PRIMORSKI dnevnik J® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Prj Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
ML	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 127 (13.660)
Trst, sobota, 2. junija 1990
Na »štiri oči« sta se pogovarjala o bodočnosti vzajemnih odnosov
Bush in Gorbačov sta podpisala sporazum o strateškem orožju
Načrt Start je potrjen, SZ in ZDA bodo klestile tudi kemično in jedrsko orožje Oster poseg Gorbačova pred kongresom glede zapletov v pribaltskih republikah
Omejitve v gotovini proti hibi umazanega denarja
.VVASHINGTON — Sovjetsko-ame-riski vrh je to noč dosegel višek. Gor-bačov in Bush sta podpisala vrsto po-^rnbnih sporazumov o kemičnem 0r°žju, jedrskih poskusih, miroljubni uporabi jedrske energije ter načelno ®°glasje o omejevanju strateškega jedrskega orožja Start.
Tudi drugi dan svojega ameriškega °oiska je Gorbačov naletel na tople ^Prejeme prebivalstva in je kar dva-j rat »kršil« strogi protokol, tako da je 2stopii iz avtomobila in se pogovarjal človekom z ulice. Gorbačovova sop-roga, ki je v spremstvu Barbare Bush oiskala nekatere ugledne šolske us-aUove in knjižnice, pa je vidno pripo-Juogla k izboljšanju ne ravno velikega ugleda, ki ga soproga ameriškega Ptedsednika uživa med mladimi! Veli-0 zahtevnejši pa je bil dan za oba Pfcdsednika. V popoldanskem delu Prvega vrhunskega sestanka, ki je po-^kal v širši, zasedbi, sta Bush in Gor-Scov govorila o vzhodno-zahodnih Prašanjih. Svojima zunanjima minis-°rna sta naložila nalogo, da se lotita Poglobljenih razprav o rešitvi, ki jih q e strani ponujata združeni Nemčiji, v°rila pa sta tudi o notranjih vpra-
šanjih Sovjetske zveze, predvsem o Litvi. Prav pri tem argumentu je Gorbačov z nepričakovano ostrino pozval Washingtonski kongres, naj se ne vtika v zadevo, kot se SZ v preteklosti ni vtikala v ameriške vojaške in politične odločitve, kot sta bili panamska invazija ali gospodarska pomoč, ki so jo ZDA nudile »nevredni« Kitajski.
Med uradno večerjo v Beli hiši pa Gorbačov ni izključil možnosti, da bo iz Washingtona odšel tudi z nekaterimi pomembnimi dogovori gospodarskega in tržnega značaja, poleg seveda težko pričakovanega podpisa Start. Gospodarske pogodbe bi Gorbačovu v Moskvi služile tudi kot dokaz, da je dialog z Zahodom še kako potreben, . saj bi lahko pomagal sovjetskemu gospodarstvu iz težke krize. Veliko pričakovanje pa vlada tudi za današnje pogovore med Bushem in Gorbačovom, ki bodo tokrat potekali v popolni tajnosti in »na štiri oči« v presedniški rezidenci v Čamp Davidu. O tem pa bosta sogovornika poročala na skupni tiskovni konferenci po zaključku uradnega dela obiska.
RIM — Vprašanje, umazanega denarja, ki se očitno s preveliko lahkoto pretaka po žilah organiziranega kriminala, ker ga brez težav perejo, naj bi dobilo primeren odgovor v zakonskem osnutku, ki ga je včeraj sprejela italijanska vlada in ga bodo morali sedaj izglasovati v parlamentu.
Zakonski osnutek dovoljuje nemotena plačevanja v gotovini do 20 milijonov lir. Preko tega zneska so možne le bančne operacije s pomočjo neprenosljivega bančnega čeka in z neprenosljivim krožnim čekom, na katerem je navedeno ime koristnika. Povsem razumljivo bodo možne vse denarne operacije, pri katerih so denarni zavodi in poštni uradi seznanjeni z imenom in naslovom izstavljatelja in koristnika.
Te omejitve ne veljajo za izplačila plač in mezd, za sodne sklepe, za nakazila v sklopu družinskega prava, kot tudi za finančne translacije med denarnimi zavodi in pooblaščenimi pravnimi osebami, kršitelje bodočega zakona bodo kaznovali z globo v višini 25 odstotkov vsote, ki so jo skušali-posredovati mimo zakonskih določil.
Porotno sodišče iz Forlija izdalo razsodbo po 44 urah zasedanja
Novi razpleti po oddaji Samarcanda
Umor senatorja Ruffillija: 9 obsodb na dosmrtno ječo
4llJe razsodbe o umoru senatorja Ruffillija (Telefoto AP)
FORLI Porotno sodišče iz Forlija je večraj zaključilo razpravo procesa za umor senatorja Roberta Ruffillija, ki je padel pod streli rdečih brigad aprila 1988. leta.
Sodniki so po 44-urni razpravi izdali razsodbo, ki jo je predsednik porotnega sodišča prebral v nabito polni dvorani, a ob najavljeni odstotnosti vseh dvanajstih obtožencev. Devet od teh bo za umor senatorja Ruffillija plačalo z dosmrtno zaporno kaznijo.
Sodniki so tako skoraj v celoti sprejeli zahteve javnega tožilca, ki je predlagal enajst obsodb na dosmrtno ječo in so oprostili vseh obtožb Fulvio Matarazzo ter Daniela Bencini-ja in Marca Venturinija.
Na dosmrtno ječo so bile tako obsojene osebe, ki so vodile celico RB-komunistične partije v boju in so zagovarjale očetovstvo »revolucionarne ortodoksije«: Fabio Ravalli, njegova žena Maria Cappello in Antonio De Luca. Z dosmrtno ječo bosta plačala svoj dolg pravici tudi morilca Franco Grillini in Stefano Minguzzi, ki sta preoblečena v poštarja ustrelila Ruffillija v tilnik. Prav tako strogo pa so bili kaznovani tudi člani pomožne skupine, ki se je priselila v Forli, da bi pomagala pri organizaciji umora. Sodniki so priznali za krive Tiziano Cherubini, Franca Gallonija, Ros-sello Lupo in Vincenzo Vaccaro.
Preiskavo so izvedli v rekordnem času tudi zato, ker je preiskovalcem pomagalo prebivalstvo, ki je navalilo na kvesturo s podatki o premikih skupine »neznancev«.
Za Ustico naj poseže predsednik republike
RIM — Televizijska oddaja Samarcanda, ki jo predvaja tretja mreža RAI, je spet zadela v živo. V reportaži, ki se je nanašala na brezplodne desetletne preiskave v zvezi z letalsko tragedijo pri Ustici, je ponovno vzbudila sume in dvome, polemike in proteste.
Poleg že večkrat potrjenih in preklicanih domnev, da je letalo strmoglavilo, ker ga je zadela neznana raketa oziroma, da je bila eksplozija posledica sabotaže, je sedaj na vrsti še tretja verzija. V času, ko je DC-9 letalske družbe Itavia letelo nad otokom lističa, so v njegovi nepsredni bližini letela še štiri bojna letala. Menda, dvom je obvežen, so sprožila križni ogenj, sredi katerga se je nepričakovano znašlo italijansko potniško letalo. Samarcanda je ta letalski »spopad« tudi predvajal.
General Bertolucci, ki je bil v času Ustice šef vrhovnega štaba vojnega letalstva, je včeraj ogorčeno izjavil, da je bitka med libijskimi in francoskimi lovci »popolna izmišljotina, filmski po-
snetek pa nestrokoven ponaredek kakega laika«. General Bertolucci je bil med prvimi obtoženimi krivci, ker naj bi že takoj po tragediji spretna prikrival resnico in uničil nekaj ključnih dokumentov. Sodniki so ga pozneje oprostili obtožb. Da je reportaža Sa-marcande polomija, pa je prepričan tudi admiral Geraci. Prah, ki se je dvignil, potem ko se je mnenje strokovne komisije spet razdelilo, je po njegovem mnenju posledica velikih finančnih interesov, ki so se spletli okrog »uganke Ustica«.
Med svojci žrtev in njihovimi odvetniki pa se nemir ni nikoli polegel. Odvetniki bodo zahtevali poseg predsednika republike Cossige. Menijo pa tudi, da sta sedaj na vrsti Višji .sodni svet in ministrstvo za pravosodje, da »enkrat za vselej naredijo red in konec aferi, ki je postala že prava sramota«. O zadnjih »novostih« pa bo medtem razpravljala, pristojna parlamentarna komisija.
Pavel Colja spet repentabrski župan
na 5. STRANI
□ □ □
^Iturno sodelovanje v Srednji Evropi
NA 3. STRANI
□ □ □
Mateja Svet Se je poslovila
Na 10. STRANI
Odpustili 400 uslužbencev ZKS-Stranke demokratične prenove
Težave strank v Sloveniji
gotovljen. Prav prenovitelji so bili pobudniki lo-BOGO SAMSA	čevanja strank od države in uprave. Odstotek so
LJUBLJANA — Od včeraj je štiristo uslužbencev ZKS - Stranke demokratične prenove brezposelnih. To je dramatična odločitev predsedstva bivše partije, o kateri bo 12. junija razpravljal centralni komite. Zadeva je precej zapletena in odgovorna, vendar je le eno od mnogih znamenj splošne slovenske strankarske krize, ki je segla po uspešno opravljenih volitvah do celotne politične slovenske mavrice. Prišli so na dan politični računi, pa tudi čisto preprosti finančni računi, odnosi so se zapletli in na obzorju je vrsta rednih kongresov, izrednih volilnih konferenc, skratka prerazporejene politične moči.
Vrnimo se k ZKS - Stranki demokratične prenove. Januarja je imela 70 tisoč vpisanih, ki so plačevali na svojem delovnem mestu od plače nekaj odstotkov. To je v praksi pomenilo, da so jim od plač te odstotke preprosto odtrgovali. Dohodek je bil velik in predvsem avtomatično za-
drastično znižali; sedaj velja načelo: za potrebe stranke 1 odstotek od plače. Število članov stranke, ki je v opoziciji in ni več na oblasti, pa se je zmanjšalo za dve tretjini. Naredili so že prve ankete in raziskave, ki kažejo, da bodo imeli najmanj 25 tisoč, največ pa do štirideset tisoč članov; ti bodo članarino plačevali sami, pristovolj-no. Za štiristo profesionalcev bi potrebovali mesečno 5.600.000 dinarjev, članarine pa je po zgornjih ocenah zagotovljene v višini 2.800.000 dinarjev. Tu so še dolgovi za volilno kampanjo in nujno potrebna sredstva za normalno delovanje. Stranka bo dobila svoj delež od razdelitve sredstev države in te dni je prejela prvi obrok, 200.000 dinarjev. Poslopje CK ZKS - Stranke demokratične prenove bodo dali v najem: eno nadstropje in pol slovenski skupščini, eno nadstropje
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ker sta ga ustavila je ubil karabinjerja
SIENA — Dva karabinjerja sta včeraj v Sieni izgubila življenje zaradi banalnega prometnega prekrška. 27-letni Sergio Cosimini iz Firenc je na mopedu peljal v nedovoljeni smeri po Ulici Dei Gazzani v sienskem zgodovinskem središču, ko ga je prestregla karabinjerska izvidnica. Cosimini pa je namesto dokumentov povlekel revolver in hladnokrvno ubil 30-letnega Maria Forziera, očeta dveh otrok. Drugi karabinjer, 24-letni Nicola Cam-panile, ki je pri karabinjerjih služil vojaški rok, je iz toka povlekel pištolo, nekajkrat ustrelil in se težko ranjen zgrudil. Mimoidoči so mu takoj nudili prvo pomoč, a je v bolnišnico prispel že klinično mrtev. Morilca so mestni redarji in policijski agenti onesposobili le po nekaj metrih bega.
Nesmiselni dvojni umor je dobesedno pretresel Sieno. Kasneje se je izvedelo, da je imel morilec že opravka s pravico zaradi kraje, nedovoljene posesti orožja in nasilnih dejanj, da je verjetno mamilaš in da ni bil pri vojakih, ker so mu diagnosticirali shizoidnost in depresivni sindrom.
V Firencah živahna debata znotraj Krščanske demokracije
Levica KD kritično ocenila Forlanijev napovedan odhod
obnavljanje.«. Tajnika brani le minister za javna dela Pran-dini, ki mu je bil vedno ob strani: »Je v Forlanijevem stilu, da postavi na prvo mesto splošne interese in šele nato svoje osebne. Obnova v stranki in vsedržavna konferenca sta vprašanji, ki ju ne smemo obremenjevati z osebnimi težavami.«
Levica pa je izrazila kritike tudi na račun Frolanijevega načrta reforme volilnega sistema. Nicola Mancino, predsednik senatne skupine KD pravi, da bi uvedba kakršnihkoli pregrad za vstop v parlament, pa čeprav z možnostjo spajanja med strankami, prisilila laike na zavezništvo s socialisti. Prava razlika je torej med tistimi, ki ponujejo le zdravila, da bi preprečili razdrobljenost, in onimi, kot na primer levica KD, ki zahtevajo, naj volilcem omogočijo, da odločajo o sestavi vlade. Da bo to uresničljivo, pa se je treba po Gra-nellijevem mnenju odpovedati logiki petstrankarske koalicije in poiskati svobodno soočanje v parlamentu. To naj bi bilo izvedljivo morda tudi s formulo izredne vladne koalicije za določen čas, kar navezuje levico KD s komunisti, ki se zavračajo tako socialistično zamisel o predsedniški republiki kot Forlanijevo idejo o pragu, do katerega se morajo dokopati stranke, sicer jim bo parlament nedostopen.
G. R.
RIM — Forlanijeva napoved, da bi se lahko odrekel tajništvu svoje stranke po novembrski vsedržavni konferenci je povzročilo nemalo presenečenja in je sprožilo že prve razprave. O tem se je govorilo predvsem v Firencah, kjer se je zbrala levica KD, da bi razpravljala o volilni reformi, ki je prav tako žgoče vprašanje, in skušala utrditi svoj imidž načrtovalnega krila krščanske demokracije.
»Obstaja nevarnost, da ponovi Zaccagninijevo napako, ki je najavil svoj umik nekaj mesecev vnaprej in je tako privedel do preobrata v večini,« trdi Giovanni Galloni, ki je veljal za enega najbližjih sodelavcev poštenega Zaca.
Bolj rezek je bil doprinos Granellija, ki je dejal: »Upam, da ne bomo zgubljali mesece ob razpravi, če se bo ponovno predstavil ali ne. To nima nobenega pomena, občasno pa le najdemo kak nesmisel, da si lahko skočimo v lase.« Kritičen je bil tudi bivši palermski župan Leoluca Orlando: »Forlani bi se moral vprašati, v kakšnem stanju bo pustil stranko, ko bo zapustil tajništvo.« Bodrato pa je skeptično ugotovil: »Nisem prepričan, da so dnevniki pravilno poročaji o Forlanijevem namenu. Morda je le odprl dolgo pot do kongresa.«
»Če mu je res do obnove,« pravi Mastella, de Mitova desna roka, ko je bil ta strankarski tajnik, »naj najprej skliče na posvet vse, začenši od levice. Sicer to ni nikakršno
Dalai Lama pri papežu
VATIKAN — Tibetanski verski in politični vodja Dalai Lama je bil včeraj gost papeža Janeza Pavla II. Obisk je bil zasebnega značaja. Dalai Lama je s papežem govoril v glavnem o verskih vprašanjih in miru v svetu.
