vpisujemo Lk^J abonma v Gorici aoriški urad 0481 547051 goriški urad 340 8624701 pokrovitelj goriške sezone center POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S vpisujemo abonma v Trstu komedija Samomorilec premiera v petek, 9. novembra Primorski ČETRTEK, 8. NOVEMBRA 2007 Št. 264(19.047) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Pospešek Srbiji na poti proti EU Rado Gruden Ko je slovenski premier Janez Janša septembra voditeljem Evropske unije predlagal, naj Srbiji čim prej dodelijo status kandidatke za članstvo, je marsikdo pomislil, da Slovenija prehiteva dogodke. Srbijo namreč še vedno močno bremeni nerešeno kosovsko vprašanje, še več pomislekov pa je bilo takrat, in jih je tudi še danes, o resničnem sodelovanju Beograda s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Ratko Mladic in Radovan Karadžic, po Slobodanu Miloševicu najbolj iskani osebi haaškega sodišča, sta še vedno na prostosti in po mnenju mnogih se skrivata v Srbiji. Toda očitno je Beograd znal prepričati glavno haaško tožilko Carlo Del Ponte, da je Srbija doslej storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi prijela vsaj Mladica. Drugače si namreč ni mogoče razlagati precej omiljeno poročilo o sodelovanju Beograda s Haagom, ki je imelo za posledico včerajšnje parafiranje sporazuma o pridruževanju in stabilizaciji med Evropsko unijo in Srbijo. To sicer še zdaleč ne pomeni statusa kandidatke za članstvo v EU, predstavlja pa velik korak naprej na poti srbskega približevanja Evropi. Pot do tega bo še dolga in vodi preko izročitve Ratka Mladica Haagu. Pa tudi v zvezi s kosovskim vprašanjem bo Srbija morala storiti kak korak nazaj, saj si je nenadno evropsko »simpatijo« do Beograda mogoče razlagati tudi kot obliko pritiska, da v zameno za bistveno skrajšanje čakalne dobe pred vrati EU na tak ali drugačen način pristane na »odhod« Kosova, nad katerim Srbija tako ali tako nima nadzora že od leta 1999. italija-romunija - Romunski premier na obisku pri svojem italijanskem kolegu Prodi in Tariceanu za skupno upravljanje z migracijskimi tokovi Italija ne misli na množične izgone - Vladna večina spet enotna okrog odloka GORICA - Slovenska konzulta pritiska na občino Jasli v predalu Postopek za odprtje slovenskih jasli obtičal v občinskem tehničnem uradu GORICA - Postopek za odprtje slovenskih jasli v Gorici je obtičal v občinskem tehničnem uradu, ki naj ne bi še poslal deželi FJK v avgustu zahte- vanega novega izrisa finančnega plana. Občinska odbornica Silvana Romano, ki se je včeraj udeležila prvega zasedanja novoizvoljene konzulte za vprašanja slovenske manjšine (foto Bumbaca), je zagotovila, da bo že danes poskrbela za rešitev zapleta. Na 15. strani RIM - Italijanski premier Romano Prodi in njegov romunski kolega Calin Tariceanu sta pozvala Evropsko komisijo, naj stori več za socialno integracijo priseljencev, predvsem Romov. Sicer pa sta se dogovorila za okrepljeno sodelovanje obeh držav pri upravljanju z migracijsmimi tokovi in pri socialni integraciji priseljencev. Prodi je poudaril, da kriminal nima narodnosti, in zagotovil, da Italija ne misli na množične izgone romunskih oz. romskih priseljencev. To stališče je tudi prevladalo v vladni večini, ki je tako obnovila svojo enotnost okrog odloka o izgonih. Na 5. strani Illy: FJK je lahko zgled na področju zaščite jezikovnih manjšin Na 3. strani Tretji pas A4 postaja resničnost Na 4. strani Javna dela na Krasu: trije avtogoli župana Dipiazze Na 7. strani Barkovlje: starši učencev šole Finžgar proti hrani v plastiki Na 8. strani O Kosovelovem liku v dvorani Baroncini Na 9. strani vesolje - Sinoči pristal na Cape Canaveralu Discovery po misiji v vesolju uspešno nazaj na Zemlji CAPE CANAVERAL - Ameriški raketoplan Discovery s sedemčlansko posadko je včeraj ob 19.01 po srednjeevropskem času uspešno pristal v Kenne-dyjevem vesoljskem centru na Floridi in tako končal 15-dnevno misijo v vesolju. Tokratna misija na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) je za astronavte predstavljala enega večjih izzivov, saj so opravili nekaj zahtevnih popravil in del na ISS. Pet astronavtov, med njimi Italijan Paulo Nespoli, in dve astronavtiki so na ISS ponesli modul Harnony, ki bo omogočil načrtovano namestitev in povezavo ameriškega, evropskega in japonskega znanstvenega laboratorija. 2 Četrtek, 8. novembra 2007 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Različni zgodbi dveh Slovenij JoZe Pirjevec Ta teden sem v ponedeljek predstavil esej Franceta Bučarja, posvečen razmisleku o slovenski zgodovini 20. stoletja, danes pa bom predstavil na SAZU zbornik razprav, ki sva ga uredila z Jankom Pleterskim in mu dala naslov: Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918-1941. To intenzivno ukvarjanje s problemi naše bližnje preteklosti se prepleta s pisanjem uvodne besede k italijanskemu prevodu knjige nemškega zgodovinarja Joachima Höslerja, Slowenien, in s popravljanjem zadnjih odtisov moje monografije »Trst je naš!« Boj Slovencev za morje 1848-1954, ki je tik pred objavo. Različni pristopi k isti tematiki, ki mi jih ponujajo omenjeni teksti, mi vsiljujejo misel, ki bo jo želel tukaj razčleniti in s tem preveriti njeno veljavo. Izhodiščna točka mojega razglabljanja je naslednja: slovenski narod se je začel oblikovati kot zgodovinski osebek dokaj pozno, šele proti koncu 18. stoletja, in je bil sestavljen dolgo časa - vse do leta 1945 in čez - pretežno iz kmečkega prebivalstva. To je pogojevalo tudi njegov ideološki razvoj, saj so bili poglavitni nosilci narodne pre-buje duhovniki, ki so jo oblikovali po svoji meri in v skladu s svojo miselnostjo. Kar seveda ne pomeni, da bi ne bilo znotraj katoliškega sveta dinamike, kakor jo je na primer udejanjal na prelomu 19. in 20. stoletja Janez Evangelist Krek s svojo uspešno socialno politiko, čeprav se ni mogoče izogniti misli, daje v njem prevladoval integralizem Mahničevega tipa. Tista drža, ki je narekovala uredniku Rimskega katolika, kakor pravi Spomen-ka Hribar, enačenje božje volje z voljo klera in enačenje vernikov z narodom. Kdor ni pravi katoličan, je odpadnik; njemu ne smemo priznati, da je Slovenec. Edini »črni madež«, kjer ta način mišljenja pred prvo svetovno vojno ni prevladal, je bil Trst s svojo liberalno usmerjeno Edinostjo in Jugoslovansko socialdemokracijo. Prav zaradi tega je bila izguba Primorske za slovenski narod še toliko bolj usodna, ker je po letu 1918 prišlo do oblikovanja dveh Slovenij, od katerih je vsaka živela svojo zgodbo. Slovenija, ki se je znašla pod Italijo, se je morala boriti za nacionalni obstoj in je prva dokazala, kakšno stopnjo zrelosti je dosegel naš na- rod, z organizacijo oboroženega upora proti fašističnemu režimu. Slovenija, ki pa se je pridružila monarhiji Karadjorjevicev, si zaradi grozeče italijanske in pozneje nemške nevarnosti ni mogla privoščiti opozicijske politike, kakršno so vodili Hrvati do beograjskega centralizma. Morala je najti z njim kompromis in se zadovoljiti s tem, kar ji je bila srbska čaršija pripravljena dati: delno upravno in skoraj popolno kulturno avtonomijo. V tej situaciji so lahko Slovenci izražali svoje nasprotovanje režimu kralja Aleksandra (pred in po oklicu diktature 6. januarja 1929) tako, da so se strnili okrog Ljudske stranke, ki je bila politična manifestacija katoliške cerkve. Vsaj delno je šlo za obrambni refleks pred pravoslavnim jugom, ki pa ga je hierarhija z Antonom Korošcem in škofom Gre-gorijem Rožmanom na čelu zmotno interpretirala kot blanko menico cerkvi - edini predstavnici naroda. Izhajajoč iz te slepote je omenjena hierarhija po letu 1935, ko se je Korošec vrnil na oblast, skušala udejanjiti v Dravski banovini, še posebej v ljubljanski škofiji, cezaropapistični režim, ki ni bil daleč od klerikalnega totalitarizma. To v dobri veri, da je napočil čas za oblast Kristusa kralja na zemlji, ki naj uredi družbo v skladu s papeško encikliko »Quadragesimo anno« na stanovski družbeni osnovi. V okviru te miselnosti so bili za ljubljanske klerikalce največji sovražniki »brezbožni komunisti«, s katerimi ni bilo mogoče sodelovati v nobenem primeru, kakor je učil papež Pij XI. z naslednjo encikliko »Divini redemptoris«. Ko je po napadu osi na Jugoslavijo in po razkosanju Dravske banovine na tri dele - nemški, italijanski in madžarski - napočila ura resnice, se je izkazalo, da je bila samozavest cerkve pretirana. V trenutku skrajne ogroženosti so kranjski in štajerski Slovenci razvili idejo upora, ki so jo zastavili že Primorci, pri čemer večine ni motilo, da se je bila cerkvena in posvetna elita pripravljena udinjati najprej italijanskem potem pa nemškemu gospodarju, prepričana, da so komunisti najhujša nevarnost. V svoji kratkovidnosti je tako storila usodno politično napako, da se je postavila na stran smrtnih sovražnikov slovenskega in človeškega rodu. S tem je zanetila tragedijo, ki nas še danes tlači kot nočna mora. VREME OB KONCU TEDNA Hladna fronta bo jutri hitro prešla naše kraje Darko Bradassi_ Tudi začetek novembra je bil doslej v sozvočju z vremenskim dogajanjem zadnjih tednov. Nadaljuje se za ta čas razmeroma hladno in v glavnem suho vreme, kar je za oktober in november pri nas vse prej kot običajno. Navadno sta bila ta dva meseca še razmeroma topla, predvsem pa bolj vlažna in deževna. V zadnjem desetletju se predvsem kar se tiče padavin v oktobru uveljavlja nov trend. Kaže, da postaja ta mesec v povprečju bolj suh kot v preteklosti, moramo pa upoštevati, da so te le statistične ugotovitve in da so, kot smo zadnjič videli, odkloni od povprečja iz leta v leto kar veliki. V začetku novembra so bile predvsem noči za ta čas mrzle. Povprečje najnižjih nočnih temperatur je bilo za lanskim izredno mrzlim začetkom meseca v številnih predelih najnižje v zadnjih desetih letih in med najnižjimi tudi v primerjavi z obdobjem 1961-1990. Po podatkih Deželne meteorološke opazovalnice ARPA-OSMER je bila v Zgoniku srednja najnižja temperatura v letošnjem novembru 5,1°C, v Červinjanu 4,4°-C, v Trstu 11°C, na Trbižu pa, kjer so doslej vse noči temperature padle pod ničlo, celo -1,7°C. Naše kraje je v zadnjih tednih povečini dosegal suh in razmeroma mrzel severni celinski zrak, kar se pogosteje dogaja v zimskih mesecih. Sredozemlje je bilo v tem letnem času navadno pod vplivom vlažnih in zmerno toplih atlantskih tokov. Letos pa nad osrednjo in severno Evropo prevladujejo anticiklonska območja, ki povečini preprečujejo vstop vlažnega atlantskega zraka in preusmerjajo proti nam hladnejše zračne gmote. Zato je bilo v zadnjih tednih tudi razmeroma vetrovno in je pogosto pihala burja. Severne zračne gmote so bile v tem času kar hladne. Tudi v višjih slojih ozračja so bile temperature pogosto pod dolgoletnim povprečjem, občasno tudi za več stopinj. Včeraj opolnoči, denimo, je radiosonda iz Cam-poformida pri Vidmu na višini 1510 m namerila 1,8°C, na višini 3036 m pa zelo nizko temperaturo -12,1°C, kar je za okrog 7°C manj od normalnosti v tem obdobju. Ničta izoterma je bila na višini 1700 m, kar je za okrog 700 nižje od dolgoletnih meritev. Ponekod v gorah med drugim še vztraja manjša snežna odeja, ki je nastala ob koncu preteklega meseca. Anticiklon se je v zadnjih dneh pomaknil proti zahodu nad Atlantik. Po njegovem vzhodnem robu se proti Balkanu spušča hladnejši zrak in se vrstijo vremenske fronte. Jutri bo hladna vremenska fronta od severozahoda hitro prešla tudi naše kraje, za njo pa se bo ozračje predvsem v višinah še dodatno ohladilo. Danes bo povečini še jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Jutri se bo vreme prehodno poslabšalo, ponekod bodo predvsem v dopoldanskih in opoldanskih urah možne občasne padavine. V popoldanskih urah se bo vreme izboljšalo in bo zapihal severozahodni veter. V soboto in nedeljo bo precej jasno z občasno spremenljivostjo. V nedeljo proti večeru se bo predvidoma oblačnost povečala. V gorah bo povečini oblačno, občasno bodo možne manjše padavine, ki bodo pogostejše v severnejših predelih. Na sliki: temperature v višjih slojih ozračja bodo v prihodnjih dneh v večjem delu Evrope občutno pod dolgoletnim povprečjem. KOPER - Človekove pravice Tichy o problematiki manjšin v Srednji Evropi KOPER - O aktualnih vprašanjih narodnostne problematike v Srednji Evropi je v Kopru spregovoril svetnik in koordinator za človekove pravice avstrijskega ministrstva za pouk, umetnost in kulturo ter predavatelj na pravni fakulteti dunajske univerze Heinz Tichy. Intenzivni stik s tujcem po njegovih besedah odpira vprašanja o mejah in zagovarjanju klasičnega koncepta zaščite avtohtonih in etničnih manjšin, to vprašanje pa se vsiljuje še posebej v mestih kot tudi v turističnih regijah, je dejal. Povečana prostorska mobilnost človeka in s tem povezana močnejša migracija, pa tudi gospodarsko, politično in pravno zbliževanje mnogih evropskih držav, so po njegovem mnenju značilni pojavi današnjega časa. Ti-chy se ob tem sprašuje, ali nove svoboščine EU lahko ogrožajo tradicionalne pravice teh manjšin, vsaj "de facto". Poleg tega se sprašuje, kdaj bo Evropa poskrbela za poenotenje minimalnih standardov za osnovne pravice narodnosti, da bi se lahko ob primeru kršitve pritožili na mednarodne ustanove. V pogovoru za STA je podal splošno oceno stanja v Srednji Evropi na področju pravic manjšin in pove dal, da je po lo žaj ve či no ma za do -voljiv, je pa pomembno tudi to, s kom primerjamo določeno situacijo. Po njegovih besedah je Svet Evrope v zadnjem času opravil tudi nekaj odličnega dela. Pri čemer je izpostavil, da je ob izvajanju nadzora dosežena tudi neka stopnja učinkovitosti. Tudi v svojem referatu je poudaril problem novih manjšin oziroma skupin priseljencev, ki nastajajo in pričakujejo določene pravice. Na vprašanje, kako ocenjuje odnos slovenske države do njenih manjšin, je dejal, da za odgovor na to vprašanje ni pristojen, saj kot gost ne želi "kritizirati" Slovenije. Obenem je poudaril, da ima osebno dober odnos z določenimi pristojnimi organi in ljudmi. V problematiki novih skupin pa po njegovih besedah vidijo skupen problem, in sicer kakšen pravni položaj oziroma status jamčijo določeni skupini, etnični manjšini ali beguncem. Glede slovenskih Romov oziroma o možni rešitvi "problematike" družine Strojan, je Tichy dejal, da k temu ne že li pri po mni ti ni če sar. Kot je do -dal, je jasno, da so v vsaki državi tudi določeni socialni problemi, pomembno pa je, kar velja tudi za Avstrijo, da zaradi socialnih razmer ne pozabimo na pravno obeležje teh skupin in s tem tudi Romov, saj socialni problemi lahko nastanejo pri vsaki etnični skupini. Dotaknil se je tudi aktualnih dogodkov v Italiji, kjer so sprejeli odlok o izgonu državljanov EU, ki v Italiji ogrožajo javno varnost. Na vprašanje, kako to komentira, je Tichy odgovoril, da ta problem razume, vendar po njegovem mnenju ne gre za specifičen problem manjšin. Na vprašanje, da pa gre verjetno za problem priseljencev, je dej al, da to drži, vendar j e pri tem osnovno vprašanje, na kakšen način država ravna s tujci, ne glede na to ali so pripadniki manjšine ali priseljenci. Tichyja je v Koper v okviru tedna Čezmejnega sodelovanja povabila fakulteta za humanistične Študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z avstrijskim znanstvenim inštitutom v Ljubljani in slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju. (STA) ODPRTA TRIBUNA Razmišljanje o aktualnosti obstoja goriške identitete/istovetnosti Ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo (2004) so se v italijanski goriški javnosti pojavili glasovi z opozorili, da je že obstojala tudi nekakšna goriška identiteta/ istovetnost, ki bi jo v novih razmerah kazalo obuditi in ji dati nov zagon. Ob upoštevanju jezikovnih razlik med prebivalstvom zgodovinske goriške dežele/ grofije, naj bi taka identiteta črpala svojo moč v skup ni pre te klos ti, v iz kuš njah ži -vljenja v istih civilizacijskih okvirih tudi zaradi enakih kulturnih vplivov. Pred me se cem dni je na prob -lem opozoril tudi prof. Luigi Tava-no. Na prireditvi v goriški državni knjižnici je ugotavljal - pod vtisom proslavljanj šestdesetletnice pariške mi rov ne po god be na obeh stra neh državne meje - da so se na italijanski stra ni slo ves no spo mni li vr ni tve Gorice in Goriške v italijanski državni okvir, na slovenski pa so proslavili jubilej priključitve velikega dela nekdanje goriške dežele k Jugoslaviji/ Sloveniji. Nihče izmed tistih, ki so jubilej slavili pa se ni pri tem vprašal ali pa po mis lil, ta ko je so dil prof. Tavano, da je državna meja leta 1947 razdelila zgodovinsko ozemlje Goriške, njeno ozemlje in prebivalstvo, kar se ve da ni bi lo v skla du s so -žitjem, kije trajalo stoletja. S tem se je še trdneje uveljavila ločitev na narodnostni podlagi, saj je ta od druge polovice 19. stoletja dalje postopo ma nad ome šča la de žel sko pri -padnost in zavest. Tavanova ugotovitev, kije resnična, je nostalgična in obžaluje, daje čas spremenil vrednote nekdanjih dni in jim dal povsem novo podobo. Ugotovitev pa vendar zahteva nekaj dodatnih pojasnil. V Goriško-Gradiški deželi, kakršno poznamo do novembra 1918, so imeli Slovenci skoraj dvotretjinsko ve či no, kljub te mu ni so do se gli, v primerjavi z romanskim prebivalstvom, ta ke ena ko prav nos ti, da bi jim dajala spodbude za mirno sožitje in utrjevala občutek, da so spoštovani ter da človeški stiki temeljijo tudi v obojestranskem poznavanju drug drugega, pri tem pa je bil na prvem mestu jezik. Združitev s Slo ven ci iz dru gih slo ven skih de žel, bi jim da la tis to, kar na Go riš ke mu niso uspeli doseči. Uveljavitev rapalske mirovne pogodbe (1920) po prvi svetovni vojni je bi la za Slo ven ce na Go riš kem razočaranje, saj so pričakovali, da bodo vključeni v matično slovensko domovino in da bo tako uresničen slovenski politični program Zedinjene Slovenije. Drugače je bilo z goriškimi Italijani, saj so živeli potlej v italijanski državi. Za vključitev vanjo so si prizadevali podobno kot Slovenci, katerih državnost pa se je po prvi svetovni vojni šele porajala. Iz obdobja, ki je letu 1920 sledilo, imajo Slovenci slabe izkušnje, goriška identiteta je pomenila biti Italijan. Prav za ra di po ve da ne ga so si Slo ven ci na Go riš kem po dru gi sve tov ni voj ni, kljub po mis le kom, da je Jugoslavijo vodila nedemokratična politika, prizadevali za priključi tev k ma tič ni do mo vi ni. Iz gu ba go riš ke iden ti te te, če so na njo sploh po mis li li, jim pri tem ni bi la no be -na ovira. Za večji del goriških Slovencev je nova državna meja vendar po me ni la ures ni če nje, si cer ne po -pol no, Ze di nje ne Slo ve ni je. Obžalovanje, da se je ob vrnitvi Italije na Goriško in vključitvi njenega večjega dela k Jugoslaviji/Sloveniji, razkrojila deželska pripadnost, je bolj umetno ustvarjena problematika. Deželska pripadnost je bila takrat preteklost, sicer polna dobrih namenov pa tudi stranpoti. Novi čas je postavil nove izzive in pravila sožitja. Morda je ob bližajoči se decembrski sprostitvi prehoda državne meje nastopil čas, ko bi lahko oživeli nekdanjo goriško dežel-skost ali pa bi poskušali ustvariti povsem na novo goriško identiteto. Toda že pri problemu enakopravnosti v jezikovnih soočanjih bodo zagovorniki novih oblik naleteli na prve ovire, ki bodo enega izmed partnerjev zagotovo potisnile v neenakopraven položaj. Vsestranska enakopravnost pa je izhodišče za kakršnokoli povezovanje v duhu ustvarjanja skupne istovetnosti. Na Goriškem je Slovencem in Italijanom usojeno, da žive v soseščini ali pa drug ob drugem. Najpomembneje bi bilo ustvariti trdne in trajne pogoje za sožitje, predvsem pa doseči najvišjo raven spoštljivosti in razumevanja drug drugega. Identiteta v duhu nekakšnega poenotenja mišljenja in dejanj je v sedanjem svetu vabljiva nadgradnja sobivanja. Zgodovina se glede na vse okoliščine ne more vračati, lahko pa nanjo po-mis li mo v dob rem in zlu tu di ta krat, ko načrtujemo za bodočnost. N.B. Kako pomembno bi bilo na slovenskem delu Goriške, da bi se vsaj zgo do vin sko ime de že le ohra ni lo kot ime bodoče pokrajine, ki bo v svoj delokrog vključila velik del ozemlja nekdanje Goriške. Branko Marušič / ALPE-JADRAN Četrtek, 8. novembra 2007 3 VIDEM - Uradno odprtje skupščine evropskih dežel Illy: Mi smo lahko zgled za zaščito jezikovnih identitet Zasedanje je uradno odprlo rektor videmske univerzte Furio Honsell VIDEM - »Identitete so bogastvo Evrope in Furlanija-Julijska krajina je lahko zgled za zaščito jezikovnih identitet«. V to je prepričan predsednik deželne vlade Riccardo Illy, ki je na včerajšnjem odprtju zasedanja skupščine evropskih dežel (AER) navedel primer baskovske in katalonske, a tudi furlanske in slovenske identitete. Sobivanje in pluralnost različnih identitet pomenita za okolje veliko bo gas tvo in obe nem tu di sred stvo za preprečevanje napetosti in konfliktov, je dejal Illy v svojstvu predsednika AER. Skup šči no je urad no od prl rek -tor videmske univerze Furio Honsell, ki je izpostavil prizadevanja furlanskega vseučilišča na področju zaščite različnih identitet. Uradne otvoritve se je udeležil tudi predsednik deželnega parlamenta Alessandro Tesini. Skupščine se udeležujejo predstavniki 158 dežel iz 31 držav, med katerimi je kar 99 predsednikov regionalnih vlad in skupščin. Njim je treba dodati še številne goste, funkcionarje in organizacijsko osebje, ki so se za prihod v Furlanijo posluževali letališč v Ronkah, Benetk, Celovca in Ljubljane. Akreditiranih novinarjev, fotografov in televizijskih snemalcev je vsega skupaj okoli sto. Iz Italije so, poleg predstavnikov FJK, prišli še zastopniki iz Kampanije, Lacija, Lom-bardije, Moliseja, Sicilije, Tridentin-ske-Juž ne Ti rol ske, Do li ne Aos te in Ve ne ta. Illyje napovedal, da bo predsedniku Evropske komisije Joseju Manu-elu Barrosu (v Videm pride jutri) predlagal, naj EU promovira večjo vlogo dežel tako v posameznih državah, kot tudi na evropski ravni. Vsi deželni parlamentov v državah EU bi morali po Illyjevem mnenju imeti tudi zakonodajne pristojnosti, kar bi nedvomno približale te institucije realnim potrebam in pričakovanjem ljudi. Da nes bos ta v kon fe ren čni dvo -rani videmskega sejma med drugim govorila Predrag Matvejevič, ki poučuje slavistiko na rimski univerzi, ter Paolo Costa, nekdanji župan Benetk, ki predseduje transportni komisiji evropskega parlamenta. Medtem ko bo profesor Matvejevič govoril o vprašanju identitet, bo Costa najbrž posvetil osrednjo pozornost prometnicam in infrastrukturam v tem delu Evrope. Illy govori na odprtju skupščine AER, ob njem Tesini in Honsell SLOVENIJA - Predsedniške volitve Peterle in Türk na FDV o politiki zaposlovanja mladih LJUBLJANA - Na Fakulteti za družbene vede (FDV) sta v okviru prireditve Zaposlitveni most svoja stališča o brezposelnosti in politiki zaposlovanja mladih predstavila predsedniška kandidata Lojze Peterle in Danilo Türk. Peterle je povedal, da je treba državni proračun prestrukturirati, da bi mladim omogočil hitrejši dostop do zaposlitve. Türk pa meni, da si morajo mladi zastaviti cilje na tem področju in povezovati študij s praktičnimi vsebinami. Danilo Türk je poudaril, da "morajo mladi življenjske stvari načrtovati". Ob tem je dodal, daje treba že med izobraževanjem povezovati študij s praktičnimi vsebinami, s katerimi mladi spoznavajo okolje, v katerega se podajajo. Lojze Peterle je v zvezi s problematiko povedal, da mladi v Združenih državah Amerike čakajo na zaposlitev povprečno le 11 tednov, medtem ko je v Evropi treba čakati 11 mesecev. Ob tem je poudaril, da si želi, da bi država s pravo politiko spodbujala k temu, da bi mladi hitro dobili zaposlitev in hitro prišli do stanovanja. Zato je po njegovem mnenju Danilo Türk kroma potrebno državni proračun prestrukturirati, da bi mladi kmalu začeli odgovorno življenje v družbi. V nadaljevanju pa sta kandidata odgovarjala na vprašanje, ali delodajalci mlade obravnavajo kot profit ali strošek. Peterle je povedal, da se ženskam večkrat postavlja vprašanje, ali želijo imeti družino. Od tega pa je odvisna njihova zaposlitev. Peterle poudarja, daje to kršenje človekovih pravic, zato je treba okrepiti status ženske v družbi in se boriti proti "kapitalu brez socialne občutljivosti". Türk je pri tem vprašanju poudaril, Lojze Peterle kroma da je potrebno "iskati sinergijo odločujočih ljudi" in probleme postaviti na dnevni red. Tako bi se prek razprave pokazalo, "kaj se z državno regulativo da narediti na tem področju". Dodal je, da bi se o tem vprašanju pogovarjal predvsem z ministrico za delo, družino in socialne zadeve. Ob sklepu soočenja so oba kandidata vprašali, ali se bosta udeležila delavskih demonstracij 17. novembra. Türk je odgovoril, da bo šel, saj je protest upravičen. Peterle pa je poudaril, da "če lahko predsednik prispeva k rešitvi situacije bo šel, če ne, pa ne". (STA) DEŽELA - Furlani Liga se boji korakov nazaj kroma TRST - Dežela ne sme dodatno vsebinsko omejiti zakona za zaščito Furlanov in furlanšči-ne, ki ga bo de žel ni svet spet ob -ravnaval 20. novembra. To je stališče Severne lige, kije na včerajšnji novinarski konferenci opo-zo ri la na pri tis ke z le ve in des ne proti omenjenemu zakonu. Predsednik Riccardo Illy ne sme popustiti in mora do konca uveljaviti deželne pristojnosti zlasti na področju šolske avtonomije, sta novinarjem dejala deželna svetnika Alessandra Guerra in Claudio Violino. Bossijeva stranka računa, da bo deželna skupščina v celoti spoštovala duh in vsebino državnega zaščitnega zakona za jezikovne manjšine (zakon 482) ter da bo zakon za Furlane izvajala povsod tam, kjer živi ta skupnost. Gle de šo le bi mo ra la De že la v ce -loti porabiti denarne prispevke, ki jih ministrstvo za šolstvo namenja deželnim upravam. Gre za tako imenovani "zakon Fioroni", ki ga je izdelal prav šolski minister Giuseppe Fioroni. Po le mi ka o de žel nem za -ščitnem zakonu za Furlane, ki je bila glasna zlasti na Tržaškem, se je v zadnjih tednih nekoliko polegla, čeprav ne povsem. V levi sredini so z zakonom še naprej precej nezadovoljni nekateri tržaški predstavniki stranke Levih demokratov, ki so glede Furlanov tudi pisali šolskemu ministru Fi-oroniju. Slednji jim je odgovoril, da bo ocenil zakon, ko ga bo odobril deželni svet. Kampanjo proti furlanskemu zakonu pa napoveduje deželni svetnik Roberto De Gioia, ki je bil zadnjič izvoljen na listi Forza Italia, sedaj pa se proglaša za tržaškega avtonomista. ZNANOST - Na tekmovanju univerz v Bostonu Slovenski študenti uspešni s projektom zdravljenja HIV BOSTON - Ekipa ljubljanskih študentov je na tekmovanju na univerzi Massachusetts Institute of Technology (MIT) osvojila prvo mesto med projekti s področja zdravja in medicine, so sporočili s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Tekmovanje študentskih ekip z raziskovalnimi projekti na področju sintezne biologije je potekalo minuli konec tedna, udeležilo pa se ga je 56 ekip z ameriških, evropskih in azijskih univerz. Slovenska ekipa se je v tekmovanju študentskih ekip z raziskovalnimi projekti na področju sintezne biologije po predtekemovanju uvrstila med šest finalistov ter nato na koncu osvojila zlato medaljo. V ekipi so bili študenti biokemije, mikrobiologije in biotehnologije s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Biotehniške fakultete. Pripravili so projekt, v katerem so na celičnih kulturah testirali nov pristop k zdravljenju okužbe z viru- som HIV. Projekt je na tekmovanju požel veliko zanimanja in priznanja mednarodne sodniške ekipe. Rezultate projekta bo potrebno še preizkusiti na živalih, vendar obetajo, da bi lahko bili uporabni tudi za gensko zdravljenje ljudi, so sporočili z inštituta. Projekt so člani ekipe - študenti Katja Kolar, Anja Korenčič, Rok Gaber, Andrej Ondračka, Peter Cimer-mančič, Saša Jereb in Marko Bitenc ter vodji Roman Jerala in Marko Do-linar - pod mentorstvom petih mentorjev laboratorija za biotehnologijo Kemijskega inštituta ter mentorja s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, preizkusili v petih mesecih raz is ko val ne ga de la. Okužba z aidsom letno terja več kot tri milijone življenj. Trenutno najboljša terapija, imenovana HAART, zaustavi razvoj aidsa, vendar pa je zelo draga in je zdravila treba jemati do konca življenja, so v izjavi za javnost zapisali na Kemijskem inštitutu. (STA) Danes četrto srečanje z Jadranom Sterletom SEŽANA - Kosovelova knjižnica pripravlja v okviru projekta Vsi Ja-dranovi filmi danes ob 18. uri že četrto srečanje. Tokrat bo gost večera režiser Jadran Sterle, sicer novinar na slovenski nacionalni televiziji. Predstavil bo 30-minutni dokumentarni film Nacionalni muzej Kenije, Nairobi, ki sodi v serijo filmov, ki je nastala v daljšem časovnem obdobju, od leta 1996 do 2005, in skuša podati nekatere ključne trenutke človeškega razvoja. (O.K.) Italijanski pesnik Roberto Cappello jutri v Piranu PIRAN - Mestna knjižnica Piran in Skupnost Italijanov Giuseppe Tarti-ni Piran prirejata jutri ob 18. uri v Galeriji Gasspari v Piranu (Savudrijska ulica 5) literarni večer z italijanskim pesnikom Pierluigijem Cappellom. Prireditev sodi v okvir programa za italijansko manjšino. Uglednega pesniškega gosta bosta predstavila Roberto Pignoni in Gašper Malej. (O.K.) SIK - Tiskovno sporočilo Obeleževanje obletnice oktobrske revolucije TRST - Komunisti v FJK te dni obeležujejo 90-letnico oktobrske revolucije. V Ronkah in Fiumicellu sta pobudnika prireditev SKP in SIK. V Ronkah bosta jutri zvečer govorila zgodovinarja Marco Pappini in Marina Rossi. V Fiumicellu pa bo 17.11. govorila Alessandra Kersevan, nastopil bo tudi TPPZ Pinko Tomažič. Kot piše v tiskovnem sporočilu stranke, je tržaška federacija SIK že včeraj priredila »rdeči gala« v ljudskem domu pri Sv. Sergiju. Projekcijam filmskih utrinkov je sledilo razmišljanje deželnega tajnika SIK sen. Stojana Spertiča, ki je poudaril, da je oktobrska revolucija, ne glede na njene svetle in senčne strani, spremenila svet v prejšnjem stoletju. Dovolj je, če pomislimo na osvoboditev narodov izpod kolonialnega jarma in socialne pridobitve delavskega razreda na Zahodu, tudi pod vplivom blokovske konfrontacije. Oktobrska revolucija je bila »juriš na nebo«, poskus sociale odrešitve preko delavske oblasti, ki je z leti spremenila predznak in spremenila ZSSR v industrijsko državo, ki je bila sposobna premagati naci-fašizem v Evropi, a je bila pomanjkljiva na področju demokracije in poražena v oboroževalni tekmi in tehnološki revoluciji, piše v tiskovnem sporočilu SIK. Sovjetska izkušnja je propadla, toda potreba po socialni enakopravnosti, ki raste iz krivic globalizirane-ga sveta še vedno navdihuje boj komunistov vseh narodov. Tudi v Italiji, kjer se komunisti borijo za združitev celotne levice in vseh njenih duš s spoštovanjem za njene politične kulture in zgodovinski izvor, ki ga je treba obravnavati kritično tudi v lu či pre te klih iz ku šenj in zgo do vin -skega poraza konec »kratkega stoletja«, ki je temelj njene prenove in preporoda, zaključuje svoje tiskovno poročilo SIK. 4 Četrtek, 8. novembra 2007 GOSPODARSTVO / PROMETNE INFRASTRUKTURE - V Rimu podpis konvencije Autovie Venete - Anas Tretji vozni pas avtoceste Trst-Benetke postaja resničnost Veliko zadovoljstvo Sonega in Santuza - Priznanje ministru Antoniu Di Pietru TRST - Tretji vozni pas na avtocesti A4 Trst-Benetke je od včeraj bistveno bližje uresničenju. »Nikoli nismo vzeli ničesar za samo po sebi umevno, vendar smo napeli vse sile in rezultat je na koncu prišel,« je izjavil Giorgio San-tuz,predsednik družbe Autovie Venete, potem ko je včeraj v Rimu podpisal konvencijo med avtocestno družbo in državnim podjetjem za ceste Anas. Podpisa se je udeležil tudi minister za infrastrukture Antonio Di Pietro, dogodek pa je s posebnim zadovoljstvom komentiral deželni odbornik FJK za infrastrukture Lodovico Sonego. Po njegovih besedah je podpis konvencije »uspeh vse severovzhodne Italije«, nov finančni načrt koncesionarke deželnih avtocest v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu pa »zagotavlja ustrezno dohodkovnost družbe in dovoljuje obsežen program vlaganj«. Sonego je ob tem izrekel priznanje mi nis tru Di Pi e tru, ki se je »močno zavzel za dosego današnjega rezultata«, in dodal, da je finančni načrt Autovie Venete ob prihodu Illyjeve uprave predvideval samo prvi odsek tretjega voznega pasu, med krajema Quarto d'Altino in San Dona di Piave, danes pa »smo svetlobna leta naprej«, saj bo tretji pas zgrajen na celi vrsti odsekov avtoceste. In kaj pravzaprav vsebuje včeraj podpisana konvencija, veljavna do leta 2017, ki na novo opredeljuje odnose med družbo Autovie Vene te in Ana -som? Nedvomno najpomembnejše je, da vsebuje finančni načrt vlaganj v avtocestno infrastrukturo, in to v skupni vrednosti skoraj 1,8 milijarde evrov (1.798.000.000). Načrt, razdeljen po tranšah, vsebuje dokončanje avtocestnega kraka A28, prilagoditev odseka za Pordenon jug, rotacijsko parkirišče v San Vendemianu, prenovo cestninskih postaj Godega di Sant'Urbano, Sacile zahod in Cimpello. Poleg tega vsebuje koncesijska pogodba načrt za prometno varnost, za tretji vozni pas na številnih odsekih avtoceste A4, vključno s potrebnimi strukturami, načrt za postavitev novih in okrepitev obstoječih sistemov prometnega obveščanja (paneli s tekočimi svetlobnimi napisi), ureditev sistemov za nadzorovanje prometa, naprav za telekomunikacije, pomoč in varnost, zvočnih ograj, preureditev stavbe storitvenega centra družbe Autovie Venete v Palmanovi in razširitev sedanje cestne povezave Vileš-Gorica v avtocesto, vključno z varnostno ureditvijo mostu čez Sočo. Pogled na avtocesto A4 Trst-Benetke pri Portogruaru arhiv DELO - Cosolini v deželnem svetu Uspešno zaposlovanje delavcev iz podjetij v TRST - Kar 70 odstotkov delavcev, ki so po krizi v podjetju, v katerem so bili zaposleni, našli novo zaposlitev, izjavlja, da so izboljšali svoj položaj. Podatek je včeraj posredoval deželni odbornik za delo in usposabljanje Roberto Cosolini med avdicijo pri predsedstvu druge komisije deželnega sveta FJK. Podatki sicer izhajajo iz raziskave, izvedene na vzorcu 1500 odvisnih delavcev. Po Cosolinijevih besedah sta bili poklicani na delo dve tretjini delavcev v režimu mobilnosti, ta delež pa se povzpne na 70 odstotkov, če upoštevamo tudi tiste, ki se niso odločili za vrnitev v odvisno delovno razmerje. Stopnja brezposlenosti se v Furla-niji-Julijski krajini giblje okrog 3,5 odstotka, kar je v Evropski uniji razumljeno kot fiziološka brezposelnost, je povedal odbornik. Najlažje sicer najdejo delo tehniki in specializirani delavci, k čemur jim pomaga tudi šolsko spričevalo - 56 odstotkov jih ima diplomo nižje srednje šole, več kot 70 odstotkov diplomo višje srednje šole in 70 odstotkov univerzitet- arhiv no diplomo. Cosolini je na koncu povedal, da se v Furlaniji-Julijski krajini približujemo cilju popolne ponovne zaposlitve delavcev v krizo zapadlega podjetja Gemona Ma-nifatture in zaposlenih v podjetju De Longhi iz Ampezza (obe podjetji sta zaprli obrate v videmski pokrajini), medtem ko prihod nemškega podjetja, ki pomaga Electroluxu v Porci-i pri prestrukturiranju proizvodnje, že daje dobre rezultate. O tem med drugim priča podatek, da so bile sklenjene delovne pogodbe z dvema tretjinama delavcev. GIBANJA - Po podatkih Banke Italije za deželo FJK Pozitiven gospodarski ciklus se nadaljuje, rastejo tudi naložbe TRST - V prvem polletju letošnjega leta se je v Furlaniji-Julijski krajini nadaljeval ugoden gospodarski ciklus, je včeraj potrdila tudi Banka Italije, ki je v Trstu objavila poročilo o konjunkturi v naši deželi. Podobno kot je dan prej objavila deželna Confindu-stria v svoji redni četrtletni konjunk-turni raziskavi, je tudi centralna banka ugo tovila, da so in du strij ska podjetja v FJK »dvignila raven proizvodnje«, kar je posledica rasti povpraševanja po proizvodih deželnega proizvodnega sistema. Obseg prodaje se je povečal tako na domačem trgu kot na tujem, pričakovanja gospodarstvenikov pa so usmerjana k nadaljevanju ekspanzivne faze, je zapisano v poročilu Banke Italije. Še bolj razveseljiva je ugotovitev, da se znaki zagona kažejo tudi na področju fik snih vla ganj, potem ko se ta lani zmanjšala, medtem ko je ostala stopnja brezposelnosti (3,2 odstotka) na enaki ravni kot v prvem lanskem polletju. V letošnjih prvih osmih mesecih se je po podatkih centralne banke uporaba režima dopolnilne blagajne v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 21,4 odstotka. Na področju finančnega posredništva gre izpostaviti, da se je rast davčnih posojil v dvanajstih mesecih do junija letos zmanjšala glede na enako predhodno obdobje, in to predvsem zaradi manjše dinamike financiranj zavarovalnih in finančnih družb. Rast posojil družinam pa se je nadaljevala, tako v obliki hipotekarnih posojil za nakup stanovanja, kot v obliki potrošniških posojil, in je bila višja od rasti posojil manufakturnim in storitvenim podjetjem. Stopnja neizterljivih posojil glede na skupno podeljena posojila se je po podatkih Banke Italije do junija rahlo zvišala, od 2,2 na 2,4 odstotka, znižali pa so se zbrani prihranki. Varčevalci so jih namreč raje vlagali v vrednostne papirje, v prvi vrsti v državne obveznice in nebanč- ne obveznice zasebnih družb. Kot omenjeno v začetku, se je izvoz iz Furlanije-Julijske krajine v letošnjem prvem polletju povečal, in sicer za 13,7 odstotka glede na enako lansko obdobje. Če iz tega podatka izločimo ladjedelništvo zaradi njegovih dolgih proizvodnih ciklusov, potem je podatek še za odstotek boljši (+14,7%). V države EU se je izvoz povečal za 16 odstotkov, njegov delež v skupnem izvozu pa se je povečal od lanskih 56,7 na letošnjih 57,8 odstotka. Pri tem je bil veliko živahnejši izvoz v nove članice EU (+38,2%) kot v »staro« petnaj-sterico (+11,6%). V dve največji odje-malki deželnih proizvodov, Nemčijo in Francijo, se je izvoz povečal za 6,2 oziroma 34,1 odstotka. V države zunaj EU se je deželni izvoz v obravnavanem obdobju povečal za 10,2 odstotka, pri čemer se je zmanjšal v države Severne Amerike in Mehike, povečal pa v vzhodnoevropske države, Rusijo in Azijo. Skupina Generali kupila švicarsko banko Gottardo MILAN - Skupina Generali je prek svoje nadzorovane družbe BSI sklenila s švicarsko zavarovalnico Sviss Life pogodbo za nakup 100-odstot-nega deleža banke Banca Gottardo. Posel je vreden 1069 milijonov evrov in je podrejen možnim popravkom na osnovi vrednosti upravljanih mas in čistega premoženja ob koncu poslovne dobe, po razdelitvi dividende v vrednosti sto milijonov švicarskih frankov, ki pripada družbi prodajalki. Unicredit anticipiral izplačilo obveznic Generali MILAN - Bančna skupina Unicredit se je odločila za predčasno izplačilo obvezniškega posojila družbe Generali, ki ga je mogoče spremeniti v delnice tržaškega krilatega leva. Konvertibilno posojilo je tržaški družbi maja leta 2044 podelila banka Capi-talia, ki je zdaj del skupine Unicre-dit, rok njegove zapadlosti pa je maj 2009. Operacija, sicer predvidena v prospektu emisije obveznic, je prvi korak k dokončnemu umiku Uni-credita iz delniške glavnice družbe Generali, je milanska banka zapisala v tiskovnem sporočilu. Izteka se rok razpisa nagrade za inovativnost TRST - Prihodnji teden, 15. novembra, se bo iztekel rok za vlaganje prošenj za sodelovanje na nagradi za inovativnost, ki jo je pred štirimi leti ustanovila Dežela FJK. Tudi se bodo tako lahko za nagrado, ob njeni četrti izvedbi, potegovali najboljši inovativni izdelki, procesi in storitve, ki bodo promovirani kot primeri odličnosti ali modeli uspešnosti. V Trstu in Vidmu srečanji s K. Morseom TRST - Inovativno in mednarodno usmerjeni podjetniki in menedžerji iz FJK gotovo ne bodo zamudili priložnosti za brezplačno udeležbo na dveh seminarjih, ki jih bo v Trstu in Vidmu vodil Kenneth Morse, direktor podjetniškega centra pri prestižnem MIT - Massachusetts Institute of Tecnology iz Bostona. Prvi seminar bo jutri, 9. novembra, v Trstu v kongresni dvorani AREA Science parka, (začetek ob 9. uri), drugi pa bo 10. novembra v Palači poklicev v Vidmu (v Ul. Cjavecis 3 ob enaki uri). Evropska centralna banka 07.novembra 2007 evro valute povprečni tečaj 07.11 06.11 ameriški dolar japonski jen kitajski juan ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski forint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bolgarski lev romunski lev slovaška krona litovski litas latvijski lats malteška lira islandska krona turška lira hrvaška kuna 1,4722 166,07 10,9563 35,9600 7,4540 0,69960 9,2535 7,7660 26,934 1,65B9 15,6466 253,64 3,6435 1,3354 1,5703 1,955B 3,4001 33,1B3 3,452B 0,7021 0,4293 B6,40 1,7345 7,3315 1,4547 166,90 10,B419 35,76B0 7,4542 0,696B5 9,2500 7,7B00 26,950 1,665B 15,6466 252,22 3,6377 1,34B2 1,5695 1,955B 3,3760 33,1B5 3,452B 0,7024 0,4293 B5,36 1,7059 7,3434 Zadružna Kraška banka valute ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna 07. novembra 2007 _evro_ nakup prodaja 1,4891 1,4585 0,70B7 1,6B91 0,6924 1,6479 171,1750 162,B250 9,445B B,9941 1,6076 1,3606 7,5973 7,9642 1,539B 1,30BB 7,3110 7,5757 25B,5255 245,9145 27,6237 26,2762 34,0146 32,3553 7,5269 7,159B ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 07. novembra 2007 valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna evro nakup prodaja 1,4843 1,4478 0,7090 7,566 1,3501 169,02 1,6901 7,B74 9,3B0 1,5B66 7,57 0,6915 7,3B0 1,316B 164,B5 1,64B4 7,6B0 9,149 1,5476 7,03 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 07. novembra 2007 Indeks MIB 30: -0,27 delnica cena € var. % AEM 2,B75 -1,37 ALLEANZA 9,035 -0,71 ATLANTIA 27,03 -0,70 BANCA ITALEASE 12,95 -2,73 BANCO POPOLARE 14,9 -3,11 BPMS 4,24 -0,35 BPM 10,56 -1,B2 EDISON 2,2725 -1,5B ENEL B,33 -0,30 ENI 24,94 +2,21 FIAT 21,39 +0,00 FINMECCANICA 19,25 -1,B4 FONDIARIA-SAI 31,1 -2,45 GENERALI 31,B3 -0,B4 IFIL 7,B15 +0,27 INTESA 5,29 -0,17 LOTTOMATICA 23,52 -2,2B LUXOTTICA 22,B1 -1,72 MEDIASET 7,12 +1,42 MEDIBANCA 16,14 +0,44 PARMALAT 2,5375 +1,1 B PIRELLI 0,B325 -3,6B SAIPEM 31,41 -0,13 SNAM 4,445 -0,45 STMICROELEC 11,61 -0,B5 TELECOM ITA 2,1725 -0,57 TENARIS 17,43 +0,17 TERNA 2,71 -0,11 UBI BANCA 1B,4 -0,52 UNICREDITO 5,4B -1,55 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ITALIJA Četrtek, 8. novembra 2007 5 VARNOST - Romunski premier se je v Rimu sestal s svojim italijanskim kolegom Tariceanu in Prodi za podporo EU pri integraciji priseljencev Italija ne bo množično izganjala - Obnovljena enotnost večine okrog vladnega odloka, opozicija ostro kritična RIM - Italijanski premier Romano Prodi in njegov romunski kolega Calin Tariceanu sta včeraj po pogovorih v Rimu pozvala Evropsko komisijo, naj stori več za socialno integracijo priseljencev, predvsem Romov. Kot je na novinarski konferenci po srečanju povedal Prodi, sta pisala pismo predsedniku komisije Joseju Manuelu Bar-rosu, v katerem sta »zaprosila, naj Evropa stori več«. V pismu Barrosu sta Prodi in Tariceanu med drugim zahtevala »ukrepe za socialno integracijo, ki bi bili osredotočeni na romsko skupnost« in »upravljanje z migracijskimi tokovi«. Te bi lahko financirali iz strukturnih skladov, je izjavil Prodi. Do srečanja med Prodijem in Tarice-anujem je prišlo v času napetosti med državama zaradi nedavnega odloka italijanske vlade o izgonu državljanov EU, ki v Italiji ogrožajo javno varnost. Vlada se je za ukrep dokončno odločila po nedavnem brutalnem umoru 47-letne Italijanke, ki naj bi ga zagrešil romunski državljan, sicer Rom. Umoru je v petek sledil napad na tri Romune. Prodi je v zvezi s tem po srečanju s Tariceanujem poudaril, da »ti dogodki nimajo zveze z narodnostjo tistih, ki so zanje odgovorni«. »To so kriminalna dejanja, nič drugega«. V zvezi z napadi sta se Prodi in Tariceanu zavzela za »konkretne ukrepe«, med drugim za krepitev sodelovanja policij in boljšo »socialno integracijo« priseljencev. Prodi pa je napovedal, da bodo v Italiji oblikovali »medministrsko delovno skupino o problematiki Romov«. Tariceanu se je sicer včeraj srečal tudi s papežem Benediktom XVI. Med de-setminutnim srečanjem se je romunski premier papežu zahvalil za besede, ki jih je slednji izrekel ob koncu nedeljske molitve, so sporočili v Vatikanu. Papež je v nedeljo izrazil željo po boljših odnosih med lokalnim in priseljenim prebivalstvom, ki naj ga zaznamuje »duh visoke moralne olike«, ob tem pa je izpostavil »pravice in naloge priseljencev«. V zvezi z odlokom o izgonu državljanov EU, ki v Italiji ogrožajo javno varnost, pa je Prodi pojasnil še, da Italija ne namerava »množično izganjati«, temveč le »iz- vajati zakon in zagotavljati pravice« vseh. Notranji minister Giuliano Amato je v torek podobno zagotovil, da je bilo od podpisa dekreta izvršenih »le nekaj deset« izgonov. To je omogočilo obnovitev enotnosti vladne večine okrog odloka. Sprejela je popravek SKP o tem, da mora izgon izreči sodnik, in ne prefekt, kot prvotno določeno. To pa je po drugi strani dokončno oddaljilo opozicijo, ki je dejala, da pod takšnimi pogoji ne more podpreti odloka. O zadevi je včeraj govoril tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. »Italija mora skupno s svojimi evropskimi partnerji ravnati tako, da bo načelo o sprejemanju priseljencev usklajeno s pravico do varnosti vseh državljanov,« je dejal. Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (SE) Rene van der Linden pa je včeraj italijansko vlado pozval k uravnoteženosti. Kot je med drugim navedel, ima italijanska vlada lahko pravico do izgona ljudi z utemeljitvijo javne varnosti, a vse odločitve bi morale biti predmet pravosodne obravnave in sprejete na individualni, ne pa na kolektivni ravni, so sporočili iz SE. OBISK - Premier Erdogan oster do »teroristov PKK« Italija zagotovila Turčiji podporo za vstop v EU RIM - »Kurdska delavska stranka (PKK) za nas ni nič drugega kot teroristična organizacija, ki jo je treba odpraviti. Obstajajo pa evropske države, ki puščajo na svobodi njene voditelje.« Tako je povedal turški premier Recep Tayyip Erdogan na tiskovni konferenci, ki jo je priredil sinoči v Rimu po srečanju s svojim italijanskim kolegom Romanom Prodijem. Erdogan je prispel v večno mesto, potem ko se je v minulih dneh sestal z Bushem v Washignto-nu in z Barrosom v Bruslju. V središču pogovorov sta bila dva problema: kurdski uporniki in približevanje Turčije EU. Kar se prvega problema tiče, je Prodi podobno kot Bush Erdoganu zagotovil sodelovanje Italije na ravni tajni služb. Kar zadeva približevanje EU, pa je Prodi dejal, da Italija načelno podpira vstop Turčije v evropsko povezavo. »Menjujejo se vlade, a italijanska podpora moji državi ostaja,« je z zadovoljstvom ugotovil turški premier, ki se je po srečanju s Prodijem in s predsednikom Giorgi-om Napolitanom sešel tudi s svojim »osebnim prijateljem« Silviom Berlusconijem. Recep Tayy¡p Erdogan ¡n Giorgio Napolitano ansa SENAT - Finančni zakon Vlada ohranja zadostno večino RIM - Čeprav s težavo, vlada ohranja zadostno večino med glasovanjem posameznih členov finančnega zakona v senatu, ne da bi segala po zaupnici. Tako je vladna večina včeraj izglasovala prva dva člena zakonskega besedila. Prvi člen med drugim zagotavlja, da bo morebitni nepredvideni davčni priliv uporabljen v korist odvisnih delavcev. Drugi člen pa bo omogočil 40% italijanskih družin, da ne bodo plačevale davka ICI na prvo hišo. Vladna večina je pri tem nekajkrat za las odnesla celo kožo. To se je zgodilo pri zavrnitvi popravka senatorjev Turigliatta in Rossija, ki sta se zavzemala za odpravo davka ICI na prvo hišo v celoti, in pri zavrnitvi popravka socialistov, da bi Cerkev plačevala davek ICI na svoje imovine s trgovinsko namembnostjo. V prvem primeru je večina prevladala z enim glasom razlike. Zaplet je nastal tudi okrog 3. člena, ki govori o odpravi plačevanja t. i. zdravstvenih ticketov za specialistične preglede in diagnoze. Opozicija je dosegla, da se je člen vrnil v pretres pristojne komisije, češ da njegovo finančno kritje ni bilo gotovo. Komisija pa se je takoj potem zbrala in našla ustrezno rešitev, tako da se bo obravnava zakona danes redno nadaljevala v senatni zbornici. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je včeraj dejal, da če bo večina v senatu zdržala in predvidoma 14. novembra izglasovala finančni zakon, potem bo najbrž opozicija pristala na dogovarjanje o volilni in drugih reformah. ISTAT - Mladi, ki živijo s starši Vse več »nedorasležev« zaradi neugodnih razmer Najbrž se še marsikdo spominja neprimernega vzdevka »nedo-ras le ži« ozi roma »bam bocci o ni«, s katerim je pred časom gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa označil mlade, ki se vse pozneje ločijo od domačega gnezda. Že takrat so se številni obregnili nad tem vzdevkom: vse več mladih se žal za dolgotrajno življenje pri starših ne odlo ča pro sto volj no, pač pa je v to pri mo ra nih zara di izred no hudih eko nom skih in življenj skih raz mer. Po podatkih, ki jih ponuja raziskava italijanskega statističnega zavoda Istat za leto 2006, je število mladih med 18. in 34. letom starosti, ki še živijo s starši, v primerjavi z letom 2005 (ko smo zabeležili 59,5%), krepko preseglo 60%. Raziskava se je si cer do tak ni la več pla ti vsakdanjega življenja mladih: upoštevala je počitnice, prosti čas, prehrambene navade, šport in drugo, obe nem pa je postre gla z zas krblju - jočim podatkom, da se je število »za-pos le nih mla dih srečne žev«, ki lah -ko računajo na plačo, v primerjavi z letom 2005 zmanjšalo s 47,7% na 46,7%. Iz objavljenih podatkov izhaja tudi, da vla da med mla di mi ve li ko nezaupanje do politike; pravzaprav se mladi med 18. in 19. letom zanjo sploh ne zmenijo, ostali pa ji ne zaupajo oziroma ji s težavo sledijo. Podobna slika velja tudi za vero. Veča se namreč število tistih, ki odprto priznava, da ne obiskuje verskih obredov, se pravi da ne vstopa v cerkev: to so predvsem najmlajši (med 14. in 19. letom). Upadlo pa je tudi število tistih, ki občasno obiskuje cerkev: 37,6% v letu 2005 oziroma 30,6% v le tu 2006. Nobeni razvajeni »bamboccio-ni« torej, ampak le mladi z vse skromnejšimi možnostmi: teh je žal 7 milijonov 368 tisoč in so povečini moškega spola (več kot 4 milijoni). POLEMIKA - Odločitev škofa iz Foggie Vladimir Luxuria ne sme biti za pričo pri poroki Poslanka je užaljena, župnik pa trdi, da odločitev ni vezana na homoseksualnost FOGGIA - Poslanko SKP Vladi-mirja Luxurio je sestrična zaprosila, naj ji bo za pričo pri poroki, škof iz Foggie pa je postavil veto. Poslanka je prepričana, daje do prepovedi prišlo iz nestrpnosti do homoseksualcev in transseksualcev. Včeraj je izjavila, da »uradno Cerkev še vedno vodita diskriminacija in integralizem, saj postavlja vernikom nezakonite in rasistične prepreke«. Luxuria meni, da je dogodek zelo hud ter da kaže na oddaljenost med cerkvenimi vrhovi in katoliško skupnostjo, kije vse bolj odprta in strpna. Škofova odločitev po njenem ni zakonita, saj sama meni, da ima vse potrebne pogoje, ki jih potrebuje priča. Župnik apulijskega svetišča Marijinega kronanja, kjer naj bi potekala poroka, je za agencijo Reuters dejal, da se je škof odločil za prepoved, »ker Luxuria ne verjame v vrednote družine: ne vem, o čem bi lahko pričala«. Don Francesco pravi, da odločitev nima veze s homoseksualnostjo. Vladimir Luxuria ansa Calin Tariceanu in Romano Prodi Kako navdušiti dijake za študij matematike RIM - Matematika je prava nadloga za dijake višjih srednjih šol. Kar 43 odstotkov vpisanih v novo šolsko leto (se pravi približno 500 tisoč mladih) izkazuje pomanjkljivo znanje na tem področju. Tako izhaja iz podatkov ministrstva za šolstvo, po katerih se problem postavlja v vseh vrstah višjih srednjih šol, od tehničnih zavodov do licejev, pa tudi na vsem državnem ozemlju, od severa do juga, od vzhoda do zahoda. Zaskrbljen zaradi tega stanja je minister za šolstvo Giuseppe Fioroni imenoval posebno delovno skupino, ki jo sestavljajo matematiki in znanstveni pedagogi, z nalogo, da predlaga ukrepe, s katerimi naj bi izboljšali sedanje stanje. »Od matematikov pričakujem, da bodo ob razvozlavanju sedmero matematičnih enigem našli čas tudi za rešitev te osme enigme, ki je za nas tudi najpomembnejša,« je dejal minister. Ob obletnici Oktobra Diliberto izzval polemiko MOSKVA, RIM - Več tisoč pripadnikov ruske, pa tudi drugih komunističnih strank po svetu, je včeraj v Rusiji in ostalih nekdanjih sovjetskih republikah obeležilo 90. obletnico oktobrske revolucije. Osrednja slovesnost je potekala v večernih urah v Moskvi, med drugimi pa se je je udeležil tudi tajnik Stranke italijanskih komunistov Oliviero Diliberto, ki je v Italiji poskrbel za polemiko. Predlagal je namreč, naj se Leninovo truplo iz moskovskega mavzoleja prepelje v Italijo, s čimer je povzročil val pretežno negativnih od- Berlusconi trdi, da ni odslovil Biagija Danes bodo pokopali predvčerajšnjim umrlega dekana italijanskih časnikarjev Enza Biagija, slovo pa ne bo minilo brez polemike. Zanjo je poskrbel nekdanji premier Silvio Berlusconi, ki je preko tiskovne konference v Sofiji leta 2002 dejansko odslovil Biagija z državne radiotelevizije RAI. Berlusconi trdi, da ni želel odslovitve, ampak da je le kritiziral zlorabo javne televizije. Na te besede se je ogorčeno odzval minister za komunikacije Paolo Gentiloni, ki je Biagijevo odslovitev označil za sramoto, glasnik združenja 21. člen Beppe Giulietti pa je televizije pozval, naj predvajajo Berlusconijevo tiskovno konferenco iz leta 2002. Za znanega novinarja Marca Travaglia pa bi se tisti, ki so Biagiju uničili zadnja leta življenja, morali sramovati. 6 Četrtek, 8. novembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it OKOLJE - Teden za vzgojo k trajnostnemu razvoju Organizacija Unesco za zajezitev klimatskih sprememb Cilj spodbujati zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida - V Trstu o ekoloških vaseh Trajnostni razvoj, okolju prijazna poslopja in sploh temu primerno obnašanje so v ospredju na številnih pobudah, ki jih prirejajo v naši deželi v okviru Tedna za vzgojo k trajnostnemu razvoju. Teden poteka v sklopu sorodnih prireditev, ki jih v drugih italijanskih deželah organizirajo na pobudo italijanske komisije organizacije Združenih Narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco. Slednja je leta 2005 na mednarodni ravni sprožila »Desetletje za vzgojo k trajnostnemu razvoju 2005-2014«, italijanska komisija Unesca pa je letos temu posvetila obdobje od 5. do 11. novembra. Cilj tedna je spodbujati zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (Co2) pod geslom Dovolj s klimatskimi spremembami! Program prireditev v FJK je v sklopu deželnega programa Agenda 21 izdelala deželna delavnica za okoljsko vzgojo LaRea, ki deluje pod okriljem deželne agencije za okolje Arpa. Program predvideva konference in okrogle mize, pa tudi srečanja na šolah. Niz pobud sta v ponedeljek uvedla v Vidmu seminar o klimatskih spremembah v FJK in delavnica o vodi, katerima je zvečer sledila gledališka predstava. V torek so se zvrstili seminarji, predvajanje filmov in odprtje fotografske razstave v Gorici, Pordenonu in v Vidmu. Na Tr žaš kem je bi la vče raj do -poldne okrogla miza na liceju Galilei, na kateri so o trajnostnem razvoju razpravljali v sodelovanju s tržaškim centrom Unesco. Na tržaški univerzi je bilo popoldne v glavni dvorani poslopja H3 (Ul. Valerio št. 12) predavanje o ekoloških vaseh in vzdržljivih gradnjah. Uvodoma so predvajali nekaj televizijskih spotov, posvečenih prizadevanjem za varstvo okolja. Spote zbira na svetovni ravni angleška družba iz Londona GreenTv, ki jih nato nudi na razpolago prek spleta (www.greentv.org). Na konferenci je bila pod drobnogledom gradnja stavb, pri katerih je bil glavni poudarek na zmanjšanju emisij in nad varčevanjem z energijo, npr. prek uporabe fo-tovoltaičnih sistemov. O tem sta predavala Lucilla Borio in Massimo Candela, ki sta govorila o ekoloških vaseh v svetu (še zlasti na Irskem, v Nemčiji in na Madžarskem), pa tudi o kraju Tor-ri Superiore v Liguriji, kjer je stekel pr- Zgoraj fotografija Sebastiaa Salgada, spodaj pa posnetek z včerajšnjega predavanja kroma vi poskus gradnje ekološke vasi. Docent biologije na tržaški univerzi Alfredo Al-tobelli je nato predaval o vzdržljivem kmetijstvu in predstavil podjetje Marianis Volpares v kraju Palazzolo dello Stella. V sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj kmetijstva Ersa je tam nastalo podjetje, ki deluje po načelih traj-nostnega razvoja in ki ga upravljajo brez vsake emisije ogljikovega dioksida. Zunaj dvorane so medtem odprli razstavo na temo Klima: razlogi za trajnostni razvoj z nazornimi slikami, ki jih je posnel sloviti fotograf Sebastiao Salgado. Razstavo si bo mogoče ogledati do sobote in bo odprta od 8. do 19. ure. Okolju posvečene prireditve se bodo danes nadaljevale v Gorici, v Vidmu in v Pordenonu z drugimi okroglimi mizami in predvajanjem filmov, dodatne pobude pa bodo do nedelje v Pordenonu in še zlasti v Vidmu. V Trstu pa bodo jutri v kinu Ariston v priredbi raziskovalnega centra la Cappella Underground predvajali filme na temo trajnostnega razvoja. Filme bodo dopoldne predvajali za šole (z začetkom ob 9.30), medtem ko jih bodo za javnost ponovili zvečer z začetkom ob 20.30. (A.G.) Nesreča je bila usodna Gospa, ki jo je v torek popoldne povozil avtomobil na Ul. Rossetti, je v večernih urah istega dne podlegla poškodbam. 78-letna Livia Cresi je bila med vožnjo z rešilcem še pri zavesti, reševalcem je tudi posredovala telefonsko številko svojega sina. Sin je kmalu prihitel v katinarsko bolnišnico, da bi stal materi ob strani. Njene poškodbe so bile takoj videti zelo hude: sprejeli so jo s pridržano prognozo, nakar je zaspala, ob 21.30 pa ni bilo več pomoči. Avto jo je povozil okrog 17.30 na Ul. Rossetti, medtem ko je prečkala cesto blizu zdravilišča Sanatorio triestino. Prvi primer izgona Mladi Adrin Florin Papolti bo drevi po vsej verjetnosti odletel v Bukarešto in s tem postal prvi romunski državljan, ki je bil iz Trsta izgnan na osnovi novih norm o varnosti. 24-letnik je bil od junija letos v koronejskem zaporu, kjer bi moral zaradi ropa odsedeti dveletno kazen. Včeraj so ga izpustili, pred vrati zapora pa so ga čakali policisti, ki so ga odpeljali do kvesture. Tržaški prefekt Giovanni Balsamo je namreč ocenil, da je Papolti nevaren za javno varnost in podpisal odlok za izgon. Odlok mora danes potrditi še sodnik za poravnave sporov, prefekt pa je medtem podpisal enak odlok za še dva Romuna, ki bosta zapustila zapor v soboto. Papoltija so prijeli mestni redarji 13. junija, potem ko je oropal market Pam v Rojanu. Odnesel je za 800 evrov blaga, povečini alkoholne pijače. Med begom je porinil oficirja mestnih redarjev, le-ti pa so ga prijeli v sobi hotela Centrale v Ul. Pon-chielli, kjer je stanoval. Občina Dolina: zaposlitev Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za zaposlitev enega tehničnega izvedenca - D kategorije ekonomski položaj D1 - s polnim delovnim urnikom za nedoločen čas. Pogoji za pripustitev k selekciji: Univerzitetna diploma po prejšnji ureditvi iz arhitekture in gradbenega inženirstva, diploma iz teritorialnega planiranja, ur-banistike in okolja, diploma iz gradbeništva ali ena od sledečih specialističnih diplom v razredih 4/S - 54/S - 28/S; znanje slovenskega jezika. Razpis in obrazci za prošnjo so na razpolago v Tajništvu, tel. št. 0408329242/240 e-mail: »mailto:personale-osebje@com-san-dorligo-della-valle.regione.ivg.it« per-sonale-osebje@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it ter na spletni strani www.sandorligo-dolina.it. Rok za predstavitev prošenj zapade ob 13.uri dne 5.12.2007. ŽELEZARNA - Po podaljšanju roka za okoljsko pooblastilo V Skednju so zelo razočarani Previdnost Dežele, Pokrajine in tudi No vi ca, da je vla da za šest me se cev po dalj -ša la rok za in te gri ra no okolj sko po ob las ti lo že -lezarni, je v Škednju povzročila razočaranje in negodovanje. Ne gre samo za podaljšanje obratovanja železarne, ki je bilo po svoje napovedano, temveč za dodatni »ping-pong« zavračanja od-go vor nos ti med pris toj ni mi or ga ni, od osred nje vlade navzdol. Vsi soglašajo, da obrat zelo onesnažuje okolje, mnenja pa se razlikujejo pri oceni stopnje tega onesnaževanja. Medtem ko župan Roberto Dipiazza pravi, da Ob či na ne bo več so de lo va la na raz nih in sti -tucionalnih omizjih, sta Pokrajina in Dežela glede no vic iz Ri ma ze lo pre vid ni. No be na od dveh uprav ni uradno komentirala odloka Prodijeve vlade, ki je tako razburil tržaškega župana, pre-vid ni pa so tu di sin di ka ti, ki so gle de že le zar ne v precejšnji zadregi. To je prišlo do izraza tudi na nedavnem srečanju v škedenjskem Domu Zora Perello, na katerem je pokrajinski tajnik CGIL Franco Belci branil delovna mesta, priznal pa je, da je v Škednju situacija iz dneva v dan težja. Igor Kocijančič, deželni svetnik Komunistične prenove in njen tajnik, ki velja za umirjenega človeka, je položaj v Škednju označil za eksplozivnega. sindikalnih organizacij - Ostre kritike z desnice, zadrega v levi sredini Parlamentarca desne sredine Roberto Me-nia in Giulio Camber ocenjujeta vladni odlok za sramotnega, zlasti poslanec NZ ostro napada Deželo, češ da je kriva za težave z železarno. Vladni sklep je spravil v zadrego levo sredino, ki pojasnjuje, da velja odlok za vso državo in ne le za Škedenj. Deželni svetnik Zelene liste Alessandro Metz je prepričan, da bodo najkasneje do konca leta 2009 železarno dokončno zaprli in da je treba že konkretno misliti na usodo njenih delavcev. Na to je med srečanjem v Domu Perello opozoril tudi Lino Santoro (Legambiente), po mnenju katerega se je glede prihodnosti delavcev iz gu bi lo že pre več ča sa. Metz, ki citira okoljskega ministra, somišljenika Alfonsa Pecorara Scania, je torej prepričan, da je usoda škedenjskih plavžev zapečatena. To piše tudi v vseh sporazumih in dokumentih, katerih sopodpisnik je tudi družba Lucchi-ni. Na potezi so sedaj lokalne uprave, ki po Met-zovem mnenju ne smejo več zamujati z načrti za bonifikacijo območja železarne, ki v današnjem stanju ni primerno za kakšno drugo ekonomsko dejavnost. Kdo naj krije stroške za ta velik eko loš ki po seg pa je spet dru ga zgod ba... Škedenjska železarna bo obratovala še najmanj šest mesecev, polemikam pa ni videti konca (Kroma) / AVTOMOBILI Četrtek, 8. novembra 2007 7 vzhodni in zahodni kras - Odnos mestne uprave do kraškega ozemlja Javna dela na Krasu ali trije avtogoli župana Dipiazze Iz leta v leto manjše investiranje tržaške občinske uprave na območju Vzhodnega in Zahodnega Krasa V ponedeljek, 24. aprila lani, malo po 17. uri je začela skupina priletnih tržaških sufražetk na Velikem trgu bučno proslavljati župansko zmago Roberta Dipiazze na občinskih volitvah. Svojemu Robyju so skakale v objem, ga poljubljale, ljubko trepljale po ramenih in mu vriskajoče vzklikale. Županska zmaga jim je tako udarila v glavo, da so povsem spregledale prihod drugega kandidata desne sredine na lanskih upravnih volitvah. Od poraza poparjeni, takrat že bivši predsednik tržaške pokrajine Fabio Scoccimarro je s počasnim korakom prispel do vhoda v občinsko palačo v družbi svojih najzvestejših. »Kras ne bo dobil več nič!« Med njimi je bil dotedanji pokrajinski odbornik za javna dela Piero Tononi še najbolj črn, kar je bilo zaznati tudi iz sika-jočega glasu: »Tam na Krasu smo vam naredili vse, a niste volili za nas. Odslej ne bo dobil Kras od nas več ničesar!