HO VENCI! Jutri bomo vsi strnjeno glasovali za LJUDSKO FRONTO!
PHIMDHSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
★
ES
Stev. 127 (2123)
Poštnina plačana v gotovini
Spedizione in abbon. post. t. gr.
TRST, sobota 2k. maja 1952
Cena 25 lir
Tržaški
Slovenci!
Noša
lastila
totontko.italijanska Ijud-
Un,Jumta.	osiale
tolit	m skupine jutri
<Ze-	Ta »«*« Ljudska
lih	Se raz!^“ie od osta-
riaj*rank in skupin po programu in svojem scoi^l' tudi 9° sestavu trJLimdidatne Uste- Na u-
obči«	tiolitpofi za tržaško
it i.0 nas,KPamo kot stranka, 'i. ^koto dala vsem elanom, in demokratom : 9a ozemlja obračun o suv
tTniJjf	-4**0 voli° 2a we e«e
J™1**1*. ki s Komunisitč-Irontc, mtavl^° Ljudsko
Ljudska fronta ni »	® Povojni dobi, ampak
°L9anž2acW, ki zdru-y st’°*em Pr°-
c«ižasl»';S<LCuSt"0 Preteklcst Mun m °orbe našega Zjud-a or9anizacija združuje in dosledne ant i-liknX	žaškega ozemlja, itn-
<!l p *n slovenske narodne-molivce postav. "lo* ^v^Ldatnp listo žena in c vi ,[ s0 bili vedno dosledni l-ice ! Za &ernokmtiine pra. hn Tf°f.e9°. delovnega člove-»leiv„ 3u^.’e tvorijo še danes Udi .. ^^fašističnega odpora, tod,vf wsi i2^ii is velike, tur ^OSPOboditne borbe in I teni t/650 °dp°ra zoper faši-fdjj' ^di bci't>i zoper nuci.
*n italijanski imperia-tijf, ®° fi ljudje in orgamza-' katerim pripadajo, za
te<lno
skovali bratstvo tu
titul* slovenskih in italijan-
Wh< ninož‘c, ki so » skupni . “> Bremn/mu	  ..
tfaSniuTemagale skupnega to. *•-•- Zasluga teh organU njihove borbe je, če
khJ in ’
kijub
n, vsemu še ni so potepta-P^obift«? narod no-to n,t e borbe in poznejše-tj. p.ora- Naša Ljudska fron-Le?!Lskomla v velikih bor. Vj, 'škega ljudstva. Naš VV°™ ie ^ program bazwi-L UT1"’ 3e Program Finka »&>, a?ll-a i« njegooih tovari-KoIr^JijJ. v močno «««.
S??lbanje med narodno-Bfto&lno borbo. Z2 Orcbou
Sfe MjboZjšib, ki fo „
!j4!ienje za svobodo naše 2Bm.
V	n<wo	ber-
”««^’! "Ponovnemu zamoje-
kn LU' ~emlje;	itali-
lil^Pn imperialističnih po.
,t>ot4sfca	”e Pozira
n<ij čkine in simpatizerje - 1 store	------
«w°st »n cddajo svoj giM3 Pozh kandidatom, temveč te ® «se zavedne demokra. «‘**nce in Italijane, d i u močno antifaši-irC(j fronto, ki bo zajezila ično in fašistično ift ra,tie po našem ozemlju » našem Trstu. ttža-ških ulicah se iz vo-*Ztaij. zvočnikov povsod sliši S,; j m’0' Italijan! Ob tej bese-sp^ o!i misj^ da bi se lahko lo j.l'r?ttla ona doba, fci smo ^kujZ veli med italijansko vHen^°' se v n<,s rocli npra. »ia5 M0{lpor- Se vedno je za tožmc ^T^a. bilanca, velika ob■ ne3a a tržaškega demokratu-'»nce,an]a »n posebno SZo-p«rir,n, scPer italijanski im-nojc ij*]"; Krtvice, ki jih je Vredfnt ■ ° ^trpelo v času kraj,k ,st:čne Italije v naših tlovej.' 50 bile take, da naš c!a obs ne 7,Wre drugega, kot 'heniu Ja tse on°. kar bi po.
y j* Povratek na staro. ,llrSo!^^’Cein v°blnem morju Sik ■ fašističnih, profašistič.
iti |las "Pinističnih strank. Mi t»o t ljudstvo jih vse pozna-"oiih m° že PostaviH v vrsto iifi IMtsProtnikor, poznamo mt m - - -■
o*;
naše ljudstvo, saj so
kalere sm° m‘ tu. na *i?t„	Premagali	kot	fa-
fi j 1 kot sodelavce nacizma. aZra(l!e3 Jpet dvigajo glavo v oSe— * ?a koiereaa ie tukai
l*škn°rna anOl°-ameriška vo-kz toi?i.rai'a’ ^ naf bila iz-u: . ^ °pcvanih demokra-31 k tu predstavlja. Pod ,6oIW«,rt2nih generalov in u t'oi, •	zaveznikov
t*01' fašizmu, ta u »e j, tpet ^0’iga glaoo obenem
■'!a3^i,arrl€3Si i-S„ ^«1 šovinizem, ikfi vemo,
katerega je tukaj
šJci proletariat s svojo dema-goško politiko. Ta kominfor. mistična nevarnost z Vidali-jem na čelu mora biti raz. krinkana v interesu tržaškega delovnega ljudstva. Demago-ška politika Vidalija in njegovih opričnikov, njihova dvf>. ličnost, kakor tudi likvidacijska politika teh voditeljev vodi nujno delovne množice na sramotno pot sodelovanja s fašisti in iredentisti, kot je bil poizkus teh za ljudsko gibanje nesrečnih voditeljev dne 21. marca teaa leta. ko so hoteli prisiliti tržaško delavstvo, da bi stavkalo v zaščito onih, ki imajo krvave roke umorov tov. Hlače in Milka Vrabčeve.
V borbi zoper keminformi-zem morajo demokratične množice Trsta izločiti iz svoje srede demagoškega izdajalca, morajo ustvariti in obnoviti veliko antifašistično fronto, katere orientacija bo šla v ono smer, ki bo nudila tema giba. nju največjo pomoč in največje in najmočnejše zaveznike.
Ti zavezniki za konkretno bor. bo zoper fašizem pa so predvsem zaupanje v lastne sile in gdločna borbenost zoper izdajalce v lastnih vrstah. Iz de. lanskih organizacij in iz demokratičnega gibanja sploh morajo biti izločeni vsi oni, katerim so zmagoslavne borbe naših demokratičnih množic evergognoso passato». Za potuhnjence, za oportuniste in likvidatorje v službi tujega imperializma ne mere biti prostora med delavskimi vrstami
Zgodovina tržaškega delav. skega. gibanja ng pozna sra-motnejše politike, kot je ona, x katero bi jo hoteli kominfor-mistični voditelji z Vidalijem na čelu omadeževati. Mi pozdravljamo porajajoči se odpor proti taki politiki v delavskih vrstah. Mi smo solidarnih z vsemi onimi, ki so 21. marca odpovedati svojo pekeršči, no. zazuim Radichem, Semili-jem in Tomincem.
Za nas Slovence je nujno, da vidimo tudi druge politične Kupine, ki se s svojim programom zavzemajo za neodvisnost Tržaškega ozemlja. Mi vemo, da so te skupine zrast-ie zato, ker nočejo več povratka Italije na naše ozemlje. Delovnemu človeku pa ni dovolj, ako se bel j ali manj posrečena skupina zbere z neko po. božno željo in tudi okoli lepega programa. Za delovno ljudstvo je nujno, da je v vsa-kem zdravem političnem gibanju tudi resna volja za uresničenje tega programa. Potrebna je za tak program tudi trdo preizkušena organizacija kakor tudi ljudje, ki vedo za svoj cilj, ki so pripravljeni se za ta cilj tudi boriti. V skupinah neodvdsnih strank je naša Ljudska fronta ona, ki je dosledno v borbi zoper povratek na staro, ona je lista, ki je prevzela borbeni program častne tradicije demokratičnih množic v Trstu v borbi za svoje pravice na socialnem in političnem področju. V obrani.
i narodnih in človečanskih pravic slovenskega ljudstva pa se Ljudska fronta s ponosom sklicuje na pravico svoje daljne in bližnje preteklosti kot zastopnica Slovencev, ki je vedno branila narodne pravice našega ljudstva na kulturnem tn prosvetnem področju, fci je bi la dosledna v borbi' za enakopravnost našega slovenskega jezika. Temu dosledni, bodo zastopniki Ljudske fronte tu. di v občinski upravi nadaljevali ~borbo za vse demokratične težnje našega ljudstva, bodo kot Slovenci branili svoje materinska poreklo in tako c. stali dosledni v borbi za enakopravnost med tu živečimi narodnostmi.
FRANC STOKA
%
‘n	a	Proti	tem	ljudem
Sa T}em voditi ie trd boj; “nttfn-? znvcda vsak pošten »o E st in demokrat, poseb-,nora 0 tem biti na Za j ,Mš slovenski človek. fzam demOkratično gibanje i> žtcc ‘,*a finske delovng muo-kedejL borbo proti fašizmu in kiti im?nu- prcti dalijanske-neiši r®riaiizmu je najnevar-
Zfl PRKPRBČITET P HELENSKEGA PROTISLOVENSKEGA NAČRTA EAŠISTOV
glasujte vsi za dr. J. Deklevo!
Kvalunkvistično slasilo objavlja poziv za izvedbo peklenskega načrta za izključitev Slovencev iz bedečega tržaškega občinskega sveta. To glasilo poziva italijanske iredentistične in fašistične volivce, naj cddajo čim več glrscv za nepovezane iredentistične in fašistične liste, fašiste cd MSI, monarhiste cbeh sort itd., da bi bil količnik za proti-iredentistične stranke čim višji, in pravi, da bi bil v tem primeru količnik 5.000—6.000, kar bi po volilnih rezultatih iz leta 1949 imelo za posledico, da ne bi bil izvoljen noben Slovenec.
Zato pozivamo slovenske volivce v občini Trst, naj dajo svoj glas predstavniku Ljudske fronte dr. Jožetu Deklevi, našemu dosedanjemu slovenskemu zastopniku v občinskem svetu, podpredsedniku Osvobodilne fronte, ki je steber Slcvansko-ita. lijanske ljudske fronte! Kajti, glasovi oddani za samozvano edino slovensko narodno listo bedo sicer izgubljeni. Le na- ta način sl bomo zagotovili zastopstvo Slovencev v občinskem svetu !
Odgovarjamo PacciardUu
Italijanski minister vojske bi storil mnogo bolje predvsem za svojo domovino Italijo -če bi malo boljo pazil na svoje vojnohojskaške in agresorske besede in se pri tem spomnil na konec vseh vojnih hojskačev in agresorjev v zgodovini sploh, v italijanski pa še pnsebej
Na skupnem demokristjan-sko - republikansko - socialistično - liberalnem zborovanju na Trgu Unita je član rimske vlade in njen minister vojske — ki je sicer dejal, da govori le v imenu svoje stranke, ne pa kot član vlade — povedal nekaj besed, ki jih je vredno na tem mestu zabeležiti, ker dokazujejo, da je odgovorni član vlade današnje De Gaspe-rijeve — «demokratične» Italije prav .krepko stopil na pot ducejevih fašističnih metod reševanja mednarodnih vprašanj, predvsem pa vprašanje odnosov s sosedno državo Jugoslavijo. Pacciardi je namreč med drugim dejal, da smatra «mejo med Svobodnim tržaškim o-zemliem in Italijo za papirnato«. Razlog pa je tale: «Perche qui e Italia« — na Trgu Unita namreč, je obrazložil Pacciardi. In zakaj je Italija? Pacciardi je raztolmačil takole: «Poi-che qui parlano i ministri ita-liani«.
Nato ie Pacciardi poudaril, da spada k zgodovinski republikanski stranki, za katero je bila Italija vse do Kvarnera. Pohvalil se je nato. da je kot bersaljer prišel v Trst, to se pravi tako kot rajnki duče, ki je bil na to prav tako ponosen.
Nato je Pacciardi nadaljevab
«Danes smo bolj močni kot leta 1D38. Toda s to silo nimamo napadalnih namenov...«
Kakp italijanski minister nima napadalnih namenov, pa je rekel;	,
«Hotel bi reči Titu, ki ga imam čast poznati in ki uprav-ija začasno cono B. da je njegova sveta dolžnost spoštovati pravice Italijanov na tem c-zemlju. Zelo mirno povem Titu, da. če bi zagrešil to nepre-vidnost, da bi si priključil cono B bomo mi imeli mirovno po-godbo z vsemi njenimi teritorialnimi določbami za cunjo. To dejanje samo pa bomo srna.
trali za napad, ne proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju, temveč proti Italiji«.
Nato je povedal, da ima Ita-lija 12 divizij in svojim poslušalcem dejal, da te divizije «ščitijo njihovo varnost« in da «imajo za seboj velik narod, ki jih brani in ki jih bo branil«.
Kijub temu. da je šlo pri go-
voru italijanskega vojnega ministra predvsem zato, da bi s pomočjo svojih izjav na jutrišnjih volitvah dobil čim več glasov, moramo njegove besedo oceniti tako, kot jih je izgovoril, z njimi je povedal predvsem, da zanj mirovna pogodba ne velja, čeprav je to le njegove pobožna želja, kajti trsti Tito, ki ga Pacciardi osebno pozna, ijo prav gotovo poskrbel da tisto mejo, ki za Pacciardija ne obstaja, ne bo prestopila nobena od 12 Pacciardijevih divizij.
In če Pacciardi meje pri Sti-vanu ne priznava, potem ne pomen; to nič drugega kot. da on že sedaj smatra mirovno po-
Konferenca
treh zunanjih ministrov
BONN. 23. ~ zunanji ministri Acheson, JSden in Schu-man bodo imeli jutri ali pojutrišnjem posebno konferenco v Bonnu, na kateri bodo razpravljali o položaju na Srednjem in na Daljnem vzhodu. Razpravljaji bodo o sledečih podrobnostih: 1. pogajanja za premirje na Koreji; 2. Angle-ško-egiptovski spor; 3. zadnja sovjetska nota Perziji, s katero se SZ sklicuje na sovjetsko, iransko pogodbo iz leta 1921.
V diplomatskih krogih so mnenja, da bosta Schuman in Acheson govorila tudi o tunizijskem vprašanju.
godbo za cunjo, ne pa da jo bo smatral šele v primeru, če bi si Jugoslavija priključila cono B Zato menimo, da Pacciardiju ni bilo potreba besedičiti — in mislimo, da bi bilo bolje, da bi pazil, kaj besediči — kar je pač zelo lahko, zlasti pa dosti laže kot n. pr. v vojni zmagati o grožnjah in o Mussolinijevih bajonetih iz leta 1938.
Z nepriznavanjem meje s oro in s puhlo grožnjo, pa m dokazal nič drugega kot to:
1. da je on s svojo vlado vred tisti, ki v Trstu hujska na maščevanje za poraz;
2. da že njegova navzočnost in nav sočnost vseh rimskih mi-nistro'' v tej predvolilni kampanji pomeni kršitev mirovne pogodbe ne pod zaščito njegovih bajonetov, temveč da se_ ima temu dejstvu zahvaliti zaščiti an-gloameriških bajonetov, kar pač ni nobeno junaško dejanje;
3. da torej beseda agresija m agresor označujejo prav njega in njegovo vlado;
4. da je pozabil na zgodovino italijanske vojske, ki je bila takšna, kakršno je v svojem predzadnjem govoru v Krapini orisal maršal Tito ko je dejal;
A kaj oni sami pravijo o tej svoji vojski? Grof Ciano v svojem dnevniku; »Nekoliko dni po vstopu Italije v vojno, je Francija ponudila premirje, toda Mussolini je želel, da uresniči življenjske sanje — in odredil napad na Alpah, ki pa hi uspel«. — «Mussolini — piše Ciano — je čutil veliko ponižanje, ker naše trupe niso napredovale niti za korak. Niti danes jim ni uspelo izvršiti prodora, temveč so se ustavile pred prvo francosko utrdbo, ki je sprejela borbo... Mussolini se je obrnil na italijansko ljudstvo: Nimam materiala, s katerim bi delal... Narod, ki je šestnajst stoletij služil za nakovalo. ne more v nekaj letih postati kladivo«. Italijanski na-
ODGOVOR BOPM- nz GASPER1JU. PACC1ARD1JP IN DOMINIDOU
Neučinkovite rimske grožnje, bajoneti in operetne predstave
Jutri praznuje maršal Tito 60. rojstni dan
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 23. — Vlada Ljudske republike Slovenije je sklenila po razpustitvi Okrožnega ljudskega odbora za Istrsko okrožje imenovati svojega svetovalca pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru tov. Franca Perovška.
BEOGRAD, 23. — Kakor smo že poročali je dne 16. t. m. prispel na poročanje v Beograd jugoslovanski poslanik v Rimu Vladimir Velebit. Na vprašanje dopisnika agencija «Jugopress», kdaj se bo vrnil v Rim, je Ve-lebit izjavil, da še ni določen datum njegove vrnitve.
Govor Pacciardija v Kalabriji De Gasperija v Bariju in v Rimu ter De Gasperijevega pomočnika v zunanjem ministrstvu Dominedoja v Trstu — niše današnja «Borba» kažejo, da so v Rimu zopet tam, kjer so bili v preteklostj. Toda
Jugoslavija. List poudarja, da Jugoslovanov ne bodo impre-sionirale operetne predstave, grožnje in bajoneti, kar ni mogel doseči niti Mussolini in da so odnosi z Italijo krenili na napačno pot, zahvaljujoč za-padnim silam, ki so ohrabrile De Gasperija in njegove sekundante.
«Mi — nadaljuje «Borba» — zahtevamo samo naše. in naše pravice. Jugoslovanska javnost zahteva, da se spoštujejo interesi Jugoslavije v Trstu tn v vsej coni A. Jugoslavija mora dobiti besedo pri upravi cone
teersi so ogroženi z vse večjim vmešavanjem Italije v to področje, kjer Imamo mi, a ne Rim zgodovinske politične, kulturne in etnične pravice!«
Pod naslovom «Kako Rim far bricira slamo prebivalstvo Trsta« — piše «Politika» o delu anagrafskega urada v Trstu in o izjavi šefa tega urada Rinal-dmija, ki je poudaril, da je «važna naloga tega urada, da popravi napake, ki so bile storjene za časa nemške in jugoslovanske okupacije«. ((Politika« poudarja, da ima ta izjava verjetno za cilj, da_ se misli vzeti stalno bivališče tistim Slovencem, ki so odš!i pod fašistično Italijo iz Trsta, pa so po osvoboditvi ponovno vrnili. List poudarja, da so Slovenci v Trstu vedno tretirani kot tujci s strani tržaške občine in za-
nri tem pozabljajo, da se jel A, kjer so njeni interesi ostali spremenil en činitelj: namreč I nezaščiteni. Celo več! Njeni in-i ključuje, da londonska konfe-
FRANCIJA POSTAVLJA POGOJE za nodnis dogovorov z Nemčijo
!°l,d.;ilS?’rožn!fc Tržaških de. k°h\i m!!™*1*'0 vodilni kader foVtiSf i^ične
»>(i
.	—.....	Vidalijeve
' *«0 ker jf, usidra-
t>	»'otara-
^dania nih mn°žicah kot
Grški parlamentarci
obiščejo Jugoslavijo
ATENE, 23. — Jugoslovanski poslanik v Atenah Radoš Jovanovič je včeraj obiskal grškega ministrskega predsednika Plastirasa in mu izroči! pismo maršala Tita, v katerem se izraža želja v skorajšnje izboljšanje zdravja predsednika grške vlade Istočasno je jugoslovanski poslanik obvestil Plastirasa, da je predsednik Zvezne ljudske skupščine dr. Ivan Ribar izrazil željo, da skupina grških narodnih poslancev obišče Jugoslavijo.
Iz dobro obveščenih krogov Atenah
Ni izključeno, da bo treba podpis odložiti - Bonnski parlament zavrnil zahtevo socialnih demokratov za razpravo o dogovorih • Varnostni ukrepi v zahodnem Berlinu
PARIZ 23 — Po današnji nočni seji vlade so objavili poročilo ki vravi, da bo Francija p odpisala splošne dogovore z Nemčijo in pogodbo o evropski obrambni skupnosti, samo če bodo izpolnjeni določeni pogoji Te pogoje so sporočili zu-ministru Schumann, ki je sedaj v Bonnu. Državni tajnikov predsedstvu vlade, Guy Pet it, je izjavil, da bodo ratifikacijske listine položene, samo če bodo še drugi pogoji iz-konci/ je dodal, da m gotovo, da bi morali ti pogoji zakasniti podpis dogovorov.
BONN. 23. - Amenški dr-žavni tajnik Dean Acheson je prišel danes popoldne v Bonn. Na isto letališče je nekoliko pozneje prišel tudi britanski zunanji minister Eden. Časni-karjem jc Acheson izjavil, da upa, da bo izvršil «konkretno in konstruktivno delo na pri; hodnjih sestankih z ostalimi zahodnimi zdnanjimi ministri«. Eden pa je dejal; «Upam, da bom srečno zaključil važno delo ki nas čaka. Prepričan sem, da bo to delo prispevalo k utrditvi miru ih varnosti v svetu«.
Ob odhodu iz Washingtona je Acheson a na letališču pozdravil tudi predsednik Tru
y Atenah poročajo, da je za :'l»tra4 neta kolona, ki od | basn.* Predsednik grške vlade «*■■■•,	-	.. . .	. ,
razdira razvoj dr-mo v'?n,zclos sprejel ta poziv in I man ki je izjavil, da bo Ac i *e ,I^0a Oibanja tn u,i	'	1	bo	skupina	12	do	15	grških	;	sonovo	poslanstvo va~en Pri
uspet.n	* * poslancev v mesecu juliju obi- spevek k miru v svetu, če
varati triar skala Jugoslavijo.	|	imelo	uspeh,
V Strasburgu pa so se danes sestali zunanji ministri evropske obrambne skupnosti. Francoski zunanji minister Schuman je izjavil, da so se sporazumeli, da bo pogodba o obrambni skupnosti veljala 50 let. Posebna določba pa predvideva. da bi bila potrebna nova posvetovanja, če bi atlantski pakt prej prenehal veljati. Schuman je tudi dejal; ((Končali smo naše delo. Pregledali smo nekatera nerešena vpraša-nja in dokončno določili besedilo o evropski obrambni skup nosti, ki bo podpisana v torek v Parizu Sedaj potujem v Bonn, kjer bomo podpisali splošne dogovore z Nemčijo, ki bodo nadomestili zasedbeni statut. Vojaška okupacija Nemčije bo še ostala, toda to bo okupacija,
ki jo bodo urejevali pogodbeni dogovori z bonnsko vlado. Zahodne sile si pridržujejo to pravico, ker ne moremo v sedanjem položaju biti v slabšem položaju kakor Sovjetska zveza Razen tega moramo se vedno ostati v Berlinu in nakazovati možnost združitve Nemčije«.
V Bonnu pa je danes bila izredna seja zvezne skupščine, ki so jo zahtevali socialni demokrati. V začetku seje je skupščina zavrnila resolucijo, s katero se zahteva razprava o splošnih dogovorili z Nemčijo še pred njihovim podpisom.
Centralni komite kominfor-nnstične stranke Zahodne Nemčije je objavil poziv Nemcem, naj demonstrirajo proti podpisu splošnih dogovorov.
V zahodnem Berlinu so medtem oblasti podvzele izredne ukrepe za soboto popoldne in nedeljo, ker pripravljajo baje mladinske organizacije Vzhodne Nemčije množičen vdor v zahodne sektorje Berlina, da bi demonstrirali proti podpisu bonnskih dogovorov. Nadzorstvo na demarkacijski črti so poostrili.
renca v svojih sklepih ni pozabila na anagrafski urad in da bo Rim prav gotovo usluge tega urada temeljito izkoriščal.
Nocojšnja «Politika» komentira tudi poskus zanikanja poslaništva SZ v Beogradu, da prvi sekretar poslaništva Vladimir Karamanov ni bil v zvezi z vohuni, ki so bili nedavno obsojeni v Beogradu. Mesec dni oklevanja z odgovorom na jugoslovansko noto je jasen dokaz, da se v sovjetskem poslaništvu zavedajo krivde bivšega sekretarja. «To sicer dokazuje tudi dejstvo — poudarja »Politika« — da v noti ni niti enega argumenta, ki bi pobijal dokaze, nedavne jugoslovanske note«.
Maršal Tito je danes popoldne sprejel številne delegacije — okrog 300 zastopnikov delovnih kolektivov in zadružni kov iz vseh jugoslovanskih re-! publik, ki so mu čestitali za 60 | rojstni dan in mu izročili darila, i Maršal Tito se je v daljšem i razgovoru z zastopniki madžar-I Jke in italijanske narodne manj-I šine. ki So mu izrazili svojo pri-1 pravljenost. da bodo odločno branili bratstvo in enotnost, j svobodo in neodvisnost Jugoslavije.
Zadnje dni je pribežalo iz Romunije pet vojakov iz Te-mišvara in iz Oroviča. Prva dva sta pobegnila 21. in 23. maja, medtem ko je 22. maja pri Beli Cerkvi pribežala v Jugoslavijo natrola treh obmejnih stražarjev iz Oroviče. Vojaki so izjavili da so zbežali zaradi terorja v romunski vojski in težkega stanja v Romuniji sploh. Vsi vojaki so pribežali popolnoma oboroženi s puškami in avtomatičnim orožjem.
V Beogradu so v prostorih bivše državne hipotekarne banice danes ob navzočnosti maršala Tita, članov politbiroja CK KPJ, zastopnikov zvezne in skrbske vlade ter številnih kulturnih in javnih delavcev odprli nov narodni muzej.
B. B
rod ni hotel biti kladivo za Mussolinija! Toda mi smo kasneje videli, da je v njem borbeni duh, de ve, zakaj se bon. Ciano pravi dalje: «Duce vse bolj verjame, da ustvarja zunanja oblika notranjo vrednost čet...«. Toda mi vemo, da so oni mislili, da mi nismo nobena vojska, ker smo bili slabo oblečeni. Toda mi smo jih, tudi slabo oblečeni, tolkli, a oni so, dobro oblečeni, bežali.
Za časa vojne v Albaniji, ko je mala Grčija stala nasproti tako imenovani slavni fašistični armadi — kaj se je dogajalo? Grof Ciano pravi v dnevniku: «Zdi se. da je nemogoče, da se v vsej armadi sestavi bata? ljon motociklistov, ki bi mogli v navalu vdreti v Tirano. Du-ce nikakor ni zadovoljen z armado: zdi se mu .zastarela’ in jo ima za .domeno monarhije’«.
«Po podpisu premirja — kakor pravi Ciano — pravi Sta-race na povratku s fronte, da je napad na Alpah pokazal popolno nepripravljenost vojske, popolno pomanjkanje ofenzivnih sredstev in največjo nesposobnost poveljstva«. Oni pa pravijo, da naši častniki niso nič vredni. Istočasno pa govore, da so bili ničvredni njihovi oficirji. To je o njih točno, kajti če bi bili dobri oficirji, bi tudi vojska bila dobra «Vojake so — kakor pravi dalje Ciano — dva dni pred premirjem gonili v nesmiselno smrt na isti način in z istim pojmovanjem, kakor so to delali pred dvajset in več leti«.
Tudi v borbi z Grčijo jim ni bila sreča mila. «Duce — pravi Ciano — ni tajil resnega položaja, t. j. predvidenega umika na jug.... Položaj je resen in mogel bi postati celo dramatičen«.
Ciano pravi v svojem dnevniku dalje: »Mussolini pravi, da tu ni mogoče ničesar več napraviti. Moramo zahtevati premirje s Hitlerjevim posredovanjem«. In Ciano v zvezi s tem piše: «Prej bom sebi pognal kroglo v glavo, kot da zaprosim Ribbentropa za posredovanje. Ali res stojimo pred porazom?« In tako dalje.
Niti na eni fronti, niti na francoski, ko je bila Francija Že popolnoma premagana, niti z Grčijo, ki se je sama bojevala z njimi, niti v Jugoslaviji — kjer koli je bilo treba potegniti in z borbo nekaj izbojevati, nikjer niso imeli nikakršnega uspeha.
Tudi v Albaniji so imeli enako srečo. Ciano pravi, da so morali pustiti mnogo ujetni. kov sovražniku in nadaljuje: »Najslabše je, ker gre za ,to-scanske volkove’, slovečo divizijo slavne tradicije, ki je šele prišla v Albanijo, in v katero so polagali tako velike nade. Mussolini ponavlja svoje neugodno mišljenje o italijanski vojski«.
Kaj jim jaz morem, če oni sami o sebi govore, da nič ne veljajo. «.. Jaz ne verjamem mnogo v to našo raso« pravi Mussolini, »z njo ne moreš ničesar napraviti«, je mislil. Lahko. Z italijanskim narodom se lahko mnogo napravi, toda treba je ljudstvu dati pravice, socialne pravice in svobodo, treba je odstraniti bedo ki tam vlada, a ne iskati vzroke za neuspehe na fronti celo v svoji deželi pri sosednem narodu
To je nos znak:
Volivci slovenskih občin!
Kcminformistična peta kolona italijanskega pohlepa po naši zemlji se pogreza v močvirju svojega izdajstva. V strahu pred popolnim in dokončnim porazom si komlnfor-mistično vodstvo izmišlja najbolj neumne laži, da bi v zad-i njem trenutku še zmedlo slovenske volivce. S svojo lažnivo propagando o »delitvi« Tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo hoče odvrniti pozornost slovenskih volivcev od edine resnične nevarnosti, ki nam grozi, to je nevarnosti ponovnega zasužnjenja po Italiji.
Zopet šarijo po naših vaseh z neko novo »etnično« črto, ki naj bi tvorila neko novo mejo med Jugoslavijo in Italijo. Da bi odvrnili slovenske volivce okoliških občin od tega, da glasujejo za LISTO SLOVENSKE SKUPNOSTI, ki Je izraz želja in volje vseh poštenih občanov slovenskih občin, širijo po naših vaseh novo beda,-sto in lažnivo izmišljotino, češ: če se bo izkazalo, da so oko liške občine slovenske, bi se priključile k Jugoslaviji.
Daleč ste prišli, kominfor misti v svoji sleparski roboti za tujca! Kaj je treba šele teh volitev, da se izkaže, da je dolinska občina čisto s loven ska, da sta repen taborska in zgoniška občina čisto slovenski in da je nabreiinska občina po svoji pretežni večini domačega prebivalstva slovenska?!
Resnica je drugačna in je tale: vi bi hoteli, da bi se na teh volitvah izkazalo, da te občine niso več čisto ali pretežno slovenske, da tako uglar dife pot za njihovo vključitev v Italijo!
Zato vabite italijanske volivce v Nabrežini, naj vendar
glasujejo za Vidalijevo listo, ki ima med svoj mi kandidati Italijane, kot so Gratton, Fat-tori itd. Zato očitate v «L’U-nita« 21. t. m. italijanskim nacionalistom, monarhistom i« celo fašistom izdajstvo nad Interesi Italije, ker da so »de-zertiraii« in vas kominformt-ste pustili v okoliških občinah same v borbi proti Slovencem; zato ste pokupili vse izvode revije »Vie Nuove«, da bi vaši slovenski pristaši ne izvedeli, da je vaša centrala v Rimu svojemu tukajšnjemu zaupniku Vidaliju poverila nalogo, da oslepari svoje lahkoverne slovenske pristaše in jih proti njihovi volji nekega dne lepo pripelje nazaj v Italijo.
SLOVENSKI DELAVCI,
SLOVENSKI KMETJE!
Spreglejte, dokler je še čas, da se ne boste jutri zaman kesati! Vaše mesto je v vrstah slovenske skupnosti, ki bo imela prav v slovenskih občinah v rokah najjačjo poslanko, da bo mogla voditi borbo proti nadaljnjemu popuščanju italijanskim imperialistom in proti nadaljnjemu zatiranju slovenskega življa in za končno estvaritev in ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. V tej borbi bomo tržaški Slovenci imeli široko oporo vseh jugoslovanskih narodov, ki so preko svojih najvišjih predstavnikov Jasno in nedvoumno izjavili in dokazali, da Jugoslavija jtoče in zahteva, da se spoštuje mirovna pogodba in da sc dejansko zajamči enakopravnost slovenskega ljudstva v res svobodnem Tržaškem ozemlju !
ZATO BODO VSI POŠTENI
SLOVENCI V SLOVENSKIH OBČINAH VOLILI EDINOLE LISTO
SLOVENSKE SKUPNOSTI 1
Unita,	njeni
in njeni zavezniki
Dopisnik aUnitan Gaddi pi-| še o upravnih volitvah v na-1 brežin'3ci občim m postavlja pri tem to občino kar v »Ve-neto«, to je v tisto deželo, kamor so doslej spadale province Benetke, Treviso, Vicenza itd. s tem pač glasilo fašista Ulisseja znova kaže svoj veliki « epe'it» p/> naši, čisto slovenski zemlji.
LONDON. 23. — Zastopnik britanskega zunanjega ministra je na vprašanje novinarjev ponovno izjavil, da je mnenja, da je potrebno iskati rešitve tržaškega vprašanja v direktnih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo.
Današnji
govori na radia
RADIO TRST I.
SLOVANSKO - ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA — Občina Trst ob 20.10: govori: Eugenio Laurenti.
LJUDSKA ZVEZA ZA NEODVISNOST — Občina Milje ob 21.35: govori: Salvador Furlanič.
LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI Občina Dolina ob 21.55 govori: dr. Miro Adamič. Občina Nabrežina ob 22.15 govori: dr. Jože Skrk.
Občina Zgonik ob 22.25 govori: dr. Miro Obad. Občina Repentabcr ob 22.35 govori: J. Bizjak.
RADIO TRST II.
OD 20.10 DALJE govorijo:
(Točne ure ni mogoče navesti, ker se vrstijo govorniki posameznih strank in govori približno vsak po 5 minut)
ZA SLOVANSKO - ITALIJANSKO LJUDSKO FRONTO -Občina Trst — Govori dr. Jože Dekleva.
ZA LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI govorijo:
Občina Repen tabor: kandidat na Listi slov. skupnosti. Občina Zgonik: Miro Žigon.
Občina Nabrežina: Srečko Colja.
Občina Dolina: Marijan Zahar.
ZA LJUDSKO ZVEZO ZA NEODVISNOST - Občina Milje govori Marij Vatovec.
Se bolj pa je odkril komtn-fermovske načrte drug posebni dopisnik «Unitd» Guido Nozzoli, Jci piše v «Unita» z dne 21. maja dobesedno:
«Na Krasu so stranke nacionalistične koncentracije zapustile bojišče, da ne bj niti v najmanjši meri motile koalicije titinov in «belih». Slovencev, koalicije, ki je odločena obdržati upravo dveh občin, ki sta še v njeni posesti, in iztrgati ostali dze občini ljudskim silam«.
Italijanski kominformkti, ki sc s tržaškimi na isti liniji, saj pravi Vidali, ko govori o njih »mi«, se torej jezijo, ker niso fašisti, demokristjani in drugi nastopili tudi v čisto slovenskih občinah, da bi razbijali nešo enotnost, ker jim s mo keminfermistično razdvajanje še ni devolj in bi hoteli pri svoji roboti imeti še novega zaveznika.
Potemtakem kominformev-ci popolnoma odboravajp raz-bi jaška Isto v Dolini, čeprav jo, je »Delo« vsaj enkrat, sicer milo, obsodilo. Ce bi torej mogli, bi kom nformovci vrinili v naše občine še fašistične, klerofaštctične in druge liste, da bi nas še bolj cepili. In prepričani smo, da bi tudi delali na to, če bi imeli količ kaj upanja na uspeh.
In spričo tega se upajo razni Piškoviči, Bidouci in podobni služabniki italijanskih kominformistov še gouorit; o nekaki svoji borbi za obrambo slovenstva! Naj raje molče, saj jih njihov bratec v slinita« popolnoma razkrinkuje in jasno kaže, kam merijo z vso svojo politiko.
Po ic sKi poveljnik
pribežal v zahodni Berlin
BERLIN, 23. — Zahodno policijsko poveljstvo javlja, da je poveljnik ljudske policije v Al-tenburgu v Turingiji (sovjetsko področje) pribežal v zahodni Berlin in zaprosil za zavetišče. Zahodne oblasti niso hotele povedati imena tega poveljnika.
or glasuje za Vidalija, Jelice v Trst Italijo
Pogled na zaselek Palkisce v
IZPRED POROTMiGA SODIŠČA
«#.iSodeloval sevi~v. antifašistični borbi (Frpnte delih Re-sistema) v■ organizaciji «Augu-stus» in prejel javno priznanje in pohvalo od angleškega generala Aleiandra. To lahko potrdi. tudi občinski svetovalec
♦ Ne vozijo
. »e daneS l/l-Severo 5 b
TRDNA VEZ
med Benečani in Goričani
Beneški fantje in dekleta odhajajo vsako leto v Brda in na Kras delat k slovenskim kmetom
Vsako pomlad naši fantje in dekleta nestrpno pričakujejo, kajti tedaj hodijo na delo v Brda in na Kras. Dekleta hodijo h kmetom v Brda trgat češnje, fantje pa na Kras kosit travo. To je vsakoletna navada. Z doma gredo navadno meseca maja in se vrnejo avgusta, marsikdaj pa tudi septembra, ko so glavna kmečka dela opravljena. Benrška mladina gre v te kraje pa delo z velikim veseljem ne samo zato, ker si tamkaj prisluži denar, da si lahko kupi obleko, amp»k tudi zato, ker tamkaj bivajo Slovenci. ki govorijo enak jezik kot oni in se jim zato ni treba uči- j ti občevalnega jezika, kot se to dogaja z onimi, ki hodijo na delo v Furlanijo.
V Brdih in na Krasu lahko poslušajo priljubljeno petje slovenskih pevskih zborov, ki so skoraj po vseh vaseh. To jih navdaja z velikim Donosom jn z zavesto. da smo Slovenci narod. ki ljubimo kulturno udejstvovanje.
Marsikateri beneški mladinec bi želel, da bi taki pevski zbori obstajali tudi v njihovih <’oT mačih vaseh. Vendar pa ve. da bi to ne bila tako lahka stvar, ker bi orožniki jn šovinisti nadlegovali pevovodje jn morda pevske vaje celo prepovedali. ker menijo, da je slovensko kulturno delovanj^ ((raznarodovalen oosel, škodljiv nedeljivosti italijanske države«. Do tega prepričanja .-o beneški fantje in dekleta prišli zato! ker so lahko že marsikdaj čuli. orožnike, ko so jim prepovedali v gostilni ali na vasi peti slovenske pesmi.
Orlh' ianje beneških delavčev in delavk v B-da in na Kras je že stara navada. Dandanes samo posnemajo svoje prednike. To je dokaz, da so že od nekdaj živeli beneški Slovenci ter Slovenci na Goriškem v velikem prijateljstvu in da že od nekdaj obstaja med njimi trda vez, ki je ne bodo italijanski šovinisti nikoli uspeli pretrgati. •
vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski šol,
Ža pripustitev h kateremu kolj od teh izpitov je treba vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir najkasneje do 31. maja. Prošnji je treba priložiti vse predpisane listine, kakor jih navaja objava na razglasni deski šol.
šB&ma
iihedmMfla,
Za vse enako!
Drago uredništvo!
Sem delavec v delovnem centru v okolici Gorice. Doslej so naši nadrejeni ob vsakem državnem prazniku zahtevali, da- moramo dielati,' čeprav je znano, da ob takih prilikah delavnik vseeno plačajo, četudi se ne dela; če pa se dela, nam morajo plačati toliko več, kot to določa pogodba.
Tudi v četrtek so nas prisilili na delo, čeprav je bil za vse praznik. Vprašam se, ali bedo vzdrževalci delovnih centrov upoštevali dejstvo, da je bil praznik in da nam bodo morali plačati določene odstotke
Pravilno bi bilo, da bi jih dobil.. In zato jih tudi pričakujemo!
Delavec
DEJANSKI NAPADI
med MSI in kominformisH
Gre za dogodke v maju 1948 v veži pod sedežem komintormistične partije
VesH za frgovce
GORICA, 23. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino spo-
GORICA, 23. — Np zatožni i svojega nečaka Russianova ne-klopj kazenskega sedišča so j kaj časa zamudila na postaji in
se,hotela...vrniti h kolodvorskemu poslopju, kar preko tračnic, je prišel okrog 20.30 iz Vidma potniški vlak E. T. 3,12. Starko, ki js koračila čez trač-
Podaljšan rok
za prijavo družinskega davka
GORICA, 22. — Goriško županstvo sporoča, da so. upoštevajoč gnečo davkoplačevalcev, kj so danes čakali pred davčnim uradom za vložitev prijave družinskega davka, podaljšali rok za vlogo prijav do 23. maja.
Obenem ponovno priporoča
roča včlanjenim tvrdkam, da si na njunem sedežu v Ul. IX. Avgusta 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice; izplačila za u-voz iz Ekvadorja: pogajanja za revizijo trgovinskega sporazuma med Italijo in Indonezijo; uvoz 40 ton amonijevega sulfata v katerokoli smer; uvoz rafiniranega žvepla v Švico; u-voz pirita v Švico; podaljšanje zasebnih kompenzacij; odred-I ha medpokrajinskega nčmške-ga odbora za uvoz italijanskih proizvodov; podaljšanje trgovinskega sporazuma med Itali. jo m Finsko, ki je Atil podpisan v Rimu 3. maja 1951. '
Sporočilo
socialnega skrbstva v Vidmu
Državni institut za socialno skrbstvo v Vidmu sporoča v
vsem davkoplačevalcem - ri- i sv°i«m sporočilu:
m ud n ikon), naj ne čakajo zad njega dne.
Izpili
ucj slovenskih srednjih šolah
GORICA, 23. — Obe maturi (licejska in učiteljska) se pričneta 1. julija ob 8.30 zjutraj s pismeno nalogo iz italijanščine jn se bosta nadaljevali po vrstnem redu. ki bo pravočasno javljen na razglasni deski liceja oziroma učiteljišča v Ul. Croce 3.' Vsi ostali izpiti (sprejemni, vstopni, razredni) se pričnejo 16. junija ob 8.30 zjutraj z nadaljevanjem po
«Vsem zainteresiranim sporočamo, da je stopil s 30. aprilom v veljavo zakon od 4. aprila 1952 o' pokojninah za invalide in starčke. S tem zakonom so bile odstranjene zgornje meje starosti. Zg natančnejša navodila naj se ljudje obrnejo na sedež INPS v Vidmu.
Včeraj sedeli poleg kominfor-titovskih funkcionarjev vneti pristaši MSI. Zaradi prelepa, ki se je maja 1948 vnel v veži kom.nformistične federacije v Ul. 24. maja med tako imena, vanimi črnimi mišmi ,n kemin. fermisti, v katerem sta bHa ranjena Geromet Marij jn Salva-tore Maksim, so morali na za-govor pred sodižče 42.letni Zocchi Lino (Ninci) iz Ul.. B. Etna 1, 26-letnj Furlan Ado iz Gradiške, Ul. Gorusalemnie 39, 32-l’tri Geromet Marii iz Tržiča, Ul. Morti 44, 32-Ietna Zznol-la Oton iz Staranem n a. Ul. Giu-no 11, 35-letni Salvatcre Maksim iz. Neapeija, bivajoč v Go. rici, 38-lttri Gigliotti Felice iz Salerna, stanujoč v Gorici, Ul. Colombo 4, 43-letni Cav.allo Jožef iz Ul. Cadorna 28 ter 30-leni Pelin Azcr iz Kcrza 37.
FiedsecVnik sodišča dr. Suich je v dcpoldanskih urah zapil, šal ševilne priče, ki so pojasnile pc-tek spopada, zaradi poli-! tigre nestrpne-fti, ki je maja' 1948 še cbstajaja med' tema strankama. Po številnih vpra-i š.uilih. ki so jih pričam zastavljali zagovorniki cfctože:,č-v ir, tožilahev, je spregovorit javni tožite?? kTje”& FuflSha, Zanoi. !o, Geromet«. Polira rti Salva-tcve.ia zahteva] 4 mesece zapora, za Zocchija Giglipttija in Cavalla pa oprostit;v . zaradi pomanjkanja dokazov. Ker se je razpirava zavlekla v pozno popoldne, bemo o njenem zaključku poročal; jutri.
niče, j.; strojnik prihajajočega vlada zapazil, ko je bil že de. ret metrov pred njo. Surkcma je ustavit vlak, toda kljub temu ni preprečil nesreče. Sp-r-si-nji del vlafca je zadel ob sterko in jo vrgel tleh.
Stroju :k in nekaj potnikov so priskočili por.osrečenk; n* po mo c. Rešilni ve z Zelenega kviza ;o ;e nezavestno odpeljal v mestno belo eo Brigata P.avia. Zoravr.ikj so. ugotovili, da si je prebila lobanjo, zlomila levo in desno nogo ter se ranila v sto. palo. roko in glavo. Njeno stanje se danes ni zboljšalo.
Bankovci po 50 lir
bodo izgubili veljavo
GORICA, 23. — Prefektura sporoča, da je v zadnji številki Uradnega lista ministrski dekret od 5 maja 1952, ki pravi, da bodo bankovci po 50 lir veljavni še do 30. junija 1952.
Sfarka
pod vlakom
Namesto da bi šla skozi podhod, je koračila na kolodvoru kar čez tračnice
GORICA, 23. — Popoldne je
81.letna upokojenka Ravisin-i Marija vd. Russian iz ville Cer), cordia na Korzu, obiskala svojega sina, urarja Russiana, ki dna trgovino v Ul. Mtr\acfoe. Od tu j>j pospremila nečaka na kolodvor. Ko se je po odhodu
Dijaško lahkoatletsko prvenstvo
Nova določila
o socialnem zavarovanju
Izšlu so nova. določila o so-cialnem zavarovanju delavcev naše pokrajine. Poudarjamo, da je-zavarovanje obvezno za člane zadrug, kj se navadno ustanavljajo v Beneški Sloveniji .med gozdarji™kt .*>. zaposleni pri podiranju drevja. Veliko pa jih je med njimi, ki delajo pri zasebnih tvrdkah in ki jih"iast-niki niso zavarovali. Zato jih opozarjamo na le dolžnosti s strani delodajalcev.
Tatova
pred sodiščem
V sredo 21. maja t. 1. popoldne je bilo na goriškem občinskem stadionu vse živo. Ta dan so namreč imeli gojenci slovenskih srednjih šol v Gorici svoje lahkoatletsko prvenstvo. Rezultati, ki so jih mladi atleti dosegli, so skoraj povsod boljši od preteklega leta, vendar je treba vložiti še precej truda. Na tribuni je bilo zbranih precej študentov in študentk, ki so navdušeno navijali za svoje ljubljence. Tehnični rezultati so bili naslednji: Tek na SO metrov; 1. Bednarik (licej) 10”l/lO;	2.	Bavcon
(višja gimnazija) 10”1/10;	3.
Zavadlav (učiteljišče) 10”4/10. Lansko leto je bil Zavadlav prvi z rezultatom 10’’l/)0, letošnji prvak Bednarik pa je lani dosegel tretje mesto s časom 10”3/10 Tek na 1000 metrov: 1. Jarc (višja gimnazija) 3T5”2/10;	2.
Uršič (učiteljišče) 3'15”7/10; 3. Calvetto (strokovna) 3’15”7/10. Letošnji rezultat je boljši kot lanski; lani je bil prvi Kocijančič s časom 3’23"8/10. drugo mesto je zasedel Uršič s časom 3’24”3/10.
Skok v višino; 1. Bavcon (višja gimnazija) m 1,56; 8. Jelen (učiteljišče) m 1,56; 3. Lovrečič (licej) m 1,40. Lani je dosegel prvo mesto Jelen z 1.55. vendar so bili še štirje drugi tekmovalci z 1,45, dočim sta letos samo dva,
Skok v daljino: 1. Bavcon (višja gimnazija) m 5,56;	2
Bednarik (licej) m 5,54; 3. Su ligoj (višja gimnazija) m 5,45 V tej panogi je bil dosežen zelo dober napredek. Skoro pol metra več kot lani ko je bil
pa tretji s 4.85.
Met krogle (5 kg); 1. Bene-detič (učiteljišče) m 11,33; 2. Trpin (licej) m 11,13; 3. Lenardič (strokovna) m 10.93. Tudi je bil dosežen napredek. Bene-detič je bil tudi lani prvi, z 10.57. Topej dobrih 76 cm več!
Štafeta 2x100 m: 1. Višja gimnazija (Šuligoj . Bavcon) 26”: 2. Učiteljišče (Devetak-Za-vadlav) 26"3/10; 3, Licej (Co-tar-Bednarik) 26”!j/10, Lani so tekli 4x80 m
Kot moštvo je zmagala višja gimnazija, ki je dosegla 4 prva, 1 drugo in 1 tretje mesto. Na drugem mestu je učiteljišče z 1 prvim, 3 drugimi in 1 tretjim mestom; tretje mesto so dosegli licejci z 1 prvim; 2 drugimi in 2 tretjimi mesti, na četrtem mestu je strokovna šola z 2 tretjima mestoma; nižja gimnazija ni dosegla v nobeni panogi niti eno izmed prvih treh mest Lanski prvak licej je letos komaj na tretjem mestu, svoj položaj so obdržali učiteljiščniki, višjegimnazijici pa so stopili na prvo mesto.
* * *
Pretekli teden je bilo tudi žensko prvenstvo slovenskih srednjih šol Dekleta niso dosegla lepih uspehov; vendarle moramo pomisliti, da je to komaj začetek in da se morajo vaditi v kleti — telovadnici v Ulici Randaccio. ali pa na dvorišču iste šole ki ni nikakor pripravno za ti-eniranje. Poleg tega niso smele tekmovati na stadionu, ampak v Ulici Randaccio kjer so bila tekmovanja v skoku v višino in v metu krogle, dočim je bil tek na 60 m rta nekdanjem tclova-
prvi Ravnik s 5,13, Bednarik j dišču v Ulici Orzoni,
I Rezultati so naslednji:
Skok v višino:	1.	Petronio
(učiteljišče) m 1,25; 2. Vižintin (nižja gimnazija) m. 1,25; 3. Žigon (nižja gimnazija) m 1.25.
Tek na 50 m: 1. Vižintin (nižja g mnazija) 7”8,*0; 2. Žigon (nižja gimnazija) 8"; 3. Do-Ijag (licej) 8”2/10.
Met krogle: 1. Furlan (strokovna) m 8,82; 2. Boneta (učiteljišče) m 8,60;	3. Gravner
(učiteljišče) m 8,58.
Na prvem mestu je nižja gimnazija, na drugem učiteljišče, tretje je zasedla strokovna šola, četrto pa licej. Višja gimnazija sploh ni poslala svojih predstavnic.
Kolesarska tekma
za pokal Adriana''
V četrtek 22. t. m, je bila v Gorici kolesarska tekma za pokal «Adriana», na kateri so sodelovali kolesarji kategorije «allievi». Tekma je veljala za prvenstvo Goriške. Organizacijo je prevzelo kolesarsko društvo CRAL. Proga je bila dolga 64 km to je dvakratna vožnja od Gorice do Gradiške in nazaj. Pri dirki je sodelovalo
II ekip iz goriške pokrajine in Trsta. Zaradi vetra ni bilo mogoče doseči dobrih rezultatov. Na tekmi j« nastopila tudi ekipa kolesarskega društva «Inter» iz Gorice, ki je za. sedla komaj četrto mesto
Rezultati dirke so naslednji: 1. CRAL iz Gorice, prispel na cilj v 1 uri 21 minuti in 41 sekund. Na drugem mestu je športno društvo Visinftn iz Fo. jana z eno minuto razlike.
GORICA, 23. --* Dar.es .0 r.a kazenskem sodišču preglodali obtožnico, ki je očitala 55-let-nemu Alassariju Karlu, k.i živi V občinski hiralnici v Ul. B^-ianionti 22, in 43.1etnemu Za. 'atelu Karlu is Ul. Baiamont! 22, da sta maja 1945 kot pripadnika narodne zaščite izvedla .preiskavo v stanovanju Car-dutija Marija in- se polastila več kosov perila, več oblek, t kolo, 2 odeji in 2 usnjena kovčka. Poleg njiju je žena Car.dujtija sodišču prijavila se 54-letnesui Kozlerja Zorana iz Ljubljanp, češ da jo maja 1945 aretiral.
