KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 87 O NEKATERIH SLOVENSKIH SKLADATELJIH 16. STOLETJA JANEZ HÖFLER Za razvoj glasbene umetnosti na sloven- skih tleh je bilo 16. stoletje kaj malo ugod- no. Upadanje gospodarske moči dežele, slab- šanjje življenjske ravni večine prebivalstva, ki j|e povzročilo številne kmečke upore, ne- prestana turška nevarnost, ki se je otipljivo kazala v nepričakovanih plenilnih vpadih, ne nazadnje cepljenje ustvarjaiskih moči na pro- testantsko in katoliško stran, vse to je hro- milo glasbeno dejavnost, ki je kot najobčut- ljivejša umetnostna zvrst gotovo potrebovala mirnejšega Parnasa. Glasbeno nadarjeni ljud- je so zapuščali domovino; upravičeno smemo domnevati, da jih na tuje ni vlekla zgolj že- lja po boljšem zaslužku, marveč tudi upanje, da bodo v tradicionalnih, vpeljanih in z vse- stransko skrbjp vzdrževanih glasbenih insti- tucijah našli ugodnejše in vzipodbudnejše ra- zmere za svoj razvoj in nadaljnje delo. Tak- šne institucije so bile v prvi vrsti dvome glasbene kapele habsburških rezidenc. To so bila gmotno dobro podprta, skorajda pri vile- 88 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 girana poustvarjalska telesa v neposredni bli- žini svojiega mecena, nepogrešljivi del njego- vega spremstva. Člani dvornih glasbenih ka- pel niso bili anonimni sopotniki vladarjeve- ga vsakdanjika, marveč, kot razkrivajo ar- hivski zapiski, tudi aktivni udeleženci dvor- nega družabnega življenja in vladarju same- mu praviloma vedno »pni srcu«. Imen tistih slovenskih glasbenikov, ki so šli iskat srečo na tuje in tam tudi uspeli, po- znamo razmeroma mnogo. Izjemno mesto za- vzema Jacohus Gallus (Händl, s pridevkom »Camiolus«, ok. 1550—1591), ki ga je življen- ska usoda po letih potikanja po Spodnji Avstrija Moravski in Sleziji zapeljala v Olo- mouc in končno v Prago, kjer je izšla večina njegovih tiskanih kompozicijskih zbirk. Skladatelj sodi med vidna imena evropske glasbene ustvarjalnosti ob izteku renesanse, njegovo življenje in njegov obsežni opus sta bila že pred pol stoletja predmet objav in nadrobnejših študij.^ Arhivno izpričani Gal- lusovi biografski podatki nam ne dovolju- jejo sklepa, da je imel zveze s kakšno izmed vladarskih kapel, če izvzamemo podatek, da je bil v letih 1574—1575 neki »Jacob Hann« med deškimi pevci dunajske dvome kapele, podatek, ki ga morda res neupravičeno po- vezujemo z našim skladateljem.^ Skladate- ljeva pot se je vila med samostani in škofov- skimi rezidencami, za njegove morebitne sti- ke s kapelo cesarj|a Rudolfa II. v Pragi ne vemo in jih po vsej verjetnosti tudi ni bilo. Zato pa so se drugi slovenski glasbeniki 16. in začetka 17. stoletja vedno tako ali drugače vezali na takšne ustanove. Med njimi se je povzpel neki Krištof Kralj (Khräll), ki je marca leta 1546 prevzel mesto organista v dimajski dvorni kapeli pod »rimskim kra- ljem«, poznejie cesarjem Ferdinandom L, in ga imel vse do cesarjeve smrti leta 1564, verjetno pa se tudi potem ni ločil od glasbe vse do nekje pred letom 1575, ko je umrl.' Organistov položaj je bil poleg kapelnikove- ga najpomem^bnejši v kapeli in zaupati so ga mogli res izkušenim glasbenikom, kar lah- ko domnevamo tudi za Kralja. Pod Krišto- fom Kraljem sta v dunajski dvomi kapeli delovala še dva Slovenca, Ivan Glohokar iz Ribnice (med 1554—1560) in Mihael Carho- narius (Voglar? Oglar? med 1563—1564), oba pevca, katerih zadnji se je z novim monar- hom Maksimilijanom II. preselil za dve leti v Prago, nato pa se je napotil v Innsbruck, kjer ga je vzela jetika.* Na nadvojvodskem dvoru v Gradcu je v letih 1575 do 1590 med drugim deloval trobentač Lovrenc Plaveč (Plauz), sposoben glasbenik, ki so ga nal dvo- ru visoko cenili. Nadvojvoda ga je ob njegovi poroki leta 1586 bogato obdaril, organist in znani skladatelj Annibale Penini pa je za to priložnost uglasbil motet na verze v obliki epigrama, ki jih je priskrbel mladi Tomaž Hren, bržkone kot svojemu prijatelju in ro- jaku. Po razpustu nadvojvodske kapele leta 1590 se je Lovrenc Plaveč znašel v dvomi kapeli v Münchnu.^ Med slovenskimi glasbe- niki v Gradcii je posebej zanimiv Janez Fa- ber (Kovač?) iz Litij.e. Začel je kot pevec v stolnici Sv. Štefana na Dunaju, zatem je bil dolgo dobo od 1564 do 1595 v Innsbrucku in od 1596 do smrti 1608 v novi kapeili nadvoj- vode Ferdinanda v Gradcu. V dokumentih se namreč omenja tudi kot komponist, ven- dar je znano le to, da je leta 1573 izdal zbir- ko svojega kolega Michaela Desbuissonsa Cantiones aliquot musicae.^ Ce izvzamemo deške pevce, ki so v to kapelo prišli kot di- jaki jezuitskega kolegija in so se po konča- nih študijah vmili domov ali pa zavzeli viš- ja duhovniška mesta v tujini, sta v graški nadvojvodski kapeli sodelovala dva pevca s Slovenskega, Janez Hauhič iz Maribora (1600 do 1609) Ln Jurij Jurlič s Kreinjskega (1600 do 1608) .7 i Dolgo življenjsko pot med Innsbruckom, Stuttgartom, Salzburgom, MünchnomI in Du- njem oziroma Prago je obredel Jurij Knez z Vrhnike, h kateremu se bomo še vmili. Visoko na sever je zašel Gabriel Plaveč (Plautz, Plautzius, od 1618 do smrti leta 1642 dvorni kapelnik v Mainzu), avtor ohranjene kompozicijske zbirke Flosculus Vernalis (Aschaffenburg 1621),^ čigar sorodstvo z Ix)vrencem Plavcem ni potrjeno. Tej zbirki in drugim kompozicijam, objavljenim v so- časnih kolektivnih tiskih, lahko po vsej ver- jetnosti prištejemo še v rokopisu ohranjeni psalm Benedictus Deus za osem glasov, ki ga hrani Deželna knjižnica v Kasslu pod (staro) signaturo fol. 55 b. Zanimivo je, da je tu skladatelj zapisan v slovenski inačici »Plauutz«.' Na württemberskem dvoru v Stuttgartu, ki je imel zaradi podpiranjia pro- testantizma s kranjskimi deželnimi stanovi ta čas posebno tesne zveze, sta delovala tudi Teodor Rumpler (1576—1584), in pozneje Andrej Zupane (Suppaintz, Supponitz, ome- njen 1605, naslednje leto že v Innsbrucku).^" Naštetim bi lahko dodali še mnoga druga imena, za katera podatki morda niso tako izčrpni ali pa se v svojem poslu vsaj niso tako izkazali. Do tod je raziskovanje sloven- skega deleža v navedenih glasbenih ustano- vah namreč bolj zgodovinske kot glasbeno- zgodovinske narave. Glasbenega zgodovinar- ja pa zanima predvsem kompozicijsko ustvar- janje, zlasti še, če je ohranjeno in če ga more KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 89 S primemo pripravo obuditi k ponovnemu življenju kot najavtentičnejše pričevanje te- danje glasbene dejavnosti. Zal nam navedena imena po tej strani z nadvse redkimi izjema- mi ostajajo nema. Da so pevci imenitnejših glasbenih kapel ustvarjali, četudi jim nista bili namenjeni vodilni mesti kapelnika ali organista, nam govore mnogi tovariši naših glasbenikov na Dunaju, v Gradcu, v Inns- brucku in drugod, posebej če so bili nizo- zemskega ali italijanskega rodu. Tako pa žal celo za tiste Slovence, katerih komponiranje je arhivsko potrjeno, nimamo v rokah ohra- njenega nikakršnega sadu njihovega dela te vrste. Vendar slovensko glasbeno zgodovino- pisje — tako upamo — kljub vsemu še vedno ni lizčrpalo vsega gradiva, ki nam ga dajejo na voljo glasbeni in dmgi arhivi, in v na- slednjih odstavkih podana spoznanja utegne- jo pomeniti le del tega, kar nam je ostalo skrito. Se do nedavna nismo mogli na čelO' znanih skladateljev slovenskega rodu postaviti na- šega rojaka na prelomu 15. v 16. stoletje Ju- rija Slatkonje (Slakana, Slakany, »Chrysip- pus«, 1456—1522). Ne bo odveč, če si ponovno z nekaj besedami orišemo njegovo življenjr sko pot." Rodil se je v Ljubljani, študiral v Ingolstadtu in na Dunaju, vsaj leta 1495 je bil že cesarjev dvomi kaplan in kantor z na-i darbino enega kanoniškega mesta v Ljub- ljani. Maksimiljan I. je svojega kaplana in pozneje svetnika visoko cenil in to prav za- radi njegovih g'lasbeniskih sposobnosti. Slat- konja je leta 1498 ustanovU (ali bolje, pre- uredil) njegovo dvorno glasbeno kapelo po nizozemskem vzorcu te vrste in s tem dal temelje glasbenemu telesu, katerega zgodo- vinska zasluga in upravičen sloves sta se po- kazala v večstoletnem obstoju. In prav tedaj so se mu začele grmaditi številne bogato pla- čane službe, ki jih je glasbenik prejemal, ne da bi jih povečini tudi opravljal: postal iß prost v Novem mestu, prejemal dohodke več oglejskih župnij na Dolenjskem (Trebnje, Žužemberk itd.), podeljena so mu bila še me- sta stolnega prosta v Ljubljani, administrator- ja pičenske škofije — ne ve se, če je bil posve- čen tudi za pičenskega škofa —, končno tudi raznih oltarnih beneficijev. Leta ISIS* je po- stal še dunajski škof, ne da bi s tem izgubil eno samo prejšnjo nadarbino. Slatkonja se je od časa do časa pač dal po- kazati tudi svojim rojakom, npr. na božiČ le-i ta 1505, ko mu j,e cesar v Innsbmcku izdal carinsko oprostilno pismo za pot v*Ljubljano, vendar je večinoma s svojo kapelo spremljal cesarja na potovanj^ih, na Dunaju pa se je mo- ral ukvcirjati z nehvaležnim upravljanjem škofijp, ki bi tudi po mnenjih tamkajšnjih prelatov bila potrebovala stalnejšega in z umetnostmi manj zoposlenega vodjo. Kajti njegova skrb je veljala cesarju in stalni druž- bi, krogu dunajskih humanistov (med njimi tudi znani Konrad Celtes), ki so ga imeli zelo v oislih, in pa seveda glasbeni kapeli, v kate- ro se mu je posrečilo pridobiti odlična glas- benika in skladatelja Heinricha Isaaca (ta jie postal dvomi komponist) in Paula Hofha- imerja, najboljšega organista njegovega časa. V kapeli sami pa je zrasel tretji pomembni človek, Ludwig Senfl, ki mu je bilo zaupano Isaacovo mesto po njegovi smrti leta 1517. O Slatkonjevih glasbeniških sposobnostih se ni nikoli dvomilo, tudi se ni dvomilo o tem, da je bil njegov posel res posel kapelnika, ki j|e imel ipoleg sebe in pod seboj vešče in kritičnega odnosa sposobne glasbenike in skladatelje in ne morebiti kakšna uradniška služba. Medtem pa o njegovem kompozicij- skem ustvarjanju ni bilo mogoče reči nič za- nesljivega, razen da je morda tu in tam svo- Nagrobnik Jurija Slatkonje v cerkvi Sv. Štefana na Dunaju iz okoli leta 1520 90 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Berlin, Deutsche Staatsbibliothek, ms. 40024, fol. 15 v! (prepis Slatkonjeve kompozicije Ego vos elegi (De mun- do, cantus in bassus) jim sodelavcem v kapeli prispeval kak napev, ki so ga ti porabili za večglasne skladbe.'^ Nedvomne sledi o Slatkonjevem kompozicij- skem delu pa razkriva neki malo znan roko- pis iz let 1529-1537 v Nemški državni knjiž- nici v Berlinu s signaturo 40 024," liturgično urejena zbirka motetov, katerih eden nosi ime skladatelja: »Slaconius Episcopus Vien- nensis«. Ta rokopis, obsegajoč zadnji del Isaacove zbirke Choralis Constantinus, ima posebno zgodovino. Heinrich Isaac je namreč leta 1508 preje'1 od stolnega kapitlja v Konstanci na- ročilo za polifono uglasbitev celotnega mas- nega proprija po konstanškem obredju. Ven- dar je to obsežno delo po njegovi smrti os- talo nedokončano in čast, da ga konča, je pri- padla Ludwigu Senflu. Tako je v zgodovino prešlo mnenje, da je zadnji, tretji del te zbir- ke, Senf lova stvaritev po ohranjenih osnut- kih njegovega pomembnega učitelja.Kot ka- že omenjeni rokopis, pa je to le deloma res. Dela se je po Isaacovi smrti lotilo več ljudi, kar nedvoumno potrjuje tudi tamkajšnja na- slovna stran: Constantien (sis) Choralis com- positio per Henr (icum) Isaac. Addita quae- dam per Lud(ovicum) Senfl et alios plurima, in med temi »alios« ni manj,kal Maksimilija- nov dvomi kapelnik. Tretji del zbirke Chora- lis Constantinus obstaja v več zgodnejših ro- kopisnih prepisih in v tisku (Nürnberg 1555). Kompozicije so tu in v rokopisih anonimne, le omenjeni berlinski kodeks navaja za štiri skladbe po enega skladatelja, Ludwiga Senf- la, Georga Schachingerja, Jurija Slatkonjo in Georga Blocka. Tako lahko za vsakogar od teh, torej tudi za Slatkonjp, domnevamo, da je njihova še marsikatera druga kompozicija te zbirke. Heinrich Isaac je po rodu izviral z Nizozemskega, mnogo je potoval in si v po- svetnih skladbah prisvojil tudi značilno mu- zikalno govorico francoskega chansona ali ita- lijanske kancone. V svojih mašah in motetih pa je ostajal zvest resnemu, polifonsko bo- gatemu nizozemskemu glasbenemu izrazu, ki ga iß prenesel na svoje naslednike. Tudi krat- ka Slatkonjeva kompozicija, De mundo (z uvodnim koralom Ego vos elegi), v berlin- skem rokopisu na fol. 15 v-16r,*« ne odstopa od osnovnega resnega tona zbirke in dokazuje, da je bila nizozemska polifonija Obrechtove, Josquinove in Isaacove generacije tudi zanj obvezna. Kot vrhovni predstojnik vodUne glasbene kapele Srednje Evrope ji je pač mo- lal biti kos. Pol stoletja za Slatkonjem se je v dunaj- skem krogu pojavi še en slovenski skladatelj visokega duhovniškega stanu, ki ga je tuje glasbenozgodovinsko pisanje sicer že spozna- lo za »Kranjca«, a pri nas še ni našel od- meva. To je Jurij Prenner. V začetku so ga glasbeni zgodovinarji poznali le po dveh du- catih kompozicij, ki sta jih večinoma objavila Neuber in Montanus v svojih kolektivnih zbirkah v Nümbergu, in ga glede na njegov priimek postavljali v Salzburg.*^ H. Feder- hoferju pa se je posrečilo, da ga je zasledil v matrikah dunajske univerze, kjer je bil za- pisan kot »Camiolus«, in s tem jß bila dana pot za raziskavo njegovega življenja. Kot je doslej znano, je Prenner vsaj v letih 1554 in 1560 deloval kot skromno plačan prepisovalec not v dunajski kapeli poznejšega cesarja Ma- ksimilijana II. Sele leta 1572 ga srečamo kot prosta avguštinskih korarjev pri Sv. Dorote- ji na Dunaju, na položaju, ki si ga je bržko- ne prislužil z vnetim protireformacijskim delovanjem. Pri cesarju Maksimilijanu II. je pač zaradi tega užival visok ugled in ko je le- ta 1587 bil imenovan za cesarskega svetnika, je svoje proštovsko mesto mogel zamenj|ati še za boljše: podeljena mu je bila proštija v Herzogenburgu na Spodnjem Avstrijskem, ki jo j,e upravljal v znamenju utrjevanja doma- če hiše in bogatenja samostanskih posesitev. Umrl je 4. februarja 1590 v bolnišnici v St. Pöltnu.18 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 91 Kot vse kaže, je Prennerjeva kompozicij- ska zapuščina nastala v letih, ko je bil pove- zan z dunajsko dvorno kapelo in da se poz- neje, ko jje bil zaposlen z verskim in gospo- darskim upravnim delovanjem, s tem ni mo- gel več ukvarjati. Sedemnajst njegovih mo- tetov je izšlo v znameniti in obsežni zbirki Thesaurus musicus (Nürnberg 1564), nadalj- njih pet troglasnih v zbirki Tricinia sacra (Nürnberg 1567), štiri kompozicije pa so zašle v motetne zbirke Petra Phalesa v Leuvenu. Oglasil se je tudi v zbirki Pietra GiovanelUja Novus atque catholicus thesaurus musicus (Benetke 1568), katere peti del je njen izda- jatelj posvetil habsburški vladarski hiši in v njem objavil vrsto poklonitvenih motetov po- sameznim njenim članom, ki so jih prispevali številni glasbeniki habsburških dvomih ka- pel. Prenner se jim je pridružil z motetom Carole, plena tui spe nominis, M je name- nj,en nadvojvodu Karlu II. Kompozicija je osmeroglasna, po stilnem izražanju rahlo kon- servativna, v treh glasovih pa se kanonično pojavlja besedilo Stat foelix domus Austriae, katerega melodija je skonstruirana po sta- rem načelu solmizacijskih zlogov (soggetto cavato dalle vocali delle parole).*' Sicer pa je Prenner j evo kompozicijsko delo z muzikolo- škega vidika še neocenjeno. Razgibanemu življenju Jurija Kneza z Vrhnike (Khness, Kness, Knes itd., Kuess^») lahko najprej sledimo v Innsbruck, kj,er je bil basist v dvomi kapeli in so ga leta 1579 odpustili. Tedaj je zaprosil za sprejem v würt- temberško dvorno kapelo, v Stuttgartu pa je ostal le eno leto. Zatem je v letih 1582— 1589 pel v kapeli novega ženskega samosta- na v Hallu na Tirolskem, ki ga je bila usta- novila nadvojvodina Magdalena. Naslednja tri leta je prebil pri nadškofu v Salzburgu, že prej (1588) pa tudi tedaj (1592) je gosto- val v Münchnu, nato pa se je vrnil v Hali kot kantor v tamkajšnji župni cerkvi (1593), potem ko je zaman zaprosil za ponoven spre- jem na innsbruški dvor. Ze samo ta čas kaže Kneza kot nemirnega človeka, ki se verjetno zaradi svoje neprilagodljive nara- ve ni mogel nikj/er ustaliti. Njegovo delo v Hallu se je končalo z arhivsko i2:pričanini sporom s tamkajšnjim organistom, latinskim učiteljem, v katerem je sicer imel kapelni- kovo podporo — torej ni bila po sredi mo- rebitna Knezova glasbeniška neusposoblje- nost —, vendar je moral na ljubo miru in sprave ob koncu leta 1593 zapustiti Hali.-* Ze naslednje leto ga srečamo v cesarski dvor- ni kapeli. Kaj je počel od tedaj (1594) do 1614, ko se je v tej kapeli ponovno pokazal, se ne ve, v tem obdobju (1614—1619) pa je vsekakor deloval le kot notni prepisovalec in ne kot aktiven glasbenik. Sled za njim usahne v Salzburgu leta 1621, ko mu je, verjetno že precej v letih, bila podeljena ne- ke vrste pokoj nina.^2 Za Kneza govore arhivski podatki, da se je ukvarjial tudi s komponnranjem. Salzburški kapitelj ga je namreč leta 1591 obdaroval za posvetilo nekih novo komponiranih večer- nic z magnifikatom.2' Na srečo pa ne ostaja samo pri tem arhivskem podatku. Neki glas- beni kodeks Bavarske državne knjižnice v Münchnu (sign. mus. ms. 71) se namreč za- čenja z nekim peteroglasnim magnifikatom, katerega naslovna stran se bere takole: Ma- gnificat 5 voc (um) sopra Vag (h) i pensier' authore Francesco Sale sarenissimae). Re- ginae Magdalenae etc. chori magistra. Ge- orgius Knes.-* Zapisek nas sprva spravi v ne- gotovost, kdo je vendar avtor dela, Jurij Knez ali »Francesco Sale«, pri čemer bi bil prvi le prepisovalec not. Po premisleku pa se vendar da sklepati, da je to Knezova skladba, in sicer parodični magnifikat na neki madrigal Franza Salesa, manj znanega skladatelja flamskega rudu, ki je med leti 1580 in 1587 kapelnikoval v ženskem sa- mostanu v Hallu,25 v času torej, ko je tam pel tudi naš skladatelj. Glasbenika sta se poznala in prav nič čudno ni, da je Knez na način, ki je bil tedaj na splošno v rabi — zlasti pri masnih kompozicijah — uporabil tovarišev sicer neohranjeni madrigal za svoj novi magnifikat. Omenjeni kodeks izvira iz münchenskega jezuitskega kolegija, večino skladb sta v njem pripisala Franz Flori in Christof Perckhofer okoli leta 1600, Knezova skladba je po vsej verjetnosti nastala že v osemdesetih letih v Hallu in tudi ni verjet- no, da bi naš skladatelj kakorkoli sodeloval pri nastanku tega kodeksa. Knez utegne biti avtor še neke skladbe, ki jo hrani mün- chenska knjižnica. V kodeksu mus. ms. 520 iz leta 1622 je zapisan tudi neki četverogla- sen psalm In exitu Israel, katerega sklada- telj je zaznamovan z začetnicama G. K.^° Vendar ta skladba ni tolliiko zanimiva, saj se omejujejo le na akordično deklamaoijo os- novnega psalmodičnega tonusa. Tudi ne preobsežni Knezov magnifikat se skromno, a klj.ub vsemu zgovorno uvršča v kompozicijsko snovanje slovenskih glasbeni- kov 16. in začetka 17. stoletja, ki jih je uso- da zanesla na tuje in jih praktično odpisala zgodovini glasbene umetnosti na Sloven- skem. V tem pogledu stanje na slovenskem ozemlju res ni moglo biti kaj prida boga- to. Ce izvzamemo mesta na zahodnem in severnem obrobju, nam ostaja pravzaprav 92 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 samo en skladatelj, ki je v 16. stoletju de- loval na slovenskih tleh in tu tudi ustvar- jal in čigar delo se nam je ohranilo. To je Wolfgang Striccius z zbirko Neue teutsche Lieder mit vier Stimmen (Nürnberg 1588) pa še ta je bil po rodu pravi Nemec; prišel jf k nam po protestantskih zvezah kot kamtor stanovske šole v Ljubljani (1588—1592) in zatem tudi odšel nazaj na sever, ne da bi mu njegovo ljubljansko obdobje pomenilo v življenju kaj več kot eno postajo na nje- govi službeni poti.^' S komponiranipm se je sicer ukvarjal tudi Striccijev predhodnik na stanovski šoli, Sehastijan Semnizer (ok. 1579—1584), ki so ga kranjski deželni sta- novi leta 1581 nagradili za neke vokalne skladbe, toda njegovo delo te vrste se ni oh- ranilo. Semnizer je bil po vsej verjetnosti v deželi domačin, saj je bil pred prestopom v protestantsko vero kaplan pri dominikan- kah v Velesovem, po izgonu iz Ljubljiane le- ta 1584 pa je postal slovenski predikant v Karlovcu.^8 Težko bi trdili, da tačas na Slovenskem ni bilo glasbenega življenja, saj se je zlasti v okviru protestantskih institucij in v privat- nih meščanskih krožkih razvila določena glasbena dejavnost,2» a do kvalitetnega kom- pozicijskega ustvarjanja vendar ni tooglo priti. Nič nenavadnega torej ni, da so posa- mezni kranjiski plemiči, ki so se v* času štu- dija po severnoitalijanskih univerzah sezna- nili z visoko glasbeno produkcijo, poskušali vzdrževati stike s pomembnimi v Italiji de- lujočimi komponisti in s takimi zvezami na- domestovali pomanjkanje vrednega ustvarja- nja doma. Tako vemo, da so člani takrat ze- lo vplivne družine Khislov, ki so podpirali tudi delo te vrste na Slovenskem in se zav- zemali zlasti za izdaje slovenskih protestant- skih pesmaric,^" gojili znanstva z raznimi skladatelji, znanstva, ki jih je mogoče do- kumentirati z njiim posvečenimi kompozi- cijskimi zbirkami. Hansu Khislu je bila med drugim namenjena zbirka madrigalov raz- nih avtorjev, ki mu jo je leta 1589 poklonil Lodovico Balbi iz Padove, na njegove sino- ve Vida, Janeza Jakoba in Karla se s pos- vetilom obrača na Angelo Barbato s svojo leta 1587 tiskano knjigo italijanskih kanco- net, medtem ko je v Italiji delujoči Nizoze- mec Philippe de Duc za svojo prvo knjigo petero in šesteroglasnih madrigalov leta 1586 izbral Janeza Jakoba in Karla. Znani orgla- vec in pomembni ustvarjalec za instrumen- te s tipkami Claudio Merulo da Correggio se je v dedikaciji svoje prve zbirke ricerca- rov (1574) spomnil tudi Jurija Khisla.'» Ne- kaj posvetil j;e prišlo še od tistih Italijanov in Nizozemcev, ki so tedaj delovali na nad- vojvodskem dvoru v Gradcu: Juriju Khislu je bila namenjena prva knjiga četveroglas- nih madrigalov Pietra Antonia Bianca (1582), Matthia Ferrabosco pa si je štel v čast, da je svoje leta 1585 objavljene kanconete posve- til Hansu Khislu.^^ Med Khislovimi sinovi je posebno zanimiv Janez Jakob, ki ga neka izgubljena knjiga madrigalov in motetov za četvero in petero glasov izdaja celo kot skla- datelja; o identdčnosti človeka (»Giovanni Giacomo Khisl«), čigar sad je ta leta 1591 ti- skana in po avtentičnih leipziških katalogih 17. stoletja izpričala knjiga, z našim Khis- lom ni treba dvomiti;'* še leta 1615 se nanj s posvetilom obrača Romano Micheli v zbirki didaktičnih motetov in kanconet »Musica vaga«.^^ S Khisli je imel zveze te vrste še tržaški slepi lutnjist Giacomo Gorzanis: Han- su je posvetil leta 1561 izdano knjigo kom- pozicij za lutnjo, Juriju Khislu pa svojo prvo zbirko napolitan (1570) ;*' Gorzanis je moral slej kot prej biti tudi dober znanec kranjskih deželnih stanov, ki so ga leta 1567 nagradili za neke »carmina«.'« O zvezah kranjskih velikašev s pomembnimi kompo- nisti renesanse nas končno pouči neka la- tinska kompozicija v Italiji snujočega nizo- zemskega skladatelja z italijaniziranim ime- nom Cipriano de Rore, znanega mojstra ita- lijanskega madrigala, ki je namenjena Bolfen- ku Auerspergu. Rorejeva kompozicija, prvič natisnjena v njegovi zbirki madrigalov z na- slovom »Le vive flamme... « (1565), nam- reč v besedilu poveličuje tega plemiča, ne pozabljajoč pri tem na njegovo znanje mno- gih jezikov.'^ Toda naša ocena kompozicijskega snova- nja na tedanjiom Slovenskem je vendarle v splošnem pravilna. Z zgovornim dokazom nam namreč postreza znani in že večkrat ocenjeni inventar muzakalij, ki jih je leta 1620 hranila ljubljanska stolnica.^^ Ta po- membni dokument, ki še ni doživel biblio- grafske objave, zajema namreč takoi tiske in rokopise in s tem avtenti&no izraža stanje, ki je v tem pogledu vladalo pri nas v prvih dveh desetletjih 17. stoletja pa gotovo tudi že prej. Z vso verjetnostjo lahko pričakujemo,, da se bo sleherno količkaj vredno domače skladatelj sko ime znašlo na koru ljubljanske stolnice med množico tujih bolj ali manj po- membnih. Vendar glede skladateljev, ki jjih vsebuje ta inventar in ki jim je vsem mogoče tako ali drugače slediti v tuji leksiki oziro- ma v objavah drugih inventarjev te vrste, razkriva precej klavrno podobo. Samo dva je mogoče najti, ki sta delovala v sloven- skem zaledju: to sta Izak Poš (Posch) in Kri- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 93 stijan Hartmann. Ime prvega glasbenika, ki ga je delovanje razpelo med Celovec in Ljub- ljano, je že dodobra znano in ocenjeno.^' Z zbirkama instrumentalnih suit Musicalische Ehrenfreudt (Nürnberg 1618) in Musicali- sche Tafelfreudt (prav tam 1621) se je sku- paj z nekaterimi skladatelji vpisal v pomem- ben razvoj zgodnjebaročne instrumentalne glasbe v Srednj|i Evropi, z moteti za solis- tične pevce in basso continuo v zbirki Har- monia concertans (prav tam 1623) pa se je celo poskusil v takrat aktualni obliki koncer- tantnega moteta. Medtem se za Kristijana Hartmanna ve le to, da je bil »rector chori« v Celju in da je leta 1619 z mnogimi drugimi glasbeniki, pobranimi iz vseh štajerskih mest, sodeloval pri slovesnostih, ko se je nadvoj- voda Ferdinand kot novo kronani rimsko- nemški cesar prišel pokazat v domači Gra- dec. V arhivskem gradivu o teh slovesnostih je Hartmann določno zaznamovan kot kom- ponist.^" Vendar o njegovem ustvarjanju te vrste ni nič znanega. Tudi dosleji neopažene omembe njegovih kompozicij v ljubljanskem stolnem inventarju iz leta 1620, med katerimi je neki šesteroglasen magnifikat pa še vrsta prav tako rokopisnih motetov, le potrjujejo to arhivsko navedbo, ne da bi o kompozici- jah mogle povedati kaj več kot samo to. OPOMBE 1. Njegov Opus musicum sta objavila J. Man- tuani dn E. Bezecny v seriji Denkmäler der Ton- kunst in Österreich (od 1899 dalje); Mantuani je V uvodu prvega zvezka te objave obdelal nje- govo življenje, s skladateljevim delom pa so se ukvarjali že Mantuani sam (1905, 1913), P. Wag- ner (1913) in P. A. Pisk (1918), ki je sledu Man- tuaniju z objavami Gallusovih maš v isti seriji. Prim. D. Cvetko, Jacobus Galilus-Camiolus, Ljub- ljana 1965, in istega geslo Gallus, Jakob, v Mu- zioki enciklopediji, Zagreb 2/1971. — 2. A. Smi- jers. Die kaiserliche Hofmusikkapelle von 1543— 1619; Studien für Musikwissenschaft VII (1920), Str. 142; od Mantuanija (1899) dalje vidajo pisci V tem Jakobu tako ali drugače našega skla- datelja, tako tudi Cvetko (gl- Jacobus Gallus- Carniolus ..., str. 21 f). Opozorimo lahko, da se v isti kapeli med deškimi pevci leta 1558 pojav- lja npr. tudi neki Christof Han (!) (Smijers, op. cit, VI (1919), str. 163; gL še tu str. 144, 14.7,, 149, 155, ter VII (1920), 142.) — 3. AJ Smijers, op. cit., VI (1919), str. 142 in 152; tudii D. Cvetko, Zgodo- vina glasbene umetnosti nai Slovenskem III, Ljubljana 1960, str. 454. — 4. A. Smijers, ib., str. 142 f; W.Senn, Musik, Schule und Theater der Stadt Hall in Tirol, Innsbruck 1938, str. 67 in 101; D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slo- venskem I, Ljubljana 1958, str. 90. Cvetko govori v Zgodovini III (ib.), v Stoletjih slovenske glasbe (Ljubljana 1964, str. 38) in v Historie de la :nu- sique slovene (Maribor 1967, str. 36) o Mihaelu (!) Globokarju (za njim tudi avtor pričujočega prispevka v Tokovih glasbene kulture na Sloven- skem, Ljubljana 1970, str. 40), vendar je Ivan (Janez, Johann) slej ko prej pravilno. — 5. H. Federhofer, Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564—^1619), Mainz 1967, Str. 119. Hrencv epigram iz njegove roko- pisne knjižice latinskih pesmi, na katerega Fe- derhoferja ni nihče opozoril in ga zato ne pozna, je objavljen v Zgodoviraskem zborniku X (1897), str. 670. Napis se glasi takole: Epigramma nup- tiale numeris musicis absolutum, ab Hannibale N. sereniss. archiducis Caroli organista, in ho- norem nuptiarum Laurentii Plauz eiusdem prin- cipis tubicinis et musici. Zadnji vrstici imata kronogram, ki daje letnico 1586. — 6. H. Fe- derhofer, Musikpflege, str. 163 f; avtor ne ve za Litijo in pridevek »Litiensis<< postavlja v zvezo s Kamnikom. — 7. H. Federhofer, Musikpflege, str. 173 in 177 f. — 8. Gl. npr. D. Cvetko, Skla- datelji GaUus, Plautzius, Dolar in njihovo delo, Ljubljana 1963, str. XVf. — 9. Gl. C. Israel, Uebersichtlicher Katalog der Musikalien der ständischen Landesbibliothek zu Cassel; Zeitsch- rift des Vereines für hessische Geschichte und Landeskunde, N. F. VII, Supplement, 1881. str. 1.9. Avtorju je branje tega imena povzročalo pregla- vice, ki se jih je zavedal; odločil se je za >^Pla- nutez«. — 10. D. Cvetko, Zgodovina I, str. 90, istega Zgodovina III, str. 455. — 11. Doslej naj- izčrpnejšo Slatkonjevo bibliografijo podaja J. Mantuani v Geschichte der Stadt Wien (red. A. Starzeir) III/I, Dunaj 1907, str. 380 ff. Gl. tudi D. Cvetko, Zgodovina I, str. 62 ff; H. Federhofer, geslo ^-Slatkonia« v Musik in Geschichte und Gegenwart, Kassel. — 12. W. Senn, Musik und Theater am Hof zu Innsbruck, Innsbruck 1954, Str. 35. — 13. Prim. npr. D. Cvetko, Zgodovina I, str. 66 ff. — 14. Izčrpen popis rokopisa je prispe- val šele G. Patzig, Dasi Chorbuch Mus. ms. 40024 der Deutschen Staatsbibliothek in Berlin. Eine wichtige Quelle zum Schaffen Isaacs aus der Hand Leonhard Pämingers; Festschrift Walter Gerstenberg zum 60. Geburtstag, Wolfenbüttel 1964, Str. 122—142. — 15. Gl. npr. H. J. Moser, Geschichte der deutschen Musik, 5/1930, I, str. 424 ff; P. Blaschke, Heinrich Isaakis Choralis Constantinus, Kirchenmusikalisches Jahrbuch XXVI (1931), Str. 32 ff. — 16. V izdaji nürnber- škega tiska, ki jo je prispevala Louiise Cuyler (Heinrich Isaac's Choralis Constantinus Book III, AnnArbor 1950), na str. 75. — 17. Gl. npr. geslo Prenner, Georg, v Bitnerjevem Quellenlexiko- nu.., Leipzig 1899—1904. — J8. Gl. gesk)H. Feder- hoferja »Prenner, Georg« v Musik in Geschichte und Gegenwart. —19. Objavil jo je A. Dunning v Staatsmotetten für Erzherzog Karl II. von Inne- rösterreich; Musikalter Meister, Graz—Köln 21/22' 1971 Str. 1—7; komentar prav tam, str. Vif. — 20. Oblik) Kuess sta zagrešila L. Kochel (Die kaiser- liche Hof-Musikkapelle in Wien von 1543 bis 1867, Dunaj 1869, str. 50, 53, 127) in A. Sandber- ger 'Beiträge zur Geschichte der Bayerischen 94 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 Hofkapelle unter Orlando di Lasso, III/l, 1895, Str. 175, 202), s tem da sta pisano črko n brala kot u, kar je bilo spričo njune nezadostne orientacije v slovanskih imenih razumljivo; Kues je pač znan nemški priimek. — 21. W. Senn, Innsbmck, str. 123; isti, Haai, sitr. 173 in 176, zlasti pa 238 in 633. — 22. L. Kochel, ib.; W. Senn, ib.; za glas- benika gl. še J. J. Maier, Archivalische Exzerpte über die herzoglich bayerische Hof-Kapelle, Kir- chenmusikalisches Jahrbuch X (1895), str. 86; G. Bossert, Die Hofkantorei unter Herzog Ludwig; Würtemberglsche Vierteljahrschrift für Landes- geschichte, N. F. IX (1900), Str. 284. — 23. H. Spies, Die Tonkunst in Salzburg in der Regie- rungszeit des Fürsten und Erzbischofs Wolf Diet- rich von Raitenau (1587—1612); Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde LXXI (1931), Str. 119. — 24. Gl. tudi J. J. Maier, Die musikalischen Handschriften der K. Hof- und Staatsbibliothek in Muenchen I, München 1879, pod mus. ms. 71. — 25. Gl. npr. W. Senn. Inns- bruck, Str. 124 f, in Musik in Geschichte und Ge- genwart 11, stolpec 1291 ff. — 26. J. J. Maier, op. cit, pod mus. ms. 520. — 27. Gl. A. Rijavec, Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju prote- stantizma, Ljubljana 1967, str. 90 f; s Striccije- vim kompozicijskim delom se ukvarja J. Sivec, Kompozicijski stavek Wolfganga Stricciusa, Ljubljana 1972 (Razprava SAZU, Razred za zgo- dovinske in družbene vede VII/3). — 28. A. Rija- vec, Glasbeno delo, str. 11 in 86 f. — 29. Prim. A. Rijavec, ib., str. 112 ff. — 30. Prim. D. Cvetko, Zgodovina I., str. 92; tudi A. Rijavec, Glasbeno delo, str. 15 ff. -^31. Za to gl. E. Vogel, Biblio- thek der gedruckten weltlichen Vocalmusdk Ita- liens. Aus den Jahren 1500—1700, Berlin 1892, pod ustreznimi imeni. Za Merula pa C. Sartori, Assi- si, La Cappella della Basilica di S. Francesco, Milano 1962, str. 89. — 32. E. Vogel, ib. — 33. GL A. Göhller, Verzeichnis der in den Frankfurter und Leipziger Messkatalogen der Jahre 1564 bis 1759 angezeigten Musikalien, Leipzig 1902, št. 428. Celoten naslov tiska se je glasil takole (po Göhlerju): Musica, il pnimo libro de Madri- gali & Motetti ä 4 & 5 voci composti gia dal mol to ill. signor, il signor Giovanni Giacomo Khisel L. Barone in Kaltenprun Khiselstain & Gonobiz etc. haereditaro Maestro delile caccie del ducato de Cragno & della Marcha Schiavona & scridiero (!) haereditaro del lUustr. Contado da Goritia etc. Venetia appr. Amadini, 1591. D. Cvet- ko (Zgodovina III, str. 455, Stoletja, str. 39, in Hi- stoire, str. 37) in A. Rijavec (Glasbeno delo,, str. 117) te Göhlerjeve publikacije očitno ne poznata in zato o tem še dvomita. — 34. Gl. G. Gaspari, Catalogo della biblioteca del Liceo musicale di Bologna.., 1890—1943, II, str. 462. — 35. GL G. Radole, Musicisti a Trieste sul finire del Cin- quecento e nei primi del seicento (separat iz Archeografo Triestino, 1959), str. 6; Musdk in Ge- schichte und Gegenwart 5, stolpec 534 f; A. Ri- javec, Glasbena delo, str. 116. — 36. A. Rijavec, ib., str. 115. — 37. Gl. B. Meier, Rex Asdae et Ponti, Poklonitveno delo Cypriana de Roreja, Mu- zilkološki zbornik VI (1970), str. 5—11. — 38. D. Cvetko, Zgodovina I, str. 146 ff, ter isti, Ein un- bekanntes Inventarium librorum musicalium aus dem Jahre 1620; Kongresbericht Kassel 1959, isto še v Kirchenmusikalisches Jahrbuch VIII (1959). — 39. Obe Poševi zbirki suit je izdal K. Geiringer v Denkmäler der Tonkunst in Öster- reich, Bd. 70; posebej z njim se je Geiringer ukvarja v študiji Isaac Posch, Studien zur Mu- sikwissenschaft XVII (1930). Gl. tudi J. Höfler, Tokovi, str. 44 ff. — 40. R. Puschnig, Frühbarocke Festmusiken in Graz; Musik im Ostalpenraum, Gradec 1940, str. 48 ff; tudi D. Cvetko, Zgodovina I, str. 207 f.