Poštnina platana v gotovini. Posamezna številka 2 din. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE O K RAJA T & B O V L; J E Let« II. Trbovlje, 18. marca 1949 Štev. 12 Okrajna konferenca OF v Trbovljah je izvolila delegate za III. kongres LF in si začrtala letošnje naloge za delo frontnih organizacij Po izvršenih volitvah v osnovne organizacije OP in delegatov za okrajni plenum so se v nedeljo 13. marca se-Btali novo Izvoljeni delegati na okrajni konferenci v Trbovljah. V dvorani Okrajnega ljudskega odbora se je zbralo 243 delegatov od 292 izvoljenih, kateri so izvolili delegate za III. kongres Ljudske fronte in okrajni odbor OF. Po uvodnih besedah organizacijskega sekretarja je podal politično gospodarski referat sekretar okrajnega komiteja KPS Trbovlje tov. Povše Dušan. Tov. sekretar je nakazal politično situacijo v svetu ter pojasnil odnose naše države do demokratičnih držav, vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo ter gospodarsko situacijo naše države, s posebnim ozirom na probleme trboveljskega okraja. Težišče referata je bilo na socializaciji naše vasi s tem v zvezi pa pomoč, ki naj jo nudi Osvobodilna fronta pri ustanavljanju kmetijsko-ob-delovalnih zadrug, zadružnih ekonomij ter pri pomoči ljudskim odborom. Med4» referatom tovariša sekretarja je prispela v dvorano Slanica IO OF Slovenije Mimica Zupančičeva, sekretarka Glavnega odbora AFZ Slovenije. Volitve so bile izvedene v času največjih naporov državljanov Jugoslavije pri izvajanju plana Organizacijski referat je podal tov. Brečko Stane, ki je poudaril, da predstavlja konferenca posvetovanje resničnih predstavnikov ljudstva, kar dokazuje dejstvo, da je pri volitvah glasovalo preko 96 % votivnih upravičencev. Kakor so bile volitve po osvoboditvi izraz spontane navdušenosti, prav tako so bile sedanje volitve izraz zavestnega ustvarjanja in graditve socializma. Vod it ve same pa so pokazale, da so še vedno na delu sovražniki Osvobodilne fronte, ki skušajo zavajati naše ljudstvo. Takšni primeri so se pokazali v Svibnem, Žirovnici In v Do-bovici. V splošnem pa so rezultati volitev na podeželju mnogo boljši kakor v letu 1947, saj smo dosegli 100 % udeležbo na 12 voliščih in to predvsem na podeželju. Ne moremo pa se zadovoljiti z rezultatom v Trbovljah, kjer je volilo le 94.9 % volivcev ter je bil .v, Angelca Ocepek preusednica GO AFZ Slovenije delegat za III. kongres LFJ odstotek udeležbe v letu 1947 veliko boljši. Vzrok padca ni nezavednost članov OF, temveč prevelik optimizem vodilnega krajevnega aktiva. Enako je bilo tudi v Zagorju, kjer je okolica dosegla dosti boljši rezultat. Število frontnih odborov se je povečalo za 22, kar bo delo v veliki meri olajšalo. Fred volitvami je bilo 56 vaških, 12 terenskih, 8 krajevnih in 1 mestni odbor ter Okrajni odbor Osvobodilne fronte. Organizacijska napaka plenuma je bila, da niso bili člani plenuma vključeni v osnovne odbore, zato se tudi sklepi zasedanj plenuma niso točno prenašadi na vaške in terenske odbore. Okrajni plenum je predstavljal doslej več ali manj manifestativni forum, dočim se je sedaj ta napaka popravila ter so člani vključeni v odbore na vasi. Po nove ureditvi je 52 vaških, 26 terenskih, 8 krajevnih, 1 mestni odbor in V trboveljskem rudniku nista popustila tekmovanje in delovni elan. Odkar so sprejeli tekmovanje z rudnikom v Brezi in tekmovanje z rudnikom v Zagorju, se delovni elan stalno dviga. Plan letošnjega leta je bil dosežen in presežen v mesecu januarju in februarju, dnevno pa se dosega tudi v mesecu marcu. Se nikoli ni bil delovni elan trboveljskih rudarjev na taki višini, kakor je sedaj. Številke in brigade tekmujejo med seboj, obrat z obratom, in sleherni rudar se zanima kako in v katerem obratu so prejšnji dan dosegli uspeh. Res je zanimivo gledati rudarje ob izhodu iz jame, ko se ozirajo se na grafikone. »Spet smo mi prvi, se oglasi rudar iz Zapadnega obrata večkratni udarnik Zagorlšek Anton, ki je prav ljubosumen na Vzhodni obrat. »Samo enega konkurenta imam na Vzhodnem obratu,« pravi. Tekmovanje, ki ga je razpisala uprava rudnika, podžiga rudarje k delu in preseganju dnevnih nalog. Kakor so rudarji trboveljskega rudnika tekmovali v preteklem letu nenačrtno, tako so pridobili marsikatere izkušnje v decembrskem tekmovanju v preteklem letu, ko je šlo za izvršitev letnega Okrajni plenum s 150 člani, Okrajni izvršni odbor s 36 člani in Okrajni sekretariat s 7 člani. Od zadnjih volitev se je fronta okrepila in narasla za 1500 članov Po zadnjih volitvah se je Fronta v trboveljskem okraju znatno okrepila. Članstvo se je dvignilo za 1500 članov na 27.300, kar znaša 92 % vseh odraslih ljudi. Premalo pa smo bili budni proti raznim škodljivcem, ki so hoteli na račun Fronte živeti. Na Bregu je odbornik OF Kolander, ki ima precej lepo posestvo, poleg tega pa še dobro zasluži na železnici, vzel iz blagajne socialnega fonda 600 din, namesto da bi denar razdelil starim onemoglim ljudem, in jih vrnil šele po 8 mesecih, ko je zaslutil, da bo prišlo do preiska- plana. To tekmovanje jim je danes prešlo v meso in kri in se vrši v pravem socialističnem duhu; novoustanovljene brigade in številke tekmujejo kolektivno s ciljem doseči plan. Zato ni Čudež, da sta 9. in in 10. marca v obratu Doberna rudarja Kotar Emil in Pasarič Anton napolnila 80 vozičkov v 8 urah. Takšnih primerov je v trboveljskem rudniku nešteto. Odkar je uvedeno tekmovanje, gre za vsak planirani dan. Tako je na primer večkratni udarnik Lebar Miha naredil »plavega«. Da ne bi izpadli iz kombinacije tekmovanja, so ostali podaljšali delo in tako izvršili to, kar je manjkalo. Ce kaka številka ne izvrši plana v dotični tretjini, ostane številka še nadalje pri delu toliko časa, da izvrši naloge. Ti uspehi so pripomogli, da je rudnik Trbovlje uspešno izvršil plan prve dekade v mesecu marcu. Plan prve dekade je bil presežen za 7.6'>/o. Posamezni obrati so presegli plan takole: Zapadni za 12.9%, Vzhodni za 0.3% in obrat Doberna—Neža za 13.9%. Za doseganje plana v bodoče so izgledi najlepši, o čemer nam priča velika zavest rudarjev trboveljskega rudnika. ve. Gostilničar in posestnik Gračner iz Jagnjenice je večkrat nahrulil aktiviste, čemu hodijo k njemu po članarino. To je storil ponovno tudi ob priliki volitev. Jasno je, taki ljudje ne spadajo v vrste OF. V Loki p*i Zidanem mostu in okolici je nekaj premožnejših kmetov proti Fronti sovražno razpoloženih, kar tudi javno kažejo, oblast pa jim je zaupala lovske puške. Vsi frontovci so dolžni pomagati pri delu odbora V dosedanjem delu v frontnih odborih so skoraj vse delo opravljali le sekretarji, zato je bilo delo največkrat nepopolno. So primeri, da se frontni odbori sploh niso sestajali, rezultat tega pa je bil, da ni bilo delavnosti v drugih organizacijah, ki spadajo v skflop OF odbor v Kleku je najboljši Dober primer dela nudi vaški odbor OF na Kleku, ki se je redno sestajal in usmerjal delavnost na svojem območju v gospodarskem, kulturnem, političnem in prosvetnem delu. Slab primer dela pa izkuzuje vaški odbor v Knezdolu, ki se je neredno sestajal ter ni bil zmožen zbrati članarine od svojega članstva Zbiral je ni na demokratičen način, ampak je dopustil, da se je zbirala članarina na KLO-ju. Delo frontnih odborov se je sicer izboljšalo, vendar je bilo opaziti znatno nazadovanje pri podpornikih soc. fonda. Dočim je bilo v pričetku leta 1948 10.330 stalnih podpornikov in so znašali mesečni prispevki 75.000 din, je bilo proti koncu leta le še 5790 stalnih podpornikov, ki so vplačevali mesečno le 53.220 din. Zaradi ega smo nazadovali v republiki iz 3. na 9. mesto. Izkazalo se je, da temu nazadovanju ni vzrok, ker člani ne bi bili pripravljeni prispevati, temveč ker je za zbiranje premalo odgovornih. Najboljši odbori so v tem pogledu Gabersko, Izlake, Dol pri Hrastniku in Mamo. Prav slabe odbore pa imajo v Celov-niku, Padežu in Dobravi. Pri plačevanju članarine pa so bili najboljši v Kotredežu, na Dolu pri Hrastniku in v Turju, dočim članarino slabo zbirajo v Praprotnem, na Dolah pri Litiji in v Zebniku. Delo frontnih organizacij Sindikati tvorijo v trboveljskem okraju hrbtenico Osvobodilne fronte, saj se vzgaja v njihovih podružnicah Tov. ing. Levstik Jože, unmsier za kmetijstvu pri vladi LRS delegat za III. kongres LFJ Okrajna konferenca OF, Trbovlje Rudnik Trbovlje uspešno presega planske naloge Izvajamo sklepe okrajne konference OF ln podoborih preko 10.000 članov, ki tvorijo jedro Osvobodilne fronte. Mladina Mladina je v trboveljskem okraju vključena v 98 aktivih s 4640 člani. Z zavestjo in požrtvovalnostjo se je mladina trboveljskega okraja vključila v koristno delo, kar dokazuje dejstvo, da je opravila v preteklem letu pri raznih delih 116.698 prostovoljnih delovnih ur. V raznih akcijah zveznega ln republiškega značaja je delalo 416 mladincev. Za izboljšanje dela je bilo organiziranih 15 eno- do tridnevnih tečajev, za izboljšanje in dvig proizvodnje pa je bilo osnovanih 39 proizvodnih brigad in številk. Med mladinci je 300 udarnikov, večje število pa je sprejelo zlate, srebrne in bronaste značke za prostovoljno delo. Organizacija AFŽ je opravila 21.400 prostovoljnih ur Organizacija AFZ deluje z ženami ob pomoči 12 terenskih odborov, 62 vaških odborov in 3 mestnih odborov v Trbovljah, Zagorju in v Hrastniku. V Osvobodilno fronto je vključenih 92 % vseh žena, kar dokazuje visoko politično zavest žena trboveljskega okraja. S pravilnim političnim delom med nami je bilo doseženo, da je bilo v letu 1948 vključenih 662 deklet in žena v produkcijo. V rudnikih je zaposlenih 1125 žena pri raznih delih. Med zaposlenimi ženami je 33 udarnic, med njimi 5-kratna udarnica Minka Klemenčič iz Zagorja, 4kratna udarnica Amalija Vrečar v rudniku Trbovlje in ee več drugih. Žene so posvetile vso skrb otrokom z ustanovitvijo Domov igre in dela, čakalnic za matere in otroke ter posvetovalnice za matere . Kmetijsko zadružništvo V trboveljskem okraju je 14 kmetijskih zadrug s preko 14.000 člani, poleg tega obstajajo še ena živinorejska, ena mlekarska in ena ribar-ska zadruga. Vso skrb je posvetila Osvobodilna fronta rekonstrukciji ln preobrazbi vasi v kulturnem pogledu. Poleg kmetijskih zadrug je v okraju 5 državnih in ena zadružna ekonomija, pripravlja pa se ustanovitev novih, tako da bo imela vsaka zadruga svojo ekonomijo. Gasilstvo Tudi gasilstvu je Osvobodilna fronta posvetila mnogo pažnje, vsled česar je bil dosežen precejšen razmah. Danes deluje 31 gasilskih čet, in sicer: 22 prosotvoljnih s 770 člani in 9 industrijskih z 210 člani. Posebej je treba omeniti, da je gasilstvo posvetilo veliko pažnjo mladim kadrom, saj je vključenih v gasilske vrste 62 mladink in 101 mladinec. Fizkultura in ljudska tehnika Ljudska tehnika se je v letu 1948 zelo razmahnila, saj deluje na tem polju 16 društev in klubov tehnike s 1170 člani, ki so dosegli v tekmovanju lepe uspehe, za kar so prejeli republiško in celo zvezno priznanje. Fizkultura se sicer dviga, vendar ni občutiti tistega napredka, kakor bi bil možen v tolikšnem industrijskem centru kot ga predstavljajo Trbovlje, za kar nosi odgovornost brez dvoma tudi Fronta, ki ni znala poiskati organizacijskih prijemov, kako vključiti čim več članov v to zdravo in plemenito panogo ljudskega udejstvovanja. Ljudsko prosvetno delo in pionirska organizacija Delovanje ljudskih prosvetnih svetov v trboveljskem okraju ni bilo ravno preveč zadovoljivo. Kulturno-umetniška društva, ki obstajajo, so pokazala premalo aktivnosti. Dramska sekcija SKUD »Lojze Hohkraut« v Trbovljah je otvorila sezono šele v februarju mesecu, za nadaljnje uprizoritve pa tudi slabo