predsednik dr. Anton Korošec članom kluba poročal o oozivu ministrskega predsednica Davidoviča k sodelovanju v novem kabinetu. Po daljši debati, v kateri je vsestransko pretehtal politično situacija je sklenil Jugoslovanski klub: Jugoslovanski klub ?polira iznova na vse stranke, zlasti na demokratsko zajednlco in na klub radikalnih -poslancev, naj omogočijo, četudi z majhnimi žrtvami, koncentracijski kabinet, In sicer v Interesu »ir?nve in naroda, ki sedaj jako po-
1 o bujeta mir In red, konsolidacijo in močnega, složnega nastopa zoper zunanje sovražnike.
Belgrad, 9. avg. Danes so politični klubi v svojih sejah ves dan reševali vprašanje o sestavi nove vlade. Govori se, da se bo jutri že vedelo, ali bodo radikalci in Narodni khib vstopili v koncentracijski kabinet s predsednikom Davidovičem. Če ne bo mogoče sestaviti koncentracijskega kabineta, stopi Davidovič še tekom jutrajšnjega dne v dogovor s strankami radi sestave koalicijskega kabineta. Načelniki vseh Klubov bodo Jutri predložili formulirane zahteve in pogoje, pod katerimi stopajo v Davidovičevo vlado. Nekateri klubi so to že danes storili. Pričakuje se, da bo kriza rešena do torka. Rešitev krize v tem težkem času pospešujejo posamezne politične skupine s tem, da popuščajo v svojih pogojili. Zelo je verjetno, da bo uspela sestava koalicijske vlade. Predsednik Davidovič Je danes poročil o svojem dosedanjem delu regentu Aleksandru.
Belgrad, 10. avg. Ministrska kriza še ni rešena. Radikalci načeloma nočejo pristati na koncentracijski kabinet. Stojan Protič zahteva port-felj notranjih zadev za radikalno stranko, nakar pa designirani ministrski predsednik Davidovič ne pristaja. Sporazum se še ni dosegel. Ako Davidovič ne bi mogel sestaviti koncentraci:skega kabineta, potem bo skušal doseči sporazum na nodlagi koalicijskega ministrstva.
I	Jpa se, da bo kriza rešena do torka.
Gospodarstvo.
Podružnice avstrijskega kreditnega zavoda na češkem. Uprava Avstrijskega kreditnega zavoda se je dogovorila s Češko ekskomptno banko, da le-ta prevzame čelioslo-vaske podružnice Kreditnega zavo-daf z vsem njegovim osobjem. Češka cs.comptna banka bo ob tej priliki povišala svoj kapital in svoje ime izpremenila v »Češka eskomptna banka In kreditni zavod«.
Trgovina Poljske z Amerika. Poljsko trgovinsko ministrstvo i*e odobrilo pravila trgovske in i Vdit-»trijske akcijske družbe, ustan^vj]c.
ne na inicijutivo brazilskega kon/jla s kapitalom 25 milijonov mark. Družba se bo pečala glavno z dovozom kave, kakao, tobaka, kavčuka, solitra in volne. Podjetje bo podpirala brazilska vlada. Živila, obljubljena Poljski od Amerike so že prišla (nekako 300.000 ton). V Gdanskem se ie nastanilo nekaj amerikanskih tvrdk in iieka velika amerikanska banka le odprla tam svojo filijalko. V pristanu pred Gdanskim se Je usidralo 17 parnikov, napolnjenih večinoma z živili.
Prepoved izvoza pšenice iz Zedinjenih držav. Pri posvetovanju med predsednikom WiLsonom in med vodjo zveze amerikanskih veletrgovcev z žitom je bil prepovedan izvoz pšenice, da se s tem cena pšenice v Ameriki zniža.
Razširjenje srbiianskega zakona v podjetjih. Po naredbi ministrstva za trgovino se današnji srbijanski za-
! kon o po<:KCij;h (o radnjama) rozširt [ na novo osvobojene kraje vse države. Zakon bo veljal, dokler ne nasloni novi zakon, ki se že pripravlja.
