List 43. Tečaj XXXII. podarske ? obrtiiiške narodn V«l« Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljnjo v tiskamici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; posi po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 28. oktobra 1874. Obseg: Poslavljenje prve sirarske družbe Bohinjske. Klaja za živino. Kedaj in kako se mora voda na senožeti na- peljevati? NoviČar. Gospodarske novice. Liberalizem sam ne vé, kaj hoče. Iz deželnih zborov. Naši dopisi. m Gospodarske stvari Poslavljenje prve sirarske družbe Bohinjske. 19. svečana lanskega leta je c. kr. ministerstvo kmetijstva razpisalo 5 premij sirarskim družbám v planinskih deželah našega cesarstva. ,,Novice" so razglasile oni razpis in pogoje, pod katerimi bodo sirarske družbe vredne spoznane, da dobijo po 600 gold, (dve) in po 300 gold, (tri) premijo, zraven denarne premije pa še državno sreberno medalijo. „Novice" pa so tudi ob svojem času poročale, da je od ministerstva poslana komisija prišla ogledat Bohinjske sirarije, katerim početnik je predstojnik podružnice kmetijske v Jan. Bohinjski Bistrici, mnogozasluženi gosp. fajmošter Mesar. Danes imamo veselje naznaniti, da eno izmed premij po 300 gold, in sreberno medalijo je dobila prvaBohinjska sirarska' družba, ki sir izde-luje na planini Bitinje in Govnjac imenovani. Ker je bilo mnogo druzih kompetentov za razpi-sane premije , je to pac velika čast za imenovano si-rarsko družbo. Naj bi jej tedaj to pocastenje spodbuda bila za čedalje veči napredek, a ne, da bi mislila: zdaj je pa vse prav. Kar sirarije izdelajo, je blagó f ki se takrat dobro plačuje, kedar je dobro. Na to je tedaj treba zmirom vso skrb obraćati, in to tem več t ker Je dežel veliko, ki izdelujejo sir. Umetnost i dober sir izdelovati, je zeló podobna umetnosti dober kruh peči. Kakor je pri kruhu, za katerega seje se ne pre- do- hleb da dobra moka vzela, poglavitna reč to hladi in da dobro izhaja, tako je tudi brega mleka narejenem, poglavitna reč to pri siru, iz da se ne prehladi y ampak jna toplem drži zato da iz njega izhlapi vsa siratka. Ce se to ne zgodi, zaostane siratka v njem pa se skisa in potem pokvari okus celega Zato hleba. Vse to pa je kupčiji s sirom na škodo. Bohinjci! posebno zdaj v začetku skrbno pazite, da delate blago brez madeža. delà na travnikib, na senožetih ali na njivah. Senožeti so dvojne: ene druge, ki rodé suhe 7 na katerih raste dobra, sladka trava; kislo, slabo senó; prve se imenujejo tudi , druge močirne senožeti. Poglavitna skrb kmeto-valca mora biti, si obilne pice in dobrega sená pridelati» Obilno in dovelj sená pa si pridelaje le tišti, ki svojim senožetim pridno in prav streže, in gleda, da jih izboljša. Slab je tišti gospodar, kateri misli, da senožetim dru- gega potreba ni, ko le vsako leto jih pokositi. Ce zemlji ne bos dal i kar jej gre tudi ona tebi ne bo dala kar želiš. pognojiti, krtine raztrositi flpflHfHHM odtočiti in odpeljati. Najbolji gnoj za senožeti, posebno Vsaka voda, tako tudi čista studen- 7 Senožeti je treba vsako spomlad dobro očistiti, , kamenje po njih pobrati, na ako je mogoče, vode napeljati, močvirnim vodo za suhe. je voda. 7 čina 7 katera sama v sebi nima nobenega gnojenca 7 se nožeti dobro pognoji, travam življenje in rast obudL Vrh zemlje med travo, med prstjo in plitvo pod zemljo in podzemeljske gnojnine, so mnoge živinske, rastlinske ki so travi dober živež, ako jih voda dobro razmoči in razzene denčine 7 da jih korenine lahko srkajo. Boljša od stu pa je voda iz potokov in rek, ker v potoke in reke mnogo gnojne sodrge pride, katera se z vodo sprime in pomeša. Za senožeti ali travnike močiti je najbolja motna, kalna voda, ker več gnojnine v sebi 7 ima, ko čista voda. Oblaki rosijo čisto vodo na zemljo; v ti vodi se po zemlji ležece gnojnine razmoČijo in raz- pusté 7 se z vodo pomešajo , voda kalna in motna po stane, in če poČasi po travniku teče, se gnojna goša na tla okoli travnih korenin vleže in jim veliko redilnega živeža prinese. Za senožeti ni bolje reči, kakor na-nje vode napeljati, voda senožeti pognoji, rastlivost trave pomnoži 7 crve v zemlji pomori, miši přežene, mah m slabo travo zatare. Kakor v mokrotnih letih senožeti več trave dajo, ravno tako močene senožeti od nemo čenih pol< prej kosij več sená prinesejo, in se skoraj tri tedne Kedaj in kako se mora voda na senožeti Klaja za živino. XT aj uvij i vi»o je v uuu u< Vsak umen kmet resnico spoznava, da mora njive mladi in v jeseni. V spomladi kakor hitro sneg dobro gnojiti, ako hoče kmetijstvo zboljšati, povzdigniti skopni in topleje vreme prihaja, napelji vodo na senožet. napeljevati 1 Najbolji čas je vodo na senožeti napeljevati spo in pri moči obdržati, «a&aj ^uguuj^uo obilno rodijo in kmetu v bolji stan pomagajo. Pri kme- zakaj v «wvy.j«««., » v. j - - -— r "—j ? —r j •—~ — ----. . dobro pognojene njive Voda potegne zmrzlino iz zemlje, katera je še v njej, m jo za rast oživi; in tako se vidi v kratkih dnevih tiji je tedaj potreba dovelj dobrega gnoja. Za gnoj pri- zelena trava na pomočeni senožeti, dokier so druge ne pravljati mora kaj živine biti; živinoreja pa potřebuje pomocene še vse rujave. Senožet pa, na katero vodo dovelj in dobre klaje ali piče, Klaja za živino se pri- napeljuješ, naj bo poravnana, da se vsa pomoči, in da na nobenem mestu, ako je mogoče, suha ne ostane. SeDožet moči tudi malega in vélikega travna do rožnika, sosebno v dežju motno vodo na travnik spuščaj. Tri tedne pred košnjo pa zapri vodotoke, po katerih voda na senožet teče. Po prvi košnji senožet za otavo spet moči. V jeseni precej po sv. Mihelu skozi celi mesec kozoprsek napeljuj vodo na senožet. Jesenska voda ima najveČ redilne gnojnine v sebi. V mrazu, v burji, in kedar počne zmrzovati, se travniki ne smejo več močiti. Kakor je suša senožetim škodljiva, tako jim tudi škoduje preobilni zaliv, še več pa vedno stojeći zamok: obodvoje je vzrok, da marsikatere zemlje pičlo ali pa celó nič ne rodé; če pa odtočiš močvir in zasuješ jame in doline, kmalo ti bo na senožeti divja deteljca in druga sladka trava pognala, zlasti če na njo še kako gnojnino potrošiš. Na suhe senožeti, če je blizo njih stuďenec, potok ali reka, naj se voda po vodotokih na-peljuje; če vode ni, naj se na-nje gnoj, kateremu je zemija, cestno blato in druga sodrga primešana, raztrosi in pepel po njih poštupa. Močvirnim senožetim, ako je mogoče, naj se po vodotokih voda odpeljuje; Če se to ne more, naj se po njih grabni skopajo, da se v nje voda odteka in potem se naj z apnom, pepelom, sosebno s premogovim pepelom (Steinkohlen - Asche) pognojé. Oboje ti bodo obilno rodile in dovolj dobrega sena prinesle. Suhe strme, brežinske senožeti, na katerih le malo travice raste, se poboljšajo , ako se po njih poprečni grabni skopajo, v katerih se z mnogovrstno gno-jivno sodrgo