Gospodarske stvari. Beseda o guojnici in njeni vrednosti. Mnogo se je že po raznib. časnikih in v gospodarskih knjigah pisalo, kako gre tekoče izločke naše domače živine in pa gnojnico, ki se_ jia gnojišču nabira, v našo korist porabiti. Človek bi mislil, da o tem ni več tieba niti besedice spregovoriti. Ali pogled na navadna gnojišča, in na ulice po marsikterih mestih in vaseb nam bitro kaže, kako malo so te pisane besede še izdale in kako malo se vrednost teh tekočin od mnogo naših gospodarjev se ceni. Treba je tedaj sopet in sopet glas povzdigniti in pozornost vseh razumnih kmetovalcev na to preimenitno sredstvo vspešnega gospodarjenja obračati. Koliko pa je kmetij, ktere bi imele prikladne jame, da se v nje gnojnica, ki iz gnojišča curi, nabira, ali pa v hlevih primerne žlebove, da se po njib scavuica živine v gnojnično jamo odceja? V blevih stoje živinčeta dostikrat v blatu, da kopita in parklji občutljivo trpč iu pogosto od nesnage bolezni na parkljih iu kopitih dob& Po vaseh se pretakajo celi potoki rujave tekočine iu tako zrak zasmradujejo in aezdravega delajo. Ia vendar je to najbolj izdateu gnoj za njive in travnike, ki so ga dostikrat toliko potrebni. Koliko diagocenega gnojila se tako leto ua leto za naša polja pozgubi, ker se po nasih rekab v tuje dežele odteka iu tamošnjim kmetovalcem polje brez truda gnoji in rodcitno dela! V teb tekočinah so namreč one tvarine, ktere rast raznih zelišč najbolj pospesujejo, v obilui meri zadižane, kakor gnjilec, kali ia fosforna kislina. Da naši bialci vidijo, kako resnične so rečene besede, jim hočemo tukaj povedati, koliko odstotkov imenovanih tvaria je v 1000 funtih scavnice goveje živine, konja, ovce in svinje in pa v 1000 funtih gnojnice. fosforne gnjilca, kalija, kisline V scavnici goveje živine je 5-8 149 — „ „ konja „ 155 15 0 — „ „ ovce „ 19-5 22 6 0*1 „ svinje „ 43 83 0-7 v gnojnici 15 49 0.1 Kakor je iz navedenih stevilk razvidno, ima frišna scavnica razne živine imenovanih redivnih tvarin več v sebi, kakor gnojnica, ki se iz gnojišč odteka, ki je večidel manj ali več deževnica in snežnica, v kteri seje na gnojisču nakupičen gnoj izpiral. Glavna ravnila, kako z gnojnico ravnatiinjo si v korist obračati so: 1. Na vsakem gnojisču mora biti dosti velika, vode ne prepuščajoča gnojnična jama. Najbolje je, da je obzidana. Zid mora se od zadej z ilom trdno zatlačiti, na sprednjib straneh pa s cemeuitnim apnom, t. j. s takim, ki se v vodi ne raztopi, dobro premazati. Velikost take jame se ravna po številu in velikosti živine, za ktero je namenjena. Za jedno veliko živinče, konja, vola, kravo mora imeti jama 8' globokosti in na dnu 5 štirijaških črevljev obsežka. V ti primeri se da velikost jame po številu živine preračuniti. V to jamo morajo se žlebovi za scavnico iz hleva napeljati, ki morajo pa tako trdni biti, da nobene tekočine ne prepuščajo. Tudi gnojnica, ki se iz gnojnega kupa odceja, se napelje v to jamo, če tudi bolj kaže dve gnojnični jami napraviti, jedno za scavnico iz bleva, drugo za gnojnico iz gnoji- šča. Deževnica, snežnica in druga voda se ne sme na gnojisče stekati in tam nabirati, ker gnoj le izpira, kar je zguba na gnoju. 2. Jama se pokrije z močnim pokrovom iz debelih desek, skozi kterega gre cev s sesalko, ki gnojnico iz jame vlači, s ktero se potem posebno v vročih letnih časih gnoj marljivo in dobro škropi, in tako vedno vlažen obdrži. Take sesalke ima na prodaj Karl Lincenmayer na Dunaju (Nibelungengasse Nr. 7.) po velikosti za 28 do 32 gld. Da se cev ne razpoka, je pa dobro jo s slamnatim vožjem^ oviti, kteri ovitek po letu in po zimi ostane. 3. Gnojnica ima pred vsem za namakanje gnoja služiti. Ako je gnoj primerno vlažen, tako mirno in po času zavreje in vse redivne tvarine v njem ostanejo. Ako scavnico za poskropljenje in namakanje gnoja rabiino, ostanejo vsi obstanki, kteri se iz živalskega trupla izločujejo v gnoju in tako dobimo gnoj naj boljse moči. 4. Kolikor se pa gnojnice za premakanje gnoja ne porabi, to se je lahko neposredno za pognojenje porabi. Izvaža se v gnojničnih sodih ali zabojih na travnike, deteljišča in druga polja, na kterih se krma prideluje, pa tudi v drugo pognojitev sočivja se z velikim pridom da obrniti. Najbolj kaže gnojnico razlivati o vlažnem in oblačnem vremenu. Vendar pa razvažanje gnojnice dosti truda in dela stoji posebno, ako se mora na oddaljena polja voziti. Ce okolšeine dopuščajo, se more gnojuica tudi v to porabiti, da se na travnike napelje in jib tako poinoči. Ce travniki spodaj dvorišča ležijo, se vrežejo po travnikih vodotoki, po kterih se gnojnica razteka in travnike naiuaka. Svetovati je gnojnico z vodo pomešati, za kar je treba po travniku sem ter tje jame za deževuico izkopati, v ktere se deževnica nabira in potem tudi gnojnica v nje spusti in z to mešanico travnik namaka. Ta naprava se nahaja v mnogib švicarskih gospodarstvib z najboljšim vspehom. — 5. Tudi za napravljanje inešanega gnoja, komposta, gnojnica dobro služi. Kompostai kupi se ž njo od časa do časa dobro polivajo, kar razkrojenje onih tvaiin, iz kterih je kompost napravljen, vrlo pospešuje, gnojivne tvarine pa, ktere so v gnojnici zadržuje. 0 ponarejenji vina se Sem dalje veS govovi. Začeli so namreS tudi pri nas, posebno po mestih, točiti ponarejeno vino in prodajati za naturno vino. To jo ljudi jako iznemirilo. Ne samo vinopivci, ampak tudi vinogrački posestniki se pritožujejo. To pa posebno zato, ker se bojijo za dobro ime naših vinorejskih krajev pri vnanjib kupcih. Kdo bo neki po vino pisal, 5e pa se mora bati, da mu rnesto zdrave in naturne vinske kaple ne pošlejo p o n arejenega, lažnjivega vina. V Mariboru se je o tej stvari že veliko go- vorilo in posvetovalo. Te dni je ravnatelj tukajsne vinorejske šole priobčil nekoliko misli, katere tudi svojim bralcem podati hočemo. Omenjeni gospod razločuje čveterno vino: 1. naturno vino, dobljeno iz grozdja, biez vsakega umetnega dodatka. 2. tržno vino, t. j. vino, katero se je iz naturnega vina po umetnem kletarstvu — po dodavanji alkohola, po umetnem razvretji in precejanji, podrugačilo in pretvorilo tako, da ostane stanovitno in ga elobodno sme pretakati v sode in steklenice (fiaše) in kot tržno blago po svetu pošiljati. 3. Galizovano in petiotizirano vino, t. j., ki se je ali po nasvetu nemškega Gala ali pa Francoza Petiota dobilo iz vinskih tropin. 4. napravljeno ali urnetno ponarejeno vino (fabricirter Wein, Kunstwein), t. j. tako vino, ki se je napravilo brez grozdja, brez grozdovega vina, marveč sostavilo iz v o d,e, alkohola, venstajnove kisline, glicerina, in različnib dišav in barvil. Omenjeni gospod priporočuje prve tri vrste vinstva. Tudi četrte vrste ne zametuje popolnem, ampak le tedaj, ako bi se vino delalo iz škodljivih tvarin. Naposled nasvetuje še sledeče. Pravi:umetno narejanje vina sesme le spri volj enj em in pod nadzorništvom c. k. vlade trpeti — ponarejalci vina naj plačujejo zato posebno dačo, morebiti celo večjo, kakor je vinogradnikom naložena. Krčmarji in tršci morajo povedati in na glažih in sodih razvidno imeti, kar predavljejo : naturno ali ponarejeno vino. Žižke od žita (zrnja) odvraCamo ako dno in stene žitnih kašt dobro s čebulom (lakom) navošimo. Dirjanje s konji, ki so k vozovom zapreženi napravi konjerejska podružnica v Ljutomeru za konje ljutomerskega, gornjeradgonskega in ormužkega sodnijskega okraja 12. septembra t. 1. Dirjalo so bode od lokavskega križa na radgonski cesti do globetkinega mosta pri Ljutomeru, t. j. 2000 sežnjev ali Vg —ilje daleč. Darila iznasajo 30, 25, 20, 15, 10, 5, 3 in 2 gld. v srebru. Zastran vplačanja daljnih procentor na delnice ,,banke Slovenije". V poslednjem ,.Go«podarju" je bilo naznanilo, da bode izredni zbor delničarjev banke ,,Slovenije" v Ljubljani dn6 17. avg. t. 1. sklepal o tem, ali se naj daljni procenti na delnice vplačajo ali ne, in koliko: 10 ali 20 procentov na vsako akcijo? Pri zavarovalnicah in bankah na delnicah osnovanih je to sploh navadno, da delničarji doplačujejo na akcije, ki so pod imensko ceno izdane bila, ako je društvo na sk o di bilo ali pa svoj posel tako razširilo, da je premalo gotovine v zalogi. V poslednjem slučaji je doplačevanje delničarjem samim ravno tako na korist, kakor je umnemu posestniku, kteri si denarja izposodi, da kupi zemljišča, ki se mu ponuja in mu lepo sodi, ker se ž njegovim vkupaj drži. Obresti, ki jih mora za izposojeni denar trpeti, se mu v kratkeru času lepo povrnejo, ter zamore tudi dolg poplačati. Tudi sko d a pii kakem na delnice oprtem društvu ne plaši delničarjev, nekoliko procentov na delnice doplačati, ako imajo le poroštvo, da je vodstvo društva v dobiih in zanesljiv i b r o k a h, ter društvo napreduje. Z doplačanimi procenti se škoda zadela in ob enem zaloga (fond) pomnoži, da zaniore drnštvo vspešno delati. V isti meri pa kakor doplačilo, inuoži se tudi v r e d n o s t a k c i j in p r o c e n t i, ki od njih tek6, ako je le — kakor pravimo — društvo v dobrih rokah. — Obrnimo to na banko ,,Slovenijo". V prvi dobi svojega delovanja imela je res zgube, torej ee kaže potreba procentnih doplačil na akcije. Toda, kakor stvar zdaj stoji, se gg. delničarjern ni obotavljati, da ne bi doplačila dovolili. Pomislimo stvar kakor je. Zguba prihaja od tod, ker je bilo: a) veliko ustanovnib stroškov, kakor jih trpi vsaka banka, in to še veliko več kakor jih je ,,Slovenija" imela; b) je bilo iz začetka premalo skušenih mož pri vodstvu, ker 6mo Slovenci v tej stvari novinci bili, vrh tega je pa na 6elu stal mož, ki je sicer misel o vstaaovljenji nSlovenije'' sprožil in vse potrebno uravnal, elednjič pa tako čudiio delal, da so ga morali pri priči odstaviti; c) se je prenaglilo s postavljaajem podružnic na Dunaju, v Pragi in Peštu, ki so grozno veliko stale, zastran dobička nag pa goljufale. — Tega veega pa zdaj ni več. Ustanovmb stroškov je koneo, na čelu ima banka slovečega izvedenca in poštenjaka kot vodilnega ravnatelja, namreč g. Blašketa iz Prage, ki pozna posel iz dolgoletne lastne skušnje tako natanko io je tako raarljiv in vesten, da je malo tacih najti. Tudi diugi gospodje v vodstvu kakor pri raznih oddelkili zavarovanja so zvedenci in poštenjaki ter ima g. Blaške bistro oko, da vidi in ve, kdo <la k temu poslu sodi in kdo ne. — Slednji8 so se odpravile prediage podružnioe (razen one v Trstu, ki jako dobro dela) in postavili glavni agenti, ki so vložili denarnih zastav in ne dobivajo nobenega plačila, r_arveč imajo le postavnih procentov od posla, ki ga za banko opravljajo. Zgube se torej pri njih ni bati, ampak le delajo banki na korist. — Kakor čujemo, postavljeni so tudi po mnogih drugih krajih pošteni možje za agente. — Vse to nam daje veselo poroštvo, da ima banka nSlovenija" lepo prihodnjost, delničarji pa opravičeno upanje, da bodo akcije v kratkem prav lepo, stalno ceno imele. Že zdaj, ;od kar so se stvari pri bankiaem vodstvu bistveno spremenile, postal je posel pri vseh oddelkih, posebno še pri zavarovanji na življenje, tako živahen, da bode banka skoro med prvimi te vrste stala. — Gledč na vse to si ne morem kaj, da ne bi gg. delničarjern živo priporočal udeležiti se izrednega zbora dn6 17. avg. t. 1. in glasovati za doplacanjedaljnih procentov. Dapa kolikor le mogoče vsak delničaar zamore doplačati, bi svetoval, da se odločimo le za 10 % percentnega doplačila td vsake akcije. Sklene se naj tudi, da, kdor ima več akcij in mu je pretrdo vse naenkrat doplačati, si sme sam obroke postaviti, kar uravna potem ravnateljstvo bankino. Naj torej nibče ne zamudi časa, da pošlje vsaj do 11. avgusta delnice bankinemu denarničarstvu v Ljubljauo, da dobi poverjenski list za glasovanje. Eden štajerskih delniCarjev.