Amerikanski Slovenec
jvlje.. ) r>
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
40. ŠTEVILKA.
JOLIET, ILLINOIS, 6. JUNIJA 1913
LETNIK XXII
11
SEDMERI DELAVCI KOT ŽIVE BAKLJE,
V Youngstownu, Ohio, se razletela topilnica in sedem mož bilo zadetih.
strojniki na zborovanju.
Strajk brivcev in črevljesnažcev v Bostonu precej živahen.
oi
Youngstown, Ohio, 4. jun. — Sedem delavcev v tovarni družbe "Republic Iron & Steel Company" je bilo danes dopoludne strašno zdelanih, ko je razpela topilnica in se žareča tvarina razlila daleč naokrog. Oni, ki jih je Pograbila pogubonosna razbeljena tekočina, so bili v trenutku žive baklje. Josip Nerese in Pat. Wustesaw sta bi-a mrtva, predno so jima mogli sode-'avci strgati obleko z života. . Washington, D. C., 2. jun. — Danes )e bll° otvorjeno 26. letno zborovanje zveze "Brotherhood of Firemen and ^nginemen" ob številni udeležbi. Sko-vseh 1100 delegatov je bilo zbranih, Jih je predsednik poklical k redu. Kazprave bodo trajale-28 dni.
Prihodnjo sredo sprejme gospode Predsednik Wilson.
San Francisco, Cal., 2. jun. — Tu ^orujoči člani zveze "Brotherhood of airway Trainmen" so danes pričeli etji teden svojih razprav, med kate-^ uPajo dokončati svoja opravila. ,. odo vsa poročila sprejeta, se ob SK'epu izvolijo uradniki. c Boston, Mass., 2. jun. — Štrajk briv-ey m čevljesnažcev, ki se je uradno Pncel davi s pocestnim obhodom po estu, je £e zaznamovan z malimi na-sustvi. Več oken je bilo razbitih in o se je hotela policija vmešati, je bila °Plo sprejeta. Pet brivcev in četve-r° čevljesnažcev je "v luknji".
Delavke zborujejo.
St. Louis, Mo., 3. jun.—Zveza "The Women's National Trades Union" je Pričela danes tukaj četrti dan svojega *Wovanja, ki se ga udeležujejo dele-^tinie iz vseh d,elov. dežele. .Nad ^Mju delavk je zastopanih.
Mesarji stavkajo.
woux City' Ia" 3- •iun- - StraJk de" Co se ^ tVrdki The Cudahy Packing
kla'ln' Je davi razširil na Armourjevo
Skupno " JC ^ ustavil° del°-1500 <trStev'1° štrajkarjev znaša sedaj na „' avadni delavci zahtevajo 20c " uro, klavci 30c.
r,. Jack Johnson obsojen.
jun. — Jack John-sojen rokoborec> je bil včeraj ob-v ioi;„fa, erl0.let0 ^ en dan v zapor čanje ii k dif"lni kaznilnici in v pla-no v e rfi n	Zaradi kršenja Man-
Uredbe proti trženju z ženskami
Japonija^ in California.
Tokio, 3. jun. — Baron Nobuaki Makino, japonski minister zunanjih zadev, je danes izjavil, da ni mogoče pred koncem meseca avgusta od japonske strani ukreniti ničesar v zadevi protijaponske zemljiške predloge v Californiji, kajti šele potem dobi omenjeni zakon veljavo.
To izjavo je minister podal vsled mnogokratnih vprašanj m. d. državnega zbora. Pogajanja med Tokiom in Washingtonom se med tem nadaljuj ejo.
Prof. Chilsake Suyeliiro z vseučilišča v Kyotu je imel včeraj daljši nagovor na trgovsko združbo in je tolmačil zemljiško vprašanje z objektivnega stališča, kolikor se tiče Califor-nije. Dne 21. junija namerava odpotovati y Združene Države, da bo vplival na lice mesta.
Washington, D. C., 3. jun. — Zastopajoč nazor, da je dati Japoncem v Združenih Državah veliko prednost pred priseljenci latinskih in slovanskih narodnosti iz južne Evrope, se je duhovnik Charles Henry Brent, škof epi-skopalne cerkve na Filipinih, danes obrnil do državnega tajnika s prošnjo, naj ž njim razpravlja kočljivo kali-fornsko-japonsko vprašanje.
Omenjeni duhovnik natančno pozna Japonijo in japonski narodni značaj ter je nabral na Filipinih mnogo izkušnje glede Japoncev kot priseljencev, tako da se utegne njegova sodba uvaževati v merodajnih krogih.
Ženska volilna pravica.
Springfield, 111., 3. jun. — V senatu že sprejeta predloga o ženski volilni pravici je bila danes v poslanski zbornici državnega zakonodajstva odka-zana v tretje čitanje.
Odsek za pravila namerava, spraviti nasvet zakona na dnevni red za končno glasovanje proti koncu zborničnega zasedanja.
Izid današnjega glasovanja kaže, da ima predloga v spodnji zbornici sedanjega državnega zakonodajstva mnogo več pristašev nego pred dvema letoma.
Poslanec Dillon je zagovarjal svoje stališče med drugim takole:
"Popolnoma napačna mnenja o ženski volilni pravici so razširjena v Illi-noisu. V mdjeiii okraju niso.niti ženske, niti moški preveč vneti zanjo. Illinoičanke ne žele volilne pravice. So ali nasprotnice predlogi, ali pa brez zanimanja za stvar."
Usodno trčenje.
Elk River, Minn., 2. jun. — Pri trčenju nekega avtomobila z brzovlakom Northern Pacific-železnice so bile tu blizu četvere osebe na mestu usmrče-ne in dve drugi sta bili ranjeni. Nesreča se je pripetila na nekem sosednem križišču velike ceste z železnico, ki je je hotel šofer prevoziti pred vlakom. Ponesrečenci so člani družine, ki se je nahajala na preseljevanju iz Iovve v Minnesoto, angleške narodnosti, po imenu Dawson.
RABUKA V OGRSKI DRŽAVNI ZBORNICI,
Prvi minister Lukacs odstopil, ker izgubil tožbo radi obrekovanja.
balkanci se posvetujejo.
Konferenca sklicana, da rešijo sporna vprašanja.
Budimpešta, 4. jun. — Prvi minister ogrski dr. Ladislav pl. Lukacs je podal svojo ostavko, ker je bil poslanec Desacs oproščen v tožbi radi obrekovanja, ki jo je gnal Lukacs proti njemu. Desacs je bil prvega ministra obdolžil, da si je v imenu 'ogrske vlade od neke ogrske banke izposodil 750,-000 kron in denar pQrabil v osebne, in sicer v volitvene svrhe.
Rabuka je nastala, ko je minister naznanil svoj odstop. Dr. Lukacs in grof Tisza sta bila bombardirana s psovkami, in predsednik ni mogel napraviti reda, vkljub vsemu svojemu prizadevanju. Poslanci so bili s pestmi po pultih in so plezali nanje in kričali kakor pravi divjaki, da kaj takega še ni bilo niti v ogrskem parlamentu. Ko je neki policist zgrabil nekega poslanca za vrat, je grof Khuen-Heder-vary, bivši ministrski predsednik, zakričal nad poveljnikom straže, stotnikom Geroe: "Vi lopov, to je nečuve-no!" Častnik je odgovoril s tem, da je potegnil sabljo in večkrat udaril grofa po glavi.
Bivši prvi minister je omahnil in se zgrudil z okrvavljenim obrazom v naročje nekega prijatelja. Klici "umor, umor" so odmevali po zbornici. Bes-nost in razburjenost opozicije ni poznala nobenih mej, in je šele odnehala, ko se je doznalo, da Khuen-Heder-vary ni nevarno ranjen.
Naznanilo odstopa vlade so člani obstrukcije pozdravili z neskončnim veseljem.
vsa sporna vprašanja, ki obstojajo med balkanskimi zavezniki.
London, 2. jun. — Dr. S. Danev, voditelj bolgarske mirovne delegacije, je bil danes po svoji vladi brzojavno poklican v Sofijo. Brzojavka se je glasila, da je njegova prisotnost nujno potrebna.
Rim, 2. jun. — Nadaljnji znamenit korak glede miru na Balkanu je bil storjen danes. Italija se je izjavila pripravljeno, da odstopi Grčiji del prejšnje turške pokrajine Epir, med reko Kalamas in zalivom phtalijskim. Francija, ki je med balkansko vojno držala z Grčijo, je s tem zadovoljna, da se južna meja Albanije potegne od rta Stylos do Gorice. Mejno vpraša-šanje se je pri snovanju nove države Albanije splošno smatralo za najtežje rešljivo.
Balkanci složni.
Kaj mislijo v Washingtonu.
Washington, D. C., 2. jun. — Vojaški strokovnjaki vojne šole v Anna-polisu, ki so se udeležili balkanske vojne, kakor na strani Turkov tako zaveznikov, so pravkar objavili svoje poročilo, iz katerega se Združene Države lahko učijo za vojni slučaj.
Vsi strokovnjaki se ujemajo v tem, da sta bila glede vojne sposobnosti sovražnika takorekoč enaka. Turčija je imela svoj poraz pripisati dejstvom, da ni bila pripravljena na vojno in jo je sovražnik presenetil, dočim so balkanski zavezniki vse najskrbneje pripravili.
Solun, 2. jun. — Neko poročilo iz
zanesljivega vira pravi, da se je dosegel sporazum v trgovinskem in političnem oziru med Grki in Srbi glede bolgarskih zahtev.
Bolgarski poveljnik v Eleutheri je obvestil grškega vrhovnega poveljnika davi, da bolgarske čete ne bodo več prodirale, in da nova armadna kre-tanja nimajo bojevitega namena.
Sofija, Bolgarsko, 2. jun.—Na snoč-njem posvetovanju med bolgarskim in srbskim ministrom v Caribrodu ob bolgarski meji v svrho sporazumljenja o balkanskem položaju je bilo dogovorjeno, da se skliče konferenca bolgarskih, srbskih, grških in črnogorskih ministrov.
Poizkusiti se ima, da se poravnajo
Avstrijska politika.
Ljubljanski "Slovenec" z dne 20. maja piše med dnevnimi novicami takole:
Zanimive podrobnosti o naši zunanji politiki priobčuje mariborski "Slovenski Gospodar" od gotovo zelo dobro poučene strani. Posnemamo sledeče: "Naš zunanji minister grof Berchtold namerava odstopiti. Njegova politika zadnjih dni, ko bi bili skoraj prišli do vojske s Črno goro, ni ugajala na najvišjih mestih. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je pdločno obsojal Berchtoldovo politiko, ki bi nas bila skoro spravila v krvavo vojsko s Črnogoro in nas na ta način za desetletja in desetletja oso-i pri balkanskih Jugoslovanih.
II.
AŽAN -	...........
»« 2d JE ČET V PACIF1ŠKE P0STAJE VZBUJA POZORNOST RADI JAPONSKEGA POLOŽAJA.
lNiida iepSa0^6 povečavai° sv°jc Posadke v in ob Pacifiškem morju, vendar so vladni uradniki zanikali \ Na tei . v zvezi z japonskim položajem." Nič bojazni ni zdaj, da bi prišlo do sovražnosti z Ja-odkoi kl Vldltc topničarje v „»h«,„s	.. o.________ « J	______.. t......
3de
naborni postaji v Fort Slocumu, odpeljali z vlakoui v San Francisco.