snežnica in deževna voda nabira, da se iz njih tako hitro ne steče, in da po njih več redivne mokrotě dobijo. Ti grabni se skopajo do 3 ali 4 palce globoki in 6 — 8 palcev široki. Ti poprečni grabnički naj bodo neke sežnje (klaftre) saksebi napravljeni. V jeseni in spomladi se grabnički strebijo, gnojni znos se iz njih po senožeti raztrosi, in tako se travi pognoji. Travo pa je treba kositi, dokier še popolnoma zrela ni, dokier je še mnogo cvetja na senožeti videti. Kdor prav popolnoma zrelo travo kosi, ko se že v bilkah ves sok posuši, dobi veliko slabejo klajo za živino. Ži-vinska klaja je za kmeta prva in poglavitna potreba. Kdor ima dosti njiv, pa premalo ali nobeoe senožeti, si za živinsko pičo lahko pomaga, ako en del svojih njiv s travnim semenom, ali z deteljo poseje. Z žitom si pa tudi le toliko njiv naj obseje, . kolikor jih pognojiti zamore, in tako si bo dvojni dobiček napravil. Znana in v skušnji potrjena resnica je, da ena dobro pognojena njiva več žitnega pridelka dá, kakor tri puste, in tako bo na tih malih, pa dobro pognojenih njivah več žita přidělal, kakor če b[ bil vse, pa ne zadosti pognojene z žitom obsejal. Ce kmet vsako leto njive prebira, ene za senožeti pusti, jih z deteljo ali s travnimi semeni obseje, une pa, ki so bile z deteljo in z drugimi travnimi semeni obsejane, in so se odpočile, spet z žitom obseje , bo vsako leto imel celine (novine) orati, na katerih vsako žito dobro obrodí, akoravno niso pognojene. Tako gospodarstvo bo kmeta v kratkem času v dober stan povzdignilo. Za klajo sejejo nekateri deteljo, grašico (grahor), mačji rep, divj i oves in koruzo. * Hudo in zgodno zimo prerokuje Parižki observa-torij, ter pravi, da od 15. dne prihodnjega meseca novembra do 15. meseca januarija bode veliko snega padlo. — Mi ne naznanjamo svojim bralcem tacih pre-rokovaoj, da bi jih verjeli; povemo jim jih le, da jih — beró. * Ministerstvo kmetijstva izdeluje postavo za brambo proti trtni uši filokseri, katero bode dr-žavnemu zboru predložilo v obravnavo. Politične stvari. Liberalizem sam ne vé, kaj hoee. V neki Ljubljanski krčmi se je razpletel sledeči pogovor : A. Kaj pa prav za prav hoćete vi liberalci? Vi konečno hočete republiko? B. Da! A. Toraj hočete cesarja odstaviti? B. Ne! A. To je čudna logika; pa dalje. Vi hočete tudi vero odpraviti? B. Ne! A. Toraj hočete, da ostane pri starem zastran vere in duhovnikov? B. Ne! A. Čudna logika! Vi nocete, da ostane pri starem in nočete vere odpraviti! Kaj toraj hočete? B. Farški vpliv vničiti. A. Vi ste res čudni ljudje 1 Po čem pa imajo duhovniki vpliv, Če ne po tem, da ljudstvo podučujejo v veri? Ako ima vera ostati in duhovni jo učiti, kako zamorete duhovnom naravni vpliv vzeti? Kako morete vi ljudstvo prepričati, da je vera dobra, a tišti, ki to dobro vero učijo, da so nic vredni in zaničevanja vredni ljudje? Naravno je, da morate tudi vero ob spoštovanje spraviti, ako hočete duhovnike ob vpliv deti. Če je vera dobra, kako zamore tišti škodljiv člověk biti, ki jo uči? Ali ne čutite, v kaki čudni logiki je zidano vaše poslopje? — Pa povejte mi, zakaj sovražite in preganjate duhovne, kaj so zakřivili? B. Ker so mraČnjaki, nazadnjaki, nasproti na-predku; ker hočejo ljudstvo v svoji oblasti imeti. A. Kaj je to „mračnjak", „nazadnjak", „nasproten napredku"? Prašam vas: kaj je to? Meni se dosdeva, da vi sami ne veste, kaj to pomeni, ampak da so to le besede tje v en dan govorjene, tako imenovane „liberalne fraze". Zakaj vera, ki jo duhovniki učé, je od države potrjena; če duhovniki toraj to od države potr-jeno vero učé, kako se jim more to v greh šteti? Ali ne storijo ravno tega, kar je njih poklic in dolžnost? Ali ne bi bili kazni vredni, ako bi tega ne storili? Kaj hoče toraj beseda ,,mračnjak, nazadnjak"? Ako je vera „mračna" in „nazadnjaška", potem napadajte le vero in pustite pri miru duhovne, ki jim je dolžnost in poklic, ki so celó od vlade postavljeni ali vsaj potrjeni, da to vero učé! Učite novo vero, ki se vam boljša zdi , in borite se s principi, a ne z osobnostmi! Ako pa zoper vero nimate nič, kakor lažnjivo in hinavsko pravite, čemu je potem hujskanje zoper duhovne? Ako duhovniki drugače učijo, kakor vera zapoveduje, jih b >do že přijeli, če pa nič drugače ne učijo, čemu jih preganjate? In v posvetnih rečeh , ali niso postave za vse enake? Ali se ne kaznuje tudi duhovnik , če se pre-greši? In če se ne pregreši, in ce mu nič nepostav-nega dokazati ne morete, zakaj ga vkljub temu preganjate? Vaše logike ne razumem. B. Pa ravno duhovniki rujejo najbolj zoper postave. A. Nihče ne more dvema gospodoma služiti. Dokier ste bili cerkev in država složni, duhovniki niso rovali zoper postave; a kedar je država boj napovedala cerkvi in začela dajati take postave, ki jih duhovniki v svoji vesti niso mogli odobriti, morali so se vstavljati. Da naši bralci sprevidijo, ko Prašam vas, ali je to graje vredno, ako člověk svojo dnevnemu redu te seje. dolžnost spolni ? In kako se zamore duhovnik prega- liko je naši nasprotni stranki v deželnem zboru mar za ujati in zaničevati, ker to stori, kar mu njegovi pred- korist naše uboge dežele, naj poročamo nekoliko obšir- stojniki ukažejo? Ali nasprotno ne ravná vlada sa- nejše o tej zadevi. Bistveni zapopadek pogodbe ki J° c. kr. vlada . ki movoljno, katera postave daje v cerkvenih rečeh in cerkve ne praša, ali so jej priležne ali ne? Ali bi bilo ponuja deželi Kranjski, je ta, da 1) namesti zajema treba na Nemškem duhovnike zapirati, ako bi se bil se je dosedaj vsled cesarskega sklepa od 12. novembra Bismark s papežem pogodil zastran pravic države in 1. 1865 odkazoval zemljiško-odveznemu zakladu , vlada cerkve ? Vsak pravičen člověk bo duhovnike miloval, od 1. januarija 1875 do vštetega leta 1895 ponuja ne- ako jih zavolj tega preganjajo, ker storijo svojo dolž- povračljivo državno podporo v letnem znesku 150.000 nost, ker so pokorni svoji oblasti. Vi dobro veste y da gold. ; da se deželi od zajemov njej plaćanih do je katoliška vera tako vredjena, da jo vlada papež; ka- konca leta 1874, kateri do konca 1 1873 skupaj znesó y toličani verujejo, da je papež Kristusov namestuik da ga morajo vsi katoličani, posebno pa duhovni verskih rečéh vbogati. Jasno je , če vi hočete , da bi y in v 872.246 gold., odpusti znesek 195.461 gold., ostanek I ' I pa da se pokrivajo potreb-scine zemljiško-odveznega zaklada, naj se dotlej, dokler naj bode brezobresten o ig; država tudi v verskih rečéh ukazovala, da morate novo traja žrebanje zemljiško - odveznih obveznic, pobirajo vero učiti, katera oblast papežu in cerkvi vzame in jo davčni prikladi in sicer od neposrednjega davka naj- novo vero hočete, potem ne smete manj po 20%, in od vžitnine tudi najmanj po 20%; državi dá. Ce pa reči, ,,da vero spoštujete u y nasprotno morate reči t yy mi ako bi