DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk hi zabavo. SA utJrgffS tfi& *r*** ~ *- - ---- 80 kr. kter. 16. V Ljubljani, 17. avgusta 1898. Letnik XI. Prvi vseslovenski shod krše^sodjalnih delavcev ^ v . , v Ljubljani. Vsem slovenskim krščansko-socijal-nim delavcem po kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem naznanjamo, da bo v nedeljo, dne 18. septembra t 1. v Ljubljani prvi veliki vseslovenski shod krščanskosocijalnih delavcev. Kaj nas nagiba, da sklicujemo tak shod? Letos praznuje naš ljubljeni vladar svojo petdesetletnico. Ko se vse veseli njegovega slavja, ne smejo zaostati slovenski delavci. Hvala Bogu! velikanska večina njihova si je Se ohranila zavest dolžnostij, ki jih ima do svojega cesarja, zavest hvaležnosti do njega, kije porušil ovire delavskim organizacijam, ki je v skrbi za delavsko varstvo in zavarovanje vstvaril že mnogo koristnih zakonov, ki je zadnji čas tudi v politiškem življenju dal mesto delavskemu stanu. Zato bodi njegovega blagonosnega dela spominu v prvi vrsti posvečen nad shod, — dokaz nale sinovske vdanosti in ljubezni. Vs eslovenski shod sklicujemo, ker je sedaj bolj kot kedaj treba, da javno prosvedujemo proti pogubnemu internacijonalstvu, ki se iz tujine zanaša med naše delavce, in da veličastno pokažemo, da v obrambi narodnih pravic stoji slovenski krščanski delavec vedno.v prvih vrstah. A! fie drugih razlogov imamo dovolj. Žalostni, obupni prizori na vseh straneh! 'Kdo z žalostjo ne opazuje/ kalionagld propadajo slovenski delavski stanovi . viuiiuLt'i'i . v , v ]' • ■■■■■'i ■ sploh t komu pač niso znane žalostne razmere slovenskega delaystvaf kako Vsej tej nesreči pomagati* Premifiljujmo, posvetujmo se, delajmo najprej sami, in Bog bo blagoslovil naše misli in delo. To je go- naše zftBtave tovo: če bomo mi storili vse, kar zahteva od nas krščanska pravičnost pa krščanska ljubezen, bo tudi Bog storil vso, česar nam je treba. Za taka posvetovanja so potrebni shodi. In zato sklicujemo letos prvi vseslovenski shod krščansko - socijalnih delavcev. Sobratje! Pridi na shod vsak, kdor le more! Na tem shodu se bomo ozrli po svetu ter si ogledali, kako si drugod pomagajo delavci, v prvi vrsti krščansko-socijajni delavci, potem pa hočemo preudariti, kako si hočemo mi, vsi slovenski krščansko - socijalni delavci, skupno pomagati. Sobratje! Dosedaj smo napravljali le vsak v svojem ožjem kraju delavske shode, sedaj nas je pa že toliko povsod, kjer prebivajo Slovenci, da lahko napravimo velik, veličasten vseslovenski delavski shod. Na tem shodu si hočemo znova utrditi svoje prepričanje, znova se naudušiti za misel krščansko-socijalno. Ob jednem se bo tisti dan bl&goslovila naša Zastava, zastava slovenskega krščanskosocijalnega delavstva, zastava vse slovenske krščansko-socijalrie organizacije. Ta zastava bozanaprej vidna vez, ki nas bo vezala in lias vodila v našem težkem boju I ' ' . U-.n Ker pa bo zastava jsk up na last vse slovenske krščansko • socijalne organizacije, zato vabimo ob jednem vsaslovenska društva te prganizacij^ in sploh vse prijatelje slovenskega krščansko spcijalo »ga delavstva; pridite k sla vn ost i blagoB.lo vlj,enj,» -i. A 182 Trdno amo prepričani, da a tem dnevom naredimo velik, važen korak naprej proti cilju, ki nam ga je zarisal a neizbrisnimi črkami poglavar naše svete cerkve, pepel Leon XHL, t blagor in čast slovenskih delavcev. L Ta korespondenca, ti w bit **»!■;< renskima «k-Ui>l«fi Mk w glavnents tajnika po4 shImm: Loka Smolaikar. slotai vikar * Ljub!;a«i. OfMkll Zastari je narciVoa: da se pa pokrijejo obilni strani nnjo, proetjo m ts pnfiUlji kr$?n»ko-socijij»e ory»nizanje bUfvliotaih prsj^tkoT, ki naj se potijo aredaiJtv« .Ui»snita«. V Ljubljani, dne 10.avgusta 1898. Dr. A. Grt$>n£ič* dr. Jan. Er. Krek, J. Žičkar, lA.lt.y .mJtt I", tlmftme. i. Za Kranjsko: /ran Brus. SUeoiaj Bernard, Dr. Jože/ Debecec, FmrtL De beue* Anton Finigar. Južef Gostinčar. Jakob Gross, Franc Jakiič. Iran Jakopič urednik .Glasnik*', Dr. Iran Ja nefč, Franc Jen*. J.mej Kalan. Frane Krnil*. Anton Koder. 1/at. Konic, Vaiemiim KrnJocec, Anton Lovrencu:. J.Lotrič. igmaev X*tima Jožef Novak, M^HfOervald, Iran Piiberšek, Kani Pollak, Tal Pretnar, Ros man, Tomaž Rožnik, Jah* Bižmar, Jbžefi jed mak, Janez Sodar, Laka Smolnikar, Atfusi &uk*+c. Andrej Skriba Iran Šttfe. Kriitof Vilma*, fffrik Za lesjak, Fran Ziller a. Za Koroško: Talent i h Pvlgore, Arj. Križaj. Anton Bnpnik. j. Za Primorsko: Iran Dermastja. F Hočevar. J Knars. Martin Mart, F. SntH. And. Furlan. Dr. Jos. Pavlica, V. Skerk, Iran Šinkovec. 4. Za šfjesako: Ptter Rjav«. Jakob G sel man, Fran Hrustct, Jožef Kre-gar. J. M Krhbtik d-. Martin Vatek Fran Plot Nikolaj Patrih, Mart*m Slatinek, Alojzij Sket, ,ffr. Karol Tratnik. Razgled po svetu. V zadnjem časa so se vrtita «sa Dunaju pasve-»oranja mej avstrijskuai in cgnkimi ministri |aoC vaiaai pa aa imaL w shod v gtaiasm Moravska, v Bran. Rafnil^i n, kako asg sa tanga ša figi asmfliiin v iafi m o btttii fefc od carkve Krepko so tati ssthavftsfi pni se^ao iM, ja stopil sa nekaj časa v vojaško shtfbo. A tudi to ja pustil in sa začel baviti s poljedelstvom. Lata 1847. ja postal poslaacc zbora v Berofoa. Pozneje ja b& v Patrogradn ia Pariza. L 1862. je bfl pozvan sa mi-aistcr»ksfa pradsedaka ia voditelja zoaaeja katereai masta je vstr^al do leta 1890. Vzrok odstopa je bd raspor m« n.»aiknrn ia cesarjem