kaže, ker niso znali zajeti v aktivno članstvo vseh članov Osvobodilne fronte, ki bi hoteli sodelovati. Naloga MO Osvobodilne fronte Tibovelj je, da bo po- svetila več pažnje gledališču v Trbovljah, ki je v preteklem letu doseglo lepe uspehe in da se vzpostavi trdno vodstvo, na drugi strani pa, da se člani, ki so preobremenjeni z raznimi deli, razbremene. Pionirska organizacija, ki šteje 32 odredov s 5400 člani, je bila v preteklem letu zelo delavna, naloga Fronte pa je, da tudi v bodoče vrši nadzor in pomaga pionirski organizaciji pri upostavljanju in vzgajanju pionirjev v zavestne člane nove Jugoslavije. Diskusija je dala nove pobude za razvoj kmetijskega zadružništva V, diskusiji Je tovariš Skalin Mirko govoril o rekonstrukciji kmetijstva in prikazal naloge, ki se postavljajo pred Fronto pri organizaciji kmetijsko obdelovalnih zadrug. Poudaril je, da mora baš Fronta v letošnjem letu posvetiti vso pozornost temu vprašanju in s prepričevanjem ter primeri dokazati prednosti kmetijsko obdelovalnih zadrug pred dosedanjim načinom obdelovanja zemlje. Tovariš Toplikar je naznačil delo sindikalnih organizacij. Govoril je predvsem o tem, da je osnovna naloga sindikalnih organizacij, imeti točen pregled nad izvrševanjem plana, na drugi strani pa morajo sindikalne organizacije v letošnjem letu prevzeti nalogo sodelovanja z zadružnimi ekonomijami, državnimi posestvi ter nuditi pomoč pri ustanovitvah kmetijsko obdelovalnih zadrug. Vsi diskutanti so pokazali v svojih izvajanjih, da v celoti razumejo na- loge, katere se postavljajo pred Osvobodilno fronto y letošnjem letu. Pri volitvah so bili izvoljeni, najboljši delegati, najboljši borci v izgradnji socializma Po diskusiji so se vršile volitve delegatov za V. kongres ljudske fronte v Beogradu, delegatov za Okrajni plenum in za okrajni odbor Osvobodilne fronte. Za 3. kongres so bili izvoljeni sledeči delegati: Inž. Levstik Jože, minister za kmetijstvo LRS. Tov. Ocepek Angelca, predsednica Glavnega odbora AFZ Slovenije. Tov. Ribič Lojze, generalni direktor rudnikov Slovenije. Tov. Povše Dušan, sekretar okrajnega komiteja KPS Trbovlje. Tov. Zagorišek Anton, 5 kratni udarnik rudnika Trbovlje. V okrajni plenum je bilo izvoljenih 150 delegatov, v okrajni odbor Osvobodilne fronte pa 37 delegatov. Volitvam je sledil referat o sprejetju plana Osvobodilne fronte za okraj Trbovlje. V zaključni besedi je spregovorila tov. Zupančič Minka, članica Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, ki je nakazala naloge frontnega aktiva v zvezi z zadružništvom, predvsem pri ustanavljanju kmetijsko obdelovalnih zadrug. Potrebno Je kmetu prikazati prednost kmetijsko obdelovalnih zadrug s prepričevanjem in pojasnjevanjem. Predvsem je naglasila, da je sindikat oni forum, ki mora imeti odločilno vlogo pri pre- obrazbi naše vasi in rekonstrukciji kmetijstva. Naznačila je gospodarska vprašanja naše države v zvezi z resolucijo Informbirajo, v kateri se podpisniki ne strinjajo s tem, da gradimo socializem, da elektrificiramo in industrializiramo našo deželo, zato mo. ramo smatrati, da so ravno oni so vražniki socializma. Naša Partija je dolgo molčala, misleč da se bo ta spor rešil med Partijami samimi, klevete pa, katere so vedno pogostejše, so pokazale, da oni ne smatrajo, da gradimo socializem, zato je naše vodstvo dalo dovolj jasen odgovor, ki priča, da gremo po poti industrializacije in elektrifikacije in s tem tudi v boljše življenje. Ponosni smo, da sta ravno naša država In naša Partija poklicani* da rešita zgodovinsko vprašanje, kakšni morajo biti odnosi med socialističnimi državami y pogledu trgovanja. Ce ne bi mi tega storili, bi napravili veliko zgodovinsko napako v tem, ker bi dopustili, da bi katera koli druga država reševala to vprašanje. Cas in razvoj bo prinesel dokaz, da smo na pravilni poti in da je Jugoslavija tista, ki je poklicana, da doprinese nov delež v zakladnico marksizma in leninizma. Konferenca je nato sprejela resolucije Centralnega komiteja KPS in Izvršnega odbora Slovenije in poslala odprto pismo Pokrajinskemu odboru Osvobodilne fronte Koroške. Konferenca je dokazala, da navzoči delegati pravilno razumejo naloge, ki jih pred nje postavlja Fronta z našo Partijo na čelu. Člani Partije v Trbovljah so sprejeli članske knjižice Partijska konferenca, katera je bila 10. marca 1948 v Trbovljah v Delavskem domu, je bila tako po udeležbi, kakor tudi po delu prav uspešna. Konferenci so prisostvovali sekretar Okrajnega komiteja KPS Povše Dušan in več članov okrajnega komiteja. Obširnemu politično-gospodarskemu referatu, katerega je podal sekretar MK KPS Trbovlje, je sledila razgibana diskusija, v kateri so člani Partije sami nakazali napake, ki so se dogajale pri dosedanjem delu, predvsem da je posvečeno premalo pozornosti študiju, premalo je bilo narejenega za pritegnitev članov SKOJ-a v Partijo in da niso poedine celice dovolj aktivne pri svojem delu, kar se opaža zlasti pri udeležbi v partijski šoli v Trbovljah, ki je zelo slaba. Diskutanti so govorili o pomoči mladini in pionirjem, pri prostovoljnem delu, v katerem so članom Partije lahko za vzgled stare žene na Dobrni, ki so v preteklem letu naredile po 300 in tudi več ur prostovoljnega dela. Ob zaključku je govoril sekretar Okrajnega komiteja tovariš Dušan Povše, ki je naglasil, da je popolnoma pravilno, da kritiziramo napake, ni pa pravilno, da ne pregledamo tudi uspehov, ki jih je dosegla trboveljska Partija, kateri je izrekel pohvalo sam tovariš Tito. Nepravilnosti in napake je treba seveda odpraviti in treba je dvigniti ideološki študij. Naše delavce moramo vzgajati, to pa bomo lahko storili le tedaj, ko bomo sami dovolj ideološko vzgojeni. Z delom dokazuje in daje danes trboveljski kolektiv vsem klevetnikom odgovor, česa je zmožna naša Partija s tovarišem Titom