Vrednost goztlov. Po strokovnia-ški oceni znaša osnovna vrednost vseli gozdov kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, ako se računljo 3% letnega dohodka, 1 milijardo 300 milijonov dinarjev. Seveda te glavnice ne moremo doseči, ker eksplo-atiranjv. gozdov ni dovolj intenzivno. Današnja renta naših gozdov znaša le 40 milijonov dinarjev.
Nadzorstvo denarnih zavodov. Ministrstvo za trgovino je sklenilo, nadzorovati denarne zavode in industrijska podjetja, kakor se je to vršilo dosedaj vsako leto. Ako komisija najde, da se knjige ne vodijo v redu, ki ga določa zakon, ali ako najde druge netočnosti pri poslovanju. bo postopalo po zakonu o podjetjih in akcijskih družbah.
Najnoveiša por@lifa.
BORZA ZA DELO.
Uprava borze v Belgradu javlja vsem delavcem in delodajalk ir da se je ustanovila v Belgradu na najširši podlagi borza za delo. Interesenti se prosijo, da se s svojimi vprašanji ,n ponudbami obračajo na ta borzo, ki je odprta ves dan. Svc-je prostore ima v Ulici kraljice Natalije št. 1.
UČITELJSKI KONGRES.
LDU. Belgrad, 8. Včeraj se je zaključila skupščina učiteljev, kjer se je določil program za veliki učiteljski kongres. Ta kongres bo 24. t. m. in udeležili se ga bodo učitelji iz vseh krajev kraljestva.
SESTANEK SOCIJALISTOV V SPLITU.
LDU. Split, 10. Davi so priredili socijalisti zaupni sestanek, na katerem je Vlado Ostojič, tajnik delavske centrale v Belgradu, poročal o temi »Delavski razred v sedanji dobi«. Drugo predavanje bo imel Ostojič v Hrvatskem domu, in sicer za 1 akademike. Občna delavska zveza ! je izdala proglas, ki poziva organ'-zirane delavce, težake in uradnike na razgovor o ustanovitvi delavske pekarije, da se cena kruha zniža.
MEDNARODNI SOCIJA1.ISTIČN!
KONGRES.
LDU. Dunaj, 10. (ČTU.) »Zeit. poroča iz Prage: V izjavi, ki jo je delegat češke socijalne demokracije, Antonini Nemec, podal na mednarodni socijalistični konferenci v Luzernu, Je obrazložil tudi prihodnje naloge socijalizma in nevarnost, k', mu preti s strani kapitalizma. Nava Jal je vrsto konkretnih dokazov za to, da Je Amerika, potem ko ie omogočila mir, začela novo vojno, namreč gospodarsko vojno s Češko, ki Je ne vodi z orožjem, marveč z denarjem in kapitalom. Amerikanci nameravajo ustanoviti na Čehoslova-škem industrijska podjetja; nakupa-vajo delnice čeških bank in industrij. In domači narodni kapitalisti iim radi prepuščajo polovico svoiih delnic, ker pričakujejo od njih varstvo proti socijalizaciji.
RESEN POLOŽAJ V ITALIJI.
LDU. Dunaj, 9. (ČTU.) V Parizu se govori, da Je postal položaj v Italiji zopet zelo resen. V severni Italiji so nastali novi nemiri. Meja proti Franciji Je odprta samo za blago. Ita* UJanska vlada očita nekaterim lno~ zemcem, da so pripravljeni na siler» prevrat. Stavka kovinskih delavcev se je razširila že na vse tovarne.
VZPOSTAVITEV ZASEBNE LASTI NA OGRSKEM.
LDU. Budimpešta, 9. (DunKU.) Uradni list priobčuje danes prvo na-redbo, ki jo je izdala nova vlada. Naredba razveljavlja vse ukaze sovjetske vlade, ki se tičejo oddaje posestev v javno last.
NEMIRI V ŠČAVNICI.
LDU. Ščavnica, 9. (DunKU.) Nemiri, ki so izbruhnili radi draginje živil, so dobili političen značaj. Ko So prišli ob petih popoldne na kolodvor oddelki državne brambe, so začeli nanje streljati s strojnicami. O bojih na p lavnem kolodvoru pišejo listi, da so imel« vladne čete 60 do SC mrtvecev in 100 do 200 ranjencev. Delavci pa 1:0 mrtvecev in okoli 50 ranjencev.
STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV. SEDEMURNI DELAVNIK.
* LDU. Saint Germain, 9. (Dun.-
KU.) i>Newyork Herald« poroča, da ie bil včeraj v angleškem delavskem ministrstvu zopet sestanek rudarjev in lastnikov premogokopov iz York-shire, na katerem zopet ni došlo do
m ono.
nobenega sporazuma. Ni veliko upanja, da bi se položaj izboljšal. — Poslanska zbornica je sprejela zakon, da se uvede v rudnikih sedemurno delo.
STAVKA V ŠVICI.
LDU. Basel, 8. (DunKU.) Zveza lč«,vinar.cv in tekstilnih delavcev je sklenila, da stavko nadaljuje. Pretežna večina bazelskega delavstva je odločena, da se nadalje bori za svoja prava. — Tukajšnji mestni poveljnik je odpoklical voiaške posadke, ker so tiskarne nacionalnih časopisov začele z delom.
VPRAŠANJE PODPISA MIRU V NEMŠKI AVSTRIJI.
LDU. Dunaj, 8. (DunKU.) Po seji glavnega odseka se je danes sestal kabinetni svet k zborovanju in se je bavil na podlagi referata državnega kancelarja in načelnika mirovne delegacije z vprašanjem, kake postave in administrativne odredbe naj vlada izda v primeru, da se mirovna pogodba podpiše ali v primeru, da se ne podpiše. V debato, ki se je nato razvila, so posegli vsi državni tajniki. Posvetovanje je trajalo dolgo v noč.
POGAJANJA MEp.AMERIKO IN SOV JETSKO) RUSI JO.
LDU. Nauen, 9. (lirezžičtic) Nemško časopisje ^ prinaša vest, da je došla v Arhangelsk komisija ameriških trgovcev, da se pogaja s sovjetskimi oblastmi o vzpostavi redne-na trgovskega prometa. Določ'l se je kompenzacijski dogovor, po katerem bo Amerika dobavljala živila, poljedelske stroje in surovine, medtem ko bo Rusija dovolila ameriški veleindustriji koncesiie Pri obnovi in prometnih podjetjih.
ŽELEZNIŠKA STAVKA V AMERIKI.
LDU. Boston, 9. (DunKU.) V Železniških delavnicah proge New York-New Hafen - Hartwort stavka
10.000	mož. Brzovlaki ne vozijo.
KONFLIKT MED AMERIKO IN JAPONSKO.
LDU. Versailles, 9. (DunKU.) Pariška Izdaja »New York Heralda« pravi, da se konflikt med Ameriko in Japonsko od dne do dne poostruje, ker je japonsko ministrstvo za zunanje stvari mnenja, da se ji odstopi Santung v plačilo za pomoč v letu 1915. Wilson pa ni tega mnenja.
STAVKA KITAJCEV V TODANGU
LDU. Berlin, 9. (DunKU.) .V To-dangu Je izbruhnila stavka domačinov in Kitajcev proti Japoncem. Tudi v Singaporu je velika stavka, kjer so izplenili japonske trgovine. Dasl-ravno so poklicali moštvo angleških ladij, ki so v pristanišču, se nemiri nadaljujejo. Govori se, da je bilo pri tem ubitih 300 oseb.
VSTOP ŠPANSKE V ZVEZO NARODOV.
LDU. Madrid, 9. (DunKU.) Zbornica Je po kratki debati sprejela predifog, da Španska vstopi v zvezo iiarodov.
USTAVITEV POŠ1.IATEV ŽIVIL
OGRSKI.
LDU. Pariz, 9. Reuterjev urad poroča: Hoover je izdal povelje, da se imajo takoj ustaviti pošiljanja živil v Budimpešto, ker Rum um živila
iz.	i/. dežele.
ERNEST HACKEL UMRL.
LDU. Jena, 9. (ČTU.) Senior nemških naravoslovcev Ernest Hit-ckel je danes ponoči umrl. Dosegel je starost 85 let. Sežgali ga bodo v torek.
Papir iz trave.
Iz Mexico City se poroča: Pre- j izkušnje, ki jih je napravil kmetij- : skl depanen; nr. so dovedle do na- ; zuanila, da se neke vrste trava po ir;'enu »zakaton« ki v obilici raste, v Mehiki lahko rabi za izdelavo pa-r.i j ja.
Z indust r?jalnega bojnega polja.
V manj kot dveh letih in pol so imel" pennsylvanski delavci vsled nesieč večje izgube na industrijal-nem polju, kot armada, ki je bila re-kruurana v Pennsylvaniji in poslana na bcjlšče v Francijo proti Nemcem. Vseh delavcev je ponesrečilo 577.953, od katerih je bilo 7 575 smrtno ponesrečenih. Na 3.79f j- ( lavcih je bilo treta izvršiti opera- j cije; 1.157 delavcev je izgubilo eno i oko, 29 delavcev je pa popolnoma os ci-tlo. Bolezni, ki so posledica po-kiica, ki ga izvršujejo delavci, niso vštete. Tako je delavsko bojno polj?. Neprestano mu grozi smrt, ko d eh za druge, toda navzlic temu ga še zaničujejo.
Spomenik miru.
Švedski socijalisti obeh smeri so izdali skupen oklic, da bi se postavil spomenik, kot simbol miru med narodi in natodnega bratstva. Spomenik naj predstavlja Jauresa in Liet-knechta, ki pripadata različnim narodom in tudi različnim strujam socijalizma, ki pa sta oba bila enak boj za mir in za bratstvo med narodi 'n ki sta oba za svoje ideje žrtvovala življenje.
Cestni pometač — mestih župan.
V mestu Dejvicich, v praškem predmestju, je bil izvoljen za župa na sodrug J. Zavadil. Predno je bil izvoljen, so mu grozili btiržuji: *Ka-ko Je to možno, da bi postal občinski pometač župan našega mesta, katerega veliki del je tako gosposki«. In sedanji župan mesta Dejvic se prav nič ne sramuje, da je bil občinski pometač. J. Zavadil je preživel vse grozote vojne v zaledju. Kot rokovičar-ski delavec je izgubil v dneh mobilizacije delo, dela, ki ga je tudi sicer radi svojega prepričanja dobival zc lo težko, v svoji stroki ni dobil. Kon-čno:je,;dQj)il sJužbp.kot ..občinski de-javec. - Zavadil se m ^amqy,$;M wlavec-ppmet^5 jn j,tak9<4^,pomet^1 ceste, celo vrsto mesecev, dokler n stopil v strankino službo. Nekaj bivših občinskih gospodov je radi korupcije v občinski aprovizaciji v zaporu, med tem, ko je postal bivši občinski pometač — poštenjak — mestni župan. Ironija usode 1
Aprovizaci|a.
Amerikanska živila za šolske otroke, šolski Otroci, ki so dosedaj dobivali kuhan kakao, naj se zanesljivo zglase v torek, dne 12. avgusta ob 8. uri zjutraj v oni kuhinji šole oziroma zavoda, kjer so dosedaj dobivali svoj zajutrek, da prejmejo nove izkaznice za amerikanska živila. Na te nove zelene izkaznice dobe Šolski otroci iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti po 75 dkg sladkorja, 60 dkg kakao, 65 dkg moke in 5 pušic kondenziranega mleka, po sledečem redu: št. 1 do 300 dne 12. avgusta od 8. do 11. ure. št. 3Ct do 600 dne 12. avgusta od 2. do 5., št. 601 do 900 dne 13. avgusta od 8. do 11. ure, št. 901 do 1200 dne 13. av-
gusta od 2. do 5 ure, št. 1201 do 1500 dne 14. avgusta od 8. do 11 ure, št. 1501 do 1800 dne 14. avgusta od 2, do 5. ure, št. 1801 do 2100 dne 16. avgusta od 8. do 11 ure, Št. 2101 do 24(K) dne 16. avgusta od 2, do 5 ure, št. 2401 do 2700 dne 18. avgusta od 8. do 11. ure, št. 2701 do 3000 dne 18. avgusta od 2. do 5. ure, št. 3001 do 3300 dne 19. avgusta od 8. do 11 ure, št. 3301 do 3600 dne 19. avgusta od 2. do 5. ure št. 3601 do 3900 dne 20. avgusta od 8. do 11. ure. — Za vsakega otroka se plača 1 krono za režijske stroške.
Izdajatelj: Josip Petcjan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh, Tisk »Učit. tiskarne* v I.iubllani.
Inženir dr. Miroslav Ka*al
oblastveno poverjeni stavbeni inženir-
Specijelno stavbeno podjetje za betonska železobetonske in vodne zgradbe
▼ Ljubljani, Hilčerjeva ulica št. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žag«, elektrarne, betonske In železobetonske jezova mostove, žeiezobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevcema v strokovno izvršite v vsenažrt* stavbene inženirske stroke. Tebniika mnenja. — Zastopstvo strank v teh* niških zadevah.
iiiiimiiiiiiiiiiiiivRicfltfBSfliiESfifieiiiJ
S	J
\ Gustava Neyriitk-a
roman
Golem
2	« j izid« v kratkem v založbi [ S Umetniško propagande.
i
m
Dl. H’
Poljanska ce^t« 18 odpotuje
11. t. m. za štiri tedne na roeifnlce.
1(8
II
»e sprejmeta v tovarni usnja
II M\M.
Partija
i	akordantom ali preddelavcem
se tako! sprejme
aa večje delo na suhem (pod streho) v bližini Ljubljane. Plača dobra, hrana in stanovanje na stavbišču.
Jakob Accetto,
»tavb. podjetje, Tabor štev. X
Okrajna bolniška blagajna ljubljanska.
Opr. It. 365/10-1.
Razglas.
Dr. Bogdan Dori ordinira za svojce članov Okrajne bolniške bla>> gajne ljubljanske, in Bicer: za noseče, ca matere, za dojence in otroke brezr plačno vsak dan od 3. do 5. ure popoldan v Elizabet ni bolniSniei v Stre* Ufiki ulici (za Gradom).
Svojci, ki potrebujejo zdravniško pomoč, zglasiti se morajo prej * blagajnlčni pisarni na TurjaSkem trgu 6t. 4, prvo nadstropje, ozir. poslati v pisarno svojega zastopnika, in dokazati svojo upravičenost s kako listino (z izpiskom iz rojstne knjige, poročnim listom itd.), da dobe nakaznico, bre* katere ordinira zdravnik le v nujni sili. Kadar je ordiniral zdravnik brezi nakaznice, poslati je naknadno po nakaznico.
V Ljubljani, dne 22. Julti* >9)9.	Načelstvo.
Agitirajte za naše časopisje!
IN vozna kolesa
E
in	in	cevi	KiMltjM in t pipma
IJBAI	Specialna trgovina Sl«
IVIH.	valnih strojev in ho3c».
Ljubljana, Sodna ulica it. 7.