Vijjs^nss H. Svoja zadnje leta je ti vel Bassark v Sakso—kep gozda, dokler ga ni pograbds eeisprosipn smrt. Ks>o8|hi av strdki SEovaa* anaao aobeacga moka, da bi talotak aa ni^sa- Oa j« utvari ras udinjsao Nemčijo; n drago je vprafesaje, kako se je to zgodila Kar ■ je oviralo pri s rojem delovanju, vse se na je moralo umakniti. BJ ja pravi mor kratoeti m kmičaoeti. Katofcks aa %m kfm ja grozno preganjal, sseacč, ia jih bode zatrl, s rilo ja poaemčevsl uboga Poljake; bede rane je zasekal Aratriji, kalrro ki bil oa najraje aaprpril sa del Avstrijski Prosaki prodavijajo njegova sashaga tako, da aa asoca vsak svasl Avstrijec s studom obrniti od takih podanikov. Na asu strani katejo svoja otročja početje, aa dragi pWi pa JBmmrsiH kralj Karol in preetpknasledaik, sta obiAils safetkom lega msssca ruskega epija. Vsps^jep ja bi jako afevama ia pii^ftsa. Bolgarski knez Far-pe je potoval te dni v Craogoro h knazu Nikiti. - ni- f__-r»»r__-1 r 3it.Se__ ^siatva aa L*ftksm obolnca V nj^ ugovarjajo od-- gsBjaaska risje gtede raagasja ravaib fatp^h is popova« kato5»Lh časopisov. Sn (Wa o^tajo K«r wa al Uk Ia punr pe- tai> cerkri trn aarodu nravi vir . jbv Ijenje. PoSled>ee vladnega postopanja a« X« jasno vfdijo t scoijafimu in attathiittni. To j« pravi nasprotnik laške dertbvian, nft f a katoliki. Kenščho potivljejo papež škofe, da> oaj vstrajajo, prtbitalatvo pa hfcj bo ztfekto svojimikafom. — Ker je uvideli vtfW preiskav tedanja laska vlada, da So bfla sadnih nemirov nšjtiaiij biva katoliška drutttš In časopise, je prtk%ala sVojb prepoved glede društev in dotflila, da Se snrtjo ista zopet u tenar^aM. Mej Španijo in Ameriko so še vršila mirovna pogajanja in bržkone se sklšne mir preje, kakor so je mhMo sploSno. Spanjska vlada je vsprejela mirovne pogoje, kakOr so ji biti predloženi od ameriške vlade. Boji ha Kubi, tortoriko in Filipinih bodo sedaj prenehali in z&feell s6 bodo natančnejši mirovni razgovori. VrSili se bodo na neutralnih tleh v Parizu. Španijo bo zastopal Sam minister za zuaanje stvari z jedoim odposlancem. j,;;: I jjiaoi' Dopis i. St. Lenart pri Skofji Loki. Dnš 7. L m. praznovali smo izredno svečanost. B agoslovili so prečaat. gospod dekan in kanonik SuSnik nove orgije,) katere je dal napraviti na svoje stroške ranjki veleduini domoljub, gospod dr. Jernej 2^upanec. Orgije postavila je znana tvrdka Fr. GorSič iz Ljubljane. Ooena o njih bila je prav laskava v obeh slovenskih dnevnikih. Pričakovali smo le težko, kako bodo pele v cerkvi. A začudili smo se, da je mogoče s tako malo izpremembami ustvariti tako veličasten glasotvor. Mojstersko igral; je čast. gospod pater Hugolin. Pri, masi peli so tudi ljubljanski pevci, katerih lepo petje je tjudem selo ugajalo, ker že sdavnaj niso čuli takega petja. Slovesnost priredil je gospod Urban Zupanec, nečak ranjkega darovatelja in se tudi sam vdeležil slovesnosti. Hvala mul — Bile so tri maSe ta dan. Ob 8, uri je daroval gosp. pat. Hugolin sa ranjkega dr. Zupanca. Obilo število župljanov je pričalo hvaležnost istih. Ob 10. uri je bjlo blsgoslavljanje orgelj in potem sv. mala s prepovedjo gosp. dekana SuSnika. Popoldne so bile slovesne litanije. — Take slovesnosti le ni doživel Št. Le-nsrtski hrib. Topiči so grmeli že dan poprej in ta dan ves čas. — frtasa *vPnii» je sedaj preskrbljena s vsem. Š Ao ih orgije nam jp napravil rapjki dpbrotnik. Hvaležni smo mu is dna Brca. Povrniti mu ne moremo te dobrote, zato bodo pa puhtele prošnje zanj v nebo, naj On povrne. Postavil si je spomenik ranjki sam. Mi mu ga pa postavimo v naš h hvaležnih srdih. — Konečno bodi prisrčna zahvala gospodu blagosloviteiju SuSniku, gospodu patru Hugolinu, kakor posebno gospodu prireditelju Urbanu Zupancu iz Ljubljane in vrlim gospodom pevcem. Iz Dola pri Ljubljani. Sedmo nedeljo po binkoštih smo imeli k po eerkveno slovesnost. Kar so mUogi že davno želeli videti, učakali so. To je nov, lep, veliki oltar sv. Marjete, katerega nam je naredil podobar gosp. Andrej RovSek. Oltar je selo lep, ker najdaljši vtis naredi na človeka ne le v svoji oeloti, ampak tudi v posameznostih. Posebno podobam je vtisnil uihetnik nekaj isvenredno ljubeznjivega, pobožnega, nadnaravnega. Ta novi. oltar je blagoslovil ob šzistenoi sosednih čč. gg. duhevnikov in vpričo mnogoštevilnega ljudstva milostni gospod stolni prost dr. Leoaard Klofutar. Krasno je govoril v cerkvi veleč. gosp. dtfiaitor P. Jožef Bizavičar, njegove besede so segale posluiakttm do srca. Tudi vreme je bilo selo ugodno in je privabilo veliko tujcev. Ta slavnostni dan nam ostane v dolgotrajnem spominu. Podobarja g And. Rovleka pa ne priporoča le njegovo mojstersko delo, ampak tudi miroljubni značaj. lili' tli II f L i s t e k* Bridke izkušnje. , .ki Povest. Napi iti pMCin. „.<• >, 4*. Na P11 k i. Tako trtkrio o švšftiA' Juriju je bil6, ko so se nastanili H valovi v MaMMveb^PrhziHk tega sVdaika ■maj« tedt otfioK sa rek; -o kAtereib se Miljo pošfi in prenflnjajo sttrtKtfašje gOfltačl. Tdtf vdtoVa KofaČica, ki jeblvah ioMdaj še *el«j HMfr* ddku bi se* morala ufcakttM * ptfiedšim' dotatffflfttiui, HValflvka je ^'preganjata. ' .,„,., *OSUUiW l« t«, »h*«- StfenttfaO 86 vsak nekdliko, in dovolj bo prostora. Saj smo vajeni vsetou, še bo« slabemu nšjp dobremu. Zttnbkl mi boste le k«»y v podporo in tohSbo.