na čelu. Številni člani Partije so nato sprejeli najvišje priznanje, članske knjižice, katere jim je razdelil sekretar mestnega komiteja. Ob zaključku so bili sprejeti važni sklepi za nadaljnje delo Partije v Trbovljah, predvsem da bodo člani dosledno posečall študijske sestanke, da bodo dvignili število obiskovalcev v nižji partijski šoli. Vodili še nadalje vztrajno borbo za dosego plana, razširili osnovne partijske organizacije s pridobivanjem novih članov, skrbeli za zadovoljivo politično delo pri množicah, posebno na vasi. Vaški člani so bili zadolženi za okrepitev političnega dela na vasi. Vodeči kader in celice bodo kot celota pomagale mladini pri njenih ogromnih nalogah, kajti le na ta način bo zagotovljena pomoč in nov kader za Partijo. Poživili bodo prostovoljno delo in čimprej ustanovili frontne brigade. Širokim ljudskim množicam bodo pravilno tolmačili kampanjo informbi-roja. Centralne rudarske delavnice so proglasile udarnike V soboto 5. t. m. se je bral v novi sindikalni dvorani CRD domala ves kolektiv delavnic, da prisostvuje proglasitvi svojih udarnikov. Dvorana je bila v ta namen primerno okrašena n med prisotnimi je vladalo svečano razpoloženje. Proslavo je otvoril novo formirani delavniški orkester s koračnico »Mi smo mi«, nakar je predsednik podružnice tov. Pajk Bojan pozdravil vse navzoče, posebno pa današnje slavljence. V svojem govoru je poudaril važnost udarnikov in tekmovanja za izvedbo našega plana ter za čimprejšnjo izgraditev socializma v naši državi. Po njegovem govoru je recitirala vajenka Skubic Ivi pesem »Tito in Partija«. Nato so nastopili pevci, sami delavci in delavke, ki so zapeli dve pesmi, in sicer Groebmin-govo »Zdravo« in Vodopivčevo »Raz stanek«. Anica Vrtačnikova je nato recitirala Klinarjevo »Vizija z epilogom«. Sledil je solo nastop tovariša Osredkarja na bandonium. Vse točke so navzoči pozdravili s toplim priznanjem Tov. glavni inženir Golli Fr mo je v odstotnosti direktorja razdelil udarnikom priznanice in nagrade, ter se jim je v imenu uprave zahvalil za njih trud, pozivajoč jih naj svoje napore podvoje ter naj priteonejo še nove člane kolektva v svojo udarniško sredino. Po razdelitvi je spregovoril še predsednik pododbora kovinarjev tov. Leskovac in pozval navzoče na pravočasno izpolnjevanje planskih nalog. Končna točka programa je bila himna CRD, ki jo je zapel moški zbor s spremljanjem orkestra. Po končanem programu se je razvila domača zabava, ki je bila ves čas v mejah dostojnosti. To lepo razpoloženje je skušalo motiti par znanih motilcev, ki se redno pojavljajo na takih proslavah, vendar je disciplinirano zadržanje kolektva CRD v kali zadušilo nameravane in od njih zaželjene incidente. Naš delovni kolektiv je zgradil dvorano za kulturno izživljanje in spodobno zabavo, ne pa za razne pol-poklicne pretepače, ter si svojih sporedov in zabav ne pusti motiti od nikogar. Proglašeni so bili sledeči udarniki: Andrinek, šestkratni. Pirc Jože, Dežman Ivan, Vrhunc Ivan in Jamšek Edi, petkratni Gracar Leopold, Šimenc Franc, Le-skovae" Zvone, Izgoršek Anton, Koncilija Vili in Gracar Ernest, dvakratni. Tovornik Ivan in Gorenc Jože enkratna udarnika. Tako je tudi CRD proslavila svoje udarnike na dostojen način in dala: s tem pobudo vsem ostalim članom kolektiva, da se vključijo v socialistično tekmovanje. Dajmo nove konstrukcije v čast rojstnega dneva maršala Tita Okrajni odbor Ljudske tehn. Trbovlje je uvidel, da obstoje v naših organizacijah možnosti za večjo in širšo delavnost, za napredek v tehniki. Zato poziva vse organizacije in člane na tekmovanje, v čast rojstnega dneva maršala Tita k izgradnji novih konstrukcij, raznih strojev, posebno rudarskih, poljskih, raznih aparatov in instrumentov, raznega orodja ter k izboljšanju že obstoječih strojev. Te naloge zahtevajo, da se vključijo v delo vsi člani organizicaje. Zgraditev započetih in novih konstrukcij mora biti dovršena do dne 10. maja 1949. Okrajni odbor Ljudske tehnike je prepričan, da se bodo vsi člani organizacij odzvali temu pozivu Okrajnega odbora Ljudske tehnike, da bodo z novimi konstrukcijami doprinesli vse za hitrejšo izgraditev socializma, s tem pai še enkrat dokazali svojo ljubezen in zvestobo našemu ljubljeffemu tov. Titu in naši socialistični domovini. OSS Trbovlje napoveduje tekmovanje v čast 30. obletnice obstoja KP Trbovlje, 12. III. 1949. Na širši sindikalni konferenci izvoljenih delegatov in podružnic, so v petek dne 11. III. 1949 v Delavskem domu v Trbovljah izvolili delegate za II. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Konferenci je prisostvovalo preko 150 članov sindikata. V obširnem političnem referatu je tajnik OSS tov. Top-likar nakazal razvoj sindikalne organizacije ter vlogo sindikatov v današnji izgradnji socializma. Po diskusiji so bile volitve delegatov za kongres. Izvoljeni so bili: Hegler Jože, Škrinjar Vili, Piki Jože, Hribar Ivan, Kreže Jože, Kužnik Dominik, Voje Ivan, Balentin Jože, Kastelic Damjan, Pajk Bojan, Škrbec Boris, Simčič Gabrijel, Bregar Jože, Levičar Jože, Ribič Mici, Petek Alojz, Saje Alojz, 2eleznik Tinca. Ob^ zaključku je konferenca sprejela sklep, da napove tekmovanje vsem KSS v čast kongresa v sledečih točkah: Odprto pismo češkim rudarjem Ko se rudarji Zasavskega bazena Pripravljamo, da na najbolj dostojen >n veličasten način poroslavimo 30. obletnico obstoja KPJ in razrednega sindikalnega gibanja v Jugoslaviji, se ob tej priliki spominjamo Vašega bratskega poseta v letu 1948. Vaš prvi obisk, katerih si še želimo, Vam je lahko globoko dokazal, kako delamo in živimo rudarji v novi Jugoslaviji, deželi, ki je bila podvržena velikim revolucionarnim izpremembam, Po zaslugi naše KP pod vodstvom maršala Tita. Naše sile, ki jih je do nedavnega še Izsesaval brezvestni okrutni kapital, so si opomogle in sprostile v eno samo ogromno silo, ki danes zavestno daje svoj delež k zgraditvi socializma. Na lastne oči ste se lahko prepričali, kaj hočemo in kaj zmoremo. Videli ste naše hotenje, ki je tako veliko, da ga nobena težava, nobena zapreka ne more zlomiti, ampak ga vzpodbuja k še večjemu prizadevanju, k še večji ustvarjalnosti. V času od Vašega poseta do danes se je pri nas mnogo storilo. Ze smo V 3. letu petletke. Uspehi, katere smo dosegli v planskem gospodarstvu so Rudarji rudnika Trbovlje Trboveljski rudarji so izvolili delegate za kongres v Beogradu 1. Kateri KSS bo najbolje organiziral socialistično tekmovanje v čast 30. obletnice obstoja KP, obletnice 27. aprila Ih II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. 