N. Y., na ladji namenjeni v Jersey City,
I Mb2žje, ki poznajo-vse tajne niti naše ! zunanje politike, pravijo, da je sploh I vsa ona dejanja, iz katerih je odsevala i naklonjenost do balkanskih zavezni-I kov, pripisovati na račun našega prestolonaslednika. Zli duhovi, kateri so od vsega početka hujskali na vojsko proti slovanskim državam na jugu, prej proti Srbiji, sedaj proti Črnigori, so baje nekateri nemški in mažarski uradniki našega zunanjega ministrstva, kateri so pritiskali na Berchtolda, da je včasi zavozil precej hudo proti slovanskim državam na jugu. V srcu je grof Berchtold tudi Slovan, kajti na Moravskem, kjer ima svoja posestva, je vpisan v češki volilni kataster in voli s katoliško-narodno stranko. Razen nekaterih, Slovanom sovražnih nemških in mažarskih uradnikov zunanjega ministrstva nosijo krivdo, da smo parkrat prišli prav blizu vojske, tudi zastopniki naše države pri balkan skih zaveznikih. Razen poslanika na Črnigori so baje sami za to službo ne zmožni ljudje. Naš zastopnik v Sofiji je izvedel za vojsko šele, ko je že izbruhnila. Bulgarski vojaki so že ko rakali proti Turkom, a naš zastopnik na Bulgarskem je brzojavil na Dunaj, da je v Bulgariji še mir! Zastopnik naše države v Belgradu je Mažar, ki še dosedaj ni smatral za vredno, da bi se naučil jezika srbskega naroda, pri katerem nas zastopa. Zato tudi malo izve, ali pa kar izve, je nezanesljivo. To se je pokazalo pri njegovih poročilih o konzulu Prochaski. Ravnanje Srbov s konzulom Prochasko je risal tako, da bi bila res vojska potrebna. Toda izkazalo se je, da so mu njegovi zaupniki dajali kriva poročila, in cela naša zunanja politika je bila osmešena. Sedaj je belgrajsko poslaništvo postalo previdnejše, ž njim tudi uradništvo zunanjega ministrstva. Bodoča naša zunanja politika se bo morala naslanjati na jug in na vzhod, na balkansko zvezo in na Rusijo. Zato pa je treba, da z jugoslovanskimi državami ne pridemo sedaj predaleč vsaksebi in da se jim kar najhitreje približamo kot odkritosrčni prijatelji. V tem smislu je vplival ves zadnji čas že naš prestolonaslednik Franc Ferdinand ter si za ohranitev miru dobil nevenljivih zaslug. Njemu in cesarju, ki je sploh znan kot velik zaščitnik in prijatelj miru, se imamo zahvaliti, da naša država ni prišla v tir, v katerem bi jo radi videli vsi neprijatelji avstrijskih in iz-venavstrijskih Jugoslovanov." — Podobne informacije smo tudi mi dobili — pravi "Slovenec".
Papež Pij v 78. letu starosti.
Rim, 2. jun. — Papež Pij obhaja danes svoj 78. rojstni dan. Brezštevilne čestitke so dospele, večinoma sprem-ljene z darili.
Pravo praznovanje se je vršilo v ožjem krogu; poleg papeža so se ga udeležili samo njegov tajnik ter njegove sestre in bratične.
Brozič je nervozen.
Brozič je par društvom na Ely skoval nekak protest, ki pa nima nobene stvarne podlage, ker protestira proti nečemu, česar mi nismo nikoli trdili. Zato se nas taki protesti prav nič ne
primejo.
Z vso vstrajnostjo trdi, da mi napadamo J. S. K. J. Ne boš Jaka! Mi nismo nikjer napadali J. S. K. J., ampak smo samo kritizirali "delovanje" Brozičevo. Brozič pa ni — Jednota.
Še enkrat povdarimo, da bi J. S. K. J. ne prišla v tako zadrego glede Me-dosha, če bi ne imela tako zanikernega tajnika kakor je Brozič, ki ni skrbel, da bi na bančnih certifikatih bilo označeno, da so last Jednote! Vprašamo, kdo drugi sme podpisati tako bančno nakaznico, kakor samo tisti, čegar ime je označeno na certificatih? To je jasno v Ameriki vsakemu otroku. Brozič, še nekaj si zapomnite! Mi vemo tudi to-le: Advokati, ki zastopajo J.
S. K. J., so prosili sodnika Cutting, naj ukaže g. Kranjcu, da izroči nemudoma dotične bančne nakaznice J. S. K. J. Sodnik pa je to njihovo zahtevo odklonil. Ali imate zdaj dovolj?
Še zopet povdarjamo, da je "National Banka" veliko sigurnejša, ko vaša bančica. V Jolietu na pr. mora imeti vsaka National Bank najmanj 100,000 dolarjev premoženja v gotovini, kupi bonde Z. D., zato pa sme izdajati lastne bankovce, katere izda vla-
da Z. D. na ime banke. Nadzorujejo tako banko uradniki Z. D. Ali ni to najboljša varščina? Ali ni 100,000 lastnega premoženja več, ko 20—25,000, ki jih ima kaka bančica na Ely?
Bolijo vas dopisi iz Ely. Verjamemo. Zahtevate, naj povemo ime dopisnika. Lepe pojme imate vi o uredniški tajnosti! Če vam ni kaj prav, primite uredništvo, ono je za vse odgovorno, ono vam je na razpolago. Sicer se pa ne gre zato, kdo je pisal, ampak kaj je pisal. To ovržite, če morete.
Priobčili smo le najmilejše dopise; za glavo bi se vi držali, če bi priobčili še druge, ki smo jih dobili ravno iz vašega kota in ki kar uničujoče pišejo o Broziču, Košaku, Mantelu in drugih.
Vi Brozič ste nevoljni in nervozni, češ, kaj se mi vtikamo v zadeve J. S. K. J. Vidite, kako se vse na svetu vrača. Kaj pa briga vas naša K. S. K. J. in vendar ste zahrbtno pisali uradnikom te Jednote različna pisma in jih hoteli poučevati in hujskati. Mi smo vam hoteli pokazati, da imate vi dovolj posla s svojo Jednoto, tam delujte, nas pa pustite pri miru.
Brozič! Z vsakim stavkom ležete bolj v blato, kažete, da ste nespreten tajnik. Bodite rajši lepo tiho, kakor ste že davno obljubili; skušajte popraviti, kar ste zagrešili pri Jednoti, drugače vam bodo pametni in razsodni možje J. S. K. Jednote dali po prstih!
Večkraten morivec.
Missoula, Mont., 2. jun. — Pod imenom Miller znan mož je priznal, da je tekom let izvršil več umorov, med njimi generala T. F. Meagherja, ki je bil svoj čas guverner teritorija Montana. Miller, ki navaja svoje pravo ime kot Frank Diamond, je priznal svoje u-more danes v neki gostilni v Plainsu, Mont., kjer ga je zadela srčna kap in je mislil, da trka smrt. Diamond se nahaja v okrajni ječi v Missouli, Mont. Kakor pripoveduje, je umoril leta 1885. guvernerja Meagherja na parniku "Cow Island" v Missouriju in vrgel mrliča čez krov, za kar da je dobil $8,000 od montanskih razbojnikov. Doslej se je mislilo, da je padel guverner čez krov po neprevidnosti in da ni bil umorjen. Drugi umori segajo nazaj do leta 1874.
Utonili.
Winnipeg, Man., 2. jun. — Štirje tovorni delavci, ki so bili v službi Grand Trunk Pacific-železnice, so utonili v Grand Canyonu, okraj Tete Jaune Cache.
Galesburg, 111., 2. jun. — Truplo 18-letnega dijaka George Elliotta, ki je bil prvoletnik Knox college-a, so potegnili s pomočjo žice iz Soangetaha Country Club-jezera, ko so ga več ur iskali. Kopal se je in je utonil.
Zoper mnogoženstvo.
Washington, D. C., 3. jun. — Repre-zentant Gilette iz Massachusettsa je podal danes predlogo, ki pooblašča kongres, razširiti ustavo v toliko, da se v vseh državah in teritorijih zabrani mnogoženstvo.
Višinski rekord.
Buc, Francija, 3. jun. — Svetovni rekord v višinskem poletu je nadkriljen, kajti zrakoplovec Edmond Perryon je dosegel s svojim aeroplanom višino 19,650 čevljev.
Bolgari zapuščajo bojišče.
London, 3. jun. — Brzojavka iz Carigrada pravi, da so bolgarske čete začele davi zapuščati turško luko Ro-dosto ob Marmarskem morju.
Padalnica odpovedala.
New York, 2. jun. — V padalnici se je izkrcal snoči v močvirju staten-islandskem zračni umeteljnik Lapham in pogreznil do vratu v mlakužo. Z vrvmi so ga spravili na suho, ne da bi bil resno poškodovan. Lapham, ki ga je vzel s seboj zrakoplovec Harry B. Brown v aeroplanu, je skočil iz višine 500 čevljev s svojo padalnico na zemljo, ali padalnica je odpovedala.
Wm. Williams odstopil.
New York, 4. jun. — William Williams, priselitveni komisar, je danes naznanil, da je podal dne 6. maja svojo ostavko kot komisar predsedniku Wilsonu in da je bila sprejeta in za-dobi veljavo dne 30. junija.
Posledek stradalne stavke.
London, 2. jun. — "Generalka" gospa Flora Drummond, znana voditeljica sufragetk, se je morala danes podvreči operaciji vsled stradalnega štraj-ka. Pri današnji razpravi pred policijskim sodnikom se je nenadoma onesvestila in so jo morali nesti venkaj. Proti njej podana tožba je za daljši čas preložena.
Rdeči petelin.
Oxford, Anglija, 3. jun. — Največja čolnarnica ob reki Isis je davi zgorela. Upepeljenih je bilo 45 dragocenih čolnov in motornih brodov, last oxford-skega dijaštva. Povzročile so požar sufragetke.
Smrt za zločin.
Ossining, N. Y., 2. jun. — Italijan Pattini je bil davi v kaznilnici v Sing Singu obešen. V decembru 1910 je zaklal svojega rojaka Giuseppe Vosto v okraju Westchester,
Jolietske novice.
f
— Umrl je v torek zvečer rojak Jakob Mauser. Revež je bil pred dvema letoma pri delu v tovarni pohabljen, in odtedaj je mnogo pretrpel. Kajti pri podpornem društvu ni bil nobenem in bil je ves zapuščen, ker ni imel nič svojcev tukaj. V zadnjem času je toliko okreval, da je hodil o berglah, a nazadnje je moral v bolnišnico sv. Jožefa, kjer ga je nanagloma rešila smrt vsega trpljenja. Bil je star 28 let. Odkod je bil doma, ne vemo. N.
p. v m
—	Delegat dr. sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J. je samo g. Anton Koši-ček. S tem popravljamo novico na 2. str. te izdaje.
—	Umrl je včeraj (četrtek) zjutraj ob treh v bolnišnici sv. Jožefa rojak g. Anton Jurjevič. Pogreb bo v soboto dopoludne. Več prihodnjič.
Skrbna mati.
Baseball.
Anacortes, Wash., 2. jun. — Parris Smith, 181eten dijak srednje šole, je bil tukaj pri neki tekmovalni igri tako zadet v glavo po trdi žogi (baseb&llu), da se je nezavesten zgrudil in je danes v bolnišnici podlegel svoji poškodbi. Med isto igro je bil Milo Stock zadet po močno vrženi žogi in je izgubil oko. Tudi on je v smrtni nevarnosti.
Kearney, N. J., 2. jun. — William Wiggins, 22 let star, ki ga je v petek med baseballanjem zadela žoga, je u-mrl danes vsled razbite lobanje. Med igro se je bil zgrudil in se ni več zavedel.
St. Louis, Mo., 2. jun. — Frederick G. Whitemore, prvoletnik yalskega vseučilišča, je danes tukaj podlegel poškodbam, ki jih je zadobil pred nekaj leti pri baseballanju.
Ga. Frančiška Lebeda iz Hollanda, Mich., je gotovo prav skrbna mati, so-! deč iz naslednjega pisma: "Prosim, j pošljite mi pol tucata steklenic Tri-nerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. To je res dobro Pravilo, ki bi se moralo nahajati v vsakem gospodinjstvu. Vaš nasvet in ta lek sta me ozdravila, za kar izvolite prejeti mojo prisrčno zahvalo. Dva mala dečka imam in brž ko zapazim, da jima jed ne diši kakor običajno, jima dajem nekaj dni po žličko trinerčka pred vsako jedjo in vse je spet dobro." Matere lahko preprečijo mnogo bolezni, ali jih brž ozdravijo, če se ravnajo po tem nasvetu. To zdravilo je dobro za mlade in stare. Brž ko opazite kako nerednost ali kako neprijetnost, pričnite uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Pomnite Trinerjev liniment pri revmatičnih in nevralgičnih bolečinah. Vaš lekar vam ga preskrbi, — Adv.
t
AMERIKANSKI SLOVEMEC, 6. JUNIJA 1913.
Joliet, 111., 4. jun. — Rev. J. Zaplot-nik iz South Omahe, Neb., ki je bil prejšnje čase vrl sotrudnik Am. SI., je bil včeraj v Jolietu, na svojem potovanju v staro domovino, katere ni videl že mnogo let. Č. gospod si je ogledal med drugim tudi tiskarno Am. SI. in se je skoro čudil najnovejšim strojem najstarejše slovenske tiskarne v Ameriki. Razun g. župnika iz So. Omahe so šli ali pojdejo na obisk in poletne počitnice v staro domovino še naslednji gospodje: Rev. Pirnat, Rev. John Schiffrer, Rev. Jakob Črne, Rev. Frank Turk, Rev. I. Mažir in Rev. dr. Josip Gruden. Rev. J. Za-plotnik odpotuje iz New Yorka v so boto na krovu parnika "Koenig Al bert". Srečen pot in povratek — in pozdrav domovini!
—Dne 3. jun. je obiskal mil g. James E. Quigley, čikaški nadškof preč. g. John Kranjeca, župnika slovenske fare, pri katerem se je mudil skoro dve uri. Ogledal si je mil. nadškof vse šolske prostore in cerkev. Visokemu gostu je jako pri srcu bodočnost slovenske jolietske mladine in slovenske farne šole, ki je v očigled hitrega naraščaja šolske mladeži že popolnoma premajhna in pretesna. Z ozirom na to je odlični gost z g. župnikom sklenil storiti vse potrebno, da se pomanjkanju šolskih prostorov pride v okom.
—	Zadnjič smo poročali, da sta bila g. Anton Košiček in g. Josip Zalar izvoljena za delegata društva sv. Barbare št. 65, pripadajočega k S. K. P. D. sv. B. s sedežem v Forest City, Pa., na konvencijo, ki se bo vršila v Pitts-burghu, Pa., meseca septembra. Oba-dva gospod« pa sta tudi delegata društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. Jednote, ki bo imela tudi letos svoje glavno zborovanje istotam s pričet-kom dne 3. septembra.
—	G. Luka Benedik je te dni spet dobil svoje kolo, katero mu je dne 2. maja t. 1. skril neki šaljivec.
—	Po odredbi nove mestne uprave se morajo saluni zapirati točno opolnoči. Jako pametna odredba.
—	Na pikniku naše nadepolne mladeži zadnjo nedeljo so bili razun zadnjič omenjenih še gg. John Horvvath, John A. Težak in John Jelenič.
—	Odpotovale so danes na počitnice v Colorado gospa Josip Sitarjeva, gospa Ana Geo. L. Brozicheva, gdčna. Ema Horwat in še neka druga gospi-ca. Prva se je odpeljala v Pueblo k svojim ljubim staršem, drugi dve tudi v Pueblo na obisk svoje sestre, gospe Julike Russove. Bilo srečno!
c Dr. Struzynski je bil dne 29. maja t. 1. imenovan za Združenih Držav krajevnega zdravnika preizkuševavca upokojencev.
—	Naši Rockdalčani vrlo napredujejo, a med vsemi baje najbolj sledeči gg.: John Dernulc, Anton Anzelc, Martin Žagar, Josip Erjavec, Andrej Lite (vrl Ličan), John Snedec (tajnik dr. »v, Treh Kraljev), Frank Videč, Ignac Skntbee, Anton Kos, Josip Kuss, Frank Zupančič, Anton Pire in drugi. Vsi ti zelo skrbe, da ima Rockdale lepo slovensko lice,
—	Mrs. Frances Skala in ga. sestra Rev. Johna Kranjec iz South Chicage sta bili včeraj (torek) na obisku v Jolietu in sta tudi prinesli nekaj naročil tiskarni Am. SI.
Chicago, 111., 25. maja.—All aboard! je hripavo zakričal železniški sprevodnik na La Salle postaji. In vlak se je polagoma začel pomikati proti jugu, in v par minutah nam je polno število lam stoječim Slovencem izginil izpred oči in odpeljal dve vrli Slovenki: go spodično Marijo Merlak in gospodično Roziko Vahtar. Podali sta se na pot preko Atlantskega morja v staro domovino. Po večletnem bivanju tu v tej deželi jima je duh zopet vzbudil hrepenenje po njunem rojstnem kraju, oziroma po dragih stariših, bratih in sestrah. Ker je njuna obrt — '"šivanje slamnikov" — sedaj prenehala za nekaj mesecev, se jima nudi ugoden čas za to pot. Težko je bilo prvi se posloviti od njenih dragih starišev, bratov, sorodnikov in mnogih prijateljev. Tem boljše bode za drugo, ko ge tam z istimi po dolgih letih zopet veselo snide. Na potovanju jima želim mnogo veselja in zabave. In ker, ako ju Bog zdrave ohrani, se čez nekaj mesecev zopet vrneta, kličem jima ves«Io: Na svidenje! Naročnik.
La Salle, 111. — Tukajšnja slovenska naselbina in slovenska župnija sv. Roka je v teku deset let praznovala najlepši dan svojega obstanka, in sicer dne 1. junija, na nedeljo, ko so otroči-či te župnije bili prvikrat pri sv. obhajilu. Ta dan je bila slovenska cerkev ozaljšana, da je bilo ganljivo za vsacega, kdor ima kaj vere v Boga in sv. Rešnje Telo in v sv. katoliško Cerkev. Ob osmi uri se je že opazilo, da je nekaj nenavadnega. In res, tiha in mirna družba se je pomikala po cerkvi proti altarju in nepričakovano o-bilna vrsta, da je bilo ponos cele župnije, ker so se otročiči tako lepo obnašali, da bi človek mislil in tudi lahko vsak ve, da šolske sestre v tem zaslužijo hvalo cele naše župnije, ko so k prvemu sv. obhajilu privedle kar 86
šolskih otrok. Kar slovenska župnija tukaj deluje, še ni bilo toliko naše mladine pri prvem sv. obhajilu.
Nadalje še omenim, ko pride človek v to mesto po Rock Island-železnici in ne ve, kje bivajo njegovi prijatelji: obrnite se na tej postaji, ko pridete iz vlaka, na levo in bodete že zagledali slovensko gostilno z imenom Franc Kruleč št. 137 — 1st Sth. in zaupno pojdite k njemu. On vam bo vse povedal, kar želite, da pridete do svojih prijateljev brez vsake sitnosti, ker Franc Kruleč je tudi prijazen naročnik Am. Slovenca.
Jakob Juvančič.
Milwaukee, Wis., 31. maja. — Spoštovani A. Slovenec! Želim se oglasiti s par vrsticami iz naše naselbine. Kar se tiče dela, se še povsod zadosti dobro dela, samo v eni tovarni se bolj slabo dela. Nezgod pa se še vedno dosti dogodi tukaj, da niso nam po volji. Pred kratkim sta dva fanta ribarila, pa so jima nekaj nagajali tuji fanti, potem je prišlo do nekega prepira, naposled še do tepežke in so neusmiljeno pretepli enega, drugi je pa ušel. Enžetelnovega so pa tako pretepli, da so ga morali v bolnišnico odpeljati. — Pa mladoletnega moža Martina Balona so tudi spravili k večnemu počitku 15. maja. Balon je bil dobro znan po Milwaukee in v La Salle kot izvrsten muzikant. Martin Balon zapušča soprogo in 2 otročiča. — Pred kratkim je smrt pobrala tudi edinega otročička Antoniji in Johnu'Vodovnik. Lahka bodi tuja žemljica vsem umrlim, sorodnikom pa naše sožalje! — Dne 18. maja se je vršila sv. birma v nemški cerkvi na Greenbush St. in je več slovenskih otročičev prejelo zakrament sv. birme. Prav prijazno je bilo pogledati nedolžno mladino in lepo slavnost. — Pozdravljam ves slovenski narod po širnem svetu!
John Vodovnik.
St. Paul, Minn. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim za kotiček prostora v tem priljubljenem listu, da poročam našim rojakom v tej širni Ameriki, kako se imamo mi Slovenci tu v St. Paulu. Večina, kar se poznamo, smo krojači in tudi kakov samostojni vmes, ker ta obrt še dosti dobro napreduje. Zunanja dela po tovarnah mi niso znana, upam, da tudi dobro napredujejo. Mogoče, da so tudi še kaki Slovenci v tovarnah, da nam niso znani, da ne pridemo skup. Mi želimo ustanoviti slov. katoliško podporno društvo, da bi se večkrat pri sejah skupaj sešli.
Dne 18. maja je bila velika slavnost v cerkvi sv. Neže, kjer so blagoslovili prevzvišeni g. škof Trobec tri velike krasne zvonove, ki so bili lepo okrašeni. Prevzvišenemu g. škofu so stregli tudi č. gosp. dr. Seliškar in še več slovenskih duhovnikov, ki mi niso znani. Cerkev je bila napolnjena s katoliškim narodom. Pri blagoslovu zvonov je bilo zelo pretresljivo, ker sva stala z mojim delodajalcem g. Frank Cufrom in njegovim sinom Alojzijem in mlado hčerko in videla mnogo Slovencev pri blagoslovljenju zvonov. Zelo vneta sva bila midva, ako bi bil še kak rojak, da bi bili še en par trenutkov pritrkovali, kakor je v naši stari domovini navada. Zatorej kličemo: čast in slava prevzvišenemu g. škofu Trobcu in vsem slovenskim duhovnikom za trud!
Pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Americi. Tebi, priljubljenemu listu pa mnogo naročnikov.
Frank Lah.
S potovanja v staro domovino in nazaj.
SPISAL JOSIP KLEPEC.
Kakor mnogi, tako sem se i jaz podal na pot proti onemu kraju, kjer mi zibel tekla je........da si ga po dolgoletnem bivanju v "tujini" zopet o-gledam.
Zapustivši priljubljeni mi Joliet, sem se odpeljal naravnost v Pittsburgh k svojim sorodnikom, kjer sem se mudil nekaj ur, vedoč, da se moram žu-riti, če hočem dospeti na dober in hiter parnik.
Med potjo po državi Ohio sem opazil mnogo podrtih mostov, hiš in sledov, ki jih je pustila povodenj par tednov poprej. Zlasti v okraju Monroe je naredila povodenj mnogo neprilik. Ponekod smo se vozili po lesenih mo-stičili, postavljenih le za silo, ker prejšnji železni most smo opazili ležati v reki ali pa ob obrežju. Še se-je poznalo po polju, travnikih in bregih, kako visoko je izstopila besna reka. Deroča je namreč seboj nosila mnogo črnega, surovega olja iz ohioskih vodnjakov, zato pa je upadajoča pustila širok črn pas na obrežju.
Kakor blisk je potem hitel naš brzo-vlak skozi tunele, hribe in doline, da sem kmalu došel v Pittsburgh.
Od tu sem zopet stopil v brzovlak, da me popelje v New York, kamor sem došel v nekolikih urah. Čudno mi se je zdelo, da se je tako redkoma ustavljal, a to le v Altooni, Harris-burgu in par drugih mestih. Philadel-
phia ni bila zadostno imenitna, da bi se tam naš "lukamatija" ustavil, v Trentonu, glavno mesto države New Jersey, tudi ne.
Prišedši v New York, sem si ogledal mesto, ki se mi je jako dopadlo. Hiše so povsod silno visoke, tudi na severni strani ob Central parku; pa tako lepe in čedne. V New Yorku ni dima, kot po druzih večjih mestih, ker tu se'ne rabi za kurivo vsaka gorljiva stvar, kot drugod. Tovarn tudi ni videti po mestu. Da si ogledam glavni stan mesta, sem se podal na znano ulico Broadway "down-town", kjer se nahajajo silno visoka poslopja, najvišja na svetu. Najvišje ima do 55 nadstropij, ki jih le s težavo preštejem, a to še le, ko sem se nekoliko blokov oddaljil od njega. Hodil sem po Broad-vvay-u proti severu do 95. ceste "uptown", da sem se precej utrudil.
Zanimivo je gledati "New York Stock Exchange", kjer se "mešetarji" kar na cesti pogajajo in "pravdajo za tuje žito" kot vrabci. Človek bi sodil na prvi pogled, da se je zgodila kaka nesreča, ko zagleda ogromno kopico ljudstva na ulici, in zasliši vpitje.
Posetil sem svojega starega prijatelja, g. Burgar v Sakserjevi pisarni, ki mi je dal navodilo za kratko in hitro pot. Srečal sem tudi g. Rems, poni. gl. tajnika K. S. K. J., ki nas je povabil na "dinner" v svoj dom v Ridge-wood, kjer smo se pri domači kapljici in izborili večerji, poleg najlepše do-nečih se glasov izvrstne godbe na klavir, izborno zabavali. Štej em si torej v dolžnost, da izrečem na tem mestu svojo najiskrenejšo zahvalo gg. Bur-garju in Remsu, ter njunim gospodičnam in družinam za izkazano mi prijaznost in gostoljubnost.
Ogledujoč si urad in tiskarno "G. N.", sem imel priliko videti tudi gg. Sakser, Avsenik, Zupan, Derčar in Zevnik, s kojinii sem imel pomenke o eni in drugi stvari. Rad bi bil videl še več naših New-yorčanov, pa je bil čas prekratek.
Drugo jutro me je opomnil g. Avsenik, da se že kadi parnik "Kaiser Wil-helm der Grosse", na kojem se imam odpeljati skozi "lužo".
Zasvirala je godba na parniku, piščalke so zatrobile in parnik se je počasi pomikal iz svoje luke v Hoboken, N. J., da se obrne proti jugovzhodu in odpluje na širno morje.
Tesno je človeku pri srcu, ko se o-zre s parnika nazaj, odkoder ga pozdravlja "Statue of Liberty" ali "Kip boginje Prostosti." Najrajše bi se bil vrnil, pa valovi so že pljuskali-ob naš parnik, ki je pospešil vse moči; tako smo v par urah že vstran od suhe zemlje.
Potniki smo se koj seznanili in postali prijatelji. Prvi dan se je slišalo največ nemške govorice, tudi precej angleške, a kasneje pa tudi poljski in ruski. Le ena družina je bila hrvatska iz Omahe. Moj "compagnon de voyage" je bil Nemec, ki pa je raje občeval angleški.
Hrana je bila prav dobra, kakor v kakem finem hotelu. Plzensko se je prodajalo po 6c, kar nikakor ni pre-skopo. Godbo so nam pripravili vsluž-benci, ki je igrala ob 10. zj. in 4. pop. na krovu, a zvečer ob 9. pa je bil v obednici "koncert".
Prvi dan je bilo morje mirno, a že drugi dan so valovi imeli bele vrhove. Parnik pa je oral na obe strani zeleno morsko valovje. Na krovu so mornarji privezali debelo vrv, da smo se oprijemali iste, ko se je parnik začel zibati na levo i desno. Groza spreleti človeka, ko gleda, kako se ziblje tak velikan. Bal sem se nekaj ur, pa sem si mislil: "Kakor za vse druge, tako i za me." Potem sem imel več koraj-žc, dasi so valovi metali vodo na krov in marsikdo je dobil "abšit", kar je povzročilo precej smeha. Vesel sem bil, ker sem imel s sabo debelo zimsko suknjo, ki me je branila proti ojstre-imi vetru, da sem ložje ostal na krovu in svežem zraku. Morska bolezen nas je vse obiskala. Ene prej, druge slej. Ob sicer dobri postrežbi, ni dišala nobena jed, zato smo se hodili solnčit na krov, da ne postanemo preveč medli.
Z nami se je vozil tudi neki Indijanec, Fox Tribe Chief, iz Oklahome, ki je potoval v Dresden, Prusija, da priredi njegov rbd tam nekak "Indian Show".
Na parniku je bilo tudi več kat. duhovnikov. Najbolj se sem seznanil z Rev. Theisen iz Milwaukee, ki je bil isto nedeljo tudi eden izmed asistentov pri sv. maši v obednici. Med sv. mašo se je ladija tako zibata, da je bilo zdaj pa zdaj treba prijeti kelih in drugo, da ne zdrsne na levo ali desno. Rev. Theisen je bil sošolec jolietskega župnika, Rev. Kranjec-a, katerega mi je naročil pozdraviti.
Dobivali smo tudi na parnik dnevne novice, da nam ni bil tako dolg čas po časnikih.
Čez pet dnij smo zagledali suho angleško ozemlje, ki smo je najiskrenej-še pozdravljali. Nebrojno morskih ptic je spremljalo naš parnik, predno smo na večer prišli v Cherbourg na Francoskem, da se izkrcajo potniki za Francijo in poštnina ter blago. Ker sem se že naveličal morja, sem sklenil tam izstopiti, da se popeljem skozi Francijo in Švico proti Adriji, kar sem tudi storil, ker se tod še nisem vozil, a rad sem en dan prej zapustil zeleno morsko valovje.
Kakor povsod v Evropi, so tudi na parniku silno nadležni za "trinkgeld". Nobenemu ne daš dovolj; če mu daš več, se ti pa smeje v pest, ko si odšel. Takoj sem spoznal, kako je tam vsak gladen denarja, a kasneje sem isto bogme tu i tam trpko čutil. To ti s cigani I
Izstopivši smo se odpeljali v pristanišče, kjer so nam hitro pregledali malo prtljago. Svoje še odpreti nisem rabil, ker sem imel le dva mala ročna kovčega.
Zamenjal sem nekaj čekov, pa sem se podal spat, kjer sem v mehkem, prav po francosko prenočil. Drugo jutro sem se odpravil v Pariz. Ko sem stal na verandi pred hotelom, sem zaslišal kukavico, prvič po dolgih letih, katere glas mi je dopadel, a "ujela" me je, ker sem bil še tešč. Naši stari so nam rekli, da je to slabo znamenje. Na postaji tam sem zagledal evropej-sko železnico. Kare in lokomotiva, yse se mi je zdelo sila majhno, kakor amerikanski "toys", katere deca po sidewalku vleče.
Peljali smo se proti Parizu skozi lepe griče in pašnike, ter krasne livade in nasade. Kmetske hiše so s slamo krite in voli vlečejo plug — tu i tam. Posebno po okolici Pariza se razprostirajo krasna polja in gorice na levo in desno. Mislil sem si, da je najbrž Vsemogočni premestil paradiž iz doline med Evfratom in Tigrisom v to okolico. Sopotniki so bili lepo oblečeni in iz njih lic je sijala zadovolj-nost in blagostanje. Moški so imeli s sabo steklenice temnorudečega vina, a ženske in otroci pa košarice s čokolado. Še vojak je imel s sabo vino, da si je namočil svojo kosmato brado, na katero so Francozi precej ponosni, kakor sem slišal praviti.
Pariz je lepo mesto, jako podobno Chicagi ali velikim amer. mestom. Vozil sem se po lepih ulicah, ter videl mnogo zanimivega. Pariz je sam ob sebi Haute Nouveaute. Lepo je tam, le denar je malovreden. Za en frank se ne dobi nič, kot ne v Avstriji za krono. V Ameriki en nikel, tam pa en frank ali ena krona. Jezika nisem umel; napise sem še preštudiral, če bi pa hotel izgovarjati besede s tremi ali celo štirimi samoglasniki, zaporedoma postavljenimi, bi si morda preveč vrat nategnil, zato sem sklenil oditi čimprej. Videl sem nemške, ruske in angleške napise poleg drugih na postaji Gare St. Lazare ali zapadni postaji. Če sem se hotel odpeljati na vzhod, sem moral iti na vzhodno postajo — Gare d' 1' Est, mi je pol-an-gleški povedal neki tolmač. Nemški jezik ni tam doma, ker Francozi ne ljubijo Nemcev. Pa pravi kak kranjski janež, da se z "blaženo" nemščino pride po celem svetu! Še le ko sem se pripeljal v Basel, kjer sem mal ča-sek čakal vlaka na Innsbruck, sem dobil Nemce.
Pot v Švico iz Pariza obdajajo bogate kmetije. "Če je pa pri nas doma (na Kranjskem) tako lepo kot tu, bom dolgo ostal tam," sem mislil sam pri sebi. V Basel-nu sem hodil in se vozil. Mesto mi je dopadlo in reka Rliein. Od tu sem se odpeljal skozi
nebrojne tunele, med kribci in dolinami, med snežnimi velikani, v krasno mesto Zurich, a od tod naprej do Inns-bruck-a. Do Zuricli-a je vozil vl-vi precej urno, da nisem pogrešal ameri-z kanske vožnje, od tu pa naprej sila počasi, tako da bi bil kmalu šel raje pešice. Vzrok so silne gore in grozna pota. Če bi se "kolo steknilo", bi zdrčalo vse vkup po silni rebri v reko, česar sem se najbolj bal, zato sem raje zadremal, da tako ne mislim na nevarnost, kateri sem se izpostavil. Bal sem se, da se mi ne zvrti v glavi, ko sem včasi gledal skozi okno v dolino, pa spet na neba se tikajoče snež-nike tu i tam zavite v temno meglo— snežilo je zgoraj, a v dolini pa soln-čna vigred.
Prišli smo v mesto Buchs, kjer smo zagledali avstrijske uradnike s črnimi, visokimi kapami in kviško zasukanimi brki, da izgledajo kot rabeljni, ki so Kristusa martrali. Pa kako so strogi pri pregledovanju prtljage! Vsak košček ti pretrese, celo dvakrat, in vse žepe so nam "ošlatali", da ja ne prinesemo kaj brez posebne eolnine v "ljubo" Avstrijo. Ko mi je vdrugič pregledoval, sem zarotil nad njim. Dobro, da me ni umel, ker bi gotovo imel sitnosti. Na prvi hip se mi je vse zamerilo kar je avstrijskega, zlasti pa vsak, ki je imel visoko, črno kapo in brke.
Innsbruck je malo mesto. Tam sem ostal par ur, da čakam vlaka. Lepo vreme, silni snežniki na vse strani, čudna tirolska noša, ko imajo moški kratke hlače, gola kolena in okorno suknjo, pa vsak palico, veliko lulo iz porcelana in "federpuš"; vsepolno vojakov, več kot drugih ljudi na cesti, napravi na človeka čuden vtis. Nikjer nobene tovarne, le kasarne, nobene domače stvari, vse tuje: takoj sem sklenil odriniti, a sem se pustil obriti in plačal za to dve kroni. Pošteno me je oskubil, sem si mislil.
Odtod sem se odpeljal s silno počasnim vlakom skozi tunele, hribe in gore do Beljaka. Med potjo sem si mislil to in ono, a nič dobrega o Avstriji. Tirolci (v vagonu je bilo dvakrat toliko vojakov kot civilistov) so se vozili, pa govorili le o vojski, vsi
zoper Črno goro, kako bodo naše čr-nogrske sokole postreljali, oni, ki so vajeni hribolaztvu. Kamor sem se ogledal tam vojak, uniforme vseh barv* I EVd črne visoke kape in črni dolg1
Kvibh_zaviti brki.......Spoznal sem,
da so tudi Tirolci in koroški Nemci silno nezadovoljni pod avst. vlado. Radi bi šli k Nemčiji, ker se nadejajo da bi se vlada — pruska — bolj pobrigala za industrijo in splošni napredek dežele in ljudstva, ki zdaj le trpi m služi, kakor i Slovani.
V Avstriji je menda malokdo zadovoljen, zato pa imajo toliko vojakov vedno v orožju, ker eden drugemu nic ne zaupa, ter se eden druzega boji, da ga ne prekani. Treba je torej i®etl vedno puško na rami, da se hitro bijejo lačni in zatirani podaniki, ki b' se morda hoteli otresti zapravljivi nerazsodne, slabe in tiranske vlade aH jarma avstr.-ogrske sužnosti. Ne boji se Avstrija zunanjih sovražnikov, ^ so ji že itak oteli v prejšnjih vojsk3 vse lepše dežele ob meji, boji se sam5 sebe, ker menda nobena država ni ko nazadnjaška v trgovini in tako tega absolutizma ni menda nikjer tam, če se ozremo zlasti po slovenski in hrvatskih krajih, ter Bosni in Hejj: cegovini, koder vlada pravi azijat5 absolutizem in ljudstvo trpi pomaU kanje, tuge, uime in glad, a vse to senci bajonetov, pušk in črnih visok'11 kap ter črnih, kviško zasukanih brk;;' po božji milosti", kakor prav|J0
pa

narodu oni, ki si na račun kmetov . brtnikov in delavcev mastijo brade1 pri šampanjcu 'slavijo' dom in ceS ^ Povsod, kamor sem prišel, se slišal praviti iz ust trpečega Ijudst^j da v Avstriji le oni dobro živijo, k1 najhujši tirani, lopovi in izdaj ice
roda. Zlasti pa po jugoslovanskih
želah. Zakaj je bila poslana voJ5 v Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo? za to, ker se je Avstrija bala ^ gore in Srbije, temveč za to, ker se^ bala, da se trpeči in zatirani njem P ložniki ne pridružijo balkanskim nakom in se otresejo tujega —'aVSj.(i madjarskega tiranstva, ki jim sesa ^ in mozeg, ter tira na tisoče v Pr°P in tujino.
(Dalje prih.)
SLOVENSKO-HRVATSKA
odvetniška in notarska pisarna
(PANNONIA BUREAU) 1105 Yliet Street	::::::	Milwankee,
prevzema in izvršuje vse tukajšne in starokrajske sodnijske in sploh vse pravne ter vojaške zadeve. (Dedščine, pooblastila in druge listine s konzularno potrditvijo, etc.
ZDRAVJE ZA ŽENSKE)
Čas pride v življenju vsake ženske, ko mora rabiti kako zanesljivo loniko in zdravilo. Mnogo pisem smo prejeli od žensk, ki hvalijo
SEVEROV REGULATOR]
in pravijo, da je zanesljiva tonika in zdravilo za ozdravljenje ženskih bolezni. Okrepča slabotne ženske, vredi vse nerodnosti in olajša bolečine.
Pomagal je njeni hčerki.
"Naznanjam vam, daje Severov Regulator pomagal moji hčerki. Zadnji mesec je trpela vsled hudih bolečin, toda—ta mesec nima nikakih bolečin. Zahvaljujem se vam za zdravilo in nasvet."
Mrs. Catherine Hradek,
Williamsburg, Iowa.
Sedaj lahko opravlja del*
"Bila sem tako bolna, da nisem SIlielllJii| pustiti postelje, dokler nisem pričela'1' Severov Regulator. Sedaj sem popo'" ^ zdrava, ter lahko opravljam svoje del°» kor sem ga predno sem bila bolna."
Mrs. Barbara Yachal,	j,
R. No. 1, Box 11, Ross, N-J'
NE TRPITE!
Ako ste onemogli, ako se ne počutite dobro, ter sto nadlegovali i s kako nerednostjo, bi morali rabiti to zanesljivo zdravilo. Pomagalo je drugim, ter bo tudi vam pomagalo. Cena $1.00 v lekarnah ali od nas.
Naša knjižica "Zdravje za ženske" opisuje veliko ženskih bolezni in njihovo zdravljenje z rabo naših zanesljivih zdravil. Ovita je okoli vsako steklenice Severovega Regulatorja ali pa je pošljemo zastonj na katerikoli naslov.
W. F. Severa Cc,
CEDAR «tpli
I0WA
AMKklkANfckl SLU V EW EL. h. JUNIJA miJ.
Prvi in edini sloyenski pogrebniški zavod
Ustanovlje.. L 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoči slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša r Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago M. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci to Slovene'.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3„ KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, ^OGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 BILIJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
'0-
brez vsakega odbitka.
** VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD. STROGA KON-R0LA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s »rojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA GUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po P05TI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-** whterajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL-**«) LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE t kako drugo manj varno •Wrkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vai 4eaar.
■VOJ NASLOV NAM PltlTI RAZLOČNO IN NATANČNO I
iiilKiiauudiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiMiiiiniiiiieiuiiic
A. NEMANICH, preds. m. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag* ■
Slovenian jj Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St
glavnica $50,000.00. J0LIET'ILL-
U.tan. i„ inkorp. let. 1910

Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-nJa in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom Pišite
se priporoča za obila naročila.
te po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega
zastopnika.
Potovalni zastopnik: Fr. ZavrŠnik. ase geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ua Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
HIIIIIIMIIIIIIUIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
*======
I SIROMAK STE.
(Napisal Januš Goleč.)


DOLLAR
začne rasti če ga vložite v
Joliet Trust k Savings Bank
H0-112 N. Ottawa Street. Joliet, lil.
l(
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
(Dalje.) II.
Čez dva dni se je poslavljal Marko od strica, ki mu ni branil; še Marica in Zinka sta bili mnenja: pri doktor-jevih ti bode še bolje, nego pri nas! Le lastna, posebno slovenska in kmečka mati, ki pozna otroka bolje, nego vsi drugi, mu je branila. — Naj bi pač rajši ostal doma, ker pri gospodi še lahko izgubi vero — gospod pa ne bode postal nikdar.
Marka so ganile te besede, vendar hrepenenje po novem, doslej še ne-okušenem življenju je bilo v teh trenutkih v njem večje, nego ljubezen do priproste, pa ljubeče matere.
Križ na čelo in roko s solzo mu je podala mati na pot in odšel je v trg, k dr. Dramniku.
Gospoda doktorja ni bilo doma, ko je dospel na novi cilj, mudil se je na sodniji; hišina ga je naznanila soprogi. Vstopil je. Gospa mu je namignila, naj odloži in sede.
Gospa odvetnikova je bila dama, ka-koršnih je po naših mestih in trgih vse polno. Kot v priprosto hišino se je bil zagledal njen soprog, jo pozneje poročil in nekdanja služkinja je kot gospa odvetnikova igrala prvo ulogo. Bila je srednje postave, dobre reje, pa Bog varuj,.da bi ji bil kdo očital debelost, bila je še vedno vitka, kot jelka. Stopala je že v 45. leto, pa bila bi še vendar rada vedno pri dvajsetih. Vstajala je ob devetih dopoldne, se oblačila eno uro, šla na sprehod, kosila, dremala po kosilu in puhala sval-čice, čitala romane, hodila na večerno promenado in bila občudovana od vseh tržkih gospodov. In znala je pa tudi par taktov udariti na glasovirju in ponašala se je s petjem. Bil ji je odmerjen vsak solo v cerkvi, kot pri veselicah, dasi je po mnenju tankouh-nežev čvrčala, kot vrabec na strehi; pa denarju se klanja vse, še — uho. Seveda, mučilo je njeno telo in dušo nekaj novodobnih, večinoma priučenih bolezni, kakor: vedni glavobol in nervoznost.
Milostljivi doktorjevi nasproti je sedel abiturijent Marko in obsedel molče, ne vede, kako bi začel pogovor.
Pomagala mu je iz zadrege milost-ljiva, ga pohvalila, da je prišel; tudi njegova obleka se ji je dopadla; le na pete si mora pustiti pritrditi podpetke iz gumija, ker preglasna hoja jo razburja in dela nervozno.
Abiturijent je pokorno obljubljal vse in gospa mu je še tudi zaupala, da je njen Mirko nadarjena in ubogljiva stvarca, samo nervozen je revček, kot ona. Radi tega pač ne sme z njim pretrdo ravnati, in ga preobkladati z učenjem. Odkazala mu je še sobo in mu naročila, da bo z obiteljo vred pri mizi.
Marko je bil sedaj -sam v — tuji sobi, korakal je gor in dol, nebroj misli ■mu je rojilo po glavi. Samo ta kratek razgovor z gospo mu je bil dovolj, da se je poglobil na dno njene duše in se povspel do prepričanja: ženska je vajena prilizovanja, ali jasneje povedano: hinavščine!
Beseda hinavščina je vgriznila tudi Marka v srce, ni se hlinil doslej še damam ne, radi tega pa tudi ni bil priljubljen pri njih. Bojeval je boj med resnico in hinavščino; vendar zmagala je v njem praktična stvar, kajti le tem potom bo lahko izhajal pri doktorje-vih.
Pozvali so ga k obedu, mu odkazali zadnji prostor in posedli.
Gospod doktor pa je dospel bolj pozno in prav po domače stisnil Marku roko'.
Molčali so med obedom, le Mirko se je glasno hudoval nad materjo, ki je ravno danes dala skuhati juho, ki je on ne mara.
Mati ga je pokarala, rahločutni pu-bič pa se je spustil v jok, odložil žlico in se kujal. Ni se odobrovoljil, dokler ga ni mati pritisnila k sebi, češ:
"Ljubček, nisem mislila tako hudo, le jej, drugače mi še zboliš!"
Fantek si je obrisal prisiljene solze in židane volje sedel k mizi.
Po dokončanem obedu je gospod doktor marsikatero domačo spregovoril z Markom; gospa pa je puhala cigaretni dim in menila:
"Abiturijent ni kavalir, kot moj soprog ne."
Opravki so silili odvetnika v pisarno; Marko in gospa sta obsedela sama.
Milostljiva je abiturijenta izpraše-vala o družinskih in gmotnih razmerah in o prihodnjem poklicu. Zvedela pa je od njega toliko, da je pristavila:
"Siromak ste, to je res; pa se bo že nekaj poskrbelo za vašo prihodnost tudi od naše strani."
Koj tisti popoldne je pričel Marko tudi s poukom.
Dečko res ni bil neumen, le razposajen, ker je užival od materine strani popolnoma zavoženo vzgojo. Zaupal pa je Mirko novemu učitelju, da ga ima rad in da ga bode že ubogal.
Marko se je sčasoma popolnoma pri vadil pri doktorjevih, še ptav zadovoljen je bil; le za kavalirja, kakoršnega je želela milostljiva doktorjeva, se še ni bil izšolal. Uživel se je tudi v družino, posebno ga je cenil gospod doktor, ker mu je razvajenega sinka vsaj
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
nekoliko ukrotil; ne z grda, ampak s svojim mirnim in resnim nastopom.
Marko je živel tako vsakdanje tržko življenje, dokler ni posetila doktorjevih daljna sorodnica Ela iz mesta.
Osemnajstletna gospica Ela je bila čedna Evina potomka( lepe, srednje, vitke postave in ljubkega obraza. Bodi dovolj povedano o njeni mikavosti, če rečem: vsi tržki gospodje s6 bili mnenja: Ela je kebrček črnooki.
Še na Marka, ki je bil sicer resen fant, je napravila Ela mogočen vtis; na njej prvi je začel občudovati žensko lepoto in privlačnost. Znala je tudi dobro igrati na glasovir, pa tudi njen glas je bil vabljiv in je donel tako milodoneče, da je dopadlo še tudi doslej zbirčnemu abiturijentu.
Sploh je bila opaziti na Marku nekaka izprememba, odkar je bivala Ela v hiši; postal je bolj zgovoren pri mizi ter je polagal tudi večjo skrb na obleko, ovratnice in lase.
Ela je pač oživila doktorjevo omizje in Marko je dodjal tudi marsikatero pri običajnih pogovorih, da še celo gospa doktorjeva se je krepila v prepričanju: domači učitelj se razvija v kavalirja.
Pohajal je z damama na izprehode, na družinske večere, hvalil zvoke ženskega grla, prožnost prstkov, pa tudi sodbe o toaletah je izrekel.
Kratko in malo, gospa doktorjeva se je izrazila nekoč nasproti Eli:
"Ti si napravila iz meniha — kavalirja!"
Marko, dasi izpremenjen, ni zanemarjal svoje službe kot učitelj; Mirko se je pridno učil in je na pravil sprejemni izpit z dobrim vspehom.
Doktor je bil tega vesel, stresal je abiturijentu roko in mu zatrjeval svojo pomoč; Marko je ostal tudi nadalje v doktorjevi hiši.
III.
Kot povsod v vinskih krajih, je tudi v Sotlski dolini navada, da se obhaja trgatev veselo med prijatelji.
Dr. Dramnik ni bil samo odvetnik, ampak tudi imovit posestnik vinogradov. Kot premožen človek je povabil vsako leto tržko gospodo na trgatev. Vse iz trga, od okrajnega sodnika do zadnjega pisača, se je zbralo v nedeljah popoldne; povabljeni so bili vsi k doktorjevim na vinsko trgatev. Jesti in piti je bilo dovolj; še dva cvileža na meh in klarinet je najel hišni gospodar, da bi bilo tem veselejše. Druž ba se je zabavala dobro, mrgolelo je kar napitnic na gostitelja, gospoda doktorja, in seveda tudi na dobrosrč no milostljivo. Po dokončani jedi so se zavrteli, peli, ukali in zbijali šale.
Še Marko je prvič v življenju občutil, kaj da je vesela družba pri vinu na prostem.
Med petjem, pitjem, jedjo in mešanimi dovtipi je legel mrak na zemljo. Niso prižgali takoj luči — ampak vsak je zahrepenel po svežem, večernem zraku, ki ravno v vinogradnih krajih nekako prijetno, da, omamljivo vpliva na človeka.
Vsa družba je stopila na prosto gospodje so zapalili smodke in cigarete — začel se je pa tudi večerni sprehod ob obroku vinograda in gozda. Vreme je bilo mirno in večerni vetrič je na lahko zibal vinsko trto pripeto s silo h kolu. Glasen sm^h je bil slišati iz vrst šetalcev.
Marko pa je sam, oprt na podboje vrat, motril resnega obraza nocoj tako srečne izletnike. Vztrepetal je, ko mu je nekdo rahlo položil roko na ramo; vzbujen iz sanj se je ozrl in za svetile se mu nasproti v večernem mraku — Eline oči.
Nagajivo mu je zažugala s kazal-ccm:
"Vi, vi, gospod Marko, kaj pa tako sami in v vinogradu tako prisiljeno resni, veste, to vam pač ne pristoja,
Po teh besedah pa je ljubko zaokrožila ustna, pokazala nekoliko bele zobe in se zasukala na — odhod.
Abiturijenta je mahoma minila resnost, saj samo na Elo je čakal in sedaj se je tudi on gibal srečen med šetalci Govorila sta pa malo, ker Marka je nekaj kar tiščalo za grlo; vsikdar pa, ko je zravnal obraz in pogledal sprem Ijevalko, pogledala ga je tudi ona. In ta moč ženskih oči se je zasadila tudi v Markovo dušo in v nekaki blaženosti je vztrepetalo njegovo srce pri vsakem pogledu, ki mu je govoril — ve liko. Dospela sta na ovinek in kre nila proti gozdu; mesec se je ravno, oblečen v ponočni, bledo-rudeči plašč, z vso silo skušal potegniti na nebeški obok.
Ela je obstala in pokazala z desnico na vzhajajočo luno.
Tudi Marku je zaostal korak, pa ni uprl oči v nočnega nebeškega romarja, ampak v — Elo.
Gledala sta molče drug drugega, govorilo je oko, občutilo srce in roki, ki sta si jih nehote podala, sta potrdili njuno ljubezen. Premerila sta še par krat počasnih korakov obrobek gozda in Marko se pozneje sam ni zavedal kaj vse je govoril v tistih trenutkih izvoljenki, ki mu je le s pogledom pritrjevala.
Klarinet je zacvili, mehovi so pritis nili v basu, in Ela je, vzbujena iz o pojnosti, opomnila Marka na povra tek.
(Dalje prih.)
Prejema raznovrstne denarne ulog* ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,006.09.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom is Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Joseph I.—June 2lst. Oceania — 7. junija. Martha Washington — 14. junij. Laura — July 9th. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
*>HELPS BROS. & CO.
2 Waanington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri menije redno največ zabave in najboljše pijače.
"Tonček Is 0. K."
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIIT
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB,
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
Chicago Telephone 3348.
Chris. J. Braun's
CIGAR STORE So. Ottawa St. (Rear), Will Co. Bank, JOLIET, ILLINOIS.
"Mayor" Cigare — špecijaliteta. Im-portirane in domače cigare. Pipe in tobak pipo.
Pozor, Sloveni!
Ne bodimo si bratje samo po jeziku, marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja.
Naročujemo tudi obleke in suknje po meri.
f—<	1 V • v* v
Frank Juricic
1001 N. Chicago St. Joliet, 111.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
C hi. Phone 376. , 120 Jefferson St.
N. W. 927. JOLIET, ILL.
N. W. Phone 420.
MARTIN ZAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, I1L
Vljudno vabi vse rojake, Slovence io Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI!
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, *ia SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite. Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street,	Joliet, 111.
Hex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUSH
VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth, Minn.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"HOTEL FLAJNIK"
3329 PENN AVENUE
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO VRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli!
NA SVIDENJE!
P. & A. Phone 351-W.
Geo. Flajnik, lastnik
3339 Pcnna Ave.	Pittsburg, Pa.
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
VWSWUVUWW^AVUWWWWVH'i
Oscar J. Stephen
S.
r*
Bob« 801 tn 202 Barber Illdg, JOLIET, ILLINOIS,
JAVIM NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. VWWVVNWSWSSWWVNWW*
GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
NAZNANILO.
Cenjenemu slov. občinstvu naznanjam, da potujem sedaj po Minnesoti, kjer bom prodajal ure, zlatnino itd.
Priporočam se toplo vsem rojakom, da me obilno počaste s svojimi naročili.
FRANK BAMBICH, urar in zlatar,
JOLIET, :-: :-: ILLS.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 6. JUNIJA 1913.

IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Frank Banich, 1858 W. 22nd St,; tajnik: Math. Grill, 1809 W. 22nd St.; delegat: Anton Gregorich, 2027 W. 23rd St. Redne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v dr. dvorani, 1052 W. 22 Pl.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizabeth St.; tajnik: Mihael Ursich, 115 Indiana St.; delegat: Frank Horvat, 1203 Cora St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stari cerkvi sv. Jožefa.
3.	Društvo Vit. sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: Anton Nemanič, 1000 N. Chicago St.; tajnik: Joseph Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin
Majerle, 413 VV. 5th St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Anton Fir, Delmar R. 2; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, la.; delegat: Janez Skalla, Delmar R. No. 2. Mesečna seja prvo nedeljo.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Mike Bižal, 321— 3rd Ave.; tajnik: John Povsha, 311 — 3rd Ave.; delegat: Anton Kromar, cor. 3rd and Center St. Mes. seja prvo ned.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburgh, Pa. Predsednik: John Bojane, 241—
Chesman Ave. Mesečna seja 2. ned.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Frank Fran-čič, 593 Reed St., Milwaukee, Wis.; tajnik: Anton Mogolich, 529 National St.; delegat: Joe Windišman, 483 Virginia St. Mesečna seja drugo nedeljo.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, O. Predsednik: Karol Smogovac, 1413 E. 51st Street; tajnik: Per-ko Joseph, 6914 Grand Ave. S. E.; delegat: Anton Šustaršič, 8110 Oter Ave. Mesečna .seja prvo nedeljo v mesecu.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton,
57 Butler St.; tajnik: John Jevnikar,	pa. Predsednik: Miko Matjašič, 556
5411 Camelia St.; delegat: Josip Kos,	S. 3rd St.; tajnik: Joseph ICrašovec,
241—57 Butler St. Mes. seja 2. ned.	Box 196; delegat: Miko Matjašič, 556
42. Društvo sv. Alojzija, Steelton,	s. 3rd St. Mesečna seja trejo sredo
Pa. Predsednik: Martin Krašovec, 206	v mesecu.
P. O. Box; tajnik: Anton Hren, 252	68. Društvo sv. Barbare, Irwn, Pa.
Main St.; delegat: Anton Papič, 128	Predsednik: Franc Kostelc, Adams-
Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja ' Frederick St. Mes. seja tretji petek.	burg, Pa.; tajnik: John Terbots, Box
vsako drugo nedeljo v mesecu v stari cerkvi sv. Jožefa.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Schveiger, Box 835, Soudan, Minn.; tajnik: John Loushin, Box 1230, Soudan, Minn.; delegat: Juri Nemanetz, Box 741, Soudan, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v Tower, Minn.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Matt. Besall, 1012 — 5th St.; tajnik: John Pražen, 1121 — 3 St.; delegat: Matt. Hribernik, 1117 Main St. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu v Joe Miklavčič dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Matt. Jerman, 321 Palm St.; tajnik Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave.; delegat: Math. Novak, 503 Steuton Ave. Mesečna vsakega 14.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Stef. Stukel cor. Elizabeth in Moran St.; tajnik Matevž Bučar, 706 N. Broadway; de legat: Jožef Kuhar, 207 Bridge St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la, Predsednik: John Stefanič, 608 Pearl St., Lyons, la.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, la.; delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, la. Me sečna seja vsako drugo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: John Jerina,586 N. Broadway; tajnik: Martin Zelenšek, 54 Forest Ave.; delegat: Anton Jeraj S86 N. Broadway. Mes. seja prvo ned.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Ignac Blatnik; tajnik: Karol -Zalar, Box 547; delegat: John Telban. Mes. seja drugo ned.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Biwa-bik, Minn. Predsednik: Matt. Junko; tajnik: Frank Zakrajšek, Box 332; delegat: Matt. Vidas, Box 107. Mesečna seja prvo nedeljo.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: John Malerich, 1012 S. Gay lord St.; tajnik: Charles Prelesnik, 1135 Farrel St.; delegat: Ni Jcolaj Požek, Plum St., E. Butte. Mesečne seje drugo sredo in četrto.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: George Flajnik, 3329 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.; tajnik: George Volk, 1013 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.; delegat: Viljem To-mec, 1037 Peralta St., N. S. Pittsburg, Pa. Mesečna seja tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik: Fr. Tratnpush; tajnik: Math. Kostainsek; delegat: Fr. Trampush. Mesečna seja drugo ned.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jen-py Lind, Ark. Predsednik: Frank Pla-nosek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: Matevž Bokal, Box 13. Mesečna seja tretjo nedeljo.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Smaltz, 298 Kennedy St.; tajnik: John Ramuta, 418 Bonnie St.; del.: Paul Mukavetz, 207 E. Bundy St. Mes. seja tretjo ned.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Taucher, P. O. Burdine, Pa., Box 57; tajnik: John Krek, P. O. Burdine, Pa., Box 205; delegat: John Taucher, P. O. Burdine, Pa., Box 82. Mesečna seja drugo ned.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, O. Predsednik: Anton Hočevar, R. F. D. 2, Box ll'/2; tajnik: Mihael Hočevar, R. F. D. 2, Box 11^; delegat: Frank Guna, Box 722. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Josip Skok, Box 367; tajnik: Josip Avbelj, Box 410, Blocton, Ala.; delegat: Frank ICerzich, Hargrove, Ala. Mes. seja tretjo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Josip Russ, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. N. E. Mesečna seja prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška St., Joliet, 111. Predsednik: Joseph Dunda, 704 Raynor Ave.; tajnik: Michael Wardjan, 903 Scott St.; delegat: Joseph Legan, 209 Indiana St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119
—	7th St.; tajnik: Paul D. Spehar, 210 •—5th St.; delegat: Paul D. Spehar, 210
5th St. Mesečna seja četrto nedel. 32. Društvo Jezus Dober Pastir, EnumclaW, Wash, Predsednik: Josip Pashich, R. F. D. No. 1; tajnik: Josip Malneritch, R. F. D. No. 1, Box 70; delegat: Josip Malneritch, R. F. D. Ko. 1, Box 70. Mes. seja prvo nedeljo.
-	33, Društvo Matere Božje, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Josip Pavla-kovič, 54 Loaw Road, Sharpsburg, Pa. tajnik: John Filipčič, 5420 Dresden Alley, Pittsburgh, pa.; delegat: John Balkovec, 5175 Butler St., Pittsburgh, Pa. Mesečna seja prvo nedeljo.
38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter P. Sterk, 428 W. 5th St.; tajnik: John Bizal, 416 W. 5th St.; delegat: Mihael
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, 276, Manor, Pa.; delegat: Jos. Ferbe-Mont. Predsednik: Frank Petelin, 622 Uar, Box 41, Adamsburg, Pa. Meseč-E. 3rd St.; tajnik: Mihael J. Kraker, na seja prvo nedeljo v mesecu.
614 E. 3rd St.; delegat: Mihael J. Kra- 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, ker, 614 E. 3rd St. Mes. seje prvi in Mont. Predsednik: John Ramuta, Box tretji torek v mesecu.	605; tajnik: Matt. Urich, 3409 N. 5th
44.	Društvo sv. Florijana, So. Chi- Ave.; delegat: Jakob Stariha, 1711 N. cago, 111. Predsednik: Ant. Kolenc, 6th Ave. Mes. seja 3. soboto v mes. 3444—95th St.; tajnik: Ivan Stua, 96241 70. Društvo sv. Srca Jezusovega,
Ave. M; delegat: Josip Sebohar, 9553 St. Louis, Mo. Predsednik: Joseph
Ewing Ave. Mesečna seja prvo ned.	Simonich, 2855 Lyon St.; tajnik: John
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,	Mihelčič, 2842 So. 7th St.; delegat: An-East Helena, Mont. Predsednik: An-	ton Bukovic, 3400 Kosciusko St. Me-ton Sasek, Box 3; tajnik: Joseph Sa-	sečna seja vsako tretjo nedeljo.
sek, Box 45; delegat: Jos. Lozar, Box	71. Društvo sv. Antona Pad., Crab
36. Seje 14. in 18. v mesecu.	Tree) Pa predsednik John Tome, Box
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf.,	94; tajnik: Andrej Jereb, Box 92; de-Greater New York, N. Y. Predsed-	legat: Ignac Uršič, Box 374. Mesečna mk: Joseph Rems, 729 Puntam Ave.,	seja Vsako prvo nedeljo v mesecu. Ridgewood, N. Y.; tajnik: Ivan Jur-	72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, kas, 726 Sackett St., Brooklyn, N. Y.;	Minn. Predsednik: Stanislav Vesel, delegat: Anton Pavli, 410 E. 5th St.,	Box 434; tajnik: Jernej Janežič, Box New Yor. Mesečna seja drugo nedel.	398; delegat: Alojs Perušek, Box 441
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago,	Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 111. Predsednik: Anton Petric, 11035	74. Društvo sv. Barbare, Spring-So. Michigan Ave.; tajnik: John Wuk-	fieid) m. Predsednik: Anton Kužnik shinich, 2748 So. Trumbull Ave.; dele-	1201 So. 19th St.; tajnik: John Kula-gat: Martin Nemanič, 1900 W. 22nd	viC( 1019 E. S. Grand Ave.; delegat St. Mesečna seja drugo nedeljo.	john peternel, 928 S. 15th St. Meseč-
49.	Društvo Jezus Dobri Pastir, na seja drugo nedeljo v mesecu. Pittsburg, Pa. Predsednik: Gerge We- 75. Društvo Vit. sv. Martina, La selich, 5111 Keystone St., Pittsburg, Salle, 111. Predsednik: Anton Mezna-Pa.; tajnik: Joseph Bahorich, 514« rich, 1101 — 1st St.; tajnik: John No-Dresden Alley; delegat: George We- Vak, Box 173; delegat: Jos. Barborich sehch, 5111 Keystone St. Mesečna se- 1202 — 1st St. Mesečna seja tretjo ned, ja tretjo nedeljo.	77 Društvo Marije Vnebovzete
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Forest City, Pa. Predsednik: Matija Allegheny, Pa. Predsednik: John M«a- Kamin, Box 491; tajnik: John Osolin, vmtz, 1114 Voskamp St., Allegheny, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box Pa.; tajnik: Frank Mravintz, 120-^6th 552. Mesečna seja drugo nedeljo. St., Pittsburg, Pa.; delegat: Marko 78- Društvo Marije Pomagaj, Chi-Ostronich, 1132 Voskamp St., Alle- cag0> ni. Predsednica: Marija Jorga, gheny, Pa. Mesečna seja drugo ned. 1816 w. 22nd Place; tajnica: Terezija
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kremesec, 1912 W. 22nd St.; delegat.: Iron Mountain, Mich. Predsednik: Marija Kobal, 2040 W. 22nd Place. Louis Berze, 508 Smith St.; tajnik: Mesečna seja tretjo nedeljo v mesecu. Nick Paljuk, 1106 Vulcan St.; delegat: 79. Društvo Marije Pomagaj, Wau Frank Stamša, 505 Blaine St. Meseč- kegan, 111. Predsednik: John Zalar, na seja prvo nedeljo.	Box 432i North Chicago, 111.; tajnik:
52.	Društvo sv. Alojzija, Indiana- Math. Jereb, 1416 S. Sheridan Road;
„ Predsednik: J°s- Perkon. delegat: Frank Makovec, So. Sheri-l. r:: ^/T.3" Ave-; taimk: J°hn dan Road. Mesečna seja drugo ned. Matelic, 776 N. Warman Ave.; dele- go. Društvo Marije Čistega Spočet-gat: Jakob Strgar, 768 N. Warman ja> Sa Chicago, 111. Predsednica: Ur-Ave Mesečna seja prvo nedeljo. šula Kučič( 9441 Ewing Ave . tajnica.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,	Frančiška Skalla, 9627 Ave. M.; deleči; £red?*dnik: Furlan Frank- Box	gat: Margaret Stanko, 9619 Ewing 342, No. Chicago, 111.; tajnik: Brence	Ave_ Mesečna seja tretjo nedeljo. Frank 1436 Sheridan Road, Wauke-	81. Društvo Marije Sedem Žalosti, gan 111.; delegat: John Kuzman, 707	Pittsburg( Pa Predsednica: Marij Market St., Waukegan, 111. Mesečna	Lokar> 4745 Hatfield St.; tajnica: Jo-seja tretjo nedeljo v mesecu.	sefa Fortun> 4822 pium Alley, Pitts-
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega,	5urg> Pa . deiegat.: Marija Lokar mlaj. Chisholm, Minn. Predsednik: Luka	4745 Hatfield St. Mesečna seja 4. ned. Terhlen; tajnik: Martin Zallar, Box	83 Društvo sv. Alojzija, Fleming, 541; delegat: Frank Firšt. Mesečna	Kans Predsednik: Jakob Cukjati, R. seja vsako nedeljo po dvajsetem.	R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested	Skubitz, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; Butte, Colo. Predsednik: John Te-	delegat: Franc Spehar, R. R. 2, Pitts-zak, Box 114; tajnik in zastopnik:	burg> Kans Mesečna seja drugo ned. Anton Slobodnik, Box 125. Mesečna	84 Društvo Marije Sedem Žalosti, seja četrto soboto.	Trimountain, Mich. Predsednik: John
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville,	2„gel, Box 215, Trimountain, Mich.; H? ; Predsedmk: Anton Godec, 509	tajnik. George Pintar> Box 96> Pains. W. 2nd St.; tajnik: Jakob Kenda, 306	tlalej Mich . delcgat: vide Radoievič,
W 2nd St; delegat: Frank Mohar, Box 54j Trimountain, Mich. Mesečna 510 Front St. Mesečna seja vsakega seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
14 v mesecu. • _	g5 Društvo Marije Čistega Spoče-
v ' ™S'V° ,SV/ Jožefa, Brooklyn.	tj Lorain> Q Jredsednica: Jera Vi-
N. Y Predsednik: John Mack, 830	rant> 17(jp E 28th St . tajnica. Barba_
I ark Ave Brooklyn; tajnik: Gabriel	ra Jakopin> 1682 E. 33rd St.; deiegat.:
Tassotti, 423 Throop Ave.; delegat:	lvanka Svete_ 1782 E 28th St Me_
Ant. Staudohar, 143 Montrose Ave.,	sečna seja vsako drug0 nedeljo
rooklyn. Mesečna seja vsako prvo	.	0	...
sdboto	Društvo sv. Srca Marijinega,
Rock Springs, Wyo. Predsednica: Fran čiška Mrak, Box 253; tajnica: Terezija Potočnik, 303 — 6th St.; delegatinja: Marija Kos, Box 489. 'Mesečna seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri.
87. Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Vidmar, 205 Moran St.; tajnik: Math Golobitch,
93.	Društvo Frderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Peter Staudohar, Box 701; tajnik: Jakob Petrich Box 96; delegat: Frank Hren, Box 652. Mesečna seja drugo nedeljo v mes.
94.	Društvo Marije Zdrav. Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: John Pajzdar, Box 77; tajnik: John Pagon, Box 77; delegat: Alojz Oreš-nik, Box 163. Mes. seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Brough-ton, Pa. Predsednik: Frank Posega, Box 182; tajnik: Anton Petrovčič, Box 71; delegat: Jakob Brule, Box 197. Mesečna seja drugo nwleljo v mesecu.
96.	Društvo sv. Bj\>are, Kaylor, Pa. Predsednik: Nik Zvonarič, R. F. D. 6, New Bethlehem, Pa.; tajnik: John Jeloushan, Seminole, Pa.; delegat: John Jeloushan, R. F. D. 6, New Bethlehem, Pa. Mesečna seja drugo nedeljo v mesecu.
97.	Društvo sv. Barbare, Mt. Olive, 111. Predsednik: John Kosovinc, Box 60; tajnik: John Plesnik, Box 696; delegat: John Knez. Mes. seja prvo ned.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111. Predsednik:	Lozar,
Warren St.; tajnik: John Snedic, 207 Midland Ave.; delegat: Frank Bolte, 510 Moen Ave. Mes. seja prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Težak, P. O. Box 35, Sunnyside, Utah; tajnik: Jakob Lončarič, P. O. Box 195, Sunny side, Utah; delegat: Jožef Režek, P. O. Box 76, Sunnyside, Utah. Mesečna seja četrto nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elirija Ave.; tajnik: John Juha, 1637 E. 29 St.; delegat: Joseph Svete, 1780 E. 28 St. Mes. seja 1. ned.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Kralj, 5029 Sherman St., West Allis, Wis.; tajnik: Anton Hren, 236 Lake St., Milwaukee, Wis.; delegat: John Hauptman, 493 Park St., Milwaukee, Wis. Mesečna seja drugo nedeljo v mesecu.
104.	Društvo Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Julija Kraševec, 1237 Eler Ave; tajnica: Marjeta Luksetič, 1220 Eler Ave.; delegatinja: Ana Princ, 1222 Teler Ave. Mesečna seja vsakega 15. dne v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York, N. Y. Predsednica: Fanny Pirnat, 416 E. 9th St., New York; tajnica: Fanny Staudohar, 36 Scholes St., Brooklyn; delegatinja: Agnes Češark, 59 Union Ave., Brooklyn. Mes. seja drugo ned.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Golobitsh, 805 N. Chicago St.; tajnica: Marija Stanfel, 1001 N. Chicago St.; delegatinja: Marija Rogina, 103^ Indiana St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquippa, Pa. Predsednik: John Jager, Box 137; tajnica: Anton Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton, O. Predsednik: John Rataj, 337 1st St.; tajnik: Mihael Zeleznikar, 152 Betz St.; delegat: Anton Petrič, 234— 4th Ave. Mesečna seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marije, Barberton, O. Predsednica: Jera Pod-pečnik, Box 225; tajnica: Neža Krainc, 152 Betz St.; delegatinja: Franc Ber-toncel, 147 Center St. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Paul Bukovec, Box 462; tajnik: Joseph Agnich, Box 266; delegat: Math Stonich, Box 487. Mesečna seja četrto nedeljo.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Steve Prelesnik, 4466 Penn. Ave.; tajnik: Louis Andolšek, 5173 Clarkson St.; delegat: John Boh-te, 5130 Washington St. Mesečna seja vsakega 13. dne v mesecu.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Kra šovec, na farmi, Post Steelton, Pa.; tajnica: Marija Butala, 768 So. 2nd St.; delegatinja: Katarina Matjašič, 607 So. 2nd St. Mesečna seja tretjo ned.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Marija Mi-lar, 415 En Ave.; tajnica: Marija Ma-vrin. 449 Ferry St.; delegatinja: Kata-
rina Majerle, 415 N. 5th St., Mesečna seja drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Frank Boštnar, 36 Diamond St.; tajnik: John Kune, 60 German St.; delegat: Frank Gregorka, 554 Jefferson St. Mesečna seja 3. ned.
119.	Društvo A-Iarije Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Marija Koste-lec, 509 Moen Ave.; tajnica: Frances Lozar, 220 Midland Ave.; delegat: Josipa Majnarič, 301 Moen Ave. Mesečna seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Paulina Osolin, Box 492; tajnica: Marija Spec, Box 611; delegatinja: Angela Oražem, Susquehanna St. Mesečna seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Lttle Falls, N. Y. Predsednica: Frances Turek, 4 Siely St.; tajnica: Frances Wohte, 43 Casler St.; delegat: Ivana Istenič, 409 South St. Mes. seja 2. ned.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rocksprings, Wyo. Predsednica: John Demshar, Box 555; tajnik: John Koshir, Box 555; delegat: Blaž Motar, Box 555. Mesečna seja tretjo nedeljo v mesecu.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, O. Predsednica: Marija Markus, R. F. D. Box 80; tajnica: Marija Hoge, R. F. D. Box 11 J/ž, delegat: Uršula Kovačič, R. F. D. 2, No. 39J/ž. Mes. seja 3. ned.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Anton Dolenc, Box 455, W. Mineral, Kans.; tajnik: Gašpar Leskovič, Box 433, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, 3ox 328, West Mineral, Kans. Mes. seja drugo ned.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Frances Furlan, P. B. 281, No. Chicago, 111.; tajnica: Mary Setnikar, 1400 So. Sheridan Road, Waukegan, 111.; delegatinja: Mary Lah 1416 Wadsworth Ave., Waukegan, 111. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, Sycamore St.; tajnik: Johana Skoff, 13 Ganster St.; delegatinja: Johana Skoff. Me sečne seje vsako zadnjo ned. v mes.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb. Predsednica: Helena O stronich, 1311 Williams St., Omaha, Neb.; tajnica: Marija Krašovec, 385 So. 23 St., So. Omaha, Neb.; delegatinja: Katarina Schweiger, 385 So. 23 St., So. Omaha, Neb. Mes. seja 2. ned.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb, 111. Predsednik: Math. Košir, 323 So. 5th St.; tajnik: Frank Keržič, 1317 Market St.; delegat: Frank Mrlak, 1142 Market St. Mesečna seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Frank Hren; tajnik: Frank Keržič, Box 612; delegat: Frank Miklich. Mesečna seja vsako nedeljo po 19.
133.	Društvo Ime Marije, Ironwood, Mich. Predsednik: Kata Ulašič, 300 S. W. St.; tajnica: Helena Marincich, 215 S. W. St.; delegatinja: Mary Mu-kavec, 207 Bundy St. Mesečna seja drugo nedeljo v mesecu.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Uršula Zevnik, 753 Haugh St.; tajnica: Karolina Petrič, 757 Haugh St; delegatinja Frances Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo Ku-kar; tajnik: Fr. Koshir, Box 307; del.: Anton Erčul. Mesečna seja četrto ned.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Frank Francel; tajnik: Frank Perovšek; delegat: Ignac Česnik. Vsi na P. O. Willard. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
137.	Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: John Peternel, Box 23; tajnik: Konrad Stampohar, Box 177; delegat: John Kmet, Box 266. Mesečna seja prvo nedeljo.
139. Društvo sv. Ane, La Salle, III. Predsednica: Terezija Besall, 1012 — 5th St.; tajnica: Maila Stušek, 1121 — 3rd St.: delegatinja: Uršula Orešar,
142.	Društvo sv. Jurija, Lansfoii Pa. Predsednik Juraj Genšič, Wi Front St.; tajnik: Aleks Fulier, W( Snayder Ave.; delegat: Tomo LevaK Box 933. Seja zadnjo nedelja.
143.	Društvo sv. Janeza Krst., Joliet 111. Predsednik: Joseph M. Grill, 1® N. Broadway; tajnik: Frank T. Ne©' nich, 206 Ross St.; delegat: Josepa Pleše, 911 Scott St. Seja tretjo nedi
144.	Društvo sv. Cirila in Metofa Sheboygan, Wis. Predsednik: Win«1 Florian, 1022 Wisconsin Ave; tajnik: Fr. Mikolič, 2113 N. 15th St.; delegat: Walentinčič Pavel, 616 Jefferson Ave; Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
145.	Dr. sv. Valetina, Bearer FaW Pa. Predsednik: Fr. Grdenich, 1S04-3rd Ave.; tajnik: Ign. Kruštin,
1707-
2nd Ave.; delegat: Thos. Bunjan, lf —3rd Ave. Seja vsako drugo ned.
146.	Društvo sv. Jožefa, Clevela" O. Predsednik: Janez Lekan, 3514£ 80 St.; tajnik: Math. Zakrajšek, 7'1' Issler St. S. E.; del.: Josip Lekan,35jo E. 80th St. Mesečna seja tretjo ned'1
147.	Društvo Marije Pomagaj, R3? kin, Pa. Predsednica: Ivana Holova«"' 14 Orchard Alley, Rankin, Pa.; taj> , ca: Catherine Blažina, P. O. Braddo» Pa., Box 203; delegatinja: Dorotti1 Slobodnjak, 316 Hawkins Ave., Rf kin, Pa. Mesečna seja drugo nedelj®
148.	Društvo sv. Jožefa, BrW8f port, Conn. Predsednik: Štefan .. minko, 212 Pine St.; tajnik in dele^'' ' Rev. M. J. Golob, 320 Brooks St
149.	Društvo sv. Ahatius, Toce!;' Utah. Predsednik: Anton Evens, W 343; tajnik: John Sterle, Box 223; delegat: Anton Rupar, Box 186. Me* čne seje drugo nedeljo v mes.
150.	Društvo sv. Ane, Clevela® O. Predsednica: Terezija Lekan, E. 80th St. S. E.; tajnica: Ivana C^ bar, 8005 Marble Ave., S. E.; delega"' nja: Mary Miklaucic, 3568 E. 80th ' S. E. Mes. seje 3. nedeljo v mes.
151.	Društvo sv. Družine, Ind«"8' polis, Ind. Predsednik: Frank L«zat| 756 Hough St.; tajnik: Alojz Rud®3J 737 Holmes Ave.; delegat: John Per;' ne, 754 Holmes Ave. Mes. seje vs» torek zvečer po prvi nedelji.
Kadar imate s sodiščem opraviti nite se na
r&
oV
III.
Cutting B'ldg., 2nd floor, Joliet, J < Z g. Wellnitzom se lahko domen'te slovenskem jeziku, ker je Slov«11
Michael Conway
106 Leughr&ft Bldg. Cass and Chicago Sts. JOll*1 Cyclone in Tornado Insur*1'*
Posojuje denar,zavaf^f proti požaru SURETY BONDS
Chicago tel. 500 (Fir« taa*«*)
g
20—2nd St. Mes. seja drugo nedeljo.
140. Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Angela Moder, 1031 So. 11th and Kansas St.; tajnica: Alojzija Golob, 1916 So. 14th St.; delegatinja: Rosa Kulovic, 1019 S. E. Grand Ave. Mesečna seja tretjo nedel.
R. F. KOMPAFf
SLOVENSKI PRAVNl"
ADVOKAT *
Telefon South Chicago lO6- y SOBA 217, 9206 COMMERCIAL A '
National Studi"
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Jol'et' ) ^
Edina slovanske fotografij* 1 Joliet«.
rrr ^
Zmerne Cene.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: Boštjan Dolenc, R. F, D. No. 2, Box 125, Irwin, Pa.; tajnik: Jernej Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 107, Irwin, Pa.; delegat: Thomas Oblack, R. F. D. No. 2, Box 140, Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik: Joseph	302 Kllby St-I delegat: Blaž Kuglitch,
Francel, 508 Grant Ave.; tajnik: Anton	410 Vinc St- Mes- seJ'a druS° nedeljo.
Zalar, 610 Douglas Ave.; delegat: Mar-	^ društvo sv. Alojzija, Mohawk,
tin Shukle, Box 626. Mesečna seja	Mich- Predsednik: George Hribljan,
drugo nedeljo v mesecu.	1Jox 104> Alimek, Mich.; tajnik in de-
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-	lcSat: Jos- Butala> Box 416. Mesečna nona, 111. predsednik: Joseph Brence,	seJa Prv0 "e(Jeljo v mesecu.
Box 204; tajnik: Fr. Bezovšek, Box'	89- Društvo sv. Petra in Pavla, Et-
49; delegat: Martin Pirman, Box 62.	na> Pa- Predsednik: Mate ICušan, 27 Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu, punster St., Etna, Pa.; tajnik: Frank
61.	Društvo Vit. sv. Mihaela, Youngs	1'avlakovič, 96—45th St., Pittsburgh, town, O. Predsednik: John Vlašič,	1>a'; (lele"at: Nick Erdeljac, 367 Butler 1674 Cherry St.; tajnik: John Jerman J	-St-> Etna, Pa. Mes. seja prvo nedeljo. 619 W. Federal St.; delegat: John Jer-	90. Društvo sv. Cirila in Metoda, man, 619 W. Federal St. Mes. sejt 3.	So. Omaha, Ncbr. Predsednik- Mart. nedeljo V mesecu. ,	Derganc, 457 S. 18th St.; tajnik: Anton
62.	DrilstVO Sv. Petra in Pavla,	Krašovec, 385 S. 23rd St.; delegat: Jos. Bradley, 111. Predsednik: Matija Ger-	Gerdun, 280 S, 24th St. Mesečna seja
dešič, Box 117; tajnik Louis Sile, Box 320; delegat: Matija Stefanič. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sV. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: Anton Globo-kar, 3584 E. 82nd St. S. E.; tajnik: Ivan Šuštaršič, 7713 Issler Court S. E.; delegat: Andrej Potisek, 3576 E. 82nd St. S. E. Mesečna seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Ivan Milčič, 47 Chessman Ave-; tajnik: Frank Skrlin, 47 Ches-man Avtf.; delegat: Juraj Trpčič, 30
vsako tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Frank Habič, 339 —3rd St.; tajnik: Jos. Kerstolič, 230— 3rd St.; delegat: Math. Kozan, 332 — 3rd St. Mesečna seja drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittstfurg, Pa. Predsednica: Matilda Sortič, 1178 W. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.; tajnica: Marija Novogradec, 4820 Harrison St., Pittsburgh, Pa.; del.: Marija Kastelec, 4917 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. Mesečna seja drugo ned.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St., Joliet,J;
Oba telefona 405.