Leto XV. - Št. 123 (4277)
TRST, nedelja 24. maja 1959
Cena 30 lir
Poštnina plačana v gotov' Abb. postale I gruppo,
Dva tedna
v
Potekla sta dva tedna, odkar se je v Ženevi začela konferenca štirih zunanjih ministrov. V tem času so imeli deset Plenarnih sej, na katerih so zahodni ministri in Gro-•fiiko v glavnem pojasnjeni in analizirali vsak svoj načrt in pri tem poudarjali, da je edino njihov načrt lahko podlaga za »adaljnja pogajanja. V tej splošni debati je prišlo do biarsikatere pojasnitve na-•benov enih in drugih, vendar pa sta v bistvu ostali obe strani vsaka pri svo-ten stališču:	Sovjetska
fveza poudarja, da je treba najprej podpisati mirovno pogodbo z obema bemškima državama, zahodne države pa vztrajajo ba tem, da je potrebno takoj začeti obravnavanje zadeve nemške združitve; sklenitev mirovne pogodbe Pa bi prišla na zadnje in Podpisala bi jo vlada, ki b> zastopala vso Nemčijo.
Kakor vidimo, izhajata °be strani vsaka s povsem basprotnega stališča: tam kjer je za ene začetek, je *a druge že zadnje dejanje, ali obratno. Kljub vsemu ieniu pa vlada v Ženevi Prepričanje, da se zunanji biinistri ne bodo razšli, ne da bi dosegli vsaj kak majhen sporazum.
Res je, da za sedaj ni še rhogoče govoriti o obnovitvi »ženevskega duha*, o katerem je bilo govora na konferenci leta 1955, toda 2?lo važno je dejstvo, da Vsi štirje ministri jasno kažejo željo in voljo do sPorazumevanja, in da po-tf.ka debata v zelo umerje-bem in strogo diplomatom tonu, tako da je sovjetski predstavnik izjavil, da na sedanji konferenci *bi hladne vojne». To je *elo važno, če pomislimo ha medsebojno obtoževanje in zmerjanje na številnih prejšnjih mednarodnih sestankih.
Vsem je sicer jasno, da ^ahod ne bo sprejel sovjetskega načrta za mirovno pogodbo z Nemčijo, in da prav tako ne bo Gromi-ko sprejel zahodnega «pa-keta». Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd je poudaril, da je pravzaprav tbdi sovjetski načrt prav iako «paket» kakor zahodni «mirovni načrt*, ker povezuje rešitev različnih čeprav sorodnih vprašanj, tri
tem pa je Lloyd poudaril, da je ozračje na sedanji konferenci mnogo bolj-®e kakor pred tremi leti |b pol. Tako ozračje je nekakšna posledica »tihega Sporazuma*, da se konfe-renca ne sme brezuspešno končati. Ni sicer mogoče Pričakovati kdove kako velikih rezultatov, kajti na Salost potekajo tudi sedanji razgovori z blokovske-
ga stališča. Vendar se ministri zavedajo velike praznine, ki bi nastala, če bi se razšli skregani. Zavedajo se tudi dejstva, da so se sešli prav zaradi vedno večjega pritiska miroljubnih sil v svetu in da so pred njimi odgovorni za svoje početje.
Med dosedanjimi izjavami posameznih ministrov je še posebno prišlo do izraza prizadevanje angleškega zunanjega ministra Selwyna Lloyda, da bi zmanjšal prepad med stališčem enega in drugega tabora in pripomogel k zbliževanju stališč. In značilno je, da mu to priznava tudi Gromiko. Vendar tudi Lloyd poudarja, da nima smisla razgovarjati se o posameznih določbah mirovne pogodbe z Nemčijo, dokler ni dosežen sporazum o pogojih in načinu združitve Nemčije. Na Zahodu zatrjujejo, da temelji njihov načrt na dveh temeljnih načelih:	1. da
v Evropi nista mogoča varnost in stabilnost, dokler Nemčija ne bo združena, 2. da bi združitev Nemčije o-mogočila pravično mirovno pogodbo in bi avtoma-tičnd odstranila vprašanje Berlina. V okviru svojega načrta predlagajo na primer na Zahodu najprej združitev Berlina pod u-pravo Nemcev in pod nadzorstvom štirih velesil ali OZN; to naj bi bil nekak poizkus za poznejšo združitev Nemčije. Sovjetska zveza pa poudarja, da je Berlin prestolnica Vzhodne Nemčije; in zahteva u-mik zahodnih čet iz zahodnih sektorjev, ter ponavlja že znane predloge o demilitariziranem in svobodnem mestu. Kar se tiče mirovne pogodbe, pa poudarja, da bi se ta sklenila lahko tudi s konfederacijo obeh nemških držav, če bi se o tej konfederaciji Nemci sami sporazumeli.
Za zahodu očitajo Sovjetski zvezi, da pravzaprav noče združitve Nemčije in da želi, naj bi ostala še dalje razdeljena. Sovjetska zveza prav tako očita Zahodu, da je pod vplivom Adenauerja, ki tudi noče take združitve, ki bi ustvarila demokratično Nemčijo. Sicer pa so nekateri mnenja, da tri zahodne države tako odločno poudarjajo zahtevo po takojšnji nemški združitvi, zato da to pri njej vztrajal tudi Adenauer. S tem si hočejo zahodne države zavarovati svoj položaj v Nemčiji, kajti, če ne bi toliko govorili o združitvi — tako si mislijo — bi nastala res možnost, da zahodni Nemci o-pustijo to zamisel in začnejo na lastno pobudo razgovore z vzhodnimi Nemci.
Kaj torej sedaj? Čeprav
eni in drugi poudarjajo, da mora biti njihov načrt podlaga za pogajanja, se je med dosedanjo diskusijo pokazalo, da so zelo obširno obravnavali oba načrta in tudi njih posamezne točke. Pri tem se je ugotovilo, da so se stališča o nekaterih točkah enega in drugega načrta vsaj načelne zelo približala in da se ponekod celo ujemajo. To je že majhen, a pomemben korak naprej. Prevladuje mnenje, da bi utegnili ministri pripraviti nekako izjavo o načelih, o katerih se strinjajo, ki naj bi dala podbudo za poznejše razgovore na najvišji stopnji. Mnenje je tudi, da bodo zadnji trenutek pred koncem konference sklenili tudi kompromis glede Berlina, ki naj vsaj deloma in začasno zadovolji obe strani.
Med dosedanjo splošno debato so ministri govorili o potrebi omejitve oboroževanja, o delno razorože-nih področjih in o prepovedi jedrskega orožja. O teh vprašanjih so se tu in tam zelo približali. Glede tega ni še izrečena zadnja beseda. Na izbilo je cela vrsta načrtov, o katerih se je do sedaj bralo. Ker so na zadnji seji poudarjali, da je bilo do sedaj na eni in drugi strani povedano vse, kar je bilo potrebno v podkrepitev posameznih stališč, prevladuje mnenje, da bodo pogajanja prihodnji teden prešla v obdobje konkretnejšega obravnavanja posameznih vprašanj. V ta namen se mnogo govori o tajnih sejah štirih ministrov brez udeležbe predstavnikov Nemčije. Toda tako imenovane diplomatske ali delovne večerje, ki so novost sedanje konference, so pravzaprav že nekakšne tajne seje, na katerih se ministri sproščeno razgovarjajo. Prva taka večerja je bila v tem tednu pri ameriškem državnem tajniku Herter-Ju, v torek bo pri Gromi-ku.
Realno gledanje na sedanji mednarodni položaj vodi do ugotovitve, ki je vsakomur jasna, da na sedanji konferenci ne bo širših sporazumov, če pa bodo ministri pobliže obravnavali vprašanja, ki jih eni in drugi na enak ali podoben način tolmačijo, je možnost za uspeh konference že zagotovljena. In videti je, da gredo mednarodna diplomatska prizadevanja prav v to smer. To bo prvi pomemben korak, ki ga bo miroljubni svet pozdravil v pričakovanju novih nadaljnjih vedno odličnejših korakov po poti mednarodnega miroljubnega sožitja in sodelovanja.
M. B.
nnntin
llMff
V
I
.1
Danes bodo ob 11. uri svt čano otvorili novi suhi do' Tržaškega arzenala. 2e v pl tek so postavili v dok mi torno potniško ladjo nVulci nio» in nekaj po 11. uri ti pritisnil podtajnik za javr dela na gumb in pognal m' gočne črpalke, ki bodo izč pale vodo iz doka v: eni ui tako da bo ladja na suhei pripravljena za vsa poprav la trupa, pogonske osi, krm la in vijakov.	,
Za gradnjo tega pomem nega objekta sta se zlasti z vzemala predsednik arzen: la Ferruccio Smeraldi in g neralni direktor inž. Plin Stuparich. Generalni dire tor je v petek tržaškim nov narjem obrazložil, da ne gi za največji dok v Italiji, ter več so upoštevali stvarne p trebe Trsta, tako da bo t žaško pristanišče razpolaga! z dokom, ki ustreza potreba in ki bo ekonomičen ter i bo predstavljal za podjet nepotrebne izgube. Zato so stali v nekako srednjih m jah in ie dok dolg 207 m! trov, širok 30 metrov in lai ko sprejme petrolejske lad do približno 38.500 ton.
Tržaški arzenal je bil pr siljen pričeti graditi nov ve ji dok, ker sta oba obstojei že zastarela in premajhn kar velja tudi za dok lad j delnice Sv. Roka. Dok št arzenala je namreč dolg T metrov in lahko sprejme la' je tipa Liberty, ki imajo ni kaj manj kot 10 000 ton. i more pa sprejeti modernč ših ladij iste tonaže, ker > nekoliko širše. Nikakor pa i mogoče v tem doku popra; Ijati ladij Tržaškega Lloyl in «ItalieH. ki so jih zgrad' po vojni. Dok št. 2 je do; le 116 metrov in lahko spre me ladje do 6000 ton. me tem ko Je dok ladjedelnic Sv. Roka dolg 124 metrov ■ lahko sprejme do 8000-tonsl ladje.
Gradnja novega doka : bila torej za podjetje ži Ijenjskega pomena, ker drugače ne moglo več spr jemati modernih ladij in 1 bilo v nekaj letih obsojei •-a počasno umiranje. To v Ija tudi za druge oddelke. ■ izvršujejo razna popravil saj je pogoj, da se neka la' ja ustavi v določeni ladjedi nici za popravila, da iahl istočasno pregleda tudi tri' in opravi vsa potrebna de na podvodnem delu ladje.
Dok je veljal v celoti milijardi 200 milijonov lj od česar Je prispeval vladj komisariat iz proračuna 6. milijonov, enako vsoto pa i ladjedelnica prejela v obli; posojila iz rotacijskega skl da, preostalo pa je plača sama iz lastnega proračuna^
iiiiMiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiii
			
Ulil tli IIII Ml ||r lili || Milit tMlllllillllllllllliliiiiiiiii
POLITIKI PO (tfl
V pričakovanju druge faze pogajanj na ženevski konferenci
Razgovor Gromika s von Brentanon Nota vlade SZ o oboroževanju NAT(
Razgovor je zaprosil Gromiko nekaj ur pred odhodom Brentana v Bonn - V tore nov razgovor? - Eisenhoiver bo odločal o konferenci najvišjih
ŽENEVA, 23. — Veliko zanimanje je danes vzbudil v Ženevi nepredviden razgovor med Groznikom in von Brentanom. Sestala sta se ob 15. uri in se razgovar-jala do 16.36. Brentano je imel odpotovati iz Ženeve popoldne in samo nekaj ur prej mu je sovjetski zunanji minister sporočil, da želi razgovor z njim.
Razgovor je bil v stanovanju von Brentana. Gromika sta spremljala visoki funkcionar sovjetskega zunanjega ministrstva Iljišev in sovjetski poslanik v Bonnu Smirnov. Ob strani von Brentana pa sta bila bonnski poslanik v ZDA Grewe, ki vodi za-hodnonemško delegacijo v Ženevi, ter načelnik oddelka za vzhodne zadeve v zunanjem ministrstvu Ferdinand Duckwitz.
Poročilo, ki ga je pozneje objavila delegacija bonn-ske vlade, pravi, da je bil razgovor «odkrit», in dodaja, da sta oba ministra go-
vorila o »vprašanjih, ki so podlaga konference* Poročilo dodaja, da bodo predstavniki zahodnih držav čim-prej obveščeni o vsebini današnjega razgovora.
Von Brentano je odpotoval iz Ženeve v Bonn, kjer ga bo jutri zjutraj sprejel Adenauer. V ponedeljek pa ga bo sprejel predsednik republike Heuss. Zatem pa bo Brentano govoril pred zunanjepolitično komisijo Bun-destaga. Zvečer bo znova odpotoval v Ženevo z novimi navodili Adenauerja, Zato ne izključujejo njegovega ponovnega sestanka z Gromikom v torek. Načelnik
tiskovnega urada bonnske vlade von Eckardt se je že vrnil v Bonn, kjer bo imel v ponedeljek tiskovno kon-'erenco o ženevskih razgovorih.
Na sedežu francoske delegacije pa so se davi sestali pomočniki zahodnih zunanjih ministrov, da napravijo »obračun« dvotedenskih razgovorov in da se sporazumejo o svoji taktiki pri nadaljevanju pogajanj. Ameriški državni tajnik Herter se bo jutri zjutraj sestal s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom.
Medtem pa je predstavnik sovjetske delegacije Harla-mov sporočil na današnji tiskovni konferenci, da Gromiko med svojimi privatnimi razgovori z zahodnimi ministri še vedno vztraja, naj bosta Poljska in CSR u-
deleženi na konferenci. To zahtevo je Gromiko ponovil v četrtek na diplomatski večerji pri Herterju. Zahodnim ministrom je izjavil, da se to vprašanje ne sme pustiti z vidika, in da ie prišel trenutek, da se Poljska in CSR povabita v Ženevo. Baje je tudi izjavil, da nima nobenih ugovorov proti temu. da bi zahodne države sporočile, katere države naj bi se po njihovem udeležile konference. Toda zahodni ministri so ponovili, da za sedaj ni umestno govoriti o vaDilu drugih držav. Vendar namigujejo v poljskih in češkoslovaških krogih, da bi utegnila zunanja ministra Rapacki in David priti prihodnji teden v Ženevo.
V krogih blizu ameriške delegacije se danes govori,
da bo predsednik Eisi wer sam sprejel končn ločitev v iinenu zahi držav, kar se tiče pri nja, ali je umestno s ti konferenco najvišjil ne. Pri tem bo Eisenh upoštevat dva činitelj Napredovanje pri raz rili zunanjih ministre Ozračje, kakršno bo o ključku razgovorov v vi. Zdi se, da bo dru nitelj odločilen. Ce 1 zračje ob zaključku i vorov ostalo prijateljsk sklicanje konference n jih zelo verjetno. V krogih pravijo, da se ostali zahodnj zaveznik lagodili odločitvi Eis werja. Zatrjuje se, d Angleži sporazumni z malnimi pogoji, kj ji Herter sporočil preteki
(Nadaljevanje na X.
nadvozu skozi
jetskimi li. Ko lmskem
Sedem dni v svetu
Prejšnji petek to sindikalne organizacije s svojo skupno borbo dosegle nov uspeh: poslanska zbornica je skoraj soglasno odobrila zakonske predloge za zvišanje plač državnim nameščencem in s tem tudi nameščencem krajevnih ustanov kakor tudi u-sluibencem poldržavnih ustanov. Vsi zadevni zakonski predlogi bodo sedaj objavljeni v Uradnem listu in s tem postali zakoni. Državni uslužbenci bodo torej že prihodnji mesec začeli prejemati zvišane družinske doklade in sicer za nazaj od 1. februarja. S 1. julijem pa bo začel veljati nov način izplačevanja dravinjske doklade, katere višina se bo spreminjala vzporedno s spreminjanjem lestvice življenjskih stroškov, ki jo na podlagi dviga ali pada cen. sestavlja vsak mesec državni statistični urad.
Vse te zboljšane bodo veljale tudi za upokojence, ki imajo manjše pokojnine od 24.000 oziroma 18.000 li- mesečno kakor tudi za tiste družinske poglavarje, v katerih družinah je še kak drug član z zaslužkom. Prav ta ukrep ni bil namreč vsebovan v zakonskih predlogih, ki jih je po sprejemu senat poslal poslanski zbornici, čeprav se je vlada tudi na to obvezala med pogajanji s sindikalnimi predstavniki. Zato so poslanci, ki so hkrati voditelji treh sindikatov, predložil spremi-njevalne predloge, toda u-maknili so jih in nadomestili s posebno resolucijo, s katero so vsi poslanci brez izjeme obvezali vlado, da raztegnitev zboljšav izvede čim-prej, toda tako, da bodo veljali isti roki za izplačevanje zvišanih plač, ki jih vsebujejo že odobreni zakoni.
Ze za dosego vladnega predloga o zvišanju plač je bila potrebna čvrsta enotnost vseh sindikatov pri dolgotrajnih pogajanjih — najprej s Fanfanijevo. nato s Segnije-vo vlado. Pozneje je — ko vlada Jcljub obljubam vseh točk dogovora ni izpolnila — demokristjansko vodstvo z vlado vred izvajalo močan pritisk na demokristjanske sindikaliste, ki so hkrati poslanci, da morajo zaradi discipline stranke umakniti svoje spreminjevalne predloge. Pritisk je bil tako hud, da so demokristjanski sindikalisti začeli že popuščati. Kljub temu pa je zaradi tudi njihovega delnega odpora, predvsem pa zaradi nepopustljivosti voditeljev levičarskega sindikata CG-IL in socialdemokratskega U1L, morala vlada pristati na obveze, ki jih bo piorala izvesti, saj so to zahtevali soglasno vsi poslanci brez izjeme. Zato je socialistični poslanec Santi, ki je hkrati tajnik CGIL, lahko u-pravičeno izjavil;
».Spričo obveze, ki jo vsebuje sporazumna enotna resolucija sindikalistov vseh struj in v kateri je povzeta vsebina naših predlogov, smo bili mnenja, da lahko mirno prenehamo vztrajati na glasovanju spreminjevalnih predlogov tudi zaradi tega, da bi omogočili državnim nameščencem uživanje zboljšav, ki jih predvideva danes izglasovani ukrep. Resolucija določa rok in višino zboljšav tudi za tiste skupine ali kategorije, ki so bile izključene. Zato so lahko zainteresirani državni nameščenci povsem mirni: soglasnost vseh poslancev in točna obveza vlade so jamstvo za tisto, kar trdim. Seveda izglasovani ukrep, kakor tudi u-krep, ki ga bo vlada predložila iimprej v smislu sprejete resolucije, še ne bosta d0 kraja rešila vprašanja državnih nameščencev, ker ostala podrobna vprašanja na tem sektorju ostajajo še odprta. Končno izražam svoje zadovoljstvo tudi zaradi tega, ker je bil zaključni sporazum dosežen med vsemi sindikalnimi organizacijami. Želim, da bi ta rezultat vedno bolj spodbujal državne nameščence in njihove sindikalne organizacije, da bi hodili pg poti akcijske enotnosti, ki je edino jamstvo za uspešno reševanje njihovih zahtev.»
Komunistični poslanec Ma-glietta pa je dejal, da je želeti, da bi vlada čimprej izvršila sprejeto obvezo, hkrati pa da bo moral parlament 'pohiteti z razpravo o pravnem položaju mezdnih delavcev.
Seveda so svoje zadovoljstvo izrazili tudi drugi sindikalisti. Generalni tajnik demolcristjanskega sindikata C1SL, ppslanec Storti, ki je pravzaprav prvi pristal na u-mik spreminjevalnih predlogov, toda brez posebnih jamstev s strani vlade flletfe roka; je še prav posebne fa-dovoljen. Predstavnik socialdemokratskega sindikata UlL poslanec/ c, Ceccherini pa je med drugim dejtil, da se sindikalisti niso mogli , zadovoš Ijiti s splošnimi jamstvi s strani vlade glede zahtev, o katerih se je še razpravljalo. »Sele ko je bil dosežen sporazum, s katerim se vlada obivezuje. činip/ej, Ufef ničiti določene ukrepi, ' smo svoje piedloge umaknil i.*
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, dn je morala vlada zvišdti nekatere dapke in .ponovno podražiti tobak. Omeniti je potrebno tudi govorice, kj jih pa seveda še ni mogoče preveriti, da bo vlada s temi poviški nabrala mnogO ‘ več denarja, to je mnogo več kot 105 milijard, ki so potrebne za kritje povečanih stroškov. Po druni strani pa je jasno, da je vlada od nekod potrebne milijarde morala vzeti, ko se zaradi svoje militaristične povezanosti v atlantskem paktu ni hotela odločiti, da bi jih vzela iz proračuna za
Na račun tedenskega odmora se štirje zunanji ministri, ki zasedajo v Ženevi, dva dni ne sestajajo. Britanski zunanji minister je za ta dva dni odpotoval v London. Na sliki: Herter, Gromiko in Selvvvn Lloyd zapuščajo vilo. v kateri je nastanjen sovjetski zunanji minister Gromiko, in kjer so se sestali na razgovor cv ožjem krogu*
vojsko. Kot je našim čitate-ljem že znano, stane samo e-na rampa za atomske izstrelke, ki jih bodo v kratkem začeli graditi, 15 do 20 milijard lir. Torej; pet ramp manj in vprašanje bi bilo rešeno. Tak0 pa so pogajanja z vsem postopkom v parlamentu trajala nič mani kot osem mesecev, a zahteve po zvišanju plač so sindikati začeli postavljati že pred mnogimi leti
Prejšnji teden je poslanska zbornica odobrila tudi proračune treh finančnih ministrstev. Oboje — to in zvišanje plač — predstavlja uspeh tudi za Segnijevo desničarsko vlado
Zelo hud poraz je vlada doživela na nedeljskih deželnih volitvah v Dolini Aoste. Z njo pa je doživel poraz tudi Vatikan s svojim dekretom Sv. oficija. V Dolini Aoste je namreč zmagala napredna lista sestavljena iz 15 kandidatov francoske »U-nion Valdotaines, medtem ko sp bili ostali kandidati socialisti, komunisti in neodvisni socialni demokrati. Poraz je tem večji, ker bo prav na podlagi večinskega zakona, ki so ga izsilili demokristjani, s kandidatne liste demokristjanov, liberalcev in socialdemokratov, izvoljenih samo 10 kandidatov, čeprav so prejeli nad 40 odst. glasov. Francoska »Union Val-dotaine» je namreč katoliško usmerjena in demokristjani z Vatikanom vred so bili prepričani, da jih bo vatikanski dekret z grožnjo odvrnil od glasovanja za listo, na kateri so bili tudi socialisti in komunisti. Skof v Aosti je izvajal poleg tega zelo hud pritisk na vsakega posameznega kandidata »U-nion Valdotaine» in jih klical osebno k sebi. Povabljenci pa se vabilu sploh niso odzvali. Njegova jeza je šla sedaj tako daleč, da je prepovedal za Telovo vse procesije v svoji škofiji, ker se hoče maščevati — kot kaže — tudi nad volivci, ker ga niso ubogali.
Demokristjanski poraz v Dolini Aoste pa je brez dvo- . ma močan precedens za junijske deželne volitve na Siciliji, kjer so pogoji za zmago komunistov, socialistov in Milazzovih odpadniških demokristjanov, ki so sedaj na
vladi, mnogo ugodnejši Ce bo doživela KD poraz tudi na Siciliji, bodo volitve v o-beh avtonomnih deželah — v eni na severu in v drugi na
jugu — vplivale tudi na bodoči razzvoj političnega življenja v vsej državi.
(Nadaljevanje na 8. strani)
O kurtoaziji
Primer, ki se je dogodil preteklo nedeljo na Proseku med tradicionalno šaljivo nogometno tekmo med poročenimi in neporočenimi, ko je neki brigadir prepovedal napovedovalcujovoriti v njegovem materinem' jeziku, nam nudi priliko za nekatera aktualna razmišljanja — tudi po zagotovilu generalnega vladnega komisarja dr. Palamare, ko je delegaciji Prosečanov dejal, da imajo pravico govoriti javno v svojem materinem jeziku in da morejo tekmo ponoviti pod istimi pogoji že prihodnjo nedeljo, če tako želijo...
Vse to je lepo in prav; vendar pa je pri tej »pravici* toliko nejasnega in negotovega, da se z njo nikakor ne moremo zadovoljiti. Gospod Palamara je dal svoje zagotovilo, s svoje strani pa je prav gotovo tudi poskrbel, da se podoben primer ne bo več pripetil — vsaj kar zadeva šaljivo nogometno tekmo na Proseku — ker je incident tudi zanj skrajno neprijeten in neroden. A tu ni le gospod Palamara (ki je — konec konca — politična osebnost in mora misliti predvsem politično); tu je tudi brigadir, ki ve le, kaj je pisani zakon. In pisani zakon je dovolj jasen; v Italiji je v javnem življenju uradni jezik izključno italijanščina. Nogometna tekma — pa naj bo še tako šaljiva — pa je javna manifestacija, in brigadir — oko postave! — ne more dovoliti, da se na javni manifestaciji krši pisani zakon. Na javni manifestaciji ni dovoljeno govoriti v slovenščini; to je dovolj jasno; ne razumemo pa, kaj ima pri tem zvočnik, ki naj bi se bil moral pokvariti, da bi ne bilo prenašanja v slovenščini. Poleg zadeve z zvočnikom, pa imamo še zadevo «II Piccolo*, ki celo zatrjuje, da brigadir ni prepovedal prenašanja v slovenščini (na vso srečo mi italijan-
ščino obvladamo!), ampak naj bi le posredoval željo italijanskega dela občinstva, da bi »speaker* govoril tudi v italijanščini, tako, iz vljudnosti.
Tu nekaj ni v redu, gospodje! Brigadir, ki prosi, da bi govorili tudi v italijanščini, iz vljudnosti! Brigadir in pro-seški fantje — enak med enakimi! Res ganljiva idila!
Zakaj ne bi raje nalili čistega vina? Zakon je pač zakon, dasi smrdi po fašizmu daleč naokrog. Ali se tega že sramujete? Vsekakor dober znak! Toda tudi v tem primeru ni na mestu, da se sklicujete na vljudnost, ker vam moramo povedati odkrito, da je v našem primeru tudi »vljudnost* povsem določena oblika orokavičenega nasilja, in da jo moramo zato pravtako odkloniti. (V zasebnem življenju se te vljudnosti itak striktno držimo — včasih kar pretirano!) To pa ne morda zaradi tega, ker na vaši strani te vljudnosti ni, ampak zaradi tega, ker smo mnenja, da resnična kurtoazija zahteva od vas, da vsaj pasivno obvladate jezik svojih sodržavljanov, ne pa da le od njih zahtevate, da vam svoje besede, iz vljudnosti, prevajajo v vaš jezik.
Toda tudi mimo resnične demokratične in enakopravne kurtoazije (in na tem načelu temelji na pr. tudi dvojo žična šola, ki jo bodo uvedli v narodnostno mešanih krajih v sosedni državi) vzrok za take in podobne incidente, kot je proseški, leži v tem, da imata londonski memorandum in Posebni statut izvršno moč le, ko gre za določbe, ki so v vašo korist, hkrati pa te izvršne moči nimata, ko gre za določbe, ki so v našo korist.
In tudi tu imamo lep in zgovoren primer, kako vi pojmujete kurtoazijo!
•iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiHiiiiiitiiii<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii|uiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii
OZADJE KAMPANJE V ZVEZI Z MILANSKIM «IL GIORNO»
Baldacci: «Zapreti nam hočejo usta da bi državo izročili monopolom»
Confindustria in razne monopolistične družbe so se v nekaj letih pola-stile večine italijanskega tiska, da bi z njim usmerjale javno mnenje
Stari parlamentarec don Sturzo je pred dnevi v rimskem parlamentu sprožil plaz. Slo je za zadeva dnevnika «11 Giorno*, ki ga podpira ENI (Ente Nazionale I-drocarburi). Staremu predstavniku demokrščanske desnice ni pogodu pisanje sicer klerikalnega lista, ker je zanj preveč svobodomiseln. Minister za državno udeležbo Ferrari-Aggradi mu je odgovoril, da se bo zadeva razčistila in nekako nakazal, da ENI ne bo več smel vzdrževati tega bogatega dnevnika. V zvezi s tem se je vnela ostra polemika, ki nam drastično po-nazoruje, kaj je dejansko — zahodna demokracija, posebno še v italijanski izdaji.
Tisk je v Italiji bogat. Vsako večje mesto ima vrsto časopisov. Ko pa pregledamo, kdo vse je za njimi, vidimo, da so niti velike večine »neodvisnega* tiska v rokah največjih finanč-
Na Nizozemskem sc mudi Američan Adamski, ki zatrjuje, da je strokovnjak za planete in medplanetarne polete. Na «letečem krožniku« je baje že obletel Luno. Na Nizozemsko je prišel, da bi tu imel vrsto konferenc. Sprejela ga je celo holanska kraljica Julijana. Njej in skupini holandskih letalskih strokovnjakov je razlagal svoje načrte. Po tem sprejemu je izjavil: «Če bi bilo na Zemlji več takih ljudi, kakršna je kraljica Julijana, bi življenje bilo lepše«. Doslej se je javilo že veliko oseb, ki so dale podobne izjave, vendar se je njihov sloves kmalu razblinil
nih mogotcev iz krogov Confindustrie ali nekaterih trustov, kot na pr. Italce-menti, Eridania in drugih.
Iz podatkov, ki jih objavlja italijanski tednik «L’E-spresso«, bomo skušali prikazati, kako so se Confindustria, italcementi in Eridania polastili večine italijanskega tiska.
Ob koncu vojne, ko je fašizem moral kloniti, so se predstavniki težkega kapitala znašli skorjj brez časopisja. V dobi fašizma so bili več ali manj pevezani s fašističnim tiskom, oziroma z bivšim svojim tiskom, ki pa ga je vodil fašizem. Zavezniške s1 le so ob zaključku vojne ta tisk prepovedale in posamezne časopise ali bolje tiskarne izročile strankam, ki so sodelovale v italijanskem odporniškem gibanju. Ponekod celo nekakšnim zadrugam stavcev in novinarjev.