2. Kateri KSS bo nudil največ pomoči delavcem na vasi in pri socialistični preobrazbi naše vasi, zadrugam m državnim kmečkim posestvom. 3. Kateri KSS bo nudil največ pomoči ženam delavkam in skrbel za pravilno razdelitev njihovega dela in pri vzgoji otrok v okviru »Domov igre in dela«. 4. Kateri KSS bo najbolje organiziral komisijo in v redu vršil svoje poslovanje. 5. Kateri KSS bo najbolje uredil plačevanje članarine. Sklep konference je bil tudi, da pošljejo odprto pismo češkim rudarjem, ki se glasi: ogromni in smo nanje upravičeno po-nosni, ne samo mi rudarji, temveč vse delovno ljudstvo naše domovine. Ob vseh teh naših uspehih, ki jih ni mogoče zanikati pa nas je zadela resolucija Informbiroja. Obsodila nas je, ne da bi bili krivi. Vam je resolucija znana, zato o njeni vsebini ne bomo govorili. Preveč je umazana, preveč lažniva, preveč žali naše dostojanstvo, da bi jo mogli ponavljati. Naš odgovor na to ogabno gonjo je le, da verujemo in bomo verovali neomajno v naše Partijsko vodstvo s tovarišem Titom na čelu, ki nas vodita v srečno prihodnost, verujemo in bomo verovali v izgradnjo socializma pri nas, četudi ga bomo gradili z našimi lastnimi silami, ker je to bil, je in ostane cilj naše Partije pod vodstvom tov. Tita in delovnega ljudstva sploh. Pozivamo Vas, da o nas govorite to, kar ste pri nas videli in kar je edino resnično. To Vam narekuje Vaša vest, to Vam veleva proletarska morala. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Trbovlje, dne 10. III. 1949. Pretekli teden je sklicala podružnica v Trbovljah širšo konferenco v Delavskem domu, kjer je bilo zbranih 211 delegatov iz pododborov. Ti so izbrali delegate za kongres rudarjev, ki bo v aprilu v Beogradu. Tajnik sind. podružnice rudarjev tov. Zibret Filip je podal obširen referat o razvoju sindikalnih organizacij ter Poudaril naloge rudarske podružnice v letošnjem letu, pri izvrševanju in doseganju dnevnih planskih nalog. Po diskusiji, ki je sledila referatu, so bile izvršene volitve, na katerih so bili izvoljeni najboljši sindikalni funkcionarji in udarniki. Izvoljenih je bilo 15 delegatov, med njimi Heglar Jože, Delovni kolektiv v steklarni Hrastnik tudi v letošnjem letu uspešno tekmuje pri izvrševanju mesečnih planov. Vso pozornost je delovni kolektiv posvetil kvaliteti izdelkov in znižanju Proizvodnih stroškov. Velike zasluge hnajo pri tem udarniki in novatorji. Novatorjem Podlunšku, bratom Velejem in ostalim pa se je pridružil novf novator dvakratni udarnik Benčina Emil. Ureditev v naši novi državi omogoča širši razmah novatorstva in racio-nalizatorstva, novi kadri rastejo in ustvarjajo izdelke, ki jih prej nikdar nismo izdelovali v naši državi. Steklarna v Hrastniku je po osvoboditvi dosegla v tem pogledu znaten napredek. tajnik Centralne uprave rudarjev Beograd, Piki Jože, predsednik republiškega odbora rudarjev Slovenije, Škrinjar Vili, Koritnik Karl, večkratni udarnik, Levičar Jože, Zibret Filip, tajnik rudarske podružnice, Karlič Ivan, sedem kratni udarnik, Zilnik Jože, 5 kratni udarnik in ustanovitelj prve mladinske številke na Vzhodnem obratu, ter še sedem delegatov. Ob zaključku so sprejeli resolucijo Centralne uprave Zveze rudarjev, v kateri se obvezujejo, da bodo dnevno izpolnjevali planske naloge ter da bodo do kongresa ustanovili čim več novih proizvodnih brigad po novem načinu dela. Izdeluje steklene leče, laboratorijske predmete in vrsto raznih artiklov, ki jih prej ni izdelovala. Velik uspeh pa je bil dosežen pred kratkim, ko je bil izdelan v steklarni nov proizvod, ter-mos steklenice, katere je doslej izdelovala in imela monopol Nemčija. Ter-mos steklenic pri nas nismo nikdar izdelovali, vendar bomo tudi ta proizvod po zaslugi prizadevanja vodstva steklarne in udarnika Benčine Emila, pričeli izdelovati v širšem obsegu. Prvi izdelki so po kvaliteti enaki inozemskim, oblika steklenic pa veliko lepša. Robovi, ki so pri inozemskih steklenicah iz bakelita so pri domačih izdelkih iz posebne vrsto stekla. Pri steklenicah se uporablja samo domači material, kor je posebno važno; serijska izdelava bo omogočena v teku dveh mesecev. Kako so prišli na idejo Obiskali smo novatorja Benčino Emila v njegovem oddelku v steklarni ter ga dobili ravno pri delu tega izdelka. Bil je nasmejan poln volje in pripovedoval je, kako so prišli na to idejo. V tovarni delajo tudi nemški strokovnjaki, kateri pa ljubosumno čuvajo vse kar znajo. Direktor tovarne je skupno z tovarišem Benčino večkrat premišljeval, kako bi pričeli izdelovati termos steklenice. Dolgo so tuhtali in se posvetovali, kako priti tej skrivnosti na sled. Skupina Nemcev je namreč prinašala s seboj v steklarno termos steklenice, za katere pa se poprej ni nikdar nobeden dosti zanimal. Glede steklenic, so govorili tudi z Nemci, toda ti niso hoteli izdati ničesar. Dejali so, da jih veže obveza kot nemške državljane, da je to njihov patent. Tov. Benčini ni dalo vprašanje miru in se je vedno bolj zanimal, kako bi prodrl do skrivnosti izdelovanja steklenic. Tri mesece so tuhtali in premišljevali, kako priti do rezultatov, mnogo je bilo poizkusov in naporov, končno pa jim je uspelo. Ze pred dve-mi leti je poizkušal izdelovati steklenice tovariš Žlindra Oto, večkratni udarnik, ki je že takrat izdelal dva modela z namenom, da bi se pričele izdelovati, vendar je to ostalo takrat na mrtvi točki. Novator Benčina Emil se je dobro zavedal važnosti tega predmeta za široko potrošnjo. Ni mu šlo v glavo čemu bi pri nas ne izdelovali teh artiklov, ki smo jih prej uvažali. Ne- AFŽ Trbovlje si je osvojila cJkrajno prehodno zastavo V počastitev 8. marca so žene Hrastnika napovedale vsem ženam okraja Trbovlje tekmovanje. Obveze, ki so si jih zadale, so žene Trbovelj izpolnile 125 %, ter sl priborile prehodno zastavico. Tako so si zadale med drugim obvezo, da bodo napravile v času tekmovanja 500 prostovoljnih ur; napravile so jih 792 in to na zadružnem domu na Kleku, na mestni ekonomiji, šivale obleke za DID, Dečje jasli, očistile in prekopale so vrt na mestni ekonomiji, ter se obvezale, da ga bodo še nadalje oskrbovale. Zastavico hočejo še nadalje obdržati v svojih rokah, kar bodo dokazale z nadaljnjim delom. Nov način pridobivanja surovin v kamnolomih cementarne Trbovlje Uprava Cementarne je v cilju, da olajša delo nakladalcem kamenja v kamnolomih, da prihrani danes prepotrebne delovne sile in da zmanjša produkcijske stroške, začela pridobivati lapor in apnenec na nov način, to je z lijaki. Dosedanji način pridobivanja je bil površinski z odkopom in razstreljevanjem. Prt tem načinu so rabili za uspešno delo precejšnje število nakladalcev, porabili več različnega materiala in tudi delo samo je bilo bolj utrudljivo. Nov način pridobivanja z lijaki pa ima to prednost, da prihrani na materialu in na delovni sili. Ta način pridobivanja že delj časa uporabljajo nekatere druge cementarne v zemlji. Z namenom, da se pri nas izkoristijo izkušnje, je bil poslan v Split paznik kamnoloma Vasle, ki se je v nekaj tednih svojega bivanja v raznih dalmatinskih -kamnolomih dodobra spoznal s tem načinom pridobivanja laporja in apnenca. V kamnolomu Vasle je rov izkopan že v dolžini 22 m ter lijak v višino 8 m. V kamnolomu Retje pa je stvar malo težavnejša, ker ni skala masivna in je delo vsled vsipavanj bolj težavno ter zahteva več časa za izkop v Velik uspeh tovarne stekla v Hrastniku Prvi izdelki termos steklenic so zasluga novatorja Benčina Emila kega dne ga je poklical k sebi predsednik sindikalne podružnice tov. Ran-cinger Ludvik ter mu sporočil vest, da so imeli prejšnji dan direktor in Nemci konferenco glede termos steklenic ter da ti niso hoteli ničesar pokazati. Benčina se je malo zamislil, nato pa šel k direktorju, kjer mu je razložil, da je sklenil sam razrešiti uganko in dokazati, da je možno pri nas izdelovati termos steklenice. V pogovoru z ravnateljem je vprašal med drugim, kaj so odgovorili Nemci, nakar mu je ravnatelj pojasnil, da so izjavili, da morajo biti za izdelovanje termos steklenic pri roki posebni stroji, ki jih v Jugoslaviji ni mogoče izdelati. Tovariš Benčina je nato naprosil ravnatelja naj pusti Nemce pri miru in naj jih ne prosi, pač pa naj da dovoljenje njemu, da sme pričeti z delom od katerega ne bo prej odnehal, dokler se ne bodo izdelovale termos steklenice pri nas brez pomoči nemških strokovnjakov. Zakopal se je v delo. Tri mesece je delal, ni popustil in končno je uspel. Prve steklenice izdržijo toploto do 8 ur in to brez vakum-aparata, poizkuse pa delajo še naprej, da bodo izdelane steklenice, ki bodo izdržale toploto do 24 ur. Ne bodo pa ostali samo pri izdelavi teh izdelkov. Na programu imajo izdelavo tudi ostalih termos steklenic. Velej Jože, Podlunšek Sandi in drugi pa bodo pomagali in dajali svoje mišljenje, da bo v steklarni v Hrastniku ustvarjenih čim več novih proizvodov, s katerimi bodo izpopolnjevali našo proizvodnjo, vsem pa dokazali kako se gradi socializem z lastnimi silami. začetni fazi. Uprava se nadeja, da bo tudi tu uspela in tako tudi v Retju ustvarila vse pogoje za uspešnejše in hitrejše delo. Nov način pridobivanja je nov prispevek k hitrejši izgradnji socializma v naši državi in dokazuje hkrati, da je treba biti stalno na straži in najti vedno nove načine ter doseči čim večji efekt pri boljši štednji materiala in delovne sile. 1 Priprave za spomladansko setev v trboveljskem okraju Kmetijski odsek pri okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah je že v me^ seču februarju začel s podrobnimi pripravami za izvajanje spomladanske setve. V ta namen se je na okraju osnovala 7 članska setvena komisija, ki je izvršila podroben načrt sestankov po sektorjih. Celoten okraj so razdelili na pet sektorjev. Po vseh sektorjih so že izvršili »etvene konference z vsemi člani krajevnih setvenih komisij. Na teh konferencah so podrobno obravnavali načrt, ki so ga na masovnih sestankih prenesli na .kmetovalce. Plan spomladanske setve so razdelili sporazumno s krajevnimi faktorji na krajevne odbore, ki so že pristopili k zadnjim pripravam pred pričetkom setvenih del. Na sestankih, ki so se vršili, pa se je obravnavalo tudi o tež-kočah, ki se pojavljajo v zvezi s setvijo. Predvsem se je pokazalo pomanjkanje semen, posebno pa krompirja. Zato se je ravno zaradi tega predvsem poudarjalo potrebno vršičkanje krompirja, da se tako vsaj delno odpomore pomanjkanju semenskega krompirja. Setvene priprave so v polnem teku ter ^ je nadaljnji razvoj odvisen od vremenskih prilik, ko bodo dani pogoji za pričetek prvih del na polju. V veliki meri se je letos povečal proizvodni plan površine orne zemlje in to za 4%. Večji % površine je bil dosežen z raznimi melioracijami in pre-oravanjem raznih ledin. Površina setve raznih kultur se bo dvignila, in sicer Industrijskih rastlin na 28 ha, povrtnine na 1050 ha, krmskih rastlin pa na 1445 hektarov. Vse je v teku, da se čiščenje za letošnjo setev izvede 100%. ŠIRITE TISK OFI Lep uspeh trboveljskega & udarja v * * * * vefcsnovaniu za umski poka) H1S Rudar (Trbovlje) s (Sobota M. Sobota) 2:1 (1:0) Na stadiona Železničarja v Mariboru sta v nedeljo 13. III. 1949 odigrali Sobota in Rudar linalno tekmo za zimski cup NZ Slovenije. Za tekmo je bilo v Mariboru in v revirjih precejšnje zanimanje. Približno 2000 gledalcev je prišlo na igrišče, da si ogledajo najresnejšega kandidata, za prvo mesto v Slovenski ligi. Tekma ni bila na posebni tehnični višini, pač pa je bila precej živahna In borbena. Obe moštvi sta se požrtvovalno borili, pri čemer je imel Rudar od igre več in z rezultatom 2:1 (1:0) odločil tekmo v svojo korist. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Rudar: Tauš, Butkovec, Dolinšek, Blatnik, Kos, Sori, Hudarin, Koncilja, Koritnik, Klančišar in Opresnik. Sobota: Režonja, Bazika, Matuš, Kološa, Klajnšček, Klepec, Vrtarič, Zelko, Babič, Noršič in Sečko. Začetni udarec je izvedla Sobota, ki je takoj prešla v 'napad. Obe obrambi sta imeli v prvih minutah igre dovolj dela. Po izmi njajočih napadih je uspelo srednjemu napadalcu Rudarja v 4. minuti doseči prvi gol. Vratar Pobote je XX) nepotrebnem zapustil svoja vrata in slabo streljana žoga je počasi izpod njega našla pot v mrežo. Rudar je izkoristil zmedo pri moštvi’ Sobote in Zimski pokal NZS, ki si ga Je osvojilo moštvo SSD Rudar s tem dobil rahlo terensko premoč, kar pa neodločni napad ni znal izkoristiti. Obramba Sobote se je požrtvovalno in uspešno borila z napadalno vrsto Rudarja, kjer se je posebno odlikoval srednji krilec Sobote. V tem delu igre sta bila opaziti dva sistema igre. Sobota je forsirala visoko igro, kjer so bili posamezni igralci z igranjem z glavo boljši od rudarja. Rudar pa se je posluževal obeh kril, ki sta z naglimi teki in lepimi pasovi često ogražali nasprotna vrata. V 25. minuti je zamudilo levo krilo Rudarja ugodno priliko za dosego gola. Ostri strel s petih metrov je zadel v prečko. Moštvo Sobote se je počasi otreslo nervoze in pričelo s protinapadi. Do konca polčasa sta bili moštvi enakovredni in rezultat se ni spremenil po zaslugi odločnih branilcev obeh moštev. V drugem polčasu je Sobota pričela z ostrimi in nevarnimi prodori na Rudarjeva vrata. Butkovec in Dolinšek sta imela ob tej priliki dovolj dela, da sta odbijala napade Sobote. Polagoma je bilo opaziti, da sta tudi oba pričela kloniti razpoloženim napadom Sobote. V 25. minuti je uspelo desni zvezi Sobote Zelku iz 10 metrov izenačiti rezultat. Zadnjih deset minut sta krili Rudarja Hudarin in Opresnik izkoristila slabo postavljanje stranskih krilcev in z nevarnimi prodori ogražala vrata. V 40. minuti je po lepi kombinaciji dosegel Opresnik drugi zmago-nosni gol za svoje moštvo. Do konca tekme je izvedla Sobota še tri napade, ki pa so ostali neizkoriščeni. Po poteku igre ni zmaga Rudarja povsem zaslužena, ker bi bolj odgovarjal neodločen rezultat. Za Rudarjevo zmago ima zasluge predvsem ožja obramba in srednji krilec Kos. V napadu so imeli nevarno orožje v Opres-niku na levem krilu. Na trenutke je ugajal tudi Hudarin. Ostali iglralci so se sicer požrtvovalno borili, vendar so bili premalo odločni. Sobota je s svojo igro precej presenetila gledalce. Pokazala se je kot homogena celota, zlasti v drugem delu igre. Odlikoval se je srednji krilec Klajnšček, ki je bil tudi najboljši igralec na igrišču. Kriva za poraz je napadalna vrsta, ki ni znala izkoristiti številnih prilik pred nasprotnimi vrati. Tekmo je zadovoljivo sodil tovariš Janežič iz Ljubljane. Po končani tekmi je podpredsednik Nogometne zveze Slovenije tov. Bajcar čestital zmagovalnemu moštvu Rudarju in mu predal lep pokal v trajno last. Ta uspeh naj bo vzpodbuda moštvu Rudarja v spomladanskem tekmovanju. Širok razmah telovadke v trboveljskem okraju Po uprizoritvi glasbene akademije pod naslovom »Ne pozabimo«, ki jo je uprizorilo telovadno društvo v Hrastniku in ki je do danes doživela že 5 repriz ter kateri so prisostvovali v soboto 5. marca predsednik vlade tov. Miha Marinko, generalni ravnatelj rudnikov Slovenije tov. Ribič Lojze in predsednik okraja tov. Povše Dušan, so priredili v četrtek dne 10. marca tekmovanje telovadnih skupin v okrajnem merilu. Tekmovanja so se udeležila telovadna društva iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Tekmovalno komisijo so tvorili okrajni telovadni strokovnjaki. Telovadno zvezo Slovenije pa je zastopal v komisiji tov. ing. Lindtner. Društva so nastopala z izbranimi točkami, ki so bile dobro izvedene. Najbolje je bila ocenjena telovadna točka »Kje dom je moj«, ki je prejela 96 točk. Točko so izvedle članice hrastniškega društva, sestavil pa jo je tov. Vastič. Točka je bila izvzeta iz glasbene akademije »Ne pozabimo«. Drugo mesto je bilo prisojeno točki pod naslovom »Jekleni krog«, ki jo je sestavil tov. Rupnik, izvajali pa so ja člani trboveljskega telovadnega društva. Za izvedbo je prejela 84 točk. Tretje mesto si je osvojila »Osmorica« z 78 točkami, ki jo je sestavil tov. Klun, izvedlo pa jo je zagorsko telovadno društvo. Na četrtem mestu je zopet Vastičeva telovadna sestava »Pesem o o svobodi«, ki je bila tudi izvzeta iz glasbene akademije. Dosegla je 78 točk, izvajali pa so jo člani in članice hrastniškega telovadnega društva. Peto mesto pa je bilo prisojeno telovadni kompoziciji »Vaje z loki«, ki jo je sestavila tov. Piklova, izvedle pa pionirke trboveljskega društva. Dosegla je 77 točk. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, izbrane telovadne skupine pa bodo nadaljevale s svojim delom ter se udeležile republiškega tekmovanja, ki bo v Ljubljani. Skupine imajo mnogo izgledov, da bodo na tem tekmovanju dosegle lepe rezultate. Poleg navedenih nastopov pa se trboveljsko telovadno društvo temeljito pripravlja na tekmovanje mest, ki bo v Sarajevu. Tekmovali bodo v orodni telovadbi, tekmovanja pa se bosta udeležili vrsti članic in mladincev. Vse priprave in nastopi nam pričajo o poživljenem delti v telovadnih društvih našega okraja, ki se čim dalje bolj zavedajo pomena telovadbe za široke ljudske množice in njihovega vključevanja v aktivno sodelovanje v anših telovdnicah. Tekač na ulici Ce se slučajno sprehajaš po Trbovljah, se boš nemalo začudil, ko ti priteče nasproti tekač v silnem tempu. Tujec bi se vprašal, kdo je ta športnik, ki ga ne moti vsakodnevno življenje ini vrvež prevoznih sredstev na ulici, ko ga imaš priliko videti ob vsakem dnevnem času v ostrem kondicijskem treningu. Nam domačinom pa je Nace dobro poznan po svojih artističnih sposobnostih in veliki ljubeči do plazečih se živalic v prvi pomladi. Tudi v zimskem času ne miruje in se z vso silo vrže na kopanje, in to pri najnižji temperaturi. Zato si je upravičeno pridobil zveneč naslov »kralj ledu«. Te podvige je sedaj opustil in se z vsem elanom vrgel v lahko atletiko. Ker misli nastopati na vseh prireditvah, preteče dnevno tudi po 5 km ter je mnenja, da bo tudi v tem pogledu žel največje uspehe. Poznani so mu vsi najboljši tekači in njih rezultati na daljave. Baje se tudi njegov čas približuje času najboljših. Vsi njegovi občudovalci iz prejšnjih let mu želimo, kljub njegovim poznim letom mnogo uspeha na novem polju športnega udejstvovanja. biioriniK Anžurjev Nace pri treningu ZAHVALA Mestni odbor AF2 Trbovlje se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspeli proslavi 8. marca. Predvsem se zahvaljuje učiteljstvu šole I. in II. ter pionirjem gimnazije, Okrajnemu odboru vojnih invalidov, DID-u Trbovlje ter SKUD-u Lojze Hohkraut. MO AFZ Trbovlje PREKLIC Podpisana Hrovat Anton, Loke 67, in Deželak Alojz, Lake 67, preklicu jeva vse, kar sva neresničnega izrekla v škodo tov. Koritniku Jožetu, Loke 179, in tov. Albrehtu Ivanu, Loke 51. Hrovat Anton in Deželak Alojz Trbovlje PREKLIC Podpisana Stefan in Marija Drljavič proglašava živilske nakaznice TD in Nav. glaseče se na najino ime za neveljavne. Nakaznice so se izgubile v torek dne 15. III. 1949 na poti od gostilne Klun do Terezije. Drljavič Stefan in Marija, Loke 229, Trbovlje. OBVESTILO VSEM MATERAM Za novo ustanovljene Dečje jasli rudnika Trbovlje se od 21. marca 1949 sprejemajo prijave za sprejem otrok v jasli v starosti od 1 meseca do 3 let. Prvenstveno se bo sprejelo otroke zaposlenih pri rudniku. Prijave sprejema uprava Dečjih jasli dnevno od 12. do 14. ure v Dečjih jaslih (bivša direktorjeva vila). AH že veste da je film »Norica« gotovo kulturni dogodek za Trbovlje. Uprava naj ne podira sproti vsega, kar grade druga kulturna društva; takih filmov v Trbovljah ne maramo več ... da stane pleskarska ura pri delih na šoli Trbovlje II po pogodbi med MLO in pleskarji skoro 70 din, plačilo bo pa menda manjše... da Imajo v sicer res okusno opremljeni Delavsko-uslužbenski restavraciji Cementarne lepe zavese, nimajo pa nožev In je bojazen, da bodo abonenti pri precej pogostem serviranju mesnih jedi, mesto servijet začeli uporabljati za brisanje rok zavese ... da se uslužbenci Rudniškega tnd. magazina v zadnjem času navzlic mrazu precej potijo medtem ko v Okrajnem magazinu uživajo dopust... da je čokolada, ukradena v skladišču »Navoda«, dva mladinca iz Bev* skesa res dobro »zaprla« ... da imajo v Cementarni razne strokovnjake, vendar pa niso še tako daleč izpopolnili svoj kader, da bi izdelovali žarnice za zvočne aparature, zato so si jih do danes nepoznani strokovnjaki izposodili Iz aparature v dvorani cementarne... da bo poveljnik gasilskega društva v St. Lambertu prejel odlikovanje, ker je ob priliki požara v Timi, požrtvovalno gledal požar doma skozi okno; da je tov. D., učiteljica v St. Lambertu, tako zaposlena s šolskim admL nistratvnim delom, da ne more poseliti nobenega sestanka LMS; da stane vožnja! z vlakom po novi vozni tarifi, z glavne postaje Renke do Zagorja 6 din, Iz Zagorja v Renke pa 12 din. Gotovo uslužbenci na postaji Zagorje, ki prodajajo vozne karte računajo 6 din za tistih par promll vzpora, ki je v smeri Zagorje-Renke-. da je KZ v St. Lambertu znana po kvalitetni izberi blaga na vezane cene, ker je ob zadnji delitvi dospelega kontingenta kupila več metrov blaga neka tovarišica iz Zagreba, katera je bjavila da se v Zagrebu ne dobi tako kvalitetnega blaga. Kaj k temu porečejo člani KZ; da živi v Zagorju mlinar, mizar ter prodajalec moke. Dobiva namreč polne živilske nakaznice. Kupljeno moko meša kmetom v vreče s pripombo, da imajo slabe vrste žito, boljšo pšenično moko pa prodaja, seveda ne po uradni ceni; da natakarica v hotelu »Kum« ni za to mesto, zaradi tega, ker ne zna vljudno odgovarjati in ker njeni sorodniki radi pijejo vino brez listkov; da se abonenti Dur v Trbovljah na Vodi sprašujejo, kaj naredi uprava s 40 dkg sladkorja, katerega dajo abonenti. ki ne zajtrkujejo, Kajti vse pecivo s sladkorjem vred ves mesec ne tehta več kaikor 40 dkg. KINO »TRIGLAV« ZAGORJE predvaja naslednje filme: V soboto 19. marca ob 5. in 7. uri zvečer, v nedeljo 20. marca ob 10., 3., 5. in 7. uri zvečer sovjetski film »DVA BORCA« V sredo 23. marca ln v četrtek 24. marca ob 5. in 7. uri zvečer francoski film »NADALJUJEMO FRANCOSKO« KINO TRBOVLJE predvaja sovjetski film »BALTIŠKI POSLANEC« Predstave: v soboto ob 5. in 7. uri v nedeljo ob 3., 5. in 7. url v ponedeljek ob 5. in 7. uri KINO »RAJKO« HRASTNIK predvaja nemški film »KEMIJA IN LJUBEZEN« Predstave: v soboto ob 5. in 7. uri v nedeljo ob 3., 5. in 7. uri Prihodnji teden predvaja poljski film »JEKLENA SRCA« Predstave v sredo ob 7. uri, v četrtek ob 5. in 7. uri. Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje telefon 34 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar