Razne vesti. 243
Razne vesti.
Gospode člane, ki so ostali zvesti našemiu društvu od njega ustanovitve pa do danes, opozarjamo na naš poziv od 14. julija t. 1. in jih vnovič prosimo, da nam pošljejo zaprošene prispevke in svoje slike za slavnostno številko vsaj do konca meseca oktobra. Doslej so se gg. člani tej prošnji odzvali le v prav malenkostnem številu. Smatrajo' naj ta poziv za nujen.
Dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani, soustanovitelj društva afrav« nika» in njega predsedmk v prvih štirih letih obstoja, je obhajal dne 22. septembra t. 1. devetdesetletnico svojega roj«t\-a. Ob tej priliki mu je čestitalo naše društvo, spominjajoč se pri tem slavljenčcvih zaslug za društvo in društveno glasilo. Čestitke ponavljamo tudi na tem me^tu, želeč starosti naših pravnikov, da bi preživel še mnogo let v zadovoljstvu, zasluženem po bogatem delovanju za občno korist.
Dr. Karel Šavnik f. Dne 11. septembra t. 1. je umrl po dolgi in težki bolezni dr. Karel Šavnik, bivši delegat ministrstva financ, ravnatelj podružnice poštne hranilnice v Ljubljani in honorarni profesor za finančno upravno pravo na ljubljanski univerzi. Bil je med redkimi možmi, ki so obogatili našo pravniško literaturo s prispevki iz finančnega prava. Zato vemo ceniti tembolj njegovo zaslužno delovanje in čutimo, da je nastala vsled njegove smrti vrzel v naših znanstvenih krogih. Poleg raznih finančno^ upravnih razprav, kt jih je priobčil pokojnik drugod, naj bodo omenjene samo naslednje, ki so bile napisane za Slovenski Pravnik: Reformirani § 153 zakona o osebnih davkih (1914), Naš zakon o glavni kontroli (1923) in Pravnik v finančni službi (1926). Vse .Šavnikove razprave se odlik>ujejo po globokem znanju, bistroumni koncepciji in lepem slogu. Radi tega je bil tudi priznan predavatelj in je še v zadnjem času, čeprav težko bolan, pripravljal za naše društvo novo predavanje. Bodi odličnemu s^otrudniku in članu ohranjen časten Sipomin!
Kongres pravnikov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odgoden. Stalni odbor Kongresa pravnikov je na svoji seji v Zagrebu dne 9. septem« bra t. 1. soglasno' sklenil, da se prihodnja skupščina, odrejena na mesec oktober 1928 v Skoplje. radi tehničnih težkoč odgodi na pomlad 1929 in da se bo vršila ta skupščina po prejšnjih sklepih odbora v Skoplju. .Še ne poslani referati naj se pošljejo glavnemu sekretarju kongresa v Beograd preko pravniških društev do 1. decembra 1928, tako da izide Spomenica do novega leta 1929. Prispevki, ki so bili poslani za o'ktobersko skup,ščino, veljajo za pomladanski kongres, ako se ne bodo zahtevali nazaj.
Taksni zadevi. 1. Se li naj glede na formalno pravilno izstavljeno potrdilo o siromašt\'u po sodišču dopuščena oprostitev od taks — tekom
16*
241 Razne resti.
postopanja zopet odvzame, če se naknadno nepo'bitno izkaže, da plačuje oproščeni vendarle več davka, kakor je dopustno za oprostitev od taks? Večina sodišč stoji na stališču, da se za rešitev vloge pozvano oblastvo z vprašanjem resničnosti vsebine potrdila o> siromaštvu tekom postc.panja sploh nima več baviti, ko zadostuje, da sta odgovorna po zadnjih odstavi kih čl. 5 taks. zakona za eventualno nepravilno vsebino potrdila o sircmas štvu prošnik in oblastveni organ, ki je potrdilo izstavil. To stališče so da utemeljevati z razlogom, da mora potrdilo o siromaštvu po členu 5., toč= ke 6, odst. 7 taks. zak. itak tudi obsegati ugotovitev, da prošnik sploh nikjer — torej tudi ne v drugih krajih kakor v okolišu oblastva svojega stalnega bivališča nima predpisane imovine. Raz vidik kontinuitete sodnega postopka je navedeno stališče sodišč vsekakor pozdravljati ter bi bilo zaradi varnosti le še priporočljivo, da se še dobi zadevni pristanek gene« ralne direkcije posrednih davkov v Beogradu v smislu čl. 43 taks. zakona.
2. Važnega pomena za pravosodstvo je nadalje tudi način taksnega postopka za primer, da se šele na višji stopnji izkaže nepravilno kolkovanje dotične vloge. Iz točke 4. v zvezi z ostalimi določbami čl. 212 in 214 taks. pravilnika se more posneti, da ima za rešitev vloge pozvano sodišče pravi« loma — izvzemši gotove posamezne primere — od stranke le zahte« vat! plačilo, ozir. doplačilo predpisane takse, ne oziraje se seveda tukaj na itak obstoječo in v čl. 44 taks. zak. pobliže označeno^ nadaljno' odgo* vornost dotičnega uradnega organa. Istega naziranja je tudi generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu v svojem pojasnilu od 13. ju= lija 1928, Br. 91.113, kjer pa še izrecno izvaja, da po njenem mnenju ni treba, da se vzlic nedostatncmu kolkovanju prvotne vloge že izdana prvo« sodna rešitev po višji instanci razveljavi le zaradi pomanjkljivega kolko' Vanja, da je marveč le potrebno, da se opusti nadaljno postopanje dotlej, dokler se taksa ne poravna. Poslednje je razumeti tako, da se naj smatra stvar za odpravljeno^ če predlagatelj na poziv po čl. 231 taks. pravilnika takse ne poravna ali dopolni. Da zakon ne zahteva razveljave že enkrat izdane sodne rešitve zaradi pomanjkljivega kolkovanja prvotnega predloga, sledi brezdvomno iz dejstva, da zakon, ki sicer zahteva, da se ncdostatno kolkovana vloga ne sme vzeti v delo, v o b č e nima določbe, po kateri se mora že izdana rešitev razveljaviti, če se je izdala, dasiravno predlog sploh ni bil, ozir, ni bil pravilno' kolkovan. Razveljava že izdane sodne odločbe je tudi z ozirom na posledice — zvezane s tem (razglasitev, ustanovitev pravic drugih oseb itd.) — tako dalekosežnega pomena, da bi moral v danem slučaju zakon pač izrecno določati dotično razvelj.no. če bi jo zares predvideval. Tako razveljavljcnjc po višji instanci pa vrh tega nikakor ne bi bilo v skladu z načeli pravdne ekonomije, ker bi ne bilo treba zaradi pomanjkljivo taksirane prvotne vloge razveljavljati samo prvosodne odločbe, temveč sploh vse postopanje in vse odločbe v pod« sodnih instancah. In to po tretji, ozir. zadnji ^nstanci, če bi bila šele ta stopnja dognala, da prvotni predlog ni bil ali pa je bil samo nezadostno kolkovan. J. gprnec.