« Obveljalo je pri t»nl. Le kalr je bito rijit, je prepustila Kovačica družini. To je storila tem raji, ker jih je iadl stkros« že težko obdelovala. Kmalu šo Hdptf&dili daši Lipovci iloVemu kraju. Gospodinja s hčerko se je poprijela doma in obdelovala doneče zerifoiSCfe. Siriova sia p'othagala prOindž^ejSim sosedom pri Mu fii sta tako všdnb imela zšsltefek. Povsodi so ju ljudje imeli tadi kakor vsakega ptfflbega in* pošten^ dovška. DrtlStHde vge, kar je bilo za rabo, so pobrali k vojtfkottk irt jih poslali z nadvojvodo Karlom na Laško Cakat Fradfcdzft. Njiju tfofcditf i doTžnošt ni vezala, ker Šta s u^ tako oesšfja v L^šrf.1 Tdkšj, mislita sli, je tudi nihče ne mori siliti k temu, ker nista domena. Tako je miailo poletje, naatoplU jesen in sveti Miha je potrkal na duri v znamenje, da je čas pospraviti poljske pridelke. A nič kaj niso bili veseli ljudje tega vabila, kajti črv je ril celo leto pod zemljo in glodal sadeže in tako uničil trud kmetovalčev. H valove je to zadelo tem hm'e, ker so imeli malo polja. Trda jih je čakala na zimo in bridka, kajti omara prazna, kalča prazna, denarja bore malo in zima pred durmi — to ni kar si bodi. In če vrhu tega pridrvč Francoz je in jim snedo se te grižljeje! Pričakovati je bilo kaj takega, kajti dan na dan so se pomikale čete po glavi cesti proti Ljubljani. Vračal se nadvojvoda Karol iz Italije. Zmagal je ob reki Adiži Francoze in hitel na pomoč ostalim Avstrijcem, kajti Francozje so drli na vso moč čez Bavarsko proti Dunaju. Neko nedeljo pride Peter pozno ves resen in zamišljen domov. »Kaj se tako držiš?« reče mu mati in poloti predenj te mrzlo večerjo. »Mati«, reče ta mirno, »mati I jaz vas za nekaj čssa zapustim.« Hvalovka ga neverno gleda, jednako tadi sestra in brat »Mati, jas vas morsm zapustiti«, ponovi Peter »sicer nam bo na zimo huda pela. Stige oa družini, n ti veta komaj za dva.« *In radi tega hočeš oditi in ae ločiti od doma. Moj Bog, sem li jaz kriva?« »Potolažite se. Tega nisem nikdar mislil. Vzrok je drugi. Danes po krščanskem nauku a« je zbralo pred cerkvijo vse polno motakov: Selčani, Slavinci, Kočanci in drugi. Tuj gospod je stal mej njimi in jim tivo nekaj pripovedoval. Pristopim blite in vprašam Miklovega Luko, kaj to pomeni. »Če hočeš iti na Hrvaško drvarit«, reče mi. »Zdaj je čas sa to. Prišel je oni-le gospod — kakor vsako leto — po ljudi. Pristopim blite in poslušam. »Zaslutek bo kakor lani. Vsak si okoli sto goldinarjev lahko dene na stran. Spomladi se zopet vrnete ... »Io si obljubil«, vprača mati. Hvalovka se zamisli. Za nekaj časa spregovori: ,Ne branim Ti. Pojdi v imemi botjem. Sila kola lomi. A da se pomladi vrneš!« »Tudi Ti ne bi bil rad odtel s bratom, a mati ga ni pustila. »Bog ve, kaj se pripeti Kaj počnem aama s hčerjo I« »Vzlasli če se prikatejo Francozje«, dostavi Ko- vačica. »O«talo je pri tem. Tine je moral biti doma. Spremil je brata do meje, kjer mu je voščil obilo areče in se vrnil. ' Meseca grudna je počil glas, da so sklenili cesarski s Francozom mir. Kdo se je bolj veselil te novice nego Hvalovka! ■ »Zdaj se gotovo vrnejo Lipovci s konji z Oger-skega, ker ni več nobene nevarnosti. In moj mot pride t njimi! Kako se začudi, ko nas ne najde več v Li- povju! Ia hud bo, hud. A m koga? Na-me? O, gotov« ne, kajti prepričan je o poštenosti svojo lene. Nad Er-manom se snosi in mu pove, kar m« gre. Pozna g* dobro. In dokszov bo zahteval dokaaov za kruto pošto, panje. On ie ve, kam se mora obroiti v takih slučajih, kje iskiti pravice, ve bolj, nego jaz reva.« Tako je mialila in ugibala mati Hvalova. Priča-kovala je slednji dan glasu, da eo lipovski konjarji doma. A minil je prosinec, minil avečan, minila sima, in ni Is pričakala ničesa. Vzroka, da niso smeli konji v Upovje nazaj, moramo iskati v tem, da je cesar le priailjen podpissl mir v Požuou, da je v resnici mislil, kako bi se maičeval nad Francozi. Mej drugimi deželami je moral odstopiti Franciji Uro. Tako je stalo Lipovje skoro na meji sov-ratnikove detele. Vse to je zvedela Hvalovka lele pomladi, ko seje bil vrnil Peter s Hrvaškega. Tudi njega je gnalo domov upanje, da vidi očeta, a kako je osupel, ko mu je pravil pa potu neki Lipovec, da je prillo s Dunaja poročilo: kčnj te ne bodo pasli nekaj časa po Krasu, bila se bo poprej še marsikaka huda bitka s Francozi. Bils je ta novica za Htalovko zopet grenka časa, katero je morala izprazniti. »Kako dolgo o Gospod, kako dolgo šel« vzdibnila je. »A naj se sgodi, kakor Ti hočeš. Moralo je te tako biti.« Dve debeli solsi sta ji zdrknili po upadlem lici. Dobrih pet mesecev je drvaril Peter v hrvaških Sumab in prinesel domov nič manj nego stotak. Miti ss je kar čudila. Prodajalo se je kmalu po njegovem prihodu posestvo vdove Jeračine. Mot jej je bil umrl aa vodenici, sineva so bili pobrali k vojaki, in nI je bilo nazaj. Stali bila ubita, aH so ju odpeljali Frsncozje, tegs uboga mati te zvedeti ni mogla, 2s mot je nakopal dolgov na hiši in tena je po njegovi smrti nadaljevala ta posel, ker se ni imela s čim tiviti. Dolžniki so ee oglasili in pričela se je dratbs. »Mati«, reče Peter nekoč, »ne vem, bi - II mogli bolje obrniti te denar, nego de ai kupimo nekoliko kosov.« •Prav tiva potreba. Dobro vem, da ne bi trpeli preteklo zimo toliko gladu, da amo imeli kaj več sejs-nega. Nekaj bi gotove ostelo črvom.« »Dajmo, poskusimo I Menim, de seno bodo preveč trgali za njive. Ljudje ao te vedno v strahu, da dobomo zopet sovrstnika v detelo, da m bo dolgo bres vojske, in vsak hrani denar za hude čaee.« Peter je uganil. Prišlo je kupcev res melo m pro dajalo se je vse po jako nizki ceni. A kakor pri slednji prodaji, bilo je tudi tu nekaj onih dobrosrčnelev, ki pridejo le dražit drugim; ne da bi k*j kupili. Jedenismed takih je bil v Matenovem tudi tupan Zakotnik, pievaetnei m bahač, ki je občutil največje veselje, ako je mogel zatirati revete. »L-povka in Vzvratnik, oba kosa sa Šestdeset goldinarjev! Kedo dft?« zakriči sodnijski sloga. n< »Mati, la dva ata nam kaj »ftrok, požurite, se«, poflepefie Pater. »Jas«, oglasi se Hvalovka. »Torej vi šestdeset. Kedo d& več ?« »Jas petinšestdeset«, zadere se Zakotni k. »Jas pridanem Se jeden goldinar«, reče Hvalovka. »Jaz dam sedemdeset«, sakiiče župan. Prignala sta bila tako daleč, da je obljubUa Hva-lovka osemdeset, ia ,vprvo, vdrugo, »tretje1, bili sta njivi njeni. Zakotnik je bil odnehal, ker bo je bal, da bi slednjič vendar njemu ostal kup. A kazal je, kater bi mu bilo mnogo na tem. Kar pihal je same jeze, da je zmagala Hvalovka. »Naj jih ima, da bo sita. Znebiti se bo Se kessla zato«, mrmra Zakotnik, ki je vedno gledal na to, kje bi dobil kaj prilike sa prepir. (D.ije »ledi.j Bučkov stric. Spisal Jurče. Tisto vročo popoludne po sv. Jakobu so jo počasi in previdno mahali Bučkov stric is Ludrja po kame-nitem kolotOzu doli k postaji, opirajoč se na opsljeno kljukačo svojo ter briSeč si sitni p6t s čela z velikim majolkaatim robcem; vjednomer so momljali: »Tomalek, Tomažek, danes si pa polžek, danes si ps pollek; kaj ko bi sdaj-le zažvižgal vlak tam izpred predora, ko bi zdaj-le: gotovo bi zamudil, ti Tomažek, ti polžek til« In prav v istem hipu, ko so stric tisto pot izustili zadnjič take svoje modrosti, je prihrul vlak is predora ter reško zažvižgal. »Jet, Jet!« so saupili Bučkov stric, kakor da jih je osa ujela, zamahnili z robcem, potlej pa v jedni sapi planili doli po strmini, po bližnioi k postaji. »Jet, jat, počakajte, Tomažka počakajte, To-maika is Ludrja počakajte I« Tako ao upili, noseč kljukačo na rami; takrat so jo pa cvrli, tudi brez — palice lahko cvrli, doli po strmini I E, ta stric poredni 1 Pa so ga le ujeli Se, vlek ujeli; seveda, Slo je že za sekunde. No, pa karto so dobili Se; in gospod sprevodnik jih je potlej rad ali nerad potisnil v kup£, kamor je tudi sam takoj uatopil, ko ae je vlak malo ne že zibaL Strieu prežčipne vozni listek ter jih malo okre-gavs. Strio so se opravičevali, čeS, da so ure navskriž, Se bo|j pa noge in kljukača nerodna; no, pa da le ni nifi hudega. Ia dobro je bilo; gospod sprevodnik jim je Se oelo prijazno besedo zinil, predno je odšel. Zdaj m Se-le stric oddahnejo in pogledajo okrog sebe; v drugem kota ob oknu ugledajo sopotnico, čudno gosposko bab-nioo — res čudno I — Kaj rečem — psa je pestovala, grdega, iuskinastegat — Uh, da je res tako I Kai taoega Se »iso videli Bučkov strio, čeprav se jim zazna baS Sesti križ na obrazu in grbi; in to ni karsibodi. »Jemnasta, jemnasta. Gosposka, pa gosposka' babnica gre pasto vat to gnusobo, to nemarno psiče!« Tako so tarnali. Ni jim Slo v glavo in ne. »Otroke se pestuje in ne pse I--I, saj so tudi pri nas gosposki ljudje, gospe in gospodje; tam v trgu so, kjer se pobirajo oesarski in drugi davki, in kjer se tožari; eb, pa se vender lepo obnašajo ia po pameti, ps ko so veliki gospodje i* gospe. To pa - Bog se usmilil Pameti, pameti I Saj pravim, de sem v domači deteti doma, da sem le v Lodfji doma, hvala Bogul« Pes skloni glavo v goapejlnem narečju in — blesk! poli*« jej , jezikom ustni. Ia gospa ga je Se božala in pes j0 je lizal. »O grdobija vseh grdobij!« vik iknili so strio, vrgU se na drugo stran in mrko gledali pri oknu pusta strnišča in rebri. Ni dvomiti, da bi bili strio to pot rajše doma ostali, nego se lomili prav danes k sinahi v hribe, ko bi mogli pametovati Se, da so danes najprvo babe srečali. Pa kaj se hoče! Pa kar bres dela tudi niso strpeli Bučkov strio. Posežejo torej po svojo pip»co, jo povlejejo, če bo sa dih, iztrkajo, zopet povlečejo, potlej jo pa natlačijo v mehurju tobBka, zakreSejo ogenj, in prijetno so cmakali in vlekli iz pipe tja v en dan, ne zmeneč ae ni za ono gosposko babnico, na katero so že bili pozabili, ko so enkrat zakurili svojo pipo, ni za besede sprevodnikove, ki jim je zabičaval, da je puSiti v tem vozu prepovedano, katerih besed pa bržkone niti razumeli niso; zakaj, kdo bi vse vedel, kako se tej in onej reči pravi po novem; in v Ludrji se ne reče: Tomaž, boš puSil, ampak: Tomaž, r& kadil In takisto jim ni bil pravil gospod sprevodnik. ' ' Ali tisto ženSče gosposko 1 Vspela se je po konci ter po vražje gledala stricu v hrbet, ko je gost in ne-povšečen dim dregal njej in pasji pari v nos. Slikala je s jezikom, a ni si vedela pomagati. Kar jej mine potrpežljivost, da Se ni uganil neumni kmet njene želje; zarohni tedaj nekaj besed nad starcem, kar bi mu imelo reči: »Tu je prostor sa nekadilce«, in pes je ob jednem zajavkal in grdo zalajal. Toda stric, spomnivSi se Ženske, niti ne pogledajo, kaj bi bilo, nego lepo mirno ,puSijo( dalje. — Žensko to razkači; potrese strica zs ramo, ter jim med vikom in vekom nekaj pripoveduje, kažoč jim ob jednem nadpis nad vratmi v vozu : Za nekadilce 1 — — Stric se zgsnejo in jo poslnSajo, a ko le ne zvedo, kaj bi rada, plunejo dvakrat na tla, stisnejo se spet ob okno ter zacmakajo na novo iz svoje pipe. Ženski je bilo to odveč. Kot bi trenil, vrže psa ia klop, strica pa prime in vleče čitat nadpis: Za nekadilce I Zraven pa upije in se zvega, kot da jebeba, Strie pogledajo zdaj žensko, zdsj napis, potlej ae spet spuste na svoj prostor ; plunejo ene poti na tla in spet dalja kade in cmakajo prav po svoji ve|ji; sakaj Stric niso vedeli, kaj naj pomenijo tiste kljuke nad vratmi. Brati so znali le zareze s svoje palice, ko so se brentačili, in pa črtSnje in jagode, kar sna tudi vsako otroče ; zato jftn je bilo popolnoma nejasno, kaj pomeni ta jeza. Gospa zdaj grdo saveks, da se pes vspne po konci, in stricu zaježč lasje, kakor da bi stali med uro duhov v risu in čakali samega — peklenščka. Tudi pes je jel cviliti prav nevlečno, gospa je grmela nad stricem, da je le ta začudeno zijal v njo in psa in bil zdajci do cela prepričan, da je ženska uSla iz norišnice. A ko se je stric zazijal v žensko, je pozabil na pipo in cmakanje t^r aasloail ee i levioe aa okao. A v kip« ma isbije gosp* p1x*, de ■« strti is roke skozi okao na piano. I« sd^i mjjvo Butkov strio v l«vioo krti pip« ia ki-posM ((rabijo psa, ia laak akosi oba« Mroiaa j« letal kakor j« dolg ia lisok zuaaj aa Uavaika tar ovrfač ia kruleč pobiral as^a ssehkulae ude* Krik ia vik, from ia strela t kopaju. Goapi kliče pea ia Mili ia upi)« aad strmem, ki raakefien agrabi pakoo ia aa res (b kriti: »Bakea zarukaa, pespsfea!« .. Ko bi se fospa ae zbala striieve Ujakače, kda te, ali bi m skočila vanj ter am ae raspraakaia lica ia aa populila redkih iaal lake pa je glasao tulila ia vriMala ia skakala kot nora, da eo stric s vzdihom rzkiiknifa, ko je vlak saiviigal ia ee potagoiaa ustavljal: •Q», hvala Bogu hvala OMa aebetkema! Retea sem! Rsiea sem I« Toda reteai bo eiso biki Uoepa ae jih je driala kot tat briča ia med vikom ia kzikom sa pmUm i ajim do gospoda aafolnika te-leaaiča« postne; tam pa kriiala, apiia ia jokala — vsa vprak ia karale aa atrica ia aekam kjer ae je paaja laaa ia grda pat« lovila po sraka. Pripovedovala je v jedai sapi Uko, da j« gospod načelnik ia i« aa««j stric ■■ta SMfk ameb. BuCkav stric pa so aepremhjma aihh praviti: »Babee aarukaa, perpalea! Bibea sarakaa, O. načelnik poslut* nekaj <® fedae Mns, a ko le ne more ničesar izvedeti, zavpije: »TojeMuaMOM«, ter pohiti k vlaku, da opravi uradne svofa posle, gospa pa zdaj plane nad stri«« tar jib obsipava s bemdami, da s« Bog a smili stric«, ko bi jih biH aauM. Bačkov stric pa s« ee muniš ia muzah proč od gospe ia pravili jej naprej in napr«j: »Tooaal sesa, kakor so rekli gaepod; is Ledija tadi, saj ste alitati. Telite me; tapsk pipo d^te assai, pipo mi daj nazaj; pipo pripravi, bsben zasukan, perpalea I« ia tako sla «e pričkabu Tlak zaftvitga. Gospa mvptye ket basaa, spusti strica in hiti v vos — a vlak je ai čakal — stric pa tudi Ml Tam nsd postajo so se apaM stric tele oddahniti. Seli so tedaj aa iotor ter si hladili s velikim majolkastim robcem čelo in — jezo. Zdajci jim poči snan vik od postaje sem na uho. »Ftume, Fiume!« tako je upila lista fospa in skakala in vila roki. »E, babnica, F,ume pa le ne bol videla danes in mene tudi ne, ne danes ne aikoli i« dejali so Bufkov stric is Lodrja doma, potlej jo pa ara« praskali proti kanca v hrib« k sinabi, kakor d* bi jih stratek ia podila oaa fospa s grdfen psom v naroda. Oaa čada« gospa, kakertnib pri aas ai, ampak le b«j« tam v Fmaai, oh, tudnej F,umi Tam k* M kotel biti za vas sv«t n«, to tečem, da aa. Razjed po Slovenskem. % \ ' tpl ' ' t v * «.' * „• C • . \ t * i >. U € • • SM atamaskA ečiMjev. V praskvo petdeseti««, jjkob s Vthmka, dram Karel is Z^esja, Sesmac Itsa vkadaaja ffsseikfa raraga «a dseatlstaioe abdsaks iz Skviae, Vrkovee Fram z Dvbrova, Toa«lj Aatoft is H aiot- dntttev m aa eeta 1. ša 2. «v- Mfli, Pavko Pavel i« Peljaa, 3*a J- LafcS, Volk «£*ahi is vaeh atoveaakik pakrajut Shod sa ott- Matija is O Ata, Cvetek Aston i« Srednjama* (Bok), atkaga ia ksaatkeftt afctafcelva. Merbar Alcpmj a Jetrne, M*gajra kodra* is Vttm», Kovič s s*qj« aavsaiMStia mn*i v Jas* is S, Hakn«, Jakiit Rudolf is Navega Mesta, & itnrtrš««—eaiki Primat*, j« bu slasti J«ek Fkaa ia V«die, Bese« ivaa i« Dmtgot klinti aiauaaet. Vspoved vsrto-krtč.-«ocqaliub delavca« ia sAavaoiti vstav« »Sbv. krtč mtjjekss xnm< so j« b^i, tu oddali aataa mlsksr v stmte ba^em, v določi lakote: V sabota, daa 17. «spt: Oo p^a 8. ari avaflet afaja« bak|jada pa aatsz godbo, rvatiamu gosp. kaeieMssfts ia Uaforodai 1 PaBakovi P« aeraaadi pnredi aa veta Vo Klfaa s Vsts^t gasi aa Suaam Atasaa v Bokaiski Bi- urnim kH amaki sen^kis nas« istim m rast stiki Pni step. 1 v artsa peknt. Sme Ateaa pa d Mm »iilami. V asisl^o, dae. 18. iiflmsii : Ob S. ari Kat tapai i|is u>s| v ftihss»iki Eatact j« toiitkem Domom., ad koder odkorakaj« m^ ^ mate. — Cbkod p ? vsakki dvosani »Katofekv«« Dosm«. —- Skopat «k«d pci »Vkaata*. — Po obada ogisdtrame aseste. — Ob pdn 4. ari pcpeiate« aa ckratsaem Tiraatevsm vttu ivt: Luk Ltaaasa ta Kom«md«, Oti- vefak« padska imftes * proslavo jub«Wja Ni«gevafa V«-ffiaa is CdtUiam Pud- liCaastva caaaija s sadelovaaMm nsmb p«vskM dmMev, Imm šs Dvbmpoit. Va|č fodk. psoiofom, skvMataim |«vor«m, mljivo loterijo- Šm^rtna pri Trg8qjsh. J«dna je bila takoj"mrtvs, druga je živela sa nekoliko minut. — Nad Lipaljo vasjo je minuli teden na plavini udarila strela v neko koče, v kateri sta počivala mati in sin. Strela je oba omamila in sina precej poškodoval*. — D 1.6 8. t. m. je ubila strela v Št. Boštjanu blizo Št. Vida kmetico Katarino Klančnik, ki je beiala pred nevihta pod visoko drevo. Ponesrečena mati je lena s 6 otrcci. Umrl je nenadoma v Črnomlju, upokojeni župrifk nemškega reda, č.g. Viljem Vesel. Pogreb je bil j* ko slovesen. — Naj v n. p.l ...... 1 . Umrla je v sredo avečer v Kranju obče speštovaha prebiaga gospa Joleia Schffrer. Pokoj niča Je bila do skrajne meje radodarna in v resnioi prava mati revetem. Veliko tisočakov je slo skosi njene roke v dobrodelne namene, kajtj vse njeno dolgo življenje je bilo posvečeno in zatč je bila do skrajnosti skromna. Zlasti je hite dobrotno* revnim dijakom. Blag spomin takim ženam. R. I. P. ,, . ... .<; 1 V dsželnf bolnici v Ljubljani je hi|p mimili mesec $60 bolnikov. Od teh jih je ozdr*T*lo 335, umrlo ?7, nekaj so jih odpustili kot neozdravljiv*. Kcncgn meseca jih je * oskrbi.ostalo 330. „,'. . Medvode jo ustselil v nedeljo dni. 3 Ce ge mu t0 prsteno izplača, romamo vsem slovenskim rodoljubom, [posebno pa vod- n-kakor ni prim?rno Škodi, katero mu je provzročila atvom ljudskih, meščansk.h in srednjih Sol, ker zaslu- negfeCa Torej: p0magaj Bog in dobro ljudstvo! žijo, da bi se v obilnem Številu naročevale v razdelitev ■ ^ ^ jntoM', znana socijaldem^ra^fise med šolsko mladino povodom slovenj* *™oovanja ^ £ ld premog* fiU>vila naročnikov, p^a 60,levice cesarjevega vladanja. Kawe. ee ^ izbijati. Menda n.hče ne bo jok* za, njiffla. ,„;•■„, Ivan* Bonaču trgovcu m knjigovezu v LjubJan^ ^* KmeUjske, preskuševalMe otvo« c-Ju- kmeU sk. iz vseh slovenj pokmjia družba kranjska v prvi pokmc. meseca avgusta, v Ljub- J* WwQ> ^ te^todu, o*in* poka«« ^ I^IZ^T?™. ob hudi nevihti, ki je svojo na**o prepričanje in svojo udannst razsajaU ta dan po vsem Koroskepn,. dve^.ianjici blizu to* M** . 10! .alfi ' '"'V p.. .,fb!V—|— ul ni -Ji;, , V HJ-'.i<- ' - : ' ,'" .. . , • J , J,f,;(n.1Si,iU.I V fintStjtti altfsiM .«;,! .. • • ' , 1. '' l. I.J »> ' ' - * * >''''■' • < — Vstop udom slavnih druStev bre^plačeq. Podrobni vspored sledi. — Slavna druStva se presije, da nemudoma naznanijo svojo udeležbo in točno zabeležijo število udeležencev in čas odhoda glavnemu tajn ku gospodu Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Lubljani. Vdeleženci, ki žele prenočišča, naj to pravočasno naznanijo. DruStva, ki imajo zastave, naj naznanijo, ako se slavnosti vdeležč s zastavo. Slavna pevska druStva se oposarjajo, da morajo pevske točke, katere nameravajo peti. tudi naznaniti poteg vdclelbe pristojnim oblsstrom. Prosijo se, da pevske točke ob jednem naznanijo tudi pripravljalnemu odboru. Če kako druStvo pomotoma ni prejelo vabila, prosimo je oprolčenja in blagohotnega obvelčenja. Na nali slavnosti je vsakdo dobrodošel, kdor slovensko čuti in polteno misli. Zs posameznike veljajo objave v časopisih. Na svidenje 17. in 16. septembra v Ljubljani. Slavnostni odbor. Gospodinjsko ieio c. kr. kmetijske drnibe v Ljubljani pod vodstvom ee. gg. sester is roda sv. Frančiška otivorijo meseca oktobra t. I. Pouk bole v slovenskem jeziku ia trajal jedno loto. Število gejenk, ki bedo ata-aoivale v novem poslopju poleg MarijaniMa v Ljubljani, je omsieaa na l2. Pouk bode obsesal vse stroke gospodinjstva, kuhanje, livarje pranje* likanje, dela v hlevu ia ea vrttt, mlekarstvo, živinorejo, gospodinjsko knjigovodstvo in ncne eolske predmete V lolo bode sprejemali 16 let stara dekleta, ki bodo plačevale po 14 gld. na mesec sa hrano, stanovanja in druge potrebščine. Prošnje naj ae pošljejo glavnemu odbora c. kr. kmetijske šole do dnč 15. septembra. Knjižnica »družbe «v. Cirila Hi Metoda« je ravnokar isdala: 1. XII. zvesek: »Franc J olef I, cesar avstrijski s eno podobo, 72 stranij^ spisal c. kr.- učite-IjiSčni ravnatelj FrančiStk Hubad, cena izvodu 15 kr. (100 izvodov 12 gld.) — 2. XIII. zvezek: »Andrej baron Čehovin« s Štirimi podobami, 39 stranij, spisal nadučitelj Janko Leban, cena izvodu 10 kr. (100 izvodov 8 gld.) — Poleg teh dveh knjižic je tudi izšla Domači pravdnik. Kako treba tožiti. (Navajamo tu aamo tiste pravde, v katerih ni treba odvetnikov, ker samo te 00 sa nase bralce vafne; kjer more sestopati stranko odvetnik, uže u posna postavo.) Kedor hoče istirjati tirjatev, ki ne presese svote 500 gld., lahko, predno Se vloti tožbo, zahteva pri jokrajnem aodiičl, v čegar okrotju stanuje nasprotnik, de sodišče tega nasprotnika povabi v svrbo poskusa poravnave. Na ta način lahko opomni vsakdo samudeega doltnika. Taka vahitev je torej velike vrednosti sa vse, ki bi radi tolili, ker je preprosta in po ceni. Ako bi dolinik tem potom ne hotel poravnati dolga, ostane Se vedno odprta upniku pot tožbe. Totbe se vlagajo ali ustmeno ali pismeno. a) Ustmeno se vloti toibt, ako dft tolnik tožbo na sapisnik pri pristojnem sodišču ob v to določenih dnevih. Katero sodišče je pristojno, smo razložili vže začetkom. Sodnik ni samo' dolžan sprejeti ustmeno tožbo na zapisnik, temuč mora tudi tožnika podučiti o vsem sa to zadevo potrebnem. i) Pismena tožba mora se vložiti v obliki pismenega sestavka, to je pismene vloge, ki mora imeti določeno obliko in vsebino. Kakften mora torej biti tak pismen sestavek? To pa pojasnimo najboljfie z zgledom, za kar vse mimo tožbo. L Kolek C. kr. okrajno sodišče v Kamniku. Tožnik: Janes Podkrsjnik iz Gorenje vesi St. 3. Toženi: Jakob Stalita is Gorenje vasi it. 7. Tožba zaradi posojenih 300 gld. (Pitati bo nora na