Na razpravi se je izkazalo, da sta Masaari in Za late o ves preiskala Cand-uttijevo stano-vanje it) odnesla več blaga, toča ne na povelje njunih predstojnike v. Obtoženca sta si blago razdelila in.se skrila na svojih domovih. Kar se pa tiče Kozlerja je sama tožitetjica po-veclala, da ni imel z njeno aretacijo kaj opraviti,
Massarija in Zplat-ila so obsodili na 1 leto zapora ter plačilo sodnih »troskov. Obema so kazen odpustili na pcdlagi amnestije z dne 23.12.1949: Kuz-lerja pa so oprostili z utemeljitvijo, da ni zakrivil dejanja.
zila Ardea z evidenčno tablico Go 7691, last tvrdke Cohama, ki Jo je vozil 38-letni Tomaž Belide iz Ul. Manzoh; 5. Zavil je na Tržaško cesto. Toda v istem trenutku je pridrvel na motornem kolesu 26-letni agent policije Ernest Mortuaro, ki je uslužben pri prometni policiji. Prišlo je do neizogibnega zaleta. Nenadoma se je Mortuaro pa nekaj metrskem letu znašel na drugi strani Avtomobila. Ponesrečenemu policistu so ljudje, ki so bili priče nesreči, takoj priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto Zelenega križa, kj je ranjenca pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Tukaj so Mortuaru nudili takojšnjo pomeč. Ugotovili so, da si je pri padcu zlomil desno koleno. Ozdravel bo v 40 dneh, če ne nastanete komplikacije. Na krai nes-eče je takoj pr'šla prometna policija za morebitne ugotovitve.
POKRAJINSKI UPRAVNI ODBOR
Sprejeti sklepi
GORICA, 23. — Eckiiujiiiiki upravni odbor je na seii pod predsedstvom prefekta dr Giamm-cheleja sprejel sledeče sklepe:
Občina Gorica: nakupi zemlji, šča Furlan na Maj niča h za gradnjo ljudskih hiš; prispevek za leto 1952 Državni zvezi obrtnikov in malih industrijeev; prispevek vseučii iškemu konzorciju v Padovi za nabavo novega znanstvenega materiala; pobiranje smeti v Ui. Ristori in okolici; delovna nagrada sedmim, delavcem; ojačenje javne razsvetljave v Ul. Do-nizetti, A-risto in Alfieri; p.lač,a vodji občinskega urada za ljudsko štetje.
Občina Tržič:	pristop k
FA.MGV; dc-delitev pooipor za leto 1952; pogodba s pokrajin, sko upravo za razdelitev izdatkov realne gimnazije v Tržiču.
Občina Krmin:	poslovanje
odbora ONM1.
Občina Gradež; m žanje za 50 cd-st. obdavčljive vsote za družinski davek davkoplačevalcem s stalnimi prejemki.
Občiria Steverjan: potrošniški davek; pogedba za sobni telefon. na občini.
Občin g Doberdob: popravek proračun^ za leto 1852; honorar kmečki blagajni z a izterja-vo dajatev za vodovod.
Občina Šempeter ob Soči:;
KRdTKl V JESTI Iz beneških vasi
VERDI. 16.30: «.Sait,eon in Dali la«, H. Lamarr in V. Mature. VITTORIA. 17:	((Vojvodinja
Idaha«. E. Williams. CENTRALE. 17: «Moj dom«, J.
Leiaht.
MODERNO. 17: «Crna C. Aubry.
gozdarjev usekal v levo roko, zaradi česar so morali takoj poklicati na pomoč zdravnika.
Nesreči sta se dogodili, ko so gozdarji klestli drevje. Največja nesreča pri vsem tem je, če se ranijo mlajši delavci, ker ostanejo potem za vse življenje pohabljeni in nesposobni za delo.
Viškorša
Večina delavcev v naši vasi sj zidarji. Z njimi se dogajajo Čudne stvari. Poglejte samo en primer:
Pred tremi leti so v Debele-žu opustili dela pri vodni e-lektrični centrali. Tedaj so postavili na cesto tudi vse delavce. Ko je sedaj vlada odobrila 10 milijonov lir, so z deli znova pričeli. Na veliko čudo pa so zaposlili samo zidar-predujem občinskim uslužben- i je iz Furlanije, ker jih v Vicem pa bodcčE poviške. J škorši in njeni bližnji okolici Občina Poljan- Redipulja:, niso dovolj našli, čeprav ima-prckfaja občinskega zeipljisca j jo zidarja v vsaki družini. Na-Trevisanu Tecfilu; brezplačni šli jih niso zato, ker je veči-cdstop zemljišča cerkvi sv. Eh. j na teh zidarjev zaposlena v za^etf;	Franciji in Švici, ker jim na
Občina .Rctu&tis,* prodaja j demači grudi niso gradbenega zemljišča Atilju Plezu; predujem občinskim u-sktžbercem, prispekev 40.000 lir za popravilo poštnegjj urada v
Brdo
V sredo sta se v tej dolini ponesrečila dva gozdarja. Delavec Guglielmo Mattighello iz Podbrda se je globoko urezal na desni nogi in so ga zato morali odpeljati v bolnico. Tri ure kasneje pa se je mladi Do-.™,, menico Battoia iz iste skupine :	!Pano	ln	Vidmom
Zdi pa se, da bo ta avtobusna zveza samo med občinskim
lo prebivalstvo bolj mirno in da bi ne mislilo na noye demonstracije.
Pred časom so sporočili, da bodo nakazali posojilo za gradnjo novega vodovoda. V najkrajšem času pa bodo vzpostavili avtobusno zvezo med
Vdesah.
Občina Škocjan:	prispevek
občinski godbi za leto 1952.
Občina Starancan: izdatek za oskrbovanje pokopališča v letu 1952.
Pokrajinska uprava: poged-t>a s tržiško občino za razdelitev stroškov za realno gimnazijo: prošnja za podelitev pvte-rcrr.ije realni gimnaziji v. Tržiču; pokrajinski davek na krneč, ke vezeve; plačilo bolničarju roža«, j Cezarju Brumatu za tisk pro-1 računa za lefo 1952.
preskrbeli dela.
Benečani pravijo, da je zelo slabo biti brez poklica, in dodajajo, da bi beneškim delavcem v Italiji ne našli zaposlitve niti tedaj, če bi znali izdelovati zlato.
Gorjani
To občino bi morali ukiniti, ker so sklenili njene vasi priključiti drugim občinam. Vendar , do odločitve še ni prišlo in skušajo nekateri, ljudje pod vsemi pogoji občino ohraniti pri življenju.
Ljudem celo pomagajo z dobrodelnimi prispevki, da bi bi-
si'ediščem in Vidmom. V vsakem primeru bo' prebivalstvu mnogo koristila, ker bodo ljudje lahko hitim prišli v pokrajinsko središče opravit svoje posle. Služilo bo tudi turističnemu razvoju, kajti avtobusna zveza bo brez vmesnih postaj in bodo zato ljudje iz mesta zelo radi prihajali obiskovat ta kraj. S tem se bodo izboljšale gospodarske možnosti in trgovina.
Res je. da bo vse to prineslo občini določene koristi, toda občina bi bila prav tako brez škode lahko razpuščena,
Grmek
Občinskemu uradniku so poslali pismo ministrstva za' delo, da bodo v Klodiču ustanovili delovni center, v katerem bodo usposabljali delavce za zidarje in druge poklice. Pravico do vpisa v ta center bodo imeli vsi brezposelni delavci naše občine. Tečajniki bodo lahko stari od 18 do 60 let. Ker je v naši občini dovolj brezposelnih, bodo v tečaj sprejeli samo najbolj potrebne.
Vaščani se sprašujejo, zakaj bodo pri sprejemanju v tečaj delali razlike, ko . pa je vendar znano, da v občini ni imo-vitih delavcev, še celo pa ne med brezposelnimi.
Neme
V skladu z velikimi spremembami. ki jih izvajajo v celem okolišču in tudi v vasi Neme, so v zadnjem času zamenjali brigadirja orožniške postaje Giusta Pezzariolija. S tega službenega mesta so ga prestavili v Tarčent, Njegovo mesto bo zasedel marešal Anto-
nio jVlarazzato, ki bo prišel^ posredno iz videmskega r veljstva.	d
Kot se vidi ne gre sam°
spremembe, ampak
svojevrstna ojačanja.
Podbonesee
V tem mesecu je deset d*
lavcev odšlo v Milan, ker se prijavili za delo v Franctl' Mladeniči pa so se morali Ji ti domov, ne da bi jih 2	••
niki prgeledali, ker so bile M
hove delovne pogodbe^ ne za delo v industriji- m tem ko so v Milanu hoteli-bi odšli v Francijo kot pow' delski delavci. Kadar se d«** jajo take stvari, ne Preosit našim delavcem drugega, da se s svojo prtljago
domov. To je na las P1 onemu, kar se dogaja v
lodobn« Ar«e0'
tini, od koder se je že do vrnil, ostali pa se bo® v doglednem času vrnili-
Slab zaključek
iziefa na Oslavj*
GORICA, 23. — Ko se je vf;
raj zvečer vrača! t iz*e ,
i*
Oslavje 34-!etni Karel C& 8 ni s Placute 14, ki je^ kot železničar v Tržiču, J* , nadorna iz neznanih raZ j, zgubil kontrolo nad vozi'0 padel na tla. MimoidočiJ p nesrečencu takoj priie<:‘ ^ pemeč ju poskrbeli zf fX 'pe-v mestno bolnico Brigata .j via. Zdravniki so mu obv ‘ .številne manjše rane P° CJ|ie, zu in rokah. Ozdravel ho v kaj dneh.
Fe
zaradi nenamernega um
Raiprava proti Ke Inerju od oitna do srede, ko bo mecena tbsodba
,.Človek obrača bog pa obrne'1
GORICA. 23. — Danes zju-tr-j se je 45-letni Amadei Giai-ro iz Rastela 20 nampnii k nekemu prijatelju v Grc-jno. Toda oi mu bilo- namenjeno, da bi ga obiskal. Nekaj sto metrov pred njegovo hiio se je Ama-dej spodtaknil in padel na trda tla. Ko si je mož opomogel, je začutil v desni roki mečno bolečino. Zbral je vse moči in s težkočo prišel do prijateljeve hiše. Domači so takoj poskrbeli za njegov prevoz v bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je pri padcu zlomil desno roko in si prizadel manjše poškodbe po obrazu. Ozdravel bo v 60 dueli.
Prometna nesreča
na Tržaški cesti
GORICA, 23. Včeraj po-oldne okoli 14. ure je na križišču Tržaške ceste, Ul. Trento, Ul. Duca d’Aosta in Ul. Mnnzano prišlo do prometne nesreče. Iz Ul. Trento je privc-
Vše.je kazalo, da se bo razprava pred porotnim sodiščem proti 29-letnemu Caviu Keil-nerju iz Ul. del Bosco, ki je obtožen .premišljenega umora 39-letnega Duilia'- Benedettija. končala včeraj. To pa se ni zgodilo; ker je zagovornik zaprosil sodišče,, da bi razpravo odložili na sredo; popoldne, ko bo imel svoj obrambni govor.
Primer je znati Benedettije-vo smrt smemo pripisati nesreči, čeprav je Kellner kriv za to. Kellner je jezno sunil Benedettija v obraz; ta je izgubil ravnotežje in padel na tla, pri čemer je z glavo udaril ob rob pločnika. Ker je bil ranjen, so ga mprali sprejeti v bolnici, medtem ko so ICellnerja takoj aretirali jn ga prvotno prijavili sodišču pod obtožbo povzročitve hudih telesnih poškodb. Toda čez tri dni je Be-nedetti zaradi počene lobanje podlegel poškodbam in Kellner je bil avtomatično obtežen umora.
Cela razprava ie pokgzala, da je Kellner s svojim nepremišljenim dejanjem sicer povzroči] smrt Benedettija, vendar ni to storil hote. Do tega zaključka je prišel tudi državni tožilec, ki je ob kc-ncu svojega obtežilnega govora zahteval od sodišča, da spozna obtoženca za krivega, k3r je že prej zahteval branilec zasebne stranke, ter ga obsodi na 15 let iste-
Ker je bil obtožencev’ zagovornik, kakor smo že rekli, zadržan, so razpravo odložili na sredo popoldne, ko bo sodišče izreklo obsodbo.
Predsednik dr. Palermo, tožilec dr. Grubissi. zapisnikar Nevi, bratiliee zasebne stranke odv. Falconer, obramba cdv. Antcnini.
pristašinja Kominfornia v Sv. Križu, katera je tudi poslala sliko omenjenemu časopisu,
Na ta nizkoten manever izjavljam sledeče;
1. Značka ni bila .-.načrta fašistične sirovke (P.N.F.) temveč železničarskega združenja.
2. Kot zaveden slovenski, železničar, sem bil od fašizma izgnan v Italijo že leta 1925.
2. Ker sem bil označen na *Vuesturin kot esovversivo pcm ricoloson so mi odbili vse prošnja do leta 1949 in šele takrat sem moral prositi za pokoj, da bi se lahko vrnil domov.
4. V vsem času svojega bivanja v Italiji me je zasledovala italijanska policija, o čemer lahko pričajo železničarji iz Sv. Križa, ki so bili z menoj.
Nakazil za bend11
do 31, maja
■
C-ORICA. 23. - Trgov'^e„. zbornica obvešča vse in,er„jyfl te. da z 31. majem zaP” r 5-nakazila za bencin, in slC jj
litrsko nakazilo zelene 10-Iitrsko nakazilo roodf*. cll. ve Zatorej naj interesent' večasno izrabijo omenje"8 ^ kazila, ker po preteku teš ka ne bodo več veljav®8.
Urnik vlakoy
iz Tarčenta in Vid®0
. Žbogar _ Brocchi, ki se je zanimal za moj povratek v Trst.
To naj zaenkrat zadostuje Vsem tistim, ki se. z lažjo in prevaro borijo proti političnim nasprotnikom.
Proti objavi v «Delu», bom posebej ukrepal.
KOŠUTA EGIDIJ. 1. r.
Prepoved fočenja
alkoholnih pijač na dan volitev
Glavno poveljstvo policije o pozarja gostilničarje na člen 79. zakona o javni varnosti, po katerem je prepovedana prodaja alkoholnih pijač (z nad 21 odst. alkohola) na dan volitev in sicer od 00.01 do 24. ure 25. t. m, To velja za vse lokale v anglo-ameriški coni, vključno hotele in penzione kakor tudi za privatne krožke.
^ KRITIKE IN POROČILA ^
Simfonični orkester RAI v Verdiju
Podla laž
kominformovskega „Dela"
Tov. Egidij Košuta, iz Sv Križa, kandidat na listi Slo? vansko - italijanske ljudske fronte nas je naprosil, naj objavimo sledeče:
V kominformist ičnem tedniku «Delov od dne 21. t. m. je bila objavljetut moja slika z lažnivim pojasmloin, da sem za časa fašizma Tiosil »vespo«. Čeprav je podlost in lažnivost-«Delov m njegovih urednikov znana vsej slovenski javnosti na Tržaškem, izjavljam v zvezi z omenjeno sliko in omenjenim lažnivim « Delovim » komentatorjem naslednje;
Slika je bila posneta na dan poroke moje hčerke in smo jo poslali v spomin vsem našim znancem. Med temi je danes neka histerična oseba, vneta
V gledališču «Verdi» je to sezono ze drugič duigiral Mario Rossi; to pet je pripeljal Iz 'lu-nna simfonični orkester tamkaj:,, nje radio-oddajnt postaje, ki ga Rossi tudi vodi.
Za uvod je podal sur.fonijo Iz cne prvih Rossinijevih oper "((Italijanka v Alžjru«; delo se začne s picikati vlclln^ na kar sc takoj prepleta s klarineti, flavtami, fagoti m rogi. Ritmika, dinamika, živahnost glasbe, skratka vsa instrumentne! ja izražajo takoj Ros-sir. jevo glasbo, ki Jo poznamo zlasti iz njegovega Seviljskega brivca, Forte ob zaključku je bil vsekakor premeiiio izražen, drugače pa je bila ta točka prav &i-oro podana.
Tega ne moremo trditi o Schubertovi iv, simfoniji v d-moiu, imenovani Tragica. Prvi stavek izraza oč.tne Beethovnove vplive, vendar vsa turobnost ne oosežt vzornikove globine, marveč ohrani še večino Schubertovo osebnost, v kateri tiči predvsem lirika. To sm,o čutlij zlasti v drugem stavku (andante), kjer poslušamo vedno preple.auje lokov in lahkih pihal, ki jih ob koncu v pianisssmu obvlada za skladatelja SVojstvMil «Leitmotiv». Dirigent na tein mestu pravega duha Schubertovih pesmi Ui podal, pač pa je bil boljši v zadnjih dveh stavkih, ko je iz, nekakega ronda v menuetu dobro imerpretiral vso bolestnost allegra, ki se konča z močnln, forte.
Po odmoru smo shdall Casellov koncert za loke, klavir tn pavke. Op. 69. V tem delu se nam razodeva skladatelj z moderno noto, ki se ne izogiblje še tako drznih disonanc. Skladba se začne s sko ro eksotičnimi . toni pavk, rezko odrezanimi in zajedljivimi toni batov, čelov in klavirja; tem se družijo krhki glasovi lokov, vse se razvija v poltonih In konča ža-
lostno s klavirjem, ko prevzame drugi stavek solo violine s spremljavo klavirja; drugi stavek utihne v planissimu. Kljub modeme-•mu slogu skladbe, je vprav ta točka na publiko motno vplivala.
Sled ] je Dtbussy z (dberljo«, odlomkom iz cikla «Images». Skladatelj nas povede- v Španijo, ki je baje ni nikdar videl, in v pravi folklorni obliki nam pred-oči to deželo; poslušamo odjeke kitar koračnice iz blkoborbekili aren, odmeve ljudskih pesmi, plesov ;n nazadnje zamolklo bobnenje zvona, ki po prečutl noči napoveduje- zarjo dneva. O obeh stavkih (Po ulicah in Vonji noči) je Debussj-jeva glasba melodična, harmonična in ritmična, pač pristno španska), ter povrh polna fantazije; prava poezija, ki m-ma primere.
Dirigent je zaključil koncert z Busonijevim ((Valčkom«. Po napetem uvodu ubere valček flavta, ki ga prevzamejo loki: z raznimi modifikacijami, polnimi lahkote 'n mehkobe, prehaja valček v globoke piane in forte, ko se v tem šumu tudi konča. Skladba ima noto dunajske glasbe, kar je hote! Busoni namenoma doseči, raj je zložil ta valček v čast Johannu Straussu.
Orkester, ki je Številno zaseden, ima med člani prave mojstre ter je bil ves večer na umetniški višini. Kapelnik Rossi je na mnogih mestih pokazal izredne vrline in je vodil ansambel, ki mu je točno sledil, z gotovostjo.
Kajpada so izkoristili nekateri prenapetežl tudi to kulturno prireditev v določene (volilne) namene, saj bi drugače nekatere poslušalke ne začele natukra mahati z italijanskimi zastavami Brez cirkusa «Verdi» pač ne mo re živeti!
J. T.
Včeraj smo z žalostnim srcem spremili k preranemu grobu našega dragega Rudija Rudi se je rodil IS. aprila 1904 kot najstarejši sin slovenske tržaške delavske družine. Kot 16-letni mladenič je moral pre. ki niti šolo ter prijeli krepko ta delo. Tako ga srečamo v delavskih vrstah pri Sv. Marku, nato v Tovarni strojev, v železarni, potem zopet v Tovarni strojev in končno pri Acegatu, kjer je delal dolgo vrsto let vse do svoje smrti. Bil je miroljubnega značaja ter splošno priljubljen, obenem pa že od mladih let v prvih vrstah v borbi za dosego socialnih in demokratičnih pravic. Toda ni čudno, če je že kot 19-letni mladenič, član mladinskega socialističnega krožka v Skednju, leta 1922 okusil fašistični bes. ko ga je pri Magdaleni zahrbtno z nožem zabodel podivjani fašist. Zetto. Ta napad ga ni niti zdaleč prestrašil temveč jo še bolj utrdil njegovo doslednost in zvestobo do delavskih vrst. Ko je naše ljudstvo začelo upor proti fašizmu, ga najdemo med prvimi pristaši o-svobodilnega gibanja v Trstu.
Dal je na razpolago vse, sebe, svojo družino in svoje stanovanje. Po osvoboditvi je sodeloval pri ustanovitvi sindikata občinskih uslužbencev ter ga uspešno tudi vodil do januarja 1942. Ob priliki, zloglasne resolucije, ki je zasejala razdor med demokratične tržaške vrste ter povzročila sovraštvo med dovčerajš njimi brati in tovariši, je Rudi, dosleden sam sebi, izbral takoj pravo pot ter privedel s prepričljivo besedo na to pot. tudi druge. Ze bolan je pridno in vestno sodeloval zlasti še pri prosvetnem društvu ((Srečko Kosovel«, zato ga bomo prav gotovo težko pogrešali. Njegova družina je. izgubila skrbnega in ljubeznivega družinskega očeta, mi pa dobrega tovariša, borca in prijatelja. !}lava njegovemu spominu!
so;cai,„ii.
Odbor OF sektor Sv. Vid m Sv.
■ust izreka tudi v imenu svojih članov družini Sluga globoko so-: zalje ob izgubi skrbnega moža in jočeta Rudija
Z 13. marcem so SP urnik vlrkcv. Obenem membrmi odhodov P ^. $ vlakov državnih že!*2® uvedli spremembe tudi sebut železniški progi v ^ Čedad. Nov urnik ni ' zadovoljil prebivalstva-
ODHODI -,
IZ ČEDADA: 4.38 (j* ^ nikih), 7.08, 8.18, H-45™, 19.20, 22.03 (ob praznik”1 ^
IZ VIDMA: 6.35 («6 kih), 7.40, 9.20,	12-20,ofatf"'
18.40, 20.30, 23.20 (c® P
kih)- v V<
IZ TARČENTA 6.00, 8J4, 7.10 (cb	^
vlak priče.] voziti od *■ ] „ritfl 14. septembra samo 0,) kih).	aCfsit
IZ VIDMA V TA® 1}iJ, 3.49,	8.03,	13.31,
20.59 (cd 1. julija ** leuibra).
Nov umik vlflko*
-211B-
na goriškem
GORICA, 23. - - ou je stopil v veljavo n0Y. jg tf vlakov na gonški cer;	.
o D H O d j ■ g/ Proti Trstu:
10.04, 13.45, 15.57, l?-26'
20.36, 21.28, 00.01-Preti Vidmu: 4-50,^- j6,fl01
7.59,
17:25,
6.28, 10.46.
19.15, 20.18. 22.20-' PRIH O. 757,
Iz Trstu: 5.26, 6.34,	_
8.27	10.44.	13.44,	l2-1’
20.16.23.18.	..1r7.23,
/2 Vidma; 4.40, 6.18.
10.00, 13.43, 15.65, l2-2^ 20.34. 21 24, 23.59.
,10';
a.l0.
PRIMORSKI DNEVNIK
24. maja
fr-		H ■	
			
		a	
Danes, sobota 24. maja
Cveta	.
Sonce vzide ob 4.25. zatone od 19.39. Dolžina rineva 15.14. DIM vzide ob 4.13, zatone ob 20.57. Jutri, nedelja 25. maja Roj. maršala Tita 1892
8LOVEICI
sedaj vidit
kam vodi
Dot
«boljse
rešitveh
&
&
Ottavio Pastore:
«Ge se danes tržaški delavci borijo za italijanstvo Trsta, je to zasloga KP1. Po zadnjih npravnih volitvah je zonanji minister prištel glasove KP STO glasovom ostalih italijanskih strank .-Dobro jc storil...*
(Vie Aluove, 4. maja 4952)
m
Giancarlo Pajetta. 22. apr. 1950:
«Tu, kar zahtevamo, ni samo potrditev, da mora celotno Tržaško ozemlje biti vrnjeno Italiji, temveč praktična akcija, da bi do tega prišlo.
Izvedba mirovne pogodbe ne bi bila kompromitirala upanja na priključitev Tržaškega ozemlja, nasprotno ta izvedba je bila nujni pogoj za priključitev Tržuškega ozemlja.»
(Unita, 23. apr. 1950)
V
Izjava vidalijevske kominformovske partije
«-.imenuvanje guvernerja... združitev obeh con, odstranitev vseh tujih okupacijskih čet in bi s teui odprla pot vsaki BOLJŠI HBŠ1TVU»
(Delo, 22. apr. 1950)
Go
\
Togliatti in Gullo 3. nov, 1945:
^Mislimo, da tržaški
klavci n580 na pravi p0-‘‘Dazumemo stališče r*8škib delavcev, toda ne "“»bravamo ga.»
NO
TJ,
r o (/ )
\\ .o
&
4^
obljubljajo
Vidalb 1 ogliatth Pastore in ostala	lepa
A
TEŽAŠKI SLOVENCI
¥
vj ji
BO d
A— v
® j ©
'lil
SLOVANSKO-ITAUJANSKO
LJUDSKO FRONTO
stavljajo naslednji kandidati:
1. Dekleva dr.
odvetnik
2. Riilturi Edoardo
obrtnik
3. Kariš Anton
uradnih
4. Čok Antonija
učiteljica
5. Cuccoli Giovanni
delavec
6. Ilanei/ dr. Anton
zdravnik
7. Drassick Karel
delavec
8. Militi Milan
delavec
Tako bomo volili v Trstn
Pr očitali bomo znak z zvezdo in helebai* do, ki je na tretjem mestu na levi strani
'+4+I+4 €4 + f * 4 ++.444 44 4 44 » 4H4+40*+ +
. f 4444-4 + ♦ +44~+4444+44f4	+	*******	+	t
- + % }+♦+( 4. » »+*+**» Tt*'*'*r»«+++*»*+■♦»4+ -f t $**
H 4 + 4+4 ♦ 444 + 44<44*4+******4 tf*****4 +44*4*4* + 44* + »»♦♦'O i
+ + 4 ♦ ♦ * + 4+4t » +444r+4.*i4*4**4 tM&MMMf*
‘4	»-4444 » ♦ 444+4+f ««4
'♦411't *«♦+ + ++♦**?'1+**•+*?* ♦f’§f	t f'1
• *«* 44+*++4 f++++*** *♦+ »»•♦■«»»tj. ^
4£*#*4Isif*
»tl***
»*♦ *.4+**++*4 ^***+ +44+1++* 4** + * 4 + + ( » ♦
t +**+4*.4f*4*t**
t ♦ 4**++++++**.t + 4+44++*+4++*++4f( +4444444+4 44444 4 “ 44444+44444444
•■» +44 4444 44444444+444 ♦■ ■4+44 4444444444 444444 »44444 44 + 444444 44+4+t*<
♦ + 444444 + 4 ♦«*#*» • + 4444 +f444+4 *
4»	+44	4+44 44 4*
44 + + 4 + 4 44+4 + *• 4 •4444+4*4+444 fš
+ 4+ ( (4+4444 + 44 ‘•44 44 + 4 ( 44+444444+4+4+4 44
.Ttt f * *	4	ttttl	*~4 tftl ttttttttltflj
PRtFERBNZA
O
9. Faganel Jože
uradnik
10. F« rrari Armando
delavec
11. Framn/ich Costantino
delavec
12. Gerdol Ivan
učitelj
13. Ginsataltu por. Sluga
JoŽica, gospodinja
14. Gregnri Anton
i/radnik
15. Grgič Rafael
pekovski delavec
16. Grunt ar Karel
učitelj v pokoju
17. Hrm/al Ladislav
trgovec
18. Kosovel dr. Jože
profesor ?-<• - a- -v.
19. Košuta Egidij
železničar v pokoju
20. Krainer vd. Kocjančič
Valerija, gospodinja
21. Kriščak Andrej
kmet
22. liatirnnli Eugenio
delavec
23. Luxa Giordano
delavec
24. Maglica Marij
delavec
25. Mesesnel Silvan
uradnik
26. Mikuletič dr.Fortunat
odvetnik
27. Hoi/ak Ivan
delavec
28. Pernarčič Ludvik
pristaniški delavec
29. Pclrnnin Bortolo
pomorščak.
30. Rcschitz Alma
uradnica
31. Sancin Modest
gledališki igralec
32. Škamperle Anton
čevljar
33. Škamperle
delavec
34 Segulin por,
Emilija, gospodinja
35. Sila Milena
uradnica
36. Sorta Giordano
delavec
37. Spanger Alojz
dolavec
38. Slai/ar Jurij
tiskar
39. Stepančič Mirosla^
delavec	I;
40. Stepančič por. Lil'P^ Frančiška,
41. Sluh «s Franc
ribič
42. Šuligoj Alojz
tramvajski nadzornik
43. Tomasi Nives
delavka
44. Ukmar Anton
delavec
45. Ulieni Ivan
pek
46. Žerjal Angel
uradnik
47. Zcrial Ermanno
delavec	i	.
48. Žnidarčič j$r°sla
upokojenec
OSVOBODILNA FRONTA
je združila prav vse Slovence
la smo se enotni borili proti fašizmu in nacizmu v narodno-osvobodilni vojni
in nas še naprej vodi v borbi proti neofašizmu in kominformizmu,
v borbi proti ponovni italijanski okupaciji
L^MVEDMEGTsiflVENC^^^
ZLOČINI BREZ KAZNI
v, J** in kazen sta dva tes-I vržena pojma, ki se dr-t kakor dejanje in učinek ^vZrok in posledica. Zločin kazni je nesmiselna, ne-_ zvfcza, "kakor dejanje lU Ucmka ali vzrok brej1 po, Narava ne pozna takih
tM; Slov- Njeni zakoni so za-dosledni, strogi, neiz-tijj '• Vsakemu prekršku nje-sledi neizogibno to-I9 ali pravična kazen za
'“Ul.
C '~a. pravičnost je nelcčlji-*»a^n,žen s človeško naravo. *blorii	ga	lahko	začasno
*- - ‘ krivice, ki jih kdo za-
«r«j
sr,
trav’ , s,® gotovo
iv
8?, . ’
maščujejo, naravi kakor v
te. ub’m- 3e dol narave. Ce ko. #iiigj okradeš ali poško-kteva * ^ružba kaznuje in za-
p°vrnitev škode.
ostatit&8a	da	ne
H» ul**-0 zločinec nekazno-
more
%
■e ,i 11 r 5® izvršil velikanki, zia°.c.il>e nad mnogimi naro-v« Saf, 1 slovanskimi, a ne uži-"btta!	ki si 30) 3e od tega
preden je zagledal
Ssr* oWUsa v BerUnu. se ie toj v .Sodll in pustil svoj na-Ji. rean«jui sramoti in be-t0®«* .5e '>še| kazni? Njegov 1 "iša	huda kazen, še
I «lv0>	je nenehno preklet-
I 3® n V z80(l°v>ni sprem-'iiftej. 3,egPv spomin. Krasen na in kazni je Mus-bte) 3 usoda. Zločinec je al	da bi v tujini u-
*!ev, - d0v® svojih hudoriel-Siteu '6žčujoče Erinije so ga i 4sk« Podobi borcev ’*>
5ra,.:?Vol>0d0 in zadela ga
Vf a	kaz*"-
s5Snr — da so Erini3e
Jločina
Tedaj nastane vl-
ij1	brez	kazni,	kakor
J.^i zakoni
>' ikrivji? Pst.ali zločini iz do-H v®*- 1 hojev nekaznovani? n kovol* z3°13'nskih sultanov
>^h-nlk0V	more-
‘^aibolj očitna pa je J It j Y ,Isiyii turškega uaro-
ev,r.„nl°ral izPUstiti skoraj tropski- plen.
S k^Z kkiel0 tUm ‘'Zločini N vd„\ Db p* naslovu t!	u vsake®a Sloven-
film’ mn°8o, mno-
v’ide?f Vse8a' kar 3® mo-2S,*«* na katerem kol, »kNš« spominu vsakega k, 0 ztoJ* Preriva nešteto l. krivjp. brez kazni. To V.^ila ki tih je Italija na-. 0 danes z raznarodo-L’ » Poh?- zatiranj«m Slovenji a^osljvhl’5*? >n P°ž!8Pnt*m v u*i sv« n 3uini Rusii' 's Mubu	m vo3ni- Ko	80
\Ciani
.duh enega od pve-
Y 55^	‘‘JfiDRlrih	L'v\fM
SS*'’’ na
k^b&nn,'" ®°^1U Roesenerja
C Ci' Ui bil° na
V, sih j,
Vb. so	krvnikov
Hj, ^Pravt>easQo uSli in ujl
jv -ga a	Va‘
kNseo J“"3a' Užel 3e tudi ,i°4n.
varnem
ja. U Giunta,
Hi i n*ga unTa' Požigalec v > nagrahn118 v Trstu- “dne-6tišju _ Plen in preži v. na holjše čase. ka-
H,
‘tli b^ai rojake’ k zlo-C* Nsun,.’ 80.™1 ^er Slo-kl®c vivl? kazni ie Preje! ‘Soko Mussolinijevo
odlikovanje in je družno z du-čejem dolga leta izžeraal italijansko ljudstvo. Prav tako se Erinije ie niso vrgle na Mussolinijevega vrhovnega poveljnika Grazianija, ki bi. mendai-tudi rad prav zdai, poroagai #re-ševati« Trst.
Kes, da so videli južni Slovani in Rusi prvi in drugi padec fašizma, uničenje fašističnega imperiia, počasno pustošenje vse Italije od Sicilije do Alp, kakor bi pahnila pravična u-soda zločinsko deželo pod železni valjar tujih čet, da jo kaznuje za neštete krivice zoper Albanijo, Abesinijo, Španijo, Jugoslavijo, Rusijo, Francijo. Anglijo, Grčijo in drug« dežele. Res, da so primorski Slovenci gledali sramotni beg nosilcev dvatisočletne «ku!tu-re» pred jugoslovanskimi četami itn borci za svobodo. Res, da so doživeli zapadni Slovenci osvoboditev Istre. Trsta in Gorice po jugoslovanskem orožju in gledajo še danes premagano. obubožano in . izčrpano Italijo, kako se zvija v krčih, ki s-» naravna posledica njenih zločinov in porazov.
Vendar so premnog: glavn: in neposredni krivci njenih nesreč odnesli celo in zdravo kožo. preštevajo na svojih pohodih nabr.ane zaklade in snujejo nova podjetja zoper nekdanje žrtve svojega nasilja, zla-1 sti zoper Jugoslavijo. Slovenci .stojijo zares pred zločini brez kazni in strmijo nad tujimi či-nitelji, ki tako stanje vzdržujejo in dajejo nekaznovanim zločincem zelo, zelo sumljivo potuho.
Ce bi prišli taki zločinci Danteju v roke. glasniku trde srednjeveške pravičnosti, bi pognal1 iz njegove pesniške domišljije prav gotovo novi peklenski krogi zanje. Grazianija bi najbrž dvignil zvezanega z letalom nekaj tisoč metrov v zrak in ga spustil na kakšno afriško pečino, da bi se ob njej raztreščil, kakor so se baje mnoge Grazianljeve žrtve v Libiji, u-jeti arabski borci za svobodo, če naj verjamemo vestem o njih usodah, alj Pa bi ga dal politi z bencinom in zažgati, kakor se je dogajalo abesinskim po! kom. Za požigalce Narodnega doma v Trstu, ki so stražili Pogorišče, da bi obupno bega joče slovenske žrtve ne mogle iz plamenov, bi pravični pesnik verjetno zamisli! visoko gorečo stavbo, vragi bi podili krivce po njej skozi dim in ogenj do strehe in bi jih z nje pehali, naj skočijo na tlak, kakor se je dogajalo s slovenskimi žrtvami.
Današnjim Slovencem ni do takih pesniških prividov. Važ-■ nejše je vprašanje, kako naj sadove I se človeštvo izogne grozotam. Nekaznovani zločinci se smejejo nekdanjim žrtvam. Sedijo trdno in zadovoljno na nagrabljenem plenu in kujejo nove nakane zoper tržuške Slovence in zoper Jugoslavijo. Protislovenski fašistični zakoni so še zrneraj v veljavi, prav tako v Italiji kakor na Tržaškem. Mussolinijeva protislovenska se-
imeli . izje-
tev gre še zmeraj v klasje; prav tako v Beneški Sloveniji kakor v Gorici in Trstu. Za Mussolinija se bero v Italiji in Trstu slovesne zadušniefc, da bi, tudi on lahko gleda! nebeškega, očeta od obličja dojobličja. Za Slovence, ki bodo volili svoje zavedne svetovalce, se iz pobožnega rimskega tabora znova oglašajo grožnje z
blikanskiroi, socialističnimi in n.jirp ,pqdpbnimi glasovi. Demokratično prebivalstvo, italijansko in slovensko, pa si take Italije prav nič ne želi ifflifsi iz* bere svetovalce, ki bodo zares branili STO in spoštovanje povesi: ih pravic. Dežela nekaznovanih zločincev nima prav no* bene pravice, ne pravne ne moralne, da se vrne na to mešano
0
o
o
rv
Dr. Andrej Buda!
o
o
o
-0
večnim pogubljenjem — seveda zaman. Italija, ki je Slovence in Hrvate vselej samo raznarodovala, izteza znova »ljubeče roke po vseh slovenskih in hrvatskib krajih obeh pasov Svobodnega tržaškega o-zemlja in še dalje po vseh jugoslovanskih deželah, ki jih je kdaj teptal fašistični škorenj.
Novejši dogodki so take naklepe docela razgalili. Italija sili v Trst z demokristjanski-mi, kominformističnimi, repu-
ozemlje, ki ga četrt stoletja ni znala pravično upravljati.
Prav zaradi svojih nekaznovanih zločincev je Italija v ved-ni nevarnosti, da bi pod njenim gospostvom nastajali novi nekaznovani zločini, kakor se zares vsak. dan vršijo zoper Slovence v Italiji. Ce bi se v Trstu prikazal požigalec Narodnega doma, bi pravičnost zahtevala, da bi odgovarjal za svoj zločin in povrnil Prizadeto škodo.
: Za zavednega Slovenca bo 25. maja izbira med volilnimi listam; zelo lahka.
Ker ve, da je na tem mesa-'nerh' ozemlju potrebno bratstvo med narodi, bo voli; v Trstu za „i,judsko fronto, ki- žagov-m-ja Svobodno tržaško ozemlje v smislu zdaj veljavne mirovne pogodbe, enakopravnost obeh domačih narodov, slovenskega in italijanskega, resnično spoštovanje človeških pravic z dvojezičnostjo v vsem javnem življenju, po uradih in pred sodiščem. V občini Milje bo volil za Ljudsko zvezo za neodvisnost. ki ima prav tak program kakor Ljudska fronta v Trstu. V ostalih občinah, ki so slovenske (Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina) bo glasoval za listo slovenske skupnosti, ki jamči, da bodo te občine v dobrih slovenskih rokah in bodo o njih usodah odločali slovenski možje brez tujih vplivov in tujih ukazov.
Le tako se današnje, za Slovence žalostne razmere v pasu A lahko izboljšajo in se nekaznovani zločinci ne bodo širili v njem, da bi snovali nove zločine brez kazni.
1. Osvobodilna fronta je edina slovenska politična organizacija, ki se dosledno bori za nacionalne pravice tržaških Slovencev.
2. Osvobodilna fronta nastopa v tržaški občini na teh volitvah v Ljudski fronti.
3. Vsak glas za Ljudsko fronto in s tem za Osvobodilno fronto pomeni udarec fašizmu, iredentizmu in knm-informizmu, ki kličejo Italijo k nam.
4. Pridobivajmo glasove za Ljudsko fronto, množimo število tistih, ki se bodo s svojim glasom vključevali v aktivno borbo za Svobodno tržaško ozemlje, za slovenske narodne pravice in za socialne pravice slovenskega delovnega ljudstva.
Italija, kj sc je polastila Pri-morske 1. 1918, je bila tako liberalna, da je fašist Francescp Giunta 13. julija 1920 v tem svobodoljubnem ozračju z lahkoto upepelil Slovencem ob požigu Narodnega doma v Trstu njih gledališko dvorano, italijanske čete 50 požigalca liberalno podprle s tem, da so zabranile dohod k pogorišču ljudem, ki bi bili radi gasili.
Z«radila S P°m0Čib delaV'
s S l }	0	^“'sklh	bataljonov	in vsega pre*
Delo in iisnehi tonskega narodnega gledališča
v loči narodnoosvobodilne borbe
por&ben, kajti postavljanje že-
oem. Pikovo j. dr. Niso ga mogla odškodovati z« cetrtetoletne izgube, poglobila pa so v njeni spoznanje, da so bili fašistična, sicčini r.ad slovensko kulturo nadvse peklenski in se ne smejo nikoli več ponoviti. Utrdila I so ga v odločnosti za brezobzir-
bi
je nato prevzel oblast in poskrbel, da je slovenska odrska u-metnost na Primorskem propadla. Slovenski umetniki so se zatekli v Jugoslavijo, se tam izpopolnjevali in čakali, da se fašizem zruši in se tedaj vrnejo na rodna tla. Čakanje je bilo dolgo, do narodnoosvobodilne borbe.
Kakor hitro je ta završala, so se mnogi nekdanji člani tržaškega slovenskega gledališča vključili vanjo in sodelovali z Osvobodilno fronto za dosego njenih najvišjih smotrov. Na osvobojenih primorskih tleh so nastopali v skromnih prilikah, na preprostih zasilnih odrih. Po skednjih, kozolcih in tesnih prostorih, najčešče brez pravih kulis to kostumov. Z borbenostjo in vztrajnostjo so dosegli, da 50 zapadni Slovenci po dolgi fašistični sužnosti zopet poslušali slovenske predstave.
Največje zasluge si je priborila partizanska igralska skupina IX. korpusa, ki jo je u-stanovil Tržačan Turk Danilo - Joco, bivši član mariborskega narodnega gledališča. Po tu-ii zasedbi Slovenije je odšel v partizane. Z Dolenjskega je prispel v decembru 1943 na Primorsko in sestavil tri igralske skupine, ki so potovale, s skeči, recitacijami in petjem od brigade do brigade, od čete do čete, od vasi do vasi po Cerkljanskem. Tretja skupina je obredla vso zapadno Slovenijo do Rezije in Furlanije, vso Benečijo, Brda, Kras in Vipavsko dolino. Po vrnitvi v Cerkno s« je okrepila na 23 članov
bivalstva v kratkem mesecu prvo slovensko gledališče na Primorskem, ki se je odprlo na obletnico ustanovitve Rdeče armade 23. februarja 1945 s tro-dejanko «Srečanje z Rdečo armado«. Uporabljala je zagrinjalo, kulise in kostume, sešite iz angleških padal. Igrala je Finžgarja, Čehova, Mateja Bora i. dr. ter se pripravljala na pot v Gorico in Trst. Nemci in domobranci so v marcu gledališče zažgali. Zadnjega aprila 1945 je krenila skupina iz Gorenje Tribuše z zmagovitim IX. korpusom v Koprivo na Krasu, proslavila je tu prvi maj in odšla v zmagoslavnem pohodu v Gorico. Tu je dala nekaj predstav in odhitela čez Tržič v Trst. V dneh zmage je obnovila slovenske predstave ob Jadranu in gostovala no vsej
Primorski, pa tudi v Ljubljani. Njena naloga je bila dovršena. Svoje delo je završila v tržaškem gledališču Nazionale 9. junija 1945.
Nekateri člani te skupine so postali člani Slovenskega narodnega gledališča za STO. ki se je ustanovilo v poletnih mesecih 1945 kot nadaljevanje nekdanjega stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Prva povojna sezona se 1 je pričela 2. decembra 1945 v gledališču Fe-nice. Prvi upravnik Ferdo Delak je pisal tedaj:
»Požgani narodni domovi, u-ničene čitalnice, zaplenjene knjižnice, v italijanskih šolah vzgojeni, a od slovenske matere v ljubezni do teh ruševin in z vero v novo, svetlo in svobodno življenje vzgojeni otroci sedaj od težkega življenja v borbi okaljeni možje in žene. naš neuničljivi, zvesti, zavedni
!o s skupno zahtevo Slovencev
in borbeni narod širom po vsemIda so, zavezniški oblastniki pod	nS.Bari^N^dn^dlm^to
Jeznega odra je predrago in j no borbo zoper vse nove poeku-prezemudno. Zadnje čase se je I zatiranja zapadnih Sloven-vzdušje za spoznanje_ izboljša-1 cev.
Poleg narodne je opravil re-
Primoriu — nas je pozval, da na novo zgradimo ognjišče slovenske besede, da postavimo temelje za naše novo slovensko narodno gledališče ....Vrnili smo se po doigih letih izgnanstva, konfinacij, zaporov, vrnili smo s« z bojišč, iz 'koncentracijskih taborišč in logorjev v najbolj eh
Od prvih začetkov partizanskega gledališča
siromašno vseh dežel. Vrnili smo se in nismo našli ne domov ne dvoran ne odrov. Našli pa smo — in zato bodi blagoslovljena zemlja naša, najbogatejša med bogatimi — ljudstvo, verno in zvesto, požrtvovalno in predano, preizkušeno v borbi, veliko v trpljenju, čisto v veri... Slovensko narodno gledališče otvarjamo s kolektivno dramo .Jernejeva pravica*, napisano na besede povesti Ivana Cankarja .Hlapec Jernej in njegova pravica’. Ta živa in plastična, globoko pretresljiva oblika krivice, močno človeška, čustvena in umska manifestacija pravice, maestozna in včasih celo patetična himna vsega delovnega ljudstva — naj za nas vse manifestira, naj izpove naše in našega naroda gledanje, ki ga je jasno in gms-no izgovoril najvecj: slovenski pisatelj Ivan Cankar«.
Razmere na slovenskem za-padu, posebno v Trstu, so osta le take, da se mora narodnoo-svobodilna borba nadaljevati, sam0 v drugačni obliki, brez prelivanja krvi. Prenehati ne sine zaradi zapadnega pohlepa, ki izvaja na političnem, gospodarskem in kulturnem področju podoben pritisk kakor prej fašistična vladavina. Borbo za človeške, narodne in jezikovne pravice zelo otežkoča dejstvo,!
šovinističnimi vplivi m prepuščajo slovensko prebivalstvo na milost in nemilost samovolji italijanskega uradništva, ki so mu pojmi o bratstvu med narodi in o medsebojni pravičnosti doceia tuji.
V takem ozračju se vrši de.o Slovenskega narodnega gledališča, ki se že sedem let zaman bori za primerno dvorano v mestu. V dvojezičnem Trstu bi moralo služiti občinsko gledališče obema narodonja, služi pa samo Italijanom in x;aznim daljnim tujcem. Kominformisti so odtegnili našemu gledališču u-porabo društvenih dvoran in so večkrat napadali naše občinstvo prav kakor šovinisti. Avditorij, ki ga ZVU dovoljuje dvakrat ali trikrat na mesec, nima odra in je zato težko u-
de za požgani Narodni dom in zgraditvi nove osrednje stavbe za slovenske prireditve. Uresničenje takih načrtov se zdi, da je še daleč. Zato ne sme popustiti borba za kaj bolj stvarnega, in gledališču prej dosegljivega.
Povojni repertoar Slovenskega narodnega gledališča nosi jasno izražen' pečat trajajoče narodnoosvobodilne borbe. V sedmih sezonah je postavilo gledališče na oder 45 dramskih del. ki jih je gledalo sto in sto tisoč slovenskih obiskovalcev po vsej Primorski, pa tudi v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugod. Večina uprizorjenih iger je slovenska. Ta dela so seznanila primorsko ljudstvo z Linhartom, Jurčičem, Cankar, jem, Finžgarjem, Golio, Golar-jem, Kreftom1, Borom, Kran-j-
. do predstav na visoki umetniški ravni.
pertoar obširno splošno kultur, no vzgojo. Seznanil je naše ob. činstvo z 11 d-»li slovanskih dramatikov; med njimi so Gogolj, Ostrovski, Krleža, Nušič i. da. Gledališče je nudilo sedem del iz angleškega in ameriškega slovstva, med njimi Shakespearovo kemedijo »Kar hočete«, štiri italijanska, tri fiancoska tri nemška dela. Več ko polovica igianih del obravnava pereče družbene problane in siko-raj polovica je posvečena sodobnim snovem.
Narcdna vzgoja se vrši v duhu načel Osvobodilne fronte, po katerih se j,j treba boriti za politično in kulturno svobodo vse, ga nareda v najširšem smislu, Dvigniti. je treba slovenski na. rod vsestransko in v vseh predelili na sodobno življenjsko raven, zbuditi v njem živo za-v-ist človeškega dostojanstva ter ga tudi na skrajnih robovih očuvati pred .zatiranjem in raz. naredovanjem. Prav zato posveča gledališče posebno pozornost mladinskim igrami
Levji delež pri narodni vzgoji, kakor jo lahko goji gledališče, pripada Ivanu Cankarju. Naše občinstvo se je seznanilo s štirimi najvažnejšimi Cankarjevimi dramami: z «Jernejevo pravico«, s »Kraljem na Betajnovi«, s «Hlapci» in s satiro »Za narodov blagor«. V teh šti. rib igrah je zajel Cankar vse glavne probleme slovenskega naroda in. nazhačil že pred na. rodnoosvobodilno borbo rešitev, kakršno je borba sama izvedla in kakršna se v okviru Osvo. bodiJne fronte še zmeraj dopol. njuje. Uspehi tega dela so že jasno vidni tudi v Trsto.
A. BUDAL
Severnokorejci obdolžili za-n področjem Kesottga svetlobnt Zavezniki so sestavili posebno is* teh trditvah. Na sliki: polk. odvržena s padalom. Okoli za-H obeh komisij in novinarji.
\/ D C	k i C	Vremenska napoved za danes:
V l\ I	Ivi I	Pretežno	Oblačno, nestalno
* "'■■***•»»	vreme. —	Temperatura nespre.
.	menjena.	— Včerajšnja naj-
visja temperatura v Trstu je dosegla 19.3: najnižja 10.4 stopinj.
STRAN S
24. MAJA 1952
s™1"'1".........
  i...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU
Generala Oodd in Cnison degradirana
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone TrsU*: 14.35:
Poje Komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca. 21.15: Ob rojstnem dnevu maršala Tita. — Trst II« morna glasba. 19.15: Pestra operna glasjja- .‘jz Malo za šalo - malo zares. — Trst I.: 11.30: Sij® nična glasba. 21.30: .Šaljivo poročili o koles«"* dirki. 22.00: «PagIiacci», opera v 1 dej.
Tri t’soč demonstrantov pred južnokorejsko narodno skupščino v Pusanu zahteva izločitev opozicijskih poslancev - Novi vodja mirovne delegacije, general Harrison, poziva Severnokorejce, naj čimprej pristanejo na zavezniške predloge
ZDA opozarjajo na možnost novega napada na Daljnem vzhodu
VVASH1NGTON, 23. — Mininister vojske, Frank Pace, je mini danes senatorski komisiji za oborožene sile, da sta bila generala Francis Dodd in Charles Colson degradirana na čin polkovnika.
PAN MUN JOM, 23. — Adm. Turner Joy, ki je bil do včeraj vodja zavezniške mirovne dele_ gači je v Pan Mun Jomu, je danes ob eni uri po tamkajšnjem času odletel s helikopterjem iz Munsana. Nadomestil ga je kakor znano, gen. Harrison, ki je na današnji seji zahteval odložitev pogajanj, dokler bi Sever nokorejci ne pristali na zavezi niške predloge z dne 28. aprila.
General Nam II, vodja severnokorejske delegacije pa je odločno zavrnil to zahtevo in ho tel. naj bi zavezniško poveljstvo določilo datum prihodnjega zasedanja. Spričo tega protesta je potem gen. Harrison izbral dan 27. maja ter obrazložil, da želijo zavezniki čimprej skleniti premirje in izrazil upanje, da bodo v tem času do 27. maja imeli Severnokorejci dovolj prilike proučiti položaj OZN.
Takoj po zaključku plenarne seje. ki je trajala 48 minut, so se sestali zvezni častniki z o-beh strani. Zavezniški predstavnik je demantiral vesti, češ da so zavezniška letala v treh poletih napadla zavezniške u-jetnike na Severni Koreji in konvoj severnokorejske delegacije. Dopustil pa je možnost, da so letala OZN 14. maja vr. gla nad Kesongom svetlobne rakete in izvedla tudi napad s strojnicami.
Iz Pusana poročajo o nere dih. ki jih je povzročilo okrog tri tisoč pristašev Sigmana Reeja. Medtem ko je zasedala severnokorejska narodna skupščina, so namreč skušali vdreti v palačo. Policija se je uprla demonstrantom, ki so bili oboroženi s palicami. Neredi so trajali skupno okrog pet ur, pri čemer je bilo ranjenih nad’ sto policijskih agentov.
Potem, ko demonstrantom ni uspelo vdreti v parlament, so se zbrali pred sedežem pred sednika skupščine in zahtevali' naj se iz skupščine izločijo vsi poslanci opozicije. Končno je demonstrante nagovoril tajnik predsednika republike in jim zagotovil, da bodo njihove zahteve upoštevane. Devetdesetim poslancem opozicije je uspelo med demonstracijami zapustiti palačo po stranskem izhodu.
Medtem poročajo s korejskega bojišča, da sta dva člana ameriške delegacije pri mirovnih pogajanjih, adm. Libby in polk. Hickman, odpotovala v Tokio, kamor je danes prispel tudi vodja mirovne delegacije general Joy.
Z otoka Kojedo poročajo, da je imel danes novi poveljnik ujetniškega taborišča, general Boatner, sestanek s predstavniki ujetnikov, med temi so bi. li štirje Kitajci in severnokorejski polkovnik Lee Hag Koo. Gen. Boatner je izjavil novinarjem, da tu ni šlo za pogajanja, marveč zgolj za navadno srečanie. General je pozval med drugim polk. Leeja, naj posreduje pri ostalih ujetnikih, da bodo spoštovali pravila.
Poveljstvo OZN javlja danes, da so leteče trdnjave v pretek li noči odvrgle sto ton bomb na železniški most pri Sučonu. Skupno so zavezniška letala izvedla včeraj 1105 poletov v glavnem proti industrijskemu in oskrbovalnemu središču pri Ploncjangu. Uničili «o 117 zgradb, nadaljnjih 85 pa poškodovali. Na srednjem bojišču je pehota OZN zavrnila napad 150 Kitajcev, pri čemer je bilo 20 Kitajcev ubitih.
Predsednik ameriške komisije za oborožene sile sen. Har-ry Byrown je javil, da je prišlo v Washington uradno poročilo o incidentih v ujetniškem taborišču na otoku Kojedo in do. dal. da bo komisija v petek proučila poročilo. Seje se bosta udeležila tudi minister vojske Frank Pace in poveljnik glavnega štaba kopnih sil general Collins.
Laburistična predstavnica Barbara Castle je predložila angleški spodnji zbornici resolucijo, v kateri je postavljena zahteva, naj Anglija takoj u-krene potrebne korake, da bo neposredno zastopana pri mirovnih pogajanjih na Koreji, ker se s sklenitvijo premirja vse preveč zavlačuje.
Vlada ZDA je pred desetimi
dnevi opozorila 16 zavezniških držav, ki imajo oborožene sile na Koreji, na morebitni nov komunistični napad na Dalj-
nem vzhodu. Zunanje ministrstvo je danes izjavilo, da je
lanie
_	.	----avilo, __
Dean Acheson v sredo na tiskovni konferenci pogrešil, ko
je dejal, da takšno opozorilo ni bilo poslano. Zunanje ministrstvo poudarja, da je o možnosti novega komunističnega napada na Daljnem vzhodu govoril včeraj gen. Ridgway pred kongresom.
V zvezi z ukrepi proti generaloma Doddu in Colsonu je navedenih več podrobnosti v pismu, ki ga je minister za vojsko Pace poslal predsedniku komisije oboroženih sil sen. Russellu. V tem pismu je med
drugim rečeno:	«Jasno	je, da
je bilo ugrabljenje generala Dodda posledica premišljenega načrta ujetnikov na otoku Kojedo. S svoje strani pa je gen. Dodd pokazal pomanjkanje razsodnosti, ker je razpravljal z ujetniki ob vhodu v taborišče, namesto da bi jih dal pripeljati zastražene v svoj urad. Ugrabljenje gen. Dodda je dalo komunistom nov material za propagandistične laži, ki so ga uporabili tudi na tak način, da so zavrli potek pogajanj v Pan Mun Jomu«.
Glede Colsona pa je v pismu rečeno, da je za izpustitev gen. Dodda izstavil ujetnikom pisane izjave. «Te izjave so dale povod novim obtožbam o kršenju mednarodnih dogovorov glede ravnanja z ujetniki, kar pa se v resnici ni nikdar zgodilo«.
SOVJETSKI PRITISK NA IRAN
Preiskava v zvezi s severnokorejskimi obtožbami. 14. t. m, so veznike, da so nj hevi letalci dan prej odvrgli nad nevtralnim rakete in da so to področje tudi obstreljevali s strojnicami, komisijo, da bi na kraju samem proučila, koliko je resnice na Kinney si ogleduje pripravo svetlobne rakete, ki naj bi bila vozniškega hi severnokorejskega častnika stojijo ostali člani obeh
za-polk.
V ameriški poinuči Iranu lidi sovjetska vlada pod piranjc ameriških napadalnih načrtov proti SZ
PARIZ, 23. — Agencija Tass javlja, da je sovjetsko zunanje ministrstvo 21. maja izročilo iranskemu poslaniku noto, ki se nanaša na izmenjavo pisem med Mossadekom jn ameriškim poslanikom v Teheranu in katerih vsebina obravnava ameriško pomoč Iranu.
Iz vsebine teh pisem, pravi nota, se da razumeti, da sta vladi ZDA ih Irana sklenili sporazum o ameriški pomoči Iranu, ki jma finančni in vojaški značaj in da z druge strani iranska vlada prevzema obvez-
Angieški odgovor Španiji
LQNDON, 23. — Zunanje mi nistrstvo javlja, da je bil ta teden odposlan madridski vladi angleški odgovor na španske note z dne 7. in 21. aprila, ki se nanašajo na statut mednarodnega tangerskega področja. Zunanje ministrstvo ne objavlja vsebine tega odgovora. Dobro poučeni krogi pa menijo, da je Anglija zavrnila špansko stališče, češ da statut iz leta 1945. ni več veljaven. Angleški odgovor nadalje izraža željo londonske vlade, naj bi o Tan-gerju razpravljal nadzorni odbor v tem mestu.
Predvolilna borba v ZDA
NEV/ YORK, 23. -- Po uradno zbranih podatkih si je sen. Taft doslej zagotovil 391 delegatov za kongres republikanske stranke, gen. Eisenhower pa 339. Med demokrati pa Ke-fauver lahko računa na 116 glasov, Harriman na 83 in Rus-sell na 47. V prilog poslednjemu se je včeraj izrekla demokratična federacija Severne Karoline, ki pa se je odločila, da prepusti 32 prostim delegatom odločitev, ko se bo na strankinem kongresu izbiralo kandidata.
Taft že vnaprej obljublja, da bo znižal davke za 15 odstotkov. ako bo izvoljen za predsednika in da se bo uprl obvezni vojaški službi v ZDA.
Z vseh vetrov
O Tajništvo Nogometne zveze Jugoslavije je odobrilo splitskemu «Hajduku» turnejo po Južni Ameriki, kamor so jih povabili _________
naši izseljenci, živeči v San-tiagu de Chile. eHajduku bo odpotoval v Južno Ameriko v začetku julija in bo nastopal okrepljen z nekaterimi igralci zagrebškega vDina-ma».
G Za mednarodne motociklistične in avtomobilske dirke 21. in 22. maja, ki bodo na Preluki pri Opatiji, je prejela jug, Avto-moto zveza več prijav nekaterih najbolj znanih evropskih vozačev. Udeležbo sta prijavila tudi najboljša nemška motociklista Georg Maper in Herman Boehm. Oba sta svetovna rekorderja
Iz Avstrije sta do sedaj prispeli dve prijavi Tekmoval bo avstrijski prvak A-leks Maper in Rupert Ko-laus. Prijavil se je tudi eden najbolj znanih angleških motoristov Norman Webb.
Za ekipno udeležbo v dirkah motorjev se je prijavila nemška tovarna Horex, katere zastopniki bodo tekmovali v lažjih kategorijah. Za dirke avtomobilov se zanimajo Italijani, ki bodo poslali dva dirkača
O Jug. alpski smučarji so odpotovali v Avstrijo, kjer se bodo udeležili mednarodnih tekem na Gross Glock-nerju. Odšli so: Tine Mulej, Slavko Lukane, Cvenkelj, Sevčnikar, Magušar in Janko Krmelj ter vodja dr. Per-nuš.
G V proslavo 50-letnicc šahovskega kluba «San Paolor> se je začel velik mednarodni turnir, na katerem sodeluje tudi jugoslovanski mojster Braslav Rabar. Poleg domačih mojstrov Frytasa. Finka. Eaglu, Eidelmana. Mendesa in Carvaglia sodelujejo tudi Eliskases in Rosetto iz Argentine, Engels iz Zahodne Nemčije in Tot iz Madžarske. V prvem kolu je Rabtr igral proti Totu. Partija se je končala neodločeno.
O Včeraj je bila druga partija šahovskega dvoboja med Pilnikom in Miličem. Milič se je kot črni branil s Pirčevo obrambo. Pilnik je čedalje močneje pritiskal na pozicije črnega. Tako da je prišel Milič v izgubljen položaj že v 36. potezi in sc je vdal. Stanje dvoboja je 2:0 za Pilnika
PO RAVNI CESTI IZ RIMA V NEAPELJ
Van Sfeenbergen najboljši
ZENSKO EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI PROTI KONCU
Asi so bili budni in niso dopuščali šal * Mnogo begov in velika povprečna brzina
Z zmago nad Madžarsko SZ glavni kandidat
Vrstni red: 1. Van Steenbergen Rik, ki je prevozil 238 km v 6.14:48, povprečno 38.100 km na uro; 2. Rcssello Vincenzo; 3. Benedetti; 4. Ciolli; S. Zam-pleri vsi s časom zmagovalca; 6. Rcssi Gtovsmni v 6.16:13; 7. Petrucci v 6.17:10; z istim časom: 8. Keteeler; 9. Ockers; 10. Logli; 11. Schaer; 12. Brasola Ehc; 13. Rivola; 14. Minardi; 15. Trobat; 16. Ottusi; 17. Fro-sini; 18. Casola; 19. Piazza; 20. Falzoni; 21. Bartali.
Rezultati Jahkoatletov
v vzhodnih deželah
VARŠAVA, 23. — V Poljski. Romuniji in Madžarski so domači lahkoatleti dosegli v letošnji sezoni nekaj novih rekordov. Na Madžarskem je Ernoe Beresz tekel 1500 metrov v 3:48.4. Nova državna ženska rekorda sta dosegli tudi Jozsane v metu diska z 42,70 m ter Fu-herjeva, ki je vrgla kroglo 12.89.
Soeter je v Romuniji skočil v višino 1,95, Dimitru pa je vrgel kladivo 51,45.
38-letni Poljak Lomovski je postavil nov državni rekord v metu krogle s 16,15 m. Meslov-ski je postal državni rekorder v metu kladiva s 53,20, Adamyk pa v skoku s palico 4,18 m. Weiberg je dosegel v troskoku 15,06 m, kar je tudi novi dr-1. žavni rekord.
(Od našega dopisnika)
NEAPELJ, 23. — Zopet smo
prav uganili. Lahka proga je močno vabila k begom, zanimivo pa je bilo pri vsem to, da asi tiiso spali, temveč s pomočjo svojih pomagačev budno pazili v prvih vrstah na vsakogar, ki je hotvl iz skupine. Tako ni uspel prvi beg, ki bi lahko postal zelo nevaren: Hu-ber je kakih 25 km od starta dobil tri sto metrov naskoka. Namen je bil prozoren: lluber bi služil Kobletu kot odskočna deska. A Kuebler in Coppi sta skupno s svojimi neutralizira-la poskus. Potem si mali pobegi sledijo drug drugemu; vse do Petruccijevega pri Isola Liri (106 km). Tu pa so za Petračevem, ki je osvojil nagrado na prehodnem cilju, potegnili Astrua, Magni, Kuebler, Koblet in Coppi ter skupina manj znanih. Od asov je manjkal samo Bartali, ki je pozneje z odličnim zasledovanjem dohitel skupino. S tem beg ni bil več zanimiv. Starega se še vedno vsi bojijo in so proti njemu celo pripravljeni na zavezništvo. To je najboljši dokaz Bartalijeve trenutne for'-nie. V Cassinu tri minute počitka, namenjenega prehrani. V nadaljevanju se je z raznimi majhnimi izleti posameznikov in skupinic na čelu stvorila skupina tridesetih, katerim so sc neprestano priključevali novi vozači, vendar mir ni trajal. Zampicri, Van Steenbergen, Ciolli, Rossello in Benedetti dobijo kmalu precejšen naskok, ki na cilju v Neaplju ob nepopisnem navdušenju občinstva znaša dve minuti. Asi so dobrohotno gledali na ta zad nji podvig, saj je Van Steem bergen na kvalifikacijski lestvici daleč zadaj m ne more biti nevaren. V zaključnem sprintu Belgijec ni imel nasprotnika, kakor tudi ne Petrucci. ki je privozil na cilj na čelu glavnine. Asi se kot navadno niso udeležili sprinta, ker plačilo ne poplača nevarnosti
Kot ste videli iz kronike, je današnja etapa bila živahna, borbena. Letošnji Giro vsaj v svojem prvem delu niti za trenutek ni bil dolgočasen pogumnih dejanj niti več ne štejemo. Upamo samo. da bo tako tudi ostalo, zakar imamo najresnejše garancije. Coppi je v formi, Astrua bo drago prodajal svojo roza majico, ki jo je obdržal tudi po današnji etapi, za hrbtom dvojice pritiskajo in Čakajo na napačen korak Geminiani, Kuebler, Ockers, Magni in Bartali, pa tudi Koblet, ki je danes zopet bil boljši.
Jutri Giro zavije proti seve-Iru. Proga bo dolga samo 149
km in v prvi polovici nima na sebi nič posebnega. Pri 90. km pa preidemo v kraljestvo gora. Cilj etape je v višini 1236 m, v vzponu na Roccaraso. Ni težko prerokovati, <}a bodo imeli glavno besedo eplezalcin, sprinterji pa bodo morali paziti predvsem, da ne izgubijo preveč minut. Na svidenje jutri, ko vam bomd l / ko marsikaj povedali. Bo zdržal Coppi, kako se bo obnesel Koblet, pa Kuebler?
LESTVICA:
1. Astru* 31.57:41; 2. Coppi 31.58:33; 3. Zampieri 31.59:17; 4. Geminiani 32.00:15; 5. Zam-pini 32.00:34; 6. Kubler 32.00:34; 7. Defilippis 32.00:36; 8. Ockers 32.00:54; 9. Magni 32.01:34; 10.
Bartali 32.01:36;	11.	Albani
32.01:38; 12. Ciose 32.03:12; 13. Ccnterno 32.03:43; 14. Pasotti 32.04:19; 15. Benedetti 32.05:15; 16. Rossello V. 32.06:16; 17. Koblet 32.06:32.
GIAMPIETRO TOSSATTI
BERLIN, 23. -— V zvezi z vestmi o pristanku ameriškega letala na severnem polu 3. maja t. ]., kar naj bi bilo prvič v zgodovini, sporoča danes sovjetska agencija, da je Ame-rikanec priletel s petnajstletno zamudo, ker je sovjetski heroj Mihail Vodopjanov prvi izvedel ta podvig 21. maja 1937.
PO PRVI ETAPI KOLESARSKE Dl RK E PO ISTE I
Prvi Bogovič pred Faturjem
(Od naše*a dopisnika)
PULJ. 23. — Danes so sa zbrali na Reki najboljši jugo. slovanski kolesarji — juniorji, ki proslavljajo 60 obletnico rojstnega dneva maršala Tita z drugo kolesarsko dirko cikrog Istre. Letos organizirajo to dii> ko kolesarska kluba Reka -n Pulj in sindikalno športno dru-štvo «Proleter» iz Kopra,
Na tekmi nastopa 8 moštev. Kot znano, je lani zmagal v tej dirki Rečan Stroligo, ki je obdržal vodstvo-od prve do zad. nje etape, čeprav sta Koprčana Apolonio in Brajnik poskušala vse, da bi mu odvzela prvo mesto. Ekipna zmaga Da je pripadla koprskemu Proieterju, ki ima tudi letos precej upanja ha ponovitev uspega.
Takoj po startu, ki je bil ob 8.30. so nekateri vozači hoteli Uiti, vendar so favoriti takoj reagirali. Do Opatife ni bilo presenečenj. Tu pa je Brajnik pokazpl, da ni v najboljši kondiciji, kar so Puljčani takoj izkoristili. Zbežala sta Matticchio in Fatur, ki s« jima je pridru. žilo še 6 kolesarjev, med njimi tudi Koprčan Paulucci. Za vodečo skupino je vozila še majhna skupina štirih kolesarjev,, ki jo je vodil Miklavčič. Koprski dirkač Hrovatin je nerodno padel, m pa se resno po škodo, val, tako da je po zamenjavi kolesa lahko nadaljeval tekmo, seveda s precejšnjo zamudo.
Do cilja prve pol etape v Ra-ši ni bilo nobene spremembe. V zaključnem tprintu je zrna. gal Puljčan Matticchio pred Faturjem. Pauluccj je bil šesti.
Popoldne je bil start druge pol etape, ki je vodila iz Rale v Pulj. Brajnik je pokazal, da je prebolel krizo; vozil je vedno na čelu skupine in več. krat skušal pobegniti, kar pa se mu zaradi budnosti nasprotnikov ni posreč-lo. Vendar je njegova živahnost povzročila precejšnjo selekcijo v vodstvu; odipadel je tudi Matticchio, ki se mu je poznala utrujenost od jutranjega podviga. Mad veliko množico Puljčanov, ki so bili po vsem mestu v špalirju, je privozilo cilj v prvi skupim 12 kolesarjev, med katerimi se je uveljavil Brajnik in tako po. ncrvil lanski uspeh. Drugi je bil Zagrebčan Bogovič, ki j* tudi prevzel vodstvo v skupini oceni.
Jutri bo druga etapa Pulj— Koper. Tekmovalce pričakujejo okrog 17. ure na kopi-skem stadionu. Pred prihodom bo za. nimava kolesarska prireditev s kriterijSkimi, zasledovalnimi,
Odločilna tekma Sovjetska zveza • ČSR bo v nedeljo * Italija, poražena od Bolgarije, zasedla šesto mesto
MOSKVA, 23. — Danes se j tekma med Sovjetsko zvezo in
ja nadaljevalo finalno tekmovanje evropskega ženskega prvenstva v košarki.
V borbi za zadnja mesta je Romunija visoko porazila Vzh. Nemčijo z rezultatom 77-15. Zmagovalci so bili popolni gospodarji na igrišču. Nastopili so nato težji kalibri: Francija in Avstrija, ki se borita za sedmo mesto. Prepričljivo je zmagala Francija z izidom 52-18.
Najzanimivejša tekma večera je bila med Bolgarijo in Italijo. V igri je bilo četrto mesto. Številni gledalci so na stadionu Dinama prisostvovali do kraja napeti igri. Povedle so Italijanke s 4-2, nasprotnice so izenačile in prišle v vodstvo s 7-5. Nato so zlasti po zaslugi Vojnove Bolgarke zopet prišle v vodstvo in imele v odmoru precejšen naskok (29-20). Po polčasu pa so Italijanke z izvrstno igro celo prišle v vodstvo s 36-35, a takoj nato v trenutni nepazljivosti pustile nasprotnice do napada, ki je trajal do konca. S tem porazom je Italija osvojila šesto mesto.
Po včerajšnji zmagi Češkoslovaške proti Madžarkam,
Madžarsko ni bila veg tako zanimiva. Gledali smo prvovrstno košarko. Madžarke so vodile s 3-0, nato tudi s 7-3, a so Rusinje kmalu vzele igro v roke zlasti po zaslugi Maksimove in Aleksejeve, nedvomno med najboljšimi igralkami tega turnirja. Domačinke s6 za ključile potčas v svojo korist S' 36-20, v nadaljevanju pa popolnoma nadvladale Madžarke, utrujene zaradi ostrega tempa prvega polčasa.
Jutri odmor, v nedeljo pa bodo odigrane zaključne tekme.
Tako mi mislimo:
| skupinskimi in individualnimi I dirkami. Nastopili bodo najboljši dirkači obeh con STO.
Rezutati:
Prva poletapa Reka—Raša (67 km): 1. Matticchio (Pulj)
2.12’05”; 2. Fatur (Reke); 3.
Pckupec (Zagreb); 6. Paulucci, vsi s časom zmagovalca; 10.
Miklavčič; 13. Brajnik; 16. Perone; 23,' Hrvatin, vsi Prole-ter Koper.
Druga poletapa Raša—Pulj 135 km):	1.	Brajnik	(Koper)
1.09’; 2. Bogovič Branko; 3. Je. ...	,	„	_	.
mec (Ljubljana), oba s časom ~ a a "r ® na zmagovalca; 6. Miklavčič; 7. I Bc.cgna - Lazio Hrvatin; 13. Paulucci; 24. Pero- Como * Udinese ne, vsi Proleter KoPper.
Skupna ocena: 1. Bogovič Branko (Zagreb) 3.26’35”; 2.
Fatur (Pulj) 3.287”;	3.	Zam-
bjili Lu gi (Reka) 3.28'53"; 5.
Paulucci; 7. Miklavčič; 11. Brajnik; 20. Hrvatin; 21. Perone, vsj Proleter Koper.
Lestvica za moštva: 1. Prole. ter Koper 10.33’25”; 2. Kolesarski klub Reka 10.38'29”; 3 Voj-vodarja, Novi Sad 10.52’06”.
PNS
Inter - Sampdoria Juventus - Nr.poli Legnauo - Milan Lucchese - Torino Novara - Padova Genoa - Siracusa Monza - Veneri a Treviso - Moden a Vicenza - Piombino Verona - Piša
Rapallo - Siena Raven na - Parma
TENISKO PRVENSTVO FRANCIJE
Stevi o preostalih
se neglo krči
PARIZ, 23. — V četrtem dnevu teniškega prvenstva Francije ni bilo večjih presenečenj. Važnejši rezultati: moške dvojice, prvo kolo: Irvin Dorf-man - Grant Golden (ZDA) : Sammjr Anderson (V. B.) - De-rek Capell (J. Afrika) 6:4, 3:6, 6:4. 6:8, 6:1.
Henri Pellizza - Jacques Tho mas (Francija) ; Petko Miloj-kovič (Jugoslavija) - Oscar Ro-driguez (Kolumbija) 6:1, 6:1, 6:4.
Moški posamezno, tretje kolo: Rolando Del Bello (Italija) : Jacques Jamain (Francija) 6:3. 6:2, 6:4; Gardnar Mul-loy (ZDA) : Marcello Del Bello (Italija) 6:3, 7:5, 6:4; Gianni Cucelli (Italija) :	Straight
Clark (ZDA) 0:6, 6:2, 7:5, 6:4; Tony Trabert (ZDA) : Owcn Williams (J. Afrika) 6:4, 6:1, 7:5; Kenneth Mc Gregor (Avstralija) ; Milan Branovič 7:5, 7:5, 6:4; Jaroslav Drobny (E-gipt) : Guy Delhomme (Francija) 6:0, 6:1, 6:0; Kurt Nielsen (Danska) : Nigel Cockburn (J. Afrika) 0:6, 6:3, 6:4, 3:6, 6:4.
COPPI j« pravkar prešel cilj v etspi na kronometer, ki pomeni prvi korak k stari formi tn uspehom. Na licu mu razberemo utrujenost in veliko zadovoljstvo.
nosti političnega in vojaškega značaja. Sovjetska vlada, nadaljuje nota, si šteje v dolžnost, opozoriti iransko vlado, da bi Jo sprejem domnevne ameriške pomoči zapeljal v resnici na pot sodelovanja z ZDA, kar bi olajšalo napadalne načrte ZDA proti SZ. Ob zaključku poudarja nota, d;a takšno stališče ne mere biti koristno prijateljski!^ odnosom med Iranom in SZ. Noto je izročil v četrtek sovjetski zunatlji minister Višinski iranskemu poslaniku v Moskvi.
Novica o izročitvi sovjetske nete Iranu je bila zelo hladnokrvno sprejeta v perzijskih krogih. Ker pa je petek v Iranu praznik, n} fciio mogeče zbrati podatkov o tem, kakšna bo u-radna reakcija. V glavnem poudarjajo v Teheranu, da to ni prvi primer, ko prejme Iran od SZ podobno noto. Od 1947. leta do danes je SZ predložila Iranu že tri ali štiri takšne note. Ena sc je nanašala na gradnjo letališč, druga na gradnjo prog in strateških cest in zadnja leta 1950 je predstavljala nekakšen protest proti dejstvu, da so Angleži fotografirali kraje na področju ob sovjetski meji Na vs.alc način pa se poudarja, da pooblašča šesti člen prijateljske pogodbe med SZ in Iranom iz leta 1921, SZ posredovati le v primeru, da bi tuje sile prišle v Iran v številu, ki bi predstavljalo grožnjo za SZ. Glasnik ameriške vlade je izjavil, da ima sovjetska nota Iranu cčividno namen, strahovati to državo in jo pripraviti do tega, da bi se odrekla ameriški pomoči. Uradni krogi opozarjajo na dejstvo, da ameriška pomoč Iranu nj nekaj novega in da Sovjetski zvezi že s prejš-njimj notami ni uspelo oplašiti perujske vlade. Edina novost pri vsej zadevi, trdijo uradni krogi je podpis novega sporazuma, kj bo omogočil podaljšanje ameriške vojaške pomoči Iranu. Ta pomoč je bila pred kratkim prekinjena, ker se teheranska vlada ni držala nekaterih določil sporazuma. V Iranu so trenutno tri misije, ki imajo vojaški značaj: dve sta tam že deset let (za vojsko in policijo), tretja pa od 1950. leta. Zadnja jma namen, poučevati iranske vojake, kako naj uporabljajo ameriške dobave.
Z druge strani pa dajejo v diplomatskih krogih v Moskvi veliko važnost sovjetski noti. List «Izvestja» ji je posvetil fnnogo prostora. Zapadni diplomati in komentatorji v Moskvi se boje, da bo perzijsko vprašanje zopet stopilo v ospredje.
V ponedeljek 9. junija bodo pričeli pred Mednarodnim sodiščem y Haagu obravnavati angleško - iranski petrolejski spor. Proučili bodo predvsem ugovor perzijske vlade, ki odreka haaškemu sodišču kompetenco v tem sporu.
Po pisanju lista «Daily Tele-graph» ima namen iranski ministrski predsednik odstopiti, čim bo Mednarodno sodišče v H->agu proučilo angleško-iran-ski spor. Po pisanju «Daily Te-legraphas naj bi'bil Mosšadek izjavil, da ne bo odstooil morda zato, ker se boji za življenje, marvef zato, ker ni prišlo do popoldne rešitve petrolejskega vprašanja in ker se pojavlja vedno večja opozicija proti njegovi vladi. «Ne bom nikdar podpisal sporazuma, ki bi bil naperjen proti neodvisnosti moje države«, je dejal Mossadek. «Ako bo tak sporazum sprejet, e:a bo moral podpisati nekdo drugi. Umaknil bi se rad s čisto vestjo*.
DEMONSTRACIJE SEVERNO-AFRIČANOV V FRANCIJI
Številni ranjenci
v spopadih s policijo
CHARLEVILLE, 23. — Do hudega spopada je prišlo danes popoldne med močnimi skupinami policijskih stražnikov m okrog 800 severnoafriškimi manifestanti, ki so protestirali proti aretaciji alžirskega nacionalističnega voditelja Mešali Hadija. Spopad je trajal eno uro, pri čemer so bile ranjene številne osebe.
Manifestacija severnoafriških nacionalistov se je pričela zgodaj zjutraj. Zbralo se je več sto oseb in zahtevalo osvoboditev voditelja severnoafriških nacionalistov Mešali Hadija. Pri neredih je bilo poškodovanih več trgovin in avtomobilov. Policijski podčastnik je dobil strel v prsa, medtem ko sc demonstranti ranili poveljnika republikanske varnostne straže z nožem v trebuh. Do spopadov med policijo in Se-vernoafričani je	prišlo	tu-
di v Harnesu pri Lensu in v Mondleliardu. Tu je nastopilo dva do tri sto Sevemoafričanov in se spoprijelo s policijo. Večje Število so jih aretirali. Pri spopadu je bilo nekaj ranjenih, dva do trije dovolj resno, tako da so jih morali spraviti v bolnico. Lažje je bilo ranjenih nekaj policistov. Zadnje demonstrante so razgnali okrog 18.30. Zvečer se je zvedelo, da je bil pri incidentih en demonstrant ubit.
Do krvavih spopadov med policijo in ogrog pet sto Sever-noafričani je prišlo pozno popoldne tudi v Le Havreu. Tudi tu so Sevemoafričani zahtevali izpustitev Mešali Hadija in napadli policijo s kosi opeke. Da bi razpršila demonstrante. Je policija uporabila solzljive pline. Petnajst demonstrantov so aretirali. Ranjenih je bilo kakih deset Sevemoafričanov, medtem ko je bil težko ranjen policijski agent, kateremu so zasadilj nož v trebuh.
Francoski minister bivših
borcev Emmanuei TMSpkjj ob povratku iz ^ni2 ,f bi mantiral govorice, da k * v Tuniziji sestal tudi}to1™, nacionalističnimi mimstn. jv vil je da bi napravil kcoecF denčnim govoricam; poudariti, da sem se 'lC® stal z mnogimi osebami ijU pravljal z njimi o tre* vprašanjih, vendar nis«?JL šel v stik niti z enim ^ prejšnje tuniške vlade- .. ster je dodal, da le bil v -povezavi g francoskim nim rezidentom, da »e je s tuniškim: ministrskim 9 sednikom Baccouchem IB Tin
jem in da je vsakemu, s koli je govoril, dejal:	JH
ja ne bo popustila PTji«U njami, vedno pa do dr»»
je obljube*.
NEW YORK. 22. — delegat v razorožitvem ^
siji Malik je danes so zahodne oborožene su krat večje od sovjetskih- *f
je dalje, da so v primeri ^ vrši no tozadevnih tanske oborožene sile ^ večje od sovjetskih,
12-krat, ameriške P8 Dejal je, da imajo tri si-e skupno 5 milijo®®* tisoč mož pod orožjem-
KINO
V TKSlL ^
Rossetti. 16.0:	«Doi®*
Green Garson, Grego*?’	.
Esceisior. 16.30:	sl/Uj51	GraysoB-	.
bič», M. Lanza in NazkmaJe. 16,30: «15 vrtojiv puščave*, Erich Von ^ inarf Fenict. 16.00:	«Za	dva	vi,
upanja*, Maria Fi°re cenzo Musolino.	,	,
Filodrammatico. 16.30: * ton! da maki...*, (Valter Ohia- *>
>5
Arcobaleno. 15.00: «^r
Maria Ferrero in
vaš* Nunzio	Fdogam3-	pr
Soi.o, Araldo	Tieri, Eur	C(.
ci, Enrico Viansio, K**, tra, Angelini-Barzizz« ' i fff Astra Rojan. 16.30: «6«*" raj*, Judy HollidaJ’- . „e V Alabarda. 16.00: tijo*. A. Steel in D- 'Si,* Armonia. 15.30: «Ne fco 1 Cagney in B. PaFto*1- ie2Jj. Aristoa. 16.00:	«Parada
Anrora. 16.00:	«Vesela
Jud.y Garland in Gen' . Garibaldi. 14.30: «B*krei»
B. Lancaster in C. 01. Ideale. 16.00: «Za Vtrfnotoii
ja», J. Williams L.
Impero. 16,00: ePcrfe*
Sally Gray in Nigel e* 0' Italia. 16.00: »Prepovedan*
M. Lebean.
Kino ob morjo. 16.30: lepe zunanjosti želi Merlini in Gino Cervi- ,/ Moderno. 16.00: «ProsWk ejr cern», Elizabeth Taf10,,. (T, Winters in Montgom^r Savona. 15.00: «Sestre *
C. Colbert.	AF Vlale. 16.00: «sedem f
cev*, Georges Marsh*1- ,0r Vittorlo Venelo. 16.0°:
Gary Grant.	vrl»-
Azzurro. 16.00: ((Ind:)38 -, N* a Ovton, K. De Mili« in«itnie* Belve-iere. 15.00:	«PoC	-
Mehiki*.	^
Marconi. 16.00: cin, A. Nazzari in J- , pol.w Massimo 16.00: «PolnOČn'	(so^
C. Mariolanza in to,—ejsid Novo cine. 16.00: tok*, J. VVelssnviiHef- g geli Odeon. 16.00: «Manon»- '	^
ni, C. Aubry. KtC*'1, Radio. 16.00: «0. K. ?
Chiarl S. Pamoanin«- |j,», Venezia.' 15.00:	4
Rog?rt In S. Pace. M»u Vittoria. 16.00:	3n.
0’Hara in Paul chn
RADIO
;*'h7bk‘
214.6 m ah 11 sjj
SOBOTA, 24.
6.45 Jutranja «l£sa*; čila. 7.15 Jutranja s laSaa- ‘J poročila. 13.45 Lal*> «4^ > » Križem po naši f'f V*. ,? Od včeraj do dfif' p. v. V Komorni zbor i* da Vrabca. 18.00 S nj prevr račnlce. 18J5 p° siovcnsk jj 18.30 Jaki: Venček ^,rmon1KV rocn h — igra na Tr5ta. že. 19.00 Komentar 0 pc0k,|i Po svetu okrog-	nevU F >
21.15 Ob rojstnem	^i M
Tita. 21.30 Savn 22.00 Od	Glasb*	**
Zadnje vesti, 33.10 ko noč.
T»»f 1 \-SeK * ali 9s0 kC- |utr^
306,1 m 7.15 poročil*, ^na,'^
gu»v
12.00 Obljube In <*j$5 vsakc£3 nekaj.	2*,	Cn.
13.00 Šramel k^0
bena meolgra. 1*4 giasb*^ zornik. 13.40^ ^ &
zornik. »■»'j	t,anM Jvi.
poročila. 14. J*	18.»
17.3° Ptesna *.as»o-m<,ma J, J menke. I8-*?. motiv*. 1 18.43 Dunajski n pestra^ V. Eovor z ženo. >ila »V & glasba. 19.4»	^aviu*
lilnl govori P lahka ^ ličnih strank-	n	__ rrA	^
22.00 Malo za	73.15
nato večerni P laJba.
23.32 Polnočna *	,,
THS* '* ,1.0»5 ju,!&*$& sna o^JaglaVni so!$o G'fof
vodila' za
Ska slasb*;. ,4,20
sarski	latfjUg,
ska !" 17 45 ReV,j3 jg.OO Pesmi. glasba-'Ige "‘V’ 18.30 Lahk!> Vtfpodaz^sti. 2%
merlke'l9 50 5P°rtn?l 30 Plesna K*33
Glavni urednik BRANKO BABIC. - Odg urednik STANISLAV RENKO	-	UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI «t	6, III	nadt - telefon «ev M-HU«
In 94-638. - PoStm predal 802 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St	20.	- Telefonska St 73-38 - OGLASI:	od	8.30	12 In	od 15	18 - Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vISine v Širini I stolpca trgovski	60,	finančno-upravni 100, osmrtnlcr 90	Ur.	— Za	FLRJ:	za vsak mm Širine I
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT -	Podruž.: Gorica III S Pclllco 1-11, Tel	1132. Koper, Ul.	Battistt 30la-I. Tel 70
  	l0,tp^of°;>
NAROČNINA Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. red. ijud. repub. Jugoslavija: izvo*	.	T11^,
PoStnl tekoči račun za STO	ZVU Založništvo tržaSkrga tiska. Trst 11.9374 — z» Jugoslavijo: Agencija demokratične*	n?1
Ljubi lana TyrSeva 34 • tel. 200« tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90333-7 — Izdaja Založništvo tržaSke*8