se davčni prikladi ne stékali redno y pa tudi vere ne spoštujemo!" Kako zamore pošten člověk z če bi donesek dežele in stanovitna državna podpora ne vami simpatizirati, kedar drugače delate in drugače go- zadostovala za vsakokratne letne vorite ! Laž in sila potrebščine, akoravno je vaše orožje! Vi pravite, da bi prikladi prihajali redno, bo država za potrebo ki yy vero spoštujete", in ob enem se narčoujete iz procesij, bode ona spoznala, dovoljevala povračljive zajerne iz kloštrov. iz molitve, iz cerkvenih obredov itd. y 3° od y za smehujete celó svetnike in najbistvenejše resnice krščan-skega nauka ; in vendar ste tako predrzni, katerih bi pa dežela morala plačevati obresti po 5°/0 ; 7 čete : „vero spoštujemo da presežki zemljiško-odveznega zaklada 7 ki morda se re- se pokazali kako leto y naj se porabili najpred v pla- Ali more iz laži kaj dobrega čilo 5% obresti od zajema od leta 1875 naprej dovo pritiV! Recite vendar, kaj prav za prav hočete s tem ljenega, potem v plačilo tega zajema samega in ko- doseči? Pa saj tega sami ne veste. Vi hočete tudi nečno v plačilo pod cerkveno premoženje vzeti in državi dati, kaj ne? B. A. Gotovo da, to bi bilo prav pametno. in odpraviti? Toraj hočete vso pravo in pravico spodkopati zemljiško-odvezne obveznice točko navedenega dolga; ako bi se državni dolg ne po-plaČal že popolnoma med tem časom, ko se izžrebajo dežela naj se zaveze y da se bodo v točki do B. A. Tega ne t končanega žrebanja omenjeni davčni prikladi tudi še po tem obroku toliko časa plačevali, dokler je zemljisko- Čudno ! Vi hočete cerkvi vzeti, kar ima po odvezni zaklad še kaj dolžan državi. To je bistvena, v kratkem navedena ponudba c. k. pravici; in vendar dosedanjih pravnih nazorov nočete spodkopati ! Iz tega se jasno vidi, da sami ne veste, vlade. Finančni odsek pa, ki je to jako važno reč na kaj* hočete; zakaj če ob enem trdite, da pravice nočete tanko pretresoval, deželnemu zboru ni mogel nasveto- odpraviti, in si vendar z lahko vestjo upate cerkvi to vati sprejema vseh teh pogojev, ampak spremenil je 3. vzeti y v vasi kar glavi ima po pravici, potem vsak vidi da in da sami ne veste, kam jadrate. ni jasno Pa in v Y Ci Cl glctTi , ÍU U« ocajjja uv »VOIVJ j cvvAi mio. a. c% liđOVClUVrtl AC J. \J UčtUJIC^ LU 1J řVU, iVUllIVUi CIC/jCIî» pojdimo dalje. Vi pravite, da mora imeti vsak svobodo plačuje vžitninskih prikladov in da je predlagal točko na toliko, da je namesti 20% °d vžitnine nasvetoval le 10%*, namreč toliko, kolikor dežela sedaj 111 HBHBHHI IBM I od učiti, kar se mu dobro zdi? Gotovo to pravimo y B. A,. î zajemov v 4. točki navedenih nikakoršnih obresti pla čevati. Poglejte, kako se lažete! Ako pride kak pro- Prvi, ki se je pri tej točki oglasil, je bil načelnik V O J / ---- ------ --^ - -----------* J. T X , I\l J ^ {^H VV/J 'UVU1 fc) y J ^ UWUU.U1« fesorček iz nemškega „rajha" in uči, da člověk nima c. k. deželne vlade vitez Widmann; da je on vladno duše, da ni pekla in ne nebes, mu ploskate; ako pa ponudbo zagovarjal, se razume samo ob sebi, al prav duhovnik iz prižnice vero brani, in take nauke zame- čudno je pa vendar bilo slišati od njega, da vlada od naj takim ljudém ne verjamejo, svojih pogojev nikakor ne bode odjenjala; al je mar to tuje in ljudstvo svari, , da „ščuje" in pa vpijete In pri V3em tem pravite , da hočete svobodo in enako ga vtaknili najrajše v ječo! pogojevanje? al ni marveč to oktroiranje? Drugi, ki seje oglasil, je bil bar. Apfaltrern; zagovarjal pravico za vse. Ali ne vidite, da je pravičnost bežala je vladno ponudbo. Mož je bogat; kakor trdi, neodvisen iz vašega srca, in da je prevzetnost oglušila vašo vest! Vi mislite, da se bližate svobodi, a ne premislite, 5 on da ni malo živi na Kranjskem, toraj ne plačuje tù vžitninskih přiklad, kaj se on briga za krvave žulje Kranj- toda na koncu svojega go- y cev; govoril je dolgo Časa svobodě brez pravičnosti, in da ni nravnosti )rez vere. Ne bližate se svobodi, ampak krvavim medsobnim bo- vora je pozabil, kaj je v začetku povdarjal, drugače od jem, d emagogiji, pretorijanstvu in diktaturi, tako inteligentnega člověka ni misliti, kako bi přišel do tacega protislovja. Na čelu svojega govora je izrečno mu razmere njegove letos niso pripušćale deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 10. seja dné 13. oktobra. Ena najvažnejših povdarjal, da UJU í aziUJCio llJcSl,vc iciua mov jj11uovjciic, se deželno-zbornega delovanja bolj vdeleževati, da toraj v tem predmetu ni tako podučen, da bi zamogel kake predloge staviti; na koncu svojega govora je pa vendar jako važni predlog stavil, da naj se dežela zaveže obravnav letošnjega deželnega zborovanja je bila od (morda za več ko 50 let), namesti 10%, po 20% vžit-c. kr. vlade predložena pogodba, katera naj se ninskih přiklad plačevati. Kako poslanec, ki sam trdi, sklenila med c. kr. finaňčnim ministerstvom v imenu da mu je stvar, za katero gré, neznana, potem more c. k. državne uprave in med deželnim odborom Kranj- nasvèt staviti, ki tako globoko sega v vse razmere skim v imenu deželnega zastopa gledé uravnave Kranjskih prebivalcev, to naj razvozlja kdo drug. razmer države k zemljiško-odveznemu zakladu na Kranjskem in katera je na čelu stala vse drugače pa je govoril poslanec dr. Blei wei s. krepko besedo se je potezal za deželo. Sto- rimo, zakliče, kar so predniki nasi, deželni stanovi, storili ; napnimo vse moči, da dosežemo olajšavo ogromnoga plačila, ki nas čaka leta 1895, ko se bode dolg pomnožil na 5 miiijonov gold. Malo tolažljivo je bilo slišati vladinega zastopnika, al to naj nas nikar ne straši, potrkajmo na vrata obeh državnih zbornic; obr-arimo se na sprevidnost vlade in naposled na milost presvitlega našega cesarja; bodimo to, kar so bili naši deželni stanovi leta 1839, 1840, 1841 in 1843. Vsaj ne prosimo milošČine, vsaj imamo pravico, da se nam povrne, kar je dežela naša preveč plačala zemljiškega davka, kar bodem po resničnih številkah dokazal. Kranjska dežela je pred stabilnim katastrom davka plačevala 535 731 gold., ko se je ta kataster 1. 1844 vpe-ljal, pa 682.547 gold., toraj se je zemljiški davek pomnožil za 146.816 gold. Dežela Koroška je plačevala pred katastrom 602.147 gold., po vpeljanem katastru le 449.996 gold., toraj 152.151 gold. manj. Stajarska je plačevala poprej 1 milijon 432.258 gold., po katastru le 1 milijon in 300.707 gold., toraj 131.551 gold. manj. Če se pomisli, da je Kranjska po křivičném katastru plačevala za 146.816 gold, preveč , da bi se tu davek znižati moral vsaj za toliko, kolikor Koroški, se pokaže, da je naša dežela nasproti Koroški v 1 letu plačevala skoraj 300.000 gold, preveč. Dr. Toman je 1. 1863 v deželnem zboru dokazal, da je Kranjska takrat že blizo 6 miiijonov davka preveč plačala; če prište-jemo še 11 let, je dežela naša do danes 9 miiijonov plačala preveč. Državni zbor in vlada naj izvé vse pritožbe naše od onega časa, ko je nesreća stabilnega katastra prišla čez našo deželo. Naša dežela je plačala to državi, toraj imamo pravico zahtevati, da nam država vrne, kar smo preveč dali. Ce mi dobomo v zbornici poslancev tako vnetega zagovornika, kakor ga imamo v gosposki zbornici na grofu Antonu Auerspergu, gotovo bodo naši nacrti obveljali v obeh zbornicah ; govornik konečno nasvetuje, da naj se prošnji v tej zadevi priložé dosedanje dotične obravnave o zemljiškem davku na Kranjskem, zlasti pa tudi prepis prošnje de-želnih stanov do presvitlega cesarja oi leta 1843, kar je tudi pri glasovanji obveljalo. Zdaj se je oglasil dr. Costa, in tudi on dokazuje, da je rec vsa drugačna, kakor je baron Apfaltrern trdil. Obžalovaje, da se predlog finančnega odseka ne bode enoglasno sprejel, ker bi bil sklep po tem veliko veljavniši, je stvar prav na drobno razjasnil; dokazoval je, da je dobrota, ki nam jo vlada ponuja, jako majhna in dvomljiva. Kaj neki država ponuja? 1) Dr žavno podporo po 150.000 gold, na leto za 20 let, toraj 3 milijone brez obresti, to bi se dozdevalo marsikomu velika svota; al treba je reč bolj na tanko prevdarjati, vsaj to ni res, da nam vlada odpustí obresti, plačevati jih moramo za ostale milijone. Država nam mora da-jati podpore, to je cesarski sklep, o tem ni je dvombe; ako se sprejmejo pogoji ali ne, država mora vsako leto dajati podpore toliko, kolikor potrebujemo, da dolžno-stim zadostujemo, se vé pa, da ob svojem času to vr-nemo. Državni zbor ne more o temnic spremeniti, toraj je neopravičeno, da se nam žuga, državni zbor ne bode veČ podpore dajal. To je tako gotovo, kakor je dvakrat dve štiri. Podpora nam gró do 1. 1895, tistikrat bode dolg dosegel nad 7 miiijonov, ki je plačati v 6 letih potem ; finančni minister pa prav dobro vé, da to ne bode mogoče, toraj se zdaj hoče pogoditi in dobro kupčijo narediti. Res je, da je subvencija 150.000 gold, nekolika dobrota, a vendar ne taka, da bi se vezali za več kot 50 let. — 2) Vlada hoče dosedanjega dolga odpustiti 195.000 gold., al reč je nekako dvomljiva, ker dežela trdi, da je to že plačano. — 3) Dobrota, ki se nam ponuja, je ta, da bi dobivali zraven podpor še posojila, katera pa je treba vračati z obrestimi ; to pa prav nobena dobrota ni, ker imamo cesarski sklep, po katerem se nam morajo podpore dajati brez obresti. Kaj pa vlada hoČeod nas? Vladni zastopnik je rekel, da to lahko pre-vzamemo, a to ni res, vlada zahteva, da se vežemo za vec ko 50 let; zdaj še sami proračune delamo, če se pa vladnemu zahtevanju vdamo, gré polovica vseh deželnih přiklad nad 50 let v državno blagajnico. Baron Apfaltrern je rekel: dovolimo še 10%, da pokažemo, da hočemo iti do zadnje meje; al tam smo že danes. Ce dovolimo vladi 10% ali 30.000 gold, je to za državo malenkost, za nas pa veliko. Nadalje govornik razlaga, da denar potrebujemo za domače potrebe, za šolstvo itd.; če je baron Apfaltrern rekel, da državni zastop v denarnih zadevah ni „coulant", vzemimo si to „ad notam", tudi pri nas gré za denar in tudi mi recimo, v denarnih zadevah „hort die Gemiïthlichkeit auf". Finančni minister ima iz svojega stališČa prav, da trdno stoji, tudi mi bomo pravo zadeli, če trdno stali bomo pri svojem prepričanji. Govornik se skličuje na druge dežele, katerim so se tudi enake pogodbe predložile, o katerih pa še ni slišati, kaj so storile, le od Bukovine je znano, da tamošnji deželni zbor je stvar izročil deželnemu odboru v obravnavo ; vidilo se bo toraj, kaj bodo druge dežele storile. Konečno govornik priporoča predlog finančnega odseka. — Deschmann, ki je potem govoril, nima dosti upanja, da bi dežela v tej stvari kaj dosegla; v tem smislu je ugovarjal in spod-bijal dr. Bleiweisa in dr. Costo in priporočal predlog barona Apfaltrerna. Apfaltrern je potem pač še enkrat govoril, a povedal je prav malo. Dr. Bleiweis je na to Deschmann-u pritrdil, da v vseh deželah tožijo o prevelikih davkih, toda vprašanje je, ali je še mnogo drugih tako revnih, z zem-ljiškim davkom preobloženih dežel, kakor Kranjska; naj Deschmann v „Laibacherici" bere , kako grunt za gruntom grénavkant; Deschmann pravi, če se reče, da je Koroska in Štajerska po vpeljanem katastru manj plačevala davkov, porečejo v državnem zboru, ravno to je dokaz, da ste ti deželi poprej plačevali preveč; al gospoda moja, Sava v nekaterih krajih meji našo deželo, poglejte, kako so unkraj Save zemijišča cenjena, kako pri nas. To povejte in recite še, da smo ravno zdaj v strašanskem strahu, da, ako bi v novi uravnavi zemljiškega davka glas Kremanov obveljal, pridemo še na huje, kakor smo bili poprej. Postava od 24. maja 1869. leta utegne dobra biti, al bojim se, in ko pride ta stvar na vrsto, bom več govoril o tem, bojim 3e, da nas organi, katerim je izročena izvršitev te postave, pripravijo do tega, da pridemo iz dežja pod kap! Ce se državnim poslancem vse dobro razja3nuje, morajo pritrditi, da smo z davki preobloženi. Če se je reklo, da ravno po zemljiški odvezi „ist unser Bauer ein freier Mann geworden", zavolj tega pa menda ne bode po-zabil, da je Deschmannov „freier Mann" 9 miiijonov preveč plaçai. Dr. Costa je poteaa povdarjaje važnost tega predmeta vnovic besedo poprijel in pravico naše dežele dokazoval , sklicaval se na cesarski sklep 12. novembra 1865, ki odločuje, da se nam brezobrestni zajem mora dajati, da pokrjjemo primanjkljeje pri zemljiško-odvězněm zakladu. Ce ministerstvo to zdaj drugače tolmači, mi se držimo cesarske besede. Spodbijal je barona Apfaltrerna, na koncu pa izrekel, da je malo upanja, da zmagamo, kajti kako bode Deschmann zašto pal nas predlog v državnem zboru, zoper katerega je dane3 govoril. Al ce se tudi pogodba ne sklene zdaj, pripustimo to příhodnosti, in dosegli bomo boljše pogoje. Potem ko je še vitez Savinschegg priporočal sprejem vladne ponudbe, se je seja pretrgala, da je finančni odsek Apfaltrernov predlog pretresaval > od- spo da moja t v ni nase stranke, v tem obziru se ne po- sek v svoji većini se je možato držal poprejšnjega svo- tegujem za njega; on je ravno tako lojalen cesarjev jega sklepa in zopet predlagal f da naj se sprejme po 10% přiklad od vžitnine, ne pa po 20% > kakor jih uradnik, kakor málokdo, dolžnost ga je silila i da je baron Apfaltrern nasvetuje nasprotoval razmeram, ki utegnejo neskončno škodljive biti naši deželi. pravem času je spregovoril Dr. Costa je zahteval, naj se v tej važni zadevi sicer nisem bral spomenice, al slišal sem 9 9 glasujejo po imenih in bilo je tako. Za Apfaltrerna to je za 20% so glasovali: grof Blagay, Braune, Deschmann, vitez Gariboldi, vitez dr. Kaltenegger, vitez Lan- mnogo strani reklo: da jaz se je o šali, al se oj stra je, pa.... Mi bi le radi sli- res postava izpeljava v istem smislu, kakor ! je