prvi tkani samo na desni polovici strani, na drugih straneh p« čex celo stran. Prva stran mora se torej prepogniti po dolgem /ex sredo, ime soditta in tožaiks pride na levo stran v»e drugo, kako* rečeao, na desno.) Potem se mora navesti dej ensko razmerj e, katero je podlage tožbi, n. pr. Bil som e službi pri ... kot ... . Dogovorila sva aa s toženim mesečno plačo .... kron in ... . mesečno (aM tedensko) odpoved. Služil sem od ... * do ... ., imem torej tirjati .... kron. Toženi pa mi plačati neče. D o kes. Tu treba navesti priče, povedati, o kom bodejo pričele, navesti pisoM, sploh vse dokaze, na katere ne hoče opirati stranka. Pisma smejo se prilagati v prepisa. Zahtevek. Tu se mora naveed, kaj aakteva stranka od neproinika n. pr. pil gorejSejem vzgledu: Naj se razsodi: Toženi N. N. dolžan je plačati mi znesek .... kot plačo sa Ce« od . . . . do .... s b% obrestmi od daeva viočene mu tožbe ia povrniti mi stroške, vse v 14. dneh. V .... da« .... 189 . « , . Podpis. O dokazih spregovorimo prihodnjič. Raznoterosti. (Šest bratov duhovnikov.) V nedeljo 7. t. m. daroval je v Protivanovu na Moravskem novo maSo g. Jan. Kolisek, Sesti in najmlajši brat Marijane Kolisek, \dove po nekem kočarju in tkalcu v Protivanovu. Minulo nedeljo je sina Jana posvetil v mainika Skof dr. Bauer in tem povodom je prejela mati-vdova od cesarja naslednjo brzojavko iz Isla: »Marijani Kolisek, Petrova gora pri Brnu. Z velikim veseljem sem zvedel, da je po Vasi veliki po^tvovalnostl sedsj že Vas Sesti sin prejel maS-nisko posvečenje. hrazujoč Vam svoje največje priznanje sa lepi vspth, s katerim je Bog poplačal TaS trud, želim Vem is celega srca, da bi imeli Se mnogo veselja nad svojimi pridnimi sinovi. Franc Jožef.« Imena Sester.h bratov duhovnikov so nasledqja: dr. bogoslovja Fr. Kolisek, konzistorijalni svetnik in stolni vikar v Brnu; Leopold Kolisek, župnik; dr. filozofije Al. Kolisek, dušni pastir in ketehet ne zavodu za gluhoneme v Ivančicah; Igo. Kolisek, kapelan v Lundenburgu; Karol Kolisek, kapelan v Hostniku pri Znojmu in novomalnik Ivan Kolisek. (Blagoslov vojskovodje.) Pred bitvijo pri Kraljičinem Gradcu so spon čili Banedeku, da Se ni bilo mnogo vojakov pri sv. spovedi. Benedek je neki odgovoril: Zadostuje jim moj poveljniški blagoslov. Drtgi dsn je zgubil bitko. (Ura Izdajalka.) Neke elegantna dama je »pustil« panski hotel. 2 njo je zginila tudi dragocena ura. Lastnik hotele je poslal sa damo policijo na kolodvor. Tu seje »neto huda debata, v kateri je tagovatjOla Evina hfli avojo nedolžnost. Ko ji j« jeziček najbolj tekel, začne pn njej ura biti dvanajst. Dama obledl, policaja pa v ameh. Konec je Ml, da se je odpeljale ne pO železnici, ampak v varno zavetje. (Iipoved socijalnega demokrata.) Morilec svojega batnega očeta Fauser po imenu, je bil obešen v Stut-gartu na Nemškem. Pred smrtjo je izjavil: .Navzdol j« Bio 9 menoj, odkar tem pristopil k soo jalni demokraciji«. Gotovo ne bi bi! nesrečne* tako dale« taSel, če bi bil preje uvidel vso laž socijalno-demokratičnih sleparjev. (Voinja s kolesom ekeli sveta.) Nedavno se je povrnil ud ask*ga dunajskega kolesarskega drufttva 8igmund Babman po dveletni odsotnosti zopet na Dunaj. Stavil je bil za 10.000 gld., da bo tekom dveh leti pre-vosil oelo zemljo s kolesom. Pot je nastopil 17. septembra 1896. n« Dunaju. Od tod se je podal na NtmSko, Francosko, kjer ga je Odvedla ladija na Angleiko. Is Evrope je držala pot v Ameriko; tu je izstopil v Nju-jorku. V San Frančišku je Sel zopet na ladijo, katera ga je peljala do Avstralije; sapustitOi ta del sveta je popotoval v Indijo in odtod v Kajiro s kolesom, V Brindisi aa Laškem je zopet izstopil iz ladije in nadaljeval svojo pot d« Dunaja. Pogumni kolesar je dob d stavo, da, on ja Se dva meseca preje prižel, kakor je bilo treba. Ne gtedč na morsko vožnjo je prevozil Babman 24.000 kilo-metrov na kolesu. (Nesreča aa morje.) Ameriška ladjja »Delava*«* je 15. jtfO* ponoči na moifu zgorela. Ljudje So se vsi rettli. Kapitu ja segrosil, da bo dal vsakega ustreliti, kdor bi napravUal kako smeSsjavo. Vsled te hladnokrvnosti se je samog«! ohraniti red. V 20 minutah je sgorela vsa ladija. Na krovu »Delavare« se je nahajala velika množica atieliva in komaj so se potniki rešili, je užgalo. (Poznal je samega sebe.) Neki pijanec je Bel v lekarno in je zahteval od lekarnarja, da bi mu neh) dal, kar bi utegaiio pomagati proti bolečinam v križu. Lekarnar ga vpraSa, koliko naj velja atvar. »Par groSev naj le stane« se odreže pijanec, kateremu izroči aa to lekarnar stekleničico s opazko, da si mu dA doma dobro zdrgniti križ s tekočino. Pijanec plača, se zahvali in odide; kar pa obstoji pri vrauh, odpre stekleničico, jo podiBe in se vrne k lekarnarju rekoč: »Vi, to diSi pa čisto po žganju!« Lekarnar: »Francosko žganje je« Pijanec: »Bodite torej tako dobri in me podrgnite vi, zakaj predno bi prifiel domov, bi izprasnil oelo steklenici oo, vsaj se p»«nam!« (Raztreseaost) Učenjaka, ki je bil sem ter tja zelo raztresen, je obiskal nek znanec. Učenjak sedi precej časa poleg obiskale«, naenkrat se pa strese in vpraSa v zadregi: »Kar sem ves hotel vpraBati, je: ali živč se vaS ranjki oča?« (Imenitno povelje.) Knez: »Tako — danes že zopet dežuje? To mi nikakor ne ugaja!« Sluga: »Ukažite, presvetli, da takoj preneha deževati«. (Ponesrečena izjava.) Sluga (kazoč družbi velikanska grajske dvorane): »Tukaj, moja gospoda, so slike prednikov sedanjega posestnika.« Nek obiskovalec; »Io kaj pomeni oni veliki lebelj tam sa koncu?« 8iuga: »Tja bodo obesili enkrat gospoda barona I« (Prepoved kajenja na Norveškem.) Norveški zbornici bo je predložil zakonski načrt, vsled katerega ne bi smeli mladi ljudje, ki Se ni» r«dil-■ost, telo JAM in krapi. Zeleso, ki je v sirupu t lahko ai prisvajajoči obliki, j* jako koristno aa aanjaa}« krvt, razstopljive fosforno - apuan« seli, ki ao v njem, pa poanta« pri ilikatalk atraaft poapalujajo nar«jaaje kostij. 726 20-20 G«aa st«kl«nlot j« 1 gld. 35 Kr., p* p«*ti SO kr. Y«d sa zavijanje. (Polsteklenic ni.) Proshnd, da W vedno izrecno zahteva BtrbabBy-]tv apneno - telesni sirup. Kot znak izvora ae nahaja v steklu in na zamaSku ime, jKerbabajr" vtisnjeno a vzviSenimi Črkami in nosi vsaka steklenica poleg stojeCo uradne reglstrar. vantvea« raasako. na kater* znamenja naj se blagovoli paziti. 239 16 Oarednje skladišče: Dunaj, lekarna „xur Barmlierzlgkeit" VXL,1, KalaarstraflM 73 in 70. V aatagl akart v vsak lekarne* aa Dum j« is v kransvisah. ^^ A ^ ^ /V Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziii^) predano opeko za zid in navadno opeko za sad ponujata po znatno znižani ceni Knez & Sup&ndič 994 10 tovarna za opeko v Ljubljani. Franc Detter j Ljubljana, fttari trg it. 1. # Prra in najsfanjla timifiika zaloga ilvalmlh in ♦ poljedelskih strojev na Kranjski« 4 Najnovejše! priporoča M ajnovcjis 1 t ar mlatlliklce -m j ž ležiščem s kro§IJariH (Kugellager). Kdor toraj namerava kupiti mlatilni ali kateri drugi kmetijski stroj, aaj se zaupljiv« ebrnc na zgoraj navedeno tvrdko, katera edina na Kranjskem ima razun druslk kaae-tijsklli strojev tudi najbolje mlattlaloe v založi, katere imajo l«£lid» a krsgljamt (Kugallager), enako biciklom. To je zelo praktična in korisln« a o vest, katera omogoči, da se stroj 40% laglje goai kakor doslej. Ako se je pop reje moral stroj a Štirimi ali tremi moimi goniti, zadostujeta sedaj samo dva, oziroma jeden m«l. 'H stroji so toraj neverjetno lahko goniti, zelo trpežni in, primeroma njih zmožnosti, ceni: Krogfje v ležiSčih ao iS BtjfloejSeg« Htofs jekla (6utsatahl) hi brecpagajiio trpežne. Ako bi m tašissa (Lager) sčasoma obrabilo, cataOM s« s« Majhen denar ao*« dobiti in stroj deluje zopet kakor nov. Ob jednem priporočam na izber svojo begate SAlogO ilvfelitti 8tei|6V za domačo in obrtnljako rabo, 10 % osnsjs kakor 4ra«Je- OdlMaina apoStovanjem 328 4 Franc Detter. Ceniki in peJaanMa Sebivsje aa zastonj ia psitaiae praata. Cene&c ho povsod dragej. Za blaga |am6hn, dajam na psakašnja, •lajšajo« plašsvanje! Iščem kričaiBkih agentov. Obrniti se je naravnost na Jas. Sohindlerja, Dunaj, III., 1., Erdkergstrasse 12. Janez Sciiindler c. kr. imetnik ^^ priiHšjija* aa Dunaju, III., 1., Erdbergstrasse 12 razpošilja brezplačno in franko cenike v slovenskem jeziku (628) z več ko 300 podobami (101) za fflsega ozira vreden ter domač izdelek je is krujiklh napravljeni llkir rastlin 272 13 J. Klauer-ja t JLjublJani. Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za ielodec je ta žganjtna vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta likčr v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. M. Leustek in UbalA nL Trnk6osy, kakor tudi večteama pri vseli prodajalolh drtfcates in% speeerijak «6-25 98 -—- 323 18—6 Slovenci in Slovenke! Prava kava družbe sv. Cirila in Metoda, katero dobite v vsaki prodaj al nioi, d& najboljši okus ln lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabite; torej »ahtevajte le povsod to izborno domačo kavo. ► Glavni zalaoateU Ivan Jebačin. LJubljana. i , zatožen tudi nemikega jezika, krepke postave, se spreime v trgovino z metan itn blagom. 339 2 Dragotln Repe, trgovec in poeestaik na Biedu. liniment Capsici compos. <81 20 to lekarn* miobtar-Jave v Pzaffl priznano lcvratno bolečine olajiojoče mašilo je dobiti posodica pe 40 kr., 70 kr. in 1 nId. » vsek lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno ........ 707 39—29 domače zdravilo kar kratko kot Richter-jev liniment i sidrom' v sprejme iz previdnosti le v steklenicah t nane varstveno marko ..sidro" kot prištet. Biohter-jeva lekarna pri zlatem lava v Pragi. m i 100 flO 300 £11 na meseo lahko poltene zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoie prodajati ptttavne lopuMeae sreSke in driavna pisma. Ponudbe na Lsdevlks Ossterreleber. BadepMtVHI, Dsatsehtfasse 8. 207 10 6 353 6 Kovačnica * v prav dobrem stanji, na pri-mernem kraju sredi vasi se daje pod uoodeimi pogoji v litijem. Več o tem m izve pri lastnici E- Peterlin v Radomljah h' it. 23. 336 3 Na prodaj je lepo posestvo 7. gospodarskimi poslopji in orodjem vred, */4 ure od Vranskega. SveiA je 38 oral: lepe njive, travniki, gojzdi ia sadni vrt Cena 2200 gold.; pri kupu le 800 gold., drugo po dugovotu. 340 2 Več po v 6 lastnik posestva v Bntdeh št. 17, Spodnje Štajersko. 17A«j;L priporoča svojo zalogo raznih galanterijskih izdelkov in drob-mlllllK n>ne na drobno in za g°sP°de trgovoe na debelo. 344 6_t 1W1 Ulll Potrebščin za krojafte, sedlarje, šivilje, čevljarje in trafikante. T LJubljani, Za gostilničarje: Žlice, vilice in nože z lesenimi, koščenimi iu Prešernove (Sionove) ulice 10-14. z alpaka-držaji. — Zunanja naročila 86 točno in po nizkih cenah zvrše. Izdajatelj: dr. I. Janežli. Odgovorni urednik: Ivsa lUkoree. Tiska »Katoliška Tiskarna«. m