To je trajalo le do 1946. leta, ko so se stari direktorji ali lastniki časopisov začeli ponovno dvigati in tedaj se je začela več ali manj koncentrirana akcija za ponovno polastitev tiska. Dnevnik «La §tampa» je bil ustanovljen 1867. leta, pozneje je postal last FIAT, ker je njegov lastnik Alfredo Frassati moral delnice prodati senatorju A-gnelliju. To je trajalo do 1. 1945, ko je bil list zapit? njen. Bivči lastnik Frassa ti pa je nato dobil od zaveznikov pooblastilo, da sme svoj dnevnik ponovno izdajati z imenom «La Nuova Stampa». In tako se je spet pojavil stari časopis. Toda Frassati je moral s podjetjem FIAT skleniti kompromis, ker je FIAT o-stala lastnica tiskarne. Zato je moral Frassati lastniku tiskarne prodati 75 odstotkov delnic, sam pa si jih je pridržal 25 odst. Nato je Frassati odstopil še preostalih 25 odst. delnic in FIAT je ponovno postala lastnik tega starega italijanskega časopisa. To še ni kak poseben primer, ker je šlo bolj zlahka.
Confindustria se Je svojega načrta za polastitev tiska lotila najprej po strokovnem tisku. Najprej so vzeli na muho stari gospodarski list «11 Sole* in nato še novega «24 ore*. Lombardska zveza mdustrijcev je leta 1947 odkupila nekaj delnic dnevnika «11 Sole* in z mahinacijami prisilila šibkejše delničarje, da so ji odstopili svoje pakete in do leta 1954 je postala popoln lastnik tega tako važnega časopisa. V upravnem svetu je direktno udeležena po demokrščan-skem poslancu Mariu Dosi-ju. Sorodnega lista «24 ore* so se pa lotile finančne skupine Falk, Pirelli, Monteca-tini in Edison. Slednji časopis so 1946 ustanovili Libero Lenti, Ferdinando Di Feni-zio in Piero Colombi. Njihov namen je bil, dati temu tr-
govsko-finančnemu dnevniku večji in liberalnejši značaj. Toda že po enem letu so o-menjene finančne skupine prišle do dela delnic in tedaj se je Di Fenizio umaknil iz vodstva in kmalu mu je sledil še Lenti. V nekaj letih so omenjene družbe '-mele že nad 50 odst. delnic in bivšemu ustanovitelju Co-lombiju je ostal le preostanek in — direktorsko mesto z ustreznimi posledicami.
Po teh dveh uspehih je Confindustria po približno e-naki poti zasegla še rimski «Globo». To je bila prva faza tega načrta.
Druga faza se je začela 1. 1948, takoj po aprilskih volitvah, ko si je krščanska demokracija priborila večino. Industrialci, ki so se do tedaj bali odločnih nastopov zaradi mogočnega naprednega gibanja v Italiji in zaradi njim nasprotnega javnega mnenja, so se po zmagi KD ojunačili. Ker so imeli ze itak na svoji strani milanski »Corriere della Sera* in rimski «11 Messaggero*, ki sta v rokah Crespija in Perroneja, se teh listov niso lotili, pač pa so si vzeli na muho turinsko «La Gazzot-ta del Popolo*, beneški «11 Gazzettino*, bolonjski «11 Resto del Carlino*, «La Na-zione* iz Florence, «11 Tir-reno* iz Livorna, «11 Gior-nale dTtalia* in «11 Tempo* iz Rima in «11 Mattino* iz Neaplja. Ti časopisi sicer niso bili levičarski ali kaj podobnega, vendar so bili toliko avtonomni, da niso soglasno trobili v njihov rog. In to jih je motilo.
Eridania ima monopol nad sladkorno industrijo v Italiji. V obdobju 1950-1958 si je prilastila vrsto časopisov
Najprej časopisa: «11 Resto del Carlino* in «La Nazio-ne». Tu ni nastopila neposredno Eridania, pač pa predsednik Confindustrie v Bologni Giorgio Barbieri, ki se vse življenje ni ukvarjal s tiskom, ki pa mu je 1950. leta uspelo zbrati 340 milijonov lir in odkupiti založniško podjetje »Poligraf lCi Riuniti*, kjer se je tiskal «11 Giornale dell‘Emilia», ki je bil zamenjal prejšnji «11 Resto del Carlino*. Z Bar-bierijem so se sem vrinili tudi predstavniki Eridanie in kmalu nato jim je uspelo kontrolirati založništvo in ponovno izdajanje starega časopisa, najprej pod naslovom «Carlino sera*. Kmalu ztdem je bolonjska Confindustria absorbirala tudi dnevnik «La Nazione* v Florenci. Ko je leta 1952 umrl lastnik založbe Favi, je Barbieri za milijardo 200 milijonov kuDil založništvo ’n tiskarno in s tem postal lastnik dnevnika «La Nazione* in «Nazione sera* ter tiskarne. Veriga, ki jo je spletal Barbieri, se je tako polastila kar petih dnevnikov s športnim dnevnikom «Lo Stadio* vred. Kmalu nato se je tem petim pridružil še «Tirreno» iz Livorna.
Barbieri pa ni ostal lastnik tega, pač pa je del delnic odstopil Eridanii in pri vsem skupaj odigral le nekakšno posredniško vlogo.
Vtem ko je v Emiliji in Toskani prevzela to vlogo nase Eridania, je isto nalogo v Lombardiji prevzela družba Italcementi. Začela je s postopnim prilaščanjem dnevnika «L’Eco di Bergamo*. Nato je pot do delnic in do vodstva tiska vodila skozi dnevnika «La Notte*, «11 Corriere Lombardo*, ki se
je nato spremenil v «Giorna-le Lombardo* in dalje. Čeprav je bil «Corriere Lombardo* tsin odporniškega gibanja*, je po vrsti mahinacij prišel v roke predstavnikov Italcementi.
Prostor nam ne dopušča, da bi tudi za vrsto drugih časopisov, ki so prišli v roke Confindustrii, Italcementi, Eridanii in drugim tovrstnim finančnim skupinam, opisali prehodno pot, pač pa bomo zaključili, da se Confindustria s svojimi tipalkami ni polastila le glavnih časopisov na Severu, v Srednji in Južni Italiji, pač pa tudi nad 15 provincijskih časopisov, kot na pr. «Gaz-zette del Reggio Emilia*, «Gazze'te Padane*, «Gazzet-te del Veneto*. «Tribune del Mezzogiorno* itd.
Navedeni podatki dovolj zgovorno pričajo, kaj v naših razmerah pomeni svoboda tiska, demokracija in vse, kar se k temu še pripisuje. Direktor na smrt obsojenega dnevnika «11 Gior-no» Gaetano Baldacci je v članku pod naslovom »Odločilna bitka* zapisal: »Smo edini nestrankarski list, ki se upa napadati monopole in zato nam hočejo zapreti usta*... «Hočejo. da bi državo z zvezanimi nogami ili rokami izročili industrijskim monopolom Edison, Monte-catini, Italcementi, Eridania... Favorizirajo privatne hipoteke na velika državna podjetja, da bi lahko od znotraj nadzorovali to. kar bi moralo razbijati njihov mcnopol...*
To je le približna slika, kako neodvisen je v Italiji tisk in kako so se monopolisti polastili tiska, da bi mogli vplivati na italijansko javno mnenje.
V Chicagu je prišlo do svojevrstne prometne nesreči : Nu nadvozu skozi mesto sta trčila dva vlada. Na sliki vidimo vagone, ki mole nad rob mostu, spodaj na eesti pa avtomobile gasilcev in reševalnih skupin, ki so prihitele na pomoč
ALI VEŠ...
— da je triletni sin drvarja v Asiagu, Mariano Mosel-le, doživel neverjetno dogodivščino. Oče ga je vzel s seboj v gozd, kjer je moral posekati nekaj dreves. Opazil je nekega orla, ki je letal zelo nizko. Ko je hotel poiskati sina, tega ni bik* nikjer. Ker ga sam ni mogel najti, so mu pri tem pomagali domačini, vojska J® policija. Po 36 urah iskanja so malega Mariana končnd le našli na vrhu 1400 m vir soke gore. Otrok je bil v jeku, a povsem nepoškodovan.
# # *
— da je v Santa Fe v Braziliji Antonio Mana obogatel, ker mu je preteklo nedeljo, ko se je šel brit, brivec (ker ni imel drobiža* namesto razlike dal srečko, ki je bila kasneje izžrebantt-
## *
— da so geologi odkrili tl vzhodni Venezueli «mlado» nafto. Po mnenju učenjakov! je nafta nastala pred več kot milijon leti, medtem k° se za to venezuelsko nafto ve», da ni starejša od pet do deset tisoč let.
***
— aa je nek i ameriški znanstvenik, znan nasprotnik kajenja, predlagal ra-dioskopski pregled vsake * mesece za vse tiste, ki s0 redno kadili vsaj 25 let. On zatrjuje, da je pojav raka na pljučih pn takih osebah
samo vprašanje časa. če bodo nadaljevale s kajenjem-Edini razlog, če taki ljudje vendarle ne bodo umrli zaradi raka na pljučih, je P® njegovem mnenju ta, da bodo umrli prej iz nekih drugih vzrokov.
#**
— da sta dva entomologa z vseučilišča v Wuertzburg® na Bavarskem odkrila, d» troti niso le nekoristni požeruhi, kot se to splošno smatra, ampak da morejo Prl proizvodnji medu in nektarja nadomestiti kar 40 čebel" delavk. Omenjena entomolo* ga sta dodala nektarju radioaktivni fosfor-32 in tako sta mogla zasledovati njeg°v® pot: ko je neki trot konsu-miral določeno količino nektarja, ki ga je prinesla čebe* la, je postal tudi sam radioaktiven, s čimer so ugotovi* li, da troti delajo prav t°“* ko in celo več kot čebele-d®” lavke v raznašanju delu® prebavljenega nektarja P® satovju.
# #*
— da je neki danski akrobat stavil s svojimi prijatelji, da bo na žici premotit razdaljo 30 km med Dansko in Švedsko, in da je staV° dobil! Razpel je žico med prednjim in zadnjim delom ladje, ki vrši krajevni Pr°" met med obema deželama in ostal na žici ves čas, dokler ni ladja pristala 0 švedski obali. Kolumbov0 jajce!
* * *
— da so neznani tatovi ®
davno okradli Winston^
Churchilla in mu iz stanov*" tu*
nja odnesli med drugim di zlato tobačnico, ki je Pr* padala admiralu Nelso1"*' nekaj dragocenih odlikovani' nakita in drugo. Tatovom nl‘ so prišli na sled. Pred dnevi pa je Churchill ^ u anonimno pismo «v imen^ londonskega podzemlja*, tem pismu, ki ga policij smatra za avtentično, se l° ^ trjuje, da profesionalni
zmoviči britanske prestol®1^ ce nimajo nobene zvezehi tem podvigom, ki naj bi verjetno delo nekega vi amaterja. «Londonski tato ne bi nikoli napravili ** koli na škodo starega Pre sednika.* Na koncu pisma P obljubljajo, da bodo Pr° ^ sionalci storili vse, kar je njihovi moči, da izsledi)^ svojega nepoštenega kole® in vrnejo ukradene stvari-
# # *
— da se je v Chica0*
gangster Jim Wesltvood P til tri ure z blagajno ne trgovine s krznom in da J v njej našel 5 neplačani faktur, 3 dolarje in 2 mrtVv molja. To ga je spravilo tako krčevit smeh, da se 3 zaradi tega prebudil čuvah telefoniral na policijo, ki 1 Jima aretirala.
# # *
— da bo znani franCp^j;. filmski igralec Gerard ” ^ lippe nastopil to poletje svojem prvem arnerišp<j0i filmu, toda v Španiji. ** bodo izdelali po roma »Plater and J», španskega P satelja Juana Ramona menzeta, dobitnika Nobel® nagrade. V filmu bo P^11 ' j pe igral vlogo kmeta, ki
je osel edini prijatelj-
* * *	tnV-
— da so angleški aieo
njaki izdelali napravo, *	^
tero se ugotavlja deb0* mastne plasti na Pra^ 0l zatrjujejo, da je tako nB^ tavljanje neboleče, hitro preprosto.
* # #
— da so po nekih ninah v bližini Kaira st . kovnjaki ugotovili, da je
la kirurgija pri starih .. čanih, ki so živeli 25 st pred našim štetjem, na * visoki stopnji razvoja,
Aktualni
portreti
ELVIRA KRALJEVA S sinoči z naslovno vlo-p v »Prostem dnevu* L. Fischerja slavila 9-letnico svojega odrtega udejstvovanja. Po odu Je slavljenka Trža-anka. V Trstu je tudi ačela svojo umetniško at, nakar se je preseli-j > v Maribor in od tod začetku druge vojne v jubljano, kjer še vedno nastopa
LEJLA ABAOKIDZE eno najmlajših imen najvidnejšimi so-filmskimi ljudje na zadnjem festivalu v annesu zastopala so-filmske urnetn’-e, so jo proglasili za »vjetsko B.B., kateri je tres podobna, le da je jzično nbolj pri sebi*
MILLIE PERKINS I je tako nenadoma za-ovela v filmskem sve-t zaradi svoje odlične iterpretacije v »Dnev-iku Anne Frank*, je rišla na kratek oddih Rim. Bila je prej v annesu, kjer so njen lm predvajali izven konkurence
SOFIA LOREN i ji je stalno visela ad glavo tožba ali celo aporna kazen zaradi Jene poroke s Carlom ontijem, se sme vrnit* ivltalijo. Tako pravijo krogih, ki se s temi ravnimi zadevščinami kvarjajo Sofia 1 -oren š trenutno na Dunaju
V1AHIA DEL TEDESCO e beneško dekle, ki Žiri v Milanu in ki bo ?erjetno rešilo Ghianija tude obtožbe, da je u-noril Mario Martirano. Ičkle zatrjuje, da te .Ihianija videlo 10. septembra 195» zvečer v Milanu, to se pravi istega večera, ko Je bila v Rimu Maria Martirano umorjena
PrBnofsH "dnevnik
3 —
24. maja 19
HANS BENDER
V GONDOLI
Gondolir je molčal in veslal, dokler nismo bili sredi Canala Grande, med binogimi drugimi gondolami, zibaje se v valovih malega parnika, ki je oral tja eez k Ca d’oro.
Pred Rialtom je pojas-n'l most: postavili so ga namesto prejšnjega lesenega mostu Antonia da Pon-<*. obstaja iz enega samega loka in vsak steber slo-ni na šest tisoč kolih. Ko Eem to prevedel Marlen, je gondolir videl, da ona ne razume italijanski.
«Ko ste naju nagovorili, Bem vas takoj spoznal,» sem rekel.
“Jaz tudi vas. Pet let je minilo od tedaj — in tole tukaj je Paiazzo Bembo, gotska stavba iz petnajstega stoletja z velikim ornamentalnim bogastvom*.
Marlen se kar ni mogla Nagledati koničastih lokov.
*To je bilo najlepše beneško poletje. Ali je bil te-flaj kak dan dež?»
«Ne, prav nobenkrat ni deževalo*.
«To poletje je mrzlo. Kar naprej dežuje, in to odganja tujce*.
*Kaj pravi zdaj?* je “Prašala Marlen.
«0 vremenu govori. Nezadovoljen je z vremenom.* «Ali sta poročena?* je ^Prašal gondolir.
“Da*.
“Pa sta šla na poročno Potovanje v Benetke?*
“Ne, to ni poročno potovanje. Tisto je bilo že pred lremi leti*.
“Kaj pravi zdaj?* je vprašala Marlen.
“Mislil je, da sva na počenem potovanju*.
. “Slab psiholog je,» je rek-a Marlen. «Naj rajši raz-;T'ga. Morala bi bila vzeti aedeckerja s seboj*. “Cernu?*
, “Vedeti hočem, kako se menujejo palače*. kij*®aj jih boš spet poza-
. Gondolir je kazal in raz-agal:	«Palazzo Dandolo,
aiazzo Loredan, Paiazzo arsetti, Paiazzo Grima-m —».
b^Mislim, da ni pozabil no-
“Vam je ime Enrico?* “Da*. In tedaj sem se tu-jaz domislil njegovega tilena’ ravno Pravi trenu-*• “In vi ste Francesco!* bili; ma m^a' Niste poza-
je*Lepo je bilo tisto polet-
, »Paiazzo Papadopoli, Pa-azzo della Madonetta, Par Jfz° Bemado, Paiazzo Cor-rtSpinelli!» to* ,en mi ni treba predati.* je rekla Marlen,
“ta
razumem že sama; am-
v. ,	-	oc	oama,
n aj govori vmes?* Pripoveduj e o drugih, ki n je že kdaj vozil*.
“Ali te to zanima?*
»Ne morem mu prepove-at> pripovedovanja*.
“Ali ni rekel, da bo pel?* “Moja žena želi, da zapeta, Francesco!* r * ,roga žena je to,» je je u “Važa prijateljica se kor ar naPrej smejala. Ni-6 še nisem imel v gon-
tori,delcleta. ki bi se b>lo , nk° smejalo! Vsemu se znala smejati, in palače J1 bile figo mar*. r,aPel je “O sole mio*. jjGondolirji v filmih iz t- betk imajo imenitnejše j0:10rje, peli so v mikro-i in ateljeji imajo bolj-r, akustiko kot Canal Grande.
.“Upajmo, da bo kmalu
bal,* je rekla Marlen.
i„, *>aj to si si vendar že-*e,a».
»Caruso ravno ni*. I?Bi5ancesco Je razumel. ci Rel je: «Vaši prijatelji-
v.„.Je bil tedaj moj glas “Sec. ker <„
Ker
je bila srečna,
Ij.' J1 je bil všeč ves svet. vSe?ebi, Enrico, je bil tudi
da,^eni je tvoj glas tudi bes všeč*.
lu?u ®e veš, kako si bil ibbosumen?* jjbjbbosumen, jaz?* tila u’ italijanski je goveje. bolje od tebe. Govorila j,j,Saljive reči. ki jih vseh m.1 nisi mogel razumeti. ja®ba mati je bila Itali-
v.“Njena mati je bila iz cGz»Sme- Oče je bil Fran-
y°do si hotel skočiti*, bejai Francesco. flj^Porninjal sem se. Nareke,.	se ljubosumnega,
h0p. je preveč zaljubljeno ke- 0Va'a v Francesca, kov f6 je Prerada pomen-Sam z njim. Pa me je bi']b°^ podžigala. Taka je če
a- Rekel sem, utopim se,
gled16 ^ pri pri6i za6ela bi jr1* naravnost predse ba b^e. objela, kakor je tre-g^^bjemati v gondolah. —
epa
sem na sedež, in
^ je*16 pri:*ela’ obJela v^aj počenja zdaj?* je asala Marlen. kak •sem se ln videl, Vfls.t° je Francesco postavil lkB 0 v vodo, da dokaže, da flesM ni g'oblja od pet-v/rt centimetrov. i't„:cesar ni pozabil ta bcesco! Vse mu je osta-
jalo v spominu!
»Pokazati nama hoče, kako plitva je laguna*. «čemu nama to kaže?* “Videla naj bi, da v laguni ne more utoniti niti r.eplavač*.
«Ali se hočeš utopiti?* «Ne,» sem rekel. “Premrzlo je za kaj takega*.
“Pred petimi leti se je hotel nekdo utopiti,* je rekel Francesco in se zasmejal.
“Ali spada tudi to k vožnji z gondolo?* je vprašala Marlen.
“Francesco je posebno pozoren*.
«In bo vso pozornost tudi zaračunal!*
“Zakaj si tako huda nanj?*
»Preveč govori*.
Tistikrat je Francesco odklonil tri tisoč lir, za katere sva se bila prej dogovorila.
Pravljica iz Benetk bi se lahko začenjala takole: Nekoč je bil gondolir, ki je veslal z ljubezenskim parom po Canalu Grande in po vijugastih zavojih mnogih malih kanalov. Ob-vesil je bil svojo gondolo z lampijoni, pel je “O sole mio*, veslal je dve uri in zavrnil tri tisoč lir, ki mu jih je hotel plačati mladenič, ker je bila njegova prijateljica tako lepa in je njen smeh zvenel kakor ubrano zvonjenje. Da, nazadnje je zapeljal k neki taverni, ki je izletniki sicer niso obiskovali, in povabil svoja potnika, da sta pol noči pila chianti z njim, se smejala, plesala —.
“Zakaj pa si mahoma tako molčečen?* je vprašala Marlen.
«Jaz?»
“Tudi tvoj gondolir je menda zaspal*.
“Moja zena bi hotela, da ji poveš, kako se imenuje palača na levi in na desni*.
Francesco je razložil z o-bičajnim zanosom: «Na levi vidite Čampo in cerkev San Samuele s tipično beli eško-bizantinskim zvonikom iz dvanajstega stoletja; sledi Paiazzo Grassi, posebno lepa, stavba, v notranjščini okrašena s slovečimi stropnimi slikarijami Aleksandra Longhi-ja —».
Medtem ko sem prevajal, je rekel Francesco: “Zakaj nisi prišel z njo, s prstanom na prstu?*
«Kaj pa palača tam na desni?*
Tokrat sem bil Marleni hvaležen, da se je vmešala.
«Moja žena hoče vedeti, kako se imenuje tista palača*.
«To je Paiazzo Rezzon-nicco, Lenghenovo delo*.
Bi.i smo skoraj na koncu kanala. Medtem se je stemnilo, in še temnejše je bilo od deževnih oblakov, ki so se grmadili z zahoda. Kupola cerkve Santa Maria della Salute je žarela v žarkih.
«Ali izstopiva na Markovem trgu?* je vprašala Marlen.
«če hočeš —>.
“Zebe me, in videti je, kakor da bo začelo zdaj zdaj deževati.*
“Tedaj smo tukaj dolgo stali, ali še veš, Enrico?* «Vem —».
«Vsi ljubezenski pari se ustavljajo tukaj da gledajo kupolo cerkve Santa Maria della Salute. Tudi NoSlly je hotela, naj —*.
Ugriznil se je v jezik, ker mu je ušlo ime, ki sva se ga dotlej ugibala.
«Nočlly —».
«Kdo je Noelly?» je vprašala Marlen.
«No611y? To je ime dekleta —».
“Katerega dekleta?* “Mogoče njegove žene,* sem rekel domiselno.
«Noelly fe mia moglie,* je rekel Francesco.
«Ne, to ni res!*
«Res je. — Leto dni pozneje je prišla spet. Sama.* «Kaj govori ta strašni človek?*
“Pripoveduje o svoji ženi*.
“Zmerom pripoveduje reči, ki nama niso nič mar. — Ali še ne bomo kmalu tam?*
“Takoj, Marlen*.
iti
NOVO	DELO	MOJSTRA	V	PREVAJ
Domenico di Michelino: Dante in njegov ep.
Pred koncem srednjega veka se je italski genij v štirinajstem itoletju razrasel v tri vrhove: Dante, Pe-trarca, Boccaccio. Ljudski jezik, italijanščina, ki je matu prej začel izpodrivati iz slovstva srednjeveško latinščino, se je v delih teh treh umetnikov dvignil v poeziji in prozi do nepričakovane višine.
Medtem ko se je Dante v začetku štirinajstega stoletja uveljavil z Božansko komedija kot globok filozofski pesnik srednjeveškega sveta, je Boccaccio malo desetletij za njim (1353) objavil svoj Dekameron kot pravo nasprotje temnih in težkih Dantejevih vizij ter razgrnil svet razgibanega, pretežno radostnega, uživanja željnega človeštva, ki se izvija du-homornemu srednjeveškemu misticizmu, zamaknjenemu v pusto in dolgočasno sho-lastiko, ter si utira nove poti k jasnejšemu, osvežujočemu življenjskemu nazoru, k pravemu humanizmu s prvimi zarjami, obetajočimi novi vek.
Dante se je s silo svojega pesniškega duha uveljavil kot najboljši in najizrazitejši umetniški oblikovalec svoje dobe. To se mu je posrečilo predvsem v Peklu, kjer je zbrana nenavadno
Izšel je Gradnikov prevoc
Dantejevega «PEKLA>.
begata galerija njegovih sodobnikov in prednikov. V te speve je zajel tako polnokrvno sintezo srednjeveškega snovanja in dogajanja, da si z njo lahko ustvarimo zelo nazorno sliko srednjeveškega pravega poze-meljskega pekla, iz katerega je obupani duh zaman iskal izhoda v nadnaravno onostranstva, ne zavedajoč se, da bo treba pekel na zemlji odpraviti z drugačnimi tostranskimi napori, če naj iz njega nastane znosnejše bivališče za vse, posebno za ubožnejše družbene sloje.
Do zdaj Slovenci niso imeli posebne sreče s presajanjem Dantejevih umetnin v domače gredice. Medtem ko so si v zadnjih desetletjih nagrmadili cele gore prevodov iz tujih slovstev, zlasti povesti in romanov, so bili poskusi prevajanja iz Danteja bolj redki in povečini
prigodniški ali odlomkarski. Stanko Vraz je po svoje poslovenil prvi in tretji spev Pekla (1835). Koseski je prevedel 1877 prvih pet spevov, naslednje leto pa ves Pekel v svojem čudnem, neužitnem jeziku. Aleš Uše-r.ičnik je v Casu objavil XXXIII. spev Raja. Kot najvztrajnejši prevajalec se je v Domu in svetu izkazal Jože Debevec z večletnim, celotnim prevodom Božanske komedije, ki pa ni nikoli izšla v samostojni knjigi. Oton Zupančič je prevedel prvi in peti spev Pekla. Ciril Zlobec je poslovenil Novo življenje in dva speva Pekla, ki nista izšla .Tine Debeljak menda pripravlja celoten prevod Komedije za neko ameriško založbo.
Nad vse te poskuse in odlomke se je medtem dvignil Alojz Gradnik z novim pre-
| vodom Pekla v Knjižnici Kondor. Svoje mojstrstvo v pt-evajanju iz italijanske poezije je pokazal v večjem obsegu zlasti 1940 na 350 straneh svoje zelo bogate Italijanske lirike, pozneje z obširnim izborom iz Petrar-ce v knjigi Soneti in kan-cone (1954) ter z raznimi drugimi prevodi. Zadnja le-iu se je posvetil posebno Dantejevemu Peklu, ki ga imamo zdaj v lepi in priročni knjigi vsega pred seboj. Ta izdaja prinaša glavno in najbolj priljubljeno tretjino Komedije, na koncu pa tudi kratko vsebino druge-
•IHItlllllllllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllinllMIimilHHIUlOllllllniHlMIMMIIIIIIIinilllllllllllllllinillllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIllllVIIIIIHIimimilUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllltllllllllllOIIIIIIIIIIIIIII
OBISK	PRI
Po svojem delu mednarodno priznan
Dve nalogi sem imel pred seboj, ko sem začel obiskovati prof. Maksa Samca m Kemični inštitut “Borisa Kidriča«. Poiskati motive za scenarij za kratkometražni film o prof. Samcu v zvezi z delom na inštitutu in i-stočasno peljati vrsto razgovorov za svoi “Obisk«.
Bil sem prej že ponovno pri njem. tako da stik ni bil otežkočen. Ko sem prof. Samcu razložil svoj nam"n in mu dejal, da me posebej zanima, kako je prišel do svoje specialne stroke, se pravi, do teoretičnega in praktičnega raziskovanja škroba in njegovih derivatov, kar mu je prineslo mednarodno priznanje in ga postavilo v vrsto svetovnih specialistov te stroke, in kaj bi se dalo v zvezi s tem u-porabiti za scenarij, mi je odvrnil:
“Povedal vam Dom štiri glavne točke, nato pa vas bom peljal skozi laboratorije, da vam stvari pokažem. Ker se že zanimate za načrte mojega znanstvenega dela, vam bom najprej po-
111V
7
Maks Samec
kazal, kako sem začel svoje raziskovalno delo. Bilo je to na Dunaju pred prvo svetovno vojno in sicer v in-
štitutu za eksperimentalno biologijo Akademije znanosti v sodelovanju s prof. Paulijem.«
“Nekaj o tem inštitutu že vem in sicer iz razgovorov s prof. Hadžijem.#
«Da. Ustanovili so ga profesor Pauli — oddelek za fiziko - kemično biologijo, Paul Kammerer — oddelek za živalsko fiziologijo, biolog Pribram in prof. Port-heim, botanik, ki je izšel iz šole slavnega rastlinskega fiziologa prof. Wiesnerja.»
Kdaj ste prišli na dunajsko univerzo?«
Pomislil je, nato pa de-jal:
»Mislim, da je bilo leta 1902. Počakajte. Rodil sem
vrsti svetovnih specialistov
(Prof. dr. Maks Samec, redni član SAZU in upravnik Kemičnega inštituta «Borisa Kidriča»)
se leta 1881, gimnazijo sem končal z 18 leti, nato sem odslužil vojaški rok in za-tr-m sem prišel na Dunaj. Ne, bilo je to verjetno leta 1900. Študiral sam štiri leta, najprej splošno prirodoslovne vede, vendar sem se že v prvem semestru odločil za kemijo ,n — ker sem bil očitno sposoben in tudi priden, mi je moj profesor Hofrat Lieben posredoval dveletno državno štipendijo za izobrazbo univerzitetnih učiteljev. Ker pa je bila štipendija bolj majhna, sem nartopil obenem kot suplent na eni izmed dunajskih realk. Štipendija je bila bolj nekak priboljšek. Po končani doktorski diplomi — disertacija je bila čisto organske narave, da, iz organske kemije -— sem se vpisal na prej omenjeni inštitut za eksperimentalno biologijo.*
Ker se na vprašanje ne spomni hitro naslova disertacije, potegne iz knjižne o-mare lepo vezano knjigo, v kateri so bili zbrani njegovi objavljeni članki in razprave iz tiste njegove prve študijske dobe. Pri tem opazi tudi neki svoj članek, ki se tiče njegovih opažanj atmosferskih prilik iz letala in mi to smehljaje omeni.
«Kaj ste bili tudi letalec?«
«Da. Bil sem tudi to. Ni važno in mislim, da vas to ne bc zanimalo. Mojega sedanjega znanstvenega dela se to ne tiče«.
“Nasprotno, zanima me še posebej, ker sem tudi sam služil vojaški rok pri letalstvu še v stari Jugoslaviji. Takrat smo letali še Bran-denburgi, c katerimi ste gotovo letali tudi vi.»
«Z Brandenburgi, pa tudi še s starejšimi tipi. Konstruiral sem celo poseben a-parat za letalsko službo, tako imenovani fotometer. V prvi svetovni vojni sem služil kot izvidnik in meteorolog in pozneje sem se naučil tudi pilotiranja.«
“Ali ste pozneje, v Jugoslaviji, še kdaj letali?«
“Ne, odkar so mi pri Stanislavu poškodovali aparat, nisem več letel.«
“Ali ste morali zasilno pristati? Morda celo za rusko fronto?«
“Bil je boli padec kot pristanek,« odvrne z nasmeškom. “Sestrelila me je ru-
Bližnje umetniške razstave
Tovarna barv v Pisi (Co-lorificio Toscano) priredi letos že drugič v Riminiju bienalo za slikarstvo, kiparstvo in grafiko za nagrado «Morgan's Paint«. Co-lorificio Toscano je dal na razpolago za to nagrado potrebne fonde; gre za nakupne nagrade v višini okrog 3 milijonov lir. Nekaj nagrad prispevajo tudi razne ustanove iz Riminija. N_a razstavi bodo dela 90 slikarjev, 30 kiparjev ter 40 grafikov. Razstave se bodo udeležili umetniki, ki jih povabi posebna komisija. Iz Trsta so povabljeni Lojze Spacal, Nino Perizi, Carme-lq £otti in Marcello Masche-
rini. Prirejena pa bo tudi posebna razstava 25 umetnikov iz časa od 1910 do 1950, nekaka slikarska antologija, na kateri bo zastopan tudi pokojni Špacapan.
Bienala v Riminiju bo od 15. julija do 30. avgusta.
# # #
Od 26. septembra do 4. novembra bo v Padovi večja, razstava pod imenom XIII. Biennale d'arte tri veneta. Na rastavi bodo zbrana dela slikarjev, kiparjev in grafikov treh beneških dežel. S svojimi deli bo na razstavi zastopanih 250 umetnikov. Seveda so med temi tudi številni umetniki iz Trsta; Lojze Spacal, Avgust
Černigoj, Romeo Daneo, Maria Lupieri, Tranquillo Ma-rangoni, Marcello Mascheri-ni, Giuseppe Nigrisin, Nino Perizi, Dino Predonzani, Aliče Psncaropulo, Marino Sor-mani itd. Razstavil bo tudi Anton Mušič.
# # *
Beneška bienala je organizirala posebno potujočo razstavo italijanskih umetnikov «Od futurizma do danes«. Gre za okrog 150 del 39 slikarjev in 14 kiparjev. Razstava bo danes otvorje-na v Saint-Etiennu, pozneje pa bo premeščena v Di-jon, Blois in Lyon. Med slikarji na tej razstavi je tudi Špacapan,
ska artilerija, vendar je letalo še prišlo na avstrijska tla. Dobil sem močan šok in precej časa sploh nisem mogel govoriti. Od takrat nisem več letel.«
Pri tem obisku si izprosim od prof. Samca napo-sodo knjigo njegovih prvih znanstvenih sestavkov. Ko jo pozneje prelirtujem (članki so povečini še iz let pred 1914), me zelo začudi tako široki obseg Samčevega zanimanja kakor njegova široka razgledanost. Ze prvi članek “Ueber die absolute Groesse der Molekuele« me preseneča s smotrno navedbo mnenj antičnih grških filozofov o materiji in atomih, še bolj pa zaključni odstavek, v katerem mladi avtor povsem jasno napovedu-
zi oblake prav do štiri tisoč metrov višine. Tam gori pa, rečem vam, sijalo je sonce, bil je najčudovitejš1 sončni dan. sploh — prekrasno! Balon, s katerim smo se dvign:li — pravzaprav sva se dvignila, kajti z mano je bil samo še neki oficir od dunajskega arzenala, kjer so polnili balon — je bil tako imenovani Frei-balon, torej nepritrjen in veter nas je gnal, kamor je hotel. Nad nama sonce, pod nama pa gosti oblaki, tako da nisva nič vedela, kam naju veter nosi. Balon se je nekaj časa držal v višini, dokler je sijalo sonce, potem pa, popoldne, sva začela z balonom naenkrat padati; kam, nobeden od naju ni vedel. Znašla sva se
VLADIMIR BARTOL
je v prihodnosti — atomsko dobo.
V drugem sestavku (Theo-rie und Praxis in der Luft-
schiffahrt 1909) omenja neki svoj zasilni pristanek nekje v Avstrijskih Alpah in nakazuje nadaljnja predvi-denja v razvoju letalstva. Sestavek zaključuje v polemiki zoper tiste, ki niso takrat še videli v letalstvu nobene koristi, s Franklinovim izrekom: «A quoi sert l’en-fant qui vient de naitre7«*) Začudijo me nadaljnji sestavki o meteoroloških opažanjih in o vidljivosti, svetlobni intenziteti v velikih nadmorskih višinah.
Ko sem ga v enem od nadaljnjih obiskov na to opozoril, se je nasmehnil in dejal:
«Moja glavna učitelja na Dunaju sta bila prof. Lieben in prof. Wiesner. Wiesner, svetovno znani rastlinski fiziolog, te je zelo zanimal za fotoklimo, kajpada v zvezi s svojimi rastlinami, in je hotel dognati razne nadmorske višine. Na njegovo željo sem se prijavil na me-tsorološk; zavod na Dunaju in tam smo z haloni po en dan v mesecu ob določeni uri merili atmosferske prilike in skušali dobiti prerez čez klimo v celi Evropi. Zadnjič sem vam omenil, da sem v ta namen skonstruiral celo poseben aparat, tako imenovani fotometer. Ampak, no, ker že o vsem tem govoriva in ker ste me prejle vprašali, kako je bilo s tistim zasilnim pristankom v Alpah, vam hočem povedati, kako ie slučaj posegel v moje življenje in kako sem pravzaprav ravno po tem slučaju prišel do možnosti tvojega raziskovalnega dela. Navsezadnje, da mi je bilo omo»očeno postiti to, kar sem, lemu je bila vzrok ta letalska zadeva. Ali vas to zanima?«
“Vsekakor in celo zelo.«
»Nekega dne, bilo je v začetku februarja, mislim da v letu 1905, srno se dvignili z balonom v zrak; dan je bil zelo oblačen in prodreti smo morali visoko sko-
*) “Kakšno korist imaš od otroka, ko se rodi?«
skoraj brez balasta končno nekje med Semmeringom in Hochschvvabalpe v planinskem svetu. Zdaj pa poglejte, kako igrh slučaj svojo vlogo. Imela sva nalogo, da se drživa več ur v zraku in da potem javiva, kje sva pristala. No. ko sva tam na Alpi pristala — takrat se je začela ta zadeva. Pes naju je zasledil in začel glasno lajati, prišli so kmetje ali pasti-ji, sicer ni bilo daleč naoKoli nobenih ljudi. Takrat so v časopisih ^e pisali o izgubljenih aeronav-tih. Prišla sva končno le do hiš in prenočila v neki bajti. Predpisano je bilo, da se morava javiti takoj, zato sva najela nekega fanta in mu izročila brzojav, da ga ponese na pošto v dolino. Fant pa ni najbrž tega brzo-java nikoli oddal. Sele tretji dan sva potem prišla do Wiener Neustadta in od tam vendarle končno brzojavila, da sva se rešila. Vidite, tako sem pravzaprav po golem naključju zaslovel. Pisali so o naju, Wiesner, ki me je sicer že prej cenil, se je začel sedaj še posebej zanimati zame, dunajski aeroklub me je vabil na svoje prireditve, njegov predsednik, nadvojvoda Leopold Salvator se je tudi zavzel zame, predavati sem moral po različnih klubih in društvih. Tako sem postal protege prof. Wiesnerja, pa tudi aerokluba in njegovega predsednika Podprli so mojo prošnjo za profesorja na dunajski realki, dobil sem štipendijo za nadaljevanje študija — skratka, tako sem se jaz, kranjska revščina, na Dunaju znašel in na noge postavil.«
# #*
Bral sem neko peticijo prof. Samca, v kateri navaja željo pokojnega Borisa Kidriča, ki se je posebej zanimal za Kemični inštitut, saj je sam študiral kemijo, da bi naj imel Kemični inštitut prvenstveno znanstveni, se pravi teoretično raziskovalni namen. Postavil sem prof. Samcu vorašanje, kako sodi o važnosti teoretično raziskovalnega dela glede na njegovo poznejšo praktično primeno.
“Pravzaprav tiči v vašem vprašanju že odgovor. Tako vam bom to ponazoril; začeli smo z opazovanjem na določenem področju, fenomeni so se registrirali, skušali smo jih pojasniti na podlagi že znanega ali na novo nabranega gradiva, a-li da vam to še natančneje objasnim:	naš prvi napre-
dek obstaja v tem, da spoznavamo naravo, njeno strukturo in njene preosno-ve. Pri takih opažanjih se kdaj pr kdaj pokaže, da dobi eno od teh tako pridobljenih spoznanj pomen tudi za prakso. To bi bila e-na smer. Druga >o> bi bila ta, dr se na že obstoječih industrijskih produktih pokaže potreba po nadaljnjem razvoju in razširitvi postopkov. Tej smeri bi se lahko reklo dirigirana smer. Kajpada ni brez osnovnega znanja mogoče nič narediti.«
“Znano mi je, da ste napravili zlasti na področju, škroba celo vrsto odkritij. Zanimali bi me vedeti, ali so bila ta odkritja boli rezultat dolgotrajnih, opažanj in poizkusov ali pa prej intuitivnega značaje.#
“Ostali-va kar pri škrobu.' Vidite, čjovek eksperimentira, ponovno in ponovno poizkuša in naenkrat se mu neka; posveti... Takrat na Dunaju, ko sva ,s Piulijem začela vsak na svojem področju, on na beljakovinah jaz pa na škrobu, poizkuse,
(Nadaljevanje na 5. straniJ
Raja, s čimer je knjiga p merno zaokrožena in no pregledno sliko celotne dela.
S' to izdajo je Mladins knjiga omogočila zlasti s venski srednješolski mlai ni, da se temeljito sezna z enim najznamenitejših d svetovne književnosti. Ka gladko teče novi Gradnik prevod in s kakšnim pesi škim. estetskim in jezike nim umevanjem svoje na ge se je najvidnejši dani nji slovenski pesnik lo prevajanja in prepesnjet nja Pekla, se prepričamo pri prvi tercini:
ga in tretjega dela, Vic in
Na sredi našega živi jenja pota
sem znašel v hoste mračni se goščavi,
ker ravno pot mi je preprla zmota. (Str. S)
Zelo prisrčno in naravno . znani Dantejev pozdrav V« zveni tudi v našem jeziku ( gilu:
Ti učenik si moj, od tebe rano za lepi slog sem si posnel pravila, da zdaj je tudi moje ime že znano. (Str. S) Zvesto se oklepa izvirnika začetek tretjega speva;
SKOZ MENE POT V MESTO GRE TRPEČE, SKOZ MENE POT GRE li VECNl BOLEČINI, SKOZ MENE POT GRE V POGUBLJENIH JECE.
(Str. 17)
cesca da Rimini zaključi pretresljivo zgodbo e svo ljubezni do Paola Malatest
Prav taka veščina prijetno preseneča na koncu petega speva, ko je Fran-
Ko ena senca to je govorila, jokala druga je; videč nju jade, zavest mi vzela je sočutja sila.
In padel sem, kot mrtvo truplo pade. (Str. 3‘. Konec vsega Pekla potr- i prejšnji zgledi. Primerjaj!* juje, kar so pokazali že | tudi z izvirnikom;
Salimmo su, ei prim o ed io secondo,
Tanto ch’io vidi delle cose belle
Che porta il ciel, p er un perlugio tondo;
E qujndi uscitjimo a riveder le stelle.
Prevod:	i
On prvi, jaz za njim, in že višino neba sem uzrl skoz “upo okroglo v jami in vso njega krasoto in vedrino.
Stopila ven sva in bila pod zvezdami. (Str. 20
Malokdaj srečamo kak redkejši ali nov izraz, ki pa je sam po sebi ali po skupnem smislu brž jasen. Zato ni sledu o prisiljenih rimah, ki delajo nespretnim prevajalcem hude preglavice in jim včasih navdihujejo prav čudne oblike.
Knjigo je lepo, pregledno in smotrno uredil Niko Košir, ki je napisal tudi jedrnato spremno besedo in opombe ter dodal vsebino Vic in Raja. Opremil jo je E. Cevc, ki na koncu zanimivo razpravlja o slikah. Trinajst slik umetnikov iz raznih dob dviga ceno te okusne izdaje, i
Religiozni in mistični epi V naši dobi ne nastajajo več. Človeška miselnost se it v več ko šest sto letih, ki nas ločijo od postanka Božanske komedije, precej premaknila in odmaknila od vizijskih umetnin. Le Mussolini je doživel proslavljajoč ep v luksuzni izdaji, kjer se je tudi Marija potegovala zanj, a v šol" ga niso uvedli. Miltonov Izgubljeni raj iz 17. stoletja je osamljena pesnitev, ki po slavi in priljubljenosti daleč zaostaja za Komedijo. Klopstockov Mesija iz 18. stoletja je bil že njegovim sodobnikom nekaj dolgočasnega , in težko prebavnega; danes je skoraj docela pozabljen.
Dantejeva pesnitev pa u-spešno kljubuje zobu časa. Niti Cerkev se ni nikoli kdove kaj spotikala ob njegovih včasih drznih in malo pravovernih vizijah. Verni Dante si zgradi enostran-
sko vesolje po svojem pe niškem okusu in pošilja p peže v svoj pekel. Kot V liovni režiser razpolaga s inovoljno z vsem prostoroi svojega vesolja, odkazuje i svoji všeči sedeže v svoji nebesih in da enega svo eboževanki Beatrici, ki ; Cerkev ne priznava za sv« nico. Pesniška cena Dant jeve Božanske komedije tako visoka, da morajo pr« r.j" utihniti vsi dragi p misleki.
V tem smislu Francesc de Sanctis pojasnjuje obč človeške vrednote Dantej ve poezije z nekaterimi zg ščenimi sodbami o njenei bistvu: «V Božanski kom diji torej ne maramo iska ne bogoslovja ne filozofi; ne morale; božanska je, ne zavoljo tega, prej kiju temu... Komedija ni ne zn nost ne zgodovina, temv« poezija, kljub piscu in kiju sodobnikom kot umetno: lealizirani srednji vek Dantejeva poetična narav ki so jo s silo vlekli v tei loške in sholastične abstral cije, pa se temu upre, ol ljudi pesnikovo domišljij s prikaznimi in ga prisil da konkretizira in materi: lizira.«
V celoti Je Pekel te i
daje kot pesniško veledel nekaj zelo lepega in dr. gocenega. Današnjemu sli venskemu bralcu nudi dvo ni užitek: vsebinskega m je pripravil Dante Alighii ri, jezikovnega pa njego duševno sorodni posredov: lec Alojz Gradnik.
ANDREJ BUDAL
Gaj pinij v Raventii, ki ga omenja Dante. To je ostanek starodavnega gozda, ki je nekoč pokrival ves pas ob Jadranskem morju.
_____ V 20. STOLETJU	V	JUŽNI	"j
" " ""*    * — '     I, ,1 ,  - ■ MI—.» II |   I ^
Skozi vse življenje jih spremlja »trah pred vražami in čarovnijami
V Milanu je izšla knjiga treh sociologov z opisi zanimivih primerov
VELJAVEN OD 25. DO 31. MAJA
Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Malenkostni spori z drago osebo. O-sebne zadeve boste v kratkem u-godno rešili. Potrebujete malo oddiha in razvedrila. Prilagoditi se morate novim razmeram v poklicnem delu.
Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Z osebo, ki vas ima rada, morate biti bolj iskreni in vljudni. Vaša trma vam lahko samo škoduje. Male ekonomske težave boste premagali s pomočjo prijateljev. Prijetna nedelja.
Dvojčka (od 21. S. do 22. C.) Dogodki in razmere zahtevajo večjo odločnost in vztrajnost. Morebitne spremembe v poklicnem delu in možnost večjega zaslužka. O-bisk prijateljev in novice, ki vas bodo razveselile.
Rak (od 23. 6. do 22. 7.) Bodite zelo previdni in potrpežljivi, da se ne boste sprli z osebo, ki vam je zelo pri srcu. U-poštevajte nasvete svojcev, zlasti glede finančnih zadev; v srčnih zadevah pa 'Odločajte sami!
m
Lev (od 23. 7. do
22. 8.) Poklicno delo bo terjalo precej napora, toda dosegli boste lepe uspehe. Nesoglasja v družini zaradi malenkosti. Pazite na zdravje! Obisk znancev. Ugodne prilike za izlet. Pismo.
Devica (od
8. do 22. 9.) delajte preveč načrtov, ki jih ne bi mogli uresničiti. Gmotne razmere se bodo
kratkem zboljšale, toda mejiti morate stroške, stanek z drago osebo Vas bo razveselil.
Tehtnica (od
9. do 23. JO.) Razmere niso še jasne. zlasti kar se tiče ekonomskih zaidev. Posvetujte se z osebo, v
katero imate zaupanje. Spoznali boste osebo, s katero boste sklenili prisrčne vezi.
Škorpijon (od 24
10. do 22
Primerni
za nove __________
čeprav se vas bo lotila melanholija. Preobremenjenost v poklicnem delu. Pazite, da ne pride do spora v družini. Odgovorite na pisma.
23.
Ne
v
o-
Se-
ki
23.
11.) dnevi načrte.
Strelec (od
11. do 20. 12 ) s®
nekaj tednov Odpornega “ .t Možnost oovtn ponudb, ki P® jih morate dobro proučiti. Malenkostni sp£ ri s kolegi zaradi	'
nih mnenj v poslovnem d*" lu.	,•
Kozorog (od **•
12. do 20. J' ( V \ Gmotne težav
) bodo trajale * nekaj dni.
V* J jatelji vam bodo pomagali. te previdni pr; siklepanJ novih prijateljskih vezi. a ne povzročite ljubosumn0" sti in jeze.
Vodnar (od 1. do 19. 2.) den brez znatnm sprememb. v P klicnem delu b dite bolj vest™ in zbrani. SP z drago osebo bo malo e8 sa trajal. Nekdo vam J nevoščljiv in dela o v ir • a mu ne bo uspelo. • Ribi (od 20. * do 20. 3.) Ne razburjajte se, . se vsi načrti * koj ne ures"I jo zaradi nen?« nih ovir. Oeeb»j ki vas ima rada, vam J. zvesta. Ljubosumnost P,
ma nobene podlage- N
vice.
GRAFOLOG ODGOVARJA
rurgi niso hoteli uslišati. Pa mu je starček pogledal roko in povedal, da ga bo rešil le «urok». Medtem je dobil pismo od svojcev, ki so mu sporočili, da so bili pri «cupranci*, ki je povedala, da je «zacupran*. Vrnil se je domov toda bolečine niso prenehale. Tedaj je odšel k drugi čarovnici, ki je ugotovila, kje tiči »cuprnija* (v ramenih in v želodcu). Dala mu je »medežijo*, ki jo je moral spiti in vrvico z 11 vozli, ki jih je moral v dveh o-brokih razvozlati na nekem cestnem križišču ter pri tem «izmoliti tajinstveno molitvico*. Vrvico so zažgali ob zori in — fant je popolnoma ozdravel.
«Cuprance» so ga zaverale
Vajenec Rocco Abate, star 18 let, pripoveduje; »Nekega jutra se zbudim, pa imam noge zavezana z vrvjo. Drugo jutro se zbudim in imam zavezane roke. Nekaj dni pozneje se zbudim in sem ves zavezan, da sa ne morem sploh premakniti. Vrv je bila zavozlana pod posteljo. Tokrat mi je razvozlala vrv mati, ki spi v isti sobi*. Od takrat je Roo-co kot paraliziran, sploh ne more hoditi. Stvar tra* ja nekaj dni. Preplašeni starši gredo k stricu, ki je »čarovnik* in ukaže; »Sedem toplih kopeli in masiranja z alkoholom po nogah ter čistilo*. Po sedmih kopelih voda postane rde-
ča kot kri in — dečko spet lahko hodi.
Hišni patron
Ne manjkajo seveda tudi dobri duhovi. Tako Carme-la Lognercio pripoveduje o duši pokojnega Antonia. Antonio je bil dobričina, umrl je pred kratkim. Nekega dne je Carmela videla nekaj zidakov, ki so frčali po sobi. Ni se prestrašila. Takoj se je spomnila na pokojnika. Vprašala je: «Si ti, Antonio? Če si ti, udari s pestjo po kolenu.* Cmok! po kolenu! Antonio je! od tedaj, celih pet let, je bil pokojni Antonio hišni «patron».
Carmelina hčerka Rosa je imela opravka pri mlač-vi. pa je zaprosila Antonia, naj pazi, da ne bo mezga žrla žito. Ni ji bilo treba dolgo čakati. Kar na lepem jo je nevidna palica krepko udarila. Pogledala je naokrog in zapazila, da je mezga začela žreti žito. Večkrat, jim je pati on pomagal, tudi sosedom, včasih pa se je tudi ponorčeval.
Če sveča ugasne
Spričo vsega tega morajo biti ubogi prebivalci, ki so tako uverjeni v vraže, zelo previdni, da si ne prikličejo nesrečo.
Kdor se hoče poročiti, nima samo skrbi za obleko, pohištvo, stanovanje, oklice itd. Novoporočenci in spremstvo ne smejo po isti poti k poroki in nazaj. Že-
Cveteča vrtnica.
nin in nevesta morata preskočiti cerkveni prag; ne smeta se dotakniti blagoslovljene vode. Vse to pa zaradi tega, ker bi lahko nasprotnik postavil na prag, v vodo in drugam ne-v.dne «limanice*, strup itd.
Gorje, če med cerkvenim poročnim obredom ugasne sveča na oltarju, če ugasne na strani ženina, mu bo slaba predla, nesrečen bo; če pa ugasne na strani neveste, uboga ona vse življenje.
Skozi vse življenje strah, čarovnije, za bolezen, za družino, za živino, za letino, za dež in sonce. Kakor da ne bi živeli že v letu 1959.
DAVNI SEN BIOLOGOV IN BOTANIKOV
KAKO VZGOJITI ČRNO ROŽO?
Perzijski velikaši so imeli ležišče iz rožnih cvetnih listov
Vrtnica ali roža ima že od nekdaj veljavo in jo ponekod imenujejo kar «kraljico cvetic*. Do sedaj je v resnici še nobena cvetica ni prekosila ne po obliki ne po vonju in ne po barvi. In koliko je vrst tega plemenitega cveta in nešteto barvnih odtenkov. Vsaka zase je prava umetnina.
V raznih izkopaninah, ki pričajo o življenju in kulturi najstarejših ljudstev na zemlji, so našli učenjaki vklesano rožo, kar dokazuje, da je bila že v pradavnih časih znana in cenjena. Perzijci so iz cvetnih listov vrtnic pridobivali »rožno olje*, ki jim je bilo posebno priljubljena dišava. In še dandanes pridobivajo na ta način »rožno olje*, posebno znani so Bolgari, ki to dišavo pošiljajo po vsem svetu.
Perzijci so imeli navado, da so svoje prijatelje sprejemali z rožnim oljem. A njih mogočniki so potresli svoje ležišče s svežimi cvetnimi listi vrtnic.
Rimljanom je bila vrtnica simbol uživanja. A o rimskem cesarju Neronu pripovedujejo, da je bil posebno vnet gojitelj vrtnic.
Ljubitelji cvetja, botaniki in drugi znanstveniki
set tisoč vrst vrtnice. In še vedno iščejo in poskušajo dalje, da bi ustvarili nove vrste, liovih barv in novih oblik. A največja želja vsakega ljubitelja je vzgojiti rožo s črnimi cveti.
Koliko poskusov je že bilo v ta namen in stroškov! Toda do sedaj je bil ves trud, vse prizadevanje, vsi stroški — zaman.
Nekateri premožni ljubitelji so celo obljubili velike nagrade za tistega, ki bi zmogel vzgojiti to redkost — črno vrtnico. Milijon dolarjev je še vedno na razpolago. Pa tudi druge manjše nagrade, že večkrat se je raznesla novica po svetu, da se je temu ali onemu posrečilo vzgojiti črno rožo. Toda kaj kmalu se je izkazalo, da barva te vrtnice ni črna, temveč zelo temnordeča. O Nemcu Maksu Krau-seju so pred mnogimi leti govorili, da je vzgojil črno rožo.
Cvetličarji vsega sveta pa ne hrepenijo samo po vrtnici črne barve tudi modro rožo bi radi ustvarili. Toda do sedaj še ni videlo človeško oko take vrtnice.
Morda poreče kdo, da cvet črne barve res ni znan, a modra ni tako redka, saj so modre barve so do sedaj vzgojili več de-1 cvetke na polju in v gozdu.
<afVNH(llllll«linilllllllllllllllllllHIIIIIIII«IIIMIIIlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII||||lllllllllll||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||| IIIHI llllllll 111111111111111IIIIIHIIII milil || IIIIIHIIIlIlltlllllllll 111111(11
Zgodba milijonarke med gobavci
V skrbi za naj večje trpine je našla svoj življenjski smoter
Torej ni ta barva pravzaprav nič posebnega, nič tako nenavadnega. Res je. Saj vemo, da rasejo med žitom plavice, v gozdu vijolice in spominčice, a hi-jacinta se ponosno šopiri na vrtu. Toda modre vrtnice vendarle še ni nihče videl. Prav tako ne tulipana in ne dalije. Torej je le neka razlika, je le nekaj, kar ne dopušča pri nekaterih rastlinah določene barve.
Ocenjevalci, ki presojajo novo vrsto cvetice, zlasti vrtnice, so zelo natančni in se strogo ravnajo po določenih pravilih. Glavno pravilo pri določanju novih vrst vrtnic je popolnoma nova barva. In če pomislimo, koliko vret že poznamo, res ni lahko najti še kaj novega, kaj takega, česar še nihče ni videl.
A tisti, ki se mu to posreči, je — lahko se reče — na konju. Roža dobi »patent*, kot je to urejeno pri drugih izumih. Nihče je ne sme razmnoževati brez dovoljenja, ne prodajati. Bogati ljubitelji cvetlic, pa plačajo »izumitelju* velike zneske, da smejo novo rožo gojiti v svojem vrtu.
Vse bi pravzaprav bilo lahko, če bi mogel gojitelj kar na umeten način vplivati na razvoj rože, na kateri poskuša vzgojiti novo vrsto. A se ne da. Večina teh ljubiteljev cvetic se vse življenje trudi, poskusa z raznimi načini in vrstami, a brez uspeha.
Vrtnar ali naravoslovec, ki dela take poskuse, mora biti zelo potrpežljiv in natančen. Poleg tega pa mora do podrobnosti po-
znati zakone o življenju rastlin in o vsem, kar vpliva na njih razvoj. In še marsikaj drugega.
Koliko potrpljenja je treba in ljubezni, ko nadvse previdno in skrbno prenaša cvetni prah s prašnikov enega cveta na pestič drugega. Podobno kot žuželka, ki. leta s cveta na cvet in nevede pomaga, da se cvet oplodi in da potem rodi. »Pomešal je kri* bi lahko rekli, in potem mora potrpežljivo čakati, kaj bo iz tistega nastalo. Več mesecev opazuje, kako rase, kako se razvija. A ko potem
na isti roži požene cvet, s strahom gleda, je upati na uspeh, da nj®* govo delo ne bo popolnorn® zaman. Seveda ne tako m* tro. Morda kdaj poznelp’ Morda se mu tudi p°s^®P, vzgojiti vrtnico, z noVr7i značilnostmi, drugačni® kot jih imajo — »starši*. Toda naj višji sin ter — črna ali modra " — tisto ni.
ve, če se bo posrečilo naravoslovcem o kriti skrivnost črne in ® dre rože.
za
Kdo
Dolgo so se trudili vzgojiti črno vrtnico. Zakaj Ite" ki, ko je prirod ni cvet tako lep?
Pravzaprav je zgodba mu lijonarke Olge Deterding dokaj nenavadna. Vsaj v družbi, iz katere izhaja, precej redek primer.
Ko so zvedeli njeni prijatelji in znanci, da se je odpovedala dotedanjemu življenju in sklenila o-stati v znani bolnišnici za gobavce, ki jo vodi znameniti zdravnik in Nobelov nagrajenec, dr. Albert Schweitzer, so si to razlagali na različne načine.
«Saj ne bo ostala! To je le njena hipna muha. Prav kmalu se bo naveličala samote in dela in se vrnila/»
Tako so govorili pred tremi leti v Parizu in Londonu, c New Yorku in v Nici. V'*t, ki so jo poznali in z njo uživali življenje in se zabavali.
Toda Olga se ni vrnila.
A še lani so v istih družbah modrovali takole:
«/z zanesljivih virov vem, da se je Olga zaročila z asistentom dr. Schvoeitzer-ja, dr. Catchpoolom...* Drugi so zopet razlagali: *Olga ni mogla zdržati v Lambarenu in je šla v — Rusijo...*
Morda je nekoliko tudi sama kriva za vse take govorice. V sporazumu z dr. Schvoeitzerjem so, da bt se izognili obiskom, namreč vsakomur, ki je prišel v kolonijo gobavcev, da bi videl Olgo, rekli, da je ni več tam...
Toda Olga je še v bolnišnici v Lambarenu. In bo ostala, že tri leta je tam in opravlja tudi najtežja dela: pere bolniško perilo, riba pode, lupi krompir,
pripravlja zelenjavo in dela vobče vse, kar je potrebno.
Zato tudi ima na svojih rokah vse lepše okraske, kot prej, ko je bila polna briljantov in biserov. Sedaj krasijo njene roke žulji, ki jih. s ponosom pokaže, ker so to častno znamenje človeka, ki dela.
Olga Deterding je danes srečna. Spoznala je, da ni denar tisti, ki napravi življenje srečno. Pravzaprav niti ni potreben za srečo.
A pravega nagiba, ki je Olgo dovedel do take odločitve, da si je izbrala sedanje življenje, pravzaprav ne ve nihče. Do sedaj je to samo njena skrivnost.
Se pred 4 leti je bila Olga središče v krogu mladih bogatašev, ki so v brezdelju in zabavah tratili čas in denar. Na dirkališčih in v letoviščih, v igralnicah v Cannesu in Monte Carlu, v pariških nočnih lokalih in v svetovnih kopališčih Biarritzu in Miamiju, na karnevalu v Nici in povsod, kjer se je zbiral tak svet. Povsod je bila z njimi tudi Olga.
Ko je pred nekaj leti umrl njen oče, angleški petrolejski magnat Sir Hen-ry Deterding, je podedovala Olga okoli 4 milijarde in pol lir vredno premoženje. Samo da bi potrošila obresti tega ogromnega zneska se je morala precej truditi.
V Parizu je imela razkošno vilo, kjer pa je še najmanj časa prebivala. Bolj pogosto se je mudila v 1luksuznih hotelih v Lon-
I donu in New Yorku, na Ri-1 viert ali na Floridi, kjer je povsod imela stalno rezervirane sobe. A nikamor ni šla sama. štiri služabnice so bile neprestano z njo, a poleg tega je vabila na ta potovanja prijatelje in znance, tako da je imela okoli sebe vedno celo čredo sebi enakih veseljakov, častilcev in prisklednikov. Že takrat je Olga mislila bolj na druge kot samo nase.
Toda nazadnje ji je tako življenje postalo dolgočasno. Spoznala je vso praznino svojega življenja in svoje družbe. S strahom je zrla okoli sebe in spoznala, da ji leta naglo, prenaglo, bežijo, ne da bi mogla kaj pametnega, kaj koristnega pokazati. Niti tistega ni dosegla, kar je pravzaprav dano skoro sleherni ženski: družinske sreče. Toda pri vsej množici častilcev in priltzovalcev, ki so neprestano brenčali okoli nje, se ni mogla ogreti za nikogar. Bil je njen denar, ki je bil napoti. Ali bi imela toliko častilcev in snubcev tudi brez njega? Bi se vrteli okrog nje vsi, če bi bila revna? Bi jo imel rad kdo tudi samo zaradi nje in ne zaradi denarja?
To so bila vprašanja, ki so se ji venomer vsiljevala m povzročala, da je bila taka, kakršna je bila in da ni šla prilizovalcem na limanice.
Toda nekega dne se je vse spremenilo.
Leta 1956 je skupno s tremi prijatelji in svojo sestrično Lavinijo potovala v avtomobilu po Afriki.
Nobeden iz te družbe se ni več vrnil v Evropo. Trije jantje so postali v Keniji farmarji, sestrična La-vinija se je poročila z enim med njimi, a Olga je zbolela za malarijo in se je dolgo zdravila v neki bolnišnici.
In v tej bolnišnici je izvedela o velikem človekoljubu, sivolasem zdravniku dr. Albertu Schiveitzerju, ki je ustanovil za najbed-nejše med bednimi, za gobavce, posebno naselbino Lambarene, ki je obenem tudi bolnišnica in jo vodi že dolgo vrsto let.
Brž ko je okrevala se je odpravila na pot. Sama. Šla je h gobavcem, hotela je videti sivolasega človekoljuba in zdravnika ter dobrotnika gobavcev.
In ko je stala pred njim v njegovem kabinetu, je spoznala, da je prišla v popolnoma drug svet. Govorila je s človekom, ki mu je bila sleherna misel le blaginja sočloveka, a nase ni mislil.
Plaho je izrekla željo, da bi ostala pri njem, da bi tudi ona nekaj storila za trpečega človeka.
*Nisam se učila kako se negujejo bolniki, zato tega ne znam.
Toda dovolj sem močna in zdrava, da bom lahko delala kaj drugega. Nobenega dela se ne sramujem.*
Olga je tako ostala v Schureitzerjevi družini. Še tisti dan je oblekla belo haljo, na glavo si je delo tropsko čelado in začela delati. Dosegla je smotei svojega življenja.
1	ZVIŠ1N
koraj neverjetno se zdi, v sedanjem stoletju, v >i sputnikov in atomske nbe, nekdo še verjame ovni jam in se boji ča-nic, »urokov* in volko-kov. če bi bilo tam :je v afriškem pragozdu, nor civilizacija ni še pro-i, toda v Evropi, v civi-rani deželi s tisočletno turo, kakor je na pr. Ita-, teh pojavov ne bi sme-več biti. če bi pri nas .do resno rekel, da ver-le »cuprancam*, bi se smejali, ali bi ga poli v norišnico.
animiva knjiga
Južni Italiji pa ni ta-Tam so predeli, cele po-jine, kjer so čarovniki v teh, čarovnice strah in >et, »cupmije* na dnev-n redu.
red kratkim je v Mila-izšla zanimiva knjiga, risali so jo trije ita-nski sociologi o ljud-m vraževerstvu v Južni iji, ki je še globoko u-
Ljubezen ali kupčija?
Ester Williams in Ben lage sta se po 13 letih kupnega življenja zdaj ožila. Ester je znala do->ro izrabiti svojo film-ko kariero v trgovske lamene. V kratkem se >o poročila z igralcem 'effom Chandlerom. Ljubezen, ali donosna kupčija?
** *
Ali Kiham je v dveh Ineh zaslužil v Angliji t svojimi konji na dir-cah kar 50 milijonov lir jer nedoločeno vsoto na tavah. Je pač že tako, ejer je večji kup...
koreninjeno. Področje njihovega raziskovanja in o-pisovanja je bilo med Po-tenzo in Matero, središče njihovega zanimanja pa Al-bano, velika vas s 700 družinami. Vse te družine verujejo v vraže in se po njih ravnajo, v vsakem primeru. In takih vasi ni malo na jugu.
Zboli otrok — kriva je »cuprnija*; mati nima več mleka, da bi dojila otroka — krivo je zlobno oko; nekdo je hudo bolan — pomagal bo le čarovnik itd.
Od rojstva do smrti spremlja človeka strah pred «cupmijami*; ko se rodi, ko začne hoditi, ko dora-šča, se poroči, pri vsakem opravku, če je zdrav ali bolan, ko se stara in ko umira. Zato imajo čarovniki in čarovnice še veliko moč. Bojijo se jih in k njim hitijo na pomoč. V primeru bolezni sicer gredo tudi k zdravniku in v bolnišnico, toda zadnja pot jih pelje k čarovniku. Če zdravila, zdravnik in vsa oskrba v bolnišnici nič ne pomagajo, bo že pomagal »cuprnik* — «il mago*. In včasih zares pomaga, zlasti v primeru živčnih bolezni, ker igra odločilno vlogo avtosugestija.
V omenjeni knjigi so opisani nekateri primeri in izjave domačinov
Vrvica z 11 vozli
Vito Dagonetti, obrtnik, star 24 let. Že kot otrok je v spanju večkrat videl «cu-prance*, kako so se pritihotapile skozi ključavnico v sobo in se usedle k njemu na posteljo. Ves prestrašen, kakor da bi bil zavezan, se m mogel premakniti in zakričati. Ko mu je bilo 22 let je čutil hude bolečine v želodcu. Zdravniški pregledi niso mogli nič ugotoviti. V Potenzi je prosil zdravnike, naj ga operirajo, pa ga niso hoteli. Odšel je v Neapelj, tudi tam ga ki*
MAJA — 17: — Značaj, kateri se zrcali iz vašega rokopisa ni slab, vendar je jasno opaziti močna kolebanja in večje število nerešenih problemov. Življenje morate pričeti dojemati manj površno. S pomočjo vo-
dol* ACOtrlpt od	to
lje pa se poglobite v svoje delo in v vsem započetem nadaljujte bolj dosledno. Tako stanje je pri vas le prehodnega značaja, ker je moči opaziti nagnjenje do povečane pozitivne aktivnosti.
KISMET: — Bodite stvarnejši; opustite vsako pretiravanje. Nagibate se k revmatičnim obolenjem. Čuvaj, te se prehlada. Možne izgube v poslovanju s sorodniki, fcudi nepremišljene ljubezenske situacije so vam ne-
Be *U4	■ca
varne. Uspeh v intelektualnem poklicnem delu. Na zunaj se prilagodite trenutni situaciji, v notranjosti pa še nadalje z vso odločnostjo zasledujete postavljeni cilj.
MOSOR: — V bistvu je vaš odnos do življenja in okolice pravilen; s samim seboj pa še nimate čistih računov. Obvladati morate sebe v večji meri in se
oprijeti načrtnega dela za dosego napredka. Ostro in hitro mišljenje. Opustite nezaupanje in ljubosumnosti: tudi gospodovalnost ne bo v odliko! Vnetja in živčna izčrpanost so vam nevarni.
stopilo počasnejše in sentimentalno reagiranje na zunanje dogodke. Prevelika občutljivost s pomanjkanjem samokritike pa ustvarja zavestno labilnost, ki se zrcali v sedanjih psihičnih depresijah.
ŽIVLJENJE: — Oprimite se svoje osebnosti in skušajte prebroditi težave ob mirnem in jasnem premisleku, kar bo vrnilo zaupanje in trdnost. Zunanja do-
SONCE: — Po naravi ste nemirni, a obenem podjetni; vaša impulzivnost zahteva široko delovno področje. To pa ni bil vedno slučaj, zaradi tega je na-
živetja in vplive sprejemajte kritičneje in analizirajte
njih vplive z vašega stališča. Ne postajajte igrača čustev. Pozor na bolezni ožilja.
ROBERTA: — Združujete delovni polet in dobrosrčnost. Ne vzrojite pri vsaki nevšečnosti. Ne odklanjajte ljudi, ki so ozkosrčni preden se ne prepričate, da so sami krivi, svojih posegov. Bodite umirjenejši
pri zasledovanju svojega cilja. Svoji okolici ste simpatični; vaša dolžnost je. da vršite nanjo pozitivni vpliv.
Pogled na del razstave goveje živine sivorjave pasme, ki
TO , DA SEM TE SREČAL, K MLMpl BLEPOLIČNIK, JE MOJE LJUDSTVO VELJAL O M NO GO KRVI...A S E SEr-j--------
Bomo videli...jKT 'i >
KMALU ZA TEM JE KOLONA PRISPELO DO FORT LARAMIEA
... TODA MOJA SMRT Tl ,NE BO KORISTILA,KER BO KDO DRUG STOPIL NA MO JE MESTO. POMISLI RAJE NA TOj KAKO BI ZlVEL V MIRU S SVOJIM fžr M ji ------
PRIDI, DUSTY,DA\
Dohitimo ostale'
OOOOOOOOOO!
KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV
ba jinska zveza neposrednih obdelovalcev jahko uspešno ščitila koristi kmetovalcev
S pristopom k Vsedržavni kmečki zvezi bodo naši kmetje dobili tudi pomoč in podporo v Rimu ter si zagotovili zastopnike v raznih komisijah
Poročali v naši
k
. ftki. sta se dan odbora
^ Izvršn;
'n Zveze malih
<0v L-
jv’ »j sta po konča-s«ii objavila naučilo*
k
, odbora Kmečke ** n ‘Ze ma^ posest-I J skupnem sestan-1959 potrdila eu- ki sta poobla-tajnika obeh
\ beležita skupnih , * vodstvom Vse-k?e5fce zveze (Al-^ na!e dei contadi-Plede pristopa o-^ tei organizaciji.
proučili okvir-■ 'n se v celoti tjpoovo vse bino. ®i in v pričako-
vanju nadaljnjega razvoja dogodkov so zato ustanovili pripravljalni odbor za ustanovitev Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev.
Izvršna odbora KZ in ZMP sta se tudi sporazumela o članih, ki bodo predstavljali o-be organizaciji v Deželni zvezi neposrednih obdelovalcev s sedežem v Vidmu.
Izvršna odbora KZ in ZMP Končno ugotavljata, da sta o-men jena sklepa v skladu s prejšnjimi sklepi obeh odborov in tudi s sporazumom, ki le bil dosežen v Rimu dne 29. aprila 1959 in ki je bil potrjen s pismom predsedstva Vsedržavne kmečke zveze z dne 6. maja 1959.»
Menimo, da je k temu poročilu treba dodati kakšno po-
"" m
mm iiiainiiiii mili iiiiiiiiiiHiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti m iiiitiiiiiiiiiitiiiiii
KORENINE
‘lin, 0 Predstavili kar \’j ’Jri brate iz Lo-Hjf sliki vidimo V,** Toneta, 7« let Ittji in «9 let sta-ki ' Vs« poklicne zi-»«£*• uživajo za-,:iH . *• ’t>m starim Ijj , °reninam oziro-V(j#?tere so izšli, prali *Pri Burjeviha, X , KlJuder, in si-^iaii nt°n in Ivan Ma-da zaradi tmfi, *' že uživajo za-
\ ti * *° ,e navl*
namreč še Poprimejo za „ k treba, da Jim 'VL žmanjka. LJud-c r*dj pokličejo,
ko Je treba kaj popraviti ali prizidati, če pa tega dela ni, ga na posestvu dobijo dovolj.
Povemo naj še, da so bili vsi trije člani domačega godbenega društva »Volarič* in tudi člani domačega naprednega »Ljudskega odra*, ki so ga fašisti razpustili ob priho- kasneje včlanila v Deželno du na oblast leta 1921. Lo- zvezo neposrednih obdeloval-
jasnilo. Predvsem moramo u-gotoviti, da sta se obe kmečki organizaciji že nekaj let zanimal; za pristop k Vsedržavni kmečki zvezi, a je ves ta čas ostalo v glavnem le pri željah in trenutnih stikih. Sele v zadnjih mesecih sta obe kmečki organizaciji zapo-čeli večjo akcijo, ki je prišla do izraza bodisi na skupnih sestankih izvršnih odborov bodisi na občnem zboru Kmečke zveze, kjer je bila v ta ramen sprejeta tudi ustrezna resolucija. Dejstvo je, da je članstvo obeh organizacij pozdravilo napore vodstev, da pride čimprej do pristopa k Vsedržavni kmečki zvezi.
Zaključna faza vsega tega spada v zadnjo dobo, v mesec april. Po izmenjavi več pisem s predsedstvom Vsedržavne kmečke zveze sta bila povabljena v Rim dva predstavnika obeh naših kmečkih OTganizacij. Tajništvi sta pooblastili inž. Josipa pečenka in Marija Grbca, da odpotujeta v prestolnico, kjer sta se dne 29. aprila t.l. udeležila razgovorov s člani predsedstva Vsedržavne kmečke zveze. Sestanek je vodil predsednik te organizacije senator Sereni.
Na tem sestanku so sprejeli okvirni sporazum, da obe organizaciji, to je Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, stopita Po Pokrajinski zvezi neposrednih obdelovalcev v Vsedržavno kmečko zvezo in imenujeta zastopnike v odbor Deželne zveze neposrednih obdelovalcev, ki ima svoj sedež v Vidmu. Ta sklep oziroma sporazum je bil nato tudi pismeno potrjen s strani predsedstva Vsedržavne kmečke zveze dne 6. maja 1959.
Načelno je bil pristop k Vsedržavni kmečki zvezi torej rešen. Ostane pa še vprašanje praktične izvedbe, a tudi to se že rešuje. Iz poročila obeh organizacij je namreč razvidno, da se je že u-stanovil pripravljalni odbor, katerega naloga je, ustanoviti Pokrajinsko zvezo neposrednih obdelovalcev, ki se bo
njerska godba pa Je ostala, in naši »stari* godci so vedno radi kakšno zaigrali.
Kaj naj še rečemo? Želimo jim. da bi ostali tako čili in zdravi kot »o sedaj in da bi lahko še lcdaj — recimo ob kakšni obletnici — objavili njihovo sliko v našem dnevniku!
cev in po njej v Vsedržavno kmečko zvezo. V okviru Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev bosta obe organizaciji, to je KZ in ZMP o-branili svojo samostojnost, a bosta skupno in pod imenom Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev nastopali, ko bo šlo za obrambo skupnih kmečkih interesov.
Nedvomno bodo naži kmetovalci imeli od ustanovitve Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev in pristopa k Vsedržavni kmečki zvezi samo koristi. Kmetje bodo namreč dobili predstavnike v raznih komisijah in ustanovah, ki se ukvarjajo s kmetijskimi vprašanji in uživali pomoč ter podporo Vsedržavne kmečke zveze. To je velikega pomena, če pomislimo, koliko naših vprašanj se rešuje v Rimu, kjer žal nimajo kmetje nobenega, ki bi se zavzel za r.jihove koristi.
Zato izražamo željo, da bi se Pokrajinski odbor zveze neposrednih obdelovalcev čimprej ustanovil ter začel z delom, saj problemov, ki tarejo naše kmete, ne manjkat
je bila preteklo nedeljo med Dolino in BoIJuncem
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiKuiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
Vpliv pravočasne košnje na kmečko gospodarstvo
Bilo bi odveč ponavljati, kaj pomeni živinoreja v kmetijskem gospodarstvu, a še posebno na našem (kraškem) o-zemlju. Kmetijski obrat je celota sestavljena iz več delov (poljedelstvo, vinogradništvo, i. e.), ki so medsebojno povezani in odvisni, in to nekam tako kot organi (želodec, črevesje, jetra, pljuča i. dr.) našega telesa. A kot imamo srce za nekakšno osrednje ali glavno gibalo našega življenja, za takšno smatramo živinorejo v kmetijstvu. Kdor ima urejeno vprašanje živinoreje, se pravi: kdor ji je pripravil primerne pogoje, ta je hkrati rešil o-snovni pogoj za napredek o-stalih kmetijskih panog. Prav obratno pa je z gospodarstvi, ki tako ne postopajo. Kaj bo dala na primer njiva brez gno. ja, kaj vinograd, kaj vrt, sadovnjak in — kar je osnovnega pomena — kaj travnik? Takšno gospodarstvo gre po neizbežni poti v propast.
Znano je, da je bolj važno kot lonec — kaj je za v lonec. Tudi za živino velja to pravilo. Važno je, kakšen je hlev, a še bolj važno je vprašanje hrane — krme. Ce se mi ne zadovoljimo z nekdanjim načinom prehrane in »i prizadevamo, da damo svojemu telesu čimbolj izdatno — na beljakovinah, maščobi, rudninskih snoveh in vitaminih bogato hrano, in to tako otro-
ku kot odraslim, zakaj bi to ne veljalo tudi za žival, posebno še za ono, ki je tako pomembna podpora našemu gospodarjenju? Slabo da malo m vedno manj, dobro pa dosti in vedno,peč. To je naravni zakon, ki se ne da spremeniti, in ga je treba posebno v, kmetijskem gospodarstvait razumno upoštevati.
Pri tem mislimo na košnjo. Vsako leto govorimo o njej, svetujemo in priporočamo pravilno, t. j. pravočasno pripravo krme. Mnogim gospodarjem bi ta nauk ne bil potreben, ker jim je ta reč jasna. Ce ne morejo tega opravila tako izvršiti, kot bi bilo gospodarsko pravilno, so krive okoliščine, ki tega ne dopuščajo. A so, žal, še tudi taki, ki smatrajo, da je čas košnje postranskega pomena: glavno je, da napolnijo senik. To je stara dediščina, ki so si jo v veliko laže privoščili nekoč, hočemo reči brez takšnih gospodarskih josled ic, kot jih občuti gospodarstvo danes.
Namesto da se vprašamo, kdaj naj travo ali deteljo kosimo, vprašajmo, kdaj so te rastline na hranivih najbogatejše. Mlada zelenjava — na pr. radič, je mehak in okusen, star pa trd in grenak. Nekam tako je s krmo. Cim dalj čakamo s košnjo, tembolj ta oleseni in zgubi na beljakovinah — na glavnem hrani-
BESEDE POMENIJO:
VODORAVNO:	1. gosposka
hiša, 6. glavni odtočni kanal: gnojnica, 12. kužna nesnaga, 14. prebivalka pokrajine na Bližnjem vzhodu, 16. življenje-slovec, 17 lep, 19. rusko moško ime, 21. kratek, presenetljiv rek, kakor mu pravijo Francozi, francoski revolucionar, 24. preprečujem, zadržujem, 26. strdenje, 27. brez okusa in smisla za lepoto, 29. naznanilo, 30. mesto v južni Franciji, 31. mesto v Španiji, 32. kadar, 34. pritok Donave, 35. otok med Anglijo in Irslco, 36. okenska navojnica, 37. kdor pretirano skrbi za čistost jezika, 39. mesto na Češkem, 40. cmeravi, 41. moško ime, 42. oziralni zaimek, 43. rimska vojaška enota, 44. prepisovalec, presliko-valec, 45. reka v SZ, 46. starim Egipčanom sveta ptica, 48. osebni zaimek, 49. deli načrtov, 50. mesto v Italiji, 51. ki se da cepiti, 53. drag kamen, 55. vojaški kruh, 56. južno sadje, 58. posrednik, zastopnik, plačanec, 59. napota, breme, 60. nasilno odvzet, 62. o-krajšava za artikel. 63. daljši literarni sestavek, 64. ruski slikar 19. stoletja, 66. imetje, 97. vzhod, 68. vrsta platna.
21. preprosta opremi
NAVPIČNO: 1. starogrški fi-‘ lozof, 2. največji uspeh pri taroku, 3. triatomski kisik, 4. žabje oglašanje, 5. peta in prva črka besede pod 12. navp., 7. italijanski spolnik, 8. žuželka, 9. praprebivalstvo jia Japonskih otokih, 10. domača žival, 11. politični strankarski delavec, 12. geološka doba, 13. slovesen mimohod, 15. vrsta preteklega časa, ki ga v slovenščini ne poznamo, 16. najvišja gora v Škofjeloškem hribovju, 17. sprožiti, 18. kavboj-
ska vrv, 20. srbsko mpškojme, 22. žensko ime, 23.
I lj>ž
slove
enski
tednik, 25. uživalec mamila, 27. medalja, 28. zdravnik za oži, 31. glavno mesto azijske države, 33. očrti, 36. gora na Dolenjskem, 37. pristaš papeževe stranke, 38. otok na Jadranskem morju, 40. iz neke vrste lesa, 41. mesto v Grčiji, 42. interes, prid, 43. italijansko otočje, 44. vprašalni zaimek, 45. vrsta blaga, 47. moško ime, 49. oskrba, obdelava, 50, boleč občutek, 52. sadni škodljivec, 54. toda po primorsko, 55. oseba iz povesti »Deseti brat«, 57. vrsta vozila, 59. neobuti, 61. bajeslovni rešenec iz vesoljnega potopa, 63. cesta, steza, 66. začetnice slovenskega slikarja, ki je doma s Proseka, 66. veznik.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE STEVILKB
VODORAVNO: 9. Sardinija, 14. slepariti, IS. Real, 19. pod-plut, 21. lave, 22. zliv, 21. jarem, 26. seno, 27. as, 28. mur. 30. meč, 31. ako, 33. ro, 34. um, 35. lučaj, 37. Vrata, 39. Ga, 40. ene, 42. eselist, 45. meter, 47. enote, 49. Amerika, 51. Tomaj, 52. truma, 54. amanati, 56. muf, 57. za, 58. Simen, 60. nov. ci, 62. iz, 63. ro, 65. Lah, 66. pač, 68. sak, 69. dr, 70. pisk, 72. moten, 74. urar, 75. zelo, 77. Galilei, 79. hren, 80. zelenkast, 81. objemanje.
NAVPIČNO:	1. parlamenta-
rizem, 2. udav, 3. in 4. ojoj, 5. Blum, 6. up, 7 Kias, 8. ste-nografiranje, 10. reis, 11. il, 12. Kvan) P(rijatelj), 13. A-dam, 14. sleč, 15. et, 16. Al, 17. iver, 20. pretiravati, 23. Luče, 25. ukam, 28. mu, 29. rasa, 31. ar, 32. otet, 35. Letuš, 36. Jemen, 37. vtkan, 38. atomi, 41. nor, 43. jem, 44 sin, 45. emu, 48. Emil, 50. Atos, 53. Aman, 55. Ivan, 59. eh, 61. CK, 64. osel, 66. polt, 67. čelo, 69. dren, 71. klej, 72. mast, 73. nebo, 74. uran, 76. on, 77. ga, 78. ij, 79. hm.
OlIlllllllllllllllinilllllllllllllHIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllltlllllllllllHIIIIIIIIIIIItlllllllltlllHIIIlilftlllllllllllllllllllllllltlllllltlHimilllllllllllllllllllllltllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilliliiiiiilliiliilillliillllllllllllllllltltllliiHun
^ pri kemiku prof, dr. Maksu Samcu
* 3. strani)
jr®anslta kemija keim- Vadnimi or-frn	metoda-
V sbbstu P°S°i- da tfciišli *anco, ko smo 'JMili' Polirali, čim
oranih or-
l!;jNuP^a° katerega ,(h9 kiu eč ‘ti. Tedaj ,%’iSrej 0ldna kemija.
I*•&£"!?, °P‘8°va’ it, tr,, a'v'J‘ikane, ne v V i*10 zanimfla
'tji osti a	dno kemič-
| T« ? konstitucijo I u bel: *V' i' prišel Sh * za	°v'nami in
1 W st !Jiim iaz 5
W ,®J "o konstitu-
llC9 wam je odPrl Vv«h:	*vet. Na
!> h Veae	, rdal zrasla
^ksi-k'J« dobila Sš ^°Vnr' S i p°' ?!» \ Prort0 škrobu
JJaiinn^ io in re'
K *°Trn » tehničnih
3eLdour°fesorIevi pi-tega, ko je
152noval svo«
' fiihle8 niegf"' zagoreli o-
braz z izrazitimi, aristokratskimi potezami kaže moža, ki bi bil lahko tudi za deset ali petnajst let mlajši. Prof. Samec je prej majhne kot visoke postave, vendar vedno enako vitek in izbia-no elegantno oblečen. V njegovih očeh se zaiskri sem pa tja hudomušna iskrica in v njih se zrcali reka prikrita človeška toplina in dobrota. Ko govori, govori zbrano in počasi, tako da mu je lahko slediti.
«Naj vam na enem samem primeru pokažem,# je nadaljeval, «kako se je ta novi postopek praktično u-veljavil. Prejšnji pogoj je bil, da se je materija, l.x smo jo raziskovali, čim bolj očistila. Ko sem pa hotel ta princip uporabiti pri škrobu, sem dognal, da so se pri odstranjevanju mineralnih komponent škroba njegove najvažnejše lastnosti v zelo neugodni smeri izpre-minjale In zdaj sem iskal, kateTe tako imenovane »nesnage# so za ta proces odločujoče. Izkazalo se je da je to fosfor, ki je pojfnj «o celo vrsto tehnično m za prehrano važnih lastnosti škroba. Drug tak element je dušik. Po tej poti smo prišli do ugotovitve pomene dušikovih in fosforovih komponent škroba. Vidite, tako «e je izkazalo, da ni-
sta ne dušik ne fosfor ni-kaki »nesnagi#, temveč da sta ta dva elementa organsko vezana na škrob. Tedaj smo v novem poizkusu dodali škrobu poleg njemu lastnega fosfora še nov fosfor — in tako smo prišli do tako imenovanih fosforizira-r.ih škrobov, ki so postali za industrijo izredne važnosti. Ce potegnete iz takega na umeten način fosforizi-ranega škroba nitko, bo dolga 20 do 30 metrov, medtem ko daje naravni škrob nitko, ki bo Jolgu komaj o centimetrov.#
«Spominjam se vašega predavanja pri otvoritvi kemijskega tedna. Pripovedovali ste, kako so se vam pred vojno posmehovali in govorili, da je profesor Samec ali nor ali megaloman ali pa da nič ne ve o kemiji, ko ste začeli s svojimi raziskovanji škroba v kletnih prostorih bivše realke v Vegovi ulici, z raziskovanji, ki so vam potem prinesla sveioven sloves. In na isto nerazumevanje ste naleteli tudi z vašimi osnutki za predelovanje domačih premogov v koks. Tu mi pride na misel znani citat iz «Fausta», ki govor, psu-Me-fistu:
Wir sind gewohnl, da« die Menschcn veihoehnen,
Was sie nicht verstehen, Dass sie vor dem Guten
und Schoenen,
Das itaen oft bescbwerlich ist, murren;
Will es der Hund, wie sie, beknurren?#
(Goethe, Faust I.)
Proi. Samec se nasmehne in pravi;
»Bo že tako.*
# * *
Pred kratkim — bilo je leto dni po teh obiskih — sem ponovno obiskal prof. Samca r Kemičnem inštitutu Borisa Kidriča. Izvedel sem namreč, da je imel v inozemstvu več predavanj o -.vojih najnovejših poizku-sin ii. izsledkih z obdelovanjem škroba z raznimi žarki. Kot vselej me ie tudi tokrat prijazno sprejel in mi na moje vprašanje o svojih najnovejših poizkusih in izsledkih povedal;
«2e dolgo sem vedel, da vpliva žarčenje na tako občutljivo substanco, kakrš-na je škrob. Začel sem * po izkusi najprej z ultravijoličnimi žarki in na tem študiral.#
»Ali ste o tem že kaj priobčili?#
»Da. Pa poglejvr v mapo mer1 separatne odtise. Predaval sem a teh svoj,h poizkusih menda te leta 1955 ali 1956 na Sympoziju o makromolekulah. Kot vidite, je izšel referat 1. 1957 v Journal o/ Polgmer Science v Ameriki. Poročal sera o
učinki^ ultrazvoka, potem o učinku ultravijoličnih žarkov, nato o učinku roent-genskih in gama žarkov, pridobljenih iz kobalta 60 na škrob.. Nadaljeval sem z večjimi dozami gama žarkov in prve rezultate o tem sem priobčil v časopisu «Die Staerke# v Stuttgar-tu...»
«In kakšni so bili tj re-iultati?#
»Pri teh poizkusih se je izkazalo, da to žarčenje ali obsevanje zmanjšuje škrobo-ve mo’ekule in sicer predvsem tako. da prehaja kle-jotvorni delež v neklejo-tvorni del, v neklejotvorno obliko, da dobiva škrob značaj tako imenovanega topnega škroba... po nemško se temu pravi «loeslich« Staerke#...»
«Vse to delo ste opravili na inštitutu?#
»Seveda. Skupno v dogovoru s podjetji, ki se za to zanimajo Zarčne energije sem potem izrabil za nadaljnje preosnove škr-ba... in sedaj to delo nadaljujem.. Cez kakih 14 dni pojdem v Detmond na «Staer-ketagung#, kjer bom imel referat »Loesliche Staerke erhalten durch Gamma Strahlen.«#
«Ko se vrnete, upam. na svidenje.#
VLADIMIR BARTOL
vu — in na odstotku prebavljivosti. Poskusi so dokazali, da izgubi prepozno pokošena detelja do 10 in celo več odstotkov beljakovin, raste pa odstotek lespine (celuloze) od 21 na 42 enot. Starejša detelja da tudi manj krme, ker izgubi pri sušenju lističe, ki so Tfcot krm* največ vredni. Ta-Teo ji tudi s travami. Naše senožeti so preveč bogate na raznih manj ali ničvrednih ze. liščih in slabih travah, siromašne pa na kakovostnih travah in deteljah. Ta mešanica se različno razvija in ne cvete istočasno. Kdaj naj jo torej pokosimo? Ravnajmo se po deteljah in drugih metuljnicah ter zgodnjih travah: ko so prve v polnem cvetju, trave pa v klasju in deloma v cvetju, ne odlašajmo s košnjo. Pomnimo: kot je slaba prezgodnja, takšna in še slabša je prepozna košnja.
Pa je še nekaj, kar si je vredno zapomniti. Poizkusi in tudi praksa so pokazali, da ima pravilno izkoriščanje (koš. nja) senožeti te-le prednosti: čim večkrat — torej pravočasno — kosimo, toliko lepše rastejo trave in tembolj se krči plevel, tem gostejša je travna ruša; tej ne škodi hoja živine in ona varuje ob suši zemljo pred izsušenjem. Ob gostih košnjah vsebuje krma več beljakovin.
Treba je torej po možnosti storiti vse, da s košnjo ne zakasnimo. Seveda je vmes vpra. šanje delovne sile (koscev). A preudaren gospodar ve, da je drag kosec v pravočasni košnji veliko cenejši kot pa cenen kosec v zapozneli košnji. Ta nam povzroči gospodarsko zgubo, ki se ne da popraviti; ropa nam v hlevu, na senožeti, na opiju in v vinogradu.
Poskrbimo torej s pravočasno košnjo živini čim boljšo krmo in s tem gospodarstvu trdno oporo.
PREČNIK
V zadostni meri smo okusili »dobrote# angloameriške vojske, ki se je s posebno vnemo vežbala po naših že tako dovolj slabih ogradah in povzročila veliko škodo: vozila so razkopala zemljo in uničila travišče, steptala >0 grmičevje, zruula zidovje itd. Spomin na to »uslugo« bo ostal, ker se škoda ne da popraviti. Nato smo imeli nekaj let mir, se oddahnili in upali, da se to »oranje# naših parcel ne bo več ponovilo. Pa se bojimo, da smo se zmotili. Spet se pojavljajo te kovinske gosenice. Pred časom so bile tod vaje in z njimi seveda tudi škoda. Upamo, da se to ne bo ponovilo, saj je znano, da ima italijanska vojska nasproti kmetijskemu gospodarstvu več razumevanja in obzirov, kot je bilo to pri angloameriški vojski.
PREDVIDEVAM* **-PETANA MILTORA SO SE iZKAUlA točna : KOLONA VOZ IN JEZ-
FORT LARA MIE A» KJER SE JE TIM USTAVIL IN POKLICAL KOMANČE.
f -—l DRŽALI STE BESEDO I CRahjenivolk SE LAHKO NjtfP svoje ljudi f
GO KRVI
Bomo
INadaljevanja st»4U
24. maja 19M
KRIŽANKA
i
— 6 —
24. maja
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,7, najnižja 15,3, ob 17. uri 18,8, zračni tlak 1013,9 raste, veter vzhodnik severovzhodnik 36 km, vlaga 45 odst., nebo 7 desetin oblačno, 23,3 mm dežja, morje razgibano, temper, morja 15,4.
ffžaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 24. maja
Sonce vzide ob ^26 in zy!<>nLlinllN 19.38 Dolžina dneva 15J^ s2(.|l vzide ob 21.41 m	l|
Jutri, PONEDELJEK, 25.
NaSko
A
Zaskrbljenost zaradi režanja conskega proračuna
Vlada namerava sedaj znižati proračun na 15,5 milijarde
Ua preslepijo javnost, bodo vključili v redni področni proračun tndi obrok 6,5 milijarde lir od 45 milijard odobrenih za posebna javna dela
Med proračunsko razpravo so prišle v parlamentu na dan nekatere značilne podrobnosti glede tržaškega conskega proračuna. Tako se je izvedelo, da je vlada nameravala znižati proračunske izdatke od običaj, nih 22 milijard na 12 milijard lit, pri čemer bi nakazala v posebni obliki 6 in pol milijarde lir za izvajanje «zakona v korist tržaškega gospodarstva#, ki predvideva v celoti izdatek 45 milijard lir.
V resnici gre torej za zelo občutno rezanje proračuna, kar bi se nujno odrazilo zlasti pri izdatkih za javna dela in pri subvencijah, ki jih dobivajo občinske in pokrajinska uprava. Na osnovi protestov dveh tržaških poslancev je mi. nister Tambroni nekoliko spre. menil vladno stališče in zagotovil, da bodo nakazali še 3,5 milijarde lir, tako da naj bi proračun teoretično ostal na ravni 22 milijard lir. Pri tem računajo že zagotovljenih 12 milijard, obrok 6,5 milijarde lir iz znanega zakona in dodatek 3,5 milijarde.
Iz teh izjav in podatkov je jasno razvidno, da je vlada nameravala občutno znižati tr. žaški proračun in to celo izpod mere, ki velja za ostale pokrajine, kljub temu da pri nas vladajo posebne težave. Zlasti pa je zanimivo dejstvo, da so v tržaški conski proračun vključeni fondi za izvajanje zakona o 45 milijardah. Spomnimo sc samo predvolilnega hrupa demokristjanov v zvezi s tem zakonom, ki so ga takrat prikazovali kot darilo v korist tržaškega gospodarstva. Sedaj pa se je izkazalo, da je šlo v resnici le za golo in neresnično propagando, ker vsa sredstva za izvrševanje javnih del v okviru tega zakona plačujejo tržaški davkoplačevalci.
Pri tem pa moramo upoštevati, da bodo le manjši del javnih del, ki jih predvideva omenjeni zakon, gradili na Tržaškem, medtem ko bodo večino naredili v videmski in go. riški pokrajini in delno celo pri Benetkah. Značilno je tudi, da v okviru tega zakona niso pričeli graditi na Tržaškem nobenega pomembnejšega objekta, medtem ko so že izrabili obsežnejša sredstva v Vidmu.
Zakon o 45 milijardah torej ni bi nobeno darlo, temveč v resnici upravni ukrep, s katerim so znižali predvidene državne izdatke na našem področju.
Te ugotovitve veljajo na o-snovi uradnih in ppluradnlh podatkov. Prav zgodba o zakonu o 45 milijardah pa govori, da se po vsej verjetnosti skrivajo za uradno objavljenimi podatki še temnejše stvari. Značilno je namreč stališče tržaške trgovinske zbornice, ki je pooblastila svojega predsednisa, da točneje prouči položaj v zvezi s tržaškim conskim proračunom, lo pomeni, da gospodarski strokovnjaki trgovinske zbornice dvomijo v uradne podatke in zahtevajo, da je treba položaj razčistiti.
To n,ih stališče je razumljivo, saj bi vsako krčenje conskega proračuna dejansko tudi pomenilo znižanje prispevkov za okrepitev pristanišča, Javnih skladišč in drugih produktivnih dejavnosti. To pa bi še zaostrilo že itak težaven go. spodarski položaj.
Številne ugotovitve in pritožbe najrazličnejših tržaških gospodarskih, sindikalnih in
političnih krogov temeljijo tudi na dejstvu, da Trst že dolgo vrsto let ne dobi niti lire iz državnega proračuna, temveč da že najmanj štiri leta prispeva obsežne vsote v državno blagajno. Razliko med izdatki in dohodki je v resnici težko ugotoviti, vendar ni dvoma, da gre za desetine milijard in zato tržaško prebivalstvo, ki te milijarde plača v obliki različnih davkov in taks, upravičeno zahteva, da ostanejo izdatki na taki ravni, da ne bodo pomenili nevarnosti za nadaljnji razvoj Trsta. Gospodarski položaj Trsta pa je nedvomno tak, da ni mogoče niti govoriti kakršnem koli rezanju proračuna, kar bi morala upoštevati tudi vlada.
Jutri
stavka kamnosekov
V ponedeljek se bo pričela tudi v vseh tržaških kamno-
lomih stavka, ki se je pričela po Italiji že v soboto. Stavko so proglasile v vsedržavnem okviru sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL za nedoločen čas, ker gospodarji nikakor niso hoteli popustiti ter niso pristali na pogajanja za obnovo delovne pogodbe.
Položaj delavcev v kamnolomih je izredno težaven, saj imajo zelo slabe plače in je njih delovna pogodba zastarela. Delavci morajo delati v izredno težavnih in za zdravje nevarnih delovnih pogojih, poleg tega pa gre še za sezonsko delo in niso zaposleni celotno leto.
Zborovanje KPI
Danes ob 11. uri bosta na trgu na Proseku občinska svetovalca KPI Marija Bernetič in Arturo Calabria govorila o obrambi demokratičnih in narodnostnih pravic Slovencev ter za mir in gospodarsko obnovo.
Skupščina , “ delavcev CRDA
Tajništvo FIOM-CGIL sklicuje za sredo ob 10. uri skupščino vseh suspendiranih delavcev Tovarne strojev Sv. Andreja in ladjedelnice Sv. Marka.
 «»——
Predavanje dr. Dekleve
V sredo dne 27. t. m. ob 20.30 bo predaval na sedežu Neodvisne socialistične zveze na Kolonkovcu (bivši otroški vrtec) tov. Jože Dekleva o problemih slovenske manjšine v Italiji in na Koroškem.
Predavanja o šolskih vprašanjih
Zveza demokratičnih žena priredi nekaj predavanj, ki so namenjena slovenskim star-šem in pri katerih sodeluje Sindikat slovenske šole. Predavanja bodo 26. maja ob 20. uri v Ljudskem domu v Ric-manjih, kjer bo govoril učitelj Evgen Dobrila na temo: »Otrok v šoli in doma#; 26. maja ob 20. uri v kulturnem krožku na Opčinah, kjer bo govoril prof. Egidij Košuta staršem na temo: »Predšolska vzgoja otrok# ter 27. maja ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu, kjer bo isti predavatelj predaval o istem predmetu.
iiHmnmiiiiHillMniiiiiiHMiiuHmiiiiiiiiMiiiiHitiiHimnimnuMiiHiiniMiHiiiiiiiiimi
Iz koprskega okraja
Kulturno-prosvetne manifestacije na čast 40-letnice ustanovitve KPJ
Jutri ob 20JO bo na Trgu revolucije uprizoritev Kreftove < Velike puntarije>
Koper je že povsem pripravljen za velike kulturno-prosvetne manifestacije na čast 40-letnici ustanovitve KP Jugoslavije in Dneva mladosti.
Kulturne manifestacije v Kopru se bodo začele v nedeljo dopoldne ob 9.30, ko bo na Trgu revolucije prikaz ljud-sko-prosvetne dejavnosti Svobod in prosvetnih društev koprskega okraja. Nastopilo bo okrog 700 članov prosvetnih društev in Svobod, od tega 400 pionirjev. Na sporedu bodo vse zvrsti ljudsko - prosvetne dejavnosti, od drame do recitacij, folklore, baleta ter zborovskih in individualnih pevskih točk. Na tej prireditvi pa bodo prikazali tudi uspehe izobraževalnega dela v koprskem okraju s podatki o knjižnicah, bralcih, tečajih, seminarjih in podobno.
Zvečer pa bodo na Trgu revolucije ob 20. uri nastopile skupine prosvetnih društev in Svobod z izbranim programom. V nizu pevskih, plesnih ir. recitatorskih točk bodo prikazali boj KPJ pred in med vojno ter po osvoboditvi za lepše življenje delovnih ljudi. Menijo, da bo ta točka najbolj uspel prikaz dela umetnikov-amaterjev, kar jih je doslej bilo v koprskem okraju.
Prireditelji upajo, da jim vreme ne bo nagajalo in da bo ves napovedani program v redu potekal. V primeru slabega vremena pa bodo prireditve preložili, kajti program v obsegu, kakor so si ga zamislili, lahko izvedejo le na prostem.
Uprizoritev Kreftove »Velike puntarije# bo jutri ob 20.30 uri na Trgu revolucije. V tej dramski kroniki iz 16. stoletja, ki prikazuje upor slovenskih in hrvatskih kmetov proti graščakom, bo nastopilo okrog 30 solistov in 60 statistov iz vseh krajev okraja. Po zamisli rež jrja Srečka Tiča bodo trg prilagodili okolju, v katerem se dogaja drama.
Danes na nogometnem igrišču pri Proseku
Ob 16. uri zače med «mladimi> in «starimi»
Po tekmi bodo morali premaganci od-peljati zmagovalce z vozom do Društvene gostilne, kjer se bo zabava nadaljevala
Ce bo vreme naklonjeno, bo današnji tekmi med potočenimi in samskimi oziroma med «mladimi» in »starimi# na pro_ seškem nogometnem igrišču prisostvovalo prav gotovo mnogo gledalcev, Kaj ne, saj je bilo o tekmi, pravzaprav o incidentu, ki je nastal med nedeljšso tezmo, ves ta teden toliko govora, da menda ni Slovenca na Tržaškem, ki o tem ne bi bil dodobra poučen. Prej so za tekmo, ki je sicer tradicionalna, vedeli v glavnem le vaščani Proseka in Kontovela in pa oni iz naj-bližjih vasi, kot na primer z Opčin, iz Križa, Gabrovca, Zgo_ nika itd., ki so se tekme redno udeleževali. Tokrat pa Prosečem pričakujejo mnogo večji obisk, in sicer iz razlogov, ki «mu jih ze omenili.
Tekma Se bo začela okoli 16. ur*, še prej p« bodo Proseču-ni poskrbeli za nekoliko rekla, me, kot je to njihova navada. Z« ob 14,30 se bo na vrtu Dru. štvene gostilne zbrala domača godba, ki bo igrala vse do 15. ure, ko se bo formirala povorka avtomobilov, da opravi tradicionalni pohod po vasi. V koloni je kakih 20 avtomobilov, med katerimi je tudi avto z zvočnikom, ki vabi vaščane, d* pridejo navijat za svoje moštvo. Ko bo kolona obšla o-be vasi, to je Prosek in Kon-tovel, se bo spet vrnila k
krenila na nogometno igrišče. Na čelu povorke bodo vsa motorna vozila, za njimi bo korakala in igrala godba, za njo bosta stopali obe moštvi in za njimi gledalci.
Na igrišču se bodo avtomobili spremenili v »tribune#, na. menjene »dopisnikom« svetovnih športnih listov in agencij ter televizijskih snemalcev, en avto pa bo namenjen napovedovalcu. ki bo tekmo sproti prenašal.
Ob 16. uri. morda že kaj prej, bo na sredo igrišča prišla godba, ki bo zaigrala tržaško himno, potem *i bosta kapetana moštev izmenjala darila in tekma se bo začela. Poudariti moramo, da bo ta nogometna tekma res tekma v pravem pomenu besede in da se bosta moštvi borili za
Največji vtis na gledalce bo vsekakor napravil II metrov velik obok, na katerega bodo projektirali slike, ustrezne prizoriščem v drami. S platni, na katere bodo projektirali slike, bodo zakrili tudi vse glavne dohode na trg.
Za »Veliko puntarijo# trajajo priprave že več tednov. Nastopili bodo izključno amaterji iz vseh krajev okraja, vendar že z bogatimi izkušnjami, saj gre za ljudi, ki vodijo v svojih domačih krajih dramske skupine in se uveljavljajo tudi kot režiserji. V vlogi statistov pa bodo med drugim nastopili dijaki koprske kovinarsko-industrijske šo. le, dijaki učiteljišča, moški pevski zbor iz Pirana in člani koprske Svobode.
Za uprizoritev «Velike puntarije#, ki bo glede na število udeležencev in izvirnosti scene vsekakor doslej najpomembnejša predstava te drame, je med prebivalstvom o-kraja izredno zanimanje. Glede na rezervacije v obalnem pasu in notranjosti računajo, da si bo ogledalo uprizoritev okrog 2 tisoč ljudi. Naj ob koncu omenimo, da je delo zrežiral Srečko Tič, glasbeno pa ga je opremil prof. Vlado Lovec.
 «#——
Otvoritev inf. urada SAP-Turist in Obalne plovbe - Koper
zmago ne glede na šaljivi ek--	“	te|
Društveni gostilni, od koder bo 1 končalo,
vir prireditve. Pri tej tekmi ne gre samo za čast, kdo bo zmagal, kajti premagance čaka po tekmi huda naloga: zmagovalci se bodo namreč vsedli na voz in premaganci iih bodo morali odpeljati vse do vasi do Društvene gostilne. kjer se bo potem nadaljevala zabava ob zvokih domače godbe.
Vprašanje je, kdo bo zmagal. Obe moštvi sta prepričani v svojo zmago, če ne, pa obetajo neodločen rezultat. No. danes bomo videli, kako se bo
IVčeraj sta SAP - Turist biro iz Ljubljane in Obalna plovba -Koper odprla ob Nabrežju JLA v Kopru novo, moderno turistično poslovalnico. Zbranim gostom je predstavnik Turistične zveze Slovenije Boris Ma-tajec na kratko orisal razvoj podjetij in potrebe po novi turistični poslovalnici.
Pripomniti je treba, da je avtobusno turistično podjetje SAP - Turist izmed največjih in najmočnejših podjetij te vrste v Jugoslaviji, saj zaposluje nad 600 delavcev in uslužbencev ter razpolaga s podjetjem Ljubljana - Transport z 80 modernimi avtopulmani. Podjetje vzdržuje proge po Sloveniji, ima prometne zveze z ostalimi republikami in opravlja promet tudi na mednarodnih progah med Jugoslavijo 'n Avstrijo ter Jugoslavijo in Italijo.
Podjetje razpolaga tudi z moderno žičnico na Krvavec, ki popelje izletnike v višino 1413 metrov.
Predvidevajo, da bodo sredi turistične sezone odprli novo poslovalnico tudi v Piranu, ki bo na Tartinijevem trgu. Ure-jevanie te je že v teku.
Poglavje zase pa je Obalna plovba Koper, ki se ukvarja z malo in veliko obalno plovbo ter ima 16 plovnih enot: 12 tovornih in 4 potniške, med katerimi je turistična jahta #Burja». S temi enotami opravlja tovorni promet po Jadranskem in Sredozemskem morju, vzdržuje redne obalne proge v Koprskem zalivu ter turistične proge po Jadranu vse do Dubrovnika. Podjetje ima namen nabaviti še 2 moderna hidro-busa za pospeševanje turističnega prometa ter 4 1.000-tonske tovorne ladie.
Obe podjetji, ki bosta razpolagali z novo turistično poslovalnico, bosta nedvomno prispevala k pospeševanju domačega in tuiega turizma na Koprskem Slovenskem Primorju.
letni prispevek in uživajo bolniško in zdravniško oskrbo ter babiško pomoč. Obrtniki in družinski člani imajo pravico na to oskrbo po 90 dneh, ko so predložili posebno prošnjo na pokrajinsko komisijo za obrtništvo, ki ima urade pri trgovinski zbornici, Borzni trg št. 2. Komisija pa lahko obrtnike tudi sama vpiše in v tem primeru prične veljati rok 90 dni po datumu objave vpisa.
Revni obrtniki, ki so vpisani v poseben občinski seznam, lahko napravijo prošnjo na svojo občino, da bi občina prevzela plačevanje prispevkov.
Devinsko nabrežinski obč. odbor vladnemu komisarju
Za popolno uveljavitev londonskega sporazuma
Odbor se pridružuje protestom proti nepojml|ivemu ukrepu karabinjerskega brigadirja na Proseku
Devinsko-nabrežinski občinski odbor je poslal generalnemu vladnemu komisarju dr. Palamari sledeče pismo:
Na svoji zadnji seji je občin. ski odbor proučil med drugimi vprašanji tudi incident, ki se je pripetil na Proseku 17. t. m. Občinski odbor čuti dolžnost, da Vam izrazi, g. generalni komisar, zaskrbljenost za ta dogodek in se hkrati pri. družuje protestom slovenskih in italijanskih demokratov proti temu nepojmljivemu u-krepu karabinjerskega podčastnika.
Čeprav odbor ceni Vaše stališče do tega vprašanja, mora hkrati ugotoviti, da je osnovni vzrok vseh teh in drugih podobnih dogodkov, ki bi se lahko še pripetili, pomanjkanje uveljavitve na našem ozemlju vse tistih pravic v korist etnične manjšine, ki izhajajo iz ustannih načel in raznih mednarodnih obveznosti.
V zvezi z omenjenim dogodkom si odbor dovoljuje tudi poudariti nujno potrebo, da morajo biti pravice slovenskega prebivalstva zaščitene ne samo od primera do primera, temveč da mora biti vprašanje rešeno v celoti in dokončno z odstranitvijo vzro. kov, k> to rešitev preprečujejo.
Upoštevajoč nujnost dokončne pomiritve na našem ozemlju in obenem potrebo po u-stvaritvi odnosov medsebojnega spoštovanja, razumevanja in sodelovanja med svobodnimi meščani obeh narodnosti, odbor Vas opozarja, g. generalni komisar, da je za dosego tega predvsem potrebno, da se z meščani ravna na enakoprav. ni osnovi, in sicer, da se slovenski etnični manjšini priznajo vse naravne in ustavne p ra. vice ter pravice, ki izhajajo iz raznih mednarodnih sporazumov.
V upanju, da se boste Vi, g. generalni komisar, v dobrobit našega prebivalstva prepričali o nujnosti in koristi dokončne rešitve omenjenega vprašanja s celotno uveljavitvijo londonskega sporazuma, s katerim se bo lahko pravično rešilo mučno in nenormalno stanje, ki škoduje delu prebivalstva, sprejmite, g. gen. komisar, naj. boljše želje.
•MIHIIMIIIIIItimnHHMMMIIItllllIttItllllMIHIIMIMHMmmtHItMIIIHmtmitIMtIHIIHHHHHHIItM
lz sodnih dvoran
Obsojen tihotapec cigaret in masla
Oproščena šofer in strojevodja, ki sta bila obtožena, da sta povzročila smrt neke osebe
Ko je 4S-letni Guido Furlani iz Ul. Roncheto zvečer januarja lani odpeljal z bloka pri Škofijah, je že mislil, da mu je uspelo prevariti carinike. Toda dežurni agenti so u-gotovili, ua nekaj ni v redu, in ker ni bilo druge rešitve, so naprosili nekega šoferja, aa bi jih spremil, dokler ne bi ujeli Furlanija. Tega so kaj kmalu dohiteli in so ga povabili ponovno na blok, kjer so mu avto naiančno pregledali. Sicer se niso dosti trudili, ker so mu našli pod avtomobilskimi preprogami 1200 gramov cigaret in isto količino svežega masla.
Furlanijev izgovor, da je hotel odpeljati avto lastnici, ki mu ga je posodila in da bi se nato vrnil, da bi prijavil blago, ni nihče resno vzel, še posebno, ker ima haje mož na kazenskem listu že kako obsodbo zaradi tihotapstva. Pripomnil je tudi, da se na bloku m ustavil, ker ni imei več dokumentov, katere naj bi mu zaplenili jugoslovanski organi.
Zato so ga prijavili sodišču, ki ga je včeraj obsodilo na 20 dni zapora in na 85.000 lir globe. Seveda so mu cigarete in maslo zaplenili.
# # *
Včeraj zvečer se je zaključila pred kazenskim sodiščem razprava proti Massimu Suspi. zu iz Ul. Moreri in Kuggeru DOmatu iz Ul. Lorenzetti, ki sta bila obtožena, da sta zaradi neprevidnosti, prvi kot šofer traktorja, drugi pa kot vlakovodja, zakrivila v notranjosti pristanišča nesrečo, pri ka. tei je Pietro Zara umrl.
Sodišče je oba oprostilo obtožbe, in sicer prvega, češ da ni izvršil dejanja, drugega pa zaradi pomanjkanja dokazov. Istočasno pa je zavrnilo zahtevo odvetnikov zasebne strai). ke, ki so zahtevali az sorodnike precej milijonov odškodnine.
Preds. Boschini, tož. Pascoli, zapisu. Urbani.
 «»-------
Prometne nesreče
Obvezno bolniško zavarovanje obrtnikov
Bolniška blagajna za obrtnike sporoča, da je po zakonu od 29. 12. 1956 št. 1533 obvezno bolniško zavarovanje za obrtnike in njih družinske člane. Obrtniki plačujejo skromen
Ponoči med petkom in cobo-to sta 41-letni Cvetko Štrukelj z Lonjerske ceste in 25-letni Giovanni Cattarossi iz Ul. S. Maurizio med vožnjo z motornimi kolesi po žavelj-skem drevoredu treščila drug v drugega in se nekoliko poškodovala. Štrukelj je moral ostati s prognozo okrevanja v 10 ali 40 dneh na ortopedskem oddelku, Cattarossi pa je po nudeni zdravniški pomoči odšel domov.
Proti večeru je Tullio Luin iz Ul. Skorklja vozil z lam-breto po Ul. Romagna proti gornjemu predelu. Nekako na sredi poti pa je vozilo zdrsnilo na peščeni po tj in tre-
ščilo v fiat 600, s katerim je vozil Antonio Circo s Konto-velske ceste. Luina, ki se je pri padcu potolkel, so sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer bo ostal okrog 10 dni.
Pol ali celo mesec dni pa bo moral ostati na istem oddelku 63-letni Renato Puppis iz Ul. Colot,na, katerega je med prečkanjem SprehajaliJča Sv. Andreja, kjer je izstopil iz tramvaja, podrl na tla Vit-
Spored Tržaškega velesejma
Mednarodni vzorčni velesejem v Trstu — XI. po številu — bo odprt 21. junija, verjetno v navzočnosti predsednika ministrskega sveta Segnija.
Spored velesejemskih prireditev bo naslednji; 22. junija bo »dan Jugoslavije#; 23. junija «dan Nemške zvezne republike#; 24. junija »dan Avstrije#; 25. junija «dan Jordanije#; 28. junija »dan lesa in mednarodnega kongresa za pohištvo#; 30. »dan Indije#; 1. julija «dan Cipra#; 2. julija »dan Libanona# in 4. julija »dan Združenih držav#. Razen tega bo 26. junija v okviru velesejma »nacionalni kongres za merjenje in kontrolo proizvodnosti#, 27. junija četrto zborovanje o pomorski tehniki, 3. julija pa «Nacionalni festival televizijske reklame# in «nacionalno zborovanje strokovnjakov za televizijsko reklamo#.
Tržaška hranilnica je tudi letos dala na razpolago občini 2,600.000 lir za študijske štipendije v šolskem letu 1958-59 dijakom srednjih šol, ki živijo v tržaški občini, in sicer ob svet /vnem dnevu varčevanja, ki bo 31. oktobra.
Dodelili bodo 153 štipendij, in sicer;
47 štipendij po 10.000 lir dijakom nižjih srednjih šol; 48 štipendij dijakom nižjih strokovnih šol, 50 štipendij po 25.000 lir dijakom višjih srednjih šol; višje klasične (vštev-ši 4. in 5. razred) gimnazije, realne gimnazije, učiteljišča in tehniških šol vseh vrst. 8 štipendij po 50.000 lir dijakom, ki bodo letos opravili maturo ali usposobljenostni izpit na učiteljišču ali na tehniški šoli ali pa bodo vpisani v prvi letnik univerze.
Prošnje za štipendije je treba vložiti na posebnem obrazcu do 31. avgusta opoldne v sobi št. 32 visokega pritličja županstva na Trgu Unita. Priložiti jim je treba vse predpisane dokumente. Obrazci se dobe na županstvu, oddelek IV — šolstvo in socialno skrbstvo — soba št. 100 v II. nadstropju.
——««------
Hude opekline malega otroka
Zaradi zelo resnih opeklin po gornjem delu telesa, s0 morali včeraj sprejeti na dermatološkem oddelku 2-letnega Flavia Schneiderja iz Ul. Set-tefontane, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo.
Stric ki je spremil otroka v bolnišnico, je izjavil, da se je Flavio opekfei z vrelo tekočino v kuhinji.
Zastrupitev s hrano
Popoldne se je 56-letna Renata Huber por. Merli iz Ul. F. Severo usedla za mizo restavracije Menarosti v Ul. del
torino Candctti iz Ul. Loren- Toro in si naročila poleg te-
zetti. ki je z avtom vozil proti Sv. Andreju.
Obesil se je zaradi bolezni
Naveličan trpljenja in bolezni, se je sinoči 66-letni upokojenec Antonio Pansa z Mi-ramarskega drevoreda 123 o-besil v stanovanju, medtem ko je njegova žena delala v ku-hinij. Malo pred polnočjo so truplo pokojnega prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
stenin z omako tudi meso in slaščico. Nekaj ur kasneje pa ji je postalo slabo in želodčni krči so jo prisilili, da se je odpravila v bolnišnico. Tu je pripomnila, da sumi v zastrupitev z zaužito hrano, zaradi česar so jo zdravniki poslali na I. zdravniški oddelek, kjer so si tudi pridržali prognozo.
Prosimo, da kdorkoli ve kaj povedati o NIKOLI IKIČA (zadnji krat so ga videli v Kranju - Jugoslavija leta 1945), da to sporoči ženi Zlati Ikiča na naslov Albina Disiot — Lugu-gnano — Venezia.
Zaključna oddaja «Radia za šolo
Prenos iz gledališča »Verdi*
V zadnjem času je RAl z raznimi pobudami zbudila zanimanje širše tržaške javnosti, kolikor je namreč tržaško občinstvo imelo priložnost priti v bližnji neposredni stik s programom, ki se prenaša po radijskih valovih Naj omenimo n. pr. registriranje koncerta Tržaškega tria vpričo občinstva ali pozneje tekmovanja pevskih zborov, kar je zbudilo nemalo pozornosti in hvale.
Včeraj dopoldne pa se je v Trstu zaključila za to šolsko leto oddaja «Radio za šole#. Uro trajajočo prireditev (od 11. do 12. ure) so prenašali iz gledališča »Verdi#. Gledališče se je napolnilo občinstva, ki so ga zlasti v »višjih sferah* predstavljali otroci iz šol. Te oddaje so namenjene šolskim otrokom in je prav, če so tudi direktnemu prenosu prisostvovali večinoma o-troci.
Oddojo je vodil radijskim poslušalcem dobro znani Silvio Gigli. Svojo poslanico je pos'al prosvetni minister Medici, osebno pa je imel kratek govor predsednik RAI profesor Carrelli. Poudaril je «nomadsko» naravo mikrofona oddaje «Radio za šole#, ki se mel letom seli iz kraja v kraj. In tako je letos za zaključno oddajo prispel v Trst
Program so dobro izpolnili številni sodelujoči. Občinstvo je imelo priložnost na odru videti dirigenta Gnida Cergo-lija s svojim orkestrom tet znanega pianista Franca Rus-sa, ki pa se ni udejstvoval samo za klavirjem. Na odru sta bila dva zbora; »Montasio# in »Publio Carniel«, ki sta pela več pesmi. Nastopili so igralci radijskega odra iz Trsta, pa tudi nekateri drugi, ki so zlasti poznani iz oddaj za otroke. Poleg Cesca Ferra so navzoči lahko videli in slišali Luciano Folgore, Gian-francesca Lunja, Luciano Lan-tieri, Ezia Benedettija in druge. Kot režiserja sta igralce vodila Ugo Amode0 in Rugge-ro Winter.
Program se jo odvijal hitro in brez prekinjanja, kot je potrebno za radijsko oddajo, vendar pa so imeli navzoči ves čas občutek, kot da prisostvujejo kar pravi predstavi in na koncu so sodelujočim navdušeno ploskali
Ostane nam le še majhna pripomba; Zakaj slovenski radio ne priredi kaj podobnega za slovenske otroke?
GLASBENA MATICA V TRSTU
DANES 24. maja ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden# v NABREŽINI NASTOP GOJENCEV SOLE GLASBENE MATICE IZ NABREŽINE IN TRSTA s sodelovanjem mladinskega orkestra, ki ga vodi prof.
Oskar Kjuder
V sredo 27. maja ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj# JAVEN NASTOP GOJENCEV SOLE GLASBENE MATICE
Sodelujejo: solisti, otroški pevski zbor s sodelovanjem otr.i-škega pevskega zbora prosvetnega društva «Ivan Cankar# in mladinski orkester.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v Trstu
priredi v soboto 30. maja t. 1. ob 20.30
TELOVADNO AKADEMIJO
v dvorani na stadionu »Prvi maj# v Trstu, Vrdelska cesta 7.
( Šolske vesti )
Osnovna šola v Borštu priredi danes 24. maja ob 17. uri v vaški dvorani v Borštu zaključni šolski nastop s pravljično igro v štirih dejanjih «Mogočni prstan#, ki jo je napisal Fran Milčinski. Ponovitev v četrtek 28. maja ob isti uri. Vabljeni!
Učenci slovenske osnovne Sole v Sempolaju imajo danes zaključno šolsko prireditev. Na sporedu
( OLEPALlSČA )
KS«
V četrtek 28. t. m. ob 20. uri v Prosvetni dvorani na OPČINAH, v petek 29. t. m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani v BORŠTU SREMAC - KOSAR
Pop Čira in pop Spira
komedija v treh dejanjih
V nedeljo 31. t. m. ob 17.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj# Vrdelska cesta 7.
IV. javna produkcija
BALETNE SOLE SNG
TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri nastopa skupina Dario Fo in Franca Rame s farso #Tatovi, manekeni in gole ženske#. Režira Dario Fo. Cene: 1200, 800 in 350. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
KINO
Ezceisior 14.00 »Ledeno pivo v Aleksandriji#, J. Mills, S. Syns.
Fenict 14.00 »Pustolovščine Železne roke#. Risani film.
Arcobaleno 14.00 »V znamenju Rima#, Anita Ekberg, J. Ser-nas, G. Marchal.
Superclnema 14.00 »El Hakim# Nadja Tillc .
Filodrammatico 14.30 #Ogenj v krvi#, A. Vilar in M. De Leza
Grattticielo 14.00 »Tujec v Cambridgeu#. Zabavni film Rar.k, Hardy Kruger, Sylvia Syms, Ronald Lewis. Technicolor.
Cristallo 15.15 »Zakon# (La loi), G. Lollobrigida, P. Brasseur. Prepovedan vstop mladoletnim.
Capitol 14.30 »V Parizu na dopu. stu», Tony Curtis, Janet Leigh,
Astra Roiaco 14.00 »La Maja des. nuda». A. Gardner, A. Fran-ciosa.
Alabarda 13.30 »Potovanje#, Y. Brynner, D. Kerr. Technicolor
Aldebaran' 14.00 «Običajni ne-znanci#, V. Gassman, R. Salva-tori, Toto.
Ariston 15.00 »Grešniki iz Pey-tona», L. Turner, A. Kennedy, D. Varsi. ’	.	,	,	■
Aurora 15.00 »Krik in bes#, Yul Brynner, J VVoodvvard.
Garibaldi 14 00 »Veliki zmagovalec#, K. Douglas, R. Roman, A. Kennedy.
Ideale 16.00 »La Maja desnuda#.
Impero 15.00 »Christine#, Romy Schneider.
Ilalia 14.00 »Slabi časi za nared. nike», Audy Gryffith
Moderno 14.00 »Suha dojilja#, J Levvis in M. Maxwell.
S. Marco 15.00 »V ljubezni in vojni#, R. VVagner, D. Wynter.
Savona 16.00 «Deset v ljubezni#, D. Day, C. Gable.
Viale 14.00 »Vitez s prekletega gradu#. M Serato, Irene Tune.
Vittorto Veneto 14.00 »Razvada in noč#, Jean Gabin, Nadta Tlller.
Belvedere 14.00 »i-okol pri Velikih vodnjakih#, technicolor.
Marconi. Zaprto
Mastimo 15.00 »Vampirjeva kri#, D VVolfit, B. Shelley.
Novo cine 13.30 »Vampir Dra-cuia#, C. Lee. M. Strlbllng.
Odeon 14.30 »Prepovedano materinstvo#, M. Morgan in Henry Vidal.
Ra Ho 14.50 «N-varne žene#, S. Koscina, R. Salvatorl.
KINO V MILJAH
Evropa «Kapitan Južnih morij#, R. Hud-on, C. Charisse.
Volta »Revni milijonarji«.
Verdi #Lastnik plavžev#.
Homa »Palček#
LETNI
Paradiso (Ul. Mol. a vento in Istrska ul.) 20 30 »Gugunica iz rdečega žameta«, R. Milland in J. Col’;ns.
Stadlo 20.30	«M.	idi	levi#,	M.
Brando, M. Clift.
stvaritve —	0*4
mansthal#; 21.25 G Nede|ja Len Mercer; 22M jj} športu; 22.10 Mala venske vokalne gl . Jp op**5
mann: simfonl|f,vester >et ” 22.55 Viotor S.lvester ^
stra Ballroom m SU	■
23.30 Nočni ples.
'rHST ... 915 ** « 7.45 Oddaja za Knte* < pon* žaške pesmi :|-0 ,gi Ct %n„
f*4
vsedržavnega^ prv«g§ p ,M' Simfonični Koncert^:1 k set let ljubavmh P*®"-	.	°
>1	!•“*-•*
H. PROGRAM 405	.
13.40 Nedeljska revU	«	(
stle popevke; 15-00	;eJti	»bi
15.30 Pea".‘.?oo Melodije' v	riiasba	in
iD.ju	;	Meiodije	■*	^	«r
v Sanremu, 16-Ov šport.1 Im-dežel; 17.00 Glasba ^ "n Kolesarska dirka P® ^apej * prenos Prih0^n,A ctiriindvai kte| pelj-Vasto; 20.30 sm „ ura: 21.30 Nekaj.	J
22.30 športna nedejeJgov or» (J* ter Malgom m nj«	.Wei
^tflfjan«'"15
Poročila v >ta|lja
17 15. 19.15 22.30. . 130 Poročila v s'ov"
15.00 6.
orocu« »	-	^
^°^iri“črsaRf»;0!a
9 20 Zabavna |‘as0bper„a gla »li
9 20	Za^a	8>as0ba.	‘g,3W
Razgovor s pos' -5q Gla^> i ba po željah:	j3 30 «2». ‘p:
željah (II.	in
vas#; 14.15 vese- ^ 14.30 Sosedni kraj' l6 oo-19-OO G>anba Po.želiab. > a nef*
f 'let »tir
Glasba po željah; n«jej’ iej nos RL; 19.0° ,Xmef'pit 19 10 Glasbeni >"	2l>5 h, T. I,
P22n4°5S Pesna	V
glasba; 2ž.« r
SLOVENJA
327 1 m. 202,1 • 7.00, -sta
Poročila: 5.00. «■ j700, L 10.00,	13.00.	15.00.
Vi
.J.00, I3.ro.	,	-1
22(10. 22.55	glasbe"	v	n><
,fcd — vmes ori • Radijs»‘
7.15 Reklame, '■•n' dneva,	"J"
dar in Pr|re<Mye 8 00	M«
-.AcVAZnpm ritmu, ..-ander
dar in Prlredove ^ ^lau poskočnem ritm . ^)eKsanbi j c? radijska igra hjmed ( p.
vedba); 8.45 M ’ avtort tl r.iatur (pn f'a'Jae m ^1.0,1 »Pod lip®# \f'zabav« ®i 4ttj| melodije); 9 *5 nite, ]a i jt
V J°&.	k
m*!
■vari
jaT’To'00 Se Požega gilV «
a.30 Posnctk' s P£tvai"f »t skega festivala *. H.30 |1. j % nosti# v Kr»nJ“in Kodab^ ritmu: 11.45 z°00.i5.00 ■ vl, j
iz Galanfe;. 12JKP* po«! j „
slušalci čestitajo l6.00 SP H t 13.30 Za našo vas,^ sx>vc-
irtJS!
13.30 Za našo v“	30
glasba za vračem skladbe v doma
vas; AJUtonu; S
Dickens: Obver	^; S £ tj,
13.20 Zdenek J1 (orKe*ere] > i
št. 2 v Esxkm0 ira ga „
13.20 Zdenek r <orke»" , Jt. 2 v Ei-^nrO . ga j
filharmonije * jabavne 8
na); 20.00 RfiiodiJ' SvKf1
21.00 Mozaik me Q pppe
r nami!, *Sjn Janeri
21.00 Mozaik »gftigSr h.
plešite z nam'-; 23<jj Ja ^ Oj
tekočem traku, ^»la djrj ,
ISSJSZg*** >
Samo Hubad).	..	fc,
jaai.
televizij* ,
10.00 TV za kmete.0 Sl$j| na vprašanja,	rene* e 31 to
konjske dirke '"^lesar^goO, na cilj	eiape	k°vasW;	1*5 f	J
po Italiji	NčfPdJočiM;	«
igralca; 18.30 P )9 15 M-Va r.v Como ShoW. 5 ■ 0^30 V stolovščine; ,l»u. film, .jjjj .
s
lesarske	dirke	P__ 3„Ket	t
Steklena	zavesa )jo	m	,
.....
na nedelja
»P'*,
Ska
x	"	llzA	v	,
NAJLEFSA ‘J*,j,|elj‘>» jjj, , robnikom i“ P,Aa BtJbrijjC slaviji so	^
TRNI JOP*?1:,#! P** 'hialH dežni ali halo^ kos %] nogavice, rok"* ot)|ck° J moško ali žensko ,s j
nredmei,	gib	v, 1
nogavice, rv— 0t,ic"	i«
moško ali tersko _	j
minski PredJ?u,idnejS|%|Ml dobile po oaJuS ^gTl	gl,
VELIKI MANUt ZlN	d
r.nvini «MAGTsTll, Uri
RADIO
NEDELJA, 24. maja 1*5» RADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Iz slo-ve.iske folklorne zakladnice; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Čajkovski: Italijanski capriecio, opus 45; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13,00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika 7 dni v Trstu; 13 30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Ciganski orkes.er Barnaoas Bakos; 15.20 20 minut jazza; 15.40 Vokalni kvartet iz Ljubljane; 16.00 Glrs-beni popoldan; 16.30 Plesna čajanka: 17.00 «Nič posebnega#, igra v treh dejanjih; 18.45 Tria Hot-cha in Hzrmonle, 19.15 Pestra
je igra «Sirota Jerica# in petje. 1 glasba; 20.00 Šport- 20.30 Operel-
Vabljeni vsi.
na fantazija; 21.00 Pesniki in njih
mulilllll*,III,ni,•MIIIIIHt,IIIIIIIHIIIUIIIIIIHIIMIIItMIIIIIIIIIIIIIIIII,,I,IIMIIIII,m,l|,lllllll|lm,ll|ll,|,|„lllll|,|||||minll,l„,„„ll„l|„ll,l,„l|t|l||||||||||||||||||||||||H||||t||||||M||||||||||||
KA/.Ažk OHV 14MTII.A
Društvo slovenskih umetnikov
vabi člane na običajni sestanek, ki bo jutri ob 20.30.
 «»-------
VCEHAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-
OD VČERAJ DO DANES
nižje cene,	v drugem		naj-	
višje, v 3.	prevladujoče)			
pomaranče,-				
»rdeče# . . ..		94	153	141
«svetle» , . .		71	118	IGO
»ovalne# . .	• • •	118	188	153
limone . • , .	• • •	65	141	106
češnje . . . .	• • »	83	376	150
jagode . . , .	• • •	188	329	235
jabolka;				
»abbundanza#	I. •	47	71	53
»ahbondanza#	11.	32	36	36
»delizia# . . .	• « •	77	19B	123
»imperatori# .		71	94	83
beluše . . . .	• • •	100 250		200
pesa 		• » •	36	80	50
artičoke (1) .		10	25	13
čebula . .	• • •	36	59	47
razna solata .	• •	38	100	50
nova solata		120 200		150
krompir . .	• • •	20	50	40
nov krompir .	• • •	29	53	41
grah . .	• • •	77	141	118
istrski grah .		71	141	83
paradižnik . .	• % •	20 353		294
zeleni radič .	• • •	40 200		70
špinača . . . .		30	80	55
bučice . . . .	• • *	36	250	88
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni <3. stolpec)
 «»-------
ROJSTVA, SMRTI IN POROKk Dne 23, maja 1959 se Je v Trstu
rodilo 5 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 7
ronO-cILt SU SČ: jezdec Antonio Quadri in gospodinja Maria De Carolis, zidar Mirando Gorian in gospodinja Maria Druscovlch, učitelj Matteo Morin in gospodinja Gemma Bassa, šofer France-ico Mozenich in gospodinja Maria Dussich, godbenik Ello Bondiani in pletilja Mariagrazia Campitti, ind. Izvedenec Nicola Cormio in gospodinja Donatella Sereni, prodajalec Luigi Marz in šivilja Lut-gia La-ganis.
UMRLI SO: 79-1 etna Ines Vigna vd. Marangoni, 59-letni NicolO Švara, 66-letni Giovanni Moratto, 79-letni Francesco Abrami, 56-let. ni Giovanni Visintinl, 68-letni Antonio Dobrovlcti, 74-letna Marija Sedmak por. Marži, 74-letni Angelo Bonazza, 86-letnl Giuseppe Brovedan, 53-letoi Rodolfo Domini.
OKLICI
Pek Ennio Matino in šivilja Margherita Ferrin, uradnik Car-lo Blsiani in dr. prava Liliana Eallarin, pleskar Renato Babich 111 šivilja Margherita Novel, delavec Paolo Viscovicb in gospodinja Anita Sitnini, uradnik Franco Samaestrl In gospodinja Maria Grazia Vidulich, uradnik Pietro Vecchlet in učiteljica Antonietta Pegoraro, mehanik Claudio Stella
m gospodinja Luciana Baldassi,
Jsl
ti amvajski uslužbenec Fulvlo Ce. r.isari in gospodinja Fllomena F i dan za, pomorski častnik Leo Primavera in učiteljica Romana
Tamaro, vojak am. letalstva Har-ry A. Cooper in telefonistka Pie-r na Dagnelut, nosač Livio Orsim in gospodinja Emilia Dilich, električar Giuseppe Glavina in uradnica Miraruia Dimlni, mehanik Bi u-no Sartore In delavka Dora Fzsciano, inštalater Dino Davi in čistilka Maria Blasutta, natakar Edoardo Celic in knjigovezka Lici? D'Este, uraonik Giordano Zacchlgna in uradnica Maria Gallo, šofer Giovanni Fragiacomo in blagajničarka Franca Egheo-ni, nogometaš Fabio Cudicini In gospodinja Serena Bellen, pleskar Glorglo Scorla in gospodinja Gianna Arlotti, uradnik It-alo Franza in gospodinja Maria Pa-soualis, uradnik Umberto Rava-lico in prodajalka Aliče Seba-st.arui ti, pleskar Vittorio Nigris in gospodinja Luciana Clave, trgovec Bruno Alzetta in gospodinja Dinora Miot, karabinjer Domen ico Sabatino in krznarka Renata Andriolo, natakar Claudio Safti in frizerka Renata Torre, inž, Valentino Pintar in uradnica Melita Barbaro, pleskar Antoni-110 BoreVli in šivilja Alma Hrovatin, agent CP Sergio Sirlani In
učiteljica Antonia Dellavalle, mesar Carlo Sancin In gospodinja
Nives Flego, uradnik Antonino Mari in prodajalka lmera Franca agent CP Sergio Callln In gospodinja Graziella Palermo, pomorščak Giuseppe Ulcigrai in gospodinja Conretta Surace, mizar Umberto Cullln in uradnica Mar. gherita Erbis. pomorski kapitan
Goliardo Frisori in uradnica On-dma Di Saile, učitelj Alfiero Mo-dena In učiteljica Flora Maria Viola šo.er Aloo Vadata in bolničarka Liliana Vllale, mehanik Antonio Monteslon In uradnica Anna Abbate, mesar Dino Marte-Rssl in gospodinja Alba Ermida Ptcchiar, pomorščak Giuliano Dal. legno In gospodinja Martella Pe-tionio, mizar Mario Zum.n in šl-v.lja Anita Lina Visintin, natakar Giuseppe Sandrin in prodajalka Blanca Demitri, uradnik A.ngclo Cassata in šivilja Lucia Moro, uradnik Giovanni Tomasi in gospodinja Paola Baldesi, podčastnik CP Giuseppe Marcon in prodajalka Natalia Racman, karabinjer Beniamino Di Pisquale m gospodinja Diva Di Pasquale, Luigi Caporal in Franca Pasceri. -—«»—
NOČNA SLUŽBA LEKARN v mala
Crevato, Ul. Koma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Llo.vd,
Ul. Orologio 6; dr, Slgnori, Trg Ospedale 8; dr. Miam, Barkovlje;
Nicoli, Skedenj.
	——«»	 LOTERIJA				
BARI	31	17	14	66	M
CAGLIARI	16	42	66	61	38
FLORENCA 83		79	27	13	9
CENOVA	5	7	70	30	50
MILAN	90	84	52	77	17
NEAPELJ	10	22	88	26	16
PALERMO	5	•	55	73	86
RIM	19	7	17	71	3
TURIN	22	46	3	25	5(1
BENETKE	43	6	84	39	42
ENALOTTO
XI 2 1 2 1	11	IX	11
Kvote: za dvanajstlce bodo pla čali 5.098.228, za enajstice 115.170, za desetice pa 10.521 Hr,
VELIKI	A**1	,|L.
GOVINI * !/ TRSTP' v 1 S AZiONE. v t gorzf ji;,
LINI 2 G• "*' poSilJ* \id\
st ). Stroške a g (eB) o ^
Vilo krijem ' posete" ,jo vam priznam czBo. Oglejte si n
gato Izbiro!	..mtl
gato izbiro!
_--»KiaJlCa
bde pr.'MAfAc^ogr' T' Ulica Torre&ian Ottobre	^	ul5» m
ENOSTANOV$1f>‘‘
prodam. G-uar
1352,	^
KO SE
VAS LBT* pA NE pOZ A E	v
S L
ir.r^šss^
združeno	^
HOTELS P^|f
% lSK® v
•r.-'""
od 900 do r
51 ^ ^
obiSfUe ducci 24 ‘oV S
Ulica Cardu« p(,pX ža), našli bofrizerske fir
str-iiV i!
orlško-beneški dnevnik
1'godki tedna
11 Partizane
J-jMišča dr. Ros-f.	oprostil
.ji Fontanota in sta 30. aprila •nmorila* fašista 18 »oropala«. Fon-oproščen zaradi t* iekreta od 22. . “mnestiji, Spar-. 1 'I oproščen ob-n)em ni so-
lil
antifašisti, ki * zanimanjem
pred 2 20ra'
t*.
zahteo0 držav-*> naj se ju ob-
. 1 'let
le?e, so s plo-razsodbo.
®»ni promet
, A bo predložilo *a spremembo 'Usnih prog Pro-18 Podaljšala do ,, 0°; na progi
Ul j ‘ Podgora -1011 ' Leoni) bodo vo-& i ® obeh smereh; & C.°Sa “Prečrtana
|e;: | o "■--------------*-
00 ■
nje pa bo-oožnje avtobusa * Rupo in Ga-
(7»i. Ukinili bo-Vil’ Vznike pa bo-1 Ribijeni avto-
’k
v1 načrt
V
nit,,’, Sei‘ noriškega j zC: et« čf'»o
,,Je'a je svetova-j p
mn
kritiziral ur-
ki bo za 30 jerl ' ‘Ustnikom njiu 'st‘. ker jih ne J°dati za grad-
im ali
‘IM
nelihih stano-°Pij. Predlagal 'ift i!n°st urbanistič-i« r i?ri !nožn°st spre-»Ifitnii, ®oniu tiačr-v: L j1 okrajev.
alpincev
Gor
«.P»
tej ^rici shod al-
ti i' ta	bo	ma-
J' iti« g0r‘škem Kor-, sPomenika di-1 Parku Rimem-
vali bodo tudi številni zbori, godba na pihala itd. Slavnosti se bodo udeležili številni Goričani, Revmci, Oslavci in Doberdobci.
 «»-------
Pred otvoritvijo žičnice na Višarje
Na sestanku pokrajinskega odbora v Vidmu so sprejeli sklep, da se občini Trbiž nakaže vsota denarja za ureditev in asfaltiranje ceste in parkirnega prostora pred žičnico na Višarje. Vzpenjača je skoraj dograjena« Otvorili jo bodo prihodnji mesec.
•iiiiiiiiiitmiiiinuiiiiiiiiifitiimiuiiiiiiiiHMtiimiiiiiiiiiiiiitiinmiHHiiiitiiiimmiiiiiiHiiHHiii
Kratke vesti Iz doberdobske občine
Ob nedeljah in praznikih
dve avtobusni vožnji
Jutri se preseli poštni urad - Gradnja električnega daljnovoda
Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo zaključilo v nedeljo 31. maja spomladansko gostovanje v Prosvetni dvorani v Gorici z dramo v 3 dejanjih
MADEŽI NA SONCU
Spisal Leopold Laho-la; iiz češčine prevedel Vitomil Zupan; režiral Jože Babič. Prireditvi ob 16. in 20. uri. Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZS PD v Ul. Ascoli 1. Sedeži 300 in 200 lir, stojišča 100 lir, dijaška stojišča 50 lir.
v Kobaridu
,’Uri bodo v Ko->Poineni)c Si-(lowj, °b Pri-Ivan Re-*«vk. Sodelo-
Doberdobski župan in tajnik sta bila pred dnevi na nadzorništvo za motorizacijo v Vidmu zaradi nove avtobusne proge Gorica - Doberdob -Tržič - Sesljan. Avtobus bo vozil samo ob nedeljah in praznikih, ko so Doberdobci brez zvez. Po dosedanjih predvidevanjih bi odpeljal iz Gorice ob 13. uri, iz Sesljana pa ob 19. uri. Progo bodo ctvorili v kratkem. Doberdob-c. in Poljanci se bodo avtobusa posluževali, da se bodo vozil; na kopanje.
Na županstvu se je pričelo vpisovanje nad 3 leta starih otrok za brezplačno cepljenje proti otroški paralizi. Starši naj pohitijo, dokler je še čas.
V ponedeljek bodo odprli poštni urad v novem poslopju, ki so ga že pred leti zgradili za županstvom in v katerem je že nekaj časa namestitveni urad Poštni urad bo imel telefon in telegraf.
Družba SELVEG gradi nov električni vod visoke napetosti, ki gre od Redipuglie, čez Poljane do Dola, od tam pa proti Trstu. Delavci družbe so 6 metrov široko, posekali vse drevje ob daljnovodu.
SHLVEG obvešča oškodovane kmete, da jim bo škodo povrnila.
2 deloviščem so dogradili občinsko cesto, ki pelje za
  ’ "
'A
f>< , t	'
' i	f	}
Jf 	!:	J
H«m8 i \U. -gg:
Skrb števerjanske občinske uprave za vodo
Iskalec vode je odkril pri Uklancih podvodni tok
Proučili bodo možnosti, da bi vodo uporabili za samostojni vodovod
' ’ 1	PeCi J* v strmini- Zaradi tega	Jih deževij* Sni*'	IS,a sllk' vidimo cesto,	ki pelje	proti cer-
.‘Itfljl *J strma. Pred časom Je občinska uprava S a in ugotovila, da bi se mogla preprečiti .	bi se zgradilo stopnišče.	Tudi ta	rešitev ni
‘ K	a’	ber vaščani uporabljajo	pot tudi	za vozila.
vasjo pri orožniški vojašnici. Županstvo si bo prizadevalo, da bo cesto, ko bo imelo potrebna sredstva, tudi asfaltiralo.
——«»------
Prepoved parkiranja na Korzu
Danes je prepovedano parkiranje na Korzu Verdi (od križišča Ul. Oberdan in Boccac-cio do Ul. Garibaldi in Diaz) in na Korzu Italia (od križišča Ul. Garibaldi in Ul. DiSz do U. Buonarroti) od 6. do 13. ure. Županstvo nadalje sporoča, da bodo mestni gasilci odpeljali vsa vozila, ki bodo prekršila to določbo, na stroške kršiteljev.
——*»------
Porotno sodišče v Gorici
Pellegrino obsojen na 8 let ječe
Včeraj je porotno sodišče zaključilo svoje zasedanje v Gorici. Izreklo je razsodbo proti štirim Krminčanom, ki so bili obtoženi, da jih je tujec podkupil, da so vohunili in klevetali.
Sodišče je izreklo naslednjo razsodbo; Umberto Pellegrino in Carlo Grassetti sta oproščena vohunstva; prvi zaradi pomanjkanja dokazov, drugi, ker ni storil dejanja. Oba sta bila spoznana za kriva, da sta se pustila podkupiti od tujcev, Pellegrino je poleg tega kiriv obrekovanja. (Za seboj ima že. tri procese, dva pred poroto in enega pred kaminskim sodnikom zaradi kraje). Ker je kaznivo dejanje izvršil manj kot pet let po zadnjem, ga je sodišče obsodilo na še enkrat hujšo kazen; 8 let ječe. Grassettija je zaradi podkupovanja s strani tujca obsodilo na eno leto in 3 mesece zapora. Bruno Per-con je oproščeh zaradi pomanjkanja dokazov, Bruno Musina pa je oproščen, ker n* storil dejanja. Obtožence so branili po vrstnem redu naslednji odvetniki:	Sfiligoj,
Pascoli, Tullio Bressi in De-vetag. Odvetnik Sfiligoj je proti Pellegrinovi obsodbi vložil priziv.
Občinska uprava sprejme v začasno službo doktorja ekonomije in inženirja. Kdor želi, naj predloži prošnjo na občinski protokolski urad do vključno 30. t. m. na kolkova-nem papirju za 100 lir. Priložiti mora originalno diplomo ali notarski prepis ter vse dokumente, ki bodo lahko dokazali, da bodo prosilci kos delu.
Steverjanska občinska uprava si stalno prizadeva, da bi našla vodo na področju občine, ker bi prihranila precej denarja za nakup vode in zn napeljavo. Izračunali so, da bi stala voda števerjansko občino okoli 30 lir kubični meter, pri tem pa niso všteti stroški vzdrževanja vodovoda. Vse to v primeru, če bi vodo črpali v vodohranu na O-slavju.
Zaradi tega je občinska u-prava pred časom poklicala priznanega italijanskega (.rab-domanta) vode, nekega duhovnika iz notranjosti, države, ki je podpredsednik svetovne organizacije iskalcev vode. Pregledal je več krajev, kjer b' se morala po njegovem mnenju dobiti voda. Največ vzgledov za uspeh je pokazala akcija v Uklancih. Duhovnik je s šibico v roki ugotovil, da je v globini štirih metrov, morda pa tudi manj, precej močan vodni tok, ki bi morda zadostoval za potrebe vse občine. Iskalec vode je obljubil, da se bo vrnil in temeljiteje pregledal, če bi se izplačalo zgraditi na tem mestu črpalko, ki bi potiskala vodo v vodohran na najvišjem šte-verjanskem vrhu.
 « » ----
Gena češenj na videmskem trgu
Včeraj so prodajali češnje na videmskem trgu na debe-hrustav-
od 100 do	140	lir,;
(duratine)	pa	od
0 lir.		
150 do-
Marija Luisa Cicuta, Johan-nes Heinrich Hanno Gebhardi in dr. prava Marcella Pelle-grini, krznar Bruno Bradaschia in tkalka Miranda Bressan, agent javne varnosti Lino Schiavo in tkalka Carolina Obljubik.
POROKE: šolski sluga Erne-sto Novelli in šivilja Marija Simšič, uradnik Italo Pralli in gospodinja Amelia Collavini, Stražnik Egidio Taverna in gospodinja Clara Candolin.
  «»——
Sprejemni izpit
Ravnateljstvo nižje srednje šole (gimnazije) v Gorici sporoča, da se sprejemni izpiti pričnejo s pismeno nalogo iz slovenščine.
Za pripustitev k temu izpitu je treba vložiti na ravnateljstvo šole najkasneje do 30. maja prošnjo po navodilih, ki so na razglasni deski šole v Ul. Randaccio.
Kolesarska dirka po Italiji
Catalano prvi na Ischiji pred Anguetilom in Van Looyem
Caul je s solidnim časom obdržal roza majico in je izgubil le nekaj sekund
ISCHIA. 23.	— Po tolikih
razočaranjih v dosedanjih etapah je Sic.lijanec Catalano končno vendarle poskrbel za skromno veselje številnih ljubiteljev kolesarskega športa v Italiji. Čeprav ni veljal za favorita, je vendarle zmagal v 8. etapi, v kateri so morali preostali udeleženci «Gira» prevoziti 21 km na kronometer na krožni progi, speljali po pravljično iepem otoku Ischia pred Neapljem. Italijanska športna javnost je sicer pričakovala rehabilitacijo Baldimja, ki na vzponu na Vezuv ni prišel do veljave. Toda brž ko je Baldini dosegel cilj, je bilo jasno, da se z doseženim časom ne bo mo-17. junija ob 9. uri i Sel uvrstiti med najboljše. Zaradi tega je bil uspeli Catala-na vsekakor toplo sprejet ne glede na to, da je Catalano v splošni klasifikaciji šele na 20. mestu in da ne more računati na prva mesta v končnem plasmaju.
Proga sama je bila zahtevnejša kot se je predvidevalo. Razen znatne vzpetine na Fontano so jo otežkočali številni ovinki in tudi peščeno cestišče, povrhu vsega pa je pihal še precej močan veter, ki je oviral kolesarje, posebno one, ki so startali v drugi polovici.
Start in cilj je bil v pristanišču Ischia. Prvi kolesar je startal ob 10,30, nato pa o-stali v razmakih po 1'30”. Bot-tecchia, ki je otvoril serijo, je
Včeraj ob 12. uri so z aVtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia 55-letnega delavca Fellicionija Žigona iz Ul. Seminario št. 7. Mož, ki je začasno uslužben pri cirkusu Medrano, je včeraj popoldne pomagal postavljati cirkuški šotor in mu je padel na glavo kos lesa. V bolnišnici so mu obvezali rano na glavi in ga poslali domov.
——«»-------
## Trgovinska zbornica nam je poslala v objavo besedilo žaloona, ki ga je sprejel iiz--vršni svet FLRJ, o novih carinskih predpisih za uvoz blaga, ki ga posamezniki lahko prinesejo v Jugoslavijo. O zakonu smo v našem listu že pisali.
 «»-------
Rojstva, smrti in poroke
Od 17. do 23. maja se je v goriški občini rodilo 16 otrok, umrlo je 7 oseb, oklicev je bilo 8, poroke pa tri.
ROJSTVA: Nives Leban, En-zo Boaro, Flavia Sussi, Alberto Fonzar, Marko Cubej, Marina Altran, Marco Butko-vič, Venanzio Pinna, Franco lurlaro, Ferruccio Basile, Mau ro Gon, Marija Nanut, I.ivia Zorzet, Marinella Di Martino, Giovanni Temil, Franco Cau-cig.
SMRTI; 79-letni upokojenec Antonio Brisco, 60-letni Pietro Fonzar, 85-letna gospodinja Franccsca Mozetič vd. Ivančič, 87-letni upokojenec Andrej Bi. saj, Marija Nanut (umrla je 10 minut po rojstvu), 75-letna Marija Pitamic, 55-letna Anna Petarin.
OKLICI; delavec Alessio Bregant in delavka Bianca Braidotti, namestnik brigadirja Basile Di Giuseppe in gospodinja Antonia Mannino, oficir italijanske vojske Umberto Ungaro in gospodinja Giovan-na Francesca Falzari, poljedelec Luigi Andreja Lutman in gospodinja Marija Elena Co-melli, uradnik Sergio Giuseppe Toso in otroška negovalka
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51.
 <c»----
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 18,2 stopinje ob 16.30, najnižja 15 stopinj ob 4. uri. Povprečna vlaga 75 odstotkov. Padlo je 51,8 mm dežja.
 —
Kino v Gorici
CORSO. 14.30:	«Herkules in
lidijska kraljica«, S. Kosci-na, S. Lopez, v barvah. VERDI. 14.30: «Gigi», L. Ca-ron, M. Chevalier; film je prejel 9 Oskarjev, v cinema-scope in v barvah. VITTORIA. 15.00: »Kralj prerije«, D. Murray, P. Owens, cinemascope in v barvah. CENTRALE. 15.00:	»Zračni
dragonci«, J. Hodiak, B. Britton.
MODERNO. 15.00: «London kliče severni tečaj«.
• «»----
Kino v Tržiču
EXCELSIOH. 14. - 22.: »Suha dojillja«, J. Lewis in M. Max-wel.
PRINCIPE. 14. - 22.: »Rosema-rie«, N. Tiller, P. Van Eyck. AZZURRO. 14. - 22.: »Lastnik železarn«, V. Lisi, M. Girotti. NAZIONALE. 14. - 22.: «Tot6, Eva in prepovedani čopič«, Totd, A. Lane.
SAN MICHELE. 14. - 22.: »Lovec Indijancev«, K. Douglas, E. Martinelli,
manj podobne čase so dosegli tudi ostali. Nekoliko boljši čas je postavil 67. kolesar Boni s 53’41”, ki je bil najboljši, vse dokler ni dosegel cilja Catalano, ki je prevzel vodstvo s časom 52’23”.
Čeprav so za Catalanom star-tali še vsi najboljši udeleženci «Gira» od Baldinija do Gau. la, 1 obleta in Anquetila, ni nobenemu od njih uspelo postaviti boljšega časa. Se najbolj se mu je približal An-uqetil, ki je bil le za 52” počasnejši, za njim Van Looy, nato Ronehini in Zamboni in kot šesti Gaul, ki pa je kljub temu obdržal roza majico, ker sta njegova direktna konkurenta Anquetil in Van Looy dosegla le za 22 oz. za 5 sekund boljši čas.
VRSTNI RED V *. ETAPI <31 KM NA KRONOMETER NA ISCHIJI); 1. Catalano 52’ in 23” s povprečno hitrostjo 35,507 km, 2. Anquetil 53’15' 3. Van Looy 53’30”, 4. Ronchi-ni in Zamboni 53’31”, 6. Gaul 53’37”, 7. Boni 53’41”, ». Cou-vreur 53’48", I. P oblet 53’54”, 10 Graf 53'55”, II. Carlesi 54’ in 05”, 12. Delilippis 54’22”, 13. Pinarelli 54’28”, 14. Baldini 54’ in 44”, 15. Bono 54’47”, 10. Mau le 54’50”, 17. Fantini 54’51”, 18 Sabadin 55’, 19. Cestari 55’51”, 20. Coletto T. 55’04”.
SPLOSNI VRSTNI RED PO 8. ETAPI: 1. Gaul 27,31’15”, 2. Anquetil z zaostankom 1’57", 3 Van Looy 3’08”, 4. Poblet 4’1$” 5. Zamboni 4’29”, 0. Cou
dosegel čas 56’40” in povprečno hitrost 32.822 km. Več ali
Finale jugoslovanskega nogometnega pokala
Crvena zvezda - Partizan 3:1
Izvrstna igra vratarja Beare ter napadalcev Maravica in Kostiča
BEOGRAD, 23. — V finalni tekmi za jugoslovanski nogometni pokal je danes popoldne Crvena zvezda premagala Partizana s 3:1 (1:0) in tako že petič po vojni osvojila pokal predsednika republike.
Na stadionu JLA, pred več kot 50.000 gledalci, sta moštvi nastopili v naslednjih postavah:	_
CRVENA .ZVEZDA:	Beara;
Durkovič, Zokovič; Tašič, Spa-jii V Popovič; Sekularac, Ma-ravič, I. Popovič, Kostič, Ru-
dinski.	...	„
PARTIZAN:	Soskic;	Be	in,
Jončič; Jusufi,, Pajevič, Mila-dinovic; Ctbinac, Galič, Vuke-lič, Kaloperovič, Mihajlovič.
G61e so dosegli: v prvem polčasu v 19’ Maravič C.z.); v drugem polčasu v 12’ Kostič (C.z ), v 17’ Galič (P.), v 26’ Kostič (C.z.) iz 11-metrovke. Sodnik Lemešič je v 19’ pr-
IIIIIIIIIIIIMIHIIIIIItllllllllllMUlItllllUIIMIlIllllIillllllllllllllUIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIUIItlllHHItlllll
V Bariju se odloča usoda tržaškega ligaša
Danes	odločilna
Triestine za obstanek
Szoke in Brach bosta igrala - Tekmo bo sodil Campanati
BARI, 23. — Za jutrišnjo prvenstveno tekmo med Barijem in Triestino vlada v tukajšnjih krogih precejšnje zanimanje, ki ga opravičuje dvoje dejstev: prvo, da Bari še vedno ni z matematično gotovostjo na varnem in drugo, da se bo Trie-stina borila z vsemi silami, ker je prav od te tekme odvisna njena eventualna rešitev.
Tržaško moštvo je prispelo v Bari včeraj pozno ponoči in danes popoldne so si igralci o-gledali igrišče, ki je v ostalem večini med njimi že dobro poznano. Vsi titularci so v dobri fizični kondiciji vključno z Brachom in Szokejem,
Drugače je z Barijem, ki bo
nastopil brez branilca Garibol-di.ia in brez napadalca Cicogne, ki ima	pretegnjeno mišico.
Prvega bo zamenjal Muto ali pa Brancaleoni, drugega pa po vsej verjetnosti debutant Bac-carini.
Postavi moštev:
BARI:	Magnini; Romano,
Muto (Brancaleoni); Mazzoni. Seghedoni, Cappa; De Robertis, Catalano, Erba. Conti, Bacca-rini.
TRIESTINA: Bandini; Tuliš-si. Brach; Szoke, Bernardin, Rimbaldo; Tortul, Massei, Bre-solin, Rigonat, Santelli.
Tekmo bo sodil sodnik Campanati iz Milana.
vega polčasa zaradi grobosti
izključil iz igre branilca C. zvezde Durkoviča in napadalca Partizana Mihailoviča.
Crvena zvezda je zmago zaslužila, v glavnem pa se ima zanjo zahvaliti vratarju Beari, ki je v, mnogih kritičnih tre' nutkih izvrstno posredoval. Prejetega gola ni bilo mogoče ubraniti. Razen njega se je od' likoval še Spajič v obrambi, v napadu pa strelca golov Maravič in Kostič. Partizan je bil kljub porazu dostojen nasprotnik. Kljub trem golom je bila njegova moč v obrambi. Napad je igral neučinkovito in streljal netočno,
Igra sama ni bil? na posebni višini. Delno je igralce oviral vlažen in spolzek teren, delno pa je vplivala na igro precejšnja ostrost igralcev, ki je sodnik Lemešič ni znal zadržati v dovoljenih mejah.
V NEKAJ VRSTAH
vreur 6’06", 7. Ronehini 9’02”. 8. Carlesi 9’31”, 9. Hovertaers 9’38”, 10. Junkermann l0’46”, U, Neri 10’54”,
HOKEJ NA KOTALKAH
Portugalska evropski prvak
Italija - Anglija 5:3
ŽENEVA. 23. — Portugalska je osvojila evropsko prvenstvo 1959 v hokeju na kotalkah. V finalni tekmi za prvo mesto je premagala Španijo z rezultatom 5:2 (3:2). V finalu za tretje mesto je Italija premagala Anglijo s 5:3 (2:0).
Končna lestvica:.
Portugalska 3	3	0	0	11:5	6
Španija	3	2	0	1	10:9	4
Italija	3	1	0	2	8:9	2
Anglija	3	0	0	3
Danes v Trstu
NOGOMET Edera - Bolzano, meddežeN
no prvenstvo. Igrišče v Ulici Flavia. ob 16.	,
Libertas - ASello, diletanti, Igrišče v Ul.! Flavia ob 11.
S. Giovanni - Cremcaftč, diletanti. Igrišče pri Sv. Ivanu ob 16.	m	'
Fortitudo - Istria, diletanta. Igrišče v Miljah ob 16.
I VESLANJE Conske regate. Barkovlje ob 9 ' Organizira odbor FCI.
KOLESARSTVO Deželno prvenstvo začetnikov (druga vožnja). Pokal krojačnica Bembo. Organizira Bartali-Rovis. Zbor ob 10.30 v Skednju. Start ob 12. na občinskem stadionu, cilj v Bazovici.
ODBOJKA Vis • Fiamma Benetke, moška B serija, Igrišče v Ul. Bel-poggio ob 9,30.
Gasilci Trst - Crda, moška B serija. Igrišče v Miljah ob 11.
Gasilci Trst - Polisportiva Videm, moška C serija. Igrišče v Miljah ob 9.30.
Vis - Julia, ženska B serija. Igrišče v Ul. Belpoggio ob 16.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 15.30. Glavna dir-, ka za nagrado «Ippocastani». Lir 330.000, m 2050. Tudi dir-
7:13 9 1 ka Totip.
iiiiiiiiiHiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiniiiniinuiiiiiriiiiiiiiiiniiiinniiiiiiiiiiHiiinu«
Evropsko košarkarsko prvenstvo
Zmaga Jugoslavije ter poraz Italije
Lahke zmage Španije, Izraela, Romunije in Madžarske
CARIGRAD, 23. — Tretji dan evropskega košarkarskega prvenstva se je začel z dvema gladkima zmagama Madžarske in Romunije nad Avstrijo in Iranom ter nadaljeval z dvema majhnima presenečenjema. Najprej je namreč Izrael premagal Vzhodno Nemčijo, nato pa Francija Italijo, čeprav je ta po prvem polčasu vodila s 24 22. S tem porazom si je Italija praktičijo zaprla pot v finale za plasma od 1. do 8. mesta. Tekma je bila zelo dra. matična in Francozi so šele v zadnji fazi igre prešli v vodstvo in zmagali s tremi točkami naskoka.
V predzadnji tekmi Je Španija brez težav in z boljšo i-gro predvsem v drugem polčasu premagala Finsko. V zadnji igri sta se pomerili Jugoslavija in Turčija v odločilni tekmi za vstop v finalno skupino. Po zelo izenačeni in napeti i-gri je zmagala Jugoslavija z malenkostno prednostjo. Njena zmaga je bila v ostalem zaslužena. Dosežena je bila v težkih pogojih, saj je TU.rčija domačin in je bila kot taka deležna bučnega navijanja gledalcev.
Tehnični rezultati 3. dne:
SKUPINA A: Španija . Finska 57:43 (27:22).
SKUPINA B: Jugoslavija -Turčija 70:66 (30:30).
SKUPINA C. f ranči ja ■ Italija 50:47	(22:24); Izrael -
Vzhodna Nemčija 79:67 (44:37).
SKUPINA D,- Romunija - I-ran 65:48 (31:19); Madžarska :
Avstrija 92:43 (36:23) "Skupina A CSR	1
Poljska	1
Španija	2
Finska	2
Skupina B
Belgija	1
Bolgarija	1
Jugoslavija	2
Turčija	2
Skupina C SZ	2
Francija	3
Italija	2
Izrael	3
Vzh. Nemč.	2
Skupina D Madžarska	2
Romunija	2
Avstrija	2
Iran	2
1 0 0 85:62 3 1 0 0 72:57 2 1 0 1 119:128 2
0 0 2 100 :129 •
1 0 0 61:50 2 1 0 0 80:72 2
1 0 1 142:14« 2
0 0 2 116:131 0
2 0 0 167:85 4 2	0	1	175:181	4
1	0	1	117:109	2
1	0	2	204:218	2
0	0	2	104:166	0
2 0 0 201:91 4 2 0 0 148:96 4 0	0	2	91:175	0
0	0	2	96:174	0
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO T'ska Tiskarski zavod ZTT.Trst
K1N0PR0SEK-K0NT0VEL
predvaja danes 24. t. m. ob 16. uri cinemascope barvni Metro film:
Mešana kri
Igrajo: AVA GARDNER, STEWART GRANGER
O BOLOGNA. 23. — Dvoboj v rokoborbi med Italijo in Finsko se je zaključil neodločeno 8:8.
O SOFIJA, 23.	—	Santos
(Brazilija) - Sofija 3:3 (2:2). Tekma je bila odigrana na težkem terenu.
O PARIZ, 23. — V osmini finala mednarodnega teniškega prvenstva Francije Je Ayala premagal Merla s 6:2. 4:6, 2:6, 6:2, 6:3.
O MADRID, 23. — Španska nogometna zveza je zaprosila Evropsko nog. zvezo, da bi finale 5. evropskega pokala 1960 bilo odigrano v Španiji. Prav-tako je predlagala, da bi bil v Španiji mednarodni juniorski nogometni turnir FIFA 1960. Španska zveza je za prihodnje pokalno tekmovanje uradni prijavila svojega prvaka Barcelono.
O NEW YORK, 23. — Argentinski boksar težke kat. Alex Miteff je premagal po točkah v Madison Souare Gardenu Amerikanca Betheo.
predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 15. uri Metro barvni film:
DREVO
M0NTQ0MERY CUFT ELIZABETH TAYL0R EVA MARIE SAINT
V ponedeljek 25. t.m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
o dobrih ljudeh
ta i
s *** Poglej, skozi, samo, da se kako ne dotakneš.« heniirno sklonila in pristavila oko h ključavnici. •asa, da bi razmišljala, ali je to prav ali grdo. v - tola mnogo večja.
doKali sobi je gorela luč, nekoliko privita, vendar >lu yideti, kako je Marta sedela Ivanu v na-čj' .Oklenila se ga je z desnico in mu gledala v V ’ lePe že prej, so ‘bile zdaj še lepše, ker so bile je j.1 je gledal v te oči in oba sta se smehljala, k slišala Ana Marto, »povej, zakaj se tako dolgo m" sem ti napravila?«
s« .eth jezil jaz, ti si se kujala. Ali nisem hotel » , Ujezila, da bi se izmirila? In kaj si mi rekla?« :j Je odvrnila Marta in priprla oči. »Pusti, kar je je pozabljeno vse, kar je bilo!« hfj?. Marta.«
^eno iz srca, to samo usta pravijo.«
'Ijeno Je. Nič drugega ne želim, kakor da bi
c Si
S
dobra?«
samo včasih te kaj prime. Jaz pa te imam
odmajala z glavo, «Druge si rad imel — —» k}' je odvrnil žalostno. »Eno žensko sem rad imel je vt?a me nl hotela nikdar ljubiti —.» bHa ta ženska, povej jo!« vedno se bojim zate; ti ne veš, kako me boli.
ko te moram gledati veselo, ko te vidim, kako ljubiš svet, samo name se ne ozreš. Kaj misliš, da sem bil slep? Vse sem videl, samo molčal sem. Molčal sem tudi teaaj, ko me je srce tako močno bolelo, da sem mislil, da bi bilo najbolje, če bi si končal to življenje, želel sem si samo, da bi mogli čimprej stran od tam in se vrniti sem. Tu, sem si rekel, bo morda spet ljubila mene,«
»Ah, tepček,« je rekla nežno in ljubimkajoče. »Kako se bojiš zame! Toda povej, ali sem ti kdaj napravila kaj takega?«
»Ne morem reči, ker ne vem.«
»Ne, reci, ali da ali ne.»
«2elim, da nisi in sem tudi prepričan, da nisi.« S tem polovičnim odgovorom se je Marta naposled zadovoljila.
»Rad me imej,« je rekla in ga tesneje objela in se privila k njemu.
»Povej, kako naj te imam rad?«
«Kakor hočeš, samo rad me imej.«
Tedaj se ji je sklonil k njej in jo poljubil na njen beli lepi vrat. Potem je rekla Marta:
»Pojdiva v posteljo.«
Tedaj je Jožef prijel Ano za roko in jo odtrgal od duri. Potegnil jo je za seboj v njuno sobo in zaprl duri.
»Zdaj je dovolj,« je dejal, ker ga je Ana pogledala. «Tam naju dalje ne briga več. In lahko sva vesela, da	je	prišlo	tako.«
»Ali misliš, da sta se zdaj pobotala?«
»O tem ne dvomim.«
Ana je obsedela na robu postelje in se zasanjala. Nekaj grenkega ji je leglo na obraz. Tam v mali sobi je tačas cvetela ljubezen, lepa in velika, brezmejno strastna. Ljubezen, ki je spominjala človeka daljne lepe mladosti.
In ni si mogla kaj, da se ne bi razjokala.
»Kaj pa ti je?« je vprašal Jožef z globokim,	toplim	glasom.
«Sem pridi,« je rekla.
Stopil je do nje; prijela ga je za roko in mu jo pobožala. «Tako mi je hudo pri srcu... sama ne vem zakaj.«
Sedel je k njej in jo držal za roko. Čutil je, kako je ta roka uvela, samo koža je še na njej. Tudi njegova je bila taka in dlani na njunih rokah so bile ostre kakor izbrušene.
A če se je ozrl po Aninem obrazu, po vseh tistih neštetih gubah, ki so ga preprezale, po stisnjenih ustnicah, po upadlih očeh, po osivelih laseh, ki so silili izpod rute pri sencih,. je moral čutiti, kako se je življenje za čudo daleč odmaknilo.
«Minilo je,» je rekel toplo, a z globoko vdanost|o. «In kar na svetu mine, se ne povrne.«
Oba sta čutila to	veliko,	a	grenko resnico.	Daleč nekje
so tisti čudoviti večeri.	Treba	je	pomisliti	samo	dobrih Štiri-
deset, morda samo trideset let nazaj. Svet okoli njiju se ni nič spremenil. Ta zima, ki je zdaj zunaj, ni nič drugačna, kakor so bile zime tedaj, a tudi pomladi zdaj niso nič bolj razkošne; prav toliko cvetja je bilo tedaj, prav tako mehak zrak je vel v sobo, ptice so prav tako pele.
Samo človek je bil mlad. Samo človek je lahko sedel k dragemu bitju, ga prijel za roko in mu rekel tiho, a z globoko strastjo;
Ljubim te.
Tedaj je Jožef rekel:
«Pojdi spat. Pozno	je že.»
Postiljal je, postlal	tudi v	kotu, kamor	je prenesel Katico
in jo pokril. Komaj se je prebudila, a je takoj spet zaspala, ko si je globoko	oddahnila, kakor bi	bila kaj prijetnega
sanjala.
Ana je zlezla na posteljo in se pokrila. Jožef je najprej ugasil pipo, nato še luč, in potem z vzdihom legel k Ani.
Zunaj je bila noč, zvezdna in lepa. že zdavnaj so potihnile divje race, ki si zdaj iščejo hrane po nezamrzlih jarkih. Utihnil je svet. Samo v mali sobi je najbrž ljubezen še dihala strastno in opojno, tista velika, čudovita ljubezen, ki človeštvo vodi	skozi najhujše viharje	življenja	in mu
edina daje vero in moč.
Jožef se je dotaknil z roko Ane. Njeno telo je bilo uvelo in mrtvo. Nič več lepote ni hranilo v sebi, že zdavnaj jo je razdalo. To, kar je še živelo, ni moglo dihati iz sebe nika-kega čara.
»Tako hudo mi je,» je rekla Ana, ko jo je povprašal, zakaj joče. «Tako	me boli srce... stara	in	grda sem	postala
in nimam ničesar	več, da bi ti dala.«
»Kaj bi mi dala? Ko je človek star, ne daje več in ne jemlje več. Vsega ima dovolj... Bilo je vsega dovolj, vse, kar si imela, si mi dala. Lepote človek ne more ukrasti in se okrasiti z njo, pričuva pa lahko druge človeške stvari: ljubezen in zvestobo. To sva ohranila. Ali ni to mnogo?«
Zvezde so gledale skozi okno v sobo in morda prisluškovale pogovoru v tej in v drugi sobi, in ako so, so se morale čuditi marsičemu v življenju. Ali pa so zvezde že zdavnaj vajene vseh stvari, ki jih prinaša življenje in ki se sproste1 šele v najbolj temnih nočeh?
Sprava, ki je bila dosežena med Ivanom in Marto, je ležala nad vso hišo, kakor leži poletno sonce nad vso pokrar jino in vse stvari enako greje in poljublja, čeprav ga vse ne potrebujejo enako. Toplota ljubezni, ki se je med Ivanom in Marto znova vžgala, je grela tudi Koštrčevo sobo. In če kdo, sta se Koštrčeva razveselila te sprave.
Koliko večerov je minilo v mučni zavesti nesporazuma, ki je odbijal mlada človeka drugega od drugega. Nikdar nista prihajala oba v njuno sobo, in Koštrčeva sta bila v zadregi, ker se nista mogla odločiti ne za tega ne za onega; ljubila sta oba enako m najbolj neprijetno jima je bilo, kadar je kateri iskal pri njima potrdila za pravilnost svojega ravnanja. Tedaj sta samo sklonila glavi in molčala.
šele zdaj sta čutila, da je bilo tako pravilno, čeprav se je Ana včasih zavzemala za Marto, le da je na njuno skupno srečo Jožef ni hotel ubogati, trdeč vedno, da se bosta že sama pobotala; in da je tudi najbolje, če se.
Poslej sta prihajala redno vsak večer h Koštrčevim, medtem ko je bila Katica skoraj večidel pri njima, po dmevt in celo ponoči; pri starših si ni vedela kaj začeti; ali sta se menila med sabo, ali pa molčala. Le redko je vzel oče f roke kitaro in rekel:
»Katica, zapoj!«
(Nadaljevanje sledil
TRST, nedelja 24. maja 1959
Leto XV. . Št. 123 (4277)
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-8J 37.338 - Gorica 33-8*
Poštnina plačana	j
Abb. postale I §ruP,)0
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCH1	št.	i,	U.	nad.	—	TELEFON	»3-198
Podružnica GORICA*' uiica””Š. P e.T.co'mT' -7TT 33^"^ STodTt	^	SV*	«'	*	*
— vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100	ti
FRANČIŠKA št. 2« - NAROČNINA:	mesečna 480 ur - vnaprej, ccirucma rovu	....	...	  -‘J-'-	—	a{u„;
OGLASOV- v„ ......	“ • «'----V ■	—* —	«•« — VUI.AS1: oo 8, ao 12.30 m oa I5. do 18 — Tel 37.338 — cfn*-	vrni-	v	tert-,..	in din nedeliska 30 din. mesečno 250 d m — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekou 1 r <
OGLASOV. Za vsak mm viš.ne v firmi enega stolpca:	trgovski	80. flnančno-upravn, 120, osmrtnice 90 lir. - MALI OGLASI: 30 „r nesel	^. itS-m Za FUJ ADII, DZS. LJuDljana. Stritarjeva-ul. 3-1.. tel 21-928. tekoč, račun pr. Komuna;:,, bank: v Ljubljani ^,
 .............-r ■*	*	Oi	------------------*	         1	%
CK Ml	UIS	e včer	aj od	obri	1	vsi	top v	PSI	Cia	• ude Bou	rdet zagova	ria
Kard.	Ruffii	ni se i	•F meša	v s	ici	ilsl	ce voli	itve	ud«	eležbo F	LRJ v Žen	evi
Porast prostitucije in spolnih bolezni po uveljavitvi zakona sen. Merlinove in vzroki porasta - Nenni o brezglavosti vodstva KD
(Od našega dopisnika)
Edini dogodek današnje sobote, po precej obilnem parlamentarnem delu, je sklep centralnega komiteja MUIS, da se odobri doseženi sporazum za vstop v PSI. Sporazum so obrazložili Matteotti, Zagari m Vigorelh in bo jutri predložen vsedržazne-mu zborovanju MUIS, ki ga bo dokončno ratificiral.
Glede sindikatov vsebuje sporazum določbo, da je potrebno uresničiti «čimbolj široko organsko enotnost delavstva, tako kot je sklenil neapeljski kongres PSI>, ter da je v ta namen potrebno »podpirati vse skupne pobude s sestanki delavstva vseh sindikalnih struj».
Člani UIL bodo lahko do 31. oktobra imeli možnost vstopiti v PSDI z istimi pravicami, ki
so zajamčene tistim, ki bodo vstopili v PSI takoj. V cen-
tralni komite PSI bo sprejetih 12 članov MUIS s posvetovalnimi glasovi. Za rešitev vprašanja mladincev bo sklicana ustanovna skupščina socialistične mladine po zborovanju mladincev PSI, ki je določeno za oktober. Ustanovna skupščina bo določila naloge in ime nove mladinske federacije.
Sicer pa prevladuje danes vprašanje volitev na Siciliji, v
prvi vrsti polemika s sicilskim kardinalom Ruffinijem, ki je objavil v turinski «La Stam-pa» take izjave, ki pomenijo kardinalovo vmešavanje v volilno 'kampanjo. Kardinal je svetoval — posredno — zavezništvo med krščanskimi demokrati, fašisti in monarhisti, ker je postavil za vzor Francov režim v Španiji. Na zgražanje je naletel tudi ukaz škofa v Aosti, ki je prepovedal procesije na Telovo. S Sicilije se je oglasil tudi stari don
Sturzo in poudaril, da bo nadaljeval polemiko proti dnev-
niku «11 Giorno«.
Svoja običajna nedeljska u-vodnika sta tudi ta teden napisala Nenni in Saragat. Prvi poudarja v «Avariti!», da je vodilna skupina krščanske demokracije «komaj po enem letu od volitev postala brez-
piše, da vse to socialistov ne preseneča, kajti posredi je stranka, ki se naslanja na vero in cerkveno hierarhijo in je zaradi tega »nenehno pribita na konservativnih gospo darskih in socialnih pozicijah«. «KD ni šla dalje od tretjega De Gasperijevega socialnega dejanja« in je «zadela že ob čeri notranje demokristjanske opozicije«. V ponedeljek, ko bo obletnica političnih volitev je potrebno torej ugotoviti, da na ((oktobrskem kongresu KD obstaja možnost obnove v KD samo s strani tistih krščanskih miselnih in akcijskih struj, ki se ne istovetijo z interesi konservativcev«.
Saragat pa piše v svojem članku, da so se #komunisti v Dolini Aoste povezali s hotelirji v imenu avtonomizma«, na Siciliji pa s predstavniki ((posestniške buržoazije« ter napada ene in druge. Saragat zlasti opozarja, da je ((komunistična nevarnost« «bolj kot kdaj koli velika za demokracijo« ter da je edini izhod v »hrabri politiki reform«.
V poslanski zbornici sta po-
glava«, medtem ko se je pro-1 slanca Carassi in Sannicolč gram KD, ki so ga takrat po- (KPI) vložila manjšinsko postavili pred volivce, tako spre- ročilo o proračunu notranjega menil, da predstavlja sedaj ministrstva, demokristjanski povsem nekaj drugega Nenni 1 poslanec Gaspari pa večinsko.
iHltiMlilitilitHiimiiiiiliiiiiiiiiiiiiitiiiitiimiiimiiiiliiiiimiiiiliiiimiliiiiiiliimiiiHiliiHitiiiimiiiiiiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiitiiltiiluiimitniHintil
Policija	organizira
branika	obtoženih
Včeraj je imel na sodišču braniti skupino alžirskih študentov - Alžirska vlada izpustila skupino francoskih ujetnikov - Opozorilo francoski vojski
PARIZ, 23. — Alžirski advokat Mokrane Uld Audia je bil ubit pred svojo pisarno. Njegovo truplo je pred vrati pisarne našla hišnica in takoj obvestila policijo.
Ta je ugotovila, da je bil advokat ubit kakih 10 ur prej. Domnevajo, da je mo-
rilec čakal svojo žrtev pred vrati pisarne. Strela ni nihče slisal, ker so v palači samo pisarne, ki so ob uri, ko je bil izvršen umor, zaprte.
Advokat Audia bi moral danes braniti na sodišču petnajst študentov, ki so bili obtoženi, da so znova ustanovili •Splošno zvezo alžirskih muslimanskih študentov«, ki je bila nedavno razpuščena. V zvezi s to razpravo je advokat organiziral v svoji pisarni delovni sestanek z ostalimi- branitelji. Ob zaključku sestanka ga je morilec počakal in ga ustrelil pred vrati.
Umorjeni advokat je že večkrat branil pred francoskimi sodišči člane alžirske osvobodilne fronte. Med drugim je sodeloval pri obrambi atentatorjev na ministra Soustella. Nedavno je branil enega od obtožencev na razpravi zaradi dogodkov v Maurepiane, ko so alžirski borci izvršili atentat na rafinerijo v omenjenem kraju.
Umorjeni advokat je imel komaj 34 let. Pripisovali so
3u pripadnost zmerni struji žirske osvobodilne fronte Dva mlada advokata, ki sta imela skupno z njim braniti omenjenih 15 študentov, sta izjavila; »Mi žalujemo. Naj vlada sprejme svojo odgovornost, mi sprejemamo našo. Od dneva procesa proti atentatorjem na Soustella vemo, da smo določeni za žrtve morilcev protiterorizma.«
Ko je predsednik sodišča danes izjavil, da je razprava odložena zaradi umora branilca, se je eden od navzočih Alžircev, ki je bil poklican za pričo, dvignil in zahteval minuto molka za posvetitev spomina umorjenega advokata, o katerem je izjavil, da
ga je ubila francoska policija. Ob teh besedah je nastal v dvorani velik hrup. ki so ga povzročili navzoči Fran-cozi.	.	,	......
Kairski radio javlja medtem, da je alžirska vlada brezpogojno izpustila skupino francoskih civilnih in vojaških ujetnikov. Poročilo dodaja, da se izpuščeni ujetniki lahko vrnejo domov. »Taka dejanja, dodaja poročilo, se ne bodo ponovila, če bo francoska vojska še dalje pobijala alžirske vojne ujetnike.«
Sklepna resolucija kongresa ZKM
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Tretji kongres Zveze komunistov Makedonije se je končal danes v Skoplju s sprejemom resolucije in izvolitvijo novega centralnega komiteja in revizijske komisije. Na prvi seji novega CK je bil za tajnika ponovno izvoljen Lazar Koliševski. V resoluciji o prihodnjih nalogah ugotavlja kongres, da so v Makedoniji ustvarjeni pogoji za naglo povečanje narodnega dohodka ter krepitev socialističnih in družbenih odnosov. Dosedanji uspehi so rezultati splošnih naporov v socialistični izgradnji in pravilne politike Zveze komunistov v smeri poglabljanja narodne enakopravnosti in odstranjevanja neenakosti v razvoju po. sameznih področij.
V zvezi s protijugoslovansko gonio v državah socialističnega tabora se v resoluciji ugotavlja, da so zlobne mahinacije v zvezi z Makedonijo usmerjene v razbijanje jugoslovanske skupnosti. Veliko-
bolgarski šovinizem podpirajo v teh mahinacijah na neki način tudi druge države socialističnega tabora, kar je v nasprotju z interesi socializma in z življenjskimi interesi jugoslovanskih in drugih narodov na Balkanu.
«Zveza komunistov Makedonije, poudarja resolucija, dosledno razvija politiko enakopravnosti do vseh narodov in narodnih manjšin. Ta politika je osnova ideološko-politične-ga dela v nadaljnji utrditvi bratstva in edinstva in razvoja jugoslovanskega patriotizma.« V resoluciji se posebno poudarja, da morajo biti napori za nadaljnji dvig življenjske ravni nenehno pred očmi Zveze komunistov in ostalih družbenih organizacij.
B. B.
—« —
Ollenhauer za razgovore med obema Nemeijama
BERLIN, 23. — Predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke Ollenhauer je izjavit na sestanku berlinskih socialistov, da ni pesimist glede prihodnosti, čeprav nista prva dva tedna dela na ženevski konferenci pokazala možnosti res jasnega razvoja. Izrekel je zaupanje v možnost vojaškega pomirjenja v Evropi in glede zbližanja dveh Nemčij. Potrdil je, da bo njegova stranka zavrnila sovjetski predlog o spremembi zahodnega Berlina v svobodno mesto.
Zatem je Ollenhauer izrekel željo, naj bi se ustanovil skupen odbor obeh Nemčij na paritetni podlagi, da se pripravi združitev Nemčije. Obe vladi bi morali imeti pravico veta glede sporazumov v o-menjenem odboru. Izrekel se je tudi za to, da bi se obe nemški delegaciji v Ženevi sestali in se razgovarjali o prvih ukrepih za sodelovanje med obema republikama.
V prvem se kritizira kršitev državljanskih pravic, napadi na deželne in krajevne avtonomije, kakor tudi zlorabljanje komisarskih uprav v posameznih občinah.
Večinsko poročilo pa vsebuje nekaj zanimivih podatkov o stanju, ki je nastalo, odkar je stopil v veljavo zakon sen. Merlinove o ukinitvi javnih hiš. Ti podatki so zbrani precej skrbno, tako da se ne morejo vzporediti s podatki dosedanjih let, ki so površni. V Gasparijevem poročilu je med drugim rečeno, da se je število prostitutk dvignilo v 33 pokrajinah, število javnih škandalov je višje v 17 pokrajinah; delo izkoriščevalcev prostitutk se je dvignilo v 15 pokrajinah, homoseksualnost v 7 pokrajinah in seksualna kriminaliteta v 12 pokrajinah.
V 39 pokrajinah se je dvignilo število spolnih bolezni, ker še vedno obstajajo težave glede nadzorstva tistih oseb, ki so osumljene spolnih bolezni. Najslabše stanje pa je v glavnem in svetem mestu Rimu, kjer so ugotovili naslednje podatke:	število prijav zaradi kaznivih dejanj proti morali se je v primerjavi z letom 1957 podvojilo, leta 1958 so aretirali 128 prostitutk in 128 njihovih priložnostnih kličntov zaradi nespodobnih dejanj na javnih mestih; več kot 80 oseb so prijavili zaradi izkoriščanja pocestnic. V letu 1958 so v policijske urade v vsej državi pripeljali zaradi preveravanja 19.738 prostitutk; v bolnišnice so jih spravili 398, v rojstne občine so jih poslali 1.143, opozorilo jih je prejelo 1219, sodišču pa so jih prijavili 3080.
Poročilo poslanca Gasparija vsebuje dalje tudi nekatere pozitivne številke o padanju kriminalitete v zadnjih dveh letih. V nekaterih južnih pokrajinah se je število ubojev in ropov zmanjšalo. Isto velja tudi za Sicilijo.
V poročilu sta napovedana tudi dva nova zakona in sicer o krajevnih financah in o reformi javnih podpor. Končno je v poročilu poudarjeno, da spričo ustave ni mogoče uresničiti dejanskega razvoja krajevnega gospodarstva brez u-stanovitve dežel.
A. P.
Položaj v Argentini
BUENOS AIRES, 23. — Skoraj vsi argentinski bančni u-radniki, ki stavkajo že 39 dni, so zavrnili ultimat vlade, ki jih je pozvala, naj se včeraj opoldne vrnejo na delo, ker bodo sicer odpuščeni. Včeraj so bili novi incidenti med stavkajočimi in policije, tako v Buenos Airesu kakor v Ro-sariu.
Predsednik republike Fron-dizi je. na vgčerji v krožku inženirjev izjavil:	»Odločeni
.-mo. ohraniti zakoniti re*žim. Vlada je odločena braniti red v državi, ker z anarhijo ni mogoče nič ustvariti«.
Politični opazovalci vidijo v teh besedah predsednika Fron-dizija odgovor na govorice o možnosti državnega udara.
Take govorice se danes širijo po argentinski prestolnici. Govori se, da se vojska pripravlja i:a državni udar. Te govorice so povzeli večerni listi v Buenos Airesu in s tem povzročili še večje razburjenje. List «Noticias Graficas« piše; «Pred nekaj dnevi je spodletel predzadnji poizkus polastitve oblasti; kdaj bo zadnji?« List pravi, da bi morebitni udar izvršili vojaški krogi, ki niso zadovoljni s sedanjo vlado.
V podobnem smislu pišejo tudi drugi listi. Medtem pa se v prestolnici množijo protivladne izjave nekaterih vojaških osebnosti, ki so sodelovale pri protiperonističnj revolu. ciji in so bile odstranjene po volilni zmagi Frondizija.
Njena odsotnost je moralno nedopustna in diplomatsko škodljiva
PARIZ, 23. —• Voditelj francoske socialistične levice Claude Bourdet se je v uglednem pariškem listu «Monde» zavzemal za udeležbo Jugoslavije na konferenci v Ženevi. Vsi socialisti in sploh vsi demokrati, ki so proti razdelitvi sveta na bloke, piše Bourdet, bi morali odločno spregovoriti in prisiliti svoje vlade, da zahtevajo vključitev Jugoslavije v sedanje in prihodnje razgovore ne glede na stopnjo organizacije. Claude Bourdet ugotavlja, da je odsotnost Jugoslavije s konference moralno nedopustna in diplomatsko negativna, kajti če so bile žrtve v zadnji vojni kriterij za udeležbo, tedaj izvzemši Sovjetske zveze in Poljske nobena druga država v Evropi, razen Jugoslavije, ne bi imela pravice prikazati v Ženevi svoje stališče. Poleg tega nobena druga država razen Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike ni dala tako aktivnega prispevka v skupni borbi proti fašizmu kot Jugoslavija, ki je vezala na Balkanu številne nemške divizije.
Bourdet opozarja na korist, ki bi jo imeli udeleženci konference z udeležbo Jugoslavije, edine evropske v blokih nevezane države. «Nihče,» pi-
še Bourdot, «ne more prevzeti nase te pozitivne vloge, ki pripada Jugoslaviji, in nihče, razen te države, ne bi mogel i-meti tako odločilne avtoritete in zadostne svobode v stvarnih pogajanjih.
Josip Djerdja odhaja iz Kaira
KAIRO, 23	— Jugoslovan-
ski veleposlanik v Kairu Josip Djerdja. ki odhaja iz ZAR na novo službeno mesto, je izjavil listu «A1 Gumhurja«, da se odnosi med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko uspešno razvijajo na vseh področjih. Djerdja je opozoril na pomen tesnih stikov med Titom in Naserjem in poudaril, da neodvisne države, kot so Jugoslavija, Indija, Združena arabska republika in dr., imajo vedno pomembnejšo vlogo v svetu. Politika aktivne koeksistence in načela Ban-dunga niso samo stvar držav Azije in Afrike, temveč vsega sveta. Djerdja je izrazil prepričanje, da se je Združena arabska republika stabilizirala, kar ji bo omogočilo, da se uspešno bori s težavami nadaljnjega razvoja.
—
ŽENEVA, 23.	— Francoski
zunanji minister de Murville je v intervjuju francoskemu radiu govoril o dosedanjih pogajanjih v Ženevi in med dru. gim izjavil, da je po njegovem mnenju obojesnanska obrazložitev stališč bila koristna, ker sedaj na obeh straneh mnogo bolje razumejo, kakšna so stališča in kakšni so bistveni interesi enih in drugih.
«Ta obrazložitev,« je pripomnil de Murville, «ni do sedaj omogočila nobenega zbližanja stališč, kar se tiče sploš. ne ureditve nemškega vprašanja. Sedaj, ko se začenja tretji teden, bomo morda razpravljali o drugih stvareh in uporabljali drugačen postopek? Na ta vprašanja ne morem sedaj odgovoriti. Ne vem, kaj se bo zgodilo v tretjem tednu konfeience. Upam, da bomo lahko napredovali z. razpravljanjem vprašanj, glede katerih je možnost sporazuma. Po mojem je še prezgodaj, da bi se izrekli.«
Zatem je minister izjavil, da je težko re'či za sedaj, kaj se misli za napredovanje na konferenci. »Mislim, da ko govorimo, da je za konferenco najvišjih potrebno napredovanje na konferenci zunanjih ministrov, mislimo predvsem, da je potrebno rešiti se sedanje krize. Toda prezgodaj je, da bi rekli, kako bomo to dosegli. Mislim, da se je videlo, da je težko najti sredstvo, da bi na eni in drugi strani uredili nemško vprašanje v celoti. Prezgodaj je reči, kakšni sporazumi bodo zaradi tega mogoči za ustalitev položaja v
iiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuitiiiiiiiiimtiiiniiiiiiiiiiiittiiiiMiiittiiiitiitiiiiimiiitUiiiiiiimmiiiiiMuiiiiiiiiitimtiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiii
Resolucija kongresa sovjetskih pisateljev
Hruščev o vlogi književnosti
Ocenitev romana Dudinceva (Človek ne šivi samo od kruha» Jutri odpotuje Hruščev v Albanijo
MOSKVA, 23. — Tretji kongres sovjetskih pisateljev je danes končal svoje delo in izvolil vodilni odbor 143 članov ter nadzorstveno komisijo 29 članov. Delegati so poleg tega odobrili sklepno resolucijo, ki odobrava poročilo tajnika Sur-kova o nalogah književnosti pri graditvi komunizma, in pijmo, ki so ga poslali CK KP SZ.
Resolucija pravi med drugim; «Glavna naloga sovjetskih pisateljev je boriti se proti imperialistični ideologiji, proti vsem pojavom revizionizma, proti buržoaznemu nacionalizmu, za mir in za zmago mednarodnega bratstva delavcev«.
Resolucija poudarja vzgojno vlogo, ki jo mora imeti sovjetska književnost ((Oborožena z dobro preizkušeno metodo socialističnega realizma mora naša književnost aktivno prispevati k duhovni obrazbi človeka nove komunistične družbe. Uveljaviti mora nač v la ..omunistične etike in morale In pomagati državi pri ustvarjanju njenega velikega programa graditve«, dodaja resolucija, ki poziva pisatelje, «naj razgalijo protislovja realnega življenja in prispevajo k zmagi vse.ga, kar je novega in naprednega«.
Agencij« Tass je danes objavila številne odstavke včerajšnjega govora Hruščeva na
kongresu pisateljev. Hruščev je govrril tudi o znanem spornem romanu Dudinceva ((Človek ne živi samo od kri-ha«. Priznal je, da vsebuje delo «n,ekatere strani, ki so vredne pozornosti. Avtor je namreč pravilno razumel nekatere negativne strani stvarnosti, toda jih je prikazal na pretiran in namenoma posplošen način Prav tako kakor drugi pisatelji hoče nedvomno pomagati partiji in ljudstvu prj odstranjevanju nekaterih negativnih pojavov, toda slika, ki jo je naslikal, priteguje pozornost sovražnikov SZ v tujini«. Hruščev je tudi trdil, da tega dela Dudinceva sedaj nihče več ne bere.
Zatem je Hruščev hvalil pisatelje, ki naslanjajo svojo de-‘avnost na «pozitivne pojave«.
s tem da poveličujejo slavo dela, jemljejo za subjekt svojih del borbo med starim in novim (in neizbežno zmago novega«, ter s slikanjem tega, kar je pozitivnega, hkrati obsojajo to, kar je treba eliminirati.
Hruščev je nato govoril o «popolnem neuspehu nekaterih pisateljev ki so sprejeli revizionistične teze«. Vendar pa je poudaril, da je potrebno nuditi možnost ponovnega dviga tistim, ki so po hudih napakah izrekli iskrene željo, da hočejo pozabiti izvršene na. pake. «Mi. je dejal, ne bi smeli ovirati njihovega prehoda z zgrešenega načina mišljenja na pravilen način. Ne bi jih smeli napadati z jeznimi besedami, poudarjati njih nekdanje napake in neprestano kazati s prstom za njimi«.
V zvezi z najmlajšimi generacijami pisateljev je govornik omenil, da so bili nekateri od teh včasih vzgojeni «v ozračju rastlinjaka«. ((Talentirani ljudje, je nadaljeval N. Hruščev, bi morali dobiti vsakovrstno pomoč na svoji poti in ne ostati umetno izolirani os. okolja, v katerem živijo, predvsem pa od človeka, ustvarjalca vseh materialnih in duhovnih vrednot sovjetske družbe«.
hruščev je '.atem pripomnil, da konec koncev zavzema on »liberalno stališče do sovjetske književnosti in da morda postaja preveč liberalen«.
Hruščev bo v ponedeljek zjutraj odpotoval z letalom iz Moskve na obisk v Albanijo.
Trgovinski sporazum Anglija-SZ
MOSKVA, 23. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je sprejel danes britanskega ministra za trgovino Davida Ec-clesa. Razgovor je trajal 45 minut. Predstavnik britanske delegacije ni hotel povedati, o čem sta govorila. Sporočil je le. da se bo Eccles s člani
(Nadaljevanje z 2. strani)
Jedrske eksplozije
Čeprav so se predstavniki treh eatomskih» držav sporazumeli, da zaradi konference zunanjih mmistrou v Ženevi odložijo nadaljevanje pogajanj do S. junija, so se llerter, Lloyd in Gromiko dvakrat sestali, da vidijo, ali bi se lahko dogovorili o sestanku strokovnjakov, ki nuj do S. junija proučijo zadnje znanstvene u-gotovitve v zvezi z eksplozijami. Do sedaj pa se niso mo-gh sporazume ti, kakšne podatke naj strokovnjaki proučujejo. ZDA in Anglija zahtevajo, naj bi strokovnjaki razpravljali o treh vprašanjih v zvezi z eksplozijami:	v veliki vi-
šini, pod zemljo in o standar-diziranju instrumentov za merjenje eksplozij. Sovjetska zveza pa sprejema samo proučevanje eksplozij v veliki vi. lini, t. j. nad 50 kilometrov. Vendar se zdi, da sc bodo na en ali drug način sporazumeli o nadaljevanju pogajanj. Hru. iiev je na primer izjavil, da ne vidi nobenih ottir za sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov. Pripomnil pa je, da le ne strinja s predlogom
naj bi se eksplozije v višini nad 50 kilometrov nadaljevale, ker ni doslej še nihče dokazal, da take eksplozije niso škodljive.
Hruščev pojde
v
7 dni v svetu
Številne komentarje in ugibanju je povzročilo sporočilo, da bo Hruščev obiskal 25. t. m. Albanijo in da bo tam o-stal do 6. junija. Ker se bo ta obisk začel prav v c asu, ko poteče tako imenovani sovjetski ultimat v zvezi z Bpr-linom, sklepajo na Zahodu iz tega, da ne bodo ob poteku omenjenega roka nastali nobe. ni zapletljaji. Hruščev je že večkrat izjavil, da je SZ pripravljena počakati, če se bodo medtem začela pogajanja. In ta pogajanja so sedaj v teku v Ženevi.
Spričo dejstva, da je to prvi obisk Hruščeva najmanjši državi sovjetskega bloka in ki je hkrati najbolj stalinistična, so nekateri opazovalci mnenja, da bi utegnili ob tej priložnosti koordinirati skupno stališče v gonji proti Jugoslaviji.
Jugoslavija in Ženeva
Kakor ves svet, tako Jugoslavija — in to v še večji meri — z največjim zanimanjem spremlja potek ženevske konference zunanjih ministrov. Jugoslovanska vlada je ie pred konferenc o postavila zahtevo svoje udeležbe, ker ni nobenega dvoma, da se razpravljanje o Nemčiji tiče t> prvi vrsti take države, kakršna je Jugoslavija, ki je bila zaradi nemškega napada najbolj prizadeta. O tem je govoril general Gošnjafc tudi na kongresu Z veze komunistov Makedonije. Poudaril je, da so zahodne sile, namesto da bi u-poštevale zahteve Jugoslavije, predlagale rajši tako državo, kakršna je Italija, ki je do septembra 1943 bila v vojni na strani nacutične Nemčije in ki še tfanes prireja procese, kakršen je proces proti bene-
čanskim partizanom pred porotnim sodiščem v Florenci. Tudi Sovjetska zveza ni hotela upoštevati zahteve Jugoslavije. Njen predstavnik Zorin je na neki tiskovni konferenci v Ženevi na vprašanje, naj pove jasno stališče svoje vlade, odgovoril le, da sta bili z nemškim napadom najbolj prizadeti Poljska in CSR. Na nadaljnje vprašanje ni hotel odgovoriti.
Jugoslovanska vlada bo storila tudi nadaljnje korake zaradi zborovanja, ki so ga imeli
sudetski Nemci prejšnjo nede-kj
Ijo na Dunaju, kjer je obujal domotožne spomine na staro avstroogrsko monarhijo sam kancler Raab. Navzoči pa so bili na zborovanju tudi predstavniki nekake hrvaške vlade v emigraciji. Zastopnik zunanjega ministrstva FLRJ je v tej zvezi v petek izjavil, da
čin solidalizirati in s kakšnim namenom.
Isti zastopnik je tudi izjavil v zvezi z ženevsko konferenco, da vlada FLRJ soglaša s stališčem tajnika OZN, ki je dejal, da je med OZN in razgovori v Ženevi nujno potreb, na povezava.
Boji v Alžiriji
V prejšnjem tednu je bilo južno od Alžira več spopadov med alžirsko in francosko voj. sko. Desničarski tisk Je poročal o astabih vesteh iz Alžirije», progresistični »Liberation« pa je poudaril, da pomeni u-speli Alžircev »tragično zanikanje trditve, da je stran vojne že obrnjena«. Alžirski borci so namreč izvršili več na-pudov na francoske postojanke. Pri enem takih napadov je padlo 24 francoskih vojakov, 10 p u jih je bilo ranjenih. V Kairu pa je predstavnik alžirske vlade izjavil, da je bilo od 12. do 16. maja ubitih med boji 430 francoskih vojakov, 103 pa so btli ranjeni. Alžirskim borcem se je pridružilo 14 pripadnikov francoske voj-
tako ravnanje ni ti interesu ske. V istem času so alžirski
avstrijskega ljudstva in da škoduje odnosom s sosedi Avstrije, ter se vprašal: s kom želi avstrijska vlada na ta na-
borci razdejali 18 utrjenih francoskih postojank, pognali v zrak dva vojaška vlaka in uničili 15 vojaških vozil.
Vse to kuže, da tako imeno-vana «pomirjevalna akcija« nikakor ne uspeva. Pojavili so se tudi kritiki tako imenovanega načrta iz Costantine, ki poudarjajo, da je sploh neizvedljiv, ker bi požrl preveč milijard.
Medlem so potrdili, da je bil dosežen načelen sporazum o sestanku maroškega kralja z De Gaullom, Namen sestanka naj bi bil urediti številna neurejena vprašanja med obema državama. Francozi pa sestanek zavlačujejo. Verjetno je to ti zvezi s položajem v Alžiriji. Nemogoči so dobri odnosi med Francijo, Marokom in Alžirijo brez ureditve alžirskega spora. V zadnjem času so se pojavile govorice o mirovnih načrtih Alžircev in Francozov in o neuradnih stikih med predstavniki enih in drugih. Vse to so zanikali. Vendar pa so govorice o takih stikih vedno pogostejše. Na o-beh straneh poudarjajo, da ne marajo popustiti glede svojega načelnega stališča. Vendar pa vse te govorice in te izjave kažejo, da eni in drugi iščejo razumevanje za svoje stališče. To so ,že neke vrste razgovori na daljavo, ki kažejo, da se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da bo prej ali slej vendarle potrebno nekaj pozitivnega ukreniti.
delegacije vrnil v ponedeljek v London. ,
Delovna skupina, ki priprav. Ija besedilo trgovinskega sporazuma, se je sestala; danes zjutraj in popoldne. Glavne točke sporazuma so sporočili po telegrafu v London. Podpisali jo bodo jutri popoldne.
Razgovor Gromiko - von Brcntano
(Nadaljevanje s 1. strani)
Gromiku. Zahodni Nemci in Franoozi, ki niso preveč navdušeni za konferenco najvišjih, pa bodo zelo verjetno sledili ameriški liniji ter zagotovilom ZDA in Velike Britanije, da se ne bodo glede Berlina vodila ločena pogajanja.
Kakor poročajo iz Moskve, je sovjetska vlada izročila danes ameriškemu odpravniku poslov noto, s katero poziva ameriško vlado, naj se vzdrži slehernega ukrepa, ki bi lahko privedel do povečanja mednarodne napetosti.
Sovjetska vlada poudarja, da je ameriška vlada v svojem odgovoru na sovjetsko noto od 21. aprila odkrito izjavila, da namerava nadaljevati dobavljanje jedrskega orožja in raketnih izstrelkov državam NATO in zlasti Zahodni Nemčiji. Nota dodaja, da je še posebno važno, da se ne poveča mednarodna napetost v trenutku, ko »sta obe državi začeli razgovore za rešitev najbolj perečih mednarodnih vprašanj v interesu okrepitve miru in varnosti«.
Nota pravi zatem, da pomeni dobavljanje atomskega o-rožja državam NATO in Zahodni Nemčiji »ogrožanje varnosti evropskih držav in neposredno izzivanje miroljubnih narodov«.
Sovjetska nota izjavlja, da skuša ameriška vlada s trditvijo, da bodo sovjetski predlogi za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in za ureditev berlinskega vprašanja povečali mednarodno napetost, odvrniti pozornost svetovne javnosti od ukrepov zahodnih držav za neprestano ustanavljanje novih oporišč za raketno in jedrsko orožje.
Podobno noto Je sovjetska vlada izročila danes tudi za-hodnonemškemu poslaniku v Moskvi Krollu
 -«» -----
Desetletnica bonnske ustave
BONN, 23. — V isti dvorani, kjer je ustavodajna skupščina Zahodne Nemčije 23. maja 1949 odobrila in razlagala začasno ustavo zvezne republike, je bila danes svečanost ob desetletnici tega dogodka. Navzoča sta bila tudi predsednik republike Heuss in kancler A-denauer ter 54 še živih poslancev ustavodajne skupščine.
Adenauer je v svojem govoru govoril o ustavi in dejal, da je bila ta pripravljena s stališča, da se mora začeti čim-prej izvajati, vendar pa je bila začasnega značaja v pričakovanju ustave za vso Nemčijo. »Nihče ni izgubil upanja, da pridemo do ustave, ki bo veljavna za vse nemško ljudstvo,« je nadaljeval kancler. Pri tem je izrekel željo, naj bi med sedanjimi parlamentarnimi borbami od časa do ča sa «našli enako sodelovanje, kakršno je bilo v ustavodajni skupščini«, „
Srednji Evropi in odnosov med Vzhodom in Zahodom. Mislim, da bo prihodnje tedne naloga iskati sporazume ali moduse vivendi.«
Glede možnosti tajnih sej je de Murville izjavil; »Mislim, da ne bi bilo točno govoriti o tajni diplomaciji ali vzporedni diplomaciji. Sedaj se do. gaja, da podajamo zelo podrobno poročilo tisku o tem, kar se dogaja na naših uradnih sejah, in imamo navado, da morda iz vljudnosti ne podajamo takega poročila, ko se sestajamo izven sejne dvorane. To seveda ne preprečuje, da bi diplomacija bila ena, da se na enem in drugem kraju ne bi govorilo na enak način kar se tiče bistva. Prednost sestankov izven uradnih'sej je, da se govori sproščeno, ni nobenega zapisnika, izražamo se
bolj
odkrito, in jem mnenju g'a' vrste sestankov.* .—«»-
Ji
ieiA
HAVANA, 23-kubanske vl*de _oročil je po televiziji P f j. je Predsednik ^ naj obisce	e’Dno
ne bo mogel iti^	,	[j
ro, da pa bop jkor, . skupino Preds, v jtrJ® bodo razgovarjak* J odnosih med ob
 «»—“
rt
izr#* I,1
MOSKVA, 23.
ZAR v Moskvi J« Hruščevu dolgo Lik ja. Pozneje Je HPrttjčevV--da je imel s » ^re fc razgovor, toda n od; Ji
razgovor, toaa-f
nič povedati.	zad	^
v svojem Pisrn
v o v v/j	r
'smo Hruščeva.
TVRDKA BELTRAM
Ul. Trento 10, zraven glavne pošte. — NabavLn^^oriH ?
darilne pošiljke. Vse vrste koles, vespe, lambrete, t :
lesa, šivalne stroje, radio aparate polovne M rl0VC
niških cenah ter tekstil in vse gospodinjske Pr'
Tvrdka LORENZI
TRST, Ul. k* 1
(&&SL
tel. 24-245	<eiH
in rnehanic DCesc® ui. S. .» H
v«
kjer d°Heie V mestne <^>(1
vHa teko® •
Izvaza: ^ in ženska, «Lj f DANI A z vst" :
nami l*-9®!. vE* •
LAMBRETE'
motoRoJbis^
RIBARIČ IVAN
IMP0RT - EXP0RT
TRST — ULICA F. CHISP1 14
ULICA DELLE M1LIZIE lt "	'
PARILLA 99 kub. 4 takti - 4 prestave
* cA
Ulic* *
«
ŠKROPI^
zvep
ročne-nahrbtn«1,1
if-JSPAs
nudi zastoji
bazz4
UMBERTO
Trst, Ul. F. Venezian
Za obhajilo in birmo
O B UVALO
« katerem sanjajo vsi
Lepa
s
o
LARGO BARRIERA V£C