Med avdienco je Dalai Lama izrazil zaskrbljenost nad usodo tibetanskega naroda zaradi vse bolj vsiljive kitajske politike. V Tibet se namreč stalno priseljujejo Kitajci in obstaja resna nevarnost, da domače prebivalstvo izgine zaradi neizbežne asimilacije. Papež in tibetanski verski vodja sta se v preteklosti srečala že štirikrat.
Že v začetku svojega obiska v Italiji, 23. maja, je bil Dalai Lama deležen hladnega sprejema s strani tukajšnjih politikov. Poslanec Giovanni Negri, ki je odgovoren za stike s Tibetom, je zunanjemu ministru De Michelisu očital dejstvo, da tibetanskega državnika ni sprejel in da je njegov uradni obisk oviral že od vsega začetka.
referendumi
Koliko kemikalij je lahko v hrani?
Ob vprašanju lova se bodo morali volilci jutri in v ponedeljek izreči tudi o uporabi kemikalij v kmetijstvu. Vprašanje je sicer posredno, saj referendum zadeva 5. člen zakona 283 iz leta 1962, s katerim je bil prilagojen predvojni zdravstveni normativ. Omenjeni člen med drugim predpisuje, da mora ministrstvo za zdravstvo s svojim odlokom določiti dovoljeno količino kemikalij v pridelkih, obenem pa tudi časovne roke med uporabo kemikalije in prodajo teh pridelkov. Kdor hoče, da bo ta člen črtan, mora glasovati DA, kdor želi, da ostane zakon nespremenjen, mora glasovati NE.
Uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu je v zadnjih letih eno od hudo spornih vprašanj, o katerih se veliko razpravlja. Intenzivno kmetijstvo z uporabo kemičnih sredstev je tarča naravovarstvenikov, ki trdijo, da se s preveliko uporabo kemikalij v bistvu prodaja zastrupljeno hrano, obenem pa se škodi okolju. Podatki s področij, kjer je uporaba umetnih gnojil in drugih kemičnih sredstev pretirana, vzbujajo nedvomno veliko zaskrbljenost. Poleg tega pa odvečne kemikalije odtekajo z deževnico v potoke in reke in nato v morje, kjer prevelika koncentracija hranljivih snovi pospešuje cvetenje mikroorganizmov in zlasti alg.
Ob tem pa seveda ni mogoče prezreti druge plati vprašapja. Umetna gnojila in druga kemična sredstva so nedvomno omogočila znatno višjo donosnost kmetijskih površin, boljše izkoriščanje mehanizacije in tudi bolj ceneno proizvodnjo. Problem je, da Italija (v tem pa so v zamudi tudi druge države) ni nikoli poskrbela za jasne zakone, za določitev dovoljenih količin kemikalij, predvsem pa ni poskrbela za strožje nadzorstvo nad prodanimi kmetijskimi pridelki in prehrambenimi proizvodi.
V zadnjih letih se tudi v Italiji uveljavlja novo, tako imenovano biološko kmetijstvo, ki temelji na
uporabi naravnih gnojil in na zavračanju kemikalij. »Biološka« jabolka zato niso vsa rdeča, hitreje gnijejo, v njih je mogoče najti črve. In isto velja za druge »biološke« sadeže. Donosnost te vrste kmetijstva je sicer nižja, vendar z uporabljanjem sodobnih metod ne veliko nižja o »umetnega« kmetijstva. Potrebne pa je veliko več delovne sile, tako da se proizvodna cena »bioloških« pridelkov zviša vsaj za 30 odstotkov.
V	Italiji ni jasnega normativa, ki bi kupcu dejansko jamčil, da je pridelek resnično »biološki«, ker je te vrste kmetijstvo še vedno samo moda, »konjiček« narav or stvenikov in ne temelji povsod na resnem eksperimentiranju. Tudi zaradi tega vlada precejšnja zmeda.
Kaj bi se zgodilo, če bi na referendumu prevladal DA? V zakonu bi ostalo zapisano, da v hrani ne sme biti škodljivih snovi. Ob zelo strogi kontroli bi torej morali preprečiti prodajo dobrega dela sadja in zelenjave na trgu, preprečiti bi morali uvoz dobrega dela tujega sadja in prehrambenih proizvodov. Kaj takega seveda ni pojmljivo, saj se kmetje ne morejo čez noč preusmeriti k biološkemu kmetijstvu in tudi ni mogoče čez noč preprečiti uvoza. Nujen bo torej nov in sodobnejši zakon, ki naj jasneje določa dovoljene količine kemikalij in ki naj upošteva tudi dejstvo, da se kemikalije v pridelku nabirajo.
V	bistvu bosta vlada in parlament prisiljena ukrepati in natediti to, česar nista bila sposobna brez prisile referenduma. Toda nove norme bodo nujne tudi v primeru, da bi na referendumu zmagali NE, saj ni pojmljivo, da bi vztrajali pri sedanjem nezadostnem normativu.
Bistveni problem je torej, kako doseči uravnovešeno rešitev, ki bo ščitila potrošnika in ne bo oškodovala kmeta. Tega pa volilci ne bodo stimulirali, če bi z odstotnos-tjo na nedeljskem glasovanju razveljavili referendum.
VOJMIR TAVČAR
Slovenska vlada predlagala odprtje konzulatov v Ljubljani
LJUBLJANA — Načeloma nismo separatisti niti vnaprej ne postavljamo vprašanja državne ureditve Slovenije, vendar smo za popolno suverenost. Zato tudi vztrajamo pri konfederaciji, je dejal predsednik izvršnega sveta skupščine Slovenije Alojz Peterle v pogovoru s predstavniki konzularnega zbora v Zagrebu in Ljubljani. Dodal je, da si bo morala Slovenija poiskati drugo pot do suverenosti, če ne bo Jugoslavija osnovana na demokraciji in če bodo zamujali procese demokracije v njej.
Ko gre za Jugoslavijo, smo mi vseeno optimisti, je dejal Peterle ob oceni, da v Jugoslaviji dozoreva trenutek za končno odpravo boljše-viškega sistema, ki je bil osnovan na monizmu ene stranke.
Slovenija si bo prizadevala do popolne suverenosti na zunanjepolitičnem priziroišču med drugim tudi zato, ker. na zvezni ravni njeni interesi niso najbolje zaupani, je dejal Peterle in obvestil predstavnike konzularnega zbora, da bo republika Italija v Ljubljani kmalu odprla generalni konzulant, Avstrija kulturno-informativni cneter ter da obstajajo podobni interesi tudi drugih držav in da bo tudi Slovenija odpirala svoja poredstavništva po svetu.
Za sedaj načrtjujemo to v Rimu, na Dunaju, v Miinchnu, Parizu, Pragi in Bruslju.
Peterle je pojasnil, da se bo nova vlada dogovorila z obstoječimi gospodarskimi predstavništvi o stopnji pristojnosti teh novih predstavnikov v drugi fazi, ko bodo to podkrepili z zakonskimi akti, pa bodo pristojnosti teh predstavnikov dvignile na vladno raven.
Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Dimitrij Rupel je izkoristil priložnost in pozval konzule na konkretne pogovore že tukaj, kot je dejal, na sestanku. Pravzaprav jih je pozval, naj povedo, ali njihove vlade nameravajo odpreti predstavništva in poudaril, da je Slovenija zelo zainteresirana.
Belgijski konzul mu je odgovoril prvi in ga opozoril, da morajo to vprašanje zakonsko urediti. Spomnil je, da je za to zadevo pristojno veleposlaništvo in Beograd in dodal, da je Belgija zainteresirana
predvsem za konzulat v Dubrovniku.
Za predstavnika francoskega konzulata je predlog slovenske vlade »zanimiva« vendar delikatna tema, o kateri je potrebno vsekakor voditi dvostranske pogovore«.
Alojz Peterle se je s tem strinjal in pozval prisotne, naj pogovora ne smatrajo kot neke vrste anketiranje.
Diplomatski predstavnik ZRN je bil bolj konkreten. Njegova država je v zvezi s tem »zainteresirana za ves severozahodni del Jugoslavije, Hrvaško, Slovenijo in BiH«. Dejal je, »da ni najbolj pametno deliti že obstoječe predstavništvo na tri dele«.
Dimitrij Rupel ga je opomnil na pogovor, ki ga je imel z veleposlanikom NDR o »zgodovinski povezanosti slovenske in nemške kulture, o načrtnih združitve obeh nemških držav, na novi položaj Slovenije v Jugoslaviji«, in odgovoril, da so še kako pomembni razlogi za odprtje nemškega konzulata v Sloveniji. Slovenija bo storila vse, je dejal Rupel, da to uresniči. Med drugim tudi zato, ker si želi, da bi jo obravnavali enako kot Hrvaško.
Nato se je navezal tudi minister za kulturo Andrej Capuder in to z besedami, da vprašanje odnosa »Zagreb-Ljubljana ni samo zemljepis, slabe prometne povezave, ampak predvsem vprašanje kulturne in politične identitete dveh različnih narodov«, da povedano najkrajše, je »Zagreb cflavno mesto hrvaškega, Ljubljana pa slovenskega naroda«. Slovenija je za to zainteresirana, da evropske »velesile na področju kulture in gospodarstva odprejo svoja predstavništva v Ljubljani,« je dejal Capuder.
Predstavnik ameriškega konzulata se je potožil, kot je dejal, na nerešen status direktorja kulturno-in-formacijskega centra v Ljubljani in na probleme zaradi vizumov in vprašal, ali lahko Slovenija pri tem kaj pripomore.
V imenu ministrstva za zunanje zadeve je Dimitrij Rupel obljubil takojšnjo pomoč in opozoril, da številni taki primeri nastajajo zaradi odnosa na relaciji Slovenija - zvezni organi oziroma Beograd.
• Težave strank v Sloveniji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Ljubljanski banki, pol nadstropja pa bodo obdržali za lastne potrebe. Tudi to bo prineslo nekaj denarja.
Končni predlog je preprost: vse so odpustili, nekaj časa bodo delali prostovoljno - udarniško, nato pa bodo zaposlili nujno potrebnih 30 do 40 ljudi, za kar so sredstva zagotovljena.
V tem predlogu pa se skriva seveda izredno boleča in dramatična resnica: velika večina zaposlenih je na cesti. Dobivali bodo pomoč zavoda za zaposlovanje, torej imajo šest mesecev do dveh let zagotovljen 80-odstotni dohodek, ki pa je bil že doslej nizek. Potem si bodo morali tudi s pomočjo stranke, poiskati novo delovno mesto, kar bo zelo težko, saj v Sloveniji povsod odpuščajo, ponekod je že čutiti revanšizem, pa tudi profili zaposlenih niso preveč ugodni, saj gre večinoma za politične in družbene delavce.
Odpustili so tudi vse člane predsedstva. Predsednik Ciril Ribičič bo odslej redni profesor na univerzi (kot je že bil), hkrati pa bo opravljal vse posle predsednika.
Včeraj so o vsem tem govorili na živahni tiskovni konferenci, na kateri so prišle na dan nekatere kritične pripombe, češ da bi morali poskrbeti za ljudi že prejšnjo jesen, ko je bila stranka še na oblasti in ko bi bilo to lažje izvedljivo.
Organizacijska kriza prehoda iz enega sistema delovanja v drugega, povsem drugačnega, je sicer resna, vendar je vodstvo stranke prepričano, da jo bo premostilo, ker je ostala vodstvena struktura nedotaknjena in moralna moč vseh na izredno visoki ravni.
To je zelo resno vprašanje, saj je ZKS - Stranka demokratične prenove v zamahu zelo resnih političnih sprememb in jeseni načrtuje kongres, na katerem naj bi stranko do kraja prenovili, izbrali novo ustrezno ime,'statut, program. Ta stranka je sestavni del resnične demokracije na Slovenskem, ki je ne more biti brez trdne in množično organizirane opozicije, kar so prenovitelji v resnici postali in kar se je že z njihovimi resnimi in argumentiranimi stališči videlo v novoizvoljeni slovenski skupščini.
Težave z odpuščanjem ljudi so povzročile veliko resnejšo krizo v Socialistični zvezi, ki doživlja pravcat razpad. Sedaj načrtujejo obnovo, za kar obstajajo stvarne možnosti, saj je ostalo zelo veliko aktivnosti na terenu, volilni izid je bil slab, vendar ne katastrofalen. Socialisti bodo imeli svoj
kongres v soboto, 9. junija: takrat se bo odločalo o nadaljnjem obstoju in možnosti razvoja, kar pa bo odvisno od odgovora, ki-bo na pobudo okrnjenega vodstva prišel s terena.
Bolj zapleteno je pri liberalcih, ki so na volitvah nesporno uspeli in ki imajo izredno močno in borbeno parlamentarno skupino, hkrati pa so izredno učinkoviti opozicionalci. Toda bijejo se razne osebne in načelne bitke znotraj organizacije. Nekateri bi hoteli oblast, drugi (prevladaj oči) so za ostro opozicijo. Dileme bodo razčiščevali najprej junija na konferenci, ko bodo volili novo vodstvo, nato jeseni na kongresu, kjer bodo sestavili nov program in statut.
Brez močne opozicije ni demokracije, smo dejali, toda brez strank večine je seveda prav tako ni. Tudi v Demosu ni vse preprosto in zmagoslavno. Predvsem je vedno bolj opaziti bistveno dilemo: ali pet strank ali Demos. Kdo je stranka oblasti? Obe tendenci sta jasno razvidni, čeprav vodstvo Demosa skuša čim dlje skrivati notranje spore in napetosti.
Pred dnevi je že nastal spor na konferenci socialdemokratov, od 22. do 23. junija bo kongres Slovenske demokratske zveze, stranke, ki ima največ ministrov in najbolj vplivnih, ki pa se na volitvah ni tako obnesla, kot so pričakovali.
Končno je tu še slovenska skupščina. Od izvolitve, razglasitve skupščine in prve seje, na kateri je izvolila vlado, je minilo že nekaj tednov, skupščina pa se bo ponovno sestala šele 13. junija. Skupščina je izrazito večplastno sestavljena: opozicija ZKS - Stranka demokratične prenove visoko profesionalno politična, ZSMS - liberalna stranka ima mlade bojevite »peteline«, Demos pa ozko vodilno visoko intelektualno strukturo in množico uglednih ljudi iz okolice, iz vseh krajev Slovenije. Prav na njih temelji nova demokratična slovenska oblast, in ti poslanci pa se sedaj že čutijo zapostavljene. Vse se dogaja v Ljubljani v ozkih strankarskih in vladnih krogih, skupščine in njenih poslancev pa nihče niti ne obvešča. Doslej je bila zelo trdna notranja disciplina, kar je logično, saj je šlo za prevzem oblasti. Toda ta kritični trenutek je mimo in železna partijska disciplina je v demokratičnem ozračju nemogoča. Demos pa ima v parlamentu zelo majhno vnaprej zagotovljeno večino in je povezava stranka - klub poslancev - Demos -parlament za sedanjo večino življenjskega pomena.
tržno obvestilo ■
Priporočilo iz Amerike
Pozor
pri sončenju!
Prekomerno izpostavljanje soncu škodi koži
NEW YORK Že precej let je znano, da sonce pripomore k staranju kože in pospešuje nastanek gub. Manj ljudi pa ve, da so sončni žarki po vsej verjetnosti odgovorni za hud porast števila obolenj za kožnim rakom-Od leta 1985 do danes so samo v Ameriki zabeležili vsako leto 500 tisoč novih primerov melanoma. 7e podatke so potrdile tudi drU' ge študije, ki so jih opravili tako v Ameriki kot v Evroph po predpostavkah znanstvenikov obeh celin bi bil lahko porast števila pojavov kožnega raka povezan s skrčenjem naravnega filtra, ki ga za škodljive sončne žarke pred' stavlja ozračje. To zmanjša-; nje filtracijske moči pa naj bi povzročila zračna onesnaženost.
Pozivi k previdnosti Prl izpostavljanju sončnim žaf' kom se torej množijo, med' tem ko v laboratorijih P° vsem svetu iščepo nove
bolj učinkovite pregrade, ^
bi dovoljevale zdravo sonče' nje brez tveganj.
V raziskovalnih laboratod'
jih znane multinacionain
družbe Korff, ki ima enelr izmed svojih sedežev tn^1 j, New Yorku, so medtem 0 a krili kombinacijo trojnelT sončnega filtra, ki po ® strani zagotavlja največ) . možno zaščito pred najbn. škodljivimi sončnimi žar*1 po drugi strani pa intenzA , in trajno zagorelo polt. V ! s
liji so sredstva za sončenj® tem filtrom, pripravljena P sebej za otroke in za odra na prodaj v lekarnah.	.
V Čedadu so se včeraj srečali zastopniki vlad petih držav
Kulturno sodelovanje v Srednji Evropi
ČEDAD — V središču Čedada je bilo včeraj popoldne neobičajno tiho. Policija je prepovedala vsak avtomobilski promet, zaradi tega je bilo treba skozi mesto po drugih poteh. Nič čudnega, saj je bil najavljen sestanek kulturnih ministrov petih držav Srednje Evrope, t.j. Italije, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške. Rečeno je bilo tudi, aa bo ob zaključku sestanka tiskovna konferenca, na kateri bo govoril italijanski zunanji minister De k^ichelis. Napovedan je bil tudi prihod uradnih zastopnikov 17 dežel loka Alpe-Jadran. Gostov pa je v Čedad za to priložnost prišlo bolj malo in najbrž je otlo preveč policijskega nadzorstva, s tišino in brez avtomobilov pa so nekateri Čedajci najbrž bili tudi Zadovoljni.
V prostorni nekdanji cerkvi sv. Frančiška, že nekaj let spremenjeni v avditorij, so zasedali zastopniki vlad petih že omenjenih držav. Od ministrov je nii prisoten le eden, italijanski gostitelj minister Carlo Tognoli. Z njim so bili številni visoki državni ‘nnkcionarji. Jugoslavijo sta zastopala ambasador v kjmu Dušan Strbac in konzul Marko Ilič iz Trsta, Avstrijo pa Peter Mahringher, šef kabineta zvezne-9a ministra za kulturo. Češkoslovaško delegacijo je '[?dil Ladislav Snopko, kulturni minister Slovaške. Madžarsko delegacijo je vodil predsednik Zveze pisateljev Modos Peter. V Čedad je prišel tudi Gun-ther Milller, ki je zastopal Evropski svet.
. O čem so govorili? Izključno o kulturnih progra-tnth, ki jih bodo, skupno z drugimi, predstavili 1.
avgusta v Benetkah, kjer se bodo sestali predsedniki vlad petih že omenjenih držav. Znano je namreč, da so se zastopniki štirih vlad (Italije, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske) sestali že nekajkrat, da bi uskladili razne razvojne programe. Tem se je na zadnjem sestanku na Dunaju in v Bratislavi pridružila še Češkoslovaška. Na tem ozemlju Srednje Evrope skuša Italija dati svoj doprinos k gospodarskemu razvoju tistih držav, ki so še do včeraj sodile v vzhodni blok. V tem je italijanski zunanji minister De Michelis zelo aktiven.
Na včerajšnjem sestanku so bili dani nekateri predlogi. Govoril je tudi predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti. Predlagal je, da bi prav v Čedadu lahko v prihodnjih letih priredili mednarodni gledališki festival ter da bi narisali evropsko kulturno cesto s poudarkom na Langobardih.
Srečanje je zaključil minister Tognoli, ki se je prisotnim zahvalil za koristne nasvete in predloge. Glavne teme naj bi bile: gledališki festival v Čedadu, sodelovanje na založniškem področju, skupna akcija za boj proti mamilom, sodelovanje med univerzami, skupna razstava o baroku, skupno kulturno sodelovanje na svetovni razstavi, ki bo leta 1995 na Dunaju in v Budimpešti. Vse to naj bi potrdili 1. avgusta v Benetkah, kjer bodo sicer v ospredju gospodarska in politična vprašanja.
Sočasno s tem srečanjem so se na čedajskem županstvu sestali zastopniki nekaterih dežel loka
Alpe-Jadran. Prišli so zastopniki le sedmih od skupnega števila sedemnajstih dežel. Sestanek je vodil podpredsednik deželne vlade FJK Francescutto, z njim je bil tudi deželni odbornik za kulturo Silvano Antonini-Canterin. Prišli so zastopniki trčh madžar-kih dežel, potem še Lombardije, Koroške in Slovenije. K nam je prišel, prvič po izvolitvi pred dvema tednoma, nov slovenski kulturni minister (predsednik republiškega komiteja za kulturo) dr. Andrej Capuder, Francescutto in Antonini-Canterin sta se z njim seznanila, pogovorila o dosedanjem sodelovanju na kulturnem področju med sosednima dežela-nam in dogovorila za tesnejše sodelovanje. Pri tem je prišlo do nekakega nesporazuma, saj je Capuder, kot je sam povedal novinarjem, menil, da mu je iti na sestanek ministrov petih držav, ne pa se omejiti na sestanek med zastopniki dežel oziroma republik, kajti Slovenija se želi tudi do sosedov v tujini obnašati kot samostojna država, o čemer je sicer v tem času v Sloveniji veliko govora o odnosih z jugoslovansko federacijo. Zastopniku Slovenije so sicer zastopniki deželnega odbora FJK obrazložili kakšni so bili in so odnosi med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Na omenjenem sestanku je bil tudi čedaj-ski župan Pascolini. Sledil je ogled čedajskega dela razstave o Langobardih.
Uradna otvoritev razstave bo danes zjutraj. V Čedad in v Passariano, kjer je urejen drugi del razstave, pride predsednik senata Spadolini.
MARKO WALTRITSCH
Jutrišnji referendumi v oceni Kmečke zveze
ja. člede referendumov želimo kot vlečka zveza poudariti to, kar danes ali manj odkrito priznavajo sko-s®lda vse tradicionalne stranke, ki so je *zrekle za referendum, in sicer, da j. dejansko ves problem, ki ga je tre-rešiti, v pravilnem razmerju med s v°In in naravo ter med kemičnimi bj| stvi in kmetijstvom, ne pa, kot je pjo napačno prikazano: lov da ali ne,
Kar zadeva vprašanje lova, mislimo, in e stališče glavnega sveta pravilno ; sicer, da ukinitev lova ni potrebna, jnn Se samo z usklajanjem in razu-ek j^lovom lahko zaščiti naravno 2i 0j?šk° ravnovesje na teritoriju. Še asti je z ohranjevanjem divjačine , sno povezana kmetijska dejavnost, ijo je treba pred prevelikim števi-n, divjadi zaščititi: menimo, da tega rena ma n* m030fe reševati z refe-pr; dumom, pač pa je treba k njemu ppnjOPjti s sodobno izdelanim zako-ap ,' ki mora predvidevati vse zaščit-hva°rme, predvsem pa točen norma-kjp SJede izplačevanja odškodnine jad, p® za škodo, ki jo povzroča div-atijjjf edvsem Pa ie treba omejiti ko budistično pravico lovcev, da lah-da h;-?2 privoljenja lastnikov vstopijo
Radova zemljišča.
so qae.rendum "proti pesticidom", kot v resnl-ZHrivljujoče poimenovali - kajti Zakojci se nanaša samo na črtanje nistra z^a določila, ki pooblašča mileča Reg .^ravstvo, da samostojno dobi - je uC1d° kemičnih sredstev v hra-9a krrw' J ^ivo povezan z delom, ki dih sren6* °Pravljajo. Uporaba kemič-idipom.k5! v kmetijstvu je namreč ^djih 5Q i a;.,^a, se je človeštvo v za-
Pojlji^j, ' Idtih dobesedno rešilo lakote. Prvi ni,J?!0 samo, kako smo živeli po bilo v nI?Vni v°ini in še Prei' ko J6 lenih v ]<	1 Ve^ k°*: 60% Ijndi zapos-
dretijstvu samo zato, da so se
lahko preživljali; ko se je v prejšnjem stoletju polovica evropskega prebivalstva izselila zaradi lakote, ker je pero-nospora uničevala večino poljskih pridelkov.
Kmetje se vsekakor zavzemajo za čimbolj nadzorovano in smiselno uporabo vseh kemijskih sredstev v kmetijstvu, saj so za to zainteresirani še prej kot potrošniki, kajti kmetje so najbolj izpostavljeni negativnim posledicam teh sredstev, saj jih hkrati uporabljajo in se s svojim pridelkom tudi prehranjujejo. Odklanjamo pa škandalistično in demagoško prikazovanje problematike in s tem vplivanje na potrošnike in menimo, da v bitki za ohranjevanje zdravja in okolja morajo prevladovati znanstvene ugotovitve, ne pa politične špekulacije in igre. Referendum je v tem primeru izbira, ki obtožuje tudi kmete, ki smotrno uporabljajo kemična sredstva, za katera so pristojne zdravstvene oblasti izdale dovoljenje za prodajo in uporabo.
Vsekakor referendum ne bo preprečil uvoza hrane, pridelane s pomočjo kemičnih sredstev, iz drugih držav E G S, medtem ko bo gotovo povzročil kmetom v Italiji ogromno škodo, ker se danes brez kemičnih sredstev na žalost ne da proizvajati zadostne količine hrane za potrebe italijanskega, še manj pa svetovnega prebivalstva.
Prizadeti bodo navsezadnje tudi potrošniki, ki bodo prisiljeni uživati hrano iz drugih držav, kjer ni zagotovil, da je hrana kemično neoporečna.Nas-protno, kot dokazuje praksa, je uvožena hrana lahko za zdravje še bolj škodljiva, kot na primer meso živali, ki jih hranijo s hormoni.
Kmečka zveza skladno z svojimi stališči avtonomije, demokracije in ne-strankarstva prepušča volilcem naj-večjo svobodo priglasovanju.
ODPRAVITI, NE PA OZDRAVITI
be i	urednišfvu (Pd št. 121, 26. 5. 1990) z naslovom Direktor Založ-
ba. tP11 odgovarja predsedniku ZKP je bila v 4. odstavku bistvena napa-kakšn Stavku Gospod Pangerc, kdo Vam oz. ZKP daje to pravico in s delovn mora^nP držo si upate v imenu ZKP na ta način posegati v našo Ozdrn- PT9anizacijo ter prilivati olje na ogenj takih, ki bi hoteli založbo yj,.	je treba zadnjo besedo (ozdraviti) zamenjati z besedo - odpra-
Poziv 30 svetovalcev: Obvarujte referendum
TRST — Kakšnih 30 deželnih, pokrajinskih in občinskih svetovalcev iz vrst različnih strank je naslovilo na prebivalstvo poziv, naj se v čim večjem številu udeleži jutrišnjega ljudskega glasovanja. Apel so utemeljili z nujo po obvarovanju referenduma kot sredstva za izraz neposredne demokracije; toliko bolj v teh časih, ko odnosi med državljani ter institucijami škripljejo in ko so na delu sile, ki bi rade odvrnile ljudi od glasovanja. Ko se referendumov ne bi udeležila vsaj polovica upravičencev, bi referendumi propadli. Poziv bodo njegovi podpisniki na lastne stroške objavili v časopisu.
Deželni svetovalec Zelene liste Andrea Wehrenfennig je včeraj prijavil tržaškemu sodstvu vsedržavno zvezo lovskih združenj UNAVI, ki s pomočjo časopisnih oglasov, letakov in lepakov vabi prebivalstvo, naj jutri ne gre na volišče, češ da mu to dovoljuje 75. člen italijanske ustave. V resnici - pojasnjuje Wehren-fennig - ta člen samo navaja načelne norme, ki urejujejo referendume, medtem ko 48. člen ustave določa, da je oddanje glasu na volišču "državljanska dolžnost" in da je izpolnjevanje te dolžnosti "svobodno in tajno". Zveza UNAVI naj bi se potemtakem - z razširjanjem neresničnih in tendencioznih vesti - prekršila zoper pravila, ki urejujejo predvolilno propagando.
Svetovalec ZL omenja tudi razne oblike pritiskov na prebivalstvo, da izroči predstavnikom nekaterih lovskih združenj volilna potrdila in se torej vzdrži glasovanja. Kdor je potrdilo res oddal na ta način, se lahko obrne za duplikat na najbližji volilni urad občine, v kateri ima stalno bivališče.
Slovenske TV oddaje: Mamini je le odgovoril sen. Spetiču
RIM —; Minister za pošto Oscar Mammi je te dni odgovoril na vprašanje, ki mu ga je sen. Stojan Spetič naslovil pred skoraj tremi leti. V njem ga je slovenski senator opozoril na odprto vprašanje slovenskih televizijskih oddaj in nakazal možnost, da bi le-te organizirali s samostojnim omrežjem.
Iz ministrovega odgovora izhaja - kakor piše v tiskovnem sporočilu - da je tudi RAI osvojila ta predlog in opustila misel na nekajurno prekinitev oddaj tretjega omrežja. To rešitev je čas že zdavnaj prehitel, odkar je tudi tretje omrežje zasedlo enakopraven prostor med nacionalnimi omrežji in izgubilo večji del svoje karakteristike "mreže dežel". Pozitivno se zdi, da vlada - čeprav s petnajstletno zamudo - potrjuje v zakonu sprejeto obveznost. Pač pa je naravnost smešno ministrovo izgovarjanje na "težave" pri določitvi razpoložljivih frekvenc - poudarja sen. Spetič v svojem komentarju - kajti znano je, da spada prav v pristojnost ministrstva za pošte določiti in porazdeliti razpoložljive frekvence, pri čemer pa ima RAI kot glavna javna storitev prednost. To namreč določa ustavno sodišče.
Sen. Spetič je zato pozval vse dejavnike, v prvi vrsti upravni svet RAI in pa parlamentarno nadzorno komisijo, naj storijo vse, kar je potrebno, da se čimprej uresničijo televizijski programi v slovenščini in ladinščini, o katerih govori zakon št. 103 iz leta 1975.
Na oddaje se med drugim sklicuje tudi "Mammijev zakon" o novi ureditvi televizijskih storitev v Italiji. V zakonsko besedilo je bil namreč vključen popravek, ki so ga vložili manjšinski senatorji Riz, Rubner, Dujany in Spetič, po katerem mora RAI črpati za te oddaje 60% programske produkcije matičnih dežel, se pravi tudi Jugoslavije. Tedaj je sen. Spetič spomnil ministra Mammija na to, da še ni slovenskih televizijskih oddaj, in prejel ustrezna zagotovila. Prav je, da se sedaj tudi slovenska javnost zavzame za takojšen začetek slovenskega TV programa, saj je tržaški sedež RAI tehnično že opremljen.
Delegacija SSk se je sestala z dr. Dularjem
LJUBLJANA — Dr. Janez Dular, član Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, pristojen za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji, je sprejel delegacijo Slovenske skupnosti iz Trsta in Gorice. Predstavila mu je svoje videnje sedanjega političnega dogajanja in razmer v Sloveniji in zamejstvu ter svoje predloge za nadaljnje urejanje stikov med matico in zamejstvom. Član izvršnega sveta dr. Janez Dular je kot poglavitni izhodišči vladne politike v tej smeri poudaril pojem "enotni slovenski kulturni prostor" in uravnoteženje razmerij do raznih političnih in nazorskih skupin med Slovenci po svetu. Slovenija bo v teh razmerjih čim bolj nevtralna.
Zadnjo soboto v maju sta se vzela Valter Škvor in Anna Berg
Poročni spektakel na Socerbu obogatile tudi kočija in livreje
SOCERB — Socerbska sveta jama in leta 1925 restavrirani Socerbski grad sta bila zadnjo letošnjo majsko soboto kulisa medijsko zanimivega spektakla, ki bi ga tej privlačni primorski in tržaški izletniški točki lahko zavidala večina znamenitejših turističnih središč. V Sveti jami, ki je v tretjem stoletju nudila zavetje tržaškemu mučencu sv. Socerbu, so po dolgem času ali celo prvič doslej po premišljenem scenariju in s precejšnjim bliščem opravili cerkveni poročni obred, Z blagoslovom klanškega župnika Lojzeta Kržišnika sta si večno zvestobo in spoštovanje obljubila Švedinja Ana Berg in. primorski zdomec Valter Skvor.
Po dostojanstvenem obredu v skrivnostni podzemski kapeli, iz katere so se iz kroga svetlobe karbidovk in sveč v zamračene kraške rove izgubljali otožni zvoki flavt nevestinih švedskih družic in švedskega sprevo-
da evangelija o čudežu v Kani Galilejski, se je obred veliko bolj svetovljansko nadaljeval v srednjeveško opremljeni gostilniški dvorani in na dvorišču gradu Socerb.
Do tja je mladoporočenca v spremstvu več deset svatov pripeljal koči-jaž v kočiji, ki jo je vlekel par iskrih Lipicancev. Ves ta pridih razkošja so dopolnjevali tudi v srednjeveške livreje oblečeni redarji ob vhodu na grajsko dvorišče.
Zaradi tega bleščečega dogodka je kasneje marsikateri naključni obiskovalec Socerba, potem ko je napasel radovednost na zahodnjaškem obilju in turistično poslovni iznajdljivosti organizatorjev, kar brez okrepčila nadaljeval pomirjujoči sprehod po osvežujočih okoliških kraških gozdovih.
JANEZ ODAR
I/M^abordi
Veličina in blišč nekega evropskega ljudstva
*
t -
V Čedadu
in v Codroipu v vili Manin
od 2. junija do 30. septembra 1990

POD VISOKIM POKROVITELJSTVOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE
IN AVTONOMNE DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
ZANUSSI
vi
VELIKE RAZSTAVE V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI
Jutri in v ponedeljek volitve za referendume
V središču pozornosti je vprašanje udeležbe
Pogovor s pokrajinskim tajnikom tržaških komunistov
Costa: KPI odločno nasprotuje barantanju Nabrežine z Dolino
Jutri bodo italijanski volilci šli sedmič na volišča, da se z ljudskim referendumom izrečejo o določenem problemu. Prvič so šli na referendum leta 1974, ko so se odločali za ali proti raz-poroki. Sledili so referendumi o finansiranju strank, o splavu, premičninski dokladi, o jedrskih elektrarnah in lani o pristojnostih evropskemu parlamentu.
Letos, niti mesec po upravnih volitvah, se bodo državljani odločali o problemu lova in o uporabi pesticidov v kmetijstvu. V deželi Furlaniji-Julijski krajini ima volilno pravico nekaj nad milijon ljudi, na Tržaškem pa je volilnih upravičencev 232.969. Morda bo zanimal še podatek, da je več žensk kot moških.
Volilci bodo prejeli tri glasovnice. V prvi bodo z "da" ali "ne" odločali o razveljavitvi nekaterih členov zakona o lovu."Da" pomeni, da je volilec za odpravo, "ne" pa da je proti odpravi členov, ki dopuščajo lov. Z drugo glasovnico se bodo odločali o tem, če naj lovcem odvzamejo dovoljenje za vstop na zasebna kmetijska zemljišča. "Da" bo torej pomenil, da lovci ne smejo več hoditi na omenjene zasebne parcele, "ne" pa, da se ohrani sedajšnji zakon, ki lovcem to dovoljuje. S tretjo glasovnico bodo državljani odločali o. tem, če naj se še naprej dovoli uporabo nekaterih kemičnih snovi v kmetijske namene. "Da" bo tako pomenil, da se črta zakon, ki to dovoljuje, "ne" pa, da se še naprej dopušča rabo nekaterih kemičnih preparatov.
Letošnji referendum, predvsem pa predvolilna kampanja, potekata v čudnem vzdušju. Nekatere velike italijanske lovske organizacije pozivajo ljudi, naj se referenduma ne udeležijo. Nizka udeležba bi namreč pomenila razveljavitev referenduma, saj je le ta veljaven, če glasuje nad 50 odstotkov državljanov (teoretično polovica volilnih upravičencev plus eden). Proti bojkotu se odločno borijo zeleni in tudi predstavniki raznih strank. Dejstvo je namreč, da sta se prav glede lova ustvarila dva bloka, ki delita stranke in gibanja, obstaja pa tudi več .takih, ki menijo, da se s preprostim "da" ali "ne" tako zapleteni problemi ne rešujejo.
Zaradi različnih mnenj in tudi zaradi tega, ker se stranke in sredstva množičnega obveščanja niso "zagnala" v predvolilni boj, obstaja bojazen, da bi referendum propadel prav zaradi nizke udeležbe. To bojazen je na primer jasno izrazilo 30 tržaških izvoljenih predstavnikov (občinskih, pokrajinskih in deželnih svetovalcev). Vseh imen ne bomo navajali, naj napišemo
le, da so med podpisniki svetovalci KD, KPI, PSI, Liste za Trst, Zelenih golobice in PSDI.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so nekateri izmed podpisnikov poziva za trikratni "da" predstavili pobudo, ki želi vzbuditi zanimanje javnosti. Občinski predstavnik zelenih v tržaškem občinskem svetu Ghersina je tako opozoril na nevarnost, da bi referendum propadel zaradi premajhne udeležbe. Polemiziral je z lovskimi organizacijami, ki pozivajo k bojkotu volitev in dejal, da bi imela razveljavitev širše posledice. Pomenila bi namreč nevarnost za demokracijo, saj so referendumi "sredstvo" državljanov, da neposredno odločajo o nekaterih bistvenih problemih. Bojkot pa bi po Ghersinovem mnenju prikril tudi nekatere nečiste igre, ki so spremljale predvolilno kampanjo.
Deželni svetovalec zelenih VVehren-fennig pa se je obrnil na lovce in dejal, da bi odprava sedanjih zakonskih členov prispevala k drugačni ureditvi lova in bi pomagala k temu, da bi revalorizirali podobo italijanskih lovcev. Deželni svetovalec Cavallo pa je opozoril, da poziv k bojkotu jemlje glasovanju tajnost. To naj bi se dogajalo predvsem v manjših vaseh, kjer se ljudje poznajo in kjer naj bi že vstop na volišče pomenil določeno opredeli-, tev. Osrednja bitka se je tokrat osredotočila prav glede prisotnosti na voliščih, kar na svoj način oddaljuje ljudi od stvarnih problemov.
Nedavne upravne volitve na Tržaškem so predstavljale za KPI hudo politično preizkušnjo, posebno v Dolini in v Nabrežini, kjer je stranka izgubila glasove in mandate v občinskih svetih. Ocene neugodnih volilnih rezultatov se v teh dneh prepletajo z naporno notranjo razpravo o Occhetto-vem predlogu, tako da se KPI (v Trstu še bolj kot drugod po državi) sooča z negotovostjo, ki v marsičem močno omejuje njeno politiko. O tem smo se pogovarjali s pokrajinskim tajnikom Nicom Costo, ki je tudi voditelj tukajšnje Occhettove politične garniture.
Kako ocenjujete na splošno nedavne volilne rezultate v naši pokrajini?
Če izvzamemo zgoniško in repenta-brsko občino lahko rečemo, da nedavne volitve niso nagradile levice kot celovite enote, tudi če matematično seštejemo glasove KPI in PSI. Obstaja namreč stvarna nevarnost, da bo KD še dalje utrdila svoj položaj in v nekaterih aspektih tudi svoj oblastniški monopol. KPI bo to skušala vsekakor na vsak način preprečiti.
Začeli bi zato kar pri Dolini. Kako si sekretar KPI razlaga tako hudo volilno nazadovanje?
Negativni vsedržavni trend se je tukaj prepletal s težavami KPI na krajevni ravni, tudi na področju delovanja občinske uprave. Vse to je seveda slabo vplivalo na volilne rezultate.
Kakšni so sedaj politični izgledi v tej občini?
Pokrajinski tajnik KPI Nico Costa
Mi si prizadevamo za obnovitev upravnega sodelovanja s PSI in smo tudi za to, da bi po možnosti v upravno večino vključili tudi SSk. Razgovori s socialisti se razvijajo v pozitivno smer in potekajo brez prejudicialnih zahtev te ali one strani, upoštevajoč predvsem program novega odbora. Pripravljeni smo na soočenje tudi glede novega župana in to ob belem dnevu, ker mislimo, da bi bilo neodgovorno to vprašanje postavljati kot prejudici-alno. Če bi se levica ob tem razbila bi se s tem okoristila samo KD, ki hoče,
kot znano, komuniste potisniti v opozicijo.
Kaj pa v Nabrežini?
Tukaj smo imeli največ težav s slovenskim volilnim telesom. Nacionalistična kampanja nekaterih sil, posebno LpT, za izvolitev italijanskega župana je objektivno pomagala Brezigarju. KPI se tudi zaradi nekaterih napak ni znala pravilno vključiti v to soočanje in verodostojno prikazati potrebo po alternativi. Nekatera italijanska javna občila so izkrivljeno prikazovala naše probleme, med temi je prednjačil predvsem Meridiane s svojo predvolilno izdajo, ki jo je brezplačno poslal vsem devinsko-nabrežinskim občanom.
Kakšno je stališče KPI na pogajanjih za oblikovanje nove nabrežin-ske uprave?
Mi izhajamo predvsem iz stališča, da je treba pogajanja voditi na krajevni ravni in zato odločno nasprotujemo vsakršnemu političnemu barantanju med Dolino in Nabrežino, kjer predlagamo upravo SSk-KPI-PSI. Ob tem se postavljajo nekateri politični in programski vozli, ki so že prišli do izraza med volilno kampanjo. V mislih imarn predvsem odnos do teritorija in Ses-Ijanski zaliv. Pripravljeni pa smo na odkrito soočanje. KPI hoče gledati naprej in ne nazaj.
Razmerje sil v tržaški federaciji KPI ni v prid Occhettovi liniji, prav nasprotno. Položaj je z zunanjega zornega kota videti zelo negotov in nejasen. Kaj menite vi o tem?
Jaz mislim, da je obdobje notranje paralize res mimo. Kot podatek bi omenil nedavno stališče strankinega federalnega komiteja, ki je z veliko večino glasov odprl pot celovitemu uresničevanju Occhettdve konstituan-te na raznih področjih tukajšnjega političnega in javnega življenja. Treba bo čimprej vzpostaviti nove odnose s ; civilno družbo in prevzeti politično ! pobudo v roke. Poti nazaj vsekakor ni-
Kako ocenjujete postopno izboljšanje odnosov med KPI in PSI v tržaški stvarnosti?
Sem zadovoljen, da smo končno ubrali pot dialoga in soočanja na levici. Socialiste smo pravkar uradno povabili na politični razgovor. Kot dokaz no- j vega vzdušja bi Omenil skupna stališča komunistov in socialistov v uprav- 1 nem odboru Sklada za Trst. Gre za konkretno problematiko in predvsem za jasne signale, kako se bo treba rav-nati v bodočnosti. Treba bo ubrati pot enotnih akcij, da bomo tudi v Trstu prej ali slej pripravili temelje in izhodišča za politično alternativo.
SANDOR TENCE
Odprto pismo profesorskega zbora učiteljišča o obstoju in posodobitvi Vzgojiteljske šole
Profesorski zbor državnega učiteljišča A. M. Slomšek je ravnateljstvom slovenskih nižjih srednjih šol na 'Tržaškem poslal odprto pismo, ki ga zaradi pomembnosti obravnavanega problema v celoti objavljamo.
Profesorski zbor državnega učiteljišča in pedagoškega liceja A. M. Slomšek s priključeno Vzgojiteljsko šolo je ponovno vzel v pretres problem obstoja VZGOJITELJSKE SOLE. V tekočem šolskem letu 1989/90 ni bilo prvega razreda zaradi premajhnega števila vpisanih. Novi eksperimentalni pedagoški licej usposablja namreč po petletnem študiju jrodisi osnovnošolske učitelje kot vzgojitelje za otroške vrtce.
Profesorski zbor je bil na seji dne 15. maja 1990 mnenja, da vzgojiteljske šole ne bi ukinili, saj bi bila to velika izguba za slovensko šolstvo v zamejstvu. Šolo bomo zato vsebinsko delno spremenili in uvedli nove programe. Predmetnik bo sicer ostal nespremenjen, vsebino učnih programov vseh predmetov pa bomo prikrojili. Iz različnih zornih kotov (zdravstvenega, vzgojnega, psihološkega, socialnega, biološkega itd.) bomo obravnavali tudi dobo novorojenčka, dojenčka in malčka. Namen tega študija bo usposobiti dija-
ke, ki imajo nagnjenje in občutljivost za delo z otroki, za poklice, kot je npr. varuška (baby sitter) na domu (nega in vzgoja dojenčka). Ob morebitni ustanovitvi slovenskih jasli bi nudila šola možnost zaposlitve v tej smeri.
V učni načrt nameravamo vključiti tudi teme, ki bodo dijake usposabljale za delo s prizadetimi otroki in jim omogočile nadaljnje poglabljanje te problematike.
Šola naj bi nudila tudi možnost nadaljevanja študija (po dveh letih) na šoli za bolničarje, saj bodo dijaki pri predmetih, kot so anatomija, fiziologija, higiena, kemija ipd. osvojili osnovo za uspešnejše nadaljevanje dela na omenjeni šoli.
Dijakom, ki bi želeli nadaljevati študij na pedagoškem liceju, bo profesorski zbor priskočil na pomoč pri pripravi na diferencirane izpite za vstop v III. letnik pedagoškega liceja. Profesorski zbor se je obvezal, da sestavi podrobne učne programe po predmetih in da zagotovi interdisciplinarni pristop. Za izpeljavo teh načrtov pa je nujno zadostno število vpisov v 1. razred.
Zato prosimo za sodelovanje Vaš profesorski zbor, ki naj posreduje te informacije staršem in dijakom in usmeri na vzgojiteljsko šolo tiste, ki si želijo tovrstnega šolanja.
Boris Kobal in Sergej \erč
v satiričnem kabaretu
VSE NAJBOLJŠE, GOSPOD BUBNIČ!
v Kulturnem domu v Trstu:
danes, 2. junija, ob 20.30 (repriza) jutri, 3. junija, ob 17. uri (repriza)
Sodelujeta: Alda Sosič in Tatjana Malalan Kostumi: Giuliana Gerdol □ Režija: Marko Sosič
Predprodaja vStopnic pri blagajni Kulturnega doma v Trstu vsak dan od 10. do 12. ure in eno uro pred vsako predstavo.
Metromarket Foto - Optika Vikj - Keramika Ugussi - II Negozietto
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi v Hribenco na
XX. PRAZNIK VINA
Danes, 2. junija, ob 18. uri odprtje kioskov ter od 20.30 ples z ansamblom TAIMS
jutri, 3. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 17.30 prihod folklorne skupine in godbe izpred srenjske hiše, nastop folklorne skupine STU LEDI, MePZ SLAVEC-SLOVENEC, koncert GODBE NA PIHALA IZ NABREŽINE, od 20.30 ples z ansamblom HAPPY DAV, v ponedeljek, 3. junija, od 20.30 dalje ples z ansamblom HAPPV DAV.
MALI PEVCI NA RADIU TRST A
Jutri, 3. junija, ob 10. uri bo tržaška radijska postaja oddajala DRUGI DEL DRUGEGA POLFINALNEGA GLASBENEGA SREČANJA MALI PEVCI
ki ga je posnela v Kulturnem domu v Trstu 3. maja letos. Ob klavirski spremljavi Aleksandra Vodopivca bodo nastopili: Sandra Lombardi, Ingrid Komjanc, Elena Lantier, Alja Hrvatič, Marko Mikolj, Saša Jančar, Tanja Sternad, Lucia Lombardo,, Laura Sgubin, Poljanka Dolhar in Metka Kuret, ob spremljavi kitarista Daria Pertota pa Berni Hrovatin.
Gosta oddaje: animator Sten in kabaretist Andro Merku.
Prireditev so organizatorji predstavili v Gregorčičevi dvorani
»Srečanje v moji deželi« bo letos potekalo v prenovljeni Sloveniji
V Gregorčičevi dvorani je bil v četrtek zvečer na sporedu pogovor s štirimi predstavniki pripravljalnega odbora Srečanja v moji deželi, ki bo potekal od 23. junija do 7. julija v Dolenjskih Toplicah. Na srečanju bodo prisotni Slovenci od vsepovsod po svetu. Program te prireditve so tržaški publiki predstavili tajnica organizacijskega odbora Helena Drnovšek, pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner, etnolog Janez Bogataj, direktor zdravilišča Dolenjske toplice Jože Plut in Alenka Babič, ki je zadolžena za stike z javnostjo in propagando za to prireditev. Večer v Gregorčičevi dvorani sta skupno organizirali Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta.
Prva je prisotne pozdravila Helena Drnovšek, ki je opozorila na nekaj najpomembnejših točk programa. Zanimiva bo na primer prva likovna kolonija za slovenske umetnike po svetu, v Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem Mestu pa bo razstava del slovenskih likovnikov po svetu. Predstavljeni bodo predvsem starejši, nekateri že pokojni umetniki. Drnovškova je omenila tudi poslovno konferenco, ki je namenjena predvsem prekomorskim gospodarstvenikom. To zasedanje bo pomemben korak za vzpostavitev gospodarskih stikov predvsem s slovenskimi izseljenci. Pomembna bo tudi razstava slovenskih učbenikov iz prekomorskih dežel, na katerih si bo mogoče ogledati zelo različne pristope in izpeljave šolskih programov pri učenju materinščine.
Srečanje v moji deželi pa kljub temu ne bo vedno samo resno. Udeleženci bodo imeli tudi dovolj časa za sprostitev, za družabnost, za poslušanje glasbe, za sprehode v naravi, za ogled zanimivih stojnic ali pa za kuharski tečaj pristnih slovenskih jedi.' Drnovškova je opozorila tudi na srečanje urednikov slovenskih publikacij
po svetu, ki pa so ga organizatorji prenesli na začetek septembra.
Tone Kuntner je povedal nekaj besed o literarnem večeru slovenskih pisateljev, pesnikov in mislecev iz zamejstva in iz slovenske svetovne diaspore. Srečanje bo potekalo v Ljubljani. Avtorji, ki bodo nastopali, so v tujini že vsi uveljavljeni književniki. Poleg tistih, ki so bili izrecno povabljeni in ki jim bo pripravljalni odbor lahko kril stroške za bivanje in potovanje, pa so toplo vabljeni vsi ostali slovenski literarni umetniki. Kuntner je obljubil, da bodo vsi prišli do besede in da bodo lahko predstavili občinstvu svoja dela.
Janez Bogataj je spregovoril o znanstvenem simpoziju o načinih in perspektivah delovanja Slovencev doma in po svetu. Na tem Srečanju v moji deželi bo predstavljena celotna ustvarjalnost našega naroda, je opozoril gost in povedal, da želijo organizatorji s to prireditvijo "odpraviti bedasto razlikovanje med zamejci in zdomci; najbolj pravilno se nam zdi govoriti preprosto o Slovencih".
Zadnja je na večeru v Gregorčiči dvorani spregovorila Alenka |Pak jiLjV je povedala nekaj tehničnih podatK ^ o Srečanju. Kdor se želi udeležit^ prireditve, naj se po možnosti P^Uo-do lO. junija, čeprav je prijava v.Čečenih primerih možna tudi zadnji nutek. Organizatorji so namreč Sr® ^ nje zasnovali precej prosto, tako oa , še dovolj prostora za morebitne ^j-membe in dopolnila. Obisk v Doljn0' skih Toplicah je za to priložnost 1 j, žen za cel teden, mogoče pa se j® r javiti tudi samo za en dan.
Ob koncu srečanja se je med 9^. in občinstvom razvil prijeten V°^us\S0'. Predvsem je prišlo do izraza deJ^ji da bo letošnje Srečanje v moji potekalo v vzdušju, ki bo drug .a v kot prejšnja leta, saj se je Sloven č tem zadnjem času v marsičem sf'.iei0' nila. Zato tudi prireditelji pričač®11' da se bo tokrat oglasilo veliko . cev iz vsega sveta, ki se iz na] ^g-nejših razlogov niso hoteli ali Pa li vrniti, (hj)	.eie'
Na sliki (foto Križmančič) u Qte' ženci četrtkovega srečanja gorčičevi dvorani.


Na sinočnjem zasedanju občinskega sveta
Pavla Coljo (Napredna lista) spet izvolili za repentabrskega župana
Socialist Pavel Colja je bil sinoči sPet izvoljen za repentabrskega župana na čelu Napredne liste komunistov, socialistov in neodvisnih levičarjev. Colja bo vodil občinsko upravo, ki jo sestavljajo podžupan Aleksij Križman ter odborniki Aldo in Ivan Škabar ter ^incenzo Bevilacgua. Slovenska skupnost bo še naprej v opoziciji.
Potrditev Colje je v imenu Napredne liste predlagal Križman. Dejal je, 'ja je dosedanji župan dobro -vodil občinsko upravo in da si zato tudi za naprej zasluži vsestransko zaupanje °bčinske skupnosti. Predstavnik SSk Prane Pisani je napovedal, . da bo stranka lipove vejice oddala belo glasovnico in izjavil, da bo tudi v novi niandatni dobi opravljala funkcijo konstruktivne opozicije in spodbujala °dbor pri njegovem delu.
Župan Pavel Colja je v umestitve-nem posegu podčrtal temeljne smernice svojega dela in dela vsega občin-jkega odbora. Dejal je, da bodo v prihodnjih mesecih dali prednost spre-jhembi občinskega regulacijskega načrta, na katerem bo moral sloneti ves bodoči družbeni in gospodarski razvoj občine. Načelnik Slovenske skupnosti Prilil Guštin pa se je s svoje strani za-'fzel za večjo težo opozicije pri odločanju o pomembnih zadevah. Župan Colja, ki vodi repentabrsko občinsko Opravo od leta 1975, torej že celih 15 et, je sinoči dobil dvanajst glasov, to-rei toliko, kolikor je svetovalcev Nap-redne liste.	c T
V zgoniškem občinskem odboru porazdelili odborniške funkcije
Novoizvoljeni zgoniškj občinski odbor si je na prvi seji porazdelil funkcije in resorje v novi upravi. Župan Miloš Budin, ki je včeraj uradno prisegej na prefekturi, bo skrbel tudi za javna dela in za urbanistiko, podžupan Boris Stre-kelj bo vodil proračunski resor in odborništvo za kmetijstvo, ostale funkcije pa so takole porazdeljene: Tamara Blažina (šolstvo, kultura in šport), Lucijan Milič (osebje, ekologija in zaščita okolja) ter Rado Milič (zdravstvo in socialno skbstvo). O predsedstvih raznih občinskih komisij in o zastopstvih v raznih javnih ustanovah in odborih pa bodo 'sklepali na seji občinske skupščine, ki bo predvidoma sredi junija.
Na včerajšnjem izrednem občnem zboru
Odobren povišek glavnice TKB na 25 milijard lir
Izredni občni zbor delničarjev Tržaške kreditne banke se je zbral včeraj v drugem sklicu in odobril povišek družbene glavnice od 10 milijard lir na 25 milijard lir.
Odobreni povišek - kot pojasnjuje tiskovno sporočilo TKB - je mešane vrste, delno brezplačen in delno proti plačilu. Družba bo izdala 1.500.000 novih delnic nominalne vrednosti 10.000 lir vsaka, od katerih bo 800.000 delnic proti plačilu in 7OP.DO0 delnic podeljenih brezplačno.
Delnice proti plačilu bo družba ponudila družabnikom v opcijo po nominalni vrednosti, brez doplačila v ceni, v razmerju osmih novih delnic za deset starih delnic, medtem ko bo brezplačne delnice podelila družabnikom v razmerju sedem novih delnic za deset starih z uporabo sredstev iz izredne rezerve za sedem milijard lir.
Neoptirane delnice, za katere ostali delničarji niso uveljavili prednostne pravice, bodo prodali drugim osebam po realni vrednosti.
Povišek glavnice - beremo v tiskovni noti slovenskega denarnega zavoda - izvira iz potrebe, da se višina premoženjskih sredstev banke prilagodi stopnji dosežene operativnosti in razvojnim ciljem za naslednja leta, med katerimi prednjači potreba po razširitvi teritorialne prisotnosti banke preko novih agencij. Zadnji dogodki v državah vzhodne Evrope, odpiranje novih tržišč in razvpj novih sektorjev dejavnosti na bančnem področju predstav-
ljajo priložnost za nadaljnjo rast banke, ki ima utrjeno tradicijo na območju skupnosti Alpe-Jadran, se zaključuje tiskovno poročilo z včerajšnjega izrednega občnega zbora Tržaške kreditne banke.
KGS odobrila triletni načrt
Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti je na svoji zadnji seji med drugim odobrila načrt finančnih posegov za tekoče leto, ki ga bodo izvedle občinske uprave. Deželna vlada je letos precej skrčila svojo pomoč KGS za izvedbo tega plana, tako da znašajo skupne investicije 228 milijonov lir, kar je približno 40 odstotkov manj kot v lanskem poslovnem letu. Kot je uvodoma povedal predsednik Marino Pe-čenik, je Dežela to znatno krčenje izdatkov opravičila z dejstvom, da je le-' tos prejela dosti manj sredstev iz državnih skladov.
Skupščina gorske skupnosti, ki je zasedala v dvorani nabrežinskega občinskega sveta, je tudi dokončno odobrila razvbjni plan KGS, ki ga je izdelala skupina strokovnjakov Slorija pod vodstvom arhitekta Igorja Jogana. Razvojni načrt za triletno obdobje 1991-93 predvideva investicije v višini 20 milijard lir. Projekt bodo poslali vsem občinskim upravam, ostalim krajevnim dejavnikom in tudi Deželi.
Zaključen obisk veleposlanika ZDA Secchie
Povezovalna vloga Trsta
V Trstu se je. včeraj nadaljeval in zaključil °“'sk ameriškega ambasadorja Petra Secchie in Iste njegovih sodelavcev, ki so se razgovarjali s ukajšnjimi gospodarstveniki in predstavniki ^nstvenih krogov.
Včeraj se je Secchia udeležil seminarja o od--jPsih med ZDA in Italijo, ki je bil v prostorih rSovinske zbornice. Sodelovali so ameriški in Julijanski izvedenci, razpravljali pa so o vlogi Irsta v odnosu do vzhodnih držav, o novih možnostih, ki se odpirajo ameriškim in italijanskim Sodjetjem, o carinskih predpisih ZDA, o vlogi jA pri izvozu v vzhodne države. Govor je bil 2” P tržaškem prostem pristanišču in njegovih 4°zriostih. Predsednik deželnih industrijcev Gi-de* tlco Zoppas je med drugim poudaril, da se ^zela Furlanija-Julijska krajina ne sme omejiti svojo vlogo v Srednji Evropi, ampak se ceJ.a odpirati proti širšim tržiščem in postati N evropskih izmenjav. Zoppas je tudi opozo-
ril, da kriza evropskih držav narekuje tudi naši deželi, da se čim tesneje poveže z ZDA.
Ambasador ZDA Secchia je včeraj obiskal tudi Center za raziskave pri Padričah. Povedal je, da ZDA pozorno spremljajo znanstvene raziskave v tržaških ustanovah. V razgovoru s predstavniki Centra je pokazal velilko predvsem zanimanje za bodoče delo svetlobnega pospeševal-nika, ki ga bodo gradili pri Bazovici. Odpirajo se namreč številne možnosti sodelovanja, za katerega so zainteresirane ameriške ustanove, kot so NASA, departma za energijo in druge. Med drugim naj bi realizirali tudi spektrometre za vesoljske ladje. Predsednik centra Romeo je opisal pomen Centra in možnosti, ki se odpirajo tudi za sodelovanje z Vzhodom in seveda z ZDA. Prav Center lahko odigra nenavadno povezovalno vlogo med različnimi stvarnostmi, ki pa imajo veliko skupnih imenovalcev. Tudi v teh povezavah je lahko Trst pomemben vezni člen.
Abbacus: sinonim za pomoč pri novih oblikah investiranja
Iz združitve delniških družb Slataper Servizi Finanziari in Gefcom je pred nekaj meseci nastala delniška družba Abbacus Commisionaria di Borsa, pri katere glavnici je udeleženih nekaj zasebnih grup in bančnih zavodov iz naše dežele, med njimi tudi Tržaška kreditna banka. Gre za posredniško in konzulenčno družbo na finančnem področju, ki ponuja izbranim'krogom javnosti posebno pozorne storitve glede na tržne možnosti in na njihove hitre spremembe. Družba sodi pod okrilje nadzora in pravilnika Consob in ima dovoljenje za poslovanje na tržaški borzi.
Družbo Abbacus so včeraj javno predstavili številni publiki v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice. Predsednik njenega upravnega sveta odv. Giorgio Irneri je uvodoma podčrtal, kako Trst iz obmejnega mesta, kakršno je bilo še pred kratkim, spet postaja središče Evrope in ima pred seboj priložnosti, ki jih mora izkoristiti ne le iz interesa, ampak tudi iz dolžnosti. Daljši
oris področja, na katerem deluje nova družba je nato podal predsednik milanske borze Ventura, ki je med drugim opozoril, kako varčevalec danes išče nove poti investiranja, ki jih bo podprl tudi zakon, ki je tačas v parlamentarni razpravi in na katerega je družba Abbacus že pripravljena. Predstavitve so se poleg predsednika Irnerija udeležili še podpredsednik upravnega sveta baron de Banfield, upravitelja Mario Naviglio in Gianfranco Rota in člani upravnega sveta Vito Svetina, Agostino della Zonca, Piero Irneri, Gia-como de Marini in Tommaso Messore.
Abbacus pa je zrasla ne samo zato, da bi s svojim delovanjem razširila krog finančnih in kunzulenčnih storitev v našem mestu in deželi, ampak tudi iz zavesti o priložnostih, ki se ji odpirajo s preoblikovanjem vzhodnoevropskih ekonomij. Ni naključje, da je eden njenih prvih ciljev navezava sodelovanja s komaj ustanovljeno ljubljansko borzo vrednostnih papirjev...
OA pasivnosti občinske uprave glede tega vprašanja
I^edlogi rajonskih svetov ureditev prometa v mestu
ki kh?ibnost tržaške občinske uprave, t0 in 2 .obljubam še ni uspela koreni-
m°v u^.^oljrvo rešiti velikih proble-hiet je^z P°vzro^a vse gostejši pro-
•hestn kr Va^a rajonska sveta za Novo s. ovo mitnico in za Kolonjo-oa sta izdelala svoja predlo-
škorkljo° 9a
T.,.	—^ r^vaeiaia »vuja pi
prostorov.
je predlog rajon-mitmv-rQ za Novo mesto in Novo „ kl je že lani - ob delnem za-
Najbojj razvejan sveta
tolhoh ie?tne9a aredišča za zasebni av-biVaj 11 skr promet - izvedel med pre-atikPtC1 *;e rnestne četrti zelo zanimivo 0 to' Po rezultatih te ankete, a tudi Uafrtnov^ c?ru9ih študij in z ozirom na Prtjee °bčinske uprave za strožje za-sV(>t v testnega središča, je rajonski ki g- Zadnjih dneh izdelal dokument, Ra2 Posredoval občinski upravi, tjajo j ski svetovalci namreč ugotav-uPra've Je najnovejši načrt občinske češ g. Precej šibak in pomanjkljiv, jNcijg .e Jorolje v poštev globalne si-°*valCpvn da zapostavlja potrebe pre-Probjem raostnega središča. Največje IPhej1ju {f ustvarjajo po njihovem StePišču -ev9ru uslužbenci, ki delajo v tlUn avt’n se vozijo na delo z zaseb-PoslUŽevs?0bilom' namesto da bi se ^esniCi n 1 iavruk sredstev (ki pa so C^dlanai3 ^ubo neprimerna). Zato Pfeureri;!° P° eni strani »vzporedno« H^°storov m .z,e obstoječih parkirnih bcah Coroneo, Giulia in •, —<.eri>, , 7.” Predlagajo tudi zaprtje vt?.irhivi s.Uf1C. ab odsekov ulic, ki so f^jka. vr turističnega ali trgovskega a3hne ta način bi lahko uredili tij^ternenn6 za Pešce, ki bi znatno m Mačii0 r,6 cestni promet. Parkirišča m te' ki 80 Potrebna predvsem za 'Jejo 0(j lz službenih razlogov ne NNvztramVedati avtomobilu ja V° hrestoG]e Pa rajonski svet za b^lednj ln Novo mitnico zagovar-6 rešitve: številčno okrepi-
tev javnih prevoznih sredstev, povečanje števila brezplačnih parkirnih prostorov za prebivalce mestnega središča, ki naj bi prejeli razpoznavne izkaž-nice, omejitev parkirnih prostorov na plačilo, določitev strogih urnikov za raztovarjanje in natovarjanje blaga, uvedbo parkirišč za kolesa v conah za pešce, celodnevno zaprtje za motorni promet tistih ulic, ki so rezervirane stanovalcem, in kočno še pa masivno reklamiziranje uporabe javnih prevoznih sredstev, ki pa jih je seveda treba predhodno reorganizirati.
Rajonski svet pa ob tem predlaga tudi precej dolg seznam ulic, v katerih bi lahko parkirali samo stanovalci (ulice S. Nicolo, Dante, Genova,. Machiavelli, Torrebianca, Trenta Ottobre, Zonta, San Lazzaro, Mercadante, Lava-toio, Galatti, Geppa, Trento — nekatere od teh samo delno), in seznam ulic, v katerih bi lahko parkirali samo motociklisti (Ulica Zonta od Ul. Paganini do Ul. Torrebianca in Ulica Santa Ca-terina od Korza do Ul. Mazzini).
Rajonski svet za Kolonjo in Skorkljo pa se je dejansko zavzel samo za območje okrog nove univerze, ki je tudi zelo obremenjeno s prometom in parkiranimi avtomobili. V 80. letih je število avtomobilov v tem predelu namreč znatno naraslo, še zlasti zaradi vse večjega števila univerzitetnih profesorjev in študentov, ki se pripeljejo na študij ali v službo z avtomobilom. Rajonski svet, ki bo svoje predloge javno orisal na tiskovni konferenci v torek, 5. junija, ob 11. uri v konferenčni dvorani fakultete za ekonomske vede, predlaga na primer, da bi na trgu pred stavbo fizikalne fakultete zgradili parkirišče. Prav tako predlagajo, da bi na trgu pred osrednjo stavbo zgradili podzemno parkirišče. Najbolj »drzen« pa je zadnji predlog, in sicer, da bi pod Vrdelskim hribom zgradili predor, ki bi tako preusmeril promet, namenjen v mestno središče.
Pribežniki iz Beograda v Trst peš
Želja po boljšem in bogatejšem življenju je bila za 19 državljanov Šri Lanke, ki so jih prestregli včeraj na tržaškem ozemlju, tako močna, da so iz Beograda prišli v Trst kar peš. 19 oseb, med katerimi so bile tudi tri ženske, je namreč prepešačilo kar 700 kilometrov, da bi dosegli Indijo Koromandijo, kot si verjetno predstavljajo Italijo. Ves trud, ki je nekatere privedel na rob fizične zmogljivosti, in denar, ki so ga izplačali svojim jugoslovanskim posrednikom (skupno 5 tisoč dolarjev), pa je bil zaman: še preden so dospeli v Trst, kjer bi verjetno stopili na vlak, so jih zajeli karabinjerji.
Miljski karabinjerji so naleteli nanje včeraj okrog 11. ure v Dolini pri Orehu. Nekateri od pribežnikov so bili tako izmučeni, da so morali poklicati zdravnike Rdečega križa, da jim pomagajo z zdravili. Druge so sami okrepčali v miljski vojašnici, nato pa so jih morali izročiti jugoslovanskim oblastem, ki so poskrbele za njihov povratek domov.
Da je spremljanje pribežnikov iz tretjega sveta v Italijo postal pravi biznis, pa dokazuje drug podoben dogodek. Nabrežinski karabinjerji so v četrtek zajeli drugo skupino državljanov Šri Lanke, ki je štela 16 oseb. Zasačili so jih ob 7. uri na avtocestnem postajališču pri Devinu v spremstvu štirih taksistov iz Benetk. Šrilančani so zvezo z Benečani dobili v Umagu preko nekaterih jugoslovanskih državljanov. Le-tem so za prehod v Italijo plačali 800 dolarjev na glavo. Jugoslovana sta pribežni-ke pospremila do meje, kjer so jih sprejeli taksisti, ki bi jih morali nato peljati v Padovo (od tod bi. pribežniki potovali v Rim z vlakom).
Šrilančane so karabinjerji seveda poslali nazaj v Jugoslavijo, taksiste in enega Jugoslovana, ki so ga še isti dan prestregli v miljski občini, pa so prijavili sodnim oblastem.
Referendumi in zborovanje ne gredo skupaj
Tržaški kvestor je Samu Pahorju in njegovim somišljenikom včeraj odklonil dovoljenje za javno protestno zborovanje, ki so ga hoteli imeti v nedeljo na Trgu Unita. Običajni utemeljitvi, s katero kvestor Pahorju že od januarja odklanja dovoljenje za zborovanje na osrednjem tržaškem trgu (in dovoljuje alternativno mesto zborovanja) in ki se sklicuje na možnost motenja javnega reda, se je tokrat pridružila še utemeljitev, po kateri bi zborovanje zaradi politične narave utegnilo motiti potek referendumskega glasovanja.
izleti
Združenje aktivistov in invalidov NOB, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in KRUT v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost prirejajo 21., 22. in 23. junija 1990 tridnevni izlet v hrvatsko Zagorje. Vpisovanje na sedežu zadružnega centra v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, v četrtek, 7. junija, od 9. do 12. ure (tel. 360324).
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec
priredi v nedeljo, 10. junija, izlet v Cerkno ob priliki odprtja obnovljene bolnice Franje.
SKD Vigred prireja v soboto, 23. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta znaša 30.000 lir. Za vpisovanje in informacije tel. na št. 200150 Franka Škrk ali 200679 - Mirka Kosmina od 20. do 21. ure najkasneje do 15. junija,
Ladiju v spomin
V torek zvečer je po breških vaseh odjeknila vest, ki je do dna srca presunila vsakega Brežana: Vladimir Ota je izgubil svoj boj z življenjem in podlegel hudim poškodbam iz prometne nesreče. Upanje, da bi v kratkem spet okreval in se kot vedno nasmejan- vrnil med nas, je bilo zaman. Usoden mu je bil prav avtomobil, ki ga je vse svoje prerano pretrgano življenje vozil nadvse umirjeno, tako da so ga prijatelji večkrat celo dobrohotno' opozarjali, kako »gre le 60 na uro«.
Ladi je bil doma s Krmenke, kjer se je 10. oktobra 1948 rodil, živel in si nato tudi ustvaril družino. Osnovno in nižjo srednjo šolo je dokončal v Dolini in se že v 15 letu starosti začel kot vajenec učiti obrti. Najprej v manjšem, nato še v večjem tržaškem podjetju je delal do 1. junija 1971, ko se je zaposlil kot uslužbenec Občine Dolina in se še naprej ukvarjal z inštalater-stvom. Domačini so Ladija poznali predvsem kot človeka, ki ni nikoli nikomur odrekel usluge: rad je pomagal prijateljem pri domačem, vsakdanjem delu, vedno je priskočil na pomoč pri tradicionalnem vaškem prazniku, s svojimi delovnimi sposobnostmi je
bistveno pripomogel k razvoju in delovanju kulturnega društva Fran Venturini pri Domju, katerega je bil ustanovni član, aktiven sodelavec in odbornik. Prav zaradi svojega miroljubnega in dobrohotnega značaja je bil Ladi priljubljen med delovnimi kolegi, vaščani in vsemi, ki so ga poznali. Saj ni bilo mogoče ne opaziti njegove simpatične, nekoliko nižje postave in zanj značilne hoje, zaradi katere je bil med Brežani poznan kot Jogi. Marsikomu bo vedno ostalo v spominu, kako je Ladi s pomočjo prijatelja Danila vsako leto ob veliki noči kuhal ogromne količine »žuce« in jo nato razdeljeval po vsej vasi! Bil je človek, ki je bil navezan na svojo vas in na ljudi. Zato je bil rad v družbi, nikoli pa ni zanemarjal svoje družine, ki jo je ljubil in zanjo skrbel z vsemi svojimi močmi. V vaški skupnosti, v društvu, predvsem pa v družini zapušča nepopisno vrzel: kot mož in kot oče treh mladih, obetajočih otrok, od katerih je najmlajši sin star šele štiri leta. Hudo prizadeti družini in svojcem izražamo svoje najiskrenejše sožalje, za Ladijem pa bo v naših srcih ostal kotiček, ki ga ne bo mogel nihče zapolniti, (dam)
GLEDALIŠČE VERDI Danes, 2. junija, ob 17. url (red S) bo na sporedu ponovitev Donizettijeve opere ELISIR D'AMORE. Dirigent Gianfran-co Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters.
Ponovitve bodo 5. 6. (red E) ob 20. uri, 8. 6. (red C) ob 20. uri in 10. 6. (red D) ob 16. uri.
Simfonična sezona Gledališča Verdi V sredo, 6. junija, ob 20.30 ( red A) bo
na sporedu koncert pod vodstvom Pin-chasa Steinberga. Izvajali bodo skladbe Bernsteina, Andersona in Gherswhina.
Ponovitvi koncerta v četrtek, 7. (red B) in v soboto, 9. t. m., (red S) ob 20.30.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
prireja
danes, 2. junija, ob 21. uri
KONCERT
MOŠKEGA KOMORNEGA ZBORA
iz Izole
v starem delu vasi (bivši Radovičev! domačiji)
Vabljeni!
koncerti
Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: danes, 2. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v torek, 5. t. m., ob 20.30 na Opčinah, v četrtek, 7. t. m., ob 17. uri na Glasbeni matici in ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini nastop spomin na prof. Sergija Radoviča, v ponedeljek, 11. t. m., ob 17. uri na Glasbeni matici v Trstu, ob 20.30 v Slovenskem šolskem centru v Miljah in ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini klavirski recital Klavdije Sedmak.
Gledališče Verdi - Milje
Združenje glasbenikov Julijske krajine (Associazione musicisti giuliani) je pod pokroviteljstvom miljske občine in v sodelovanju s kulturnim društvom Luigi Frausin organiziralo v miljskem gledališču Verdi ciklus štirih koncertov:
V ponedeljek, 4. junija, ob 20.30 bo na sporedu koncert mladih glasbenikov, ki so obiskovali izpopolnjevalni tečaj AMG. Izvajali bodo skladbe Mendelssohna in Schumanna.
MPZ Vasilij Mirk in ŽPZ Prosek-Kontovel
priredita
CELOVEČERNI KONCERT
v cerkvi sv. Martina na Proseku danes, 2. junija,'ob 20.30
razstave
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
proslavlja
90-LETNICO
USTANOVITVE
Ob tej priliki organizira zgodovinsko razstavo gospodarskega, kulturnega in športnega delovanja na Koptovelu ter pokušnjo vin vaških vinogradnikov.
Odprtje razstave bo v petek, 8. junija, ob 19. uri v društvenih prostorih
Sodeluje amaterski oder Jaka Štoka Vabljeni člani in prijatelji Urnik razstave 9. in 10. junija od 10. do 20. ure
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je odprta razstava slikarke Dianelle PI-AZZE (Popy). Razstava bo trajala do 7. junija po običajnem urniku.
Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU.
V	Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca Degrassija, Renate De Mattie, Maure Is-rael, Edija Žerjala in Bruna Ponteja z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 8. junija odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA.
V	razstavnih dvoranah sesljanske le-toviščarske ustanove bo še danes, 2. t. m., na ogled razstava grafik, skulptur in risb, ki sta jo pripravila Združenje EN-DAS Furlanije-Julijske krajine in tržaški Krožek Proteo Hirst. Urnik: od 9. do 14. ure.
V	prostorih miljske letovlščarske ustanove bodo danes, 2. t. m., ob 18.30 odprli slikarsko razstavo na svili in platnu, ki so jo pripravili tečajniki pod vodstvom Laurette Ghirardi.
Ista razstava bo na ogled od 7. junija dalje na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu.
V	občinski galeriji na Trgu Unitž bo
do 8. junija na ogled razstava DIEGA POLLIJA.-Urnik: 10-13 in 17-20, ob praznikih 10-13.
V	galeriji Tommaseo bodo danes, 2. t. m., odprli razstavo Maurizia DONZELLI-JA, ki bo trajala do 30. junija s sledečim urnikom: ob delovnikih od 17. do 20. ure.
kino
ARISTON - 18.00, 22.00 Scandalo segreto, r.-i. Monica Vitti.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Paganini, r.-i. Klaus Kinski, □ □
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Decalogo 5-6, r. K. Kieslowski.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare V - II mito, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Fuori pis-ta.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 II ballo proibito, □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.30, 22.00 Sesso ad alta guota,
porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Lettere d’amore. LUMIERE - 20.00, 22.15 La montagna sacra, i. A. Jodorowsky, □ □
ALCIONE - 17.00, 22.15 Turne, r. Gabriele Salvatores.
RADIO - 15.30, 21.30 Goduria di una .moglie spregiudicata, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
šolske vesti
PREDSTAVLJA
v paviljonu
MOBILITA’
na tržaškem sejmišču danes, 2., in jutri, 3., junija od 17. do 23. ure
BREZPLAČEN VSTOP K TEJ POBUDI SO PRISTOPILE SLEDEČE TRGOVINE
POHIŠTVO K0RSIC
Ul. San Cilino 38 — Trst
ARREDAMENTIPUNT0 2
Ul. Giulia 38 — Trst
SPAZI0IDEA
Ul. Tarabocchia 6 — Trst
STUDI0CEVQUE
Drev. G. D’Anmmzio 4
Trst
ARREDAMENTI SART0RI
Ul. Giulia 108 — Trst
LUMI D’ARTE
Šalita di Gretta 6/4 — Trst
EV0LUZI0NE by MARCHI
Korzo Italia 24 — Trst
PR0P0STA
Ul. Rossetti 8 — Trst
0. KRAINER
Ul. Flavia 53 — Trst
prireja
III. SREČANJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV
danes, 2. junija, ob 20.30 v ŠKC v Zgoniku
Nastopajo: MePZ Rdeča zvezda - Salež, MPZ Skala - Gabrje, MePZ Slavec-Slovenec Ricmanje-Boršt in MPZ Vesna - Križ.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union
vabi
2. in 3. junija v Podlonjer na
12. RAJONSKO RAZSTAVO VIN
včeraj - danes
Sindikat slovenske šole obvešča, da so potrebni obrazci, programi in informacije za izredni učiteljski natečaj po 3. bis odstavku 11. člena zakona št. 417/89 na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8, tel. 370301, vsak torek in četrtek med 11, in 12. uro ter v sredo in petek med 16. in 17, uro.
Danes, SOBOTA, 2. junija 1990
DAN REPUBLIKE ITALIJE
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 14.08 in zatone ob 2.03.
Jutri, NEDELJA, 3. junija 1990
BINKOŠTI
PLIMOVANJE DANES: ob 0.28 najnižja -20 cm, ob 5.47 najvišja -1 cm, ob 10.39 najnižja -17 cm, ob 17.45 najvišja 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,5 stopinje, zračni tlak 1021,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 57-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Giulia Meloni, Federi-ca Šušteršič, Gabriele Jarc, Elisabetta Francesca Kralj, Isabel Colado Gimeno, Francesco Spena, Joyce Mina Lubuma, Linda Piol.
. UMRLI SO: 85-letni Silvio Polli, 77-let-ni Egidio Manfreda, 81-letna Luigia Cac-ciagiu vd. Tafuro, 68-letni Angelo Palia-ga, 77-letna Emilia Mancini, 89-letna Carmela Degrassi, 76-letni Virgilio Vit-tor, 66-letna Marija Cherin por. Grego, 74-letna Maria Larconelli por. Vidi.
OKLICI: uradnik Andrea Scomina in uradnica Uršula Canciani, tehnik SIP Marino lerman in uradnica Patrizia Pilar, obrtnik Bruno Pasutto in Alessandra Ag-rini, zobotehnik Paolo Di Mola in uradnica Caterina Sandri, delavec Giorgio Tremul in delavka Maria Grazia Parovel, elektromehanik Giorgio Riccioli in uradnica Giovanna De Bonis, agent javne varnosti Stefano Parovel in agentka javne varnosti Anna Apollonio, agent javne varnosti Michele Dal Zotto in v pričakovanju zaposlitve Roberta Cecchini, elektrotehnik Giorgio Grego in prodajalka Nadia Cendach, eletromehanik Angelo Mattesi in delavka Manuela Braulin, geometer Gerardo Cassutti in uradnica Rosita Caputo, raziskovalec Silvano Gere-mia in raziskovalka Laura Chies, avtoličar Ferruccio Chiostergi in uradnica Monica D'Agnolo, študent Marko Peric in prodajalka Antonella Pavat, uradnik Alessandro Pellican in uradnica Patrizia Ferialdi, natakar Paolo Pramparo in točajka Barbara Bullard, ladijski inštalater Paolo Parenzan in prodajalka Gabriella Tomizza, uradnik Giuseppe Sergi in frizerka Pinuccia Lorgio, arhitekt Maurizio Martinelli in arhitekt Gabriella Dorligo, upokojenec Luigi Falzone in uradnica Fulvia Rovatti, inženir Marcello Salvag-no in šolnica Astrid Giacca, železničar Francesco Marinelli in gospodinja Valda Jovanovič, mizar Elio Fadda in krznarka Daniela Muran, pripravnik Andrej Berdon in univerzitetna študentka Vilma Puric, trgovec Mario Goruppi in gospodinja Elzbieta Teresa Gucze, državni uslužbenec Stefano Gallo in socialna delavka Sandra Malparte, delavec Fabrizio Valenti in uradnica Antonella Angelini, uradnik Diego Torrenti in točajka Ros-sella Gallo, grafik Marino Favretto in socialna delavka Grazia Sorrentino, zdravstveni asistent Mauro Marcellini in poklicna bolničarka Marta Angela Scaini, kirurg Alessandro Longo in poklicna bolničarka Erika Roiazzi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 28. maja, do sobote, 2. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Orl
MATICA
TRST
ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 80-LETNICI
GLASBENE MATICE V TRSTU
V ponedeljek, 4. junija 1990 ob 20.30
v evangeličansko-luteranski cerkvi Trg Panfili
David Puntel, Tamara Zajec -
klavir
Vesna Kranjec, Erik Žerjal -
violina
Vasja Legiša - violončelo Marjan Milič, Massimiliano Viola, Christian Volpi - kitara Dario Savron, Alessandro Ipavec -harmonika in harmonikarski dno David Žerjalj Maila Ozbič - violini, Vasja Legiša - violončelo, Claudia Sedmach - klavir
Martina Ozbič, Elena Parovel -flavti, Tatjana Jercog - klavir Anna Campagna, Beatrice Zonta -
klavirska spremljava
Vabljeni!
gledališča		SKD IGO GRUDEN - NABREŽINA		MePZ Rdeča zvezda Salež				razna obvestila
razne prireditve
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 2. junija, ob 18.30 na koncert gojencev SLOVENSKEGA CENTRA ZA GLASBENO KULTURO EMIL KOMEL iz Gorice. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji klasične glasbe.
Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na 9. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjev dom na Opčine. Danes, 2. junija, bo ob 20.30 na sporedu koncert vokalne skupine AVE iz Ljubljane, jutri, 3. junija, pa se bo s pričetkom ob 16. uri odvijala kulturno-zabavna prireditev na prostem. Oblikovali jo bodo zbori Vesela pomlad z Opčin, Zvonček z Repentabra, folklorni skupini OŠ France Bevk z Opčin in župnije iz Trebč, ansambli TAIMS, ZVEZDE, BURJA in VESELA POMLAD ter priznani čarodej VIKJ s svojo show skupino.
Duhovna zveza prireja vsakoletno SREČANJE OSTARELIH IN BOLNIKOV na binkoštno nedeljo, jutri, 3. junija, ob 16. uri v župni cerkvi v Bazovici.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 4. junija, na predavanje zgodovinarja dr. Branka Marušiča o POBUDAH ZA OSVETLITEV DRAMATIČNIH DOGODKOV V MAJU 1945. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici s pričetkom ob 20.30.
V petek, 8. In soboto, 9. junija, ob 20.30 bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu ZAKLJUČNI NASTOP PLESNE ŠOLE KD FRANCE PREŠEREN. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub bo v soboto, 9. junija, zaključil svojo delovno sezono. Na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah bo priredil POLETNI PIKNIK. Na programu je nagrajevanje klubovca leta, nagrajevanje najboljše slaščice, zabavne in družbene igrice, smeh in dobra volja. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Začetek ob 18.30.
Sklad Mitja Čuk vabi PRIDE, GRJE-MO NA TABR... z ljudsko pesmijo od Istre do Rezije nastopajo: ŽPZ in plesalci Stu ledi, z ljudskimi igricami se bodo zabavali tudi vaši malčki... Pred cerkvijo na Repentabru v nedeljo, 10. junija, od 17. ure dalje (v primeru slabega vremena, bo prireditev v dvorani na Colu).
Danes si večno zvestobo obljubljata
ROBI in MILENA
Srečno bodočnost v dvoje jima želita
fantovska in dekliška MAJENCE
Danes se
GENKO
sreča z Abrahamom.
Še na mnoga srečna in uspešna leta mu kličejo
prijatelji Slovenske skupnosti iz Devina-Nabrežine
čestitke
Naša mama GABRIJELA praznuje danes 80. rojstni dan. Zdravja in še mnogo let med nami ji želijo hčere Cvetka, Marija, Jolanda in Sonja z družinami.
Danes se vzameta ROBI in MILENA, čestitata jima amaterji biljarda Breg pri Studencu.
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi vse otroke iz zadnjega letnika vrtca in osnovne šole ter njihove' starše na skupen ogled predstave "Prizori iz življenja stvari" po zamisli Borisa A. Novaka in v režiji Borisa Kobala. Predstava bo v soboto, 16. junija 1990, ob 16. uri v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Za vse podrobne informacije in za rezervacije avtobusnega prevoza se lahko interesenti zglasijo v uradih ZSKD v Trstu, tel. 767303, ob uradnih urah, najkasneje do petka, 8. junija.
ŠD Zarja sklicuje v sredo, 6. junija, redni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni člani in simpatizerji.
Lanskim 50-letnikom in sošolcem z Opčin, od Banov in s Ferlugov! Zberemo se 8. junija na večerji na Opčinah. Za potrditev prisotnosti poklicati na tel. 214763 ali 211468 v večernih urah.
Podporno društvo v Rojanu sporoča, da bo jutri, 3. junija, ob 9. uri redni občni zbor v Ul. degli Apiari 31. Prosimo polnoštevilno udeležbo.
KD Fran Venturini sporoča, da v znak žalovanja ob tragični izgubi člana in prijatelja Ladija Ote, odpade že napovedana sobotna zaključna prireditev društva.
Sklad Mitja Čuk obvešča, da bodo od 15. junija do septembra tega leta prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil.
mali oglasi
nudbe na tel. (003861) 315625
menjalnica
31. 5. 1990
a
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1243,50	1230-
Nemška marka.......	735,50	732-
Francoski frank....	218,13	216-
Holandski florint ...	653,20	650-
Belgijski frank....	35,73	35-
Funt šterling...... 2091,50	2070,-
Irski šterling ..... 1970,50	1950,-
Danska krona.......	193,05	190,-
Grška drahma.......	7,502	7-
Kanadski dolar..... 1059,25	1020,-
TUJE VALUTE	MILAN
Japonski jen ___....	8,173
Švicarski frank.....	873,90
Avstrijski šiling... 104,566
Norveška krona......	191,33
Švedska krona.......	203,50
Portugalski eskudo .	8,360
Španska peseta ...... 11,844
Avstralski dolar....	957,50
Jugoslov. dinar .... —
ECU................. 1512,70
TRST
866V;
l03,S
11,2* gOO-^ 100^
OSMICO je odprl Brajnik pri Domju. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot.
OSMICO ima odprto Jožef Kukanja v Devinščini št. 1.
OSMICO je odprla Sonja Strain v Mač-koljah (Križpot 84).
OSMICO so odprli Coljev! v Samatorci 20.
AGENCIJA vsedržavne zavarovalne družbe zaposli izkušeno uradnico z nagnjenjem za stike z javnostjo. Dobrodošla predhodna izkušnja na zavarovalniškem ali finančnem področju. Možnost part-time. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega' dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Agencija".
PODJETJE s proizvodnjo in uvozno-iz-vozno trgovino išče uradnico za administrativno delo z vsaj triletno prakso iz knjigovodstva in bančnega poslovanja. Višina plače bo določena na podlagi izkušenj in znanja. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika,
Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica".
PODJETJE import/export zaposli urad-nico/ka - tajnico/ka, zaželena praksa. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Komunikativnost",
V	MILNI na otoku Braču oddam komfor-
tni apartma za štiri osebe. Za informacije tel. 421412 - zvečer ali pismeno na:	/
Mirjana Padovan, Zoraničeva 6, tel. (003858)589507.
TRGOVSKO podjetje zaposli knjigovod-jo/kinjo z nekajletno izkušnjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Dober zaslužek".
IŠČEMO žensko za pomoč motorično prizadeti starejši gospe v zgoniški občini, petkrat tedensko dopoldne. Tel na št. 229203 od 12. do 13. ure.
NUJNO iščem srednje veliko hišo na za-hodnem Krasu, po možnosti z vrtonr Upoštevam tudi zazidljiva zemljišča if1 stare zgradbe potrebne popravil. Kh" j cati ob delavnikih od 11. do 13. ure na št. 291270.
PRENOSNI osebni računalnik toshiba 1 1000 IBM, kompatibilen in tiskalnik tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM opel kadett coupe 1000 s prl' ključkom za prikolico. Tel. (0481) 882358.
PRODAM motor tomos temne barv®1 prevoženih 43 km, malo rabljen. Tel®' fonirati na št. 211754.
PRODAM opel 1300 S ascona, edini l®5,' tnik v odličnem stanju. Tel. 773792 0 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
PRODAM alfa sud 1500, letnik '80 1.500.000 lir. Tel. 910170.
PRODAM fiat uno fire, letnik '87, prej0' Ženih 52.000 km, edini lastnik. ' 229234.
PRODAM traktor fiat DT 540, priključuj ročaj/obrezovalec za traktor do 590 dolžine in prikolico za prevoz go3®!1, čarjev 40 stotov nosilnosti, vse v odi1 nem stanju. Tel. (0481) 531741.
KORESPONDENT z znanjem slovensk® ga, italijanskega in angleškega j®zlg. išče zaposlitev tudi part/time. bitne ponudbe poslati na upravo j ^ morskega dnevnika, Ul. Montecch/
34137 Trst, pod šifro 'Korespondenc^
V	BOHINJU, 15 minut do jezera, odda komfortno vikend hišico. Cenjene^P^
'Ul” BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet : Sedež 0“ Agencija Domjo Agencija Rojan
OTO/lj7^! 10 H**	.<1
Čakajoč na Mundial

Napetost ]e na višku, na milijone ljudi že nestrpno prešteva ure, ki jih ločujejo od začetnega udarca »svetovni« nogometni žogi... Po dolgi uverturi pa si bodo v petek lahko končno le privoščili 30-dnevni užitek ob vrhunskem nogometu!
sobota 20.30 RAI 3 II mondo dei robot (fant.) sobota 0.10 RAI 1 I giovani arrabbiati (dram.) nedelja 20.30 RAI 3 La donna della domenica (krim.) ponedeljek 20.30 Canale 5 Lanno del dragone (krim.) ponedeljek 23.30 RAI 3 Melo (dram.) torek 20.30 Canale 5 Sentieri selvaggi (vestern) sreda 23.30 Rete 4 Lesperimento del dr. K. (srh.) četrtek 0.45 Rete 4 La vendetta del dr. K. (srh.) petek 20.30 Canale 5 Ufficiale e gentiluomo (dram.)
glasba
sobota 10.05 RAI 3
Claudio Scimone in f Solisti Veneti nedelja 10.15 RAI 3 Recital Luciana Pavarottija nedelja 22.55 Rete 4_
Gergiev dirigira Čajkovskega ponedeljek 0.10 Italia 1 Rock opolnoči: Joe Cocker
šport
vsak dan 15.00 TMC vsak dan 11.00 in 14.30 RAI 3 Turnir Roland Garros nedelja 20.30 Italia 1 Nogomet: Jugoslavija-Nizozemska torek 23.20 in sreda 20.40 RAI 1 Osmeroboj v atletiki petek 17.15 RAI 2 in TMC Otvoritev Mundiala
17.45	tekma: Argentina-Kamerun petek 22.45 TV-Kp Odbojka WL: Brazilija-ZDA
ali
sobota 20.40 RAI 1 Noč davidov

• ITALIJANSKE -TV MREŽE
RAI 1________________________|
7.00	Film: II tesoro di Capitan Kidd (pust., ZDA 1954, r. Lew Landers)
8.30	Dokumentarec o prehrani
9.00	Dokumentarec v angleščini
9.30	TV film: Alcuni lo chiamano omicidio (krim., ZDA, r. Walter Grauman, i. Jim Hutton)
11.00	Sobotni sejem
11.55 Vreme in dnevnik
12.30	Rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik in Prizma
14.45 Sobotni šport: avtomobilizem CIVT, turnir v rugbyju
16.30	Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone - Italija
18.15 Vesti in žrebanje lota
18.25	Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino
19.25	Nabožna oddaja
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Variete: Noč davidov
22.20 Dnevnik in Posebnosti TG 1
23.30	Aktualno: Effetto notte
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.10 Film: I giovani arrabbiati (dram., VB 1959, r. Tony Richardson, i. Richard Burton, Claire Bloom)
RAI 2__________________________
7.00 Otroški variete: Patatrac
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.15 Dokumentarec: Sto let tridentinskega zadružništva
10.45	Film: Michael Shayne investiga-tore privato (krim., ZDA 1940, r. Eugene Ford, i. Lloyd Nolan)
12.00	Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika: Trentatre
13.50 Film: Appuntamento per una vendetta (vestern, ZDA 1969, r. B. Kennedy, i. R. Mitchum)
15.30	73. giro (16. etapa)
17.00	Žrebanje lota
17.05 Rotosport: vaterpolo
18.55	Športna rubrika: Dribbling
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Bocca da fuoco (pust., VB 1979, r. Michael Winner, i. Sop-hia Loren, James Coburn)
22.10 Dnevnik - nocoj
22.20 Aktualno: Mixer
23.35 Nočni šport: boks N'Cita-Cruz, jahanje, golf
RAI 3________________________
10.05 Koncerti RAI 3: Claudio Scimo-ne dirigira orkester I Solisti Veneti (Corelli, Albinoni, Giuliano, Vivaldi)
11.00	Tenis: Mednarodno prvenstvo Francije - turnir Roland Garros
14.00	Deželne vesti
14.10 Dokumentarec: Dadaumpa
14.30	Videosport: Mednarodno teniško prvenstvo Francije - turnir Roland Garros
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: Girosera
20.00	Aktualno: Volta pagina
20.30	Film: II mondo dei robot (fant., ZDA 1973, r. Michael Crichton, i. Yul Brynner, Richard Benjamin, James Brolin)
21.55 Dokumentarec: Venezuela
22.50 Filmske novosti
23.00	Nočni dnevnik
23.20 Film: La citta e i cani (dram., 1985, r. Francisco J. Lombardi, i. Pablo Serra, Gustavo Bueno, Luis Alvarez)
Vse o Italiji v pričakovanju Mundiala
V tem tednu se bo končno začelo svetovno prvenstvo v nogometu: sedaj gre zares, zato bodo številne oddaje, Ki so bile posvečene pomembnemu športnemu dogodku, prepustile ekran poročilom in prenosom z igrišč. Tako se zaključuje tudi oddaja na RAI 1 Un mondo nel pallone, ki jo vodi Gianni Mina (na sliki s Claudio Turconi) in je bila na sporedu vsako soboto ob 16.30._Med današnjo zadnjo oddajo bodo avtorji predstavili državo gostiteljico - Italijo.
■ ZASEBNE TV P O S T A J E
CANALE 5_____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kviz: Časa mia
12.00	Aktualno: Čara TV
12.40	Kvizi: II pranzo e servi-
to, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Nanizanka: Tarzan
18.00	Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Varieteja: Striscia la notizia, 20.40 La corri-da (vodi Corrado)
23.10	Nanizanka: Top Sec-ret
0.10 Aktualno: Sfoghi
0.55 Variete: Striscia la notizia (pon.)
1.15	Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 California, 17.05 Vero-nica, 17.35 General
Hospital, 18.30 Febbre damore
18.55	Danielin horoskop
19.00	Aktualno: Ceravamo
tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: Ruby, fiore sel-vaggio (dram., ZDA 1952, r. King Vidor, i. Jennifer Jones, Charl-ton Heston)
22.10	Nanizanka: Spenser
23.10	Vesti iz parlamenta
23.55	Aktualno: Regione 4 0.05 Horoskop (pon.)
0.10 Film: L'artiglio della pantera (dram., ZDA 1948, r. John H. Auer, i. George Brent)
1.50	Nanizanka: Dragnet
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York
12.30	Dok.: Jonathan
13.20	Rubrika: palciomania
14.20	Variete: Musiča e!
15.30	Rubrika: Leonardo
16.00	Otroška oddaja
18.00	Aktualno: Anteprima
18.30	Nanizanki: Llncredi-bile Hulk, 19.30 Denise
20.00	Risanke •
20.30	Film: I cacciatori della notte (pust., ZDA 1986, r. Sam Firstenberg, i. Michael Dudikoff, Ste-ve James)
22.30	Wrestling
23.15	Veliki boks
0.25 Filma Georgeja Marshalla: Il compagno B
(kom., ZDA 1931, i. Stan Laurel, Oliver Hardy); 1.40 La donna e lo spettro (kom., ZDA 1940, i. Bob Hope)
ODEON_______________
7.00	Nanizanki: Arthur re dei britanni, 9.30 Qu-attro in amore
10.30	Aktualno: Il Leonardo
13.00	Rubrike: Odeon šport,
13.30	Caccia al 13,
14.00	Forza Italia, 15.30 Top motori
16.00	Branko in zvezde
16.15	Nadaljevanki: Colori-na, 17.15 Senora
18.15	Variete: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Šport: Excalibur (pon.)
20.00	Nan.:Sherlock Holmes
20.30	Nadaljevanki: Senora,
21.30	Rosa selvaggia
22.30	Film: America 3000, il pianeta delle amazzo-ni (fant., ZDA 1986, r. David Engelbach, i. ChurchWagner)
TMC__________________
8.30	Risanke: Snack
10.30	Nanizanki: Societa a irresponsabilita illimi-tata, 11.20 Ai confini delFArizona
12.20	Rubrika o motorjih
12.55	Šport show: teniški turnir Roland Garros (iz Pariza), kolesarstvo - 73. giro (povzetki)
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La venticingue-sima ora (dram., Fr.
1967, r. H. Verneuil, i. Anthony Quinn, Virna Lisi)
22.45	TV film: Hockey vio-lento (dram., ZDA 1977, r. Robert Marko-vitz, i. Michael Mori-atry, Meryl Streep)
0.30 TV film: Il rifugio del corvo (dram., ZDA 1970, r. Walter Graw-mar, i. Hope Lange)
TELEFRIULI__________
10.55	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Rubrika: Motor News
13.00	Nan.: After Mash
13.30	Tednik: Tigi 7 (pon.)
14.30	Rubrika o zdravstvu
15.00	Musič Box
17.30	Nanizanka: Ghostbus-ters
18.00	Nadaljevanka: Sapore di gloria
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Ekonomija in politika
20.30	Film: Al centro delFu-ragano (dram., ZDA 1956, r. Daniel Tara-dash, i. Batte Davis, Brian Keith)
22.00	Nanizanka: Il brivido e Favventura
22.30	Komedija: Girotondo (r. Enzo Muzii)
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4_____________
TV Ljubljana 1_________________|
8.30	Tečaj nemščine (11. lekcija)
9.00	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček,^ 9.15 Lonček kuhaj, 9.25 ZBIS Žaba v črnilniku;
9.35	Ciciban, dober dan, 9.55 Živ žav, 10.15 Aliča v deželi risb,
10.30	Cvetlične zgodbe, 10.40 nan. Ovčar Hobo, 11.05 Periskop,
11.45	Levstikove nagrade 1990,
12.30	Zgodbe iz školjke, 13.00 Naša pesem '90
14.25	Cirkum mušica (pon.)
15.25	Športna oddaja: Italija '90 (pon.) 15.55, Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Film: Callowayevi (kom., ZDA
. 1965, r. Norman Tokar, i. Brian Keith, Vera Miles)
18.55	Dok. oddaja: Vaš zelenjavni vrt
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3 in Križkraž
22.05	Dnevnik in vreme
22.40	Nadaljevanka: Grehi (7. del)
23.30	Film: Več kot samo flirt (kom., ZDA 1982, r. Števen H. Štern, i. Victoria Principal, Gil Gerard)
| TV Koper_________________________
10.00	Dokumentarec: Čampo base
11.30	Rubrika: Fish Eye (pon.)
12.00	Golden Juke Box
13.45	Rubriki: Sottocanestro, 14.30 Play off
15.00	Hokej - prvenstvo NHL
16.00	Odbojka WL: Francija-Italija
17.45	Rubrika o motokrosu (pon.)
18.50	TVD Novice
19.00	ZOT - Zamejska odprta tribuna
19.30	TVD Stičišče
20.00	Oddaja o nogometu: Viva il Mondiale
20.30	Košarka: prvenstvo JSfBA
22.00	TVD Novice
22.15	Rubrika: Speedy
22.45	Rubrike: Juke Box, Fish Eye, Calciomania, Juke Box (pon.)
TV Ijubljana 2_____________
19.00	Danes skupaj
19.30	Dnevnik
20.10	Glas. oddaja: Pop festival
21.40	Film: Veliki avtobus (ZDA)
23.05	Vaterpolo: Partizan-Mladost 0.20 Poskusni satelitski prenosi
RADIO ■ RADIO ■ RADIO •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem,-
9.10	Valčki in polke; 9.40 V znamenju sreče; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert orkestra in zbora RTV Zagreb v CD; 11.30 Črnske duhovne pesmi;
12.00	Modre dalje; 12.20 Melodije;
12.40	S tekmovanja Seghizzi v Gorici;
12.50	Orkeštralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Radijska igra: Zid, jezero (Dušan Jovanovič); 18.50 Orkestralna glasba; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za gost^ iz tujine; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Mariborski feljton;
12.10	Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.41 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Zamejska reportaža;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Lestvica primorskih popevk: Dajmo naši;
18.35	Glasbena starinarnica,- 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni glasbeni program; 8.00 Razglednica;
8.10	Plesi; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Za mlade poslušalce; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Discoteca sound; 18.40 Mi in vi; 19.00 Znameniti podpisi;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Davidovi kipci za filmske uspehe
Drugič v 35-letni zgodovini filmske nagrade david bo prva državna TV mreža neposredno prenašala slavnostno podeljevanje. Odgovorni pri RAI odločitev utemeljujejo tako, da poudarjajo bistveno vlogo, ki jb državna TV ustanova (in še posebej njena prva mreža) ima v okviru italijanske filmske produkcije. V ta namen so pri RAI 1 še drugič pripravili neposredni prenos gala prireditve, ki bo na vrsti nocoj z začetkom ob 20.40. Ne nezadnje je bila gibalo te pobude želja, da bi najpomembnejše italijansko priznanje filmski ustvarjalnosti približali čim širšemu občinstvu in s tem dosegli seveda večjo odmevnost med »množico«.
Seznam kandidatov sestavlja 110 imen, podeljenih pa bo 22 davidov za sicer »običajne« kategorije, kot so najboljši film, režija, scenarij, fotografija, igralec in igralka, glasba, montaža, producent... Z davidi bodo v dveh ločenih skupinah nagradili protagoniste tako italijanske kot tuje filmske ustvarjalnosti v prejšnjem letu. Z razliko od »domačih« imen, ki bodo znana šele v teku gala prireditve (žirija se takorekoč še sestaja!), so baje nekaterim tujim nagrajencem odločitev komisije že sporočili, češ da jim na ta način »olajšajo« potovanje v Italijo. Nekateri tako že šepetajo ime najboljšega tujega igralca, samo nocojšnji prenos prireditve, ki jo bo v Gledališču Delle Vittorie vodila Gabriella Carlucci (na sliki), pa bo potrdil »sum«, da bo nagrajeni Philippe Noiret!
IL MONDO DEI ROBOT — West World — Svet Zahoda, ZDA 1973.
V soboto, 2. junija, ob 20.30, RAI 3.
Znanstveno-fantastični film. Hollywoodska tovarna iluzij je še enkrat odlično izkoristila posebni šarm, postavnost in magnetni pogled najznamenitejšega gologlavca filmskega sveta. Yul Brynner, nepozabni junak iz aristokratske komedije Anastazija in spektakularne kavbojke Čudovita sedmerica, je tokrat res prepričljivo in sugestivno predstavil dokaj hibriden lik, v katerem se spajata dve značilni osebi sodobne ameriške mitologije: robot in kavboj. Vizionarni pisatelj in režiser Michael Crichton si je namreč zamislil apokaliptično podobo prihodnosti, »Disneyland« v letu 2000, ki za užitek petičnih obiskovalcev zefo prepričljivo rekonstruira zgodovinske dobe preteklosti: stari Rim, srednji vek vitezov, ameriški Zahod... Brynner duhovito in izvirno podoživlja robota-kavboja, ki vodi upor inteligentnih »strojev s srcem« proti vse bolj razčlovečenemu človeštvu.
/ \ VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja:_______________
Ura:___________________
______________________/
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1________________________
7.00 Nanizanka: II sogno dei Novak 7.50 Pravljica: Snežna kraljica 8.40 Risanka: Čebelica Maja 9.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet
10.00	Želena linija
11.00	Maša in nabožna oddaja
13.00	Nedeljski tednik in Dnevnik
13.55 Nedeljska igra: Toto-TV
14.00	Športne vesti
14.10	Film: La figlia di Ryan (dram., VB 1970, r. David Lean, i. Robert Mitchum, Trevor Howard)
17.20 Variete ob podeljevanