KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec", Wien V., Margaretenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
Ust
2££Il polittico, gospodarstvo iir prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: K 200"—
Za Jugoslavijo
celoletno: 24 Din. polletno:	12
četrtletno : 6	.
Leto II.
Dunaj, 26. aprila 1922.
v
St. 17.
K šolskemu vprašanju slovenske manjšine v Avstriji.
Pod tem naslovom pišejo „Videnské Listy" v 14. številki z dne 7. t. m. o koroškem šolstvu nekako sledeče:
Slovenske šole v Avstrijski republiki so po plebiscitu nehale eksistirati. Slovenska manjšina, nasilno zatirana in preganjana, si je priborila v deželni zbor koroški dva poslanca, a nima niti ene slovenske šole. Dve privatni slovenski šoli je vlada takoj po plebiscitu zaprla. P^vi čin avstrijske (koroške) vlade po plebiscitu je bil verolomnost, ker je pred plebiscitom slavnostno proglasila, da hoče ščititi pravice slovenske manjšine. Kjer so bile pred leti slovenske šole, imajo Slovenci seveda pravico zahtevati, da se poučujejo njih otroci v materinskem jeziku. Leta 1861 so imeli koroški Slovenci 21 popolnoma slovenskih šol. Državni šolski zakon iz leta 1870 je na šolstvo na Koroškem zelo slabo vplival. Na okrožnico poslano vsem občinam so zastopniki Slovencev po-voljno odgovorili, ker so pač mislili, da znanje nemškega jezika otrokom ne bo škodovalo. Ni pa bil glavni namen te okožnice priučiti slovensko mladino nemščine, ampak jo germanizirati. —
Tako so nastale takozvane utrakvistične ali dvojezične šole. Utrakvistične šole ne bile bi slabe, ako bi se poučevalo v njih v narodnem duhu. V resnici pa se je slovenščina vedno bolj in bolj izpodrivala, saj je bila vlada tudi vedno pripravljena ponemčiti potom utra-kvističnih šol cele slovenske pokrajine. Slovensko šolsko društvo je leta 1914 izdalo statistiko iz katere je razvidno, da je bilo na sedanjem slovenskem ozemlju Avstrijske republike: slovenskih šol nič, utrakvističnih 77 in nemških 22, med zadnjimi 2 meščanski.
V teh šolah se je poučevalo 12.000 slovenskih otrok in 1800 nemških. Število nemških otrok se je v nekaterih krajih po plebiscitu seveda zvišalo, ker so bili slovenski uradniki zamenjani z nemškimi. Na teh šolah je poučevalo v šolskem letu 1913—1914 skupno 250 učiteljev. Od teh je bilo za pouk slovenščine usposobljenih samo 58. — Slovenščino slabo ali pa samo koroško narečje je obvladalo 103
i
• a
učiteljev, 85 pa sploh ni imelo o nji pojma in ti so poučevali slovenščino.
Po plebiscitu se je razmerje še veliko poslabšalo. Vsi slovenski učitelji, ki so med plebiscitom pokazali svoje slovansko mišljenje, so morali ozemlje zapustiti, ker jih vlada ni hotela sprejeti v službo. Ostali so samo še 4, vsi drugi so Nemci.
Kljub mirovni pogodbi in varstvu manjšin, v pred kratkem še popolnoma slovenskih krajih, seveda germanizacija na ta način hitro napreduje.
Končno pravi, da so se storili že vsi mogoči koraki pri dež. šol. svetu, zvezni vladi, Zvezi narodov itd. ali vlada ne kaže za nas niti toliko zanimanja, da bi odprla vsaj naši dve zasebni šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu in Št. Jakobu v Rožu. Najbolj se pa seveda čudi temu, da vdira sodnik Poetsch na čelu sumljivih elementov v privatna stanovanja Slovencev in jih .strahuje z grožnjami.
Monakovski manjšinski kongres.
V Monakovem v Nemčiji se je sestala pretekli teden podkomisija Zveze narodov (svoj sedež ima v Bruslju), ki proučava vprašanja evropskih manjšin. Predsednik te podkomisije je Anglež Dickinson, Nemčijo zastopa minister dr. Simons, Československo pa dr. Brabec. Naloga tega kongresa je, pripraviti vse potrebno za glavno konferenco, ki se bo vršila poletu v Pragi, ima torej samo informativen značaj.
V to svrho je podkomisija zaslišala razne navzoče zastopnike manjšin ♦ posameznih dežel, kakor zastopnika tirolskih Nemcev dr. Welpo-nerja, ki je novdarjal, da šolstvo na Tirolskem ne odgovarja ljudskim potrebam in da zahtevajo Tirolci svojo avtonomijo. Zastopnik Nemcev na Češkem, senator Meidinger, se je pritoževal nad ustavo češkoslovaške republike, ki je bila sprejeta brez privoljenja nemške manjšine.
Seveda imajo zastopniki posameznih manjšin samo posvetovalen glas; odločujejo pa delegati pri Zvezi narodov včlanjenih
držav ne za manjšine, ampak za države ugodno. Podkomisija je mnenja, da se bodo dala manjšinska vprašanja rešiti samo potom mednarodnega zakona. Tedaj pa zahtevamo, da se tudi nas pokliče h konferenci! Avstrijske manjšine iz posebnih razlogov niso poslale v Monakovo nobenega delegata. Pač pa je poslal čsl. Narodni vybor v Monakovo spomenico
0	češki in slovenski manjšini, ki opozarja Zvezo narodov na naše šolske razmere in nasil-stva ter povdarja, da avstrijske oblasti podpisane pogodbe ne upoštevajo.
■	M	« k M a ■ aSM
1	Zbirajte za tiskovni sklad! |
uaaaaaa■■■■■■■••■aBBBaaaaaaaaaavBBB«■»»aaaaaaaaa■■■■■■• bbbbbbbb bbb»bbbb
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBa BBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBaBBBaaBBBBBBBliBB
B POLITIČNI PREGLED B
Genova.
Velikonočni prazniki so prinesli v Genovi veliko politično presenečenje, kar je celo sicer tako mrzle Angleže segrelo. Medtem ko so se antantni diplomati že veselili na uspeh konference in prerokovali pravi evropski mir, so Nemci in Rusi, uvidevajoč, da z genovsko konferenco ne bo nič, ker se ne začne delo tam, kjer bi edino rodilo sad, na tihem sklenili gospodarsko pogodbo, ki je spravila skoro vse diplomate iz pravega tira. S to pogodbo odpira Rusija Nemčiji svoje naravne zaklade surovin in žita. Nemčija pa bo dobavljala Rusiji industrijske izdelke. Razburjenje vsled te pogodbe traja že cel teden, da ne moremo zaznamovati niti enega pozitivnega uspeha. Velike države pravijo, da te pogodbe nikakor ne pripoznajo, čes da je v nasprotju z verzajsko mirovno pogodbo. Rusi in Nemci sicer izjavljajo, da temu ni tako ter priobčujejo tudi besedilo pogodbe. Toda zavezniki, pred vsem Francozi se upravičeno boje, da obstoja poleg objavljene nem-ško-ruske pogodbe še kaka druga, veliko bolj važna pogodba, ki pomeni zvezo vzhoda proti zapadu. 200 milijonov ljudi bi bilo združenih tako v močno zvezo in tej zvezi bi se skoro pridružile še druge države, pred vsem baltske in Poljska in govori se celo tudi o mali antanti. V tem primeru pa bi bila vojaška pre-
PODLISTEK
Rutarjev Jur.
Če me doma aj vjezij pa kar Nabeluk vze-mem, palic, vtorbo pa narjov nabašem, pa grem.
To anbart sm jo vždvav v Sele, ko pridem na ves, pa baram an žejk ist hier hell: Ja je djava obir je še cel. No! sm žijav naj pa bo Prišu sm pa lih k meši. Tak velak kup vovne je bu tam na ofrštoku, pa an mihn zvončej sm slišu plenkat. No, sm žijav vovn vidm, zvončej slišm, ovc pa čir kni. Pole je še le ana žejka poveva da na den sv. Neže pavri vovno prne-sejo h ofru, zvončej pa vturnu poje. Ko je meša minuva sm pa za cblajs prej vn šov, da sm Idi pogruntav.
Mein liabr Herr Redakter:	punce čudn
lepe napravlane po novej modi.
Te stare žejke čudn svete po te starci modi Temvad fantje pa zgaretlne v «štab, za
klobukam pa gamsport. Te star možej pa fajfe, kakor povsodi.
Na šlije je fajmoštr tud prišu ven fein, velak, štehfrizur zvate špigle bolj kiinstlermassig.
Šribar sej te sukav tam okule, al te je pa tak suh, da vsak den komašne nosi, čeb se kosti z sule da se vkomašnah vjemej. Anbart ga je te mrzi veter v Jugoslavij popihav, pole pa zad kni mogu, ker legitimacije ni imel. Črez an cajt je še le prišu an močn juh da ga je vrgu spet v Sele, je pa lih na Mažejov hiš prletu. Mažej je za čev gvant skrivat ker je žijav da so folksberovci prhrušal, pole sta se še le spoznava. Meni je pa dolg čas tak bu, ker najrajš po nemšk marjem sm pa djav šribarju goten Tag Herr Gemeindesaprament, mein Name Juri Rutar. Prmojmuhat te je pa tako kozlarijo začev marvat, da ga knism zastopu, al je biv pijan, bol pa bovn.
Za piti pa vceleh Selah nikaj drujga ko pa voda, jaz je pa ne morem, ko sm vidu da s jo anbart krave pile.
Smuk po kvancu zad v Borovlje. Hej tam pa v en Gasthaus. Kelnarca je ko tak prskakla-va k meni, jas sm pa djav ein fiertel Wein.
Kelnarca: Homa kein.
Jas: Ein Liter Bier.
Kelnarca: Is auch nich hier.
Jas: Ja kapa pol dobin.
Kelnarca: Ein Tee mit caherlin.
Ti prmajmuhov da me je kaka graba za-jezuva, da sm Dravo pregazu. Oberfiihrar je pa vpiv za menoj hej! čaj saj te prepelam da boš suh jas sm pa djav piš me v uh. Tam gor na hribu sm pa dov sedu pa ribu.
Preljuba oroška in leta otroška na stare dni pa vodo pi.
Ne zabim nikol teh bridkih ur, hochachtungsfoll Rutarjev-Jur.
moč vzhoda velikanska in vsa stavba verzaj-skega miru bi se mogla zrušiti. Ravno tega se Francozi najbolj boje in zato grozijo z odhodom. Pod temi okolnostmi se ni čuditi ako se bo konferenca nekega lepega dne razletela.
Avstrija. V Genovi se je sestavila posebna podkomisija za avstrijske zadeve, ki prou-čava sedaj gospodarski položaj naše države. Gre se za kredite in odložitev plačil za 20 let, ker se bodo druge države šele na podlagi tega spustile v pogajanja za nove kredite. Dr. Glirtler se močno trudi, da bi dobil v Ameriki ali na Holandskem kak nov kredit ali da bi ga vsaj Čehi zvišali na 1000 milijonov Kč in Italjani na 100 milijonov lir. Italija gre avstrijskim delegatom povsod zelo na roko.
Mala antanta je za Čičerinov predlog o razorožitvi pod pogojem, da sme v slučaju neizpolnjevanja podpisane mirovne pogodbe od strani katerekoli države in povratka Habsburžanov seči po orožju. Ostale države se morajo s pogodbo zavezati, da bodo z orožjem odbile vsak napad na katero od pogodbenih držav. Med zastopniki vlada popolen sporazum in je zastopana v vseh komisijah.
Češka. Češki Nemci so se obrnili s posebno spomenico na zastopnike raznih držav na genovski konferenci. V tej spomenici se pritožujejo nad tem, da nimajo tistih pravic kakor Čehi. Med drugimi omenjajo v spomenici tudi, da češka država za nemško univerzo ne skrbi tako, kakor za češko. Če pridejo Nemci s takimi pritožbami pred državnike vseh držav, kaj bi neki rekli ti državniki Nemcem, če bi se pritožili tudi mi koroški Slovenci, da nam Nemci niti ljudskih šol ne dajo. Nemci hočejo biti kot manjšina enakopravni; ta zahteva je upravičena. Toda kjer so sami v večini, tam pobijajo manjšine ne le kulturno, temveč tudi dejansko.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Slovensko katoliško izobraževalno društvo za štebenjsko faro ima v nedeljo 30. aprila 1922 ob 3. uri popoldne v Maloščah svoj redni letni občni zbor. Prijatelji društva s svojimi družinami so vljudno vabljeni. Načelstvo.
Sele. Igra „Naša kri“ je na velikonočni pondeljek privabila mnogo gledalcev in je vsem zelo ugajala. Vsa čast igralcem, da so to težko igro uprizorili na priprostem odru tako gladko in naravno! Igra se. ponovi 30. aprila po maši.
Pliberk. (Kulturni škandal.) Naše izobraževalno društvo je nameravalo prirediti na Velikonočni ponedeljek veselico z Medvedovo igro „Posestrinci“ in Finžgarjevo „Vse naše“. Čisti dobiček prireditve je bil namenjen dobrodelnosti. Okrajno glavarstvo v Velikovcu pa nam je pod vplivom „Heimatdiensta“ veselico prepovedalo „z oziri na red in mir“. Kaj tacega zamore odrediti pač le velikovški okr. glavar in njega konsortes. Nikoli še nismo ogrožali pliberški Slovenci miru in smo raje vsa zbadanja nasprotnikov požrli kot pa da bi prišlo do spopada. Mi nismo taki kot gotovi „heimattreilarji“, pri katerih je pretep na dnevnem redu. Izobraževati in vzgajati se hočemo potom naših društev, ker nam naše šole ne morejo nuditi izobrazbe in vzgoje. In tudi tega nam okr. glavarstvo ne dovoli. Idijote nas hočejo imeti, s' katerimi bi potem razpolagali kakor bi hoteli, da bi bili, kakor so nas rabili med vojno za „kanonenfutter“ zdaj njih hei-mattreilarski „Stimmvieh“. Da ima naše društvo najplemenitejše namene, priča je to, da smo se cel postni čas pripravljali na veselico, katere čisti dobiček bi posvetili dobrodelnosti. A okr. glavarstvo tudi nima vica za reveže, sicer nam naše prireditve ne bi moglo prepovedati. Cilj teh gospodov, oziroma gospodov, pod katerih uplivom je okr. glavarstvo, je zatreti v nas vse, kar je slovenskega. Se li zavedajo, da podirajo s tem tudi vse, kar je lepega, plemenitega, kar je božjega. Naše društvo je eno najmočnejših društev ne samo slovenskih ampak na Koroškem sploh. Vedeli so, da nam nrireditve ne bi mogli razbiti, zato so jo prepovedali. Če bije širom sveta še kako ple-
menito srce, če še ni zatrt vsaki čut za pravičnost, če evropejska kultura še ni čisto propadla, zganite se vsi tej vnebovpijoči krivici, ki se nam godi. Kar se godi pri nas, je kulturni škandal, ki omadežuje celo Evropo.
Pliberk. (Uboga justicija.) Že večkrat ste imeli priliko slišati, da se je pliberška sodnija spremenila v politično agitacijsko pisarno. Pri vsaki obravnavi se razpravlja o „iredenti“, po načelih ..Heimatdiensta se sodi in obsoja. Ker pa ji na tem polju primanjkuje dela, je pliberški sodnik v svojih uradnih prostorih med u-radmmi urami otvoril ..posredovalnico v zamenjavo posestev". Ker ie prišel do spoznanja, da naših zavednih Slovencev ne bo spreobrnil ne z grožnjami, ne s kaznimi, ampak, da s tem rodi v njih še večji odpor, jih kliče potom svojega sluge, katerega seveda tudi mi plačujemo, k sebi in jim prigovarja, naj zamenjajo svoja posestva z libeliškimi nemčurji, ker bi ti sicer zdaj prišli pod Jugoslavijo. Libeliče bodo po določitvi meje menda pripadle Jugoslaviji. Ker pa naši kmetje hočejo ostati zvesti ne samo svojim materam ampak tudi svoji rodni grudi, jim g. sodnik zopet grozi, da se bo proti Slovencem začelo še veliko ostreji postopati! Pripomnimo, da se vse to dogaja v uradnih prostorih med uradnimi urama. Uboga justicija, kako te teptajo!
Dob. Agitatorji bivšega „Bauernbunda“ so začeli zadnji čas z neko mrzlično naglico napravljati shode. Na cvetno nedeljo so imeli na dveh krajih shode, v Replah in v naši vasi. Drznili so se priti v našo zavedno slovensko vas, ki je že tolikrat jasno pokazala, da noče imeti stika z to brezversko stranko in so skušali z lepimi besedami in obljubami pridobiti ljudi za svoj „Landbund“. Toda to pot so imeli smolo. Kdo neki bo še verjel ljudem te vrste, kakor so gospodje Paulitsch, Messner h. Durchslag, vsi trije sinovi slovenskih mamic, sedaj pa v službi stranke, ki besno sovraži vse kar je slovenskega. Radovednost je gnala vaščane, da so se udeležili shoda v precejšnem številu: večinoma sodili moški, le par je bile žensk in te, čeprav v' manjšini, so pokazale, da imajo več korajže kakor moški. Gosp. Paulitsch je slikal v svojem govoru položaj naše države in povdarjal, da jo je le soc. demokracija privedla do tega stanja. Priporočal je združitev vseh kmetov in kmetskih delavcev v „Landbundu“. Povedal je končno, da bo stranka delala na to, da se slovenskim duhovnikom ne bo treba pečati z politiko ker je ta zanje preumazana in se ne strinja s Kristusovimi besedami: ,,Ljubi svojega bližnjega — on je rekel svojega sovražnika — kakor samega sebe. Bivši „bauernbundlerji“ imajo seveda posebne pojme o ljubezni do bližnjega. To so •■>okazali v Škocijanu in Grebinju. Nadalje je milostno dovolil, da ostanejo šole take, kakor so bile do sedaj, ker menda popolnoma odge varjajo namenu (germanizaciji). Drugi govornik je bil učitelj Messner iz Vogerč. Tudi on je zagovarjal sedanje utrakvistične šele, češ da se slovenskim otrokom ni treba slovensko učiti ker to že itak znajo. (To morajo biti nemški otroci grozni butlni, da jim je treba toliko ur na teden in toliko let utepavati nemščino v glavo. Op. ured.) Trdil je tudi, da imajo o šolah odločevati samo učitelji, češ, čevlje naj sodi le kopitar. Gosp. Durchslag je govoril nemško. Udrihal je po soc. dem. in enkrat mu je celo ušlo: „Der Geistliche soli in der Kirche bleiben“, nekdo pa se je zadaj oglasil: „Und der Lehrer in der Sditile." Spodtikal se je tudi nad tem, ker sta baje naša poslanca kriva, da imamo rdečega deželnega glavarja. Kmetje jim niso ostali dolžni odgovorov, posebno ženske so jih spravile v zadrego. Odšli so v bridkem spoznanju, da niso nič dosegli.	,
Št. Rupert pri Velikovcu. Dragi „Koroškl Slovenec"! Gotovo imaš tudi za skesanega nemčurja malo prostora v svojih predalih, da bi Ti malo razložil, kako nam nemčurjem gre. Mene pač strašno griva, da nisem poslušal glas svoje matere. Mastne obljube so me potegnile v nemčursko štreno, iz katere nisem več našel izhoda. Pribita pa je resnica, da so nas nemčurji ogoljufali in gorje vsakemu, kdor jim je verjel. Pred plebiscitom so vpili Koroško, Korošcem, sedaj nas pa podpihujejo, da bi pobijali in ubijali. Dne 12./III. s .....ilizi-
rali, da smo morali iti v Grebinjski Klošter. Nisem rad šel pretepat, pač pa sem rad šel pit, ker je zastonj teklo. Kakor veste, smo drugi dan šturmali na Narodno šolo v Št. Rupertu. Dne 9./IV. pa so Bauernbiindlerji napravili „Versammlung“ pri Jogru v Št. Rupertu. Reklo se ji je „Bauernversammlung“ ; bili so pa navzoči vsi uradniki iz Velikovca. Bil sem prav vesel, da sem šel; šlo se je za Narodno šolo, za nadučitelja, dr. Petka in šolske sestre. j Bati se je bilo, da bodo znoreli general Glan-čnik, Pirker, Šistl in župan Kandut. Sklenili so, s silo zatreti šolo, izgnati sestre, učitelja Ku-perja in dr. Petka. Prišlo je do glasovanja. Kdor je bil zato, je moral roko vzdignit. Roke jaz sicer nisem dvignil, pač pa nogo in odšel, ker sem se bal, da bi moral prvi vreči kamen na kakega Čuša, ko sem pa sam Čuš kakor vsi mi nemčurji. Glančnik se prav resno trudi, da bi ugonobil narodno šolo. Čudno je le, da so sklenili prej dr. Petka odstraniti; potem bi napravili bolnišnico v šoli brez zdravnika. Bolnišnica brez zdravnika, pa šole brez maternega učnega jezika, to pa res samo Glančnik more potuhtati. Pepo Wernik pa zida železnico čez Narodno šolo. Se mu pa tudi pozna, da ima cel kolodvor v glavi.
Radiše. Zopet se moremo oglasiti iz visokih Radiš, da boste vsaj vedeli, kako se nam godi. Naše županstvo pač pridno deli podpore takšnim občanom, ki lahko sami delajo in si služijo kruh; tudi vžitkarjem, ki imajo hrano pri mizi, se daje veliko več kakor ubogim, ki nimajo nič. Ubogim se podpora odvzema, drugi pa z moko krmijo svinje. Podpore so deležni seveda samo Slovenci nemškega mišljenja; mi pa ne dobimo nič ali pa vsaj toliko, da pri tem ne moremo živet in ne umret.
Otok ob Jezeru. Dragi „Koroški Slovenec"! Še nikdar nisi dobil pd našega kraja kako poročilo, da gotovo misliš, da pri nas ni več Slovencev ali pa da smo postali popolnoma mlačni. Še nas je precej in kar nas je še, smo trdni kakor skala. Da pa od nas nič ne izveš, je vzrok ta, ker živimo z našimi narodnimi nasprotniki še precej mirno življenje. Ali nekaj pa je le, kar nas razburja in ti moramo naznaniti. Pri nas je naročenih par oseb na „Bogoljub“, ki pa prav neredno prihaja; ima že gotovo kdo interes na tem, da ga zadržuje, Imeli pa smo še nekaj številk „Bogoljuba“ od januarja, ki smo jih položili na stranski oltar naše cerkve, da ga berejo tudi drugi. Na vsako številko smo zapisali: „Preberi in nazaj prinesi. da ga prebere tudi drugi!", ker je ta list dandanes potreben. To je naša navada ter smo delali vedno tako. Zdaj pa čujte in strmite! ; Radi tega je bil pozvan mežnar v soboto dne 8. t. m. h okrajnemu glavarstvu, da se opraviči. Pri glavarstvu je mežnar izvedel, da se je nahajala med temi številkami tudi ena (ali je resnica ali ne, ne vemo) iz leta 1920, v kateri je baje zapisano nekaj o plebiscitu. Čudno je vendar, da so se ustrašili Nemci celo Bogo- ' ljuba, ko so med vojno vendar vedno povdar-jali, da se boje samo Boga in nobenega drugega. Ker okrajni glavar na izjavo mežnarja ni mogel kaj ukreniti, je baje poslal celo zadevo škofu, da on razsodi. Mogoče je, da nam škof na podlagi tega prepove polaganje Bogoljuba" na oltar. Če se to zgodi, zahtevamo, da izgine raz oltarja tudi nemški nabožni list „Bo-nifacij"! Pa drugič še kaj.
Žvabek. Tudi nam leži nekaj na srcu, da ti moramo poročati o naši pošti, ker Je tako natančna; ako priroma kako nemško pismo ali pa kakšna žaljiva dopisnica, ki je pisana v nemškem jeziku, tedaj pride jako hitro. Tako je dobila neka tukajšna žena žaljivo razglednico, ki je bila oddana na 27./III., dobila jo jc pa že na 28. t. m. Hodila je torej samo en dan. Ako je pa kaj nujnega ali če poprašamo za vašim listom, je pa odgovor, ga ni ali štrajka u-prava, ker nima kruha. To ni dela za sporazum. ampak za medsebojni spor. Ne očitamo to našemu poštnemu uradu ali poštni sluga dobro ve, kaj in kako, zato se tako ponaša in temu krohota.
Vovbre. Naš general Zepej Glančnik napoveduje ofenzivo proti čušom. Nedavno je Šel gospod general Zepej mimo pd. Coklerja na 01-šenici. Zagledavši pred hišo Škofa Sebastijana,
mu reče: „Le počakajte Čuši, boste videli, kaj še pride !“ Škot nič hudega sluteč, si misli sam pri sebi: Ah, kaj more priti, draginja bode še večja, potem pa itak konec. O kakšnji ofenzivi še sanjal ni. Pa no šmenta, generalov izrek ni bil zastonj. V noči od 10. na 11, aprila t. 1. je oddelek „Orgešbande“ s kamenjem bombardiral Coklerjevo kajžo ter povzročili na strehi mnogo škode. Orgešbanda ni samo pri metanju kamenja junaška, ampak zna razdirati tudi vodovod. V noči 2. aprila so „orgešovci“ tukaj-šnega oddelka posestniku Povšnar Janezu, pd. Likebu v Št. Štefanu razdejali vodni rezervar ter vodovodne cevi zamašili s prejo. S kamenjem so Povšnarja preteklo zimo „orgešovci“ večkrat napadli ter pri hiši razbili okna. Priporočali bi gospodu generalu Glančniku, da bi njegov generalni štab izdal uradno poročilo o delovanju in bombardiranju orgešband, kakor je to izdajal glavni stan bivše avstrijske vojske, ali pa naj si vsa junaška dela orgešov zabeleži ter jih pri seji dež. zbora prebere, kjer bo žel gotovo pohvalo.
Popravek. Z ozirom na § 19. tisk. zakona z dne 17. dec. 1. 1862, drž. zak. št. 6 iz 1. 1863, se prosi, da se objavi v najpreje ali takoj po tej izbhajajoči številki »Koroškega Slovenca11 naslednji popravek k članku, ki je izšel pod naslovom »Zgornja Vesca“ v št. 37 iz leta 1921 »Koroškega Slovenca" o zadržanju orožnika postaje Kotmaravas, in sicer se ima popravek vstaviti ravno tako, kakor se je vstavil članek sam, to je, uvrstiti se ima na istem mestu in z istim tiskom: ..Ni res, da bi bil rekel orožnik orožnijske postaje Kotmaravas k dvanajstletnemu dekletu v Zgornji Vesci: „Wenn Sie bei die Tschuschen bleiben, werden Sie halt eine Tschuschin werden.“ (Ce bote pri Čuših ostali, boste pa čušla postali.) Res pa je, da se ni izjavil orožnik, in sicer vodja patrole Karol Telsnig, proti dekletu Heleni Taupe, niti na ta, niti na podoben način, temuč da je vprašal glasom lastne izjave Helene Taupe amenova-no le, kje da je doma in o njenih rodbinskih razmerah." Koroška deželna vlada v Celovcu, dne 12. aprila 1922, št. 71/Pras.
Št. Vid v Podjuni. (Nesreča.) Pri velikonočnem streljanju s topiči se je vsled neprevidnosti ponesrečil Makov Gabrijel na Vese-lah. Odtrgalo mu je 3 prste leve roke. Kakor slišimo, so se pripetile slične nesreče tudi v Škocjanu in Galiciji. Ali je tega treba? Država ima sicer od streljanja vsled monopola na smodnik velik dohodek, zgubi pa radi nesreč veliko delavnih moči. Fantom bi prinoročali, če že morajo streljati, več previdnosti!
Borovlje. V Borovljah in v vsej okolici znani »heimattreu" pretepači, stoje skesano na hodniku tukajšnje sodnije. Pride sam gosp. sodnik, jih hudo pogleda, ter jih pozdravi: „Die beriihmten Ferlacher Messerhelden". — No, no, nas Slovence veseli, da daje merodajna gospoda svojim pristašem imena, katere v resnici zaslužijo.
Blato. Izvanredno obletnico obhaja slovensko lovsko društvo Blato dne 4. maja t. 1. Minulo bo namreč ravno eno leto, ali 365 dni, odkar je vložilo priziv na ministerstvo na Dunaju, radi nepostavne oddaje tukajšnega občinskega lova. Ker pa še do danes ni nobene rešitve, namerava 1. društvo ta dan obhajati na poseben način. Da pa ne bo nadlegovalo z prijavo shoda naše oblasti in tudi ne bo razburilo »heimattreu" Korošce, se vrši slavnost po § Kiebitz, halt‘s Maul — a pardon — Slovenc. halt‘s Maul. Ne bo torej nobenega slovenskega govora, še manj seveda slovenskega govornika. Nastopijo le vsi naši ljubi pevci in pevke, ki so obhodili v tem času odkar lazi priziv na Dunaj, Italijo, Grčijo, ja še celo Afriko. »Heimattreu" divjačina — lisice, srne, zajci in jazbeci — bo skakala urnih nog, po slavnostnem prostoru in svarila lovce pred avstr, uradno »počasnostjo". Vse kar leze, hodi, skače in leta se udeleži obletnice, edino tisti »kroti", ki je regala včasih v Ptuju in se oglasila po plebiscitu v Celovcu je vstop na slavnost prepovedan. ker krote so dvoživke in ne spadajo po naših postavah k lovu.
Dobrlavas. Dragi čitatelji »Koroškega Slovenca"! Vzemite še enkrat 13. štev. našega lista v roke in pazljivo prečltajte pismo iz Maribora! Dopisnik omenja, kako veselje občutijo begunci, ko čitajo naš list in dopise iz naših
krajev. Zato pošiljajte dopise o veselih in žalostnih dogodkih iz vseh krajev Koroške (pa ne osebne napade. Op. ured.). Razumljivo je hrepenenje beguncev po vesteh iz domovine, ker je domovina, pač le mili, mili kraj. .
Bače. Dragi »Koroški Slovenec"! Od vseh strani nam prinašaš razne novice, ki nas zelo zanimajo. Zapuščene bi se čutili, ako bi Ti ne prihajal k nam. Tudi mi bi Ti radi večkrat kaj poročali ali žal Ti do sedaj nimamo kaj posebnega. Naj zadostujejo za danes Tebi in vsem Tvojim naročnikom naši najsrčnejši pozdravi od vesele družbe v Bačah.
Bilčovs. V 14. številki »Koroške Domovine" se je oglasil neki tukajšni dopisnik, ki, kakor se vidi, se ima za zelo nezmotljivega. Toda tokrat si se pa dragi moj, le malo zmotil, kajti ko zagovarjaš Pežlna praviš, da sicer res rad čika, a da bi dopisniku omenjenega članka v »Kor. Slov." bolj pristojal cucelj. Če bi ti naš visokorodni dopisnik »K. D." vedel, kdo je o-menjeni članek v »Koroškega Slov." pisal, bi bilo želeti, da bi o njem dostojnejše govoril. Da bi mi imeli na Pežlna piko? Čemu? Saj je raje hodil z strganimi črevlji, kot da bi se dal vam za judeževe groše ali podplate podkupit. Danes bi ga pa vendar radi vjeli. Toda on je pametnejši od vas. Kar se pa tiče ljudi, ki nimajo kajže ne drugega, naj pa dopisnik le Boga hvali, da ima svoj dom. Toda časi se spreminjajo in kdo vidi v bodočnost? Končno še enkrat o-menjamo, da si se pri dopisniku precej zmoiil.
Popravek. Z ozirom na § 19. tisk. zakona z dne 17. dec. 1. 1862, drž. zak. št. 6 iz 1. 1863, se prosi, da se objavi v najpreje ali takoj po tej izhajajoči številki »Koroškega Slovenca" naslednji popravek k članku, ki je izšel pod naslovom »Sveče" v št. 7 iz leta 1922 »Koroškega Slovenca" o zadržanju orožnika pri veselici požarne brambe v Svečah, in sicer se ima popravek vstaviti ravno tako, kakor se je vstavil članek sam, to je uvrstiti se ima na istem mestu in z istim tiskom: »Ni res, da bi bil slovenski fant zahteval od godbe, da naj zaigra slovensko polko. Res pa je, da je zahteval fant in sicer posestnikov sin Franz Muden, da se zaigra pesem »Slava Slovencem". Neresničen je naslednji popis nastopanja rajonskega nadzornika Klingerja: »Da igrajo godci slovensko, je zapazil orožnik stražmojster po imenu Klinger iz Bistrice, ki je bil tudi tam navzoč v civilu. Skočil je ošabno pred godce, ter jim prepovedal igrati slovensko." Res pa je, da je bil rajonski nadzornik Karol Klinger v drugi sobi gostilne kakor v oni. kjer je bila veselica ter je godba igrala. Nadalje je res, da so godci sami odklonili igranje zahtevane pesmi z namenom, da preprečijo prepir, ter da se je iz tega povoda pričel prepir. Ni res, da bi bil rajonski nadzornik Klinger na vprašanje slovenskega fanta, zakaj da prepove igranje omenjene pesmi, ošabno odgovoril »das ver-biet‘ ich". Res pa je, da rajonski nadzornik Klinger tega ni rekel, ter da je le podpiral godce, ki so odklonili igranje omenjene pesrm z namenom, da preprečijo prepire. Neresnična je nadalje trditev, da bi bil rajonski nadzornik Klinger nemške goste podpihoval, v stavku „Na to se je začelo med Slovenci razburjenje in tudi nemčurji, ktere je s tem orožnik podpihoval, so jeli razgrajati". Res pa je, da se je rajonski nadzornik trudil, goste pomiriti, in da se ima posebno njegovemu posredovanju pripisovati, da se je konečno splošno razburjenje poleglo." . Koroška deželna vlada v Celovcu, dne 12. aprila 1. 1922, št. 1916/Pras.
Št. Janž v Rožu. Le malo kedaj je opaziti kak dopis iz Št. Janža v »Koroškem Slovencu". Človek bi mislil, da tam doli vse spi, da ni življenja ne med fanti, ne med dekleti. Toda kdor tako sodi. se moti. Slučajno sem pred kratkim zašel v Rož in tudi v Št. Janž. Bilo je nečfeljo popoldne, ko jo primaham do lepe šentjanške cerkvice, na kateri‘se še vidijo sledovi divjanja koroških Turkov. Bil je ravno blagoslov. Ko je bila molitev končana, je prišlo precej fantov iz cerkve. Takoj je bilo opaziti Iz njih pogovorov, da so vsi vrle slovenske korenine. Ravno so se opravljali na sestanek izobr. društva. Precej se jih je zbralo v društveni sobi, fantov in deklet, mož in žena. Celo tamburaši so se zbudili, kako veselo jih je bilo poslušati. Je pač res, kjer se z vnemo prime za delo in so fantje vztrajni, pač vse gre. Lahko
je Št. Janž vsem Rožanom za vzgL majmo jih! Vam, fantje in dekleta št. . pa kličem le tako vrlo naprej! Če bomo um., nevstrašeni in marljivi, kdo nas bo zmagal0 Pozdravljeni!	Gorjanc.
Doberlavas. Koroška Domovina" laže prav debelo, ko pravi, da je bil za zborovanje pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem dne 12./III. t. 1. v Doberlivasi, kjer so poročali gosp. Poljanec in kjer so se izkazali zopet naši pretepači z bikovci in koli, napovedan in sklican samo shod čebelarjev. Čebelarji so zborovali že v nedeljo 5./III., kjer so si izbrali nov odbor, ki je pa bil tistega časa, kadar misli „K. D.“, da je bilo še le zborovanje, že naznanjen pri okr. glav. v Velikovcu. Slovenska podružnica čebelarskega društva ima med svojimi člani prav napredne in navdušene čebelarje. Vidi se, da so Slovenci pač vendar še . bolj napredni, kakor naši nasprotniki svojo nasilno kulturo z bikovci in šnopsom.
Železna Kapla. Umrl je na vodenici znani gostilničar in mesar v Železni Kapli, Anton Weitzer.
Sele. Dne 19. aprila smo pokopali Heleno Pegrin, najemnico Malovodnikove kmetije, pridno in skrbno gospodinjo. Zapušča 4 nedorasle hčerkice sirote, ki so zgubile očeta 1. 1918. Naj počiva v miru!
Grebinj. (Smrt.) Na Veliki četrtek smo spremili rajnega očeta Tomaža Hanzerja, pd. Griinbauerja v Homcu k večnemu počitku. Rajni oče je bil jako priden in marljiv gospodar, dolgoleten cerkveni ključar in velik dobrotnik grebinjske cerkve. Bil je trdnega slov.-narodnega značaja, pravičen pa tudi proti Nemcem. Da je bil spoštovan v vsakem oziru, je dokaz veličasten pogreb, ki smo se ga od blizu in daleč v mnogobrojnem številu udeležili. Nemalo je nas pa vžalilo, da gosp. župnik v Grebinju ni mogel ali hotel počakati s sv. mašo in tudi ni prišel, kakor običajno, niti tistih par korakov do križa nasproti, kar bi se vsekakor spodobilo staremu cerkvenemu ključarju. Pri odpremu grobu je govoril gosp. župnik nemški nekaj besedi, ki jih je razumel malokdo. Menda še očenaša ne zna slovensko moliti? Res žalostno je'tudi za bolnika, ki leži na smrtni postelji in ve, da se mu bliža konec življenja, pa mora poslati po spovednika v sosedno faro, ker domačega, Nemca, ne razume. Da v slov. fari gosp. župnik še očenaša ne zna slov. moliti, to je pa vendar že neznosno! Rajnemu očetu Griinbauerju pa daj Bog večni mir in pokoj!
Doberlavas. (Smrt.) Kar naenkrat po kratki in mučni bolezni dne 13./IV. je pobrala smrt iz naših vrst najbolj vzglednega, krščanskega in narodno zavednega moža, Šimena Vrelih, pd. Pogača v Kokju. Bil je vzoren oče svoji družini, dober gospodar in vedno v vrstah bojevnikov in boriteljev za naše pravice. Kako je bil priljuben, je pokazala ogromna množica žalujočih, ki mu je izkazala zadnjo čast. Pevski zbor se je z žalostinko na grobu poslovil od njega. Milostljivi gospod prošt so nam postavili rajnega v ganljivih besedah v vzgled, kot krščanskega moža, dobrega gospodarja, očeta in ljubeznjevega prijatelja. Bridka izguba za ženo in dvoje otrok, še mladoletnih, katerim izražamo naše sožalje, bridka izguba pa tudi za nas. Bog naj mu povrne tam nad zvezdami. N. p. v. m.
Gospa Sveta. (Slovo.) Dne 30. marca so se preselili od tukaj k svojmu sinu v Sveče v R. stariši preč. g. Viktorja Ruprehta, župnika v Svečah. Oče g. Ruprehta, ki so bili zelo mirni in z vsakim prijazni, so zvesto in natančno opravljali nelahko službo mežnarja. Cerkev bo pa tudi mater Lucijo težko pogrešala, ker je zelo skrbela za kinč in olepšavo cerkve. Mi jih ohranimo v najboljšem spominu in jim želimo, da bi jih Bog še dolgo let ohranil zdrave in čvrste. — Preselil se je tudi koncem januarja tukajšni organist g. Pavel Karner in sicer v Štrassburg. Bil je izvrsten pevovodja. Ker je bil Slovenec, so ga Nemci (?) začeli sovražiti in mu tako onemogočili obstanek. Tako je prišla sedaj cela cerkvena uprava v nemške roke in to v Gospi Sveti, kamor so ravno Slovenci najraje romali. Nemec je sedaj župnik, mežnar in organist. Saj bivajo pri nas samo Nemci, kaj ne?
Jd vseh strani prihajajo novice, sa-.aše okolice se ne oglasi nihče. Seveda novic, dragi prijatelji, vam nimamo prinesti, kakor naprimer Grebinj, Encelna vas itd. Živimo še dosti v miru z našimi nasprotniki. Če nas pa kteri malo poštenka in zaničuje, se mi malo zmenimo, saj smo tega že navajeni. Pa oni mislijo, ko smo tako tiho, da smo že vsi zaspali in postali njih mnenja in duha. Pa nismo ne, še smo vsi po koncu in imamo ravno tako naš pravi slovenski ponos, kakor oni posili nemški. Zato pa svetujemo tistim plebe-taricam, da ne kričijo več nad slovenskimi ženicami na poti iz cerkve, saj jih ne boste spremenile.
ČEBELARSKI VESTNIK H
Poziv !
Prosimo, g. urednik, da bi nam nakazali majhen prostorček v „Kor. Slovencu11, da bi mi Slovenci-čebelarji se malo porazgovorili. Po zimi smo ugibali in kovali načrte, sedaj pa hočemo jih izpeljati. Slovenski čebelarji na Koroškem, stopimo skupaj in obnovimo naše osrednje, centralo ..Slovensko čebelarsko društvo za Koroško14. V združenju je moč, čebelice nam dajo najlepši vzgled. Podružnice naj stopijo v stik med seboj in naj si zberejo svojo vrhovno matico, da ne bomo zaostali, ampak na tem izdatnem polju gospodarstva napredovali. (Dopisi za čebelarski vestnik naj se po-šaljajo na naslov: Jakob Mošic, Doberlavas, Koroško.)

RAZNE VESTI
Sestri-dvojčki. Pred kratkem sta umrli v 44 letu starosti v Čikagu sestri Josipina in Roza Blažek, rojeni na Češkem, ki sta bili sicer v boku zraščeni skupaj, a drugače predstavljali dve osebi. Zgodilo se je, da je porodila Roza sina Franceta, ki je sedaj 11 let star. Učenjaki v Čikagu so sprožili sedaj vprašanje, ali naj se v resnici smatra samo Roza kot mati Franceta ali tudi Josipina. Znameniti zdravnik Briggs je izjavil, da je^celoten organizem obeh dvojčkov samo eden. Čeprav je otroka nedvomno rodila Roza, vendar pa je na porodu udeležena tudi Josipina. Znano je, da ga je v začetku dojila tudi ona. Dvojčki sta imenovali otroka „naš mali44 in sta imeli obe do njega materino ljubezen. Dejstvo, da je mogla poleg Roze tudi Josipina rediti otroka po porodu, dokazuje tesno skupnost obeh zraslih sestra. Dvojčki sta zapustili namreč 225.000 dolarjev, ki prapadejo, ako si bo sodnija prisvojila mnenje omenjenega zdravnika, sinu ali pa dobi od tega polovico oče.
Elektrizirano mesto in električni poljubi.
V mestu Tanani na polotoku Alaski so videli, kakor poročajo ameriški listi, te dni čuden in nenavaden atmosferičen pojav, nekako silno močno auroro borealis. Zrak je bil popolnoma miren, suh in prepojen ves z elektriko. Ako sta si dva podala roko, sta občutila močan električni sunek. Istotako so bili električni tudi poljubi, če je mož poljubil ženo, je pri tem oba spreletel električni tok, tako neprijetno, da do drugega poljuba gotovo ni več prišlo. Brzojavne žice so tako močno brnele, da se je slišalo več kilometrov daleč. Trpele pa so tudi živali, posebno psi. Če sta dva psa prišla skupaj ter se povohala, sta naglo pričela teči drug od drugega ter lajala. Tudi vrane so bojazljivo krakale. Elektriziranje mesta je trajalo več ur in ves čas so prebivalci Tanane lahko opazovali prekrasne pojave severnega sija.
Eksplozija v Bitolju. V Bitolju (Jugoslavija) je aksplodiralo na nepojasnjen način 400 vagonov streliva od solunske armade. Mesto je v plamenu, prebivalstvo beži v strahu pred daljnimi eksplozijami iz mesta, da je 30.000 ljudi brez strehe. Sodi se, da je 1800 človeških žrtev. Vlada je na lice mesta takoj poslala pomoč. —
Zveza med Jadranskim morjem In Donavo. Misli se graditi kanal, ki bo vezal Jadransko morje s Kolpo, Savo in Donavo. Kanal bo 150 km dolg.
Povodenj ▼ Jugoslaviji. Mesto Cetinje je vsled dežja narasle reke Crnojevice pod vodo. Tudi Ohridsko jezero in reka Drim sta radi tega stopili čez bregove in poplavili okolico. Škoda je izdatna.
D GOSPODARSKI VESTNIKE
Dohodninski davek.
Nadaljevanje.
B) Račun dohodkov in stroškov obsega te-le točke:
a)	Dohodki: 1. Za žito in sadje se je
izkupilo... 2. Za živino... 3. Za svinje, ovce, kuretino ... 4. Za mleko, maslo, sir, jajca ... 5. Vrednost hrane lastne družine... 6. Za les in drva... 7. Vrednost drv, ki jih je porabila lastna družina...	8. Zaslužilo se za vožnjo
i. dr_
b)	S t r o š k i : 1. Plača poslov ... 2. Prehrana poslov... 3. Nakup semen... 4. Nakup zivalij za dom ... 5. Računi obrtnikov ..., ži-vinozdravnika, ne zdravnika, ki ga je potrebovala lastna družina, da pa, če si ga poklical za posle... 6. Reparature, nakup orodja.*. 7. Svečava za gospodarstvo (ne za lastno družino) ... 8. Zavarovalnina... 9. Zemljiški davek ... 10. Živinska sol, plačilo za bika, nakup krme... 11. Slučajnosti...
5. Lestvica dohodninskega davka:
Stopinja	Dohodki		Davek
		od	d6
1.	30.000	40.000	468
2.	40.000	50.000	728
3.	50.000	60.000	1.092
4.	60.000	70.000	1.456
5.	70.000	80.000	1.924
6.	80.000	90.000	9 AAA w -IIT
7.	90.000	100.000	3.016
8.	100.000	110.000	3.640
9.	110.000	120.000	4.316
10.	120.000	130.000	5.096
11.	130.000	140.000	5.876
12.	140.000	150.000	6.760
13.	150.000	160.000	7.696
14.	160.000	170.000	8.684
15.	170.000	180.000	9.724
16.	180.000	190.000	10.816
17.	190.000	200.000	12.012
18.	200.000	210.000	13.208
19.	210.000	220.000	14.508
20.	220.000	230.000	15.860
21.	230.000	240.000	17.264
22.	240.000	250.000	18.722
23.	250.000	260.000	20.280
24.	260.000	270.000	21.892
25.	270.000	280.000	23.504
26.	280.000	290.000	25.220
27.	290.000	300.000	26.988
28.	300.000	310.000	28.808
29.	310.000	320.000	30.732
30.	320.000	330.000	32.656
31.	330.000	340.000	34.684
32.	340.000	350.000	36.764
33.	350.000	360.000	38.896
34.	360.000	370.000	41.080
35.	370.000	380.000	43.316
36.	380.000	390.000	45.604
37.	390.000	400.000	47.996
38.	400.000	420.000	52.936
39.	420.000	440.000	58.084
40.	440.000	460.000	63.492
41.	460.000	480.000	69.108
42.	480.000	500.000	74.984
Stanje papirnatega denarja v naši državi.
Po izkazu Avstro-ogrske banke je bilo dne 15. t. m. v prometu 322 milijard kron bankovcev. Število bankovcev se je zvišalo za 14 milijard.
Kredit v znesku 50 milijonov dolarjev so ponudile amerikanske banke Jugoslaviji.
Dunajski trg. Voli kg žive teže 1100—1450 kron, biki 850—1200 K, krave 800—1400 K, pitane svinje 1900—2470 K, ostale 1600—2250 kron, teleta 1500—1700 K, koze 400—1000 K, ovce 700—1500 K. Lahki vprežni konji 150.000 do 280.000 K, težki 500.000—900.000 K. 1 q sladkega sena 16.500—22.000 K, detelje 17.000 do 20.000, slame 12.000—12.600 K. — Mesne
cene: 1 kg govedine 1100—2400 K, teletine 1400—2600 K, svinjene 2200—2800 K, slanina 2500—2800 K, 1 kokoš 2000—2400 K, domači zajec 3200 K, 1 kg krompirja 170—200 K, jajce 130—135 K. Skoro vse je v teku tedna izdatno podražilo.
Ljubljanski trg. Mesne cene: 1 kg govedine 44—60 K, teletine 52 K, svinjina sveža 76 K, slanina 92—96 K, 1 kokoš 90—140 K, jajce 3.50 do 4 K, 1 kg surovega masla 150 K.
Borza, Curih, 22. aprila. Avstrijska krona 0,687. Dunaj 24. aprila: Dinar 120, češka krona 150,50, lira 415, francoski frank 716, marka 30, dolar 7700.
H
SMEŠNICE
H
Potrdila ni treba. Župan:	„Ali ste bili
navzočni, ko me je opsoval kmet Repčič?44 — Vestni čuvaj: „Da! Čisto natančno sem slišal, ko je dejal, da ste vi velik osel, kar more tudi pismeno potrditi.44 — Župan : „No, ali ste zahtevali pismeno potrdilo?44 — Čuvaj: „Bog ne daj! Verjeli smo mu že tako!44
Profesorska. „Kje pa ste pustili gospo, gospod profesor?44 — „Doma. Ker je prismodila opoldne jed, sem ji naložil sedaj za kazen, da jo mora do večera pripraviti desetkrat pravilno.44
Rahločutnost. „Oh, vi neusmiljeni človek!44 je rekla neka gospa mesarju. „Kaj tako brez srca ste, da bi zaklali tudi nedolžno jagnje?44 — Mesar: „Ali bi hoteli snesti živo?44
Za ženske. Oče je vprašal sina, zakaj so žene prej zrele kakor moški. „Ker raste ljulika hitreje,44 je bil sinov moški odgovor.
Še ena za ženske. Moški so sami vragi, pravi marsikatera ženska. Toda kaj bi dala marsikatera, da bi jo vzel — vrag._________
Listnica uredništva.
Žvabek. Ni za objavit. Bolj se meša ... Pošljte kaj drugega. — Ježova Mojca pride skrajšana prihodnjič.
.......Dr!" Petek "
zdravnik v Velikovcu ordinila vsak dan točno.
fželim kupitTg
1] posestvo ali majhen 1 H mlin na Koroškem ali n k v Jugoslaviji. s
Plačam takoj v dobri inozemski M valuti.	si
» Ponudbe je poslati na naslov Josip ^ ^^^ribernig, Poggstall, Nied.-Ò^^^
IIDOVA KNIHTISKARNA
SE PRIPOROČA ZA HITRO, OKUSNO IN CENO IZDELAVO VSAKOVRSTNIH DRUŠTVENIH, TRGOVINSKIH IN DRU-6IH TISKOVIN, VABIL, OKLICEV I. T- P.
WIEN V., MARGARETENPLATZ 7

Izdajatelj in	mr«d«U: Žlukav.lcf Josip. - Tiska LIdova tiskana (kota. draiba), Wisn. Vn MargaroteaplaU 7.