802. štev. V Ljubljani, sreda dne 11. marca 1914. Leto lil. Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže*. .*DAN“ izhaja vsaki ilan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikiii. Vsalto nedeljo ima humoristično pri* -logo „B0DEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike ■stane „Dan“ « prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo-•'letno 18 K, mesečno 150 K. Za zunanje naročnik« L'stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletne 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja -fupravništvu. :: ::: Telefon številka 118. iefiaSeiRS •Mn** Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža*. Posamezna stev. „Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. ' Uredništvo in upravništvo: ::: f Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 K 'Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju poln pust. — Za odgovor Je priložiti znamko. :s r.: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .t Po bregalniški noči. V Belgradu, 28. februarja 1914. .„*ein naslovom prinaša tukajšnji dnevnik »Pijemont« uvodni članek znanega srbskega politika Marka I. cemoviča, v katerem se obravnava vprašanje, ali je srbsko-boigarsko prijateljstvo po zadnji bratomorni vojni sploh še mogoče ali ne. Članek je sila zanimiv in mislimo, da ne bo odveč, če se tudi slovenski Javnosti pojasni stališče treznomisle-čih srbskih političnih krogov napram srbsko-bolgarskim odnošajem. Zadnji cilj bolgarske politike Pred izbruhom balkanske vojne je kil, razširiti meje države od Črnega do Jadranskega in Egejskega morja, •o bi na prvi pogled pomenilo hegemonijo Bolgarske na balkanskem Polotoku. Po sebi umljivo je, da bi bil t£*k Političen organizem že ob svojem rojstvu otrovan s kaljo neozdravljive bolezni. Taka država bi morala propasti samaobsebi. Misliti in delati na vstvarjenju take bolestne države poleg zdravili državnonarodnih politič-™‘2rKan!*»>oy na Balkanu je bil oni ki ierprel Šv* ,bolKarskih Politikov, ^or^eooKalspopad^ ^Srt^i^Chv! sko. Ta načrt le teptal v prah srbske težnje po nacilonalnem združenju ker bi Srbija ne mogla vršiti svoje’ narodnostne dolžnosti med dvema velikima bolnima organizmoma: Av-stro-Ogrsko in Bolgarsko. Da se je "boila po dolgem obotavljanju odlo-,da* da z mečem v roki brani svoje ojne pridobitve, to je bil edini izhod s,.,^1rtnonevarnega položaja za ves ' fkl nar°d. Kdor je povzroči! kr-!!!°n brfKalniško noč, ta je vršil vsihaJ ^ zgodovinske usode, ki je , r naklonjena mladim, zdravim KS?1, n,ie’iz kregalniške noči, narodne enakomočna oba bratska nkrog bnlgars! da L rPIevai'?n 3-V-Vbezni moja srnrt. Toda vi lahko vidite svojo lm- ,benko PO dvakrat na teden, dočim im se niti govoril nisem s svojo. Vi pa le gotovost, da ste ljubljenk jaz L bojim, da me sovraži; vi veste, 10 najdete — ona. ki io ljubim bova jaz, pa je izginila. Najti pa jo hočem za vsako ceno, četudi morda le zato, da mi pove svoje sovraštvo in preziranje v obraz. Baš zato pa sem prišel, da vas zaprosim vaše pomoči.« »Zanesite se name!« je dejal grof gorko. »Skupaj pretakneva Pariz. Toda — ali mi ne bi mogli povedati že zdaj okolnosti, v katerih je izginila?« Pardajan je povedal v kratkih besedah zgodbo svoje ljubezeni: svojo aretacijo v trenotku, ko ga je klicala Lujza, svoje bivanje v Ba-stilji, svojo pot v svobodo, to, da mora izročiti pismo v roke njenega očeta, z eno besedo vse, kar je že znanega našim bralcem. Zamolčal je v vsem tem samo 'me Monmoransijevo; pridržal si je, da ga pove v ugodnem trenotku. In ta trenotek naj bi bil tisti, ko začneta svoja poizvedovanja. »Zdi se mi. da sumim nekoliko,« je dodal ob zaključku, »kje bi utegnila biti in kdo je imel nemara interes, ugrabiti jo. Ako vam bo drago, začneva svoje poizvedbe v okolici Tanpla.« »Izborno, dragi prijatelj; kdaj hočete, da začneva?« »Oh, takoj jutri.« »Že jutri, velja; ves sem vam na razpolago. A zdaj poidiva, da vas predstavim nekaterim osebam, ki vas žele videti...« »Katere so te osebe?« re, ki vlhdajo v naši občini, kako se gradi dež. električna centrala v Mostah iii kako nas zastopajo (oz. za-stopijo) razni »zastopniki« ljudstva, posebno posl. Piber, ki je pred volitvami po raznih klerikalnih shodih vpil, da bo delal na to, da se davki ne bodo zvišali — po preteku 2 mesecev pa vidimo njegov uspeh. Obetal nam je vodovod, električno luč. telefonsko omrežje, cesto v vsak zelnik — toda vse je ostalo samo na njegovih širokih ustih. Vsled tega najbolj zagrizeni bivši klerikalni volilci javno govore, da nikdar več ne volijo kandidatov S. L. S., ker je ta stranka pogu-bonosna za davkoplačevalce. Prav je, da so volilci enkrat izpregledali, bodo vsaj videli, kako so bili zaslepljeni Davkov imamo dovolj. Kaj pa dež. električna centrala? Naj navedem en slučaj. Nekateri posestniki so prodali več ali manj sveta dež. clektr. centrali. Dokler ni bilo kupljeno, je letal okoli njih sladki svetnik Geilhofer, da je dosegel svoj namen — zdaj pa zahtevajo od kupljene svote tretji del nazaj — češ da je prišel nov zakon. Prej smo tu vedno videli razne Šušteršiče, Lam-pete, Pibre, zdaj pa ni nobenega, da bi ga vprašali, kakšen je ta novi zakon. Tudi Geilhofer je izginil, kakor da je šel z Wiedom v Albanijo. Lani jc podjetnik Carotta izdelal rov, ki je stal ogromno svoto, letos so si pa nemški inženirji izmislili, menda za to, da bo delo dalje časa trajalo, da morajo okrog 600 m rova (namreč beton) iztrebiti ter znova betonirati. Da bi prikrili to sramoto, streljajo po noči, da ljudstvo ne izve, kako znajo inženirji za njegov denar delati rove. Pri vodoberu na Lipju, ki je narejen kakor kaka trdnjava, mislijo, vzidati spominsko ploščo, na kateri bo napis, da se je to gradilo, ko je bil Šušteršič deželni glavar, Lampe pa njegov namestnik. Mi pa bi svetovali, naj bi se napisalo na to stavbo »babilonski stolp«, ker se en čas zida, cn čas pa podira. Davkoplačevalec primi se za žep. Kmalu ti ga bo izpraznila S. L. S Njeno gospodarstvo je enako — njeni dež. centrali. DVOR - ŽUŽEMBERK. Ni dolgo tega, ko sem šel p» cesti iz Žužemberka proti Dvorv. Na cesti sem dobil cestarja in p*r njegovih delavcev. Cestar se je naslanjal na svojo grebljo, delavc* so pa delali. Ti delavci delajo po t K 60 vin. na dan. G. Vehovec Je enkrat obljubil, da bodo imeli po 2 K. Pa zakaj bi jih plačevali, ka jih dobi cestar bolj po ceni. Seveda morajo biti cestarjevega mišljenja, če ne jih odslovi. Ni dolgo tega. ko je odslovil delavca, češ da je liberalec. Mi bi cestarja vprašali, kdo ga plačuje. Ob Dardanelah ... Nemec In Turčija. Bajka o medvedu. Lepa ljubica Seliina, ah. kako imam te rad, glej krog naju tvoje carstvo a pod nama Carigrad. Lansko leto so prihruli roparji od vseh strani, skoraj vse so ti odnesli, a branili smo te mi. In še vedno nisi varna, marsikdo si te želi — in posebno ruski medved, ki na severu živi. Veš, ta medved-kosmatinec, to je grozna divja zver, kjer le more kaj pograbi in ne da miru nikjer. Enkrat je že prilomastil prav do carigrajskih vrat, ko bi jaz ne bil nastopil —■ bi bil vzel tvoj Carigrad. Veš, to je zverina grozna, in za vso Evropo strah, če uide nam iz kletke, bo pograbil vse na mah. Tvoja azijska posestva bodo kmalu njegov plen, zato treba je paziti, da ne zraste mu greben. Najbolj je nevaren, kadar v njem zbudi se panslavist, takrat ne pozna več meje, črna v njem divja zavist! Le za Srbe, Črnogorce ima usmiljeno srce, če prišel bi v Dardanele, potem, ljubica, gorje! Lepa ljubica Selinia, kak imam te srčno rad, glej krog naju tvoje carstvo; a pod nama Carigrad. »Kralj navarski, princ de Konde in admiral... Pojdiva, pojdiva, dragi moj, nič se ne ceremonite, vaše ime je znano tu in zgodba o vaš^m odhodu iz Bastilje bo le še povečala občudovanje teh visokih gospodov.« Nočeš, nočeš, Pardajan je moral z Maniakom. Prekoračila sta naglo par sob in dospela v velik častni salon kolinji-škega dvorca. Tam je sedelo okrog mize petero ljudi. Dva izmed njih je spoznal Pardajan takoj* Telinjija, s katerim se je seznanil pravkar, in admirala Kolinjiške-ga, ki ga je imel že prej parkrat priliko videti. Ostali trije so mu bili neznani. Grof de Marijak je stopil do mize, držeč Pardajana še vedno za roko, in dejal: »Sir, in vi, Svetlost, in vi, gospod admiral, in vi, dragi polkovnik, evo vam rešitelja kraljičinega, gospoda viteza de Pardajana.« Vsi ti možje, ki niso vzeli na znanje brez nemira, da stoji pred njimi neznanec — dasi je privedel tega neznanca njih dobri prijatelj — so pogledali viteza zdajci z očmi polnimi dobrohotnosti, prisrčnosti in občudovanja. »Nate mojo roko, mladi mož!« je vzkliknil Kolfnji prvi. »Bili ste močni kakor Samson, pogumni kakor David iu prihranili ste reformi nepopravljivo nesrečo.« Vitez je segel v ponudeno mu roko z vidno ganjenostjo in spoštovanjem. »Tudi jaz moram stisniti roko, ki je rešila mojo mater,« je izprego-voril nato s prav neprijetnim, ga-skonjskim naglasom mlad mož svojih sedemnajstih do osemnajstih let, ki ni bil nihče drugi kakor kralj navarski, pozneje kralj francoski pod Imenom Henrik IV. Pardajan je upognil koleno po šegi tistega časa, prijel kraljevsko roko s koncem prstov in se sklonil k njej z visokostno gracijo, ki je izzvala občudovanje kraljevega tovariša. Tudi on je bil še čisto mlad; prisodil bi mu bil komaj devetnajst let, a v njegovem obličju in vedenju se je razodevalo nevem kaj viteškega in impozantnega, kar je manjkalo Bearncu. Bil je Henrik I. Burbonski, princ Kondeški, bratranec kralja navarskega. Tudi princ Kondeški je pomolil roko Pardajanu; a v trenotku, ko se je ta priklonil, ga je potegnil iskreno k sebi ter ga poljubil, rekoč: »Vitez, nje Veličanstvo kraljica nam je dejala, da ste pravi starodavni paladiu :); storiva torej, kakor so delali puladini, kadar so se srečavali, in poljubiva se... kralj navarski, moj bratranec, naina dovoli...« * Paladini — junaki srednjeveških viteških pesmi. »Svetlost,« je dejal Pardajan, ki je spoznal po zadnjih besedah, da govori z njim princ Kondčški, »danes lahko sprejmem naslov paladitia ker mi ga daje dični sin Lujza Burbonskega, silnega junaka, najhra-brejšega izmed vseh, kar jih je padlo na bojiščih.« »Dobro ste povedali, tristo vragovi« je vzkliknil Bearnec. Rahlo ganjen po tej hvali, ki jo je izrekel vitez o njegovem mrtvem očetu s simpatičnim taktom In ob’ pravi priliki, je odgovoril mladi princ: »Vaša duhovitost, gospod, se kosa z vašo hrabrostjo; veliko veselje mi bo, občevati z vami.« Zadnji v družbi, ki ni bil rekel še ničesar, se Je obrnil k vitezu z besedami: »Ako vam more biti prijetno prijateljstvo starega d’Andelota, vam je zagotovljeno, mladi mož...« »Polkovnik d, Andelot,« je odgovoril Pardajan. »se gotovo moti, ko mi ponuja svoje prijateljstvo; hotel je reči svoj zgled in svoj pouk. In gotovo še ni videl svet ponuditi mlademu pustolovcu, ki se mu je naučiti še vsega, čistejšega vzora požrtvovalnosti, skromnosti in Junaštva ...« »Kar se tiče duhovitosti, pač ne potrebujete več nikake šole!« Je rekel princ Kondčški. (Dalje.) Seveda, kdor ima polne žitnice, mu ni sila za denar — delavec pa, če nima zaslužka, nima kaj jesti. Treba bi bilo, da se napravi red in da se pravica ne bo delila tako, kakor cestarju veleva njegovo klerikalno prepričanje. Popotnik iz hribov. Štajersko. Pajacarska epidemija. Med človeštvom je tako: če kje eden naredi kakšno oslarijo, jih je na mestu takoj deset, ki ga v tem prav radi posnemajo. Vsaka npumnost se razširja, z naglico epidemije — kužne bolezni. Med one. ki so še prav posebno izpostavljeni posriemovalnemu nagonu, spadajo v prvi vrsti naši spodnještajerski renegatje. Vsi — rene-gatje, a ne njih čistokrvni »sorojaki« Nemci, v kojih vrste se ti prvi tako radi vsiljujejo. Proti občin, volilni reformi za spodnještajerska mesta je bilo treba seveda samo prvega signala. Dala ga je mariborska »nem-škonaciionalna« klika in za njo so prišle one v Celju in Ptuju. To bi jih bilo torej troje in človek bi mislil — da bo s tem dovolj. Pa ne: tudi v Slov. Gradcu vlada »nemškonacijo-nalna« klika. Naravno, da je tudi ona »morala protestirat« in apelirat na srca —- notabene čuteča sroa — nemških poslancev in nemške javnosti: da »zastavi vse svoje sile in reši spodnještajerske »Nemce« velike in preteče nevarnosti.« Že enkrat smo rekli, da oni Nemci, ki bivajo med nami, gledajo ta renegatski šunder čisto mirno, uvažujoč ljubljanski vzgled; nočejo se izpostavljati — in zato molče P. . . Radovedni smo, kateri »nemškonacijonalni« občinski zastop bo sledil Slov. Gradcu. Stavimo, da pride kot prvi za Slovenjim Gradcem rja vrsto — Šoštanj . . . Proporc. Naši ljubeznivi »nein-škonacijonalni« sorojaki — tiskoki. igrajo povsod, koder so v posesti občinskih uprav, prav komično komedijo: protestirajo proti občinski volilni reformi po proporcu. Iz stališča narodne pravičnosti je stvar gotovo zelo smešna. Pokazati pa jo je treba v vsi svoji smešnosti tako, da bo to spoznala tudi širša javnost. Doslej smo se zglašali za občinsko volilno reformo po proporcu večinoma samo po naših slovenskih listih, s pomočjo našega tiska. S tem je storjena le malenkost. Treba to »nemškonaci-jonalno« komedijo — udušiti. To borno dosegli najbolje, če prirejaio naša politična društva in društva narodnih manjšin v vseh teh mešanih občinah shode v prilog proporcionalnim občinskim volitvam. Treba s težo teh shodov in na njih uživljenih sklepov pokazati, v kako pičli manjšini da so ti »nemškonacionalci«. ki ne obstojajo iz ničesar drugega, kot slovenskih narodnih odpadnikov. Tozadevne sklepe, storjene v deželnem zboru, treba vsestransko podpreti s potrebnimi resolucijami, stavljenimi po shodih našega Slov. Štajerja. Ni dovolj, da se za stvar potezajo samo zastopniki obeh slovenskih strank — oglase se naj tudi slovenski volilci mest, a tudi trgov in oni iz dežele. Čim splošnejše — tim bolje. Daleč smo že prišli! V Podlehniku pri Ptuju so pri občinskih volitvah torej zmagali — štajercijanci. Je to za slovensko narodno delo zelo žalosten pojav. Klerikalci se krog in krog bahajo, koliko da vsak dan store za napredek in utrditev slovenske narodne zavednosti. Tu imajo o uspehih tega svojega dela zopet lep dokaz, kam da privede narod ubijajoče njihove »delo«. Dokler niso spletkarili in razdirali, tudi tu ni bilo nevarnosti. Komaj so se pa začeli uineša-vati, je imel šnops in štajercijanska »Nemcem prijazna« morala kar najuspešnejše polje. Pričela je »delati« Sparkassa in lovila volilce na štajer-cijanske limanice, Od naše strani ni manjkalo svaril in tudi ne samozata-jevanja. A farovško delo je želo bogate in ima bujne sadove! Maribor. (Onim — ki so za to prosili.) Zadnjo nedeljo, proti 10. uri zvečer, je pridrvela iz slovenske gostilne na T. cesti večja kopa ljudi, mladih moških. Drveli so v smeri proti kavarni »Tegetthoff«, tuleč in se pridušujoč, kot žganjarji. Del, kakšnih četvero, jo je najprej zavil proti kavarni, dočim je drugi del ostal na nasprotnem hišnem tlaku. Ker so ti prvi štirje najbrže računali s tem, da bodo kmalu »na zrak postavljeni«, je izustil eden njih krilate besede: »Gospodje, aber kommen sie doch . . .« Drug pasant, ki je par teh Hudi poznal, a čakal na cesti prijatelja, je nehote obstal, da si nad divnim prizorom krajša čas. kar pa nekaterim ni bilo prav. ker ie — naš sotrudnik. Začelo se je direktno zbadanje, prav paglavsko štenkanje. Zavrnitev je bila mirna in kratka. Čemu vse to? Ker je bil med drugimi v gruči teh ljudi tudi oni — »mladenič«, ki se zaletava po nepotrebnem v »frajle« po »liberalnih pisarnah«. Ta čedna slovenska družba pa so bili — mariborski »Orli« . . . Gospod doktor Korošec! Napravite za bodoče red. »Straži« pa svetujemo, da pazi najpreje na lastno bruno, predno stika drugod za trščico 1 Frlično. (Nesreča.) Pred par večeri je šel posestnikov sin S. Bele na obisk k posestniku Martinu Artiču. Artič je sede! s puško v rokah pred svojo hišo in čakal na sovo. ki mu ie že par večerov pela krog hiše in nad streho . . . Bele je Artiča na glas pozdravil. Kar v naslednjem pa je po-čil strel, in Bele se je nevarno zadet Zgrudil. Artič se zagovarja, da Beleta preje ni videl in slišal. Ko pa se ie ta oglasil, se je ustrašil in Strepe-tal, vsled česar se mu je puška sprožila. Brežice. (Nepoboljšljiv surovež.) Posestnik Pšeničnik je šele pred nedavno temu prišel iz večmesečne ječe, koder je sedel zaradi par svojih nasilnosti. Ko se je pred dnevi, že pozno v noči, vrnil domov, je njegova žena, ki je v drugem stanu, še vedno bdela pri svoji na smrt bolni materi. Pšeničnik je svoji ženi ukazal, da naj gre spat. ona pa ga je pro-sila, da ji naj še nekoliko časa do-voli ostati pri bolni materi. To je bil surovežu povod, da je planil nad Svojo ženo. jo vrgel pq tleli, suval z flogami in konečno še parkrat udaril z nekim kolom, vsled česar jo je nevarno poškodoval. Bo šel še enkrat na ričet. Rogaška Slatina. Kdor je čital poročila štajerskega deželnega zbora, je lahko videl, kakšen boj se je razvnel zaradi Rogaške Slatine. Kupčija Mullv-Stallner ie bila uničena. Soc. dem. posl. Horvatek in Resel sta povedala lepe stvari o naših razmerah. Časopisi so tudi o tem že mnogo poročali. Prav je imel Horvatek. ki je rekel, da je dež. odbor poslusal samo Mullvja, pod katerega gospodarstvom trpi zdravilišče in uslužbenci. O tem drugič še kaj. Goriško. Iz Števerjana. Redko se v »Dnevu« kaj čita o naši števerjanski občine Ker pa je pri nas »Dan« zelo razširjen in ga v*e rado čita, staro in mlado, podajam tu mal dopis o klerikalnih mogotcih in o naših narodnih sovražnikih. Pri nas je pred dvema letoma zavladala klerikalna banda, naši nunci in učitelj L. Ustanovili so si čuke, ustvarili so Marijine hčere, iz. vseh so sestavili skupaj tamburaše, dobili so ve«™> v Občinski svet in prvak voditelj znani misijonar učitelj L. je dobil kot na-grado za svoje zasluge mesto občinskega tajnika. Seveda mož žvižga sedaj klerikalno pesem in poje hvalo klerikalnim mogotcem. Mi pa pravimo, da že nam vstaja zora in »Dan« nam sveti. — Naši klerikalci so predpust prav veselo obhajali. Zbrali so se prvaki S. L. S., mlado-strujarji z marinaricami, vsem na čelu župan, podžupan, cerkveni ključar, občinski svetovalci in vodja vseh je bil seveda krščanski učitelj L. Vsi ti izbrani kristjani so se vr-tili na veselem plesu. Mi bi jim te zabave gotovo ne zavidali, ko bi drugod ne tilo toliko pridig, kako velik greh je — ples. Najbolj je seveda plesal »krščanski« učitelj, ki je zanesel toliko sovraštva v našo šte-verjatisko občino. Tamburaši - čuki so čukali še dolgo čez polnoč. Med godbo so vpili: Živioaiaš župan, živela naša organizacija, živela novo-strujarska S. L. S. Pri plesu je bilo tudi mnogo šolske mladine. Učitelj je skakal, kakor da bi bil iz elektrike sestavljen, in je kričal, da ne neha plesati. To je bila zabava klerikalnih mogotcev. Lepa vzgoja, kaj ine. Ti možje so dika in ponos naše občine. Opazovalec. Odmevi plesa podružnice jugoslovanskih železničarjev v Kanalu. Prišel je zadnji dan pusta in naši železničarji so priredili svoj plesni venček v prostorih pri »Zlatem levu«. Bilo je jako lepo — ob zvokih sokolskega seltsteta iz Brd — se spustiti k lahnemu valčku in tako se je rajalo do ranega jutra. Prišla je na. ta ples z eno obiteljo tudi predsednica tukajšnje Marijine družbe, da se zabava vsaj enkrat v pred-pustu. Gledala je to prireditev nekako plašno. — Ples je minul in polagoma so se praznile dvorane in sobe — bila je pepelnica, a odmev tega plesa je prišel celo na leco in g. jnuncTone ie začel udrihati po naših železničarjih in sploh vseh, kdor ne trobi v klerikalni rog. Najlepše besede za dušnega pastirja so za bivšo predsednico Marijine družbe te-le: »Ti si edino oskrunila našo sveto stvar. Ti edina si se udeležila plesa, ki so ga priredili socialisti, anarhisti, plesa, kateri je bil celo (!) vojakom prepovedan. Poberi se Ti, ki ne spadaš k nam...« Tako je rjul nune Tone. Sedaj pa vprašamo g. Toneta, ali je to pregrešek, če se v predpu-stu pleše ali pravzaprav samo gleda?. Katero je bilo slabšej, železni- čarski ples ali Vaše romanje na Sv. Višarje? Ali je to dejanje v Vaši sveti jezi opravičeno? Da Iškarijoti ste vsi in za 30 šilingov bi prodali še Boga iz cerkve in ravno vi hvalite onega, ki Vam je samo predmet, da se mu hlinite kakor farizeji. Propada Vaša stran polagoma in Vam le svetujemo, da pustite pri miru naša dekleta — pri miru nas zavedne Slovence — ker ne rabimo Vaših krivih naukov na hlinjeni katoliški moralični podlagi. Za enkrat Vam naj to zadostuje — a če boste še sitnosti, potipamo potem malo na Vaš trebušček, g. nune! — Kanalski napredek. Volčjigrad pri Komnu. V naši vasi ni mesnice, zato pošiljamo po meso v bližnji Komen. Tam imajo dve mesnici in ker sta dve, bi lahko sekale meso cenejše, nego je sekajo tam, kjer se nahaja le eden mesar. Sam mesar si lahko določi ceno mesa svojevoljno, a kjer sta dva, si lahko delata konkurenco eden drugemu z znižanjem cen. Cena mesa v Komnu je pa jako visoka, in sicer vedno enaka, a navadno se viša. kakor živo srebro v toplomeru v času hude vročine. Da je cena govedine v Komnu 1 kg po 1 K 76 vin. ali 1 K 80 vin. in celo 2 K 40 vin., ni nič nenavadnega in da je teletina še dražja, je vobče znano. Tudi ni prav, da ima goVedina povsem enako ceno, povsod imajo v mesnicah tri cene: vrat in glava, prednji konec in zadnji konec. SvojeČasno so sekali v Komnu meso po »ljubljanski ceni«. To bi se moralo tudi sedaj vpošte-vati. Ne bi nasprotovali, ako bi mesnica nekaj dražje sekala meso, nego v Ljubljani. To naj bode, ker je dovažanje govede v Komen nekaj bolj stroškovno. Pretirane cene pa ne maramo. Ljubljanski občinski svet. Sinočnjo sejo ljubljanskega občinskega sveta je otvoril župan g. dr. Iv. Tavčar ob 6. uri zvečer, imenoval za overovatelja zapisnika občin. svetnika Reisnerja in Serjaka in naznanil — med drugim — da je prejel za mestne reveže 50 kron. Zapisnik zadnje seje se odobri. Predsedstvo prevzame podžupan dr. Triller, župan dr. Tavčar pa utemeljuje svoj nujni predlog proti povišanju doklad. Župan v svojem govoru omeni 'V ‘ J fcovi&ante ___ _______ zasedanju deželnega zbora; batno užittuna v Ljubljani se zviša na 174 odstotkov in obč. svetu ne preostaja drugo kot staviti si vprašanje, kake finančne posledice bo to imelo za Ljubljano. Samo na užltnini hoče dobiti dežela od Ljubljane okolu 400.000, na drugih davkih pa okolu 350.000 kron več na leto! Ako dobi ta dežeJnozborski sklep sankcijo, se povišajo davki Ljubljančanov deželi za okroglo 800.000 kron na leto! Ta davek je krivičen, ker ue stoji v nobenem razmerju z dobrotami, ki jih ima Ljubljana od dežele Kranjske. In s temi novimi davki bodo oškodovani revnejši sloji ravno tako kot premožnejši. Ne bodemo vzdihovali saj smo vzdihovali dosti v deželnem zboru, ampak konštatirati se inora, da je absolutno krivično, da Ljubljana sama plačule polovico deželnega deficita in da plačuje več za potrebe dežele, kot za svoje lastne potrebe. Obžalovanja vredno je zvišanje užitnine posebno tudi še zato, ker je Ljubljana že lani morala od zakupa doplačati državi, sedaj se pa konsum gotovo zmanjša in doplačevati bo morala še več. Mestne finance se sicer ne nahajajo v tako Žalostnem položaju, kakor bi nekateri hoteli trditi, ampak šibke so pa vendarle in ako dežela vzame vse od mesta potem je njemu onemogočeno urediti svoje fi,,ancs! ,, * , . . Zato je župan tudi takoj brzojavil ministrskemu predsedniku in vodji finančnega ministrstva in je protestiral proti temu izžemanju Ljubljane. x t Z ozirom na vse to stavlja naslednji nujni predlog: Mestni svet skleni: 1. V imenu mestne občine ljubljanske in njenega, v kolikor pridejo vpoštev deželne doklade, že itak preobremenjenega prebivalstva se z vso odločnostjo ugovarja proti povišanju deželnih doklad, s katerimi se Ljubljani naloži skoraj polovica deželnega primanjkljaja torej letnega novega davka 800.000 K. 2. Mestni svet obžaluje, da je deželni zbor oziroma večina tega zbora tudi pri ti priliki držaja se po-gubonosnega vodila, da ^se iztisne iz Ljubljane kolikor največ mogoče in da so se pri tej priliki na 174% povišale tiste doklade, ki bodo najob-čutneje zadevale revne sloje našega prebivalstva, 3. Mestni svet obžaluje, da je z deželnimi dokladami mestna občina prav občutno prizadeta pri svoji užitninski pogodbi z državo, ker je gotovo, da bo vsled povišanja deželnih doklad zdatno padel konsum v Ljubljani. Mestni svet konstatira da Ljubljana od dežele ničesar ne dobi in da je povišanje dež. doklad oprto na diferenciranje ne med davkoplačevalci temveč med volilci posameznih političnih strank; zategadelj je mestni svet prepričan da je taka gospodarska politika dežele skrajno krivična in nevzdržljiva. 4. Mestni svet odobruje vse k5-rake, katere je župan napravil proti neznosnemu povišanju deželnih doklad ter pooblašča župana, da o današnjem sklepu obvesti ministrskega predsednika kakor tudi voditelja finančnega ministrstva. Obč. svetnik P a m m e r se pridruži županovemu nujnemu predlogu. Obč. svetnik Kristan pravi, da ako se izvrši sklep deželnega zbora, ne preostane delavskim slojem nič druzega, kot da še bolj stisnejo jermen okolu svojega telesa. To je tako krut udarec, da ga ne bi mogel odobriti nihče, ki zastopa ljubljanske prebivalce. To je skoraj bi rekel, atentat na ljubljansko prebivalstvo, posebno na produktivne sloje, ki pričakujejo zboljšanja življenjskih razmer, pa pride thk udarec! Ne bi imel v načelu nič proti temu, ako bi se od Ljubljane, v kateri je industrija, zahtevalo nekaj tudi za izvcnljubljansko prebivalstvo ampak to bi se smelo zgoditi samo v sporazumu z Ljubljano. V deželnem zboru je pa ta tendenca, da se od Ljubljane samo jemlje, ne da se ji pa nič. Glede diferenciranja doklad se ne strinja s Pammerjem, ki je nasproten vsaki diferencijaciji, ampak diferencijacija, kakor jo je sklenil deželni zbor, je strankarska. Glasoval bo za županov predlog. Obč. svetnik Lil leg se tudi pridruži županovemu predlogu, ker je povišanje doklad krivično. Glasoval bo s svojimi tovariši samo proti onemu odstavku županovega predloga, ki pravi, da povišanje doklad ni oprto na diferencijacijo med davkoplačevalci, temveč med volilci posameznih političnih strank in predlaga, da se ta odstavek izpusti, ali pa, da se ločeno glasuje o njem. Ko je obč. svetnik Lilleg začel govoriti, je vpraša! obč. svetnik Pu- ni bil navzoč. Pa to vprašanje ni bilo umestno, ker dr. Zajca gotovo zato ni bilo, ker je v dež. zboru glasoval za povišanje doklad, v občinskem svetu bi mu bilo gotovo nerodno glasovati proti županovemu predlogu, ako bi pa glasoval za županov predlog, bi se — osmešil. Dr. Zajc je vse to dobro vedel in zato je lepo — doma ostal. Glasovalo se je — kakor je predlagal obč. svetnik Lilleg — ločeno in je bil županov predlog brez ojiega odstavka sprejet soglasno, odstavek pa proti klerikalnim glasovom. Priklopitev dela občine Moste Ljubljani. Predsedstvo prevzame zopet župan. Obč. svetnik Hudovernik je poročal o dopisu deželnega odbora glede^ nameravane priklopitve dela občine Moste mestni občini ljubljanski in predlagal, da se izreče občinski svet proti tej priklopitvi, ker so podatki, ki jih je v tem oziru dobil župan od deželnega odbora, pomanjkljivi. Deželni odbor bi nam reč rad priklopil ljubljanski občini več hiš — meščanskih naprednjakov in socialnih demokratov, tako, da bi bil Oražen bolj siguren pri volitvah. Ako bi se ta priklopitev izvršila tako, kakor to predlaga deželni odbor, bi spadala tam v Zeleni jami ena hiša pod Ljubljano, druga pod Moste, tretja zopet pod Ljubljano itd., tako, da med Ljubljano in Mostami ne bi bilo pravzaprav nobene prave meje, ulice se ne bi mogle delati, ker bi bilo vse pomešano. Iz tega se vidi, kako neresno jemljejo klerikalci deželno upravo in kako so že zaslepljeni po strankarstvu! Predlog odseka je bil sprejet. Deželna elektrika. Obč. svetnik Hudovernik je tudi poročdl o razpisu deželne vlade glede prošnje deželnega odbora kranjskega za podelitev obrtne koncesije za kranjske deželne elektrarne s sedežem v Ljubljani. Te elektrarne bi hotele imeti neomejeno koncesijo, torej tudi za ljubljanski pomerij, da bi konkurirala mestni elektrarni, ki prinaša ljubljanski občini lep dobiček! Seveda odsek temu nasprotuje in predlaga, da se obč. svet izreče proti podelitvi te koncesije, ako pa dež. vlada vendar koncesijo podeli, naj obč. svet pooblasti župana, da vloži proti temu protest m se eventualno pritoži tudi na upravno sodišče. Razna poročila. Mestna kopelj v Koleziji se od da za nadaljna tri leta najvišjeum ponudniku T. Korbarju, ki je ponudil 1500 kron na leto. Park »Hribarjev gaj« je izločen iz najemn. pogodbe Z ozirom na dopis avstrijskega trgovinskega muzeja glede udeležbe mestne občine na mednarodni raz- L n1V ,Syonu “ se sklene, da se ljubljanska občina razstave ne udeleži, ker je prekratek čas — razstava se otvori že začetkom aprila in pa z ozirom na to, ker ni zato potrebnega kredita. Katarini Kovič se dovoli postaviti _ nasproti skladiščem južne železnice barako za prodajo živil. Glede nasipanja ceste Galjevlcc in glede parcelacije mestnega sveta med Dolenjsko cesto in progo dolenjske železnice se sklene, da se odločitev o temu odgodi z ozirom na predstoječe razširjenje dolenjskega kolodvora. Sklene se dalje, da se preuredi uprava mestne elektrarne in mestnega vodovoda na strogo trgovski podlagi. Iz srede občin, sveta naj se izvoli upravni odbor za ti dve mestni podjetji in ta upravni odbor naj vodi podjetja na strogo trgovski Podlagi. Za sedal naj se izvolijo še štirje elani direktorlja in direktor!! naj izdela potrebni načrt za to pre-uredbo. Izvolijo se obč. svetniki? Ružička, dr. Novak, Lilleg in Pam-mer. Ko se rešijo še nekatere prošnje za odpis večje porabe vode iz mestnega vodovoda, je zaključil župan javno sejo, ki ji je sledila tajna-seja. Dnevni pregled. Afera dr. Švihe v pravi luči Češki narodni svet je govoril in izrekel obsodbo nad dr. Šviho. Narodno socialna stranka je dr. Šviho že v začetku afere prisilila, da je izstopil iz stranke in dal mandat vodstvu k dispoziciji. Po obsodbi s strani Narodnega sveta je dr. Šviha mandat tudi odložil. Izginil je iz Prage in je od pondeljka dalje za celo življenje mrtev. S tem pa afere še ni konec. Urednik »Narodnih Listov«, ki so dr. Sviho razkrili v letu 1914, je vedel za njegovo umazano početje že leta 1911. torej ves ta čas zamolče-(Val izdajalstvo. Za izdaJalstvo so deli tudi nfladočeški voditelji in sam dr. Kramar, kakor priznava. In vendar ga niso razkrili. V junijskih volitvah leta 1911 so ga celo za nar. soci-jalno stranko kandidirali in volili; na Moravi sp mladočehi pustili, da je zanje deloval dr. Šviha; ko je bil pred tedni izvoljen dr. Šviha za predsednika kluba nar. soc. poslancev, so »Narodni Listy«, oziroma mladočeški sti, pozdravljali to izvolitev. Pozdravljali so izvolitev moža. o katerem so vedeli, da ie špicelj; volili so moža, o katerem so vedeli, da je policijski konfident. In to je drugi de! afere. V »Narodnih Listih« se sicer piše, da takrat še krivda ni bila dokazana. Prazna beseda je to. Kajti? 25. februarja t. 1. je mladočeška stranka dobila isti material v roke. kakršnega je imel v rokah umrli re-dakter »Narodnih Listov«, ki je za izdajstvo vedel. In glej tekom 5 dni se je sedaj mladočeška stranka prepričala o krivdi dr. Švihe, predsednika kluba poslancev, pripadajočih oni stranki, ki je začela precej ostro nastopati proti mladočeški stranki. Zanimivo in na vsak način potrebno bo, da se dožene. odkod so »Narodni , Listv« kar naenkrat tekom petih dni se prepričali o krivdi dr. Švihe. To je sedaj vprašanje, ki interesira češko politično javnost, ki se je odločila, da s korupcijo na celi črti pomede. V tem oziru citiramo list stranke, ki se ne pajdaši niti z mladočehi niti z narodnimi socialisti, temveč je v ostrem boju proti obema. »Lidove Noviny« v Brnu pišejo, da »Narodni Listv« najvažnejših stvari v Švihovi aferi niso črpali iz zapiskov umrlega urednika, »temveč, da so glavna sporočila in dokazi v mladočeško uredništvo prišli po drugi poti, po poti. ki je pristopna samo tem, ki vedo o tajnih vratih v vladne in uradne kabinete. Zapuščina je bila vzeta le za pomoč, da bi pravi vir informacij ostal zakrit. Če izpolnima to spoznanje še s tem dejstvom, da klerikalni in vladni tisk izrablja afero Svi-hovo proti opozičnim strankam, in se trudi, da bi osramotil in razbil češki opozlčni tabor in da se to godi v trenutku, ko je položaj vlade v parlamentu najobupnejši, če vse to poudarimo, si pa lahko damo primeren odgovor na vprašanje, zakaj je mladočeška stranka tako hitro dobila _ v. roke uradne dokaze proti dr. Švihi«. Sedaj tiči afera v tem in gotovo je. da ne izpade dobro za mladočeško stranko. Tretji činiteti v gnusni aferi. Rekli smo: Dr. švilia ie za celo življenje mrtev. V vsaki narodni družbi je sedaj nemogoč. Zakaj? Bil je policijski konfident, z državnimi denarji plačan špicelj torej organ državnega aparata, ki skrbi za obstoj države. In če ie opravljal gnusno delo Sviha, tedaj ga je opravljal po naročilu vladnih organov in za državni denar. In vendar se pravi: Sviha je sedaj v vsaki družbi nemogoč. Nemogoč za to, ker je opravljal delo, ki ga vlada drago plačuje. Torej mu je vlada naročila nekaj gnusnega opravljati. Ali je potem umazan le dr. Šviha-dela-vec in ali je čist — delodajalec. Šviha je izvrševal le to, kar mu je delodajalec — vlada naročil. Zato z ono besedo: Špicelj je mogoč le tam, ker sc špiceljstvo goji. Pri nas! Zato. če se hočejo preprečiti takšni slučaji, naj se onemogoči zistem, ki vlada v Avstriji, kjer si nisi gotov, če tvoj najboljši znanec ni špicelj. Parlament obračuna tudi z onim činiteljem, ki je tu vedoina kršil čl. 14 osn. drž. zak. o sodnikovi neodvisnosti. Tretji činitelj v Svihovi aferi je še najostudnejši. Ne vem zakaj naj bi bil komisar Klima spoštovan mož, Šviha zaničevan. Oba sta delala pod eno vrečo. Eden ni nič več vreden kot drugi. Enako Jporalko in mero za oba. Nemški listi imajo pa najmanj pravice zgrazati se. Sjaj Švilia je služil sistemu, ki ga goji nemška avstrijska vlada. Srbija in novi albanski kralj. Pod tem naslovom prinaša »Obzor« naslednji članek: Novi albanski vladar ie obdaril svetovne liste z neštetimi mterviewi in izjavami, ki naj bi tvo-nii nekak program nove države. Pri-^edši do albanske krone samo zato. ker se ni zmenil zanjo nihče drugi, a nepotreben v svoji domovini, že ta-kointako prenapolnjeni z neznanimi princi, je pozabil v vlogi Veličanstva ,obzTe* ki jih je dolžan vsakemu, dr/'.vr> -no- nasProti sosedom svoje io lm^hS,rasraraovati Srbi-JU, norec na ta način pojasniti smer svoje politične taktike. Srbijo sfcS malo moti tako oseba kakor politik*, novega albanskega vladarja, toda javnost sodi ostreje takšne izjave, ki lete itak na enega odgovornega faktorja. Mudeč se v Petrogradu, se je izrazil, da lahko z eno samo gesto pobije svojega najmočnejšega soseda, ki ne bi mogel ustreči ne samo Albaniji, temveč tudi njegovi osebi sami. Tačas (ko je bil v Petrogradu) je sprejel princ Wied deputacijo mace-donskih avtonomistov, ki so mu potožili na zlo macedonske sodbe. Princ Wied je pozabil na nasvete, ki jih je v Petro£radu in na svoje, dolž-"of * oprani Srbiii. Belgrajska paznn nno ?6’i * ^tad deputacijo vin Jr * . In to ’e njegova pra- vica, ali ta njegova pravica je tudi pravo povračilo in dolžnost, da bo oprezen pri izbiranju reči, s katerim se lahko zahvali »makedonstvujščim« na sumljivi pažnji, ki mu ne dela niti malo časti, ter mu ne prinaša niti toliko koristi, kolikor je za nohtom črnega^ Poslušavši to nenavadno in z naročenim načrtom inscenirano ža-lujko ni mogel princ Wied vzdržati ravtmtežia. On se ie nadejal velike Albanije m se že gledal v luči njene-LS vr|a' izjavil je tudi. da sam d„5n V tezak položaj Macedoncev. in HI -7? i Zavzel zanje takoj ko bo ču-a to dovolj moči. V tej pozi — da » ostane silno važen — se je pa osmešil dodobra. S to izjavo nam je dal Priložnost, da vidimo v njem najsreč-neje izbranega načelnika Boljetinče-Ye, države Kemalove — in kakor se ze imenujejo vsi ti ordinarni albanski razbojniki, ki imajo vso pravico, da nas mrzijo, ker nam ne morejo do živega. Obžalujemo — nadaljuje list — to netaktnost princa Wieda, ki se je izlajal še predno je stopil na vulkansko ozemlje svoje nove države. S takimi netaktnostimi ne bo koristil sebi Prav nič, nam pa še manj, ker mi vemo kaj hočemo in kakor so bile naše Zelje vedno v skladu z našim delom, ne bomo samo pokimali z glavo na tajanje poklicanih in nepoklicanih, ter Poidemo po svoji poti. -. . Se ena iredenta. Albanskega vladarja v Drač so prišli pričakovat tudi pra iz taibre in ti so potem na- ,tadu izražali upanje, da bo '(Albanbp^tak Albanije irredente kot onokrat v Petrogradu^216 ^ „ Žrebanje razredne Interiie Pri včerajšnjem žrebanju razredne lote- 20S0eKasdoCla ff-CSAl ?40 2fi Ro,Zadele stcvilke: 19.231, 6977?’ 7S §02 t«64-1* 47‘329’ 57.712, 95 nJ’ nnoVl17' 77-380- 90-960< 32fiV 0?HZoadeIe številke: lfrL 91 11?’ 13.982, E.094, 19.625, 21.112, 24.027 24129 |l-422. 40.103, 41.514, 44.135.’ 44417 g.675. 55.426, 65.441, 72.225, 72 226 94^6, 85.854, 86.177, 94.289. 94.297’ •d32. 96.535. sta imiužne železnice. Adjunkt in pole km naželnjk Julij Truška v Lazah KOt adjunkt prestavljen na glavni kolodvor v Mariboru; adjunkt Andrej Kerzele je pa iz Zaloga prestav-jen na glavni kolodvor v Ljubljani. Slovenec hotelir v Draču. Kakor se nam poroča ie kupil neki Slovenec (sedaj plačilni natakar v Trstu) precej veliko hišo v Draču, kjer bo napravil — hotel. To bo prvi večji hotel v prestolici novega albanskega kralja. Nas ta slovenska podjetnost veseli. Bratomorilec Martin Rogelj. Poroča se nam: Ko je bil morilec M. Rogelj še fant, je vedno molil rožni venec in nosil po žepih mašno knjižico. Posestvo Rogcljevo je bilo v Cvib-ljali, pet minut od Trebnjega proti zahodu. Ko se je ženil, je trebanjski kaplan Schvveiger, sedanji fanatični dekan v Leskovcu, dejal na prižnici: »Srečna nevesta, ki dobi tega brum-nega fanta za moža!« To je bilo v predpustu. 2e na Veliki ponedeljek pa so našli umorjenega Jožefa Roglja. Brumni morilec se vrnil baš iz cerkve. ko so našli truplo. Sodno komisijo je vodil namesto bolnega sodnika Koširja v Trebnjem tedanji avskul-tant Ludovik Golia kot uradni vodja sodišča, poznejši dvorni svetnik, ki je umrl v Novem mestu. Splošno se je mislilo, da je morilec ušel v Ameriko ali pa da se je skril v kak samostan. Pobožnjak morilec! Pomlad se že pozna. Pod Stolom j je našel franc Vidic pretekli teden v skalovju veliko rujavo kačo, ki se je grela na solncu. Prišla je pač prezgodaj pogledat na svet, kajti vreme sedaj ne obeta stalno lepe pomladi. Nesreča pri slamoreznici. 131etni Peter Pogačnik iz Kovorske občine se Je te dni igrat na podu pri slamoreznici. Ta ga je udarila s tako močjo v trebuh, da so sc ubogemu fantu pretrgala čreva in da je na zadobljenih poškodbah umrl. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo ima svoj letni občni zbor dne 15. suš-ca (v gostilni) salonu pri »Jelenu« na Savi. z običajnim dnevnim redom, in sicer točno ob 9. uri dopoldan. Vabijo se vsi člani in prijatelji podružnice. Javni protestni shod v Zagorju ob Savi, katerega sklicujeta »Gostilničarska zadruga« in »Gospodarsko napredno društvo« na nedeljo dne 15. marca t.1. ob pol 8. uri zjutraj v prostorih g. A. Koprivc (pri Medvedu). Dnevni red: Povišanje deželnih doklad na vino, meso in splošno povišanje. Poroča g. dr. Vladimir Ravnihar, državni in deželni poslanec. Gostilni-čarii.Jrinetje, obrtniki in drugi delav-c^Tfdeležite se tega velevažnega shoda, ker se «re: za naš obstanek in vsled tega moramo vsi kot en mož proti sedanjemu deželnemu gospodarstvu nroteetlrati. ■nJUZrifr 1akad- podružnica sv. Cirila In Metoda priredi v soboto dne 14. sušca 1.1. ob en četrt na 8. zvečer v prostorih restavracije Harnerling- hof«, VIII. Hamerlingplatz, svoj letni zbor. Dolžnost narodnih akademikov je, da se ga polnoštevilno udeleže. Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju naznanja, da priredi v petek 13. t. m. svoj III. redni občni zbor v gostilni »Zum Kleeblatt«, na vogalu: Schufgasse, Mittcrberg-gasse XVIII. z običajnim dnevnim redom. Gostje dobrodošli! Liubliana. — Zanesljivo. »Slovenec« priporoča kandidata Jožeta Gostinčarja, Češ da bo »zanesljivo« imel zaslombo v večini dež. zbora in odbora. S tem je rečeno, da bo Gostinčar zanesljivo podpiral ono stranko, ki je povišala davke. Kdor bo torej Gostinčarja zanesljivo volil, ta bo tudi zanesljivo plačeval. Takih volilcev bo zanesljivo prav malo. ker so po zadnjih volitvah davkoplačevalci izprevideli. kako je S. L. S. »nezanesljiva«. Zmago-nosna armada S. L. S. je po zadnjih dogodkih postala tudi »nezanesljiva«, ker vidi, da se na svoje voditelje ne more več zanesti. Zanesljivost je kranjske volilce tako daleč zanesla, da komaj gledajo, kje bi se rešili iz nadlog. — Kaj je vse na Kranjskem zasluga? »Slovenec« piše: »Kranjski deželni zakonik v novi obliki. Doslej je izhajal kranjski deželni zakonik od pamtiveka z nemškim naslovom na prvem in slovenskim na drugem mestu. Sedaj je prvič izšla številka s slovenskim naslovom na prvem mestu-3 o je zasluga deželnega glavarja dr. Šušteršiča, ki je v tem smislu posredoval pri vladi.« — Tako »Slovenec«. Človek bi mislil, da se samo po sebi razume, da je v kranjski deželi, ki je 95% slovenska — slovenščina na na prvem mestu — saj ie to v smislu zakona. Aka pa zgoraj ne vpošte-vajo tega. bi človek mislil, da ie dolžnost slovenske stranke, da poskrbi za narodne pravice v deželi. Toda pri liudeh. ki se svojih dolžnosti ne zavedalo )e vse zasluga. In tako je zasluga ze to. da je pri dež. zakoniku sloven- ščina na prvem mestu. Res, kaj vse ni pri nas — zasluga! — Lep poklon umrlemu dr. Žitniku je napravil včerajšnji »Slovenec«. ki v volilnem oklicu piše, da ga bo Gostinčar vredno nadomeščal v deželnem zboru. — Še nekaj o najnižjih inštinktih. Prejeli smo: Čudim se. gospod urednik, da je bil vaš odgovor na brezsramen napad »Slovenskega Naroda« tako miren in kratek. Ker pa že govori dotični pisec notice o najnižjih inštinktih, bi ga rad vprašal, če vzbuja »Dan« mogoče nainižje inštinke s tem, da se poteza ob različnih prilikah za liberalno stranko? — Naš ljubljanski Prater bi zaslužil nekoliko več pozornosti. Mladi kostanji so vsi poškodovani. Drevesa so zato tu, da rastejo in dajejo senco — v drevoredu pa je ona vrsta ob komedijah popolnoma uničena. Treba bi bilo napraviti red. — S Tržaške ceste. Slov. Narod je prinesel pretekli petek pritožbo, da ie Tržaška cesta v slabem stanju. To je res. Treba pa je pripomniti, da gredo po tej cesti sami težki vozovi. Bleiweisova cesta je v dobrem stanju ker je še enkrat tako široka in se zanjo skrbi. S Tržaške ceste pa se mnogo blata proda, a zelo malo nasi-plje. Zato je v tako slabem stanju. — Župnik Notar contra župnik Šinkovec. Včeraj se je vršila pred civilnim senatom deželnega _ sodišča obravnava, po kateri je tožil župnik Anton Notar škofjeloškega župnika Avg. Šinkovca radi zneska 5919 K, naloženih na Notarjevo hranilnično knjižico. Tožbeni zahtevek župnika Notatja se je zavrnil. Primeren nasvet je priobčil g. Harambaša v »Slov. Narodu«, da naj namreč Mohorjeva družba izda Jurčičevega Jurja Kozaka ilustriranega, da s teni počasti 501etnico, odkar je povest zagledala luč sveta. Naj bi se ta nasvet upošteval. — Sokol I. priredi v soboto dne 14. t. m. v Mestnem domu zabavni večer pod naslovom »večer na vasi«, pri katerem sodeluje polnoštevilen orkester Sokola I.. dramatični odsek, kvartet itd. Nastopi tudi vrsta telovadcev pod vodstvom br. Stane Vidmarja. Vinarno in jestvine bode imel v oskrbi br. Štepic, kateri bo gotovo vsakomur najboljše postregel. Sokolstvu naklonjeno občinstvo, ter bratsko Članstvo vabimo na mnogobrojen poset. Na zdar! Odbor. — Samomor. Včeraj ponoči se je obesil v preiskovalnem zaporu v deželnem sodišču Franc Šetina, posestnik iz Šmarne gore, ki je v prepiru z ženo obstrelil svojega sina. kakor smo že obširenje poročali. — Velika nesreča. V deželno bolnico so prepeljali de/avca Andreja Krusiča, ki je delal v vevški papirnici. Krušič ie včeraj dajal v tovarni jermena na kolesa. Pri tem je Krušiča trikrat zavrtelo okoli in mu je desno roko trikrat zlomilo. — Zagoneten slučai. »Zarja« poroča: Mnogo govore v Ljubljani o nesreči, ki se je pripetila pretečeni torek služkinji g. profesorja K, Dekle, staro 18 let, je prišlo v torek zvečer domov. Krvavela je iz ust in iz spodnjega dela telesa, en prst na roki je bil ves črn. Doma ni hotela povedati, na kakšen način se je poškodovala. Enkrat je dejala, da je padla po stopnicah, drugič da je padla v kleti, ko je nesla premog, čez zaboj. Prihodnje jutro je šla mati dekletova k gospodinji. pri kateri je služilo dekle, in ta ji je rekla, naj gre k zdravniku g. R. Stroške, da povrne gospodinja. Mati ie šla k zdravniku, ki pa ni hotel iti k dekletu, dejal je samo, da se mu smili dekle. Materi se je zdela ta izjava zelo čudna in premišljala je. kako da pride zdravnik do tega, da obžaluje njeno hčerko, kakor da bi vedel, na kakšen način je prišlo dekle do onih nevarnih poškodb. Mati je šla potem k dr. Hoglerju, ki je takoj preiskal dekleta. Med preiskovanjem je napravil z roko proti staršem kretnjo, češ, izgubljeno je njeno življenje. Nato so prepeljali dekleta v bolnišnico, kjer so konstatirali, da ima zlomljena rebra, najbrže vsled tega, ker je nekdo hodil po dekletu in da ima maternico močno ranjeno. Prst. ki.je bil ves črn, je bil priprt. Dekle tudi v bolnišnici ni hotelo povedati, od kje ima težke poškodbe. Oče dekletov je dobil v pondeljek vabilo od policije, naj pride dekle v torek 10. marca na policijo. Dekle pa je tako močno poškodovano, da pričakujejo njeni starši vsak trenotek smrti. Torej cel teden traja, preden se zgane naša slavna policija. Vsa zadeva je tako skrivnostna, da moramo zahtevati v interesu prizadetih najobširnejše pojasnilo. — Cirkuški vrabec, cirkuška drama v 4 dejanjih dosegla je včeraj, kakor ni bilo drugače pričakovati pri prvotnih predstavah v Kino Idealu, najpopolnejši uspeh. Simpatična prikazen gospodične Polairo kakor tudi nje umetniška izvajanja so očarujoča. Jako dopada tudi slika »moderni ple-sovi«, plešeta Estra in Helena iz du- najskega Tabarina. Tudi druge slike so prvovrstne. Ta krasen spored ponavlja se le še danes in jutri. V petek Nordiskdrama z Betty Nansen v glavni vlogi. Trst. Bog pri paroplovni družbi »Dalmaciji«. — Italijanski delavci napadli Slovence. — Enostransko postopanje tržaške policije. Kakor znano, se je vršil lansko leto pri »Dalmaciji« precej buren boj; šlo se je za to, ali bomo delali mi, ali Italijani. Takrat je bil proklamiran celo štrajk pomorskih delavcev, in sicer ga je pro-klamirala italijanska liberalna Chna-dorijeva organizacija. Bile so ravno volitve. Štrajk je bil polomljen. Zmagalo je slovensko delavstvo. Toda »Dalmacija« je začela mešetariti in 'Je mešetarila toliko časa, dokler ni sprejela za delovodjo nekega Bra-šianutija, proti kateremu so slovenski delavci neštetokrat protestirali, ker niso bili z njim zadovoljni. Ta človek je pripomogel, da je bilo sprejeto na delo še par Italijanov. Ta italijanska »družbica« se je kaj rada odlikovala s provociranjem Slovencev, ki so potrpežljivo ohranili mirno kri. Brašianutti je šel Italijanom na roko in pričelo se je z izkoriščevanjem slovenskih delavcev. V pondeljek proti 5. uri popoldne pa so slovenski delavci zahtevali, da jim da Brašianutti delo na kontrakt, da ne bodo prikrajšani na svojih pravicah. Pri tozadevnih pogajanjih se je italijanska klapa, ki bi rada brez najmanjšega dela polnila svoje žepe s stotaki — seveda na škodo Slovencev — tako razburila, da je napadla dva slovenska delavca in sicer na prav barbarski način. Podrla ju je na tla ter ju začela obdelovati z nogami, pestmi in z raznim orodjem. Zlasti eden je bil silno poškodovan. Ker so bili ostali slovenski delavci odsotni, so to priliko izrabili Italijani, in ni bilo mogoče dati italijanskim delavcem onega »odgovora«, ki bi ga bili sicer odnesli. Italijani so zviti in ta svoj talent so porabili tudi pri tej priliki. Sli so in poiskali nekega italijanskega detektiva in so mu raztolmačili celo stvar popolnoma drugače, kakor se je v resnici godila. Detektiv je videl, da sta ona dva Slovenca — zlasti eden — močno pretepena, kar je bilo poznati po poškodbah, a kljub temu ni hotel poslušati ugovora od strani njiju, marveč je enega — najbolj ranjenega — vzel s seboj in ga peljal v zapor. Vidimo, kako nesramno postopa italijanska druhal in celo »mož zakona« jej gre na roko. Proti Slovencem se znajo prav lepo zedintti. Nedolžnega, ki mora prenašati bolečine, bodo kolikor mogoče očrnili in ga skušali potlačiti v lužo. Kaj naj rečemo k takemu postopanju? Sicer pa se bo italijanskim lopovom povedalo, kar jim gre. Tega dogodka ne bomo izpustili izpred oči in Italijanom bo še žal, da so se s takimi sredstvi podali v boj proti nam. Slovensko delavstvo zahteva od »Dalmacije«, da delovodjo Bra-šainuja nemudoma odpusti, drugo bo uredilo samo! Brašianuti mora iti, prej ne bo miru. Če »Dalmacija« tega ne stori, jo bomo prav temeljito razkrinkali, argumentov imamo nekoliko na razpolago. Gospodje — zlasti pa ravnatelj — od »Dalmacije,« potrkajte se na svoje »slovansko« srce in storite- kar je v takih slučajih vsak Slovan storiti dolžan! »Dalmacija« naj vzame zaenkrat na znanje, da smo o vsem poučeni. Ge teh razmer ne izpremeni, nastopi proti ujej vsa jugoslovanska javnost, kar bi jej — ker ima zlasti od jugoslovanske javnosti veliko dobičkov in je takorekoč odvisna od nje — čisto gotovo ne koristilo. Takih razmer ne trpimo — pa naj se magari vse na glavo postavi! Žalostne reči se gode. Dobili smo sporočilo, ki govori o postopanju gotovih ljudi, ki se delajo dobre narodnjake samo do tedaj, dokler mislijo, da jim bo to neslo in pripomoglo do blagostanja, nakar šele pokažejo svojo pravo barvo. Pred kakimi sedmimi leti se je naselil v Trstu neki Pavel Tomažič. V ulici Molin a vento je otvoril gostilno. Vedel se je povsod kot navdušen narodnjak, podpiral je narodna društva in tudi drugače je sodeloval pri njih. V »Edinosti« pa je oglašal. Slovenci so ga zato, ker je bil tak narodnjak, podpirali z veseljem. Zmeraj je bilo polno Slovencev v gostilni, od katerih Je vlekel znatne dobičke. No, končno pa' ie obogatel. Poklical Je k sodelovanju svojega brata Josipa in je, oddavši omenjeno gostilno, odprl v ulici Casa di Ris-parmio bufet, v nlici Sanita pa točilnico za vino in druge pijače. In kake so razmer sedaj? Ali je Pavel Tomažič še tak narodnjak, ka-koršen je bil prej? Ne več! Izpre-menil je svoja naziranja in postal je mož, ki se sramuje svojega materinega jezika. Če pride kdo, ki pozna Tomažiča od prejšnjih let, v bufet in Najboljše čevlje po meri dobite v novi Cevljirnld Antona Ju verniki«, Trst, villca Parneto 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila ga nagovori slovensko, dobi odgovor v blaženi italijanščini. Tomažič noče več poznati svojih prejšnjih rednih obiskovalcev njegove gostilne, ki so mu priiiomogli do imetja, tem manj, da bi govoril z njimi v slovenskem jeziku. Pa tudi svojo tvrdko je izpremenil tako, da izgle-da popolnoma italijansko: »Frateili Tomasich«. V »Edinosti« tudi ne in-serira več, kakor poprej, ampak v »Piccolu«. Je-li to mogoče, da se človek tako hitro izpremeni, da vrže svoja srčna čutila proč ter se poprime onih renegatskih idej, ki jih je prej zaničeval do skrajnosti? Narodnjaka, najzavednejšega Slovenca se je delal in prijazen je bil s Slovenci, to pa samo toliko časa, dokler Slovencev ni izkoristil in s pomočjo njihove podpore obogatel; ko pa se je to zgodilo, pa se je začel izogibati Slovencev in jih zaničevati in zdaj se jih sramuje. Da, res žalostno je to poglavje. Toda mnogo je takih slučajev. Vse to priča, da je treba naš narod izobraževat in vzbujati v njem pravo nacionalno samozavest. Kdor poseduje pravo nacionalno vzgojo ta misli in čuti in ne da se izvleči na stran pot, v tabor naših ljutlh narodnih sovražni kov. »Jugoslavija« je izšla v pondc-Ijele, 9. t. m. V svojem programu izjavlja, da hoče biti pred vsem Ie informativen list in da se v medsebojne boje naših strank ne bo vtikala. Glede tržaške politike bo stala na stališču, da morajo imeti tržaški Slovenci v interesu narodne ohranc le eno oficielno politiko. Sicer pa bc z ozirom na to, da je politično življenje tako mnogolično, da ga ni mogoče vkovati v gotove šablone, vsled česar se porajajo v marsika-kem vprašanju različna mnenja, v takih slučajih povedata svoje mnenje, a to vedno v mejah one discipline, ki jo morajo slovenske vrste v Trstu ohraniti v interesu celokupnosti. V narodnem pogledu bo zastopala stališče združenja Jugoslovanov. »Triester Wochenpost«. Rodil se je nov bojevnik za nemštvo ob Adriji: »Triester \Vochermost«. V svojem programu pove, da se bo bojeval za utrditev in uveljavljanje Nemcev na Primorskem. Napram Slovencem in Hrvatom bo zavzemal stališče, da jih je treba — kar se samoobsebi razume — potisniti ko? likor mogoče nazaj. Italijanom bo stal ob rami in bo smatral vsako oslabljenje italijanskega elementa na korist Jugoslovanov — za skrajno škodljivo. Pravi, da imajo Nemci ie tedaj upanje, da se razvijeio in zagospodujejo na Primorskem, če se vrže Jugoslovanom poleno pod noge, dočim bi vzelo nazadovanje ita-lijanstva Nemcem vse upe. Kako se nas boje! To je najboljši dokaz, da je naša pot prava. »Dan« — »ščavo«. Prijatelj našega lista nam piše: Ko sem šel v pondeljek zjutraj po Barieri, čitavš; časopis »Dan«, se mi približa pa: italijanskih šolarčkov ter zakriči: »Dan« — »ščavo«. Razume se, dr me je prijela taka jeza, da sem skočil za njimi, hotel sem jih poučiti da si ne dam dopasti te žalitve. Nisem jih mogel dohiteti, pač pa sen slišal, da so med potjo »skušali« popraviti krivico, oziroma mi dati zadoščenje, ker so hitro odgovarjali: »Dan« — »slavo«, torej ne več »ščavo«. Naravnost sramotno so začeli postopati ti italijanski pobiči. Da bi se niti slovenskega lista ne smelo brati v Trstu, ta pa bi bila lepa! Najboljše sredstvo je, da se take frkoline kar najenergičneje nažene. Se bodo morali pač tudi slovenskim časopisom privaditi; vsak naj jih čita javno, po ulicah, brez najmanjšega strahu — saj se tudi »lahoni« ponašajo s svojim »Picco-lom«. Organizacija naših zavednih gostilničarjev je graškim nemškim »štimcatn: dokaj neprijetna. Pravi, da so slovenski gostilničarji v Trstu preveč narodno zavedni in da vkljub svojemu stanu, ki je odvisen tudi od drugih narodnosti, delujejo za na-cijonalistične svrhe, da se torej združejejo v konsorciju, ki gre za tem, da slovansko gostilničarsko obrt v Trstu ojači. Nemci naj bi jih posnemali — tako zaključujejo »štiince«. Kako se Nemci zanimajo za nas; vsak kot jim je znan! Slovenski podjetniki naj bi bili vsaj toliko dosledni, da bi sprejemali v službo delavce svoje krvi, ko je teh vendar toliko brezposelnih. Kakor nam poročajo, ima baje neki slovenski veletrgovec nameščenih tudi nekaj italijanskih delavcev. Če je to res, ni prav. Dajmo kruha svojim ljudem — kakor tudi drugi poskrbe samo za svoje. Narodna delavska organjzacija. Jutri. y četrtek zvečer se vrši občni zbor godbenega odseka in sicer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. — Jutri, v četrtek ob 8. zv. seja deželnega odbora. Tržaško porotno sodišče. Kakor smo že poročali je stal v soboto pred tržaškim porotnim sodiščem Vincenc Nicclossi rojen v Biancavilli na otoku Sicilija, a pristojen v Catanio. Obtoženec ki je star 40 let, ncože-njen, trgovec je bil obtožen umora. Ustrelil je namreč dne 14. oktobra na svojem stanovanju v ulici Valdi-rivo 15, svojo ljubico Agato Chiara-midoro. Ker je trajala razprava pozno v noč, nismo mogli poročati o izidu. Nicolossi je bil obsojen — na tri dni zapora, to pa samo'vsled tega, ker ni imel dovoljenja nositi orožje. Umor so porotniki sicer potrdili, a izjavili so, da je streljal v silni razburjenosti, vsled česar ni odgovoren za to svoje dejanje. Kar se umora tiče, je bil tedaj Nicolossi oproščen. Imel bo ostati tudi nadalje v Trstu, zakaj o izgonu niso sodniki niti črhnili. Meškova drama »Mati«, ki jo je predstavljal v nedeljo igralski odsek vrdelskega »Sokola« v družbini šoli pri Sv. Jakobu, je bila igrana v splošno zadovoljnost. Predstava pa ni bila obiskovana tako, kot je bilo pričakovati. Ne vemo, čemu se mnogi ogibljejo šole. Morda zato, ker ni zraven bufeta? Pretep med poštenjaki. V nedeljo zvečer, okrog 9. ure, je nastal v gostilni »Pri starem kotlarju«, ki je last Simona Blaževiča, hud pretep. Skregali in stepli so se med seboj razni potepuhi in prostitutke, — Ranjena je bila prostitutka Marija Marinič, stara 27 let; ranila jo je z nožem Štefanija Zakaj, stara 18 let. Dalje je ranjena Štefanija Zakaj; njo je porezala M. Marinič. V prsi in na obrazu je bil težko ranjen Dominik Barach star 29 let, iz Trsta; ranil ga je Marij Pefeani, star 19 let, iz Ljubljane. Komaj dva dni je v Trstu, pa si je že našel ljubico, Marijo Mis-ciilin, staro 22 let, iz Reke; vsled nje je nastal prepir. Peteani je namreč prišel z njo v omenjeno gostilno, kjer je bilo več prostitutk. Te so jo začele zmerjati ter ji klicati naj se spravi iz »njihovega okraja«. Ona pa ni hotela (ker ima dovoljenje za obrt od policije). Ranjen je bil tudi neki vojak, ki je miril. — Ranjenci so bili odpeljani najprej na zdravniško postajo, kjer so bili obvezani, nato pa na policijo. Zakaj in Peteani sta bila odpeljana v zapore, drugi so bili izpuščeni; Marija Marinič pa je bila odpeljana v bolnišnico. Tatvine steklenic. Pri Sv. Ivanu je izdelovalnica steklenic s slamnatimi ovitki. Lastnik je naznanil na policiji, da mu večkrat zmanjka po več steklenic iz delavnic. Policija je odredila obsežno preiskavo in dognala, da so jemali steklenice iz tovarne trije uslužbenci, regnikoli, in sicer Filip Cosolo, star 23 let, Mihael Zorzin, star 25, Klement Guerin star 28 let, vsi iz Pierisa. Prodajali so jih nekemu Ivanu Olivu, staremu 37 let, tudi iz Pierisa doma. Ta jih je prodajal okrog po gostilnah. Policija je zaplenila po raznih gostilnah pri Sv. Ivanu kakih 30 takih steklenic. Bili so vsi tatovi aretirani. Zorzin in Guerin sta se najprej skrila, čez dva dni pa sta se sama javila na policiji. Posledica. Rajmund Facchetti-ni, lastnik kavarne »Ugo Foscolo«, se je peljal pred nekolikimi dnevi z nekaterimi znanci na izlet v Gorico z avtomobilom. Blizu Devina pa se je avtomobil pokvaril in Facchettini je odšel peš proti Trstu. Znanci pa so popravili avtomobil in hiteli dalje Nezgoda je hotela, da so znanci povozili z avtomobilom Facchettinija. Pripeljan je bil v bolnišnico v Trst, kjer pa je znorel v nedeljo. Morali so ga odpeljati v norišnico. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. DR. ŠV1HA IN NJEGOV MANDAT. Praga, 10. marca. Poslanec dr. Sviha je odpotoval v Dalmacijo, kjer bo preživel nekaj časa v kakšnem zdravilišču. 2ena njegova in otrok sta ostala v Pragi pri sorodnikih. Zdi se, da noče resignirati na svoj državnozborski mandat. V začetku je sicer dat svoj mandat stranki k dispoziciji. Strankin odbor le predvčerajšnjem zborničnemu predsedniku tudi naznanil, da dr. Svlha odlaga svoj mandat, toda dr. Silvester tega ni vzel na znanje. Biro zborničnega predsednika se je obrnil na dr. Svlho telegrafično, če sta Izjavi Klofača In Choca resnični. Na ta telegram dr. švlha ni odgovoril. Tudi stranka je zahtevala, da obvesti zborničnega predsednika o resignaciji; toda Šviha tudi tej želji ni ugodil- POLOŽAJ. Dunaj, 10. marca. Parlamentarni položaj se ni spremenil. Danes so se vršile seje nemške narodne zveze. Grof Stiirgkh je sprejel prezidij zveze in se posvetoval o situaciji. Položaj se tudi nadalje presoja silno črnogledo. V seji nemške narodne zveze se je položaj v parlamentu označeval za nevzdržljiv. V nedeljo je grof Stiirgkh v avdiienci pri cesarju dobil vso potrebno polnomoč za na-daljne korake Če se državni zbor v četrtek pokaže za delo nezmožnega, bo Stiirgkh dal strankam zadnji rok do začetka prihodnjega tedna, da se poskusi še kakšna rešilna akcija. Če bo to brezuspešno bo državni zbor odgoden do jeseni. Če bodo češki poslanci v jeseni nadaljevali z obstrukcijo tedaj bo razpuščen. BOJI MED GRKI IN ALBANCI. Atene, 10. marca. V okolici Te-peleni je prišlo do boja med grškimi četami in albanskimi bandami. Boi je trajal celi dan; naposled so bili Albanci z velikimi izgubami zapodeni v beg. (Lep red v Wiedovi državi.) POTRES. Carigrad, 10. marca. Mesti Bltlis in Ahlat sta utrpeli od potresa velikansko škodo. V mestu Ahlat se je porušilo 140 hiš; več oseb Je bilo pod-sutih. Tudi okolica je od potresa mnogo trpela. VOLITVE NA BOLGARSKEM. Sofija, 10. marca. Izid volitev v sobranje še sedaj ni definitivno znao. Gotovo je pa. da vlada ni dobila takšne zmage, kakor se je poročalo. Število vladnih poslancev znaša 128; opozicijonalnih pa 117 in sicer so jih dobili 51 agrarci. 26 demokrati. 18 socialisti, 7 Gešovih pristašev. 3 Dan-jevci, 5 radikalcev. Vlada je upala na mohamedance v Novi Bolgariji in sklenila z njimi kompromis, da bi dobila 35 poslancev. Toda dobila jih je le par. Sedaj ji ne preostaja druzega kot odstopiti, ali pa stopiti v oficielne stike z agrarci In demokrati v svrho parlamentarnega kabineta. Mali oglasi. Redka prilika: pralne hišne halje za dame (Schlafrdcke) iz karn-brika in barhenta samo ta teden po K 5, dokler je kaj zaloge. Na iz-bero se ne pošilja. Modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. 42—3 — —U ——u..-:.— - , • . ; •_• Meblovana soba s popolno ločenim vhodom se odda s 1. aprilom ali pozneje. Rimska cesta 2,1. nadstr. levo. Svarilo. Prodajam svojo veliko zalogo finega emendoiskega sira (lastni izdelek) po ceni od K 1.20 do K 1.70; Martin Aleš, Moravče. Gorenjsko. , ___________________________ 1661—4 Jako lep velik pes, pravi bern-bardlnec, štiri leta star, se takoj proda. Poizve se v »Anončni ekspediciji« v,Ljubljani. 28—4 Polenovka na poseben način namočena (specijalitete) se dobiva celi post pri g. Josipu Pollaku, trgovcu. Sv. Petra cesta 7 v Ljubljani. Priporoča se naročila si pustiti pravočasno rezervirati. Na zahtevo se dobi tudi navodilo, kako naj se okusno pripravi. 1617-7 Šivilja išče dela na dom. Naslov v Anončni ekspediciji v Ljubljani. 49—1 Zanesljiv večletni vrtnar želi stalne službe ali kaj primernega v kaki vili ali hiši. Nastopi lahko takoj. Naslov v »Anončni ekspediciji« v Ljubljani. 48—3 Mlad lovski pes se proda. Več se poizve v Sp. Šiški št. 189. KORESPONDENCA. Mladenič z dežele želi vsled dolgočasja zabavne korespondence z mlajšo gospodično. Pisma pod »Zabava« na Anončno ekspedicijo v Ljubljani. 45—2 2 vajenca vešča slovenskega in nemškega jezika se sprejmeta takoj v kavarni ,.Slon“, Ljubljana. »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radj tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Podpisani naznanjam cenj. odjemalcem in naročnikom, da sem gosp. Ivana Ješe-ta odpustil iz moje službe kot računovodjo, torej ni več upravičen zame sprejemati kaka naročila ali pisma ali kake denarne vrednosti. V Ljubljani, dne 10. marca 1914. Tomo Bricelj, stavbeni in pohištveni pleskar, Dunajska cesta štev. 16. !! Tržaški Slovenci !! Svojo zalogo oglja in druge kurjave priporoča Ivan Cfermek, ulica Squer« is novo St. 15. (Tile g-la-e-aie pošte.) Namesto K 12*—, samo K 5*50 20.000 parov usnjatih čevljev na zadrgo z dobro zbitimi usnjatimi . podplati, ki bo bili pri-pravljeni za Balkan, so fespSr mi zaostali vsled voj-ske. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za samo K 5 50. Dobijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju Expoi’t ARNOLI) WEISS, Wien VI. Gumpendorferstras. 139 25. Ivan Kersnič v Ljubljani, Sv. Petra cesta 32, I. nadstr. nad kavarno „ Avstrija" se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejši modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo. Od danes naprej vedno sveže pivo •V* lit. vrček po 20 vin., steklenice lit. Čez ulico ravno tako 20 vin., tildi dobro vino vedno na razpolago po nizki ceni, priporoča A n. it» st - v ip? hotel ,, Vega", Spod. Šiška 26. Veliko presenečenje! V življenju nikdar več ta priložnost! 300 kosov samo K 4 90. Krasna ura »Orion* z verižico, natančno idoča, za kar se jamči 3 leta, 1 moderna svilena kravata za gospode, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 par gumbov za manšete 3 kar. double zlato z patentno zaklopko, 20 najlepših razglednic sveta, 20 korespondenčnih predmetov in še 200 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni. Vse sgupaj z uro, ki je samo vredna tega denarja velja le K 4-90. Pošilja po povzetju ali naprej poslanemu znesku Aligemeines Industrie-Haus, Krakov (Avstr.) Oržeszkowa 5/409. Pri naročilu dvcli zavitkov se priloži ena prima angl. britev. — Za neugajajoče denar nazaj. — Riziko jzključen. PE.P.ZATEC Izpražaaai optiic. Zalagatelj o. In kr. armade, vojne mornarice, domobrancev Itd. X-Ju1>ljazia9 Slari trg- O. V tej stroki najzanesljivejša tvrdka. Edino pri meni na razpolago zelo podučljivi prvi slovenski optični ceniki, dobi ga vsakdo zastonj. Specialist za očala in ščipalnike. Toplomere, barometre, daljnoglede itd. Z električnim obratom moderno urejena delavnica. Za prvovrstno optiko se jamči. Edna posebnost likerja je Pri nakupu različnega manufakturnega blaga. - se blagovolite obrniti na tvrdko ----— A. & E. Skaberne Mestni trg 10. ——. obstoji od ). 1883. .Ma debelo in drobno! Izredno ufzke cone' Prenočile. - Cfoifflte ■ Mmttet. THST Hinko Kosič 1 TII&T se ulica Carradori 15 (vogal Cieppa) priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom i SANATORKJM • EMONA \ ZA- NOTRANJE ■ IN • KIRURG ICNE -BOLEZNI •PORODNIŠNICA. / LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 4 lil 1 SEF-zDRwtm:fTOmrad-DR-FR.DEHGANG \1 FRAN KRAIGHER Irrojaelsii mojster Grosipcsas:©, -ul lic a, štev. G se priporoča slavnemu Občinstvu, za naročila vsakovrstnih «>blelt n« meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 J Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v spcctialni trgovini A £, v CbahAHnA KvOMP Bil Mestni trg- štev« iO. "Velilsa Izbira! Soliclna postrežba.) V četrtek, dne 12. marca t. J. ob 9. uri dopoldne prodajalo se bode v Stepanji vasi pri Ljubljani št. 68 razno štacunsko blago, štacunska in gostilniška oprava, različni les, sodi, pohištvo itd. — Kupnino plačati je takoj. — Kupljene stvari se morajo takoj odstraniti. V Ljubljani, dne 9, marca 1914. Dr. M. Pirc, _________________________________odvetnik v Ljubljani. Spomladne novosti so tukaj. Najmodernejši raglani, obleke za gospode in dečke v najnovejših fasonah — dospela je ogromna izbira pariških in berolinskih modelov za dame v modernih barvah in krojih. Velika partija damskih kostumov po 10 K, katere ni bilo dosedaj za dobiti. Ogledati si zamorete le v trgovini Angleško skladišče oblek 0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. ^ Telephon 132. M Štev. 4421. ' " ~ " " Razpis ustanov za invalide. Pri mestni občini ljubljanski je oddati šest mest kranjskega invalidskega zaklada vsako po 63 K na leto. Pravico do teh ustanovnih mest imaio Kranjci, ki so v času od 1. januarja 1848. 1. dalje postali v vojaški službi za zaslužek nesposobni, in sicer možje od narednika ali stražmeštra navzdol, naj so služili pri kateremkoli orožju avstrijske vojske. Prošnji je priložiti: 1. rojstni list, 2. potrdilo, da je nezmožnost za zaslužek nastala v času od januarja 1848 dalje vsled vojaške službe, , 3. spričevalo dobrega vedenja tako med časom vojaške službe, kakor tudi v invalidskem stanu, 4. dokaz lastne nepremožnosti, kakor tudi nepremožnosti onih oseb, ki so do podpiranja prosilca morebiti pravno dolžne. Tudi je v prošnji izrečno navesti, ali uživa prosilec že kako drugo invalidsko ustanovo, oziroma patentalno državno invalidščino in v kateri višini. Na prošnje, ki ne bodo natanko odgovarjale vsem tem pogojem, se sploh ne bo oziralo. Prošnje je vlagati do vštetega 10. aprila 1914 pri mestnem magistratu ljubljanskem, oziroma pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 2. marca 19)4.