bila sklenjena. Gospoda moja! pred sem omenil Rudež, vitez pisma do presvitlega cesarja, ki ga je osnova! grof dr. Savinschegg, dr. pl. Scbrey in baron Apfaltrern Anton Auersperg o zemljištem dávku dne 14. marca grof Margheri, baron Eastern, Franjo sam 9 predlog, to jeza 10°/ o so gla- za odsekov sovali: dr. Bleiweis, dr. Costa, Horak, Jugovic, Kotnik, Kozler, Kramer, M. Lavrenčič, Murnik, Obreza, Pakiž, dr. Poklukar, dr. Razlag, Karol Rudež, Tavčar, Toman, 1844. Tam noter berete ravno tište pritožbe, katere so v naši interpelaciji, da so tujci prišli v našo deželo, ki cenijo naša zemljišča, kakor so jih tistikrat cenili 9 9 Zagorec in dr. Zarnik. Toraj je odsekov předlo g zma- in da se po tem odločuje dávek. Ravno tište besede katere zdaj rabimo, so takrat rabili deželni stanovi v gal z 18 glasovi nasproti 13 glasom. Nazočih ni bilo: prošnji do cesarja. Merodajen je žalibog zdaj v naši grof Barbo, Kramarič, Andrej Lavrenčič, grof Thurn, deželi člověk (Kreman), ki ne pozná dežele naše 9 Robič in knezoškof Widmer. tudi vsi drugi odsekovi predlogi. ki Konečno so se sprejeli ne razume jezika našega, ki stojí le na fiskalnem sta- Vladni zastopnik vitez Widmann je potem odgo- voril na interpelaci j o dr. Poklukarja gledé spreje- zakrivati. lišču, katerega pa postava ne zahteva. Temu se moramo upreti 9 zdaj je čas za to, ne pa vse zakrivati in manja ljudi in blagá na Rudolfovem kolodvoru v Ljub- î Zdaj se je oglasil dr. Razlag, govoril je v nemškem jeziku, gotovo nam nasprotni stranki na ljubo. Jedro njegovega dolzega govora, kateri po većem ni bil neke pritožbe Bistriških kajžarjev v Planinskem okraji v nikakoršni zvezi s predmetom obravnave, je bil ta, zavolj servitutnih pravic, da je preiskavo učinil v tej daje sam sebe jako hvalil gledé delovanja v deželni reči, in da bode iziđu preiskave primerno rešil pritožbo. komisiji, prezrl pa je pri tem popolnoma zlate prišlo- ljani, da se dosedaj še ni nič spremenilo v tem obziru dalje je odgjovoril na interpelacijo dr. Coste gledé Potem je vládni zastopnik c. k. dvorni svetnik vitez vice da mora delo hvaliti moža. Povedal je celó i da Widmana na interpelacijo grofa Barbo-a odgovoril gledé je enkrat v nekem pododseku deželne komisije 28 dni ure popoldne do osmih zvečer, ter ocital dr. Costi, da se uravnave zemljiškega davka, zlasti gledé neke dotične dělal od 9. ure zjutraj do dveh popoldne in od spomenice bivšega administrativnega referenta Pajka. Vládni zastopnik je trdil, da vlada delà na to, da se tega delà ni vdeležil. Zagovarjal je tudi delovanje komisij za uravnavo zemljiškega davka; oôital je neka- postava od 24. maja 1869 izvršila bode pravično, da pa deželna komisija za uravnavo zemljiškega davka o terim slovenskim časnikom, da so davkoplačnike opo Pajkovi spomenici ni sklenila • v me. zorne storili na nevarnost, ki jim pretí po previsokih Po nasvetu barona Apfaltrerna pričel se je o tem tarifih gledé uravnave zemljiškega davka in na 8meh Gledé na predmetu razgovor, ki je bil jako viharen. Ker je urav- je postavljal nasprotni stranki uboge občine, katere so nava zemljiškega davka za našo deželo silno vázna in se predrznile, pritožbe vložiti zoper tarife. bati, da naše se dotična postava izvršila bode v veliko pritožbo interpelacije, da namreč na čelu postavo izvr-uboge dežele, naj porocamo tudi o tem ševajočih organov stojé tujci, ki ne poznajo dežele naše, predmetu nekoliko obširnejše. Prvi ki se je oglasil, je bil baron Apfaltrern 9 tedaj nih ne zemlje njene, ne razmer ne 9 tuj ci ) podnebnih in še druzih kraj ki še jezika našega naroda ne résultat njegovega govora je bil ta, da se je po inter- razumejo in s kmetovalci govoriti ne morejo, a vendar pelaciji, ki med drugim grajo izreče, da nekateri udje si drznejo, svoje napačne zapopadke o deželi naši za dotičnih komisij ne spolnujejo svoje dolžnosti, na svoji prave in resnične proklamovati in o cenitvi zemljiških časti jako razžaljenega čutil in da je konečno položil pridelkov vrivati jih drugim možem, ki deželo našo in svoj mandat kot ud deželne komisije za uravnavo zem- vse razmere njene popolnoma poznajo 9 e dr. Razlag ljiškega davka. povdarjal, da v Avstrijskem noben Avstrijan tujec ni. Konečno je govornik položil svoj mandat čutiti razžaljenega; res so bili nekateri ali mnogi udje kot ud deželne komisije za uravnavo zemljiškega davka, Dr. Bleiweis se začudi, kako se Apfaltrern more z grajo omenjeni v interpelaciji 9 o baronu Apfaltrernu ker se je tudi on kakor baron Apfaltrern po interpe- ni bilo govora ne misli; v interpelaciji izrečno stoji laciji čutil razžaljenega. 99 možem, ki čast in hvala mislim, da med temi možmi kako so svojo dolžnost spolnjevali je tudi baron Apfaltrern; Potem sta se oglasila Kozler in Kotnik. Ker mora sta tudi podpisala interpelacijo, tudi ta dva izrečeta, da a 1 • • • ^ 1 1 za potem trditi, da je bil po interpelaciji zadet? ništa mislila nikogar žaliti, ampak da jima je šio to njegovemu govoru vzame vso veljavo. Stvar je pre- stvar; sicer pa povdarjata y da sta pač pravico imela jo z malimi besedami odpravili; naši po- podpisati tako važno interpelacijo; posiednji važna, da bi tomci nas bodo dolžili, da nismo storili če 3e postava tako izpelje, kakor kaže. To je gotovo mandat. 9 ki Je bil svoje dolžnosti, namestnik deželne komisije , je tudi položil ta svoj m najvaznejsa stvar tega zborovanja > zato so tišti 9 ki nost so podpisali interpelacijo, mislili, da storé svojo dolž- Zdaj se je oglasil dr. Costa, ki gledé na to, da ga je dr. Razlag ščipal, položaj njegov pri deželni ko- uuov, in interpelacije jedro je edino to, da bi deželni misiji razjasnuje. Govornik pravi, v*«, jo ^i«. ^^ zbor zvedel, kaj je Pajk v svoji spomenici nasvetoval voljen v tišti pododsek, kateremu naloga je bila, preda so njegove opazke jako gledovati operate okrajnih komisij, odločno pa je tišti- da Je bil tudi on Sliši deželni komisiji. temeljite in interpelacija je šla na to, ali vlada vé za krat izrekel, da mu ni mogoče vstopiti deloma zavoljo to spomenico, in ali jo hoče predložiti dotičnemu de- tega, ker je bil z delom preobložen, posebno pa zarad želnozbornemu odseku, ki ima 2 peticiji v tej zadevi v rokah, da bomo zvedeli, kaj je Pajk govoril; njemu skušenj, katere si je nabral pri deželni komisiji poprej se ; ko je bil dr. Razlag voljen. Ko je bil na Dunaji 9 zaupa vsa dežela, on pozná svojo deželo. Pajk 7 go- govornik nadaljuje, ga je deželna komisija enoglasno pooblastila, naj potuje po deželi, da se prepriča, kako delo napreduje; nerad, pa vendar je potoval sicer ne po vsej deželi, ker so ga okoliščine primorale potovanje popustiti. — Al sem bil 28 dni na potovanji ai morda se več, tega ne vém — ne zapisujem tako na tanko, koliko ur da delam, gotovo pa sem potoval več dni, već tednov. Vrnivši se prosil sem, da naj se seja skliče, tu sem na tanko poročal, kaj sem pozvedel; najbolj zanimiv je bil moj pogovor z okrajnim giavarjem grofom Aleksandrom Auerspergorn , ki je pozneje postal predsednik deželne komisije; ravno to, kar mi je grof Au-ersperg pravil, sem navaial v seji in rekel , kako na-pačno se delà pri okrajnih komisijah. (Čujte! na levi.) Na tanko sem razložil, kako se izvoljeni zastopniki ne morejo v bran postaviti udom od ministerstva imenovanim. Zvedel sem, da se je skoraj pri vseh okrajnih komisijah fiskalično pritiskalo od strani deželnega in- špektorja (čujte! na levi — nemir na desni); prosim, gospoda! pripravljen sem, imena povedati, če je treba. Jaz vem, da je bilo pri neki komisiji vse delo gotovo, da so tarifi bili izdelani in vsi udje ene misli, — pride deželni inspektor, čez noč so se vsi tarifi predelali in drugi dan je zastopnik iinančnega ministerstva to ovrgel, kar je sam postavil. (Čujte! na levi.) Resnica je tudi, da je bila marsikatera podlaga sama fikcija. Vse to je mene napotilo takrat, da bodem položil svoj mandat zarad tega, ker sem previdel, da pot, na kateri se vravnava davek, ni koristna za deželo. To je bilo prepričanje moje, in zarad tega sem položil mandat. Lahko je iz pritožeb, katere so se izdelale po vsej deželi, kak stavek vzeti in ga staviti deželnemu zboru na posmeh, ali drugo vprašanje je, kaj je s tem pomagano in kaj ima deželni zbor opraviti s takimi rekla-macijami, o tem soditi ima deželna komisija. Konečno se govorniku popolnoma nedostojno zdi, občine , ki se potegujejo za nižji davek, stavljati na zasmehovanje in to tem bolj, ker deželni zbor o številkah, ki jih je na-vajal dr. Razlag, ne more soditi. Tudi^dr. Bleiweis je odgovarjal dr. Razlagu, ter omenil : Ce je tudi poslednji več smešnic ,,zum besten" dal, vendar je to, kar se tiče bistvene stvari, zamolčal, namreč Pajkovo spomenico, bral je le en par odlomkov, vse drugo je pustil na stran; tudi ta govornik graja, da so se občine stavljale na zasmehovanje, dostávši, da so gotovo vzroke imele, če so se pritožile. Dr. Razlag je rekel, nadaljuje govornik, „kein Oesterreicher ist in Oesterreich ein Fremder". Jaz mislim, da bo kmalu do tega přišel, da bo on rekel, v Sloveniji ni no benega renegata! Po vsem tem pa mi je ljubo, da pride to v stenografični zapisnik , da bodo potomci vedeli, kako lepo nam je dr. Razl ag govoril v tej stvari. Vso odgovornost pa zdaj lahko položimo na njegove rame, ako bi potomci se utegnili pritožiti. S tem je bila debata o interpelaciji zarad uravnave zemljiškega davka končana. (Dal. prih.) Iz Zagreba 22. okt. (Otvorenje vseučiliščci). O slo- vesnostih, katere je Zagreb ravno přetekli teden videl in h katerim sta se iz Ljubljane posebno očividno vde-ležila društvo „Sokol" in pevski zbor Čitalnice z zastavama ter več drugih domoljubov, ste že imeli kratka telegrafična poročila. Moj namen ni popisovati unanje slovesnosti, narisal bom le na kratko no tra nje otvorenje hrvaškega vseučilišča. — Po slovesni maši v stolni cerkvi, katero je služil nadškof M i h a j 1 o v i č in pri kateri so bili razen velikega števila tujcev nazoči ban Mažuranič kot zastopnik cesarja, ogerski minister Pa u 1er, general Mol lina ry, škofa Strossmajer in Smičiklas itd., se je pričela prava slove3nost otvorenja v sobani akademije (avli). Akademiški senat s svojim rektorjem pripelje kraljevega poverjenika bana Maž u ranica, kateri stopivši na prestol dá prebrati njegovo imenovanje za poverjenika Nj. Veličanstva, potem zakonske člane o vseučilišču. Na to proglasi z vzvišenim glasom vseučilišča otvorenje. Zunaj zapojó zvonovi in topovi zagromé. Ban dá potem prebrati pisma, ki se tičejo prvega rektorja Matije Me si ča, ter mu veli prevzeti rektorsko stolico. Dalje v latinském govoru izreče željo, da bi V3eučilišče, ki je po« stalo le po velikih žrtvah naroda , posebno pa blažega mecenata škofa Strossmajerja, pod krilom Nj. Veličanstva se razcvetalo in trajalo na veke. Za njim govori prvi rektor, ki pričenši : „Velik je dan, ki ga dane3 slavi ves hrvaški narod", pozdravlja v latinském jezika zastopnike raznih vseučiiišč, akademij, učenih in književnih društev itd. Kratek zadržaj govora njegovega je bil; Razvitek duševnega in znanstvenega živeíja v Hrvatih sploh, posebno pa vse ono, kar je sodelovalo, da je slednjič došel narod do otvorenja hrvaškega vseučilišča. Pokazavši tako , kaj 30 žrtvovali za V3eučilišče naroda najboljši sinovi, opominja dijake in profesorje^ da ne bi zaostali za željarni vsega naroda , nego opra-vičili nade njegove. Govoril je čez uro časa. Potem so pristopili po vrsti zastopniki učenih zavodov, med njimi tudi slovenske „Matice", da pozdravijo vseučilišče in njegovega rektorja ter mu podajo adrese. Matičino adreso je izročil dr. Costa s slovenskim nagovorom. Spregovoril je tople besede o ustanovitvi zavoda, ki ga tudi Slovenci pozdravljajo za zvezdo veselejše příhodnosti; kajti Matica slovenska je skupščina vseh Slovencev v 5 krajinah raztresenih, naj se toraj pozdrav njegov sprej me za glas celega slovenskega naroda. - Žali-bog , da Slovenci, ki smo tudi en del Jugoslovanov, zdaj ne moremo še vživati vseh pravic, ki se bodo de-lile onim, ki bodo tu študije svoje dovršili, al upati smemo, da se odstranijo te ovire in da vseučilišče tro-jedne kraljevine bode tudi učilišče sinovom matere Slovenije. Govor, čegar bistveni zapopadek so gori navedene besede, je bil živahno sprejet. Izmed zastopnikov tujih vseučiiišč je govori! posebno profesor Gneist iz Bero-lina, pozdravljaje najmlajšo sestro na jugu, kateri namen je omiko širiti proti vzhodu. On pravi, da se pravi nemški učenjaki ne spodtikajo nad nobenim jezikom, marveč, da vidijo v različnostih jezikov le pospeh iz-obraženja. Zastopana so bila po posebnih poslancih vseučilišča: Bolonjsko, Pražko, Krakovsko, Graško, Pe-štansko, Berolinsko , Koiošvarsko; akademiji Ogerska in jugoslavenska, Ceski muzej, srbska visoka sola Beli-graška in učeno društvo, Matici slovenska in slova-ška itd. ; posianci so pozdravljali vseučilišče vsak v svojem jeziku, slišali so se pozdravi v madjar&kein, českem, poljskem , hrvaško srbskem , slovenskem, slovaškem , nemškem in laškem jeziku. Dunajsko vseučilišče ni poslalo nobenega poverjenika. Ali je to mrzenje do slovan3kega vseučilišča? Čudno je na V3ak način. Rektor je vsem skupaj odzdravljal latinski. Naposled so bili prošeni vsi zastopniki in dostojnejši gosti, vpisati svoja imena v spomenisko knjigo. Konečno še nekoliko o drugih goetih. Slovenci, katerih je bilo došlo iz Ljubljane lepo število s „Sokolom" in Ljubljanskim pevskim zborom vred, so bili nam mili bratje, menimo, da so vzeli seboj prijazen spominj do bratov Hrvatov. Slovencev je prišlo iz vseh krajev, le iz Stajarskega smo le malo videli. Nimajo li simpatij do nas bližnjih jim sosedov? Nadjamo se in želimo, da vsi bratje Slovani, ki so nas počastili, v blagim spominu ohranijo ta dan in nas. V Gorici 24. okt. — Nemškaobrtnij ska sola, ki jo hoče ministerstvo tukaj napraviti, ne bo, kakor smo misiiii, sola za dečke, ki se po dovršenih nekaterih razredih ljudske šole lotijo kake obrtnije, ampak — srednja obrtnijska šola ima biti! Sprejemati se imajo va-njo mladenci po dognani niži realki. To bi bilo vse lepo, ko bi le kaj bolj praktično bilo. Koliko dijakov bo štela ta viša obrtnijska šola, če se bode rekrutovala samo izmed takih učencev, ki so 4 realkine razrede dognali, pa nočejo ali ne morejo v više realne razrede prestopiti? Pa kaj to! En eksperiment več ali manj — to ne stane druzega nego ^ nekaj tisuč goldinarjev. Teh pa imamo na kupe! Ce se nova srednja obrtnijska šola res ustanovi, imeli bomo petero srednjih šol v Grorici: stari gimnazij, višo realko, učiteljsko iz-obraževališče, kmetijsko šolo. In, če pride še 8razredna nemška dekliška šola ali pa žensko izobraževališče — po tem nam ne bode manjkalo druzega, ko še vseuči-lišća. Čudno pa je, da nam od zgorej vsega dajejo, samo tega ne, za kar jih mesto in dežela že leta in leta prosi, namreč ital.-slovenskih srednjih šol (gimnazije in realke ali pa realn. gimn.) ali vsaj nižih njih razredov. Toda — molči ti naša podložniška pamet in pusti, naj delajo drugi za nas brez nas! — Letos imajo na tu-kajšnjem učit. izobraževališči učiteljice že v drugo napredovalno-podučevalni tečaj; udeležuje se jih kakih 37 (laških). — V sredo nas je — kakor sem uni pot napovedalv— zapustil polk nadvojvode Franc Karola (št. 55). Se nikoli se ne spominjana, da bi bili vsi meščani vseh stanov in strank tako zadovoljni s katero posádko , kakor smo bili s častniki in prostaki omenjenega polka in sosebno tudi z njegovo bando. Iz vseh lokalnih časnikov doni hvala za vrlimi Ogri (raznih narodnosti). Mestna gosposka je izroČila njihovemu po-veljniku lepo pohvalno pismo. — Dve uri od tukaj — v Renčan pri Ipavi (reki) — je bilo 21. t. m. bir- movanje. Neslišano je pa to, da so ta dan — de-lavnik! — napravili javen ples. Pač daleč smo že prišli z liberalno surovostjo ! Sicer pa, kakor pravijo, se je omadeževal s tem slavnim činom prav za prav le nek nekdo, ki je hotel pokazati, da dandanes ne ukazuj ej o več f—ji. Iz Mozlja 20. okt. (Potrdilo in zahvala.) Od č. g. T. K. iz Vodic sem prejel 2 gold, in od č. g. dekana Jos. Novaka po njem v Kočevskem mestu nabranih ter po njem mi zročenih 117 gld. 77 kr., nekaj živeža in obleke. Za vse to se Vama, častita g g. prijatla, kakor vsem blagim gg. dobrotnikom in blagim gospém iz Kočevskega mesta v imenu svojih nesrečnih pogo-relcev, prosé Vam , da Vas Bog drugod blagoslovi in enake nesreće obvaruje, prisrčno zahvaljuje M a t i j a Torkar, župnik. !z Košaae. — Po naključbi smo dobili list „Slov. Naroda" od 18. t. m. v roke, kjer se v dopisu iz Ko-Šane naš ,,fermentinov buh" doli od vode jezi , da se nam je hotel tukajšnji poštar g. France Pup is za župana vriniti, in da je M. Z. za njega agitirah Nam ni eno ni drugo znano, konstatujemo le prvič, da, če nam Bog dá še kaki dve dobri letini, zgubi dopisnik ,,Slov. Naroda" še to malo svojega fermentinovega vpliva med nami; drugic pa, če bi se zgodilo, kar se tudi bo, da dobimo omenj enega rojaka za Košanskega župana, smemo biti zadovoljni, ker je brihtna glava, in je naj bolj izmed vsih nas sedanjih prebivalcev naše občine za to stopinjo sposoben, ter ima, kakor je videti, tudi resno voljo, našo zeló zamreženo županijo v red spraviti. iz Senožee 20. okt. — Naš gospod župan je pre- čuden mož; 10. dne t. m. je občinski sluga na navad-nem kraju objavil, da, kdor ima še kaj od vojaškega kvartiranja tirjati, naj se v 8 dneh pri županiji oglasi. Precej po tem oklicu je šel eden izmed naj bolj zadetih k županu, da naj mu pridržano vojaško pristojbino iz-plača, al gospod župan mu je mesto plačila ta-le liberalni „bescheid" dal: ,,Ce misliš, da ti še kaj gré, toži me po postavni poti, jaz imam pravico tretjino vo-jaške prenočnine si pridržati!" Pane župan, kje je vaša doslednost?! Zakaj si niste tudi od vseh častni-kov in od zadnjih vojakov tretjine pridržali? Nadjamo se, da vas sl. c. kr. okrajno glavarstvo o tej tretjini do dobroga poduči. — Na oni dve v 40. listu „Novic" vam stavljeni vprasanji ste tudi obmolknili, zatorej vam hoćemo prihodnjič, Če se nam bo poljubilo z vami se pogovarjati, več vprašanj o gozdnih in poštnih zadevah v dragih vnam „Novicah" staviti. Iz Št. Gťegorja na Kočevskem 20. oktobra. — Pri nas so bile 20. septembra nove občinske volitve in voljen je bil Stefan Petrič za predstojnika, Anton Ju-vanec, Jer nej Tomšič in Jakob Adamič pa za s veto-valce. Iz Ljubljane. (Oklic družbe kmetijske.) Slavno ministerstvo kmetijstva je podpisanemu odboru dalo 800 gld. z naročilom, naj jih obrne v podporo v i n o r e j s k i h družeb, v podporo naprave in vzdržanja šolskih vrtov in pa drevesnic na Kranjskem. To se daje na znanje s pristavkom: naj se odbori vinorejskih družeb, krajni sveti ljudskih šol in Ea županstva, ki želijo iz imenovanega denarja ake podpore za gori navedene namene, zadnji čas do 30. novembra t. 1. pismeno oglasijo pri podpisanem odboru in na tanko povedó, za kaj potrebujejo podpore, in to z dokazi izpričajo. Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani 15. oktobra 1874. — K preskušnji v Slapški sadje- in vinorejski šoli se je danes podal gosp. dr. Costa kot zastop nik deželnega odbora, gosp. P. Las nik pa kot zastopnik centralnega odbora družbe kmetijske. Deželni odbor je poslal tudi gosp. Vičel-na, deželnega inženirja, ki je nadzoroval mnoge naprave pri prenaredbi Slapške graj-ščine v vino- in sadjerejsko šolo. — Shod ljudomilih gospá, gospodičin in gospodov, ki jih je včeraj sklical odbor katoliške družbe, je sklenil delati na to, da tudi letos nekoliko ubogih š o 1-s k i h o t ro k dobi zimsko oble ko. — (Zivinski sejmi) so zarad živinske kuge, ki se je na Oblokah prikazala, prepovedani v vseh krajih Loškega, Planin skega in Idrij skega okraja. — [Poverjenistvo družbe sv. Mohora) za Ljubljansko dekanijo naznanja vsem častitim udom, da so družbe ne knjige vsaki dan dobiti na starem trgu v Ničman-ovi hiši št. 16. * — (Vse pride na dan.) Ko so „Novice" pred par leti očitale „Tagblattu", dajéiz korita skrivne podpore, se je ta pritepenec na vso moč na noge postavljal in odbij al od sebe ta sum na tak predrzni način, da bi mu bil kdo, ki ga še ni poznal, skoro verjel. Zdaj pa finančni minister sam ga stavi na laž. V proračunu za 1. 1876 naznani namreč, da kolek časnikov na Kranjskem nese vladi 3000 gold, na leto. Mi smo pa zračunili; da samo slovenski časniki plačajo koleka čez 4000 gold. Kje je po tem takem „Tagblattov" kolek, ki bi moral vsaj 1500 gold, na leto znašati? Kje je dalje onih 1000 gold., katere slovenski listi plačujejo čez 3000 gold.? „Dispositionsfond" ima različne poti, po katerih lahko v Ljublj ano hodi. Naj zdaj „ Tagblatt" še kaj reče, ako more! — (Slovensko glediŠče) se je pričelo preteklo nedeljo s šaloigro „Trije klobuki", po franeoskem originalu iz nemškega prestavljeno. Ta igra ni za naš oder, ker potřebuje, da doseže svoj namen, popolnoma izur- kar Je bilo v jenih igralcev. Naši igralei so storili njih moči, zlasti gospodičina Podkrajšekova in gospodje dosti polno. Schmidt Kajzel, Nolli. Gledišče JJJlUt^ JAajtiUA^ XI Ulil« VllV/UlOV/V j6 UliU OV; UVUll J^VillU» Prihodnjo nedeljo se bo igralo „Mlinar in njegova , kakor je to na vseh svetnikov dan že navada. (Za iz obraŽeval is Če učiteljev in učitelj ic) bo vlada bilo je do je pokazalo, da se ti premalo učé. skušnjah bolj oštro ravnati s kandidati, kakor se zdaj ravnalo, ker se v se hči< še Predlogu za ođpravo koleka časnikov tudi vlada ni prijazna ; izgovarja se s prevelikim letos deficitom. Ta kolek jej nese 814.000 gold. Prava reč Bi se pac zidala v Ljubljani poslopje. Že je naročila poiskati za odpravil! zeló poznalo državni kasi, ko bi se ta kolek to pripravnega prostora. Za Dolenjsko železnico ni ministerstvo nič kaj (Ljubljanski mestni oČetje) so pa zopet pokazali, vneto. Za zdaj bo poslalo le nekoliko inženirjev da jo - y xjy kaj Kj v j u/iofu fii/vot/ici/ i/v^ty \s j > uu lu • zjci /iuct j m \j uoiciiv iv^ iiviwiiiw iu^^uii J ) ua j\ da se brigajo za vsako drugo reč bolj ko za potrebe vnovič premerijo. Bolj gotovo je, da se bo dělala Pre zadnji seji so namreč sklenili 200 gold, po- delska mesta. slati mornarjem vrnivšim se iz severnega pola kot „na- železnica, za katero je minister Banhans. Cesko. Volitve za državni zbor so končane. rođen dar" (Nationalgeschenk) in to ne iz svojih žepov, Da si so mladočehi se na vso moč napenjali, da bi po ampak iz mestne blagajnice, ki je za mestne potrebe sekali stare, so po deželi prerili le z dvěma, 14 pa je zmiraj prazna. Bodo pac veselje imeli mornar ji nad staročehov voljenih. Se slabše je šlo mladičem po me temi 200 gold., od katerih bo na vsacega toliko prišlo, stih da bo, kakor pravimo, „enkrat pil." Drug omi, kjer so sprva povsod sijajno propadli. Vendar je Schwa- deloma po njihovem ravnanji, deloma po malomarnosti benstreich" je bil predlog nekega očeta, da bi se iz volilcev Lavnškega mesta prišlo do ožje volitve med mestne blagajnice poslala podpora ali miloščina pogo- staročeskim kandidatom grofom Clam-Martinicem relcem v Meiningenu , ki je tako daleč od Ljubljane, in mladočehom dr. Gregrom; V se da očetov y A.ivtliiii6vu« , X». J^ tuxw ^vv.^ vvc ^J^^J^V, ^ i v, 6 , u m , pri 1CJ V UiiLYl 0\J vsak bralec za-nj ne vé in tudi izmed mestnih mladi združili z ustavovernimi uradniki ia volitvi so se bi rekel komaj polovica. A ker je Nemškem, zato imajo nekateri očetje simpatije do „bratov" Meiningčanov, kateri bi se^pa v enakem slučaju judi in tako vrgli Clam-Martiniça! Mladi so si povsod enaki, kar se je pri nas na Stajarskem lansko leto zgodilo, to se je zgodilo zdaj na Českem. Ustavo-gotovo za nas še ne změnili ne. Če hočejo mestni očetje verci so zato podpírali mladočehe , ker sa nadjajo , da že skazati se dobrotljive z denarjem meščanov, saj imajo jih bodo mogli spraviti v državni zbor. Pa čejih tudi, potrebne reveže dosti bliže , na pr zelju na Vrhniki, v Mo- stradajoče na Dolenskem itd., za katere kaj dati iz mestne kase jim pa ? kar mi vemo V ) se ni na prišlo. K sreči se ta predlog vendar ni sprejel misel ker )) Laibacherica" nic ne poroča o njem. Na vsak pa taki sklepi kažejo, kam naše očete „srce peljá način a (Društvo „iSokol") je imelo preteklo soboto v sa- narod trije vendar ne bodo zastopali vsega naroda Českega! HrvaŠka. — S t r o s s m a j e r je razglasil sledeče zahvalno pismo : „Vsem odborom , društvom in posames-nim osebam v naši domovini in zunaj pri včerajšnji slovesnosti z ovacijami najprisrčnejšo hvalo. Bog daj , da bi nje y ki so me počastili, izrekam naš vsejal seme, katero Ionu Ljubljanske čitalnice večerno zabavo, pri kateri kršćanske učenosti." Je na polje znanstva, rodilo obilen sad ? starosta gospod Nolli poročal o izletu „Sokola" v .1© Zagreb. Prusko. — Vsem Pruskim oficirjem je došel ukaz, da se morajo učiti Ruski jezik. Kaj pač to pomeniV Misli le Bismark, da utegne Pruska vojska posesti Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Rusijo? Iz Dunaja. Državni zbor v obeh zbornicah Za pogorelce na Vrhniki vorom je začel delovanje svoje 20. dne t. m. Zbornici poslancev je finančni minister državni proračun dohodkov in stroškov za leto 1857 předložil z daljem go- , v katerem je zagovarjal konecletno prim an j- kavo (deficit) 12 milijonov in 352.857 gold. Stroške je minister preračunil na 381 milijonov in 782.551 gld., dohodke pa na 369 milijonov in 429.694 gold. takem blizo za 14 milijonov manj kakor lani. je neimenovan duhoven goriške škofije poslal 5 gold., iz- ročili so se že gosp. županu Listu v redni stva. Gospodu z poštno marko „Gottschee^ Pismo přejeli, pa brez korespondence Gosp. pisatelju slovstvenih , po Tak stvari: Přejeli; prav lepa hvala; drugi pot natisnemo V stan denarnik zadev je potrl vso glorijo, ki so jo usta-voverci novi liberalni eri peli. Minister baron Depretis sam čuti senčnato stran slike proračuna prihodnjega, vendar misli, da na manjše dohodke ima velik vpliv ki se bode sčasoma že 6 fl. Žitna cena v Ljubijan 24 oktobra 1874. Vagán v novem denarji : pďeniee domaće 5 fl. tursice 4 3. 80. ječmena 3 đ. prosa 3 fl. glasoviti denarni polom, ki se bode sčasoma že porav- __ ječmena 0 u. —. — prosa nal, ter stavi zaupanje svoje v prenaredbo dav- 1 fl. 90. — Krom pir 1 fl. 70. kovske postave. Kaj pa, če se bode gospod mini- sortiice 4 ti. 10. ajde 3 fl. banashs rži 3 fl. 30. ■i ovsa ster spet > tako motil, kakor se Je predlanskim motil, ko je hvalil „den volkswirthschaftlichen Aufschwung." Proračun ta je bil finančnemu odseku v obravnavo in poročanje izročen. Na Dunajském vseučilišču je mladina ministru Stremajerju sikala in žvižgala pri prihodu in odhodu iz dvorane. Vládni listi se zarad tega zeló jezé. Zakaj? Ko se je svoje dni ministru Jirečeku enaka prigodila, so ustavoverski listi ploskali, nekateri pa komaj skrivali svoje veselje. Kakoršno si mladino iz-redite, taka pa je! Boje je ves ta škandal bil zavoljo ukaza Stremajerjevega, da se mora pri državnih Kursi 11a Dunaji 27. oktobra. 5% metaîiki 70 fl. 40 kr. Narodno posojilo 74 fl. 25 kr. A žij o srebra 103 fl. 90 kr Napoleondori 8 fl. 85 kr. Loterijne srećke: v Trstu v Linču 24. okt. 1874: 57. 15. 53. 40. 13 65. 64. 79. 49 77 Prihodnje sreekanje v Trstu 7. novembra. Odgovorni vrednik: Alojz! Majer. Založnik : Jožef BI azil i ko Y i dědici v Ljubljani.