« Prepričan je bil, da je Maria Teresa Bassa Poropat premagala njegovega Scoc-cimarra prav z glasovi s Krasa. Ali bolj natančno: s slovenskimi glasovi s Krasa. Marsikdo na Krasu bi - upravičeno - podvomil v Tononijevo trditev, češ da je desnosredinska uprava »naredila vse« za Kras. Na zadnji seji pokrajinskega sveta je na primer svetnica Stranke komunistične prenove Elena Legiša ugotovila, da Scoci-marrovi upravi v petih ni uspelo tlakovati ceste za Prečnik. Na Proseku so morali več kot poldrugo leto čakati, preden je de-snosredinska pokrajinska uprava namestila tablo s prepovedjo vožnje težkih tovornjakov skozi vas. Dva skromna primera jasno kažeta, kolikšno pozornost je desna sredina posvetila Krasu na pokrajinski ravni. Pa vendar: Piero Tononi je bil mož beseda. Na občinskih volitvah je bil (z 217 preferencami) izvoljen v občinski svet; župan Dipiazza ga je vključil v odbor; postal je odbornik za program, tehnološke inovacije, civilno zaščito in premoženje. V mestni vladi mu je - osem mesecev kasneje - uspelo uresničiti, kar je bil zagrozil na dan Scoccimarrovega poraza. Za Kras vse »tanjši« proračun Dipiazzova uprava je v občinski proračun za letošnje leto vključila vsega osem izrecnih postavk za območje Vzhodnega in Zahodnega Krasa: po štiri za vsak kraški rajon. Pri izbiri javnih del, ki naj bi jih letos opravila v obeh rajonih, se ni preveč naprezala: za območje Vzhodnega Krasa je »prepisala« tri postavke iz proračuna 2006 (odkup bivše kinodvorane Belvedere na Opčinah, nakup opreme za jasli na Seliv-cu, prvi del kanalizacije na Opčinah), pri čemer je za nakup opremo jasli dodala 20 tisoč evrov, openski kanalizaciji pa odvzela 400 tisoč evrov (!). Tudi za območje Zahodnega Krasa »prepisala« postavko o zunanji obnovi vrtca v Naselju S. Nazario. Vključila je parkirišče na Kontovelu in za domačine sporno preureditev nekdanjega rekreacijskega središča v Križu v skladišče civilne zaščite (kar je izrecno zahteval prav odbornik za civilno zaščito Tononi...), ter še bolj sporno postavko o nomadskem kampu na Vejni. »Pozabila« (ali bolje rečeno: izpustila... ) pa je na nekatere postavke, vključene v proračun 2006, ki niso bile uresničene: zajemanje deževnice pod Križem, dopolnitev načrta za razširitev proseškega pokopališča. Dela na Vzhodnem Krasu naj bi bila skupno vredna 925 tisoč evrov, na Zahodnem pa milijon 960 tisoč evrov. Ob čemer pa je treba takoj pojasniti, da bi občina zgradila nomadski kamp z deželnim prispevkom milijona evrov. Torej z deželnim, ne pa občinskim denarjem. Zanimiva primerjava 2006-2007 Res zanimiva je primerjava predvidenih javnih del v letu 2007 z javnimi deli za Vzhodni in Zahodni Kras v občinskem proračunu 2006. Javna dela v proračunu 2007 so - ob izključitvi »deželnega« milijona evrov za nomadski kamp - vredna milijon 885 tisoč evrov. Javna dela v proračunu 2006 so znašala 3.674.500 evrov. Vrednost predvidenih javnih del na »tržaškem« Krasu se je zmanjšala za nekaj več kot 51 odstotkov. Kar potrjuje, da je bil Piero Tononi, z mestnimi upravitel-jskimi tovariši, res... mož beseda. Ko so septembra in oktobra letos organizatorji vaških srečanj za razpis referenduma za novo »kraško občino« začeli opozarjati na mačehovski odnos tržaške občinske uprave do kraškega ozemlja, jim je tržaški župan Roberto Dipiazza odgovoril s plačanim oglasom v italijanskem krajevnem dnevniku o vseh posegih, ki jih je občina opravila od leta 2001 na Vzhodnem in Zahodnem Krasu. Vsota je bila res izdatna: 33 milijonov 663 tisoč evrov. Celostranska reklama je postala za prvega občana v resnici... trojni avtogol. Na prvega je opozorila levosredinska opozicija, drugi je sad zdrave pameti, tretji pa nesposobnosti sedanje občinske uprave. Prvi avtogol. Leva sredina je vsoto 33 milijard takoj »razstavila na prafaktorje« in dala javnosti vedeti, da ima kar lepo število na Krasu opravljenih javnih del Illyjev predznak. V smislu, da jih je začela ali celo skoraj dokončala prejšnja, levosredinska uprava. Nekaj primerov. Javna dela na Vzhodnem Krasu 2006 Kanalizacija Opčine - 1. del Prispevek Acegas za plinsko omrežje Odkup kinodvorane Belvedere na Opčinah Oprema jasli na Selivcu na Opčinah Osnovna šola C. Lona - obnova 800.000 € 300.000 € 255.000 € 100.000 € 1.350.000 € SKUPNO 2.715.000 € Javna dela na Zahodnem Krasu 2006 Zajemanje deževnice Zajemanje deževnice pod Križem Obnova zunanjosti vrtca v Naselju S. Nazario Obnova športnega centra Ervatti pri Briščikih Dopolnitev načrta za proseško pokopališče 77.500 € 232.000 € 400.000 € 200.000 € 50.000 € SKUPNO 959.500 € Javna dela na Vzhodnem Krasu 2007 Openski tramvaj - izredno vzdrževanje Kanalizacija Opčine - 1. del Odkup kinodvorane Belvedere na Opčinah Oprema jasli na Selivcu na Opčinah 150.000 € 400.000 € 255.000 € 120.000 € SKUPNO 925.000 € Javna dela na Zahodnem Krasu 2007 Parkirišče na Kontovelu Preureditev rekreacijskega centra v Križu Obnova zunanjosti vrtca v Naselju S. Nazario Gradnja nomadskega kampa na Krasu 260.000 € 300.000 € 400.000 € 1.000.000 € SKUPNO 1.960.000 € Desno: proseško pokopališče še čaka na širitev. Spodaj: obisk župana Roberta Dipiazze v poslopju osnovne šole v Gropadi 29. julija 2003 ni obrodil zaželenih sadov... kroma Obnovitev osnovne šole Bevk-De-grassi na Opčinah (milijonov 450 tisoč evrov) je projektirala, nakazala denar in izvedla Illyjeva uprava. Dipiazza je le prere-zal trak ob odprtju. Podobno velja za novo rekreacijsko središče bratov Fonda Sa-vio na Opčinah (1.710.000 evrov). Illyjeva uprava je izdelala načrt in nakazala denar za izredno vzdrževanje osnovne šole Pin-ka Tomažiča v Trebčah (250 tisoč evrov). Prenovo poslopja italijanske osnovne šole, slovenskega in italijanskega vrtca v Križu (milijon 50 tisoč evrov) je začela in skoraj do konca izpeljala Illyjeva uprava. Pač pa je bilo treba kar nekaj let čakati na ureditev dvorišča (kar bi morala storiti Dipiaz-zova uprava...). Illyjev odbor je prav tako začel dela za jasli v Naselju S. Nazario (530 tisoč evrov), in za sanacijo poslopij otroškega vrtca in osnovne šole na Avgusta Čer-nigoja Proseku zaradi prisotnosti plina radona (300 tisoč evrov). In še: levosredinska občinska uprava je nakazala denar za slačilnice drsališča v Ul. Alpini na Opčinah (860 tisoč evrov) in novo tribuno športnega igrišča v Križu (milijon 350 tisoč evrov). Načrte za razširitev plinskega omrežja pri Banih, Ferlugih in Trebčah (490 tisoč evrov), v Križu (830 tisoč evrov) in na Proseku (700 tisoč evrov) je podjetje Acegas pripravilo že leta 2000, preden je postal Dipiazza župan. Parkirišče na Opčinah (milijon 30 tisoč evrov) je sad prizadevanj Illyjevega odbornika za javna dela Uberta Fortune Drossija in je bilo zgrajeno z deželnim prispevkom ter (deloma) prispevkom iz programa Interreg. Pa še to: prenovo pešpoti po stopnicah od kontovelskega Skdjanca do Mira-mara (390 tisoč evrov) je začrtala in začela Illyjeva uprava. Odbornik Fortuna Drossi je bil pobudnik preureditve parka na Mandriji na Opčinah (750 tisoč evrov). Tudi odlok o ureditvi Napoleonske ceste od Obeliska dalje (milijon 500 tisoč) je maslo Fortune Drossija. Pri ureditvi novega sedeža zahodnokraškega rajonskega sveta (550 tisoč evrov) se je Dipiazzov delež omejil na prerezanje traku ob odprtju, dela za preureditev nekdanjega občinskega kopališča na Kontovelu v sedež Sklada Mitja Čuka (820 tisoč evrov) pa so se začela z Illyjevo upravo. Dulcis in fundo: Dipiazza je v »svoj« seznam opravljenih javnih del vključil tudi »tehnološko prenovo openskega tramvaja«. Ogromni strošek 7 milijonov450 tisoč evrov pa gre porazdeliti za obdobje desetih let in ga torej ni mogoče uvrstiti med... opravljena dela, kar je sam župan tudi priznal v intervjuju za Primorski dnevnik. Če bi torej iz županove reklame opravljenih javnih del izvzeli dela, pri katerih sta imela svoje prste vmes Illy in Fortuna Drossi, ter desetletni prispevek za openski tramvaj (skupno 22 milijonov 560 evrov), bi ostala na seznamu dela z Dipiazzovim zaščitnim poreklom v vrednosti 11 mili- jonov 3 tisoč evrov. Torej: slaba tretjina vseh časopisno reklamiziranih posegov... Drugi avtogol Ko bi Dipiazzi priznali vse (tudi to, kar je Illyjevo), bi zlahka dokazali, da se je župan v zadnjem letu vendarle vdal To-noniju in njegovim, ki nočejo, da bi občinska uprava »investirala« na Krasu. Dovolj je izračunati letno povprečje opravljenih del, ter ga primerjati s posegi, ki jih predvideva letošnji proračun. V preteklih šestih letih je tržaška občinska uprava povprečno investirala po 5 milijonov 610 tisoč evrov. V letošnjem proračunu predvideva na Vzhodnem in Zahodnem Krasu posege za skupnih milijon 885 tisoč evrov. V bistvu tretjino tega, kar je povprečno investirala v preteklih šestih letih. Tretji avtogol Vsak svetli seznam opravljenih del ima svojo senčno stran, imenovano seznam neopravljenih del. To je posegov, ki so bili obljubljeni, a niso bili opravljeni, ali pa so bili preloženi na boljši jutri. Na Vzhodnem in Zahodnem Krasu je ta seznam še kar dolg. »Skriva« se v neizpolnjenih zagotovilih mestnih upraviteljev, v preteklih triletnih načrtih javnih del, ki jih je občinski svet vsako leto sprejel vštric z letnimi proračuni, in v zadnjem triletnem načrtu javnih del za obdobje 2007-2009. Za enkrat le dva primera, s Proseka in iz Gropade. V triletnem načrtu 2003-2005 je za leto 2004 predvidena razširitev proseške-ga pokopališča. Strošek: 723.100 evrov. V proračunu 2006 je omenjena le še dopolnitev načrta za proseško pokopališče (50 tisoč evrov). V triletnem načrtu 2007-2009 je predvidena razširitev pokopališča šele v letu 2008... Ob takem zavlačevanju pri širitvi poslednjega počivališča bi bil pravšnji poziv: Prosečani, za božjo voljo, živite dolgo! V Gropadi je februarja 2000 požar zajel šolsko poslopje osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh. Župan si ga je 29. julija 2007 ogledal na vabilo takratne didaktične ravnateljice Stanke Čuk in predsednika rajonskega sveta Zorana Sosiča. Tema obiska je bila na dlani: kdaj popravilo šole? Di-piazza se je otepal: »Poslopje bi bilo treba čimprej prenoviti, toda kje naj jaz dobim ves ta denar? Trenutno se zavzemamo za obnovitev pogorelega šolskega poslopja pri Sv. Ani in gradnjo jasli v Bazovici.« Poanta zgodbe je znana: šolski poslopji v Gropadi in pri Sv. Ani sta še vedno zaprti, novih jasli v Bazovici pa ni. Toliko v (grenko) pokušino. Kajti: nadaljevanje tretjega županovega avtogola še sledi. Marjan Kemperle 8 Četrtek, 8. novembra 2007 TRST / DOMJO - Srečanje v priredbi KD Fran Venturini Poleg hitre ceste bodo izvedli tudi ostale posege Občani, dolinska občinska uprava in podjetje Collini razpravljali o delih pri odseku Domjo-Lakotišče-Krmenka V torek zvečer so se prebivalci Domja, Pulj, Lakotišča in Krmenke soočili s predstavniki dolinske občinske uprave in zastopniki podjetja Collini v zvezi z gradnjo tržaške hitre ceste, ki se bliža koncu. Večer v kulturnem centru Jakoba Ukmarja v Domju je priredilo Kulturno društvo Fran Venturini, udeležilo pa se ga je več kot 70 krajanov, kar ne dvo mno pri ča o tem, da so po sle di ce dol go traj nih grad be nih po -segov na odseku Domjo-Lakotišče-Kr-men ka moč no ob ču te ne. Srečanje je bilo umirjeno, izmenjava mnenj pa je bila živahna in bržkone koristna. Po besedah dolinskega ob čin ske ga od bor ni ka za eko nom -ske in finančne vire Igorja Tute so želeli občani zlasti preveriti, ali bosta investitor (družba ANAS) in izvajalec del (podjetje Collini) spoštovala začetno dano besedo v zvezi s projektom o »blažilnih posegih«, ki bi morali spremljati gradnjo ceste same. Pri podjetju Collini napovedujejo, da bo nova cestna povezava dokončana med aprilom in majem prihodnjega leta. Na srečanju so predstavniki podjetja potrdili, da bodo pred odhodom postavili primerne protihrupne ograje oz. panoje, ki bodo ublažili zvočne posledice ojačenega prometa. Med Krmen-ko in Domjom bodo uresničili načrtovano kolesarko stezo in pločnik za pešce, v Domju pa naj bi prišlo do potrebne obnove greznice. Začetni projekt je bil s časom podvržen nekaterim spremembam, nam je povedal odbornik Igor Tuta. Del odseka med Lakotiščem in Krmen-ko bo npr. v bližini tamkajšnje piceri-je za dva metra nižji od predvidenega, ta in druge variante pa so bile v glavnem sprejete s soglasjem občanov. Več problemov ustvarja namen izvajalcev del, da bi pod hitro cesto pri Lakoti-šču za pre os ta lih pet do šest me se cev preusmerila promet na staro cesto. Občani imajo glede tega kar nekaj pomislekov, ker bi s težavo sprejeli, da bi po omenjeni cesti redno vozili poleg avtomobilov tudi tovornjaki. Občinska uprava se je zavzela, da bo skupaj s podjetjem Collini preverila druge obstoječe možnosti: kot je povedal sam Tu ta, je tre ba naj ti tu di za tež ki pro met začasno rešitev, saj tovornjaki morajo ponekod vsekakor voziti. Odbornik se v imenu dolinske občinske uprave zahvaljuje Kulturnemu društvu Venturini, ki je dalo pobudo za nadvse konstruktivno srečanje. (af) BARKOVLJE - Občinski svetniki na šoli Finžgar Dovolj jim je plastike Učenci že več let jedo kosilo iz plastičnih posod - Napoved posega pri odborniku Rossiju Problemov, ki tarejo poslopje Osnovne šole Frana Šaleškega Fin-žgarja v Barkovljah, je kar nekaj, tržaška občinska uprava že nekaj let uvršča obnovo stavbe med načrte za javna dela (za to je namenjenih 1.510.000 evrov), a doslej do obnove ni pri šlo, saj de la tre nut no ni ma -jo finančnega kritja. Nekaj pa je vseka kor mož no na re di ti, in si cer ure -di ti šol sko je dil ni co ta ko, da otro ci pri ko si lu ne bo do več jed li hra ne, ki je skuhana že zjutraj in pred kosilom samo pogreta ter pripravljena v ob ro kih, ki so vna prej pa ki ra ni v plastičnih posodah. Ravno temu vprašanju, s katerim se barkovljan-ska osnovna šola sooča že nekaj let in ki je bi lo predmet so glas no spre -jete resolucije v krajevnem rajonskem sve tu ( o tem smo po ro ča li pred nedavnim), je bilo posvečeno včerajšnje popoldansko srečanje na šoli Finžgar, ki so se ga udeležili sve-toivanska didaktična ravnateljica Fiorella Benčič, ravnateljica rekreacijskega središča Stuparich Elisabet-ta Doimi, učiteljice, predstavniki staršev, rajonski svetnik Igor Poljšak ter občinski svetniki Stefano Ukmar, Igor Švab in Iztok Furlanič (na sliki KROMA). Jedilnice se poslužuje skoraj sto otrok: gre za 48 učencev šole Finžgar in 45 gojencev rekreacijskega središča Stuparich, ki v prostorih barkov-ljanske šole prireja svoje obšolske oz. pošolske dopolnilne dejavnosti. Otro ci že šest let je do hra no iz plas -tič nih po sod in s plas tič nim pri bo -rom (medtem ko bi tako stanje moralo trajati največ tri mesece), ki se ne ma lo krat zlo mi, del ci plas ti ke pa se pomešajo s hrano. Rešitev tega problema po vsej verjetnosti ni preveč zap le te na in tu di ne bi sme la preveč bremeniti občinske blagajne, vendar pri tem obstajata dve mož-nos ti: po eni va ri an ti bi za dos to va -lo le postavitev nekaterih cevi za vodo, ki bi služile pomivalnemu stroju, po drugi pa bi morali celo urediti sanitarije s prho za osebje, ki bi delilo hrano (taki so namreč higienski pred pi si). V tem pri me ru pa bi morali preurediti nekdanje hišniko- vo stanovanje (zopet se postavlja vprašanje hišnikovega stanovanja, kot v pri me ru šo le na Ka ti na ri), kjer bi našle prostor še ena jedilnica in sanitarije s prho. Pravzaprav je bila preureditev jedilnice v tem smislu že v na čr tu, z de li so za če li pred ne kaj leti, opravljena pa so bila samo polovično zaradi pomanjkanja denarja. Za rešitev problema se je zavzelo tudi podjetje Aliser, ki skrbi za pripravo hrane za učence, ki je kot kaže pripravilo tudi svoj predlog. Zdaj je na po čil čas, da se stva -ri premaknejo, saj starši izgubljajo potrpljenje. Zato se bodo svetniki Ukmar, Furlanič in Švab obrnili na ob čin ske ga od bor ni ka za šol stvo Giorgia Rossija ter na tehnične urade in jim predočili problem. Ravnateljica rekreacijskega središča Stuparich Doimijeva bo posegla pri zdravstvenem podjetju, v poštev pridejo tudi posegi pri drugih občinskih svetnikih. Če se stvari ne bodo premaknile, starši ne izključujejo drugih pobud oz. celo prijav zdravstvenim ustanovam in sodstvu. (iž) ŠKEDENJ - V nedeljo maša zadušnica za Mariom Magajno Zahvala fotografu in človeku Magajne se je v pridigi spomnil Dušan Jakomin kot škedenjski kaplan, predsednik Duhovske zveze in časnikar Maša zadušnica je sovpadala z obhajanjem zahvalne nedelje kroma Prva nedelja v novembru je ponavadi zahvalna nedelja, ko se verniki zahvaljujejo Bogu za prejete darove v iztekajočem se letu. Zahvalno nedeljo so obhajali tudi v Šked-nju, ob ubranem petju domačega cerkvenega zbora je kruh in vino, ki je bilo prinešeno na oltar, med mašo blagoslovil kaplan Dušan Jakomin, po končani maši pa so ju razdelili med vernike, ki so prišli k oltarju. Škedenjska zahvalna nedelja pa je bila letos nekaj posebnega, saj je bila to tudi maša zadušnica za našim nedavno preminulim legendarnim fotografom Mariom Magajno. Magajne se je kaplan Jakomin spomnil v svoji pridigi kot legendarnega fotografa, ki nam je zapustil izredno delo. Kot škedenjski kaplan ni mogel mimo ugotovitve, da danes sploh ne bi imeli posnetkov škedenjskih krušarc, če jih ne bi bil Mario Magajna fotografiral leta 1947. Kot predsednik Duhovske zveze se je Jakomin zahvalil za pozornost, ki jo je Mario kazal do sakralnosti in sakralnih motivov, praznikov, cerkva, procesij, predvsem pa za prijateljstvo, pri čemer se je Jakomin spomnil prijateljskih večerov, ki so potekali v Dolini pri župniku Albinu Grmeku. Časnikarju Jakominu pa je bil fotograf Magajna v četrtem nadstropju stavbe v Ul. Mon-tecchi vedno na razpolago, ko ga je prišel prosit za posnetke, ki jih je potreboval. Še najbolj pa je Jakomin poudaril Magajnovo človečnost, njegov znameniti nasmeh in dobrohotnost, zaradi katerih, je dejal, so pokojnika vsi imeli radi. Srečajmo se popoldne V Gregorčičevo dvorano se vrača sklop popoldanskih srečanj, ki jih v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev prirejata krožek Krut in Slovenski klub. Zamisel, ki se je pred nekaj leti porodila odbornicam mestnih društev se je namreč izkazala za pravilno: večina kulturnih pobud se pri nas odvija v poznih popoldanskih ali še raje večernih urah, medtem ko je prvi popoldanski pas tako rekoč neizrabljen. Od tu želja, da se Slovencem, ki živijo v mestu, ponudi sklop popoldanskih srečanj, na katerih se kultura in družabnost prijetno prepletata. Letošnji niz Srečajmo se popoldne ne bo kot v minulih sezonah posvečen izključno filmski ponudbi. Organizatorji so si zamislili tudi nekatere gledališke, kabaretne in glasbene dogodke, protagonist uvodnega srečanja pa bo se vedno film. Danes, ob 16. uri, bodo namreč v Gregorčičevi dvorani (Ul. Svetega Frančiška 20, drugo nadstropje) zavrteli film Na svidenje v naslednji vojni. Celovečerni igrani film je leta 1980 posnel režiser Zivojin Pa-vlovic na podlagi romana Vitomila Zupana Menuet za kitaro. V njem je brezkompromisno prikazal dramo partizanskega boja, njegove človeške, pristne plati. (pd) Koncert Rachel Z Nocoj bo v dvorani Doma glasbe (Ul. Capitelli 3) nastopila pianistka Rachel Z, ki od leta 2002 sodeluje s slovitim Petrom Gabrielom. Ob priložnosti bo predstavila svojo novo zgoščenko »Dept of Good and Evil Featuring«, z njo pa bosta zaigrala bobnar Bobbie Rae in basist Maeve Royce. Jutri stavka prevozov Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo javni prevozi jutri bržkone okrnjeni. Bazni sindikati RDB-CUB so namreč sklicali 24-urno stavko proti sporazumu o soicali in pokojninah. Zagotovljene bodo šolske storitve in minimalne javne storitve med 6. in 9. ter med 13. in 16. Seja za »osmičarje« Odborništvo za produktivne dejavnosti Občine Dolina sklicuje v ponedeljek, 12. novembra ob 20.30 sejo za »osmičarje« z območja občine, ki bo na županstvu. Na dnevnem redu bodo določitev koledarja osmic in cene vina. Jecljanje in možgani Nadaljuje se niz srečanj »Neuro-science cafè«, ki ga prireja center Brain v sklopu Tržaške univerze. Danes bosta ob 18. uri v kavarni S. Marco v ospredju dve temi: jecljanje in vprašanje »kdo sem?«, ki si ga zastavljajo človeški možgani. Srečanje o prehranjevanju Danes bo ob 16.30 na sedežu društva IPASVI (Ul. Roma 17) srečanje o pravilnem prehranjevanju, ki uspešno preprečuje bolezni. sodelovala bosta kirurg Roberto Semani in psiholog Giando-menico Bagatin. Zaprt urad za sprejemanje dokumentov Občina Trst sporoča, da bo urad za sprejemanje dokumentov (Ul. Punta del Forno 2) danes zaprt med 9. in 11. uro. Nevaren tovor Tržaška obalna straža je včeraj v pristanišču ustavila tovornjak, ki je prevažal osem ton nevarnih vnetljivih snovi. Tovornjak je z ladjo prispel iz Turčije, namenjen pa je bil proti Trbižu. V dokumentih je pisalo, da so v tovornjaku kozmetični izdelki, med cariniki pa se je porajal sum, zato so poklicali oblano stražo, ki bo preverila zadevo v zvezi s predpisi za varnost med plovbo. / AVTOMOBILI Četrtek, 8. novembra 2007 9 DVORANA BARONCINI - Srečanje o liku Srečka Kosovela Pesnik Krasa v besedah domačih in prijateljev Ob izidu zbirke neobjavljenih pisem pesniku »Dragi Srečko « O Srečku Kosovelu, znamenitem pesniku Krasa, karizmatičnem liriku slovenske moderne, avtorju Konsov in Integralov je bilo že marsikaj povedanega oziroma napisanega, pred kratkim pa je pri Goriški Mohorjevi družbi izšla zbirka še neobjavljenih pisem, dopisnic in razglednic Srečku Kosovelu z naslovom »Dragi Srečko«. Da bi lik in poetiko mladega, nadarjenega Kosovela predstavilo tudi tržaškim bralcem, je Tržaško prosvetno društvo Maria Theresia v torek zvečer v dvorani Baroncini priredilo srečanje z nekaterimi Kosovelovimi poznavalci. V imenu založnika je spregovoril novinar Marko Tavčar, ki je prisotnim pojasnil, da sta Kosovelovi sestri izročili pisma (ki so jih mlademu pesniku iz Sežane poslali mati, sestri, brat, sodelavci, prijatelji in prijateljice) družinskemu prijatelju Ediju Ra-cetu; ta je epistularno bogastvo predal slo-venistki, profesorici Nadi Pertot, ki je ravno takrat s strokovnostjo in izredno občutljivostjo vodila niz radijskih oddaj o pesniku. »Kasneje je Pertotova izrazila željo, da bi jih objavila v knjižni izdaji, zaradi bolezni pa je njeno željo dokončno izpolnila profesorica Tatjana Rojc. Knjiga, ki jo bomo uradno predstavili 1. decembra, zvesto in natančno ponuja v branje prepise pisem in dopisnic, ki so opremljeni s potrebnim aparatom za pravilno razumevanje,« je opozoril Tavčar in dodal, da »pričujoča knjiga ponuja poglabljanje in boljše razumevanje okolja in časa, v katerem je Kosovel živel, kulturni in družbeni humus, v katerem je ustvarjal in iz katerega je črpal. V bistvu dopolnjuje podobo o pesniku, razpira pogled na ljudi, ob katerih je doraščal in zorel, tako da lahko boljše dojemamo marsikatero njegovo delo.« Zaradi bolezni se profesorica Rojc ni morala udeležiti srečanja, svoj pismeni poseg pa je izročila kolegi Tavčarju, ki gaje na srečanju prebral. V njem se je avtorica najprej zaustavila pri predstavitvi življenja genialnega poeta in slike dvajsetih let prejšnjega stoletja, v katerem je deloval, izpostavila nato nekaj večjih sodobnikov in pa Kosovelovih modelov ter literarnih struj, ki so se odražale v Kosovelovem pisanju, od ilu-minizma do konstruktivizma. Opozorila je, da pripada Kosovel zaradi svoje izvirne misli vrhu evropskega pesništva, ob tem pa je predočila glavne evropske kulturne, literarne in filozofske struje, ki so zaznamovale dvajseta leta ter udejanila morda neponovljiv umetnostni in kulturni utrip. Številna vprašanja, ki so jih nato novinarju postavili prisotni, pa so dokazala, da je tudi med italijanskimi Tržačani Kosovel priljubljen in cenjen. (sas) Novinar Marko Tavčar je orisal lik Srečka Kosovela kroma ŠOLA - Danes Na svetoivanski osnovni šoli Otona Župančiča živahen pogovor o šolskih vprašanjih Napoveduje se lepa priložnost za svež, pozitiven, živahen pogovor o šoli, na srečanju, ki ga za danes sklicuje kolega iz Milana, Davide Rossi. Potekalo bo na svetoivanski osnovni šoli Otona Župančiča v ul. Caravaggio 4 od 15.30 do 17.30. V napovedi nam prireditelji govorijo o podpori javni šoli in pomenu znanja, o svobodi poučevanja, o sindikalni in kulturni zavzetosti, pozitivnem vrednotenju različnosti kultur, o socialni enakosti in varstvu planetarne ga eko sis te ma -od lo či li so se in pred krat kim usta no vili nov sin di -kat, Sindikat šole in okolja. Poimenovali so ga dvojezično - italijansko in slo ven sko, ob tem pa se predstavljajo še v drugih evropskih jezikih. Zakaj tako, bomo zvedeli na srečanju. A odveč je vsaka zaskrbljenost, sodelovanje ne pelje k izstopanju iz drugih sindikatov ali ograjevanju od drugih, posebno pa ne pomeni nasprotovanja Sindikatu slovenske šole. Sicer pa se sami že predstavljajo s spletno stranjo www.sisascuola.it. Davide Rossi je osnovnošolski učitelj, zadnji dve leti pa poučuje italijanščino med italijanskimi priseljenci v Belgiji. Tokrat se vrača v Trst po zanimivi pobudi, ki jo je po le ti na me nil spo mi nu pes ni ka Umberta Sabe, pred nekaj leti pa je z nekaterimi učenci in njihovimi starši ob nekajdnevnem bivanju v Trstu obiskal tudi šolo Otona Župančiča, kjer so milanski otroci preživeli lep dopoldan s svetoivan-skimi sošolci. Zato se sedaj radi vračajo na to šolo, obetajo pa si polnoštevilno srečanje s tržaškimi kolegi, slovenskim kolegom so pri tem na me ni li po se ben po ziv. DRŽAVNA KNJIŽNICA - Od danes Posvet o arheologiji Obalna arheologija in klimatske spremembe Danes se bo v Tržaški državni knjižnici na Trgu Papa Giovanni XXIII. začel mednarodni posvet o arheologiji obalnih področij in klimatskih spremembah, ki ga prirejata oddelek za antične znanosti Tržaške univerze in Morski muzej »Sergej Mašera« iz Pirana. Srečanje se bo zaključilo v soboto z obiskom teritorija, in sicer z izletom na ogled izliva Timave pri Štivanu, rimske vile in pristanišča pri San Simonu blizu Izole ter Morskega muzeja v Piranu. Posveta se udeležujejo priznani znanstveniki, ki bodo razpravljali o pomembnem doprinosu zgodo-vinsko-arheološkega raziskovanja k boljšemu poznavanju okolja. Poznavanje zgodovine teritorija je na- mreč predpostavka za pravilno delovanje na njem. Današnji in jutrišnji program bosta potekala od 9. do 19. ure. Pri pobudi, ki se poslužuje evropskih sredstev programa Interreg za visoki Jadran, sodelujejo tudi Nadzorstvo za arheološke dobrine dežele FJK, Zavod za zaščito kulturne dediščine RS (enota iz Pirana) in od de lek za ge o loš ke, okolj ske in morske znanosti Tržaške univerze. Prvo dejanje je bilo na vrsti že včeraj, ko so v palači Gopčevic odprli razstavo »Terre di mare« (Zemlje morja, na sliki Kroma), pri kateri sodeluje tržaška občinska uprava. Razstava bo na ogled vsak dan med 9. in 19. uro do 25. novembra. ROVTE - KD Rovte Kolonkovec Zapela je Lonjerska skupina V pevski skupini, ki jo vodi Manuel Purger, nastopajo mladi pevci - Posrečen večer Lonjerska pevska skupina med nastopom v Rovtah kroma Tokrat je rovtarsko društvo gostilo Lonjersko pevsko skupino, v kateri nastopajo samo mladi in navdušeni člani. Pod vodstvom mladega dirigenta Manuela Purgerja so razločno in ubrani izpeljali celovečerni nastop. Pevovodja Purger je izbral sklop melodičnih in izrazitih pesmi, katere je mladinski ansambel lepo izvedel, saj je prisotno občinstvo navdušeno zaploskalo in izborila še dva dodatka k programu. Skupina, kije nastala leta 2005 po zamisli Oskarja Kjudra, je od začetnih petih članov prešla na kar dvajset izurjenih ženskih in šest moških glasov. Sklop njihovih pesmi obsega od slovenskih ljudskih do domačih in italijanskih narečnih, od dalmatinskih partizanskih do angleških, vse pa je lepo izvedeno. Napovedovalka Lo-njerske skupine Monica Pecchiari je odlično izpeljala zahtevno nalogo dvojezičnega povezovanja programa. Odlični so moški in ženski glasovi, posebej pa izstopat Jasna in Živa Komar, katerima se morada piše pevska kariera. Koncertu je - kot običajno - sledila družabnost. (DV) CERKEV - Škof Ravignani Začenja se pastirski obisk v Slovenskem pastoralnem središču Z današnjim srečanjem s slovenskimi verniki iz mesta, ki bo potekalo v dvorani Marijinega doma v Ul. Ri-sorta 3, se začenja pastirski obisk tržaškega škofa Evge-na Ravignanija v Slovenskem pastoralnem središču, ki bo trajal do nedelje, ko se bo simbolično zaključil v okviru tradicionalne maše hvaležnice v stolnici sv. Justa. Škof Ravignani se bo danes srečal s slovenskimi verniki, ki prebivajo v mestu oz. pripadajo mestnim župnijam in zato težijo na Slovensko pastoralno središče. Srečanje, ki ga bo uvedel nastop Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov, se bo začelo ob 18.30. Jutri bo škof ob 15.30 obiskal dom počitka za ostarele Tilia, nakar se bo ob 18.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta srečal s predstavniki slovenskih katoliških organizacij, ki tam delujejo, se pravi pastoralnega sveta, Slovenske zamejske skavt-ske organizacije in zakonske skupine. V soboto pa bo ob 16. uri škof Ravignani obiskal slovenske katoliške organizacije, ki imajo svoj sedež v prostorih Sveta slovenskih organizacij oz. Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3. Pastirski obisk se bo zaključil v nedeljo in bo sovpadal s tradicionalno mašo hvaležnico, ki jo tržaški škof v stolnici sv. Justa vsako leto daruje ob somaševanju slovenskih duhovnikov tržaške škofije. To je tudi tradicionalno srečanje slovenskih vernikov s svojim škofom. Hva-ležnica pri sv. Justu se bo začela ob 16. uri. 10 Četrtek, 8. novembra 2007 TRST / DSI - Ponedeljkov večer o renesančnem tržaškem škofu in papežu ter humanistu Enej Silvij Piccolomini kot oče evropske identitete Priložnostna razstava prof. Branke Sulčič in predavanje zgodovinarja Franceta M. Dolinarja slovenski klub Odpadlo srečanje z Roveredom V torek bi bil moral Slovenski klub gostiti tržaškega pisatelja Pina Rovereda. Zanj je vladalo veliko zanimanje, o čemer priča nabito polna Gregorčičeva dvo ra na, ki pa žal ni do čakala prihoda avtorja priljubljenih knjig Capriole in salita, Manda-mi a dire in najnovejše Caracre-atura. Zaradi tehničnih težav (ali bolje rečeno nesporazuma) je tako srečanje, ki bi ga bila morala voditi Patrizia Vascotto, odpadlo. Najprej je zgledalo, da bo zamujeno nad ok na de no že pri -hodnji torek, zaradi avtorjevih res šte vil nih ob vez nos ti pa bo treba počakati še nekaj tednov. Pino Roveredo bo tako gost Slovenskega kluba v torek, 4. decembra. (pd) TREBCE Začenjajo se letošnje Cici urice Jutri bo SKD Primorec iz Trebč organiziralo prvo Cici urico v letošnji sezoni. Po lanskem velikem uspehu bodo namreč Cici urice potekale tudi letos. Namenjene so otrokom od tretjega do osmega leta, ki želijo enkrat mesečno na drugačen način preživeti petkov popoldan. Cici urice bodo potekale od 16. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Za vaške otroke bo poskrbljeno tudi spremstvo iz vrtca in osnovne šole do Ljudskega doma. Letošnja prva Cici urica bo nekoliko bolj posebna: na njej bodo namreč tudi predstavili DVD, posnet na Poletnih delavnicah - Trebče 2007. V trideset minutnem posnetku so strjene vse dejavnosti, aktivnosti in dogajanje poletnih dni. Zato so na jutrišnjo srečanje, ki se bo začelo ob 17. uri,vabljeni še posebej vsi, ki so obiskovali letošnje Poletne delavnice. Poznavalca Piccolominijevega lika Branka Sulčič in France M. Dolinar kroma Tokratni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev je bil posvečen liku tržaškega škofa ter znanega humanista in diplomata Eneja Silvia Piccolomini-ja (1405-1464), ki je leta 1458 postal papež z imenom Pij II. in velja za enega od očetov evropske identitete. Ob tej priložnosti so si udeleženci večera v Peterlino-vi dvorani lahko ogledali priložnostno razstavo, ki jo je svojčas za občinski praznik v Divači (tamkajšnjo cerkev sv. Jurija je bil namreč posvetil prav Piccolomini) pripravila prof. Branka Sulčič, o Piccolominije-vem liku pa je spregovoril zgodovinar France M. Dolinar, ki je tega velikega humanista označil kot edinega papeža, ki se je osebno soočil z notranjostjo habsburških dežel, kjer so živeli Slovenci. Enej Silvij Piccolomini se je rodil v Pienzi leta 1405, sodeloval je na koncilu v Baslu in bil tudi tajnik cesarja Friderika III. Leta 1445 se je odločil za duhovniški poklic in bil zatem škof v Trstu in v Sieni. Leta 1458 je postal papež z imenom Pij II., šest let kasneje, leta 1464, pa je umrl v Anconi, čakajoč na beneško brodovje, ki bi bilo moralo odpluti na novo križarsko vojno, do katere pa potem ni prišlo zaradi prevlade interesov evropskih vladarjev. Piccolomini, je dejal Dolinar, je živel v zgodnjem obdobju renesanse, pri čemer je zaslovel kot pesnik, zgodovinar, kritični duh in izreden diplomat. Ustanovil je vrsto univerz na območju sedanjih MIELA - Festival latinskoameriškega filma Doslednost in ljubezen do latinskoameriškega sveta Srečanje z režiserjem Miguelom Littinom o svojem ustvarjanju Med tistimi, ki si srčno prizadevajo, da bi koherentno in pošteno prikazali življenje latinskoameriške družbe, je prav gotovo čilski režiser Miguel Littin. Petinšestdesetletni pričevalec svojega časa se ravno te dni mudi v Trstu, kjer v okviru Festivala latinskoameriškega filma predstavlja več svojih filmov hkrati pa nastopa tudi v vlogi predsednika posebne žirije Festivala, kije zadolžena, da izbere najboljši film v tekmovalni kategoriji. Dulcis in fundo pa je vedno v sklopu Festivala tudi dobitnik nagrade poimenovane po prvem socialističnem predsedniku Čileja Salvadorju Allende-ju, ki so ga ubili med državnim udarom leta 1973. Kot je v torek zvečer pred predvajanjem Littinovega prvega filma »El chacal de Naqueltoro« iz leta 1969 izpostavil direktor Festivala Rodrigo Diaz, želi jesensko filmsko dogajanje valorizirati doslednost in ljubezen do latinskoameriškega sveta in »nuditi mladim možnost širitve svojega kulturnega obzorja«. Vsak film, ki je na sporedu v dvoranah tržaškega gledališča Miela, zvesto in brezpogojno prikazuje kompleksno realnost južnoameriškega življa, njegovo lepšo in pa slabšo plat. Mednje spada prav gotovo tudi sedmerica Littino-vih filmov, ki ponujajo gledalcu pogled na pretekle dogodke, ki so pretresli življenje južnih narodov onkraj oceana. Littin se je udeležil seveda tega predvajanja in se v svojem kratkem pozdravu zaustavil predvsem pri vsebini svojega prvega dela, ki se nanaša na realno zgodbo umora, ki ga je zagrešil leta 1960 neki čilski kmet; po nekajletnem priporu v zaporu, kjer spozna samega sebe in se zaveda, kaj je naredil, pa ga usmrtijo. Littin je film posnel leto pred izvolitvijo Sal-vadorja Allendeja, »takrat sem bil mlad in kot vsi mladi mislil, da nam je vse dano in da lahko osvojimo svet, samo če to želimo. Prepričani smo bili, daje preprost človek lahko edini zmagovalec. Pravzaprav nisem veliko skrbel za posledice svojega delovanja, tako da sem se filma lotil brez večjega premišljevanja. Spisal sem ga v borih treh dneh, ven- dar sem elemente, se pravi intervjuje, dokumente, članke zanj zbiral skoraj tri leta.« Spomnil seje tudi predsednika Allendeja, s katerim sta se tudi osebno poznala; »bil je enkratna osebnost, ki je Či-lence posvaril, naj zasledujejo svobodo in naj bodo lojalni do sebe in svojega naroda. Svoj prvi film posvečam torej njegovemu spominu.« Tisti, ki bi se radi torej poglobili v pristno latinskoameriško življenje, pa se seveda lahko odpravijo v Mielo tudi danes. Med filmi v tekmovalni kategoriji bodo ob 11. uri predvajali brazilski »O cheiro do ralo« Heitora Dalie, ki predstavlja zgodbo zbiralca starih predmetov, ki najprej izkorišča reveže, nato pa se mo ra z eno od njih »po bli že« soo ča-ti. Ob 16. uri bo na vrsti čilski »Tendida mirando las estrellas« Andrea Rac-za o ženski, ki uide iz zapora in vodi nočni bar, dve uri kasneje, se pravi ob 18. uri, pa argentinsko-bolivijski »Cocale-ro« Alejandra Landesa o Evu Moralesu, Indiosu, ki je postal predsednik Čileja in pa sindikalni vodji Leonildi Zuriti. Ob 20. uri bo na sporedu argentinski film »La velocidad funda el olvido« Marcela Schapcesa, ganljiva pripoved o identiteti in spominu; ob 22. uri pa bodo ponovno predvajali »O cherio do ralo«. V dvorani Birri bodo na voljo kot vsak dan tudi videoposnetki. Ob 10. uri bo na sporedu španski kratkometražni film »En el hoyo«, ob 10.30 pa bodo predvajali enkraten video »Anabazys« Joela Pizzinija in Palome Rocha o genialnem brazilskem cineastu Glauberju Rochi. Popoldanski program bo od 14.30 do 19. ure povečini posvečen seriji kratkometražnih filmov iz sklopa videoamerika, nato pa bodo predstavili glasbeni dokumentarec o priljubljeni čilski glasbeni skupini »Inti Illimani« Ricarda Larraína. Za konec pa ob 21. uri še dokumentarec »Wichí, del Monte y del Río« Marine Rubino in španski kratkometražni film »Boletos por favor« Lu-casa Figueroa, ob 21.45 pa iz Shalom sklopa »Hacer patria« Davida Blaunste-ina o judovski emigraciji v letih '20 v Argentino. (sas) Avstrije, Švice in Nemčije. Bilje to čas, ko je bilo dogajanje v slovenskem in širšem evropskem prostoru precej razgibano. Na slovenskih tleh so potekali spopadi med celjskimi grofi in cesarjem Friderikom III. (slednji je naposled prevladal), leta 1453 so Turki zavzeli Carigrad, kasneje pa sta pod turško nadoblast padli še Srbija ter Bosna in Hercegovina. V tistem času je poznejši papež Pij II. še kot cesarjev tajnik večkrat prepotoval slovensko ozemlje in se večkrat ustavil v Ljubljani (dvakrat kot tržaški škof). Prav v poznejši slovenski prestolnici se je prvič soočil s turško nevarnostjo in morda je že takrat izoblikoval misel o obrambi krščanske Evrope pred Turki. Drugače je slovensko kulturno okolje, čeprav je nekoliko zaostajalo za evropskim, bilo vsekakor precej naklonjeno Pic-colominijevemu humanističnemu duhu. Ime takratnega tržaškega škofa in poznejšega papeža Pija II. je tudi povezano z ustanovitvijo ljubljanske škofije. Za to se je Piccolomini kar osem mesecev pogajal s cesarjem Friderikom III., pri čemer sta prišli do izraza dve pojmovanji vloge škofije: Piccolomini se je zavzemal za močno škofijo s sedežem v Ljubljani, cesar pa za večjo razdeljenost področja, kar je tudi obveljalo. Tako je Friderik III. leta 1461 ustanovil ljubljansko škofijo, kar je papež Pij II. potrdil leto kasneje. Enej Silvij Piccolomini oz. Pij II. je po Dolinarjevih besedah oče evropske identitete, saj je bil prepričan, da le enotnost evropskih vladarjev lahko reši Cerkev in Evropo pred Turki. Opozoriti je treba, da je padec Carigrada leta 1453 močno odjeknil v Evropi, zato je Piccolomini rotil vladarje, naj enotno nastopijo proti turški nevarnosti in naj opustijo lokalne interese, a zaman. Šel je celo tako daleč, da je turškemu sultanu ponudil naslov nadcesarja, če se spreobrne h krščanstvu, a je sultan to odklonil. Leta 1454 je načel vprašanje identitete Evrope, ki je še danes odprto, je dejal Dolinar, saj Evropejci še ne znamo povedati, kaj nas dela Evropejce. Včeraj danes d] Lekarne stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Danes, ČETRTEK, 8. novembra 2007 BOGOMIR Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 9.49. Luna vzide ob 5.27 in zatone ob 15.37. Jutri, PETEK, 9. novembra 2007 TEODOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,2 stopinje C, zračni tlak 1022,6 mb ustaljen, veter 9 km na uro zahodnik, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 14,2 stopinje C. Od ponedeljka, 5. , do sobote, 10. novembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001)-samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdrav- ALCIONE - 19.15, 21.00 »Funeral party«; 17.30 »La ragazza del lago«. AMBASCIATORI - 17.45, 20.00, 22.15 »Ratatouille«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 16.15, 17.15, 19.00, 20.00, 21.30, 22.15 »Ratatouille«; 16.30, 19.40, 22.10 »Die hard - vivere o mo-rire«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Elisabeth - The golden age«; 16.30, 22.10 »2061 - Un anno eccezionale«; 19.55 »Seta«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La terza madre«; 15.45, 17.50, 19.55, 22.05 »The bourne ultimatum - il ritorno dello sciacallo«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Elisabeth - The golden age«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.45, 21.15 »Giorni e nuvole«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Seta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.15 »Ratatouille«; 20.10, 22.10 »Michael Clayton«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.20 »Il caso Thomas Crawford«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 18.00 »3D manija«; 19.00, 21.10 »Zlo vstaja«; 18.40, 20.50 »Varuškin dnevnik«; 19.10, 21.30 »1408«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La terza madre«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »The bourne ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«; Dvorana 3: 16.15, 20.10, 22.20 »Die hard - vivere o mo-rire«; 18.15 »La giusta distanza«; Dvorana 4: 18.10, 20.10 »Mr. Brooks«; 16.10, 22.20 »Molto incinta«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.20 »The Bourne Ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.15 »Elisabeth - the golden age«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »La terza madre«; Dvorana 5: 16.00 »Ratatouille«; 18.00 »2061«; 20.00, 22.10 »Die hard - vi-vere o morire«. 0 Prireditve ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na zborovsko revijo PESEM MLADIH 2007, ki bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljun-cu v nedeljo, 18. novembra 2007, ob 16. uri. TRST Četrtek, 8. novembra 2007 1 1 Nikolaj Erdman komedija SAMOMORILEC Priredba Žanina Mirčevska Režiser EDUARD MILER premiera, v petek, 9. novembra Lt 20.30 SSG Trst (z ital. nadnapisl) Otvoritev razstave 19.30 LAURA UTMAR Z obrazom svojega časa PARKIRIŠČE: v Ulici Conti 9/1 bo odprto parkirišče CONTI __(do 24.ure). K333E&1 ji ^hJ časa Ü3 Obvestila KŠD Rojanski Krpan in Društvo Rojanski Marijin dom vabita na ogled filma O PIŠČANCIH SKOZI ČAS fotografa Egona Pišcanca jutri, petek 9. novembra ob 20.30 v Marijinem domu v Rojanu (ulica Cordaroli 29) AGRARNA SKUPNOST sklicuje sejo glavnega odbora, ki bo danes, 8. novembra 2007 ob 20. uri na sedežu na Padričah, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. Sporazumni akti - Transakcije z občinami v tržaški pokrajini; 3. Priziv na Predsednika Republike proti odloku Deželnega Odbora št. 228 z dne 10.2.2006, ki določa zaščiteno območje tržaškega in goriškega Krasa po evropskih direktivah (SIC-ZPS); 4. vloga lastnikov zemljišč pri upravljanju zaščitnega območja doline Glinščice, soudeležba pri načrtovanju ter morebitno sodelovanje pri bodočem upravljanju; 5. Zakon o jusar-skih služnosti (Legge usi civici); 6. Posvet v Trentu: 15. in 16. novembra 2007 »Proprieta collettiva: Attualita di un antico ordinamento con valen-za ambientale sociale«; 7. Razno. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: danes, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD prirejata »Srečajmo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom slovenskega filma »Nasvi-denje v naslednji vojni«, danes, 8. novembra ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani. Lepo vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za oblikovanje usnjenih izdelkov za otroke od 7. do 13. leta starosti. Delavnica bo stekla danes, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Kojanec). KŠD ROJANSKI KRPAN IN DRUŠTVO MARIJIN DOM vabita v petek, 9. novembra, ob 20.30 v Marijin dom v Ro-jan (Ul. Cardaroli 29) na ogled filma domačina Egona Piščanca o Piščancih skozi čas. Pri montaži je znanemu fotografu pomagala soproga Germana. Film vsebuje poleg drobcev iz vaškega življenja tudi edinstven dokument, himno Piščancev, ki jo je uglasbil Ubald Vrabec na besedilo Aleksandra Jeriča. MLADINSKI KROŽEK - PROSEK KONTOVEL v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni Kras organizira martinovanje v ogrevanem šotoru. Program: petek, 9. novembra 2007, od 19. do 21 »happy hour«, igral bo ansambel Le Mitiche pirie; sobota, 10. novembra, Alter ego in v nedeljo, 11. novembra, Domači veseljaki in Kontovel unite. MLADINSKO ZDRUŽENJE SKD LON-JER-KATINARA prireja v petek, 9. novembra, ob 19. uri Martinovanje v Lonjerju. Nastopili bosta lonjerska pevska skupina in skupina Alter ego. SKD GRAD od Banov vabi v petek, 9. novembra 2007, ob 20.30 v društvene prostore na predstavitev knjige Roberta Podera »Dalla Galizia al-l'Isonzo storia e storie dei soldati trie-stini nella grande guerra«, o 97. cesarskem regimentu avstroogrske vojske, v katerega so bili vključeni Italijani, Slovenci in Hrvati. SKD PRIMOREC TREBČE vabi otroke iz vrtca in nižjih razredov osnovne šole na prvo Cici urico, ki bo potekala v petek, 9. novembra, ob 16. uri. Za vaške otroke bo poskrbljeno spremstvo od vrtca in šole do Ljudskega doma. Ob 17. uri vabimo starše, nono-te in vse prijatelje na ogled DVD-ja o letošnjih Poletnih delavnicah! Pričakujemo vas v velikem številu! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z U.S.C.I. -Unione Societa Corali Italiane del FVG in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti vabi na kulturni večer s podelitvijo nagrade IGNACIJA OTE v petek, 9. novembra 2007, ob 20. uri, na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tečaj o »Bachovih cvetovih«, ki se bo vršil v soboto, 10. novembra, od 16. do 20. ure, v nedeljo, 11. novembra, od 9.30 do 19. ure, v soboto, 24. novembra od 16. do 20.ure ter v nedeljo, 25. novembra, od 9.30 do 19. ure. Tečaj bo vodila dr. Lucia Loren-zi, priznana psihologinja in psihote-rapevtka. Vse potrebne informacije na tel. št. 347/4437922. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGOD-NIK IN REPENTABOR - Socialno skrbstvo ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, prirejajo v soboto, 10. novembra 2007, ob 15.30 v veliki društveni dvorani v Briščikih »Tekmovanje v risanju« ter predvajanje (ob 16.30) risanke »Little chicken«. Vstop prost za vse otroke vrtcev in osnovnih šol navedenih občin. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v soboto, 10. novembra, ob 18. uri na sedež pokrainske federacije v Ul. Tarabochia 3, na javno skupščino, na temo »90, ampak jih ne kaže: razmišljanje in kolektivni intervju o aktualnosti Oktobrske revolucije«. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, prireja Martinovanje z večerjo v nedeljo, 11. novembra, s pričetkom ob 19. uri. Družbo bosta zabavala Ingrid Werk-Vanka in harmonikar Egon Tavčar. Rezervacije sprejema Ma-riuča od 13. od 14. ure na tel. št.: 040384226. OBČINA DOLINA - odborništvo za produktivne dejavnosti sklicuje v ponedeljek, 12. novembra 2007, ob 20.30 na županstvu sejo »osmičarjev« občine Dolina. Na dnevnem redu bo določitev koledarja osmic, cene vina, razno. PD SLOVENEC vabi v nedeljo, 11. novembra, od 18. ure dalje v kletne prostore parka Hribenca v Zabrežcu na veselo Martinovanje. Za dobro razpoloženje bosta poskrbela Giorgio in Luciano. Na voljo bodo tipične jedi in pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. PLANINCI SPDTs sodelovanjem Mladinskega odseka prirejajo tradicionalno Martinovanje v nedeljo, 11. novembra 2007. Ob 9. uri se bomo dobili pri bivšem ljudskem domu v Križu (picerija Al Parco). Predviden je pohod daljši ali krajši, kosilo in družabnost s peko kostanja. Vabljeni vsi mlajši in starejši člani ter prijatelji. Vse potrebne informacije dobite na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj latinsko ameriških plesov za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu I. maj. Za morebitne informacije tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu vabi vse slovenske vernike iz mesta na srečanje s tržaškim škofom Evgenom Ravignanijem ob začetku pastirskega obiska Središča, ki bo danes, 8. novembra ob 18.30 v dvorani Marijinega doma v Ul. Ri-sorta, 3. Pastirski obisk se bo nadaljeval v petek, 9. novembra, z obiskom doma Tilia v Ul. Valdrivo, 22 in z obiskom katoliških organizacij s sedežem v Ul. Risorta, 3 ter v soboto, 10. novembra, z obiskom katoliških organizacij s sedežem v Ul. Donizetti, 3. Slovesni zaključek bo v nedeljo, II. novembra, ob 16. uri v stolnici sv. Justa z vsakoletno Hvaležnico. Toplo vabljeni vsi! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. novembra, ob 20.30, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na pogovor o koprski luki in njenih odnosih s tržaškim pristaniščem ob izidu knjige Milana Gregoriča »Koper : Trst - Večna tekmeca ali Veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti«. OBČINA ZGONIK IN DEŽELA FJK v sodelovanju z Združenjem slovenskih kmečkih in podeželskih žena in KD Rdeča zvezda vabita v ponedeljek, 12. novembra 2007, ob 20.00, v občinsko knjižnico v Saležu na zaključno srečanje projekta »Odkrivanje tradicij« s predstavitvijo brošure »Okus posušenega jabolka« prof. Maure Arh. Prisotna bo deželna svetnica Tamara Blažina. TEČAJ ZA DOJENČKE v organizaciji Zbornice kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein se bo zaradi velikega povpraševanja spet začel 12. novembra. Za prijave in informacije tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Pravljico »Ura je ... « bo pripovedovala Martina Humar v torek, 13. novembra 2007, ob 16.30 v otroškem kotičku knjižnice. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 13. novembra, ob 20.45 redna pevska vaja. V soboto, 17. novembra, ob 16.30, odhod avtobusa iz Pardič, za nastop v Fiumicellu. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20. uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Zaželjena telefonska rezervacija na tel. št.. 040-226167. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se redni tečaji vadbe pilates nadaljujejo ob torkih in petkih z urnikom 18.-19., 19.-20. in 20.-21. ter ob sobotah od 9. do 10. ure. Novi uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v torek, 13. novembra in /ali v petek, 16. novembra, od 17. do 18. ure, v društvenih prostorih. Info in vpis na tel. št.: 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). JUS MEDJAVAS obvešča člane, da sprejema prošnje za sečnjo drvi za lastno uporabo do 15. novembra. Prošnje so na razpolago v gostilni v Medjevasi in Štivanu. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repenta-bor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. SKD VIGRED vabi v četrtek, 15. no- vembra, ob 20.30, v Štalco v Šempo-laju na ogled komedije »Kdor išče najde« (Polojac - Tance), v izvedbi gledališke skupine SSK. Režija Lučka Susič. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu prireja v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri v dvorani Marijinega doma, Ul. Risorta 3, svetopisemsko predavanje na temo »Romanje skozi dogodke Nove zaveze«. Govoril bo p. Peter Lavrih. Vljudno vabljeni. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6), s pokroviteljstvom ZSKD in slovenske prosvete s sodelovanjem zgodovinsko železniškim muzejem iz Trsta, vabi v petek, 16. novembra 2007, ob 20.30, na otvoritev razstave vlakov, dioram in plovil »Modelarstvo kakor hobby«. Glasbeni utrinek: C. Venier in A. Cergol. KRUT NATURA - prireja, 17. ali 18. novembra, enodnevni tečaj »Hrana in barve«, ki ga vodi Evelyn Gay (v italijanskem jeziku). Na srečanju bomo spoznali mnoge barvite recepte in veliko informacij o zdravi hrani. Informacije na sedežu, tel.: 040-3720062. ZBIRANJE PODPISOV za za referendum, ki v smislu 12. odstavka 17. člena deželnega zakona št. 5/2003 dopušča ustanovitev nove občine, poteka v veži pred barom Prosvetnega Doma na Opčinah (od 5. novembra dalje), s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.00. Potreben je veljavni osebni dokument. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE odvisnosti od alkohola ASTRA (Asso-ciazione Trattamento Alcoldipen-denze) obvešča spremembo urnika slovenske posvetovalnice v na-brežinskem zdravstvenem okraju, prvo nadstropje, in sicer od četrtka, 15. novembra, bo delovala redno vsak četrtek od 11. do 12. ure. Poleg tega ima slovenska skupina Pegaso tedenske sestanke vsak ponedeljek ob 18.30 v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu, slovenska skupina Vega pa vsak ponedeljek ob 19. uri v na-brežinskem zdravstvenem okraju. UPRAVA OBČINE DEVIN NA-BREŽINA bo v mesecu decembru nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so v sezoni 2006/2007 dosegli pomembne uspehe na deželni, državni, evropski in mednarodni ravni. Ob tej priliki bodo nagradili tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate. Društva naj sporočijo imena športnikov Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040-201307, najkasneje do 20. novembra letos. REVIJA MLADIKA sporoča, da je samo še ta mesec čas za sodelovanje na 36. nagradnem literarnem natečaju za prozo in poezijo. Natečaj, ki je odprt vsem, ne glede na starost in bivališče, predvideva po tri nagrade za prozo in poezijo ter objavo v prihodnjem letniku revije. Rok zapade nepreklicno 1. decembra 2007. Prispevke je treba poslati, kot je objavljeno v razpisu, v zaprti kuverti na naslov: MLADIKA - za literarni natečaj, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst (Italija). AŠD SK BRDINA organizira zimovanje v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni. S Poslovni oglasi UVELJAVLJENO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE išče izkušenega knjigovodjo-knjigo-vodkinjo s polnim urnikom in za nedoločen čas. Zaželjeno poznavanje sistemov excel in word. Prošnje poslati na e-mail in-fo@pahor.it ali po faxu na št. 0481-40570. S Mali oglasi AGRITURIZEM pri Bogdanu in Mar-lenki v Gabrovcu bo odprt v novembru in decembru ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. na št.: 0402296068. GOSPA išče delo za oskrbo starejšim osebam. Tel. na št.: 3283617053. IMATE PROBLEME z likanjem ali z oskrbo starejših oseb? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na št. 328-8161372. KMEČKI TURIZEM Svara je odprt v Trnovci ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel.: 040-200898. PRODAJAM drva za kurjenje na kubični meter. Tel. na št.: 3471639967. PRODAJAMO mercedes C200 kompressor Classc letnik '98, redno vzdrževan, v odličnem stanju. Tel. na št.: 349-4439769 v popoldanskih urah. PRODAM keramično peč na drva, rabljeno samo dva meseca. Tel. na št.: 349-4342293. PRODAM kosilnico ferrari 510, zaradi neuporabe, s petkonjskim bencinskim motorjem in sabljo dolžine 1 m, letnik 2002, cena 800,00 evrov. Tel. na št.: 349-8830292. PRODAM udobno stanovanje, v lepi, elegantni stavbi, v bližini svetilnika. Tel.: 335-5319333. SESALNIK ZA LISTJE rabljen dvakrat, prodam za 40,00 evrov. Tel. na št.: 335-8045700. H Osmice JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. OSMICO je odprl Boris Pernarčič. Medjavas 7, tel. št.: 040-208375. V KUTU na Proseku sta odprla osmi- co Vesna in Žarko. VINARJI IN OLJKARJI PAROVEL odpirajo osmico v Boljuncu, danes, 8. do nedelje 11. novembra. Točijo belo in črno vino s hladnim prigrizkom. Tel na št.: 340-1835972. M Izleti ZIMOVANJE NA POHORJU prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Predvpis do 16. novembra, v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; e-mail info@sddsk.org). Prispevki V spomin na bratranca Maria Magaj-no daruje bivši ranjenec Viljem 100,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Marija Puriča daruje bratranec Marijo Milič z ženo Geto 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Elzi Slavec daruje Silva Sancin 20,00 evrov za dolinsko cerkev. V spomin na mamo Marijo Brus daruje Savino z Marino 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob 20. obletnici smrti dragega Boruta Kralja daruje Rožeta 20,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Maria Magajno darujeta Stojan in Jolanda Sancin 50,00 evrov za dolinsko cerkev. V isti namen daruje Silva Sancin 20,00 evrov za dolinsko cerkev. V spomin na prijatelja Maria Magaj-no darujeta Vida in Dario 30,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Morena se z družino spominja svojega botra Oskarja Colonija ter izraža iskreno sožalje ženi Vidi in sinu Marku. Žalovanju se pridružuje družina Longo Ob težki izgubi dragega Oskarja izreka ženi Vidi in sinu Marku globoko sožalje Sara z družino Bole Katja izreka globoko sožalje prijateljici Eleonori in možu Ediju ob izgubi predrage tašče in mame Sofije. Užaloščeni zaradi izgube drage Zofke, izražamo vsem Šmolčevim najgloblje sožalje vsi pri AŠD Zarja 1 2 Četrtek, 8. novembra 2007 KULTURA / TRIESTE PRIMA - 21. mednarodna srečanja s sodobno glasbo Za začetek Komorni zbor iz Saarbruckna in številno občinstvo Pobudo, ki je postala že tradicionalna, organizira združenje Chromas Združenje Chromas si že dvajset let prizadeva, da bi Trst seznanilo z ustvarjalnim utripom evropske glasbe; mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima so v Trst privabila že veliko uglednih imen, tako na ustvarjalnem kot na poustvarjalnem področju, potrpežljivo in vztrajno so organizatorji čakali, da bi se občinstvo primerno odzvalo na sodobne izzive. Nekaj let je festival privlačil le peščico radovednežev, postopoma pa je zanimanje raslo in v zadnjih letih je bil odziv nadvse zadovoljiv. Letošnja izvedba se je morala žal zaradi prevelikih stroškov odpovedati gostoljubni dvorani Victor De Sabata gledališča Verdi, toda sprememba ni odvrnila občinstva: na otvoritvenem kon-cer tu, ki je bil v soboto v tr žaš ki evan -geličansko-luteranski cerkvi (vsi ostali koncerti bodo v baziliki sv.Silvestra), se je v cerkvi kar trlo ljudi. Znak, da sodobna glasba ni samo stvar omejene elite, pa tudi znak, da šteje pri nas zborovsko petje veliko privržencev in navdušencev. Polnoštevilno občinstvo je priva- bil Komorni zbor iz nemškega Saar-brückna, odličen sestav, ki se je rodil pred sedemnajstimi leti na pobudo Ge-orga Grüna. Številna priznanja in nagrade, ki jih je zbor požel v svojem delovanju, niso padla po naključju: to smo ugotovili že med prvo skladbo žlahtnega programa, ki ga je zbor oblikoval v Trstu. Izredno uravnovešena zvočna slika, kultivirani glasovi, ki so se spajali v orgelskem sozvočju, so poustvarili enkratno vzdušje v Wolfovi Auf ein altes Bild (Na stari sliki). Zanimiva je bila tudi priredba Mahlerjevega samospeva Ich bin der Welt abhanden gekommen (Ločil sem se od sveta), obe pesmi je za sedem-glasni zbor priredil Clytus Gottwald. Pravo zvočno umetnino so nam podarili v najznamenitejši skladbi Györgyja Ligetija Lux aeterna, nato pa so nanizali šti ri sklad be An tona Weber na -- Entflieht auf leichten Kähnen (Mali čoln me je odpeljal), Tief von fern (Globoko iz daljave), Heiter (Radost) in Der Tod Smrt). Izbor največjih mojstrov 20. stoletja je dopolnil Arnold Schönberg s štiriglasnim zborom Dreimal tausend Jahre (Trikrat tisoč let). Program je pretežno slonel na pesmih z duhovno vsebino, med katerimi sta zelo zanimivo zazveneli dve skladbi Nina Rote-Vigilate et orate (Bdite in molite) ter Quinque prudentes virigines (Pet previdnih devic) na tekst evangelija sv.Matije. Sodobno ustvarjalnost sta zastopala italijanski in nemški skladatelj mlajše generacije: Tr-žačan Paolo Longo, nekaj let korepeti-tor v opernem gledališču Verdi, se je izselil v Francijo, kjer se lepo uveljavlja kot dirigent in skladatelj. Rodno mesto mu je v tem tednu ponudilo kar dve lepi priložnosti, kajti v sredo je dirigiral simfonični orkester gledališča Verdi, v soboto pa je lahko pokazal razvoj svojega skladateljskega snovanja. Skladba Qua-re fremuerunt gentes je bila lepo uravnovešena med skrbjo za lepoto vokalnih linij in iskanjem novih zvočnosti, njen razgibani potek je zbor podal izredno prepričljivo ter sprožil navdušene aplavze, ki so bili namenjeni tudi avtorju. Srečanja s sodobno glasbo lahko računajo na zvesto občinstvo kroma Nemški skladatelj Burkhard Kinzler se je predstavil z malo kantato z naslovom Die welt ist fort (Svet je proč) na besedilo šestih poezij Paula Celana. Vsebina se navezuje na tragedijo nacističnih koncentracijskih taboriščih, kjer je Celan izgubil svojo družino; grozo in nemoč je skladatelj uprizoril s petjem, kjer se je šepet prepletal z razkosanimi verzi, kot bi tra gika pre rezala grla in one -mogočila izražanje doživetega. Kinzler je partituro porazdelil med šestnajst solistov, ki so z velikim občutkom interpretirali njegove glasbene misli. Kammerchor Saarbrücken je svoj nastop zaključil z dvema lahkotnima in ljubkima skladbama Györgyja Ligetija, Ejszaka (Večer) in Reggel (Jutro), v slednji se je oglašal tudi petelinček. Mojstrsko podajanje enaindvajsetčlanskega ansambla, ki mu barvno lepoto dajejo tudi izvrstni posamezniki, je povsem navdušilo občinstvo in kot dodatek izvabilo Purcellovo Hear my Prayer ( Us-liši mojo molitev). Katja Kralj LJUBLJANA - Založba Tuma S tretjim delom zaokrožen izčrpen pregled slovenskega ženskega pesniškega ustvarjanja Pri založbi Tuma je izšel tretji del Antologije slovenskih pesnic, ki zaokrožuje izčrpen pregled slovenskega ženskega pesniškega ustvarjanja. Tretji del zajema obdobje od leta 1980 do leta 2000 in malo čez. Avtorica izbora Irena Novak Popov je v izbor za to obdobje uvrstila 63 pesnic oziroma 314 pesmi. Tako kot že prva in druga knjiga antologije je tudi tretji del obogaten z izčrpnimi biografskimi in bibliografskimi podatki o avtoricah in spremno študijo Novak Popove. Kot pojasnjujejo pri založbi Tuma, zunanji, mehanicistični kriterij uvrščanja posameznih pesnic v antologiji ni letnica rojstva, ampak letnica objave. Izbor se ne omejuje zgolj na knjižne objave, temveč upošteva tudi pesnice, ki so objavljale zgolj v revijah. Novak-Po-pova je estetska merila kombinirala z merili, ki so bili pogojeni z družbenim kontekstom: estetska merila so lahko bila strožja tam, kjer je bilo število besedil in avtoric večje, in tam, kjer so bili določeni standardi že vzpostavljeni. V letih, ko pa je bilo pesnic, ki so pisale v slovenskem jeziku, malo ali skorajda nič, pa takšen literarno-zgo-dovinski pristop ne bi obrodil veliko sadov. Prvo poslanstvo antologije je namreč zapolnjevanje slepih peg v pokrajini slovenske poezije in s tem dopolnjevanje slovenske kulturne zavesti. V slovenskem prostoru so se podobni projekti sicer že dogodili, vendar zaradi prostorske omejenosti niso sistematično pokrili celotne literarne produkcije slovenskih pesnic. Antologija slovenskih pesnic pa poskuša prav to: sistematično prečesati celotno polje ženskega pesniškega ustvarjanja, sam časovni presek pa nadgraditi s slogovno in stilistično določenostjo ter z družbeno določenostjo žensk kot žensk. Izbrana poezija tematsko posega na najrazličnejša področja in sledi različnim stilističnim in slogovnim tokovom. (STA) LJUBLJANA - DSKP Z 31. zbornikom sklenili obsežen večletni projekt Namesto zbornika bo odslej dvakrat letno izhajala revija Hieronim Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) je izdalo 31. zbornik z naslovom Prevajanje besedil iz prve polovice 20. stoletja. Publikacijo je uredila Martina Ožbot, sooblikovalo pa okrog trideset domačih in tujih avtorjev. Njihovi prispevki obravnavajo najrazličnejše vidike naslovne tematike in številna druga vprašanja, od prevajanja francoskih šansonov do zgodovine slovenskih prevodov antičnih besedil in do posrednega prevajanja Bele trdnjave lanskoletnega nobelovca Orhana Pa-muka. Zbornik, kot je običajno, sestavljajo prispevki z vsakoletnega prevajalskega simpozija. Poleg naštetega je v publikaciji tudi nekaj doslej še neobjavljenih pesniških prevodov. S pravkar izdanim zbornikom se zaključuje obsežni in na Slovenskem edinstven večletni projekt, v katerem so se strokovnjaki prevajalskim vprašanjem posvečali po posameznih zgodovinskih obdobjih. Kot je povedala predsednica društva Irena Trenc - Frelih, bo zbor- nik nadomestila revija Hieronim, ki bo izhajala dvakrat letno. Z izdajanjem revije, prva številka bo predstavljena januarja, želijo biti prevajalci aktualni in sodobni. Zbornik DSKP je bil namenjen refleksiji o praktičnih in teoretskih vprašanjih, povezanih s prevajanjem, ki so obravnavana bodisi s stališča sočasnosti bodisi zgodovinsko. Še posebej zanimivi so bili za literarne zgodovinarje in teoretike, jezikoslovce, prevodo-slovce, prevajalce in tiste, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo s prevajanjem. Nekaj naslovov iz zadnjih let: Prevajalski opus Radojke Vrančič, Prevajanje baročnih in klasicističnih besedil, Prevajanje besedil iz obdobja romantike, Prevajanje realističnih in naturalističnih besedil, Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil, Prevajanje Prešerna, Prevajanje pravljic, Prevod stripa in slikanice in Asterix v evropskih jezikih. ( STA) LJUBLJANA Izšel zbornik Pozabljena polovica V sozaložništvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in založbe Tuma je izšel zbornik Pozabljena polovica s podnas lo vom Por tre ti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Delo združuje biografije 129 žensk, ki so pomemb no de lo vale na domačem umetniškem, znanstvenem in javnem področju, a so bile zaradi svojega spola prezrte. Kot je na včerajšnji no vinar ski kon feren ci pove da la čla ni ca uredniš ke ga odbora Marta Verginella, namen knjige ni slavilne, temveč dokumentarne narave, toda biografija se vedno giblje med literaturo in zgo do vino pis jem. Zami sel za projekt Pozabljena polovica se je porajala leta 2000, ko je podpredsednica SAZU in predsednica uredniškega odbora Alenka Šelih v časopisu Delo prebrala oce no zbor ni ka Veli ke žen ske v zgo do vini avtorice Ma rian ne Men zel. Zaže le la si je, da bi na -stala tudi slovenska ustreznica in čez sedem let je knjiga na voljo tako strokovni kot širši javnosti. Pred uredniš kim odborom, ki ga poleg Šeli ho ve in Ver ginel -le sestavljajo še Milica Antic Gaber, Alenka Puhar, Tanja Rener in Rapa Šuklje, ni bila lahka na-lo ga. Odlo či ti so se mo ra le za kri terije, po katerih naj bi bi le posa mez ni ce uvr šče ne v zbor -nik, eden izmen njih je bil tudi čas roj stva - od začet ka do 19. stoletja do leta 1920, vsekakor pa so mo ra le bi ti že pokoj ne. Uredniš ki odbor je kma lu spo znal, da se sam ne bo mo gel spopasti s tako obsežnim delom, zato je k sode lo vanju povabil kar 57 avtorjev in avtoric, ki so po posa mez nih področjih predsta -vili »pozabljeno polovico«. Zbornik prinaša biografije žensk, ki so de lo vale na na slednjih področjih: li tera tura, glas ba, ples, likovna umetnost, gledališče in film, šolstvo, družboslovje, politika, medicina, pravo, naravoslovje in tehnika, humanistika, redovništvo, zdravstvena nega, šport, turizem in mecenstvo. Ver ginel la, tudi avtorica uvodnega zapisa Zlate niti ženskih biografij, je pojasnila, da je vsaka biografija po malem tudi avtobiografija, zato so pričujoči portreti tudi sad »priznanja in interpretacije, srečanja med pis-ko/piscem in protagonistko«. Portreti se zato slogovno precej razlikujejo, a urednice ni so težile k poe no tenju besedil. Tako je pri ne katerih bio gra fijah življenje posameznice obilno zajeto, dru god pa, tako Ver ginel la, komaj zadošča osnovnim biografskim zahtevam. Toda pomembno je, da knjiga »vrača me so in kri posa mez ni cam«. Pri založbi Tuma je knjigo poleg Maje Savelli uredil še Goran Potoč nik, ki je pouda ril, da je čar Pozabljene polovice tudi ta, da portreti sicer sledijo visokim raz is ko val nim kri terijem, pre bi ra pa jih lah ko kdor ko li. Bralke in bralci verjetno poznajo imena, kot so Mila Ka-čič, Alma Karlin, Zofka Kveder, Mira Mihelič, Marija Nablocka, Lili Novy, Ljuba Prenner ali Ange la Vode, z ve či no pa se bodo lahko seznanili šele zdaj. Knjiga na svoj način podpira pozitivno diskriminacijo, oziroma je po besedah člana SAZU, akademika Jožeta Trontlja simbolično opravičilo za stoletja prezrto žensko polovico. (STA) / AVTOMOBILI Četrtek, 8. novembra 2007 13 LANCIA - Turinska znamka stavi na svojega malčka Pri musi odpravili vrsto motečih napak Motorna paleta obsega tri dizelske in dva bencinska motorja PROMET Ob upoštevanju dejstva, da lancia musa skupaj z manjšim ypsilonom predstavlja kar 97 odstotkov prodaje te znamke, sploh ni presenetljivo, da pri Fiatu nanjo stavijo veliko. Zato so ji pri pre no vi odpra vili ne kaj tis tih »napakic«, ki so motile uporabnike, z njo pa nameravajo prodreti tudi na nekatere evropske trge, kjer se Lancia že dolgo ne prodaja več, med drugim naj bi bolj aktivno nastopili tudi v Sloveniji. Pravzaprav je musa prva v vrsti, ki naj bi poma gala obu di ti to ne koč prestiž no znam ko in pove čati pro da -jo. Ena od stvari, ki so najbolj motile lastnike, je bilo premalo prostora v prtljažniku, zato so pri prenovi spremenili obliko prtljažnih vrat in na ta način pridobili dodatnih 70 litrov prostornine (skupaj 460 litrov), kar za tako relativno majhen avto, sploh ni slabo. Zadnja klop je vzdolžno pomična, k občutku prostornosti pripomore pano ram ska streha, ki zavze ma 70 odstotkov celotne površine, drobnarije je med dru gim mo goče odlagati še na polič ko pod stro pom. Paleto motorjev sestavljajo trije dizli prostornine 1,3- oziroma 1,9 litra (70, 90 in 100 KM) in dva 1,4-litr-ska bencinarja s 77 in 95 konjskimi močmi. Na predstavitvi smo vozili močnejšega bencinarja, povezanega s petstopenjskim robotiziranim menjalnikom. Motor kakšne posebne dinamike sicer ne vzpodbuja, a po drugi strani ni prav nič anemičen, na umirjen karakter avtomobila nakazuje tu di bolj »po časen« me njal nik. Po pre no vi musa ostaja bolj ali manj enak avtomobil, se pravi eleganten in udo ben ma li eno pro sto rec, ki naj bi konkuriral predvsem mercede-su A. Tudi musa namreč cilja na tiste kupce, ki si želijo majhnega enopro-storca z bogato opremo in prestižnim du hom. Za bolj sodo ben ko rak s časom njene zadnje luči po novem svetijo s pomočjo LED diod, karoserija je lahko odeta v dve različni barvi, tudi blue&me je sedaj v musi nekaj običajnega. Cene gredo od 15 tisoč evr ov (bencin 1,4) do 23 tisoč (1.9 multijet). Stran pripravil Ivan Fischer Lancia musa se na zunaj ni kaj prida spremenila Kako voziti v krožnih ■ • V • V V«| križiščih Krožna kri žišča so pos tala ne kaj povsem obi čaj ne ga po vsej Evropi, mar si kdo pa še ne pozna pra vil vož -nje v njih. Križišče je prometna površina, ki predstavlja zara di pre ple tanja več različnih prometnih tokov vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa, povečano nevarnost in tveganje za vse. Ni naključje, da se največ pro met nih ne sre če pri peti prav v križiščih. V križiščih se zaradi nediscipliniranosti tudi večkrat ustvarijo večji zastoji v prometu. Zato se pri večji gostoti prometa vo zil zlasti ob ko ni cah kaže potre -ba za posebnim urejanjem prometa, ki daje prednost glavnim prometnim toko vom. Te zagate kla sič nih kri žišč v veliki meri odpravljajo krožna križišča, ki ob tem tudi učinkovito umirjajo promet in zlasti zmanjšujejo ekstrem-ne hitrosti. Osnovna značilnost krožne ga kri žišča je enos mer no krožno vo zišče, po katerem poteka pro met oko li sre din ske ga oto ka v sme ri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca. Premer in ši rina krožne ga vo zišča mo ra -ta ustrezati gostoti, strukturi in drugim zna čil nos tim pro me ta, pri čemer morajo biti prometni pasovi zaradi krivine širši kot na ravnem delu več-pasovne ceste. Konfliktne točke se tudi na krožnem križišču pojavljajo na mestih, kjer se prepletajo prometni tokovi. To je predvsem na uvo zu na krožno vo zišče, kjer se voznik vključuje v prometni tok vo zil, ki že vozijo po kri žišču, in pri menjavi prometnega pasu na krožnem vozišču, ko voznik zapelje pred dru go vo zilo ali med dve vo zili, ki vo -zita po prometnem pasu, na katerega se vključuje. Če je na krožnem križišču tudi ploč nik ali ko le sar ska ste za, predstavljajo konfliktne točke tudi se-čišča poti vozil, ki se vključujejo oziroma zapuščajo krožno križišče, s potmi pešcev in kolesarjev na takšnem križišču. Voz nik mo ra ob pri ho du na krožno kri žišče da ti prednost vo zilom, ki so že v njem , ko pa je že v križišču v nobenem primeru ne sme voziti vzvratno, če slučajno zamudi izvozno cesto, temveč mora nadaljevati vožnjo v krogu in zavoziti na zaželeno cesto ob prvi priložnosti. AKTUALNO - Mnogo konceptnih vozil Tokijski avtomobilski salon z vrsto novosti Posebna pozornost je namenjena majhnim vozilom, ki so primerna za vožnjo po mestnih središčih Tokijski avtomobilski salon je postal eden najpomembnejših in naj-prestižnejših na svetu. Na njem, še zlasti japonske hiše, razstavljajo svoje najbolj drzne futuristične modele. Suzuki predstavlja študijo kizashi 2, morda bolj zanimiva pa je študija pixy (slika levo). Gre za majhen dostav- nik, ki v sebi skriva še manjše vozilce. Torej idealno kombinacijo za zaprta mestna središča, kjer večjih vozil ni mogoče parkirati. Takrat namreč lahko zadnja vrata povsem razpremo in se z mini vozilcem (za eno osebo) zapeljemo po nakupih. Toyota je na Tokijski salon prišla dodobra oborožena. Na njihovem razstavišču je večinoma mogoče opaziti študije, nekaj pa je tudi serijskih avtomobilov. Med prvimi velja omeniti koncept 1/X, ki se ponaša z nizko lastno maso in prostorno notranjostjo, študija RiN pa z velikimi steklenimi površinami zagotavlja prijazno bivalno oko- lje. Za tiste, ki ne marate vožnje z avtomobili, je Toyota pripravila posebno, naslanjaču na kolesih podobno, osebno prevozno sredstvo (slika desno). Potem je tu še oglata študija Hi-CT(slika na sredi), pa prestižen enoprostorec FT-MV ter hibridna študija crows in SUV lexus LF-Xh s hibridnim pogonom. 1 4 Četrtek, 8. novembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica-nova gorica - Občini pripravljata skupno ponudbo ob schengenski širitvi Praznovanje za ljudi in gorica, solkan Težave z varnostjo ne za televizijske kamere jih ne skrbijo Ob Prepustnici še koncert, mimohod mejnih prehodov in muzejski vlak - Danes v Bruslju o osrednji slovesnosti Ena od štirih večjih slovesnosti ob schengenski širitvi na devet novih članic bo 22. decembra na slovensko-italijanski meji. Čeprav je goriška občina že sredi septembra napovedala, da bo slovesnost z najvišjimi predstavniki EU na Goriškem, za kar si prizadeva tudi novogoriška občina, pa, kot kaže, sedem tednov pred prireditvijo kraj še ni znan. Na slovenskem notranjem ministrstvu o podrobnostih ne želijo govoriti, zadnjo besedo pri izbiri lokacije pa naj bi imela Portugalska kot predsedujoča EU. »Govoriti o konkretnih stvareh v zvezi s slovesnostjo je še prezgodaj,« je povedal Drago Menegalija z ministrstva in dodal, da bo o podrobnostih praznovanja govor na današnjem svetu pravosodnih in notranjih ministrov EU v Bruslju. Gorica in Nova Gorica sta našli skupni jezik in si prizadevata, da bi bila schengenska širitev z dvigom zapornic v obeh mestih doživet dogodek. S sogovornikoma z novogoriške občine - svetovalko za odnose z javnostjo Mirko Križnič in vodjo županovega kabineta Bogdanom Žižmondom Kofolom - sta se včeraj v Novi Gorici sestala goriški odbornik Antonio Devetag in odgovorni za stike z javnostjo Stefano Cosma. Občini sta skupaj pripravljeni prirediti praznovanje, želita pa pripraviti slovesnost za ljudi in ne za televizijske kamere, kot se je to zgodilo na trgu med mestoma ob vstopu Slovenije v EU leta 2004, je o pogovorih povedala Križničeva. Območje mednarodnega mejnega prehoda Rdeča hiša - Rožna Dolina bumbaca Ne glede na slovesnost EU bodo schengensko širitev na Goriškem 20. decembra združili s praznovanjem dneva slovenske samostojnosti. V novogoriški športni dvorani bo takrat proslava, katere del bo predstava La Prepustnica, s katero bodo v mešani krajevni govorici na hu-moren način prikazali življenje ob meji. Župana Mirko Bru-lc in Ettore Romoli se bosta po slovesnosti, točno ob polnoči, pridružila mejni policiji, predvidoma na mednarodnem prehodu Rdeča hiša - Rožna Dolina, kjer bo tudi največ policijske aktivnosti ob schengenski širitvi. Le-ta se bo zgodila minuto čez polnoč v noči z 20. na 21. december. Vsaka od strani je včeraj predstavila svoj seznam dogodkov, kijih sedaj usklajujejo v enotno ponudbo. Predstavo La Prepustnica bo za obe mesti pripravila Nova Gorica, goriška občina načrtuje glasbeni dogodek 21. ali 22. decembra (tudi v dogovoru s pokrajino), v soboto pa obe občini računata na prisotnost evropskega komisarja Franca Frattinija in drugih visokih gostov, ki jih bodo popeljali preko mejnih prehodov Erjavčeva in Rožna Dolina s postanki v obeh mestih. Za 23. december želijo pripraviti še muzejski vlak; namenjen bo na Bled in bo od-sopihal z novogoriške oz. severne goriške postaje, ki jo bodo ljudje tokrat lahko dosegli s trga končno brez meje. Podrobni program, ki ga obe občini skupaj pripravljata med 20. in 23. decembrom, bo predstavljen v ponedeljek v Gorici. (red, km) gorica-nova gorica Odpravljajo se v mesti dvojčka Levo Cieszyn, desno Tešfn, med njima reka Olša Konec prihodnjega tedna se bosta delegaciji goriške in novogoriške občine odpravili na poljsko-češko mejo. Na obisk so ju povabili predstavniki češkega in poljskega mesta z enakim imenom Cieszyn (na poljski strani) in Česki Te-šin (na češki strani meje). Od Goričanov si želijo predvsem sodelovanja in izmenjavo izkušenj med »mesti dvojčki«. Zamisel o sodelovanju je zrasla med junijskim obiskom poljskega veleposlanika Piotra Kaszube na novogoriški občini; ko mu je bilo predstavljeno sodelovanje med Goricama, je gostiteljem omenil mesti na poljsko-češki meji s podobno izkušnjo, ki bosta leta 2010 praznovali 1200. obletnico nastanka in ob tej priložnosti bi radi pripravili skupno trženje in promocijo. Novogoriško delegacijo bo vodil župan Mirko Brulc; udeležbo so potrdili na goriški občini. Trijezično mesto Cieszyn / Tešin / Teschen je pripadalo avstro-ogrski deželi Šleziji do leta 1918. Čeprav je bilo prebivalstvo v mestu povečini poljsko in nemško, okolica pa v celoti poljska, so regijo razmejili po toku reke Olše, ki je leta 1919 postala meja med Poljsko in Češkoslovaško. (km) Zagovarja integracijo Prizadeval si bo za dialog z novimi prišleci in za ovrednotenje kulturne dediščine gorica - Hranilnica in Confidi tržič - Trivigno uradno imenovan za odbornika Dogovor za razvoj podjetništva Bančni zavod Cassa di risparmio del Friuli-Venez-ia Giulia in goriško združenje Confidi Commercio sta včeraj obnovili medsebojno konvencijo, ki predpostavlja novo zalogo sredstev za financiranje trgovskih podjetij po ugodnih obrestnih merah. Dogovor, ki sta ga podpisala predsednik Confidi Commercio Walter Blasig in generalni direktor bančnega zavoda Cassa di risparmio del Fri-uli-Venezia Giulia(le-ta zastopa v deželi FJK banko Inte-sa San Paolo) Roberto Dal Mas, predvideva med drugim posojila do 50 tisoč evrov za podjetja, ki so utrpela gmotno škodo zaradi ujme. Ostala sredstva bodo namenjena ženskim podjetnicam, mladim podjetnikom med 18. in 39. letom starosti in novonastalim podjetjem z manj kot 10 zaposlenimi, ki so v Trgovinsko zbornico vpisana manj kot devet mesecev. Dogovor predvideva tudi konvencijo, na podlagi katere bodo mala in srednja podjetja iz vse goriške pokrajine enostavneje prišla do posojil, saj bo združenje Cofidi sodelovalo z bančnim zavodom pri preverjanju finančnega stanja posameznih podjetij. »S konvencijo stopata banka Cassa di risparmio del Friuli-Venezia Giulia in združenje Cofidi na pot sodelovanja, na podlagi katerega bomo lahko pomagali razvoju goriških podjetij,« je poudaril Dal Mas, Blasig pa je dodal, da bodo na podlagi dogovora skrajšali čas, ki je potreben za koriščenje posojil. Gianluca Trivigno altran Pristojen bo za kulturo, prosti čas, teritorialni marketing in odnose z združenji Pro Loco, pa še za finance in davčne pristojbine. Novi odbornik tržiške občine Gianluca Trivigno, ki ga je župan Gianfranco Pizzolitto uradno imenoval včeraj, ima pred sabo kar nekaj dela. Takoj bo moral preveriti finančno stanje tržiške občine, čim prej pa se bo moral lotiti tudi organizacije prireditev ob stoletnici ladjedelnice Fincantieri, ki bodo potekala v začetku prihodnjega leta. Trivigno prevzema resorje svojega predhodnika Stefana Piredde, ob tem pa bo pristojen tudi za finance in davčne pristojbine, za katere je bil doslej odgovoren Michele Luise. Slednji bo po novem pristojen za šport, ki je bil doslej med Pireddo-vimi resorji. Trivigno se je rodil v Tržiču pred 28 leti, z odliko in pohvalo je zaključil študij na fakulteti političnih ved Tržaške univerze, obiskuje pa tečaj menadžementa krajevnih uprav; v prostem času se ukvarja z glasbo, všeč mu je tudi fotografija. Je občinski tajnik Levih demokratov in je bil doslej načelnik svetniške skupine LD v tržiškem občinskem svetu, tako da bo morala stranka na prihod- Za zagotavljanje večje varnosti po padcu schengenske meje si predsednik rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Pla-cuto Giancarlo Karlovini želi uvedbe čez-mejnih redarjev, ki bi skupaj nadzorovali območje severnega mestnega predela in Solkana. Njegov predlog ne prepriča sosedov čez mejo, ki ne pričakujejo večjih težav z varnostjo po vstopu Slovenije v območje schengenskega sporazuma, precej skeptičen pa je tudi svetogorski rajonski svetnik Miloš Čotar. »Karlovini se o svoji zamisli ni pogovoril z rajonskim svetom, zato pa gre izključno za njegov osebni predlog,« pravi Čotar in nadaljuje: »Pobudo bi bilo treba vsekakor stoodstotno uskladiti s solkansko krajevno skupnostjo. Če tovrstno redarsko kontrolo namreč vsili ena sama stran, zgleda, kot da se boji druge strani.« Po Čotarjevih besedah že obstajajo čezmejne policijske patrulje, zato pa ne vidi potrebe, da bi uvedli še čezmejne redarje, ki bi se s pendrekom v rokah sprehajali po severnem delu mesta. Karlovini je že napovedal, da bo predlog o uvedbi čezmejnih redarjev posredoval slovenskim sosedom; z njim torej še nista seznanjeni krajevna skupnost Giancarlo Carlovini njem zasedanju mestne skupščine določiti njegovega naslednika. Ker je Trivigno odstopil s svetniškega mesta, bo v občinski svet vključen prvi na listi ne-izvoljenih LD Paolo Frisenna. »Vstopam v uigrano od-borniško ekipo, v kateri so osebe, ki lih dobro poznam In cenim,« je včeraj poudaril Trivigno in pojasnil, da ima pred sabo kar nekaj izzivov, saj je Tržič mesto, ki se zaradi naglega industrijskega razvoja in posledičnega prihoda številnih priseljencev zelo hitra spreminja. Mesto ladjedelnic je po njegovih besedah od vedno stičišče različnih kultur in narodov, zato si bo posebno prizadeval za integracijo različnih mestnih komponent. Po njegovih besedah je kultura najboljši integracijski dejavnik, zaradi tega pa bo skrbel, da bi v kulturno življenje mesta vključil tudi nove prišlece in mlade. Seveda si bo prizadeval tudi za ovrednotenje krajevne kulturne dediščine, stoletnica ladjedelnice pa je po njegovih besedah med glavnimi izzivi prihodnjih mesecev. »Praznovanje bo imelo vsedržavni odmev, zato bo za njegovo organizacijo nujno potreben doprinos vseh političnih sil,« je zaključil Trivigno. bumbaca Solkan in novogoriška občina. Na naše vprašanje, kaj o tem menita, pa sta direktorica novogoriške občinske uprave Elvira Šušmelj in predsednik krajevne skupnosti Solkan Mihael Ravnik zatrdila, da večjih težav v zvezi z varnostno problematiko na območju omenjene krajevne skupnosti in svetogorske četrti tudi po padcu meje ne pričakujeta. »Pobude svetogorskega rajonskega sveta ne poznamo. Ko jo bomo prejeli, jo bomo podrobno preučili,« pravi Šušme-ljeva. Večjih varnostnih težav direktorica občinske uprave tudi po padcu meje ne pričakuje: »Sicer pa imata policiji v obeh državah svoje pristojnosti in jih bosta imeli tudi tedaj. Mejna policija sedaj ne poroča o kakšnih večjih težavah. V začetnem obdobju po ukinitvi meje bo verjetno policija obmejnemu območju posvečala nekoliko več pozornosti. Če pa bi že prišlo do kakšnih težav na tistem območju, bi na občini prej razmišljali o redarski službi, o usklajenem delovanju mestnih redarjev.« Šušmeljeva še dodaja, da so na občini sicer naklonjeni vsakršnemu sodelovanju in usklajevanju. Sedanja redarska služba na slovenski strani ima sicer manjše pristojnosti, ki zajemajo predvsem nadzor mirujočega prometa, z začetkom izvajanja novega zakona o redarski službi pa se obseg njihovih nalog povečuje, tako da bodo skrbeli tudi za javni red in mir. Občine imajo dve leti časa, da usposobijo ustrezno število redarjev za nove naloge, to bodo v Novi Gorici storili čez kako leto ali dve. Tudi predsednik krajevne skupnosti Solkan Mihael Ravnik ne opaža večjih težav v zvezi z varnostjo. Pojasnjuje, da bodo predlog svetogorskega rajonskega sveta, ko ga bodo morebiti prejeli, skrbno preučili, vendar obenem opozarja, da brez dogovarjanja na občinski ravni ne bo šlo. Ravnik je spomnil tudi na novi zakon o redarjih, po nekaterih zagotovilih naj bi enega dobila tudi tamkajšnja krajevna skupnost. »Čeprav na mejnem prehodu Solkan že nekaj mesecev ni stalne kontrole mejne policije, ne čutimo, da bi se zaradi tega poslabšala varnost na mejnem območju,« ugotavlja Ravnik. (dr, km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. novembra 2007 15 GORICA - Odbornica za šolstvo in občinski svetniki na sinočnjem zasedanju slovenske konzulte Postopek za odprtje slovenskih jasli obtičal v tehničnem uradu Romano: »Za manjkajočih sto tisoč evrov bomo najeli posojilo«- Zamisel o slovensko-furlanskih jaslih ni uresničljiva Postopek za odprtje slovenskih jasli v Gorici je obtičal v občinskem tehničnem uradu, odbornica Silvana Romano, ki se je včeraj udeležila zasedanja slovenske konzulte, pa je zagotovila, da bo že danes posegla za rešitev zapleta. Poleg Romanove so bili na prvem zasedanju novoizvoljene konzulte prisotni občinski odbornik Stefano Ceretta ter svetniki Silvan Primosig, Marilka Koršič, Marko Marinčič in Aleš Waltritsch, prva točka na dnevnem redu srečanja pa je bila uresničitev slovenskih jasli v ulici Rocca. Po pozdravu predsednika konzulte Iva Cotiča je Romanova pojasnila, da je goriška občina 1. junija poslala deželi FJK potrebno dokumentacijo in preliminarni načrt za obnovo stavbe. Po njenih besedah na občini čakajo sedaj na pozitivni odgovor dežele, ki mora prižgati zeleno luč za koriščenje 260 tisoč evrov izrednega deželnega prispevka. »Komaj bomo dobili prispevek, bomo najeli posojilo za dodatnih 100.000 evrov, ki so potrebni za nadaljnje načrtovanje oz. za začetek obnovitvenih del, vrednih skupno 360.000 evrov,« je povedala Romanova in poudarila, da si bodo na občini prizadevali tudi za zagotovitev dodatnih 20.000 evrov, potrebnih za nakup opreme. Na to, kje tiči zaplet, da se postopek še ni iztekel, je na sinočnji seji konzulte opozoril Primosig, ki je povedal, da do zamude ni prišlo na deželi, temveč v tehničnem uradu goriške občine. »Dežela je zahtevala od tehničnega urada, naj pripravi nov izris finanč- Sinočnje zasedanje konzulte v občinski sejni dvorani bumbaca nega plana, v ta namen pa je 7. avgusta poslala občinski upravi priporočeno pismo,« je pojasnil Primosig in nadaljeval: »Danes smo že 7. novembra, vendar dokument še ni bil odposlan iz Gorice. Če dežela ne bo prejela zahtevane dokumentacije pred koncem leta, ne bo dala na razpolago denarja za obnovo poslopja v ulici Rocca.« Primosigevo iz- vajanje je potrdil Waltritsch, ki je odborni-co pozval, naj čim prej preveri zadevo pri vodji tehničnega urada Ignaziu Spanoju. »Dokument naj bi bil v pripravi, vendar je treba poskrbeti, da bo čim prej odposlan v Trst,« je pristavil Waltritsch. Odbornica je bila nad vestjo o zahtevi po novem izrisu finančnega plana presenečena. »Nisem vedela za pis- mo, ki ga je poslala dežela,« je povedala Romanova in na vprašanje, kaj namerava ukreniti, odgovorila: »Najprej se bom razjezila s tistim, ki mi ni posredoval vseh informacij, nato pa bom zbrala potrebne podatke.« Zagotovila je še, da si bo prizadevala za čimprejšnji premik z mrtve točke, pojasnila, da bo za upravljanje slovenskih jasli skrbela ne- posredno občina, in pristavila, da je odpadla možnost financiranja obnove poslopja v ulici Rocca iz postavk zaščitnega zakona za Furlane. »Zakonska določila prepovedujejo istočasno črpanje prispevkov iz obeh zaščitnih zakonov,« je povedala odbornica. Zato njena prvotna zamisel o slovensko-furlanskih jaslih ni uresničljiva. (dr) GORICA - Dis_Orienti z mednarodnim pridihom Pogled proti vzhodu Med štiridesetimi književniki in umetniki Mauro Corona, Alexandra Petrova in Bratislav Milanovic Trideset kulturnih dogodkov, štirideset književnikov in umetnikov, deset prizorišč. Kulturni praznik Dis_Orienti, ki bo potekal med 15. in 18. novembrom, želi v Gorico privabiti ljubitelje književnosti, umetnosti, filma, znanosti in plesa. Po lanskem uspehu pobude Nudo_Cosmo se goriško združenje Ex Border loteva novega ambicioznega projekta, ki gleda proti bližnjemu in daljnemu vzhodu, obenem pa raziskuje dezorientacijo družbe ob hitrih spremembah globaliziranega sveta. Pobudo goriškega književnika Alberta Princisa, ki je združenje Ex Border postavil na noge pred tremi leti, so včeraj predstavili na goriškem županstvu. Spodbudne besede o projektu Dis_Orienti je izrekel občinski odbornik Antonio Devetag, ki se je spomnil kulturne pobude izpred dvaindvajsetih let Al tempo di Pan, pri kateri je sodeloval s Princisom. »Med praznikom Dis_Orienti se bo Gorica ustavila in postala okno, iz katerega bomo opazovali svet,« je poudaril Devetag in dodal, da je kulturni praznik pomemben tudi iz turističnega vidika, saj prispeva k prepoznavnosti mesta. Podobne misli je izrazil pokrajinski odbornik Marko Marinčič, kije med drugim pojasnil, da so kulturni dogodek podprli s prispevkom iz projekta Mladi ob meji. Po Marinčičevih besedah bo Dis_Orienti kraj vsestranskega soočanja in srečevanja, kar je Gorici še posebno pisano na kožo. Princis je priznal ambicijo, da bi prireditev še dodatno obogatil, ji omogočil, da zraste in da mladim odpre tudi zaposlitvene možnosti. »Črpal sem iz najboljših sil teritorija in iz navdušenja,« je dodal in izpostavil doprinos goriš- Predstavitev na županstvu, z leve Devetag, Princis in Marinčič bumbaca kih kulturnih sredin, sponzorjev ter gostincev in hotelirjev. Po Prin-cisovih navedbah bodo ob domačih kulturnikih sodelovali ugledni gostje, tako da bo prireditev odmevala na državni in mednarodni ravni. V treh dneh se bodo v deželnem avditoriju, Hiši filma na Travniku, Pokrajinskih muzejih in na drugih prizoriščih zvrstili Giuseppe O. Longo, Enzo Tiniezzi, Giancarlo Sturloni, Taja Kram-berger, Stanka Hrastelj, Umberto Manganio, Michael Murgolo, Marco Bertali, Tiziano Broggiato, Marina Maroni, Marco Maran-goni, Miha Obit, Jurij Paljk, Isabella Panfido, Davide Rondoni, Gi-anmario Villalta, Corrado Remuda, Pino Corrias, Luigi Perissinot-to, Silvio Cumpeta, Marcello Veneziani, Telmo Pievani, Ai Ling Cai, Eleonora Zenero, Aleksander Rojc, Massimo Dona in'Valerio Massimo Manfredi. Med dogodki, ki bodo odprti javnost in bo vstop nanje prost, velja omeniti srečanje s slovenskima pesnicama Tajo Kramberger in Stanko Hrastelj ter s karnijskim književnikom Maurom Corono, ki bo 17. novembra predstavil svojo zadnjo knjigo »Cani, camosci, cuculi (e un Corvo)«. Posebno pričakovanje vlada za soočenje med rusko pesnico Alexandro Petrovo in srbskim pesnikom Bratislavom Milanovicem, ki bo potekalo 15. novembra, in za predstavitev knjige »Vicini da morire« Pina Corriasa, ki je posvečena tragičnemu umoru v kraju Erba in jo bodo predstavili 16. novembra. Naj še povemo, da bodo 16. novembra v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju predstavili monografijo o Ni-cu Di Stasiu, pokojnem goriškem slikarju, čigar razstavo bodo jutri odprli v Hiši Morassi na goriškem gradu. (dr) GORICA - Vsakdan v osemnajstem stoletju Ne le eksponati Pokrajinski muzeji uspešno vpeti v srednjeevropski prostor Roberta Demartin in Raffaella Sgubin predstavljata najnovejši razstavni podvig Pokrajinskih muzejev bumbaca »Abitare il Settecento« (Prebivati osemnajsto stoletje) je naslov nove razstave Pokrajinskih muzejev, ki jo bodo v palači Attems-Petzenstein na Kornu svečano odprli jutri, 9. novembra, ob 18. uri in bo na ogled do 24. februarja prihodnjega leta. Po prikazu grafičnih listov Giovan-nija Battiste Piranesija, kije sooblikoval estetski okus osemnajstega stoletja, je na vrsti rekonstrukcija tedanjega vsakdana meščanskih slojev in plemstva na pragu družbenih revolucij. Razstavo, ki jo bodo dopolnjevale številne spremne pobude od filmskih projekcij in zgodovinskih predavanj do glasbenih in enogastronomskih večerov, so včeraj predstavili na pokrajini ob množični udeležbi sodelujočih ustanov. Ob goriški pokrajini, pod okriljem katere delujejo Pokrajinski muzeji, ki so osrednja goriška muzejska institucija, odigravajo pri pobudi vlogo pokroviteljev ali partnerjev še dežela FJK, Fundacija Goriške hranilnice, Palača Coronini Cronberg, združenje Sergio Amidei, družba Transmedia ter goriška Trgovinska zbornica in banka Fri-uladria. »Prepričani smo, da morajo biti muzejske ustanove čim bliže ljudem, saj samo tako lahko javnosti v privlačni in poljudni obliki predstavimo našo kulturno dediščino,« je poudarila podpredsednica pokrajine Roberta Demartin. O vsebini nove razstave je ravnateljica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin povedala, da je nastala z doprinosom številnih muzejskih ustanov in posamičnih izposojevalcev iz Italije, Hrvaške in Avstrije, ki so dali na razpolago dragocene eksponate iz keramike, pohištvo in predmete hišne opreme. Prispevali so tudi Narodna galerija in Narodni muzej iz Ljubljane ter Pokrajinski muzej s Ptuja. Ta podatek razodeva, da se goriški Pokrajinski muzeji sproščeno gibljejo v srednjeevropskem prostoru, da ga tudi jezikovno obvladujejo in uživajo ugled. Naj še zabeležimo, da bodo ob tej priložnosti del razstave postavili v sveže obnovljenih sobanah poznobaročne palače Attems Petzenstein. (VaS) 1 6 Četrtek, 8. novembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Pridobitev zdravstvenega doma bo skrajšala čakalne dobe Ambulanta za diabetike in bolezni ščitnice Na ožjem Goriškem okoli 4.000 diabetikov in prav toliko ljudi z boleznimi ščitnice Nova ambulanta deluje že dva tedna foto k. m. SLOVIK - Prihaja Nightingale »Za uspeh najdi v sebi liderja« Katere so odlike uspešnega voditelja? Kako postati voditelj, ki lahko druge ljudi spodbudi k temu, da mu sledijo, tudi ko je pričakovana pot negotova in težavna? Zakaj so nekateri managerji sposobni izvajati spremembe in oblikovati uspešna podjetja oz. organizacije, drugim, enako pametnim managerjem, pa to ne uspeva? Na taka in podobna vprašanja bo odgovarjal Donald Nightingale, ki bo v ponedeljek, 12. novembra, gost Slovenskega izobraževalnega konzorcija Slovik. Predavanje, ki ga Slovik prireja v sodelovanju s poslovno šolo IEDC Bled pod pokroviteljstvom zamejskih finančnih in denarnih zavodov ter gospodarskega združenja, je namenjeno širši javnosti, sodipavsklop Multidisciplinar-nega programa za kakovostno kadrovsko rast. Slednji je namenjen univerzitetnim študentom kot dopolnilo študiju na univerzi s ciljem pridobivanja širše splošne izobrazbe, kije koristna pri uveljavitvi na trgu dela in pri razvoju kariere. Nightingale je izvedenec v veščinah vodenja in leaders-hipa. Predava na poslovni šoli IEDC na Bledu, obenem je zaslužni profesor na poslovni šoli Queen's University v Kanadi. Predavanje bo vključevalo kratek pregled izsledkov raziskav o uspešnem vodenju iz zadnjih petdesetih let in bo ponudilo koristne nasvete managerjem, ki želijo izboljšati svoje voditeljske sposobnosti. Potekalo bo v goriškem Kulturnem domu v angleškem jeziku s simultanim prevajanjem v slovenščino. V novogoriškem zdravstvenem domu že dva tedna deluje nova ambulanta za diabetes in bolezni ščitnice. »Gre za pomembni novosti, saj ponujamo storitvi, ki ju v zdravstvenem domu doslej še nismo,« pojasnjuje direktor novogoriškega zdravstvenega doma, Marjan Pintar. Ambulante se bodo razveselili predvsem bolniki, saj so na Goriškem za tovrstne preglede zelo dolge čakalne dobe. Novogoriški zdravstveni dom pa se lahko pohvali še z najsodobnejšim ultrazvočnim aparatom, ki so ga nabavili pred kratkim. »Bolezni ščitnice in diabetes sta v porastu, čedalje več ljudi oboleva zaradi njiju. Ambulanti v šempetrski bolnišnici sta preobremenjeni, čakalne dobe so dolge, zato smo se odločili, da jih z novo ponudbo v novogoriškem zdravstvenem domu skušamo skrajšati in bolnikom ponuditi večjo dostopnost do tovrstnega zdravljenja,« pojasnjuje Anton Zajc, specialist internist, ki je doslej delal v šempetrski bolnišnici, od 22. oktobra pa vodi omenjeno ambulanto v zdravstvenem domu. Na ožjem goriškem območju je okoli 4.000 diabetikov in prav takšno število ljudi z boleznimi ščitnice. Doslej so vse pregledovali le v šempetrski bolnišnici, kjer zaradi velikega števila pacientov in premalo kadra nastajajo dolge čakalne dobe. Po besedah Dominika Sobana, predsednika društva diabetičnih bolnikov Nova Gorica, bolniki čakajo na pregled od tri do šest mesecev. Ker pa gre za ambulantno zdravljenje, so se v novogoriškem zdravstvenem domu odločili, da ga bodo izvajali tudi oni. V ta namen so ob podpori novogoriškega društva diabetikov in društva bolnikov z boleznimi ščitnice Svetilnik uredili prostore za ambulanto in za izobraževanje bolnikov o njihovi bolezni. Da je število obolelih za diabetesom iz leta v leto večje, iz svojih izkušenj pove tudi Soban: »Gre za epidemijo tega stoletja, bolezen narašča predvsem med mladimi. Med stotimi diabetiki je bil še pred nekaj leti en sam mlad bolnik, sedaj jih je že že enajst!« Soban je seveda pozdravil novost, dodal pa je, da diabetiki še vedno sanjajo o diabetološkem centru. »Doslej je v šempetrski bolnišnici diabetike obravnavalo "pol" medicinske ekipe, sedaj imamo na Goriškem vsaj "celo" ekipo, glede na potrebe pa bi potrebovali dve,« opozarja Soban. Njihovo društvo je tudi začelo z vseslovensko akcijo preventivnega izobraževanja osnovnošolskih in srednješolskih otrok o sladkorni bolezni, dogovarjajo pa se, da bi jo razširili tudi čez mejo, na italijansko stran. V novogoriškem zdravstvenem domu so pred kratkim nabavili še najsodobnejši ultrazvočni aparat, ki ga bodo uporabljali v ambulanti za ultrazvočno diagnostiko. V njej na leto pregledajo okoli 4.000 bolnikov. Zavod je zanj odštel 123.000 evrov, z njim so zamenjali deset let staro napravo. Vodja ambulante Lucija Vecchiet, specialistka rentgenolo-ginja, je povedala, da novi aparat omogoča boljšo diagnostiko ter da je kakovost preiskave v veliki meri odvisna ravno od kakovosti aparata. Katja Munih NOVA GORICA - Evropski projekti Mladinskega centra Mladim odpirajo obzorja Čezmejno radijsko oddajo Radio Starš sooblikujeta skupini iz Nove Gorice in Trsta Mladim omogočajo, da se vključujejo v mednarodne projekte v okviru evropskega programa Mladi v akciji; ta podeljuje finančno podporo projektom neformalnega učenja in mobilnosti mladih ter spodbuja in promovira mobilnost mladih v lokalnem in evropskem prostoru. V novogoriškem Mladinskem centru so od septembra 2005 do letošnjega oktobra izpeljali enajst različnih projektov, ki jih je podprl evropski program. Mladi so se tako udeleževali prostovoljnih del v evropskih državah, tam študirali, se zaposlili ali pa se na delovnih praksah v evropskih institucijah ustrezno usposabljali. Med projekti mladinske pobude je tudi čezmejna radijska oddaja Radio Stars, ki jo oblikujeta skupini mladih iz Nove Gorice in Trsta. Evropski program Mladi v akciji omogoča, da se v mednarodne projekte vključujejo mladi od 18. do 30. leta starosti ne glede na njihov status. Od leta 2005 je pri projektih sodelovalo 55 mladih iz lokalnega okolja, največ v projektu mladinskih izmenjav in pobud ter evropske prostovoljne službe. Udeleženci bodo pridobili tudi Youthpass, potrdilo o priznanih in pridobljenih veščinah neformalnega učenja. Vanja Peršolja, koordinatorka mednarodnega sodelovanja na Mladinskem centru Nova Gorica, upa, da bodo potrdilo kmalu začeli priznavati tudi delodajalci. Mladinski center pa tudi gosti prostovoljce iz drugih evropskih držav. Z oktobrom se jim je pridružila Anne Mnich iz Nemčije, ki bo v Novi Gorici ostala skoraj eno leto. V tem času bo sodelovala pri otroških ustvarjalnicah, šolarjem bo pomagala pri učenju angleškega in nemškega jezika, vodila bo še plesne delavnice in pomagala v novogoriškem vrtcu. Med projekte mladinske pobude sodi čezmejna radijska oddaja Radio Stars, ki jo mladi iz Nove Gorice in Trsta soustvarjajo od letošnjega septembra, zaključila pa se bo v februarju prihodnje leto; izvajajo jo pod okriljem novogoriškega Mladinskega centra in društva ExisT in Europe direct iz Trsta. Gre za tedensko oddajo, ki se na novogoriškem radiu Robin vrti ob ponedeljkih ob 18.15, na valovih tržaškega radia Fragola pa ob nedeljah ob 11.30. Ustvarjalci oddaje želijo mlade opozoriti na pomen povezovanja v svetu, na še vedno slabo poznavanje tujih jezikov in predvsem na strahove v zvezi z mešanjem kultur. Mladim tudi predstavljajo izmenjave dijakov in študentov, prostovoljno delo mladih, možnost študija, dela ali potovanja v državah članicah EU. Obenem želijo mladim približati čezmejni sloven- Agata Uršič in Kristina Mihelj iz Radia Stars sko-italijanski prostor in jih poučiti o čezmejni kulturi ali jezikovnih posebnostih in mlade povabiti na izlet v bližnjo Novo Gorico in Trst ter po Furlaniji-Julijski krajini ali Primorski. Vsaka oddaja je sestavljena iz petih rubrik, ki vključujejo ankete, nasvete za izlet, aktualne dogodke na Goriškem oz. Tržaškem ter jezik ali sleng mladih. Slednje zgleda takole: slovenska ekipa, denimo, izbere italijanski slengovski iz- foto km. raz, ga poizkuša ustrezno prevesti in slovenskim poslušalcem obrazložiti njegov pomen. Agata Uršič in Kristina Mihelj, ki sta dve od petih članic slovenske ekipe Radia Stars, pojasnjujeta, da bo nastalo dvajset oddaj. Vsako izmed njih delata obe ekipi vzporedno, ena v slovenskem, druga v italijanskem jeziku. Gre za enkraten projekt, ki pa se bo morda v bodoče tudi nadaljeval ali nadgradil. (km) NOVA GORICA - Nedeljski referendum Socialni demokrati za glasovanje proti V Novi Gorici je območni odbor Socialnih demokratov predstavil svoje stališče o referendumu o zavarovalnicah, ki bo v nedeljo, 11. novembra, potekal Sloveniji. SD volilcem predlaga, da se izrečejo proti temu, da se uveljavi novela zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki ga je državni zbor sprejel na septembrski seji. Pri tem izhajajo iz slabih izkušenj v preteklosti, predvsem v primeru prodaje državnega deleža v Mercatorju, saj se bojijo, da želi vlada tudi v tem primeru na hiter in netranspa-renten način prodati pomemben delež Zavarovalnice Triglav. Obenem poudarjajo, da je vlada enostransko prekršila do- govor o vsebini zakona o lastninskem preoblikovanju Zavarovalnice Triglav, ki je bil dosežen v okviru Partnerstva za razvoj. Poleg tega pri SD-ju pojasnjujejo, da glasovanje proti omogoča ponovno možnost za razmislek o zagotovitvi pravic fizičnih oseb, glasovanje za pa nevarnost, da se bo delež hitro in netransparentno odprodal, lahko tudi pod ceno in s tem trajno oškodovalo upravičence - bivše zavarovance Triglava. »Če bo večina glasovala proti, se bo torej odprla nova možnost razprave o tem, kako zavarovancem Triglava zagotoviti njihove pravice iz naslova vplačanih premij. In to je cilj referenduma,« so prepričani pri SD-ju. Rohmerjev bukolični film V Kinoateljejev niz Gorica Kinema se vrača eden zadnjih mojstrov evropskega filma, Eric Rohmer. Danes ob 17.45 in 20.45 bodo v goriškem Kinemaxu predvajali njegov film »Les amours dAstrée et de Céladon«. 87-letni veteran »nouvelle vague« se je tokrat spustil v drzen opravek: vzel je »LAstrée«, bukolični roman Honoréja d'Urféja z začetka 17. stoletja, ki je postavljen v obdobje antične Galije, in zgodbo prenesel v 17. stoletje. Kritika je film sprejela z navdušenjem: v recenzijah je govor o milini, ki je značilna za Roh-merja in se tu odraža v podobah narave, petju ptic, zvoku vetra in vode. V filmu dobimo tudi druge Rohmerju priljubljene teme: naključje, zvestobo, spopad med moškim in žensko, ki se prelevi v erotizem, ki je za režiserja neobičajen, a vsekakor poln miline. Film bo na ogled v izvirnem jeziku in z italijanskimi podnapisi. Veleposlanikova knjiga V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Islam in mi avtorja Darka Tanaskovica, srbskega veleposlanika pri Svetem sedežu; knjigo je založilo podjetje MA-NO iz Nove Gorice. Vrezec v galeriji Artes Galerija Artes v ulici Gradnikovih brigad v Novi Gorici prireja danes ob 19. uri odprtje razstave Žarka Vrezca. Umetnika in njegovo delo bo predstavila Klavdija Figelj, razstava bo odprta do 30. novembra. Koncertiral bo Delahunt Pianistko Danielo Dubach, ki je zbolela, bo na jutrišnjem koncertu združenja Li-pizer v deželnem avditoriju v Gorici nadomestil uveljavljeni pianist Walter De-lahunt, po rodu Kanadčan, ki živi na Dunaju in koncertira po svetu; koncert se bo začel ob 20.45. Častno mesto za Macedonia Na goriški občini bosta jutri ob 11. uri župan Ettore Romoli in odbornik Antonio Devetag izročila režiserju Francescu Macedoniu abonma za sezono mestnega gledališča; želita mu izkazati spoštovanje in ga nagraditi s častnim mestom v Verdijevem gledališču. n v • v . v i ■ v • v Božična tržnica v Tržiču Tržiška občina poziva trgovce, kramarje, obrtnike in krajevna društva k udeležbi na božični tržnici, ki bo med 13. in 24. decembrom potekala na trgu Republike; rok bo zapadel 20. novembra. Dodatne informacije so na razpolago na spletni strani www.comune.monfalcone.it in na tržiški občini. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. novembra 2007 17 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU: OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 »Ratatouille«; 22.10 »Die Hard - Vi-vere o morire«. Dvorana 2: Gorica Kinema 17.45 -20.45 »Les amours d'astree et de celadon«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il caso Thomas Crawford«. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.20 »The Bourne Ultimatum - Il ritorno dello sciacallo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »La terza madre« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 18.00 »2061«; 20.00 -22.10 »Die Hard - Vivere o morire«. Čestitke V naši ekipi imamo novega doktorja. MITJI ČERNICU iskreno čestitamo in želimo veliko doktorskih uspehov v življenju in seveda tudi na odbojkarskih igriščih. ŠZ Soča V torek, 6. novembra, je na univerzi v Trstu iz pedagoških ved diplomirala jameljska TINA. Veliko nadaljnjih uspehov novopečeni učiteljici in čim več žuriranja ji želi goriška klapa. □ Obvestila DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO organizirata 11. novembra martinovanje v Štanjelu pri Komnu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in družabnost s kosilom. Na razpolago je še nekaj mest, prijave sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-474191 ali tel. 0481-483136). JUS MEDJA VAS obvešča člane, da sprejema prošnje za sečnjo drvi za lastno uporabo do 15. novembra. Prošnje so na razpolago v gostilni v Medjivasi in Štivanu. KD KRAS Dol-Poljane in KD Danica z Vrha vabita na veselo martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 20. uri v restavraciji Siliade v Doberdobu z glasbo v živo; informacije in vpisovanje do 15. novembra na tel. 388-8408834 (Cristian), 0481-78267 (Zvonko) in 339-7484533 (Dolores). KD SOVODNJE obvešča vse občane, da bo v soboto, 10. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina v Sovodnjah. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo naj ga prinese v nedeljo zjutraj pred kulturnim domom v Sovodnjah pred 10. uro. KOPRSKI ŠKOF bo v nedeljo, 11. novembra, ob 11. uri v Grgarju nad Novo Gorico posvetil popolnoma obnovljeno cerkev sv. Martina, ki je bila leta 1945 bombardirana in porušena in leta 1962 začasno obnovljena. MARTINOVA FURENGA v organizaciji Rumitrskega jusa v sodelovanju s TD Šempeter-Vrtojba bo v soboto, 10. novembra. Vozovi, ki bodo dostavili v mestne gostilne novo vino, bodo ob 12.30 prečkali državno mejo v Štan-drežu, ob 13. uri bodo na Jeremitišču, kjer bo v sklopu praznovanja Babje-ga leta 2007 družabnost. Sledil bo odhod na trg v Štandrežu s postankom ob 14.15 pred gostilno Turri, ob 15.15 pri gostilni Majda v ul. Duca dAosta in okrog 15.45 pri gostilni Lo-višček na trgu sv. Antona. Skozi Rožno dolino bodo vozovi nadaljevali pot do trga v Šempetru, kjer bo zaključna prireditev. MONTIFILM 2007 v organizaciji goriške sekcije CAI in v sodelovanju s Transmedio v Kinemaxu na Travniku v Gorici: 13. novembra ob 18. uri »Il était une fois... Les délices du petit monde«, ob 21. uri »Lauberhor-nrennen im sommer« in Davo Kar-ničar predstavlja »Skiing Seven Summit«; 20. novembra ob 18. uri »Ex-tremement votre«, ob 21. uri »Set in Stone« in »First Ascent«; 27. novembra ob 18. uri »Primavera in Kurdistan«, ob 21. uri »Assassinio sul-l'Eiger«. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinska uprava razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za mesto vodilnega uslužbenca na področju računovodstva (kat. D E.P. D1) za nedoločen čas in s polnim urnikom namenjenega kandidatom, ki imajo fakultetno diplomo iz ekonomije ali specialistično diplomo, ki ustreza razredom CLS-64/S ali CLS-84/S in poznajo slovenski jezik (pisno in ustno). Rok za predložitev prošenj zapade 7. decembra ob 12. uri; informacije na tel. 0481-78108. PD RUPA-PEČ vabi izletnike letošnjega izleta na otoku Ponza na družabno srečanje z ogledom fotografij danes, 8. novembra, ob 19.30 na sedežu društva v Rupi. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v ponedeljek, 19. novembra, ob 18. uri na predavanje o trekingu v Ladakhu in o alpinistični odpravi na Satopanth (7075 m) v prostorih Goriške knjižnice F. Bevka v Novi Gorici. Vtise bosta predstavila Vanja Nastran in Mitja Gleščič. Vstop prost. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure danes v domu za starejše občane S. Salvatore v Gradišču. KD KRAS Dol- Poljane in KD Danica z Vrha vabita na veselo Martinovanje, ki bo v soboto, 17. novembra, ob 20. uri, v restavraciji Siliade v Doberdobu z glasbo v živo. Info in vpisni- Gostilna Devetak z Vrha sv. Mihaela vabi vse prijatelje in gurmane na tradicionalni »KRAŠKI VEČER« posvečen prazniku sv. Martina v petek, 9. novembra, ob 20. uri Predstavili se bodo izbrani proizvajalci: Franco Sosol - II Carpino in Robert Princic -Gradis'ciutta (Brda), Benjamin Zidarich in Jožko Renčelj (Kras), Rado Kocjančič (Breg), ValterMlečnik (Vipavska), Gašper Cehovin (Koper) sir Sidonia Radetič (Moisir), suhe mesnine Simone Turus (Moš) in naša dekleta: Karen, Sara, Tjaša, Tatjana, Gabriella, Nerina (na sliki od leve) in Mihaela Vse dobrote bodo postrežene v obliki BUFFET-a (zagotovljeno mesto pri mizi) Za rezervacije in informacije: tel. 0481 882488, www.devetak.com ne do 15. novembra pri Cristianu: 388-8408834; Zvonkotu: 0481-78267 in Dolores: 339-7484533. 0 Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira 18. novembra ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v sklopu revije ljubiteljskih gledaliških skupin predstavo Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. SSG IN SNG NOVA GORICA ponujata goriškemu prostoru skupno abonmajsko sezono: v torek, 27. novembra, v gledališču Verdi v Gorici komedija Nikolaja Erdmana Samomorilec v produkciji SSG; v soboto, 22. decembra, v gledališču Verdi melodrama Maksima Gorkija Letoviščarji v produkciji SNG Nova Gorica; v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Ed-warda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; v ponedeljek, 10. marca, v Kulturnem domu v Gorici srhljivka Quentina Tarantina Stekli psi; v ponedeljek, 7. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž sodobna drama Mariusa Ivaškevičiusa Mesta tako blizu; v ponedeljek, 5. maja, v Kulturnem domu burka s petjem in streljanjem Duohtar pod mus. Abonenti si bodo v aprilu ogledali še nagradno predstavo in bodo izbirali med Molièrovim Namišljenim bolnikom, ki bo upri-zor j en Trstu, in burko bratov Pre-snjakov V vlogi žrtve, ki bo na sporedu v Novi Gorici; predstave bodo ob 20.30. Zaradi združitve dveh abonmajskih redov pri SSG-ju vabijo abonente, da na novo izberejo svoj sedež; informacije na tel. 0481-547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na kor-zu Verdi 51) ali na tel. 340-8624701 (Vesna Tomsič). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU vabi za abonma »Sipario Prosa« danes, 8. novembra, ob 21. uri na predstavo »Sarto per signora« (Georges Feydeau), igrajo Gaspare in Zuzzur-ro; »Sipario Musica« se bo začel 22. novembra z glasbeno prireditvijo »La variante di Luneburg - Fabula in mu-sica« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsAtelier), »Sipario Ragazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) pa 25. novembra s predstavo »Le storie di Marco Polo«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Glasba: danes, 8. novembra, ob 20.45 koncert »La casa del diavolo« v izvedbi orkestra Il giardino armonico. Proza: 23. in 24. novembra ob 20.45 »Gastone« (Massimo Venturiello in Tosca); informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja v nedeljo, 11. novembra, od 17. ure dalje v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah martinovanje in predstavitev društvenega koledarja za leto 2008 z naslovom Gostilne nekoč in danes; sledila bo zabava s tombolo in plesom. »ALL FRONTIERS«, niz mednarodnih glasbenih koncertov, v dvorani Bergamas v Gradišču: v petek, 9. novembra, ob 20.30 bodo nastopili Frances - Marie Uitti, Federico Passera, Brotzmann - Pliakas - Wertmuller in Saadet Turkoz; v soboto, 10. novembra, ob 21. uri Waine Horvitz & Gravitas Ensemble, Margareth Kammerer - Daniela Cattivelli in Marc Ribot; v nedeljo, 11. novembra, Clive Bell, Giancarlo Schiaffini - W. Prati - S. Sciavoni, Keiji Haino, Keiji Haino -Peter Brotzmann in Midaircondo; vstop prost. GALERIJA ARTES, Gradnikove brigade 6 v Novi Gorici vabi na odprtje razstave Žarka Vrezca danes, 8. novembra, ob 19. uri. Razstava bo na ogled do 30. novembra vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, sobote in nedelje zaprto. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 10. novembra, ob 20.30 gledališka skupina Masaniello iz Turina »Natale in casa Cupiello« Eduarda De Filippa; informacije in predprodaja v knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). GORIŠKI KULTURNI CENTER MO-STOVNA v Solkanu prireja v petek, 9. novembra, ob 22. uri bo koncert z jaz-zovskimi ritmi skupine Big Banda Nova; v soboto, 10. novembra, ob 21. uri DJ večer; informacije na tel. 0038631338204. GORIŠKI MUZEJ IN ZALOŽBA ANNALES vabita na predstavitev knjige »Operacija julijska krajina - Severovzhodna meja Italije in zavezniške obveščevalne službe (1943-1945)« zgodovinarja Gorazda Bajca v torek, 13. novembra, ob 20. uri v prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk. O knjigi bosta spregovorila zgodovinar Jože Pirjevec in avtor Gorazd Bajc. GRAJSKO MARTINOVANJE V VI-POLŽAH bo v soboto, 10. novembra, v starem gradu v Vipolžah: ob 19. uri odprtje degustacije vin vinarjev iz obeh strani Brd, nastop mažoretne skupine OŠ Dobrovo, pihalnega orkestra Salonit Anhovo in pevskega zbora Nonet Brda; ob 21.15 nastop glasbene skupine »Happy day« z Igorjem Malalanom; ob 01. uri nastop glasbene skupine »The Maff«. Mejna prehoda Vipolže-Števerjan in Neblo-Venco bosta neprekinjeno odprta (24 ur). KD BRIŠKI GRIČ iz Števerjana prireja vsako soboto od 15.30 do 17. ure otroške urice z Danielo Štekar. Namenjene so predvsem otrokom iz vrtca in osnovne šole, ki radi rišejo, ustvarjajo in prisluhnijo pravljicam. Potekale bodo tudi ustvarjalne in likovne delavnice v neposredni povezavi z vsebino obravnavanih pravljic. Srečanja bodo bogatili tudi ples, otroške pesmice in primerne igrice; informacije in vpisovanja na tel. 3201817897 (Daniela, ob večernih urah). KD SOVODNJE vabi v petek, 9. novembra, ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah na razgavor z avtorjem knjige »Drobtinice šeg in navad na Goriškem« Zdenkom Vogričem na temo martinovanja na Goriškem. Sledilo bo odprtje razstave slik s kraškimi motivi mirenske umetnice Nadje Švagelj. MESTNA GALERIJA NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici) vabi v torek, 9. novembra, ob 19. uri na odprtje razstave slikarja Dušana Kirbiša z naslovom Snov in sanje. Razstava bo na ogled do 30. novembra po urniku: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. OBČINA ROMANS, goriška Pokrajina in združenje Spyraglio vabijo na prireditev »Arte: sostantivo femminile... non sempre singolare« 9. novembra ob 20.30 v avditoriju Gallupin v Ro-mansu. Samantha Cettul bo s harfo spremljala igralko Luiso Vermiglio, ki bo recitirala poezije Iliane De Monte, Chiare Passarella, Majde Tellini in Giannine Zorzin. Razstavljala bo slikarka Elisabetta Bain; vstop prost. OBČINA TRŽIČ v sodelovanju s fakulteto političnih ved Tržaške univerze prireja 12. novembra, ob 20.30 v konferenčni dvorani občinske knjižnice v Tržiču okroglo mizo na temo Evrope in manjšinske zaščite. OBČINSKA GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču prireja med 12. in 18. novembrom niz pobud ob video razstavnem projektu »Voci dalla luna: omaggio a Federico Fellini«. V občinskem gledališču v Tržiču bodo ob 21. uri predvajali Fellinijeve filme: 12. novembra »8?«, 13. novembra »Giulietta degli spiriti« in 14. novembra »Il Casanova«; 16. novembra bodo predvajali delo Matthewa Bar-neya »Creamaster 5«; 15. novembra bo ob 21. uri v Občinski galeriji sodobne umetnosti predavanje filmske- ga kritika Carla P. Pallavidina z naslovom »Stile e artificio«; 16. novembra bo ob 19. uri odprtje video razstavnega projekta »Voci dalla luna: omaggio a Federico Fellini«; na ogled bo do 18. novembra med 21. in 24. uro; 17. in 18. novembra bo ob 19. uri vodeni ogled razstave. Vse prireditve so brezplačne. S PESMIJO NAŠO 2007 je naslov 3. dobrodelnega koncerta, ki ga prireja društvo Tržič v sodelovanju z občino Tržič. V petek, 16. novembra, ob 20.30 bodo v župnijski dvorani cerkve sv. Nikolaja v Tržiču (na vogalu med ulicama I Maggio in San Nicolo) nastopili kvintet Veseljaki, Alfi Nipič in Zoran Lupinc trio; informacije in rezervacije do zasedbe razpoložljivih mest na tel. 339-2933142. Izkupiček večera bodo namenili poplavljencem in bolnici Franji. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v petek, 9. novembra, ob 18.30 odprtje razstave kiparja Giorgia Burgnicha. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo danes, 8. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige Islam in mi Darka Tanaskovioca, ambasadorja republike Srbije pri svetem sedežu v Rimu. V GOSTILNI »AI TRE AMICI« v ul. Oberdan v Gorici bo do konca novembra na ogled fotografska razstava z naslovom »Landscape« slovenskega fotografa Mirka Bijukliča. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici bo v petek, 9. novembra, odprtje razstave umetnika Nica Di Sta-sia. Na ogled bo do 2. decembra. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 15. novembra, ob 20.30 v sklopu glasbenega festivala »Across the border 2007« koncert kitarista Vlatka Stefanovskija iz Makedonije; spremljala ga bosta kitarist Dejan Mi-loslavjevič in bobnar Djoko Maksi-movski; informacije, predprodaja in rezervacija vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 -tel. 0481 33288). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 9. novembra, ob 20.15 Večer samospevov. Nastopili bodo Mirjam Kalin (alt), Gabriel Lipuš (bariton), Igor Vičentič (klavir). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 12. novembra, ob 20.15 koncert Godalnega kvarteta Paizo z Danske. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) bo danes, 26. oktobra, ob 18. uri predstavitev dokumentacije študijskega dneva ob stoletnici Guglielma Coroninija; informacije na tel. 0481-533485. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo v petek, 9. novembra, ob 19. uri odprtje razstave slikarja, fotografa in lutkarja Milana Klemenčiča. Razstava bo na ogled do 7. decembra od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. ZAKLJUČNA KONCERTA iz niza »Il Friuli sacro tra '800 e '900« bosta v petek, 9. novembra, ob 20. uri v cerkvi v Vrtojbi in v soboto, 10. novembra, ob 20.30 v stolnici sv. Adalberta v Krminu. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: v soboto, 10. novembra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »In-contro di due mani in cerca di stelle nella notte... « kitarista Pier Luigia Corone. Vstop prost. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Alessandro Lugnani (iz tržiške splošne bolnišnice) v cerkvi Srca Jezusovega; 11.30, Bruna Gaier v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Lidia Toffo-lo vd. Soranzio iz bolnišnice v stolnico sv. Ambroža in na pokopališče; 11.00, Ferruccio Fabris iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upe-pelitev. sVLATÏ°OSTEFANOVSKI Četrtek, 15. novembre, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I.Brass, 20). Info in predprodaja: Kulturni dom Gorica (tel. 0481 33288). Xatinw* fo4vtf4 M tfwAtfTilit 18 Četrtek, 8. novembra 2007 SVET / EVROPSKA UNIJA - Prvi korak na poti do članstva v evropski povezavi Srbija parafirala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju Tadič To je zelo pomemben dan za evropsko prihodnost Srbije - Problem Kosova še odprt BRUSELJ - Srbija je včeraj v Bruslju z Evropsko unijo parafirala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Srbski predsednik Boris Tadič je ob parafiranju izrazil zadovoljstvo in upanje na podpis sporazuma v prihodnjih nekaj tednih. »To je zelo pomemben dan za evropsko prihodnost Srbije. Zelo sem zadovoljen in zelo bom srečen po podpisu. Upam, da bo to v naslednjih nekaj tednih,« je poudaril v izjavi za medije po parafiranju sporazuma. Evropski komisar Olli Rehn je po parafiranju prav tako poudaril, da je to pomemben korak za Srbijo, ki ji odpira vrata za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v EU, a tudi dodal, da nujni pogoj za podpis sporazuma ostaja »popolno sodelovanje« z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki bi moralo privesti do prijetja in predaje vseh preostalih obtožencev, med njimi generala bosanskih Srbov Ratka Mladiča. »Če najdete sled, da je Ratko Mla- dič v Srbiji, ga bomo takoj prijeli in poslali v Haag,« je odgovoril Tadič na vprašanje, ali njegovo upanje na skorajšnji podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju torej pomeni, da bo srbska oblast v prihodnjih tednih prijela Mladiča. Na vprašanje, kaj bo Beograd napravil za podpis, pa je Tadič odvrnil: »Več truda, več truda, več truda. Delamo vse, kar je v naši moči.« Sklenitev sporazuma je v interesu Srbije, je poudaril Tadič. Če bodo haaški obtoženci na srbskih tleh, jih bomo prijeli in poslali v Haag, ne zaradi haaškega sodišča ali EU, temveč zaradi nas, zaradi sprave na Balkanu, je pojasnil. Zaradi naše »grozne preteklosti« nekateri ne verjamejo, da resnično sodelujemo s sodiščem, ampak poudarjam, da je to v našem interesu, je povedal. »Zavezani smo evropski prihodnosti, zato poskušam biti prisoten na vseh dogodkih, ki simbolizirajo napredek Srbije na poti v EU,« je srbski predsednik pojasnil svojo prisotnost v Bruslju ob parafiranju sporazuma o stabilizaciji in pri- druževanju, ki je sicer tehnični korak, s katerim obe strani potrdita, da sta seznanjeni z vsebino dokumenta. Sporazum je sicer parafiral podpredsednik srbske vlade in vodja srbskih pogajalcev z EU Božidar Delič. Tadič je ob tem jasno zanikal navedbe, da naj bi bil njegov prihod povezan s pogajanji o prihodnjem statusu Kosova. »Mojo prisotnost povezujete s prihodnostjo Kosova. Tega vprašanja ne razumem, čeprav se trudim,« je odgovoril na vprašanje novinarjev, ali je njegov obisk povezan s Kosovom, češ da sama parafa ni tako pomembna, da bi zaslužila njegovo prisotnost. »O prihodnjem statusu Kosova se pogajamo na Dunaju, ne v Bruslju,« je še poudaril. Pogajanja o prihodnjem statusu Kosova med Prištino in Beogradom potekajo pod okriljem trojke EU, ZDA in Rusije, ki je bila oblikovana v okviru kontaktne skupine za Kosovo, ki se običajno srečuje na Dunaju. Naslednji krog bo sicer potekal 20. novembra v Bruslju, po- gajanja pa se bodo predvidoma končala 10. decembra, ko mora trojka o napredku poročati ZN. Vodja srbskih pogajalcev z EU Božidar Delič pa je ob parafiranju sporazuma poudaril: »Mogoče je danes v Bruslju oblačno, a za Srbijo je to sončen dan.« Parafiranje sporazuma je sicer označil tudi za »zgodovinski dan«. Lahko povem, da je to tisto, kar naši državljani pričakujejo, je dodal. »Veliko korakov je še pred nami, a prvi so običajno najtežji,« je še povedal. Vodja srbskih pogajalcev je tudi zatrdil, da bo Srbija storila vse, da bi čim hitreje napredovala na poti v EU. Srbski parlament je ratificiral sporazum o vi-zumskih olajšavah, ki naj bi začel veljati 1. januarja prihodnje leto, poleg tega je sprejel spremembe v zakonu, ki bodo olajšale pregon haaških obtožencev, je ponazoril zavezanost Srbije. »Srbija misli resno z evropsko prihodnostjo. Ve, da s privilegiji pridejo tudi obveznosti,« je sklenil. (STA) GOSPODARSTVO - Evro in nafta včeraj zopet zabeležila rekord Vrednost evra blizu 1,50 dolarja, sod nafte se približuje 100 dolarjem FRANKFURT - Evro in nafta sta včeraj dosegla nove rekordne vrednosti. Evro se je dopoldne v primerjavi z dolarjem zavihtel že na 1,47 dolarja in se približuje novi psihološki meji 1,50 dolarja. Cena nafte pa je včeraj dosegla 98 dolarjev za sod (159 litrov) in se približuje meji 100 dolarjev za sod. Vlagatelje skrbi dogajanje na ameriškem nepremičninskem trgu in ohlajanje tamkajšnjega gospodarstva. To je pognalo vrednost evra v primerjavi z dolarjem in cene črnega zlata na najvišje zgodovinske vrednosti ter okrepilo pričakovanja, da bo ameriška centralna banka v začetku decembra prisiljena znova znižati ključno obrestno mero. Zahodnoteksaška lahka nafta je včeraj dopoldne dosegla novo rekordno vrednost 98,46 dolarja za 159-litrski sod. Po tem, ko so do se gle re kor dno ce -no, so se decembrske terminske pogodbe za zahodnoteksaško lahko nafto pocenile na 98,33 dolarja. To je 1,63 dolarja več kot ob koncu torkovega trgovanja. Od letošnjega avgusta se je cena ameriške nafte zvišala že za skoraj 30 dolarjev oz. približno 40 odstotkov. Cena severnomorske nafte brent se j e včeraj prvič povzpela nad 95 dolarjev in dosegla 95,09 dolarja za sod. Pozneje se je nekoliko znižala. Nafta članic Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v torek prvič povzpela prek mej e 89 dolarj ev za sod. Po včerajšnjih izračunih sekretariata organizacije z Dunaja je bilo treba za sod nafte v povprečju odšteti 89,13 dolarja. To je bilo natanko dolar več kot v ponedeljek. Opec izračunava povprečno ceno nafte dan pozneje na osnovi cen 12 najpomembnejših vrst nafte držav članic. Evro se je v primerjavi z dolarjem od za čet ka le toš nje ga le ta pod ra žil za približno 10 odstotkov, dolar pa je tudi v primerjavi z angleškim funtom dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 26 letih. Ob najvišji inflaciji v območju z evrom v zadnjih dveh letih naj bi guverner Evropske centralne banke JeanClaude Trichet na novinarski konferenci po četrtkovem srečanju guvernerjev centralnih bank članic trinajsterice spregovoril o grožnji, ki jo predstavljajo novi inflacijski pritiski. Dvig inflacije na območju z evrom je sledil rasti cen nafte in hrane; po mnenju nekaterih analitikov bi se lahko inflacija na območju z evrom v naslednjih mesecih približala trem odstotkom. (STA) OBOROŽEVANJE Ruski parlament odobril odstop od pogodbe CFE MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je včeraj anonimno glasoval o zakonu, po katerem bo Moskva odstopila od izvajanja pogodbe o kon-vencionalnih silah v Evropi (-CFE). S 418 glasovi za in nobenim proti so poslanci v dumi podprli od stop od ome nje ne po god be, ki omejuje število tankov, bojnih letal in drugega konvencionalnega orožja v Evropi. Zakon mora odobri ti še zgor nji dom rus ke ga par -lamenta, svet federacije, kar se bo skoraj zagotovo zgodilo, nato pa ga mora podpisati še ruski predsednik Vladimir Putin. Veljati naj bi začel 12. decembra. Putin j e z odstopom od omenjene pogodbe zagrozil že julija, ko so se rusko-ameriški odnosi zaostrili zaradi načrtov o postavitve ameriškega protiraketnega ščita v Evropi in večanja vpliva Zahoda na območju nekdanje SZ. (STA) Bush in Sarkozy o prijateljstvu in sodelovanju WASHINGTON - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v torek obiskal Belo hišo, kjer ga je na državniški večerji v francoščini pozdravil ameriški predsednik George Bush s katerim sta izmenjala zdravici in simbolično potrdila otoplitev odnosov med državama, ki so se ohladili med drugim zaradi vojne v Iraku. Sarkozy je pred tem obiskal ameriške veterane druge svetovne vojne, francosko-ameriški poslovni svet, danes pa bo nastopil pred kongresom, nakar bosta z Bushem skupaj odšla v Mount Vernon na pogovore Belgija 150. dan po volitvah brez dogovora o novi vladi BRUSELJ - Flandrija in Valonija se včeraj spet nista uspeli dogovoriti, kako bi vladali Belgiji, zato je država rekordnih 150 dni po volitvah še vedno brez vlade. Jabolko spora so jezikovna trenja, natančneje flamski načrti za omejitev volilnih pravic francoskogo-vorečih prebivalcev v bruseljskem okrožju. O tem so včeraj razpravljali flamski in francoskogovoreči koalicijski partnerji, pri čemer so slednji sestanek protestno zapustili. "To je konec pogajanj," je naznanil vodja liberalcev Didier Reynders. Makedonska policija ubila skupino Albancev SKOPJE - Makedonska policija je v streljanju, ki je izbruhnilo med operacijo v bližini Tetova na severozahodu Makedonije, včeraj ubila osem domnevnih kriminalcev. Med operacijo, v kateri je policija posredovala s posebnimi enotami, uporabila pa je tudi helikopterje, naj ne bi bili ranjeni policisti ali civilisti. Tarča operacije je bila kriminalna skupina pod vodstvom Lirima Jakupija, ki je pred nekaj meseci zbežal iz zapora na Kosovu. Policija je aretirala osem osumljencev in zasegla večjo količino orožja in streliva. Več osumljencev je še vedno na begu. V streljanju na finski gimnaziji osem mrtvih HELSINKI - V streljanju na neki finski gimnaziji je umrlo osem ljudi, okoli deset jih pa je bilo ranjenih. Streljanje na šoli se je začelo konec dopoldneva na gimnaziji Jokela v Tuusuli, kjer se šola okoli 500 učencev. Po policijskih virih naj bi bil storilec 18-letni dijak, ki je sicer navdušen nad orožjem in nasiljem. Streljati naj bi začel v enem izmed razredov, orožje pa naj bi uperil tudi proti policistom. Svojo gesto je napovedal v video sporočilu. Na koncu si je vzel življenje s pištolo. (STA) GRUZIJA - Voditelj t. i. vrtnične revolucije se spopada s hudo krizo Protestniki tudi včeraj na ulicah Tbilisija Predsednik Sakašvili razglasil izredne razmere TBILISI - Gruzijski predsednik Mihajl Sakašvili je včeraj v prestolnici Tbilisi za 48 ur razglasil izredne razmere, je izjavil gruzijski premier Zurab No-gajdeli. »Izveden je bil poskus državnega udara in na to smo se morali odzvati,« je v izjavi za neko zasebno televizijo, ki je blizu vladi, pojasnil Nogajdeli. Kot je dejal, bodo z razglasitvijo izrednih razmer začasno prepovedali »demonstracije, pozive v medijih k nasilju in nasilni odstranitvi vlade«. Sicer svoboda govora ni bila omejena, je povedal Nogajdeli in dodal, da bodo izredne razmere odpravili, »ko se bo stanje normaliziralo«. Izredne razmere so uvedli potem, ko je policija proti proti-vladnim protestnikom v Tbilisiju uporabila gumijaste naboje in solzivec. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi bilo pri tem ranjenih 360 protestnikov, ki so tako kot v minulih dneh mirno protestirali proti politiki Sakašvilija in za pomlad prihodnje leto zahtevali sklic predčasnih parlamentarnih volitev. Policija je tudi vdrla v prostore glavne opozicijske televizije Imedi in ji preprečila oddajanje. Sakašvili je medtem v televizijskem nagovoru za dogajanje v Gruziji obtožil ruske tajne službe. Te naj bi financirale opozicijo in podpihovale nemire. Napovedal je tudi izgon več ruskih diplomatov iz Gruzije. Rusko zunanje ministrstvo je v odzivu Sakašvilijeve obtožbe zanikalo in jih označilo za »neodgovorno provokacijo«, s katerimi naj bi gruzijski predsednik skušal odvrniti pozornost od problemov v domovini ali odgovornost zanje pripisati tujemu grešnemu kozlu. Sakašvili je z veliko večino zmagal na predsedniških volitvah leta 2004, potem ko j e leta 2003 vodil t. i. vrtnično revolucijo za demokratične in tržne reforme. Zaradi slednjega, predvsem pa zaradi prizadevanj po vključitvi Gruzije v Nato, si je nakopal nezadovoljstvo Rusije, medtem pa je njegova nekdaj trdna priljubljenost začela upadati tudi v Gruziji. Gruzijska policija s pendreki nad protestnike ansa / PRIREDITVE Četrtek, 8. novembra 2007 19 stalno gledališče fjk - Nocoj edina predstava Misticizem in podvigi kitajskih menihov Shaolin in Wudang Spektakel »Drugi obraz Kitajske« priča o večtisočletni kulturi, antičnih tradicijah in orientalskih filozofijah, ki niso izumrle Pred petimi leti so menihi Shaolin prvič obiskali tržaško gledališče Rossetti, ob njihovih ekstremnih meditativno-fizičnih vajah in borilnih veščinah pa je občinstvo takrat ostalo odprtih ust. Nocoj se bo dogodek ponovil, saj bo ob 20.30 v sklopu predstav Stalnega gledališča FJK na sporedu spektakel »L'altro volto della Cina« (Drugi obraz Kitajske), ki je namenjen tako abonentom kot ostalim občanom. Nova turneja menihov Shaolin in Wudang prikazuje današnjo kitajsko stvarnost, kije razdvojena med tradicionalnim misticizmom in sodobnostjo. Država hiti za napredkom in se uveljavlja kot gospodarski velikan, medtem pa so ele- menti večtisočletne kulture in starodavnih tradicij še vedno močno prisotni. Petnajst menihov bo predstavilo občinstvu življenjski slog, ki temelji na duhu in principih antične Kitajske. Menihi, ki so začeli predstavljati svojo umetnost na odrih celega sveta pred 11 leti, presenečajo gledalce s svojimi borilnimi veščinami ter z neverjetnimi fizičnimi in mentalnimi podvigi, ki imajo korenine v filozofiji Jin Jang in v zen budizmu. Spektakel vodi v razmišljanje o neizmerni moči uma, ki pride do izraza predvsem z vajami Hard Qi Gong, ko menihi zberejo svojo energijo in jo sprožijo v določenih delih telesa, ki postanejo popolnoma odporni do bolečine. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 9. novembra, ob 20.30 Nikolaj Er-dman »Samomorilec« - premiera red A z italijanskimi nadnapisi. V soboto, 10. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red B. V nedeljo, 11. novembra, ob 16.00 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red C z varstvom otrok. V torek, 13. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red F. V sredo, 14. novembra, ob 11.00 Jure Ivanušič »Od tišine do glasbe« za prvi bienij. V četrtek, 15. novembra, ob 10.00 Jure Ivanušič »Od tišine do glasbe« za srednje šole. V soboto, 17. novembra, ob 20.30 Nikolaj Erdman »Samomorilec« - red T z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti a.ArtistiAssociati: »La variante di Lünenburg« / povzeto iz romana Paola Maurensiga; nastopajo Milva, Walter Mramor, orkester in zbor Združenja ARS Atelier, uglasbil dirigent: Valter Si-vilotti, v produkciji a.ArtistiAssociati. V soboto, 10. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri. Carlo Goldoni »I due gemelli vene-ziani« igra Massimo Dapporto. Urnik: v torek, 13. novembra, ob 20.30, v sredo, 14. novembra, ob 16.00, od četrtka, 15., do sobote, 17. novembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 18. novembra ob 16.00. DVORANA BARTOLI Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »Inde-moniate«. / Nastopata: Teatro Club Udi-ne in Stalno gledališče FJK. Režija: Massimo Somaglino. Urnik: danes, 8. novembra, ob 21.00, jutri, 9. novembra, ob 19.00, v soboto, 10. novembra, ob 21.00 ter v nedeljo, 11. novembra ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 19. novembra, ob 20.45 / »Miserabili. Io e Margaret Thacher«, igra Marco Paolini, glasbena spremljava Mercanti di Luquore. VIDEM Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: do 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizo- da; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Teatro Nuovo Giovanni da Udine Pepe Rubianes »Lorca eran todos« / igra v španščini z nadnapisi v italijanščini; danes, 8. novembra, ob 20.45. Povzeto po Eugeneju Ionescu »Una terribile passione« v režiji Caudia de Meglia, igra Civica Accademia D'Arte Drammatica Nico Pepe. V soboto, 17. novembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče V sredo, 14. in četrtek, 15. novembra, ob 20.00 J. B. P. Molière »Namišljeni bolnik« gostovanje SSG iz Trsta. KOBARID Kulturni dom V nedeljo, 11. novembra, ob 19.00 gostovanje dramske skupine PD Štandrež s komedijo »Boeing boeing«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 8. novembra - 11.00-12.50 in 19.00-20.50 / Jean-Baptiste Poquelin Molière »Tartuffe«. Jutri, 9. novembra - 19.30-22.55 / Jean-Baptiste Poquelin Molière »Scapi-nove zvijače«. V soboto, 10. novembra - 19.30 / Ta-deusz Slobodzianek »Profet Ilja«. V ponedeljek, 12. novembra, ob 19.30 / Dane Zajc »Jagababa«. V torek, 13. novembra, ob 18.00 in v petek, 16. novembra ob 19.30 / Te-nessee Williams »Orfej se spušča«. V sredo, 14. novembra, ob 19.30 / Henrik Ibsen »Strahovi«. V četrtek, 15. novembra, ob 17.00 / Ivan Cankar »Romantične duše«. Mala drama Danes, 8. novembra - 20.00-21.40 / Ana Lasič »Za zdaj nikjer«. Jutri, 9. novembra - 20.00-21.45 / Ya-smina Reza »En španski komad«. V soboto, 10. novembra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney »Okus po medu«. V sredo, 14. novembra, ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev »Ahasver. V četrtek, 15. novembra, ob 17.00 / Ya-smina Reza »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 8. novembra, ob 19.00, / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander »Kabaret«. Jutri, 9. novembra, ob 19.30, / Petr Ze-lenka »Zgodbe vsakdanje norosti«. V soboto, 10. novembra, ob 19.30, / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick »Goslač na strehi«. V torek, 13. novembra, ob 19.30 / Richard Bean »Evrofilija«, gostuje SLG Celje. V sredo, 14., četrtek, 15., in v petek, 16. novembra, ob 19.30 / Peter NIchols »En dan sv smrti Jožce Rožce«. Mala scena V torek, 13., in v sredo, 14. novembra, ob 20.00 / Kim Komlanec »Kura nima jajc«. V četrtek, 15., in v petek, 14. novembra, ob 20.00 / Sergi Belbel »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče V nedeljo, 11., v soboto, 17., v ponedeljek, 19. , v sredo, 21. in v petek, 23. novembra, ob 19.30 / Carlo Goldoni »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka Martin Škof. Teatro Palamostre V soboto, 10. novembra, ob 21.00 / »Battesimi dell'acqua e del coraggio«, baletna predstava. Nastopajo: Balletto Civile, CSS Teatro stabile di innova-zione del FVG in Artificio 23. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V soboto, 10. novembra ob 20.30, Ro- vinj, cerkev sv. Jurija in Eufemije / Manuel Staropoli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo. V nedeljo, 11. novembra ob 17.30, samostan sv. Ciprijana / Manuel Staro-poli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo. _SLOVENIJA_ KOPER Dvorana Pokrajinskega muzeja V soboto, 10. novembra, ob 20.00 koncert Branimira Slokarja - pozavna in Katharine Kegler - klavir. KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 10. novembra, ob 20.00 / koncert Komornega zbora Ave, zborovodja Andraž Hauptman, orgle Polona Gantar. NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 9. novembra, ob 20.15 / »Večer samospevov« Mirjam Kalin - alt, Gabriel Lipuš - tenor, Bojan Gorišek - klavir. V ponedeljek, 12. novembra, ob 20.15 / Godalni kvartet Paizo, Danska. TOLMIN Kinogledališče V soboto, 10. novembra, ob 18.00 / Državno srečanje ljudskih pevcev in godcev. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 8. in v petek, 9. novembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije. V ponedeljek, 12. novembra, ob 16. in 18. uri Gallusova dvorana / »Glasbena torto« sodelujejo: Trobilni ansambel Slovenske filharmonije, Godalni kvartet Fiasco, Slovenski tolkalni projekt StoP, Big Band SGBŠ Ljubljana in Boštjan Gorenc. V torek, 13. novembra, ob 19.30 Mala dvorana / »Mladi mladim« nastopajo: Eva Nina Kozmus - flavta, Mateja Urbanč - kavir ter klavirski duo Marjan Peternel in Tjaša Šketako. V torek, 13. novembra, ob 20. uri »75 let Antona Nanuta« igra simfonični orkester RTV Slovenija in solistka Irena Grafenauer (flavta). ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La contrada Od 14. do 23. novembra »Menopause The Musical« igrajo Marisa Lurito, Fio-retta Mari, Marina Fiordalico in Cey-stal White. Urnik: 14., 15., 19., 20., 21. in 22. novembra ob 20.30 ter 16., 18. in 23. novembra ob 16.30. GORICA Kulturni dom V četrtek, 15. novembra ob 20.30 / Nastop kitarista Vlatka Stefanovskega, spremljala ga bosta Dejan Milosavljevič -kitara in Djoka Maksimovski - bobni. Auditorium G. Verdi Jutri, 9. novembra, ob 20.45 / Alexandre Dubach - violina in Daniela Dubach - klavir. TRŽIČ Župnijska dvorana sv. Nikolaja (Aris - San Polo) V petek, 16. novembra, ob 20.30 / Dobrodelni koncert za poplavljence in bolnico Franjo »S pesmijo našo 2007 - 3. izvedba«. Nastopali bodo: Alfi Nipič, Zoran Lupinc Trio in Kvintet Veseljaki. Občinsko gledališče Danes, 8. novembra ob 20.45 / »La casa del diavolo« je naslov glasbenega večera v izvedbi ansambla »Il giardino armoni-co« pod vodstvom Giovannija Atoninija. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Jutri, 9. novembra ob 20.45 / Orkester of the Age of Enlightenment. Dirigent: Vladimir Jurowski. Pianist: Stephen Hough. TRST Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Galerija Lipanje Puntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 24. novembra je na ogled razstava Deziderija Švare pod naslovom »Poklon Milku Bam-biču«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. NABREŽINA V kavarni Gruden je na ogled razstava »Vezenine« Bogomile Doljak. Odprto po urniku kavarne, ob sredah zaprto. V dvorani Iga Grudna »Igriva pripoved podob« - razstavljajo Živa Pahor, Štefan Turk in skupina Vile&Vampi. Urnik: ob petih in sobotah od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. GORICA Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. V državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja. KD za umetnost KONS in KC L. Bra-tuž vabita na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L. Bratuž, Drevored 20. septembra 85 do petka, 16. novembra, od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. LESTANS Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18. novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripovedi«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V Galeriji Artes, Gradnikove brigade 6, bo še danes, 8. novembra, na ogled razstava akademskih slikarjev Rajka Čubra, Andreja Pavliča in Borisa Za-platila pripravljeno v počastitev njihove petdesetletnice. Urnik: od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure. Poslovni center Hit - Paviljon: do 30. novembra je na ogled razstava z naslovom Naslikati prihodnost v okviru mednarodnega humanitarnega projekta Paint the future. Slikarji iz različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 003865-3959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. Dom Andreja Manfreda: danes, 8. novembra, ob 18.00 otvoritev razstave fotografij iz natečaja Občine Kobarid »Tu je moj dom«. Razstava bo na ogled do konca novembra. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: do 30. novembra je na ogled razstava ljudskih glasbil in glasbenih izročil v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem. 2 0 Četrtek, B. novembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Zmaga in neodločen izid italijanskih ekip v ligi prvakov Odlični drugi polčas Interja Pomembna točka Rome v Lizboni Po dva zadetka sta dosegla Ibrahimovic in Cambiasso - Pizarro šele v 90. minuti MILAN/LIZBONA - Inter je z odlično igro v drugem polčasu premagal moskovski CSKA, kije v prvem polčasu vodil celo z 2:0. Nepričakovano rusko vodstvo je prebudilo Mancinije-ve varovance, ki so pritisnili na plin in v nekaj minutah stanje izenačili na 2:2. Nasprotnikovo mrežo sta zatresla Ibrahimovic in Cambiasso. V drugem polčasu so črno-modri prevzeli pobudo v svoje roke. Milančani so še dvakrat zatresli rusko mrežo. Strelca pa sta bila vedno ista: Šved bosanskega rodu in Ar-gentinec. Za »Ibro«, ki je bil sinoči v vrhunski formi, je to druga »dvojka« (dva zadetka) v letošnji ligi prvakov. Dodati moramo še, da je Zlatan z goloma prekinil strelsko »sušo«, kije trajala dober mesec dni. Pred tekmo Inter - Cska je pred stadionom Meazza prišlo do neredov med domačimi in ruskimi navijači. Vročekrvneže je morala umiriti policija. Roma pa je v Lizboni iztržila pomembno točko. Spallettijeve varovance je dejansko rešil Pizzaro, ki je izenačil šele v 90. minuti, potem ko so domači navijači že proslavljali zmago in tri točke. Prvi so sicer povedli Rimljani po zaslugi mladega Cassetija, ki je dosegel res za oko lep zade tek. Zatem je kma -lu izenačil Liedson, ki je Romino mrežo zatresel še v 20. minuti drugega polčasa. Inter - CSKA Moskva 4:2 (2:2) STRELCI: Jo v 23., Vagner Love v 30., Ibrahimovic v 32., Cambiasso v 34.; Cambiasso v 67., Ibrahimovic v 75. min. INTER (4-4-2): Julio Cesar; Mai-con, Cordoba, Samuel, Chivu; Zanetti, Dacourt, Cambiasso, Maxwell (Solari); Ibrahimovic (Suazo), Crespo (Cruz). TRENER: Mancini. CSKA (3-4-1-2): Afinkeev; A. Be-rezutski, V. Berezutski (Eduardo), Gri-goriev; Zirkov, Dudu (Taranov), Rahi-mic, Krasic; Carvalho; Jo (Aldonin), Va- Interjev napadalec Hernan Crespo tokrat ni bil najbolj razpoložen ansa gner Love. TRENER: Gazajev. Sporting - Roma 2:2 (1:1) STRELCI: Cassetti v 4., Liedson v 22. in v 64., Pizarro v 90. min. SPORTING (4-3-1-2): Tiago; Abel, Tonel, Polga, Ronny; Izmailov (Pereirinha), Veloso, Moutinho; Ro-magnoli; Djalo (Vukčevic), Liedson. TRENER: Bento. ROMA (4-2-3-1): Doni; Cicinho, Mexes (Ferrari), Juan, Cassetti; De Rossi, Pizarro; Giuly (Brighi), Perrotta (Esposito), Mancini; Vučinic. TRENER: Spalletti. POKAL UEFA - Danes (20.45): Fiorentina - Elfsborg (La7 Carta+ in Al-Džazira Sport 2). 25 zadetkov v enem samem večeru je novi rekord v letošnji ligi prvakov. Doslej so jih največ dali 24. Sinoči so se razigrali v Milanu (Inter - Cska 4:2) in v Manchestru (Utd - Dinamo Kijev 4:0). Zanimivo je še, da je kar šest nogometašev dalo po dva gola: Ju-ninho, Cambiasso, Ibrahimovic, Renato, Tevez in Liedson. V osmini finala... Angleška kluba Manchester United (na posnetku napadalec Rooney) in Arsenal sta se po sinočnjem 4. krogu lige prvakov že matematično uvrstila v osmino finala. »Topničarji« so igrali neodločeno v Prago (0:0 proti Slaviji), »Rdeči vragi« pa so na Old Traffordu zanesljivo premagali ukrajinski Dinamo. Izida Lyon - Stuttgart Skupina E 4:2, Barcelona - Rangers 2:0 Barcelona 4 3 1 0 7:0 10 Rangers 4 2 1 1 5:3 7 Lyon 4 2 0 2 6:8 6 Stuttgart 4 0 0 4 3:10 0 PRIHODNJI KROG (27.11.) Stuttgart -Rangers, Lyon - Barcelona Skupina F Izida Manchester Utd - Dinamo Kijev 4:0, Sporting - Roma 2:2 Manchester Utd 4 4 0 0 10:2 12 Roma 4 2 1 1 6:4 7 Sporting 4 1 1 2 5:6 4 Dinamo Kijev 4 0 0 4 1:10 0 PRIHODNJI KROG (27.11.) Dinamo Kijev -Roma, Manchester - Sporting Skupina G Izida Inter - CSKA Moskva 4:2, Fenerbahče - PSV Eindhoven 2:0 Inter 4 S 0 1 B:4 9 Fenerbahče 4 2 2 0 5:2 B PSV 4 1 12 2:5 4 CSKA 4 0 1S 6:10 1 PRIHODNJI KROG (27.11.) Cska - Psv, Inter -Fenerbahče Skupina H Izida Steaua - Sevilla 0:2, Slavija Praga - Arsenal 0:0 Arsenal 4 3 10 11:0 10 Sevilla 4 3 0 1 8:6 9 Slavija 4 1 1 2 4:12 4 Steaua 4 0 0 4 2:7 0 PRIHODNJI KROG (27.11.) Sevilla - Arsenal, Steaua - Slavija KOŠARKA - 3. kolo evrolige V Tivoliju so padli tudi Rusi Union Olimpija v zanjih sekundah s koši Marka Miliča premagala evropskega podprvaka CSKA Moskvo - Za zmaje druga zmaga - Gorenc okrepil Olimpijo Union Olimpija - CSKA Moskva 74:72 (23:22 17:21, 14:12, 20:17) U. OLIMPIJA: Dončic 5, Booker 4, Močnik 2, Dragic 11, Milič 14, Hukic 23, Begic 7, Zupan 6, Taylor 2. CSKA: Papalukas 6 , Zisis 5 , Smodiš 18, Šiškauskas 7, Holden 9, Andersen 10, Savrašenko 2, Langdon 9, Goree 6. PM: U. Olimpija 11:15, CSKA 21:28. Met 2T: U. Olimpija 18:36, CSKA 15:32. Met 3T: U. Olimpija 9:22, CSKA 7:19. SKOKI: U. Olimpija 28, CSKA 23. SON: U. Olimpija 27, CSKA 20. PON: Zupan (38.). Union Olimpija je v evroligi požela že drugo zmago: tokrat je v polnem Tivoliju (pred 5500 gledalci) padel tudi moskovski CSKA. To je bil prvi poraz lanskih evropskih podprvakov, evropskih prvakov 2006 in šestkratnih zaporednih udeležencev zaključnih turnirjev evrolige. Tekmo je v zadnjih sekundah odločil kapetan Marko Milič in poskrbel za drugo zaporedno zmago Ljubljančanov v Tivoliju. Uvod je bil zelo izenačena, nobena ekipa pa ni imela več kot koša ali dveh naskoka. Zmaji so v prvem polčasu vodili tu- di za štiri točke (37:33), ob polčasu je bilo 43:40 za goste, ki so povedli s trojko Slovenca v ruskem dresu Matjaža Smodiša. Memi Bečirovic in Ettore Messina sta v drugem polčasu spremenila taktiki. Po ofenzivnem prvem polčasu sta moči usmerila v obrambo, tako da so koši postali redkost, zapravljene priložnosti na eni in drugi strani pa so se vrstile. Gostje so povedli na43:48, a so zmaji s pridom izkoristili tehnično napako Theodorasa Papaloukasa in izenačili na 52:52. Odločilni del so bolje pričeli gostje, ki so si v treh minutah igre nabrali osem točk prednosti (54:62). Union Olimpija se ni predala, vztrajno je lovila priključek in ga točno 100 sekund pred iztekom časa tudi ujela. Hukic je s trojko izenačil na 68:68, nato je Dončic zadel oba prosta meta, tako da so zmaji povedli na dve točki (70:68). Vodstvo dveh točk so obdržali vse do konca. Marko Milič je v zadnjih 28 sekundah dosegel dva koša -prvega za 72:70, drugega pa v zadnji sekundi, ki je pomenil zmago. Pred tekmo so pod strop dvignili dres Iva Daneua. Gorenc okrepil Olimpijo - Košarkarski klub Union Olimpijo je včeraj okrepil slovenski krilni košarkar Boris Gorenc, ki je v preteklosti že igral za najboljšo slovensko košarkarsko ekipo in z njo leta 1994 tudi osvojil evropski pokal v Lausanni. Boris Gorenc je s slovenskim prvakom podpisal pogodbo do konca leta, mogoča pa je tudi predčasna prekinitev. Z vadbo v Tivoliju je 33-letni Gorenc že pričel, na parket pa bo stopil, ko bo končana rehabilitacija poškodbe kolena, ki jo je staknil prejšnjo sezono. Ostali izidi: Montepaschi Siena -Žalgiris 89:64; Aris - Cibona 77:73, Le Mans - Vilnius 77:83, Brose Baskets Bamberg - Real Madrid 49:59, Partizan - Pa-nathinaikos 90:94 Danes: Olympiacos -Virtus Bologna (SKY sport 3, 20.25), Armani Jeans Milano - Unicaja (SKY sport 2, 20.25). Do zmage samo Nachbar Od slovenskih NBA-ligašev je bil tokrat uspešen samo Boštjan Nachbar, ki je s svojim moštvom New Jersey premagal Altalnto s 87:82. K tretji zmagi je prispeval 7 točk, tri podaje in dve asistenci, igral pa je 23 minut. Los Angeles Lakers Saše Vujačiča je s 104:108 izgubil proti ekipi New Orleans Hornets. Charlotte Primoža Brezca (6 minut, 1 skok, 0 točk) je s 83:115 klonil proti ekipi Phoenix Suns. Raptorji iz Toronta, kjer igra Rašo Neste-rovič (5 minut, 2 skoka, 0 točk) in Italijan Andrea Bargnani (5 točk), so s 85:112 izgubili proti moštvu Milwaukee Bucks. Be-no Udrih pa pri zmagi Sacramenta nad Se-attlom (104:98) ni sodeloval. Tudi Belline-lijev Golden State je ostal praznih rok: proti Clevelandu so klonili 104:108, Marco Bellinelli pa ni vstopil na igrišče. LIGA UPC TELEMACH - Izida: Geoplin Slovan - TCG Mercator 83:75, Šentjur - Helios Domžale 62:85. BENETTON TREVISO - Po osmih porazih v desetih tekmah so pri košarkarskem prvoligašu iz Trevisa odstavili trenerja Alessandra Ramaglio. Do imenovanja novega trenerja je moštvo prevzel pomožni Vitucci. ODBOJKA Anastasi ima Lorisa in Mateja stalno pred očmi Novi italijanski selektor moške odbojkarske reprezentance Andrea Anastasi še ni izbral dvanajstih igralcev, ki bodo nastopili na pred-kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Catanii. V kraju Salso Maggiore zato dvakrat dnevno trenirata še oba naša odbojkarja, Matej Černic in Loris Mania! Trener Anastasi bo seznam 18 igralcev bržkone zmanjšal na šestnajst šele v nedeljo, kot nam je povedal Loris. »Trener Anastasi je zelo zahteven. Vsi soigralci, ki so že prej nastopali z reprezentanco so mnenja, da je on pravi trener za izbrano vrsto, predvsem zaradi resnega pristopa, ki ga prejšnji selektor ni imel,« je ocenil novega trenerja Števerja-nec Loris, ki v hotelski sobi spi z njegovim tekmecem Barijem. »Ko ui-gravamo postave, večinoma izbere Anastasi vedno mene. Tudi Matej pravi, da trener računa name,« je pojasnil libero, ki se vsak dan vozi z Matejem do športne palače. Mania' pa ne izključuje možnosti, da bosta zaradi možnosti vpoklica 13 igralcev oba libera izbrana v reprezentanco. Matejeva poškodba pa je -zgleda - mimo, saj redno trenira z ostalimi, posebnemu programu za koleno pa sledi samo pri razteznih vajah. »AZZURRE USPEŠNE« - Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je drugo fazo svetovnega pokala zaključila s peto zaporedno zmago. Tokrat je s 3:0 (25:18, 25:19, 25:14) gladko premagala Japonsko. Namesto Piccininijeve (trebušne bolečine) je zaigrala spet Manuela Secolo, mlada Ortolanijeva pa je v drugem setu osvojila dve pomembni točki po vodstvu 18:17 za Japonsko. Najboljša na igrišču je bila s 13 točkami Aguero, sledijo ji Ba-razza 12, Gioli in Del Core 11. »Az-zurre« se sedaj selijo v Sapporo, kjer se bodo pomerile s Poljsko (9. 11), Kenijo (10. 11.) in Perujem (11. 11.). Kek objavil seznam za Bolgarijo LJUBLJANA - Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je pred zadnjo tekmo v kvalifikacijah proti Bolgariji, ki bo 21. 11. ob 18. uri v Celju, skrčil seznam igralcev. Poleg odpadlih Igorja Laziča in Dejana Ru-siča ni kapetana Maribora Reneja Miheliča, ki bo nastopil z reprezentanco do 21. leta. Dalibor Stevano-vič se po poškodbi vrača v ekipo, v napadu pa bi se ob Lavriču (verjetno bo vendarle zadržal mesto v prvi ekipi) lahko znašel Valter Birsa, ki sicer povsem v špici ne igra prav rad. Morda se odpira tudi možnost za peti nastop Zlatana Ljubijankiča. Zaradi lažje poškodbe Jokiča je selektor uvrstil tudi Kokota. Pri Williamsu Nakadžima V naslednji sezoni bo v moštvu Williams ob Nicu Rosbergu vozil tudi Kazuki Nakadžima, ki je bil pri tem britanskem moštvu že dalj časa testni voznik. Po odpovedi sodelovanja Alexandra Wurza pa je na zadnji dirki sezone tudi nastopil. Rosberg bo za moštvo Franka Williamsa vozil že tretje leto zapored. Udinese in potni listi VIDEM - Včeraj se je v Vidmu začel proces proti dvema nekdanjema brazilskima nogometašema Udineseja Jorginhu De Castru in Junioru Pe-reiri, ki ju obtožujejo ponaredbe potnih listov. Obtožena sta tudi Gi-no Pozzo in Sigfrido Marcati. / ŠPORT Četrtek, 8. novembra 2007 21 NOGOMET NA MIVKI - Poraz Italije na SP v Braziliji »Azzurro« Michele Leghissa se je poslovil pred četrtfinalom Senegal slavil šele po podaljšku (6:5) - Italijanske upe je zatem pokopal Urugvaj RIO DE JANIERO - Italijanski reprezentanci nogometa na mivki se ni uspelo uvrstiti v četrtfinale svetovnega prvenstva (pod okriljem svetovne nogometne zveze FIFA). Na peščenem igrišču na znani brazilski plaži Copacabana so Michele Leghissa (zno va je so lid no od igral v ob ram bi) in tovariši nerodno izgubili proti Senegalu (6:5). Italijani so večji del tekme vodili (tudi za dva gola), premoč Afričanov pa so morali priznati šele po podaljšku. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena. »Azzurri« so zatem upali, da bo Japonska premagala Urugvaj. Tako pa le ni bilo in Južnoame-ričani so slavili s 3:2, čeprav so Japonci vodili z 2:1 skoraj do trikratnega sodnikovega žvižga. Italija je tako končala prvi del prvenstva na tretjem mes tu, kar ni bi lo do vo lj za na pre do -va nje v fi nal ni del. DANAŠNJI ČETRTFINALNI SPORED: Španija - Mehika, Brazilija - Portugalska, Senegal - Francija, Nigerija - Urugvaj. □ Obvestila AŠD SK BRDINA organizira zimo-vanje v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokli-cejo na štev. 3475292058. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi družine, da se udeležijo Martinovanja, v nedeljo 11. novembra. Ob 9. uri se bomo zbrali pri bivšem »Ljudskem domu« v Križu. Obvezno se je prijaviti na 040 220155 (Livio) ali tel.: 338 5953515 (Katja). AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«. SK DEVIN prireja sejem rabljene smučarske in kolesarske opreme v Hali F tržaškega Velesejma na Trgu De Gasperi, 1. Zbiranje rabljene opreme v torek 20. in v sredo 21. novembra od 10.30 do 20.00. Sejem v petek 23., v soboto 24., v nedeljo 25. in v ponedeljek 26. novembra od 10.30 do 20.30. Za informacije tel. 3335201854 -www.skdevin.it. Michele Leghissa (desno) je v letošnji sezoni igral pri Rudi v 1. amaterski ligi, snubi pa ga Gonars v elitni ligi ansa INTERVJU - Jani Klemenčič Z vetrom lažje kot z vesli Leta 1992je v Barceloni Sloveniji s četvercem brez krmarja priveslal prvo olimpijsko odličje Blej ski ves lač Ja ni Kle men čič je avgusta meseca pri 36 letih starosti najavil, da zaradi zdravstvenih težav zaključuje dolgo in uspešno ves laš ko ka ri e ro. Edi no in da leč najpomembnejšo odličje je osvojil že na začetku svoje kariere, in sicer leta 1992 v Barceloni, ko je pri 18 letih Sloveniji priveslal s četvercem brez krmarja prvo olimpijsko odlič-je. Ja ni je res obe sil ves la na klin, toda s športom sploh ni zaključil. V Trstu se je na krovu jadrnice Črna lepotica (razred RC44) preizkusil kot jad ra lec s slo ven sko po sad ko Ekipa44, ki je na koncu osvojila na Trieste Cup RC44 odlično tretje mesto (premagali so celo Couttso-vo Omego). »Sem človek, ki ima vedno rad nove izzive. V tej ekipi sem se znašel predvsem zaradi Mitje Margona in Tomaža Čopija, ki ju poznam že od olim pij skih iger iz le ta 1996. Upam, da so vsi fantje na jadrnici zadovoljni z mojim delom, razkriti pa vam moram, da izredno uživam,« je po ve dal. Ali se torej obeta nova športna kariera, in sicer profesional-nga jadralca? »To je nedvomno lep izziv. Vsekakor sem še zelo daleč od tega, da bi postal pravi profesionalec, saj sem jadrati začel šele aprila meseca. Treba je vprašati ostale, če sem dovolj dober za ta šport.« Kakšne pa so razlike med jadranjem in veslanjem? »Jah...ko sem prišel do spoznanja, da je z vetrom lažje kot z vesli, je bilo veliko bolje. Šalo na stran, velikih razlik v bistvu ni. Tako kot pri veslanju, je tudi tu zelo pomembno ekipno delo. Potrebna je koordiniranost, saj samo tako prideš do uspeha, tako v jadranju kot v veslanju.« Rado Šušteršič KOŠARKA - Trst Pool Basket: nov projekt štirih društev Štiri tržaška društva so včeraj podpisala dogovor o sodelovanju, ki ima za cilj nov zagon mladinske košarke pod Svetim Justom. Pool Basket Trieste bodo sestavljali vsi registrirani košarkarji iz klubov Pal-lacanestro Trieste 2004, Libertas, Servolana in Don Bosco-Salesiani (slednjega ne gre zamenjati z zgodovinskim društvom iz Istrske ulice, ki j e prešel pod okrilje SGT in sodeluje posebej s klubom Venez-ia Giulia Muggia). Projekt so predstavili v Modri dvorani tržaške Občine ob prisotnosti odbornikov za šport Občine Trst Parisa Lippija in Pokrajine Trst Maura Tommasini-ja, župan Roberto Dipiazza pa je nastopil v vlogi predsednika Palla-canestro Trieste 2004, ki je glavni nosilec pobude. Vsebino dogovora je predstavil odgovorni za finančno plat delovanja Pallacanestro Trieste 2004, ekonomist Federico Trevisan. Glavne postavke poola so članstvo vseh registriranih košarkarjev iz štirih okolij, reprezentance najboljših v kategorijah Under 17 in Under 19 ter pravica prvega mestnega društva, da si prisvoji igralce, ko prestopijo na člansko raven. Dolgoročni cilj projekta je ta, da se ponovno okrepi prvo mestno ekipo z domačimi košarkarji, ki jim tako ne bi bilo treba več - kot se dogaja že dolgo let - iskati sreče širom po Italiji. Dogovor je odprte narave, se pravi, da lahko vanj naknadno vstopijo tudi druga zainteresirana društva. Odgovorni pravijo, da naj bi danes v projekt spadalo kar šeststo mladih igralcev, skoraj petsto mini košarkarjev in okrog 60 trenerjev, skupno torej preko tisoč mladih. Bomo videli, ali bo zamisel uspešna, saj je bilo v preteklosti takih poskusov že veliko, vsi pa so se naposled izjalovili. Poleg Dipiazze so sodelujoče klube predstavljali predsedniki Massimo Sossi (Don Bosco-Salesi-ani), Daniele Bassi (Libertas) in Edi Covaz (Servolana). Zupan se je med drugim navezal na aktualne dogodke v tržaški košarki in priznal, da je trener Acegasa (na predstavitvi sta bila prisotna športni vodja Maurizio Tosolini in košarkar Claudio Bonaccorsi) Ferruc-cio Mengucci (nad katerim visi po pisanju večinskega mestnega dnevnika Damoklejev meč odslovitve v primeru petega poraza v nedeljo v derbiju v Gorici) doslej delal ves čas z nepopolno zasedbo in torej v objektivno težkih razmerah. KOŠARKA - Promocijska liga Domovci zlahka do četrte zaporedne zmage Od uvodnih minut vedno v vodstvu - Na igrišče je stopilo vseh 12 igralcev - Bor ZKB (U17) visoko izgubil proti Pallacanestru Trieste, ki spada med favorite prvenstva Deželno prvenstvo Under 17 Domovec Albert Vončina je tokrat dosegel 11 točk boris prinčič Dom - Amatori Pallacanestro Isontini 96:64 (29:16, 47:27, 64:44) DOM: Voncina 11, Bresciani 2, Gravner 10, Cej 17, Belli 8, Franco 18, Campanello 14, Ambrosi 6, Kojanec, Pahor 6, Čotar, Zavadlav 4, trener Peter Brumen. SON: 20; PON: nihče. 3T: Campanello 4, Cej 3, Voncina 2, Belli 1. Čeprav so domovci ponovno nastopili v nekoliko okrnjeni postavi (odsoten je bil Kristancic, ki uživa zasluženi tropski počitek nekje na Kubi), so zlahka prišli do četrte zaporedne zmage. Ze v prvi četrtini se je ekipa iz Ronk izkazala za skromnejšo ekipo, saj je domovcem uspelo doseči v tem delu kar 29 točk, predvsem po zaslugi Ceja in Franca, ki sta bila tudi najboljša strelca na tekmi. Drugo četrtino so do-movci začeli zelo pogumno in z agresivno obrambo ukradli tri zaporedne žoge ter so zlahka zadevali v hitrih protinapadih, v katerih je blestel predvsem Gravner, ki je popeljal domovce do vodstva dvajsetih točk. V tretji četrti- ni se je ronška ekipa odločila za consko postavitev, ki je nekoliko zmedla domovce, ki so v tem delu zgubili lepo število žog, tako da so se gostje nekoliko približali. A njihov preobrat je zaustavil Franco s kar desetimi točkami v tem delu. Zadnja četrtina pa je bila povsem enosmerna. Ob požrtvovalnem Belliju se je razigral Campanello, ki je s štirimi trojkami ob odličnem odstotku meta popeljal domovce do končnega vodstva tridesetih točk. Tokrat pohvalo zasluži celotna ekipa, saj je pokazala dobro skupinsko igro. Izpostaviti je treba, da poleg običajnih strelcev, sta dober delež k zmagi prispevala tudi Ambrosi in Belli, ki sta se srčno borila od prve do zadnje minute. Na tekmi je tudi stopilo na igrišče vseh 12 igralcev in ob tem je Luka Bresciani dosegel svoji letošnji prvi točki. (a.v.) Lestvica: Dom in Monfalcone 8, Grado6*, Edera, Falconstar* in Romans 4, Villesse in Amatori Isontini 2, Mos-sa in Cormons 0. (* s tekmo manj) Bor Zadružna kraška banka -Pallacanestro Trieste 51:107 (8:29, 19:57, 39:76) BOR: Rizzi, Pertot 10, Peretti, Sancin, Celin 24, Tanasijevič 3, Švara 4, Nadlišek 3, Kukič, Montalto 7, Bat-tigelli, trener Robi Jakomin. TRI TOČKE: Celin 4, Pertot 1. Borovi kadeti so po pričakovanjih visoko izgubili proti po vsej verjetnosti najboljši ekipi v prvenstvu. Vrstniki Pallacanestro Trieste so zlasti telesno močnejši, pa tudi tehnično bolje pripravljeni. Borovci so se jim resneje upirali le v začetku, zatem pa so jih gostje nadigrali. Na trenutke Jakomino-vi fantje sicer niso igrali slabo, vendar mora biti njihov pristop do treningov in tekem bolj resen, saj se morajo zavedati, da jih čaka še ogromno dela in da so šele na začetku poti v organizirani košarki. 22 Četrtek, 8. novembra 2007 ŠPORT / umetnostno kotalkanje - Svetovno prvenstvo v Avstraliji Tanja Romano s prepričljivim nastopom na dobrem izhodišču V obveznih likih 11. - Zmagala je Nemka - Danes kratki program s krstnim nastopom Roncellijeve Prvi dan tekmovanj na svetovnem prvenstvu v Brisbaneu je mimo. Tanja Romano je po obveznih likih na 11. mestu (213,300 točk), kar predstavlja odličen položaj za kombinacijske medalje. Le tri tekmovalke, ki se bodo danes in jutri tudi potegovale za kombinacijo, so dosegle včeraj boljši rezultat. To sta Nemki Sandra Woyciechowski, ki je bila včeraj prva in Inga Knor (4. mesto) ter Portugalka Liliana Andrade (9. mesto), ki pa ima v točkah le manjšo prednost in j e edina, ki konkurira za medaljo. Na SP leta 2005 je bila druga, lani pa tretja v kombinaciji. Včerajšnje tekmovanje se je začelo že zgodaj zjutraj (ob 8.30). Tanja je dobro izpeljala prve tri obvezne like, pri zadnjem pa ji je rahlo upadla koncentracija in je naredila napako. Trener Mojmir Kokorovec je bil po nastopu zelo zadovoljen s Tanjinim nastopom: »Tanja je tokrat koncentracijo obdržala dosti dlje kot ponavadi«. Med 33 tekmovalkami sta včeraj nastopili tudi Slovenki Nika Arčon, ki je bila 15. in Lucija Mlinarič 16. Danes bodo na ploščad stopile tudi ostale tekmovalke, ki se ne potegujejo za kombinacijo, med njimi tudi tržaška Slovenka Francesca Roncelli. Na vrsti bo kratki program. Konkurenca je precej kakovostna: poleg Španke Sanchez, kije tehnično edina Tanjina konkurentka, so na uradnih treningih dokazale dobro formo tudi Italijanka Baldisser, Roncellijeva, obe Slovenki, Argentinka Vanzulli in Av-stralka Bryant. Vse se po mnenju trenerja Kokorovca lahko potegujejo za prva tri mesta v prostem programu. Na ploščadi v Carrera Stadiumu bo Tanja nastopila z novim kratkim programom, ki vključuje težji koreografski del programa. Vrstni red po obveznih likih: 1. Sandra Woyciechowski (Nem) 241,700, 2. Cristina Giulianini (Ita) 234,000, 3. Candida Cocchi (Ita) 231,400, 11. Tanja Romano (Ita) 213,300, 15. Nika Arčon (Slo) 208,700, 16. Lucija Mlinarič (Slo) 210,100. Tanja nastopa na članskih svetovnih prvenstvih od leta 2002. V obveznih likih je bila enkrat 6., trikrat 8., lani 20., letos pa je po dobrem nastopu zasedla 11. mesto. Letošnja zmagovalka Nemka Woyciechowski je zlato v obveznih likih osvojila tudi lani v Murcii kroma namizni tenis - Deželne lige Kras kot za stavo Igralci in igralke zgoniškega društva so zmagali v C2, D1 in D2-ligi Moška C2-liga Kras - Udine Fiorino 5:0 Tom Fabiani - De Falco M. 3:0 (5.8.3); Tjaša Kralj - Pieri 3:0 (2,9,6); Stefano Rotella - De Falco G. 3:0 (2,3,3); Tom Fabiani - Pieri 3:1 (-5,1,4,2); Stefano Rotella - De Falco M. 3:0 (6,4,6). Tekma je trajala manj kot eno uro in videmska ekipa je kaj kmalu razumela, da nima pravega orožja proti močnejši domači ekipi. Tokrat je odigrala svojo vlogo, ker ji pravilnik dopušča, igralka »B« ženske lige Tjaša Kralj. Svoj krstni nastop z vrstniki je opravila zelo dobro in brez težav osvojila edino njeno srečanje. Ostala dva člana sta pripomogla vsak po dve točki; tekma se je odvijala brez zanimivih potez ali napetih situacij. (M.M.) Moška D1-liga Sistiana »B« - Kras 2:5 Radovani - Gianni Rotella 0:3 (4.3.4); Bradaschia - Sandro Ridolfi 0:3 (11,8,7); Lana - Simone Giorgi 3:1 (8,10,7,3); Radovani - Sandro Ridolfi 1:3 (7,4,-9,7); Lana - Gianni Rotella 2:3 (-8,9,8,8,10); Bradaschia - Simone Giorgi 1:3 (-9,4,5,3); Lana - Sandro Ridolfi 2:3 (10,8,-9,3,6); Krasovi drugoligaši so spet zmagali in utrdili položaj na lestvici tik pod vrhom. Pozitivno je presenetil predvsem najmlajši v ekipi Simone Giorgi, ki je prispeval pomembno točko. Odlično je zaigral še proti najboljšemu nasprotne ekipe, saj je bil hitrejši v napadu. Škoda, da je preveč grešil, ker še ne zna dobro oceniti rotacijo žogice. Seveda je bil najuspešnejši veteran Ridolfi, ki je spravil večkrat v težave nasprotnika s porivan-jem žoge z nazobčano gumo. (M.M.) Stefano Rotella kroma Moška D2-liga D'Aronco Gemona - Kras 0:4 Doliak Tjasa - Mecchia Riccardo 3,2,3; Rotella Elisa - Guerra Emiliano 3,8,5; Maraston Stefano - Venier Enrico 3,1,2; Divo Vinicio b Guerra 1,5,7. Kras - Lib.Latisana Hobby Market A 4:0 Doliak - Marin M. -9,8,6,4; Divo - Da-monte E. 8,7,4; Maraston - Guglielmini -9,5,5,6,10 ; Rotella E. - Damonte E. -8,-11,4,9,4. V tretji deželni ligi je Kras takoj v uvodu pokazal česa je zmožen in osvojil obe tekmi. Krašovci in Kraševke (bila je mešana skupina) so se med seboj bodrili in si pomagali z nasveti. Sproščeno so izvajali udarce in izsiljevali svoj način igranja. Igrali so, kot bi bili na treningu in brez psihološke obremenitve. Pokazali so lep napredek, tako da je bila trenerka Sonja Milič ob koncu prav zadovoljna z odnosom in prikazano igro bodisi fantov kot deklet. (M.M.) NAGRADA ŠPORT IN ŠOLA - V »zlatem seznamu« (nagrajenci vseh petih let) nagrade Šport in Šola je po pomoti izpadlo ime nekdanje rit-mičarke Bora Karin Mezgec, ki je nagrade dvignila v letih od 1995 do 99. nogomet Ljubitelji Sovodenj brez zastojev Turriaco - Sovodnje 0:1 (0:1) STRELEC: Florenin v 35 min. SOVODNJE: Adragna, Pahor Ivan, Antoni (Robert Tomšič), Erik Figelj, Černic, Ladi Tomšič, Adam Pahor (Korsič), Sartori, Florenin (Peter Figelj), Bellini, Visintin (Cotič). TRENER: Grilj. Sovodenjski ljubitelji so v soboto dosegli pomembno zmago v gosteh proti močni ekipi iz Turjaka. Domačini so že od začetka tekme igrali napadalno. Gostje so se redkokdaj prikazali v nasprotnem kazenskem prostoru, a vsakič so bili sila nevarni. Lepo priložnost je zapravil Bellini, ki se je kasneje odkupil z odlično podajo, ki jo je »bomberone« Florenin neusmiljeno preusmeril v gol. Tudi v drugem polčasu je bila igra podobna. Sovodenjski bunker je zdržal vse do konca in rezultat se ni spremenil. V soboto bo ob 14.30 v Sovodnjah na sporedu pričakovan derbi proti vodilni ekipi iz Morara (pet tekem in pet zmag). Tekma je že prava klasika prvenstva amaterjev in po tekmi se obeta prava »fešta« pozno v noč. Vrstni red: Moraro 15, Fin-cantieri, Manzano in Turriaco 10, Sovodnje in Mossa 9, Porpetto 8, Leon Bianco 6, Fossalon 5, Chiopris 4, Staranzano in Villesse 3, Cervigna-no 2, Survival 1. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Pro Gorizia 2:0 (2:0) STRELEC: Tuccio v 31. in 34. min. VESNA: L. Rossoni, Burni, Zarba, Candotti, Križmančič (San-dri), S. Rossoni, Fichera (Zampino), Tuccio (Rados), Turello (Dajič), De Bernardi, Simonis (Martinelli). TRENER: Toffoli. Mladinci kriške Vesne so v zaostali tekmi zanesljivo premagali Pro Gorizio. Po odlični igri v prvem polčasu so že vodili z 2:0. Oba zadetka je dosegel Tuccio. Pohvalo tokrat zaslužita Fichera in Burni. PLANINSKI SVET Martinovanje planincev Devina in Sloge Planinci SK Devin in ŠZ Sloga, kot je že tradicija, bodo priredili martinovanje v nedeljo, 11. novembra. Ob 13.30 se bomo zbrali na avtobusni postaji v Praprotu nato se odpeljali z osebnimi avtomobili do Pliskovice. Tam je predviden pohod po Pliskini krožni poti, ter se napotili v Coljavo, kjer bo na kmečki domačiji Lujin družabnost za pohodnike in za nepohodnike ob 17. uri. Za vse informacije kličite na tel. št. 040-200782 (Frančko) ali 040226283 (Viktor). ... in martinovanje SPDT V nedeljo, 11. novembra bomo tržaški planinci počastili sv. Martina. Zbrali se bomo v bivšem »Ljudskem domu« v Križu (Pizzeria al Parco) ob 9. uri. Kot je že tradicija, se nam bodo pridružili tudi člani Planinskega društva Integral iz Ljubljane, s katerimi smo pobrateni. Med vodiči pohoda bodo tudi člani mladinskega odseka. Zato priporočamo, da se nam pridružijo tudi mlade družine z otroki. Predvidena sta dva pohoda - oba nezahtevna: daljši in nekoliko neobičajen pohod za planince nas bo vodil iz Križa do morja - Brojence, nato se bo izlet nadaljeval ob obali do Nabrežinskega portiča pri Čupah. Po »Ribiški poti« se bomo povzpeli do razgledne točke »Oljšica«, nadaljevali po »Zabljevi poti« ter po gmajni pri Babci in se nato vrnili na štartno točko (približno dve uri zmerne hoje). Krajši pohod, bo potekal po zelo razglednem grebenu od Križa proti Nabrežini, po skoro ravni krožni poti, kjer med skalovjem raste žajbelj, vonj katerega nas bo spremljal ves čas. V Ljudskem domu bo kosilo, družabnost in pekli bomo kostanje. Vabljeni so vsi člani, mlajši in starejši, ter prijatelji. Nepohodniki (in v primeru slabega vremena vsi) naj pridejo ob 13. uri v Ljudski dom v Križ. Vsi zainteresirani naj se prijavijo na tel.št. 040-220155 (Livio -vodja pohoda), 040-2176855 (Vojka) ali odbornikom, ki vam bodo nudili vse potrebne informacije. (L.S.) Spominski pohod SPDT na Volnik SPDT vabi svoje člane in prijatelje v soboto, 17. novembra 2007, na spominski pohod na Volnik. Zbrali se bomo v Zagradcu ob 14. uri in šli skupaj k spominski kamniti klopci, ki so jo člani društva postavili na vrhu Volnika v spomin na prijatelja, planinca in dolgoletnega odbornika Marija Miliča. Vabljeni! (V.K.) Nova spletna stran SPDT V sklopu projekta, ki je sofinanciran s strani PPS In- terreg IIIA Italija-Slove-nija 2000 - 2006, šifra projekta BAFVG332591 »MONTI - Gore za vse«, ima končno društvo novo spletno stran. Po raznih neuspelih poskusih, je društvo poverilo delo specializirani tvrdki Dotcom z glavnim sedežem na Opčinah. V sorazmerno kratkem času je tako nastala res zanimiva spletna stran www.spdt.org. Na njej bo lahko vsakdo sledil društvenemu življenju, saj bo že na prvi strani lahko dobil novice o izletih, o novih pobudah, o predavanjih, o novih vzponih itd... Stran, ki vsebuje zgodovino društva, je opremljena s posebnimi slikami različnih dob. Vsak odsek pa ima lastno stran, kjer bo obiskovalec lahko dobil kratko predstavitev delovanja odseka, ažurnirane novice samo od odseka, slikovno datoteko in kontakte. Vsak odsek ima tudi lastno pošto. Za člane, ki se bodo radi javili za izlete preko elektronske pošte je odbor društva ustvaril naslov izle-ti@spdt.org. Seveda imajo tudi ostali odseki lastne predalčke, in sicer smučarski odsek ima smučanje@spdt.org, alpinistični odsek ima ao@spdt.org, mladinski odsek ima mladin-ski@spdt.org in markacijski odsek pa karta@spdt.org. Še vedno velja za glavnega info@spdt.org, na katerega lahko direktno poročate odboru, jamarski odsek pa ima lastno avtonomno stran. Trenutno vsa poročila in novice ureja član društva in odgovoren za alpinistični odsek David Štrajn. Kot zanimivost gre povedati še, da je lahko vsak obiskovalec seznanjen s trenutnim vremenom v Trstu, Trbižu, Bovcu in Bohinju. Celotno spletno stran je možno brati v slovenščini ali v italijanščini. Trenutno je v teku ureditev arhiva SPDT in digitalizacija vseh dokumentov. Tako bo na strani, kjer so zbrani občni zbori, možno dobiti kopije v obliki PDF občnih zborov od 1947 do zadnjega. Društvo si tako prizadeva, da bo čim več ljudi spoznalo zgodovino in delovanje Slovenskega planinskega društva Trst. (AO SPDT) Gorniški večer na tržaški univerzi Slovensko Planinsko društvo Trst, Associazione XXX. Ottobre in Alpina delle Giulie vabijo na gorniški večer z gostoma Nives Meroi in Romanom Benetom z naslovom »Be-lina...in nič drugega na obzorju« v četrtek, 15. novembra ob 20.30 v avli H3 na tržaški univerzi trg Evropa 1. Vstop je prost. (AO SPDT) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 8. novembra 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Kotičček 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Sešivalnica spomina (Anja Medved, Nadja Velušček, pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 9.40 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 23.20 0.55 2.05 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, prometne informacije in vreme Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, Tg parlament Gremo v kino Deset minut za oddaje pristopanja Nasveti za nakupe: Occhio alla spe- sa (vodi A. Di Pietro) Vreme in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Variete: Festa italiana Variete: Življenje v živo (vodi Michele Cucuzza) Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi Variete: I fuoricalsse Dnevnik Aktualno: Porta a porta Dnevnik, 1.25 Izžrebanje lota Rai Educational Rai Due 6.10 Dok.: Tunizija, živa puščava 6.35 Tg2 Zdravje 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 7.55 Ris. film: Rugrats in Paris 9.45 Svet v barvah 10.00 Dnevnik Tg2punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Dnevnik 18.10 Rai Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Nan.: Piloti 19.10 Reality: Otok slavnih 19.50 Nan.: 7 vite (i. Luca Seta, Elena Ba-rolo, Giuseppe Gandini) 20.25 Izžrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualna odd.: Annozero (vodi Michele Santoro) 23.05 Dnevnik Tg2 23.20 Variete: Artu'(vodi Gene Gnocchi), 0.35 Magazin na 2. 1.05 Tg parlament 1.15 Reality: Otok slavnih 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.05 23.20 23.40 0.30 0.50 1.20 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.20 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 23.30 Verba volant Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Tgr Chiediscena Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Variete: Trebisonda, vmes The Saddle Club, Mladinski dnevnik, risanke Dok.: Druga Geo Dok.: Geo & Geo Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Film: Squadra 49 - Ladder 49 (pust., ZDA, '04, r. Jay Russell, i. Joaquin Phoenix, John Travolta) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Dok.: Enigma - Grace Kelly (vodi Corrado Augias) Tg3 Nočni dnevnik - Meteo TV Rewind: G. De Antoni Koncert na Rai 3 ! Rete 4 Pregled tiska Nan.: Quincy, 7.10 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Nash Bridges Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich, Klaus Ponitz) Nad.: Steze Film: L' anima e la carne - Heaven Knows Mr. Hallison (dram., ZDA, '57, r. John Huston, i. Deborah Kerr, Robert Mitchum) Dnevnik, vreme Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Walker Texas Ranger Film: Il ritorno di Don Camillo (kom., It.-Fr., '53, i. Fernandel) Film: Premonizioni (thriller, ZDA, '95, i. Jeff Goldblum, Christine La-hhti, Alfred Molina) Canale 5 9.40 11.25 12.25 13.00 13.40 14.45 15.30 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5 Aktualno: Panorama dneva Vaše mnenje TV film: Operazione Venomous (thriller, ZDA, '01, i. Anthony Azi- zi, Christian Chacon) Tg borza flash/Meteo5 Nan.: Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Centove- trine Aktualno: Moški in ženske Tg com/Meteo5 Reality show: Prijatelji Tg5 minut TV film: Rosamunde Pilcher: Hol-lyjin zaklad (dram., Nem., '04, r-. Dieter Kehler, i. Patrick Fichte, Nathalie O' Hara) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia TV film: Il capo dei capi (It., '07, i. Claudio Gioe', Claudio Castrogiovanni, Daniele Liotti) Variete: Maurizio Costanzo Show O Italia 1 V" Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 6.05 Odprti studio 6.15 Nan.: I-Taliani 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: MacGyver - Izgubljena ljubezen, 10.10 A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, vreme, šport 13.35 Kviz: Kviz šport 13.40 Risanke: Detektiv Conan 14.40 Tg com/Meteo4 15.00 Nan.: Veronica Mars - Razposajen, 15.55 Malcolm 18.30 Dnevnik, vreme 19.10 Variete: Camera Cafe' 19.45 Risanke: Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.30 Kviz: Prendere o lasciare (vodi Enrico Papi) 21.10 Nan.: Grey's Anatomy (i. George Dzundza, Kate Walsh) 23.00 Variete: Le Iene (vodijo Ilary Bla-sy, Luca Bizzarri, Paolo Kessisoglu) 0.55 Variete: Talent 1 ^ Tele 4 8.05 12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.00 Aktualna odd. v živo 10.40 Nad.: Marina 11.05 Dok. o naravi 13.30 Oddaja v živo 14.05 Pogovor s predsednikom 15.25 Dok. o naravi 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Aktualna oddaja 20.20 Tema tedna 20.55 Vasi FJK 21.05 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 22.45 Gledališka sezona FJK 23.35 Oddaja o kulturi: Muza TV 23.50 Film: Una colt in pugno al diavolo (vestern, '67, i. Bob Henry) LA 6.00 7.00 9.20 9.30 13.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 0.15 La 7 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Cuore e batticuore, 10.30 Angelski dotik, 11.30 Dowling Nan.: Na sodišču z Lynn - The Gay Divorced, 14.00 Jack Frost Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 (i. Christopher Judge, Richard Dean Anderson) Nan.: JAG Aktualno: Osem in pol Nan.: Crossing Jordan (i. Jill Hen-nessy, Jerry O' Connell) Nan.: Sex and the City (t Slovenija 1 6.10 Kultura/Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Risana nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 9.25 Kviz: Male sive celice 10.10 Nad.: Novi jutri 10.35 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje 10.45 Z vami 11.40 Omizje 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 TV serija: Začnimo znova (Vojko Anzeljc) 13.50 Piramida 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.40 Ris.: Srebrnoglavi konjič 16.05 Kratki igrani film EBU 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Kontaktna odd.: Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Kviz: Milijonar z Jonasom 20.55 Tednik 22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 23.00 Osmi dan 23.35 Knjiga mene briga. Gabriela Bab-nik: Koža iz bombaža 0.00 TV film: Bellevilski tricikel (t* Slovenija 2 9.30 Zabavni infokanal 12.20 TV prodaja Otroški infokanal Odd. o modi: Bleščica Homo consumens Aktualno Dok.: City Folk, ljudje evropskih mest - Helsinki Globus Dok. nan.: Sanjska potovanja Mozaik Prvi in drugi Mostovi - hidak Poročila Pomagajmo si Evropski magazin Z glasbo in s plesom... 3. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov glasbenih šol Slovenije Dok.: Pesem kamna: Kamnoseki Film: Mondovino (dok., koprod., '04, r. Jonathan Nassier) 6.30 9.00 11.00 12.50 13.20 13.45 14.40 15.10 15.40 16.35 17.05 17.25 18.00 18.05 18.35 19.10 19.30 20.00 22.10 Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) 22.50 Film: Glasovi noči - Las voces de la noche (Šp., '03, r. S. Garcia Ruiz, i. L. Marull-Tristan Ulloa) 0.30 Film: Heremakono: Čakajoč na srečo (Fr.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.10 16.40 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 21.10 21.55 22.30 22.50 23.20 23.55 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Iz arhiva po vaših željah Košarka: Union Olimpija - CSKA (Evroliga) Odmev Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Evropski magazin Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, šport Športna oddaja Dok. oddaja Avtomobilizem Dok.: City Folk Rudi Kambiament Vsedanes - TV dnevnik) Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Dok.: 50 let letalske šole Ajdovščina Primorski mozaik Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 11.00 16.50 17.50 18.00 18.45 19.15 19.55 20.00 20.30 21.30 22.45 23.30 Dnevnik, vreme Videostrani Odprta tema Napoved dnevnika Mladi upi Rally magazin 21 Mladi se guncajo EPP Dnevnik, vreme Spomini borcev Večer z Ano Avto šport magazin Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Prepeluh, 30. del); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Nepozabni operni liki; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Radio Koper svetuje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Mladi primorski talenti: skladatelj Matej Bonin; 20.30 Glasbeni abonma : festival kitare v Lipici; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Rock roko umije, Blaž Maljevac. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giu-lianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.30 Šport; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 6 Petek, 9. novembra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI Nad Atlantikom je obsežno anticiklonsko območje, ki preusmerja proti nam močne severozahodne tokove. Vremenske fronte se pomikajo nad osrednjo Evropo. Jutri se bo vreme prehodno « poslabšalo. Nad zahodno Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska. Ob močnih severozahodnih vetrovih v višinah se vremenske fronte hitro premikajo preko Alp in Balkana. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 16.43 Dolžina dneva 9.49. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.27 in zatone ob 15.37. BIOPROGNOZA V četrtek čez dan bo vremenski vpliv ugoden. V noči na petek bo spanje občutljivih ljudi moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 2.15 najnižje -28 cm, ob 08.32 najvišje 51 cm, ob 15.12 najnižje -57 cm, ob 21.22 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.42 najnižje -25 cm, ob 08.51 najvišje 49 cm, ob 15.35 najnižje -58 cm, ob 21.51 najvišje 32 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ........... 10 2000 m...........-1 1000 m ........... 8 2500 m ...........-4 1500 m............3 2864 m...........-6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. \VIDEM O 6/15 ^ 5/16 O PORDENON 6/15 8/16 TRBIŽ O 2/8 ČEDAD O O 1 TRŽIČ ^ 3/7 KRANJ ^O 1/5 S. GRADEC CELJE 5/7 «V O N. GORICA 6/13 O <~> LJUBLJANA 5/8 N. MESTO 4/6 ZAGREB 5/7 O 8/16 O 4/6 PORTOROŽ O 9/14 KOČEVJE - O " ČRNOMELJ REKA 8/14 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER PAZIN O Dopoldne bo pretežno oblačno, ob morju in vzhodnih predelih bodo možne občasne rahle padavine. Meja sneženja bo na okrog 1000 m. V opoldanskih urah se bo vreme od severozahoda izboljšalo. V popoldanskih urah bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, pihal bo severni veter, ki bo v visokogorju tudi močan. Občasno bo zapihal fen. a NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo oblačno, predvsem zjutraj in dopoldne bo deževalo. Popoldne bodo padavine ponehale in proti večeru se bo od severozahoda delno zjasnilo. Pihati bo začel severni veter. V soboto bo na Primorskem pretežno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v gorskem svetu bodo snežne plohe. Pihal bo zmeren veter zahodnih smeri. POREČ Last Min ute Center" NOVA GORICA SEŽANA KOPER Ul. Gradnikove b. 7 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 www.lastminutecenter.si turizem - Na koroških smučiščih dnevne karte minimalno dražje, nova sezona pa se bo začela v začetku decembra Za novo smučarsko sezono skoraj 22 milijonov evrov investicij v nove žičnice, proge in dodatne snežne topove CELOVEC - Turizem na Koroškem se pripravlja na novo in uspešno zimsko sezono 2007/2008. Temelji za to so postavljeni, sta včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu poudarila predstavnika družbe koroških žičnic in koroškega turizma, ki sta - po stalnem vzponu v zadnjih letih tako pri številu gostov kot tudi pri nočitvah izžarevala optimizem, da bo tudi prihodnja zimska sezona postregla z novimi rekordnimi številkami. Uradno se bo nova smučarska sezona začela v začetku decembra: 1. decembra na Mokri-nah in na Osojščici, v ostalih smučarskih središčih pa 8./9. decembra. Turistična podjetja od decembra 2007 do aprila 2008 pričakujejo nad 3,5 milijonov nočitev oz. skoraj tretjino vseh turističnih nočitev, ki jih letno zabeležijo na Koroškem. K uspešni sezoni naj bi po besedah predstavnika žičniških podjetij na Koroškem Wolfganga Löscherja in koroške družbe Kärnten Tourismus Holding Re-inharda Zechnerja prispevala tudi vnovič razširjena ponudba v skorajda vseh smučarskih centrih na Koroškem. Investicije v nove žičnice, proge in snežne topove za novo zimsko-turistično sezono znašajo namreč 21,8 milijona evrov, največ denarja pa je šlo v nadaljnjo izgradnjo smučarskih središč Osojščica (7 milijonov evrov), Katschberg (5,2 milijona), Turrach (2 milijona), Golica/Koralpe (2 milijona), Bad Kleinkirchheim (1,5 milijona) in Mo- Žičnica Trogkofelbahn (levo) popelje smučarje nad 2000 m visoko, od koder vodi v dolino več km dolga proga za vse okuse. Na Mokrinah je poskrbljeno tudi za deskarje, ki imajo na razpolago nekaj posebej pripravljenih prog krine/Nassfeld ob avstrijsko-italijanski meji (en milijon evrov). Z začetkom nove smučarske sezone bo smučarjem na razpolago kar 58 žičnic, nad 200 vlečnic, z nadaljnjim zvišanjem števila snežnih topov pa bodo lahko z umetnim snegom pokrili že 80 odstotkov vseh smučarskih prog (700 kilometrov). S tem je Koroška na prvem mestu vseh zveznih dežel v Avstriji. Cene za dnevne karte na Koroškem se v sezoni 2007/2008 ne bodo znatno povišale. Na včerajšnji tiskovni konferenci je bilo povedano, da povišanje znaša med 50 centov in enim evrom oz. povprečno 2,5 odstotka. Dnevne karte stanejo od 19 do največ 37 evrov (Mo- krine) na odraslo osebo, seveda pa so na voljo spet (ugodnejše) večdnevne in tudi družinske karte. Kot vsa prejšnja leta pa bo na razpolago tudi sezonska karta (Top Ski Pass), ki velja za vsa smučišča na Koroškem vključno z Vzhodno Tirolsko. Cena za zakonca z enim otrokom npr. znaša v predprodaji 800 evrov (do 8.12.), nato pa 848 evrov. Predstavnik koroške turistične družbe Zechner je na naše vprašanje spregovoril tudi o novostih v zvezi z načrti za gradnjo žičnice iz Tablje na Mo-krine. Dejal je, da je razpis zaključen in zmagovalec natečaja znan. Slednji je pred 14 dnevi že predstavil konkreten načrt tega zahtevnega zimsko-turističnega projekta, o katerem se razpravlja že skoraj 30 let. Glede financiranja pa je slišati, da se deželna vlada FJK pogaja tudi z Brusljom, koroška Hypo-Banka (po novem Hypo Group) pa ne sodeluje več pri finančni konstrukciji projekta. Na tiskovni konferenci so še sporočili, da so zimsko Koroško tudi letos posebej promovirali v sosednjih državah kot so to Italija, Slovenija, Hrvaška in Madžarska. To tudi zato, ker je največji prirastek gostov v zadnjih letih zaznati prav iz novih držav članic Evropske unije. Glede t. i. zahodnega trga pa koroški turizem v naslednjih letih pričakuje stabilizacijo na sedanjem, dokaj visokemu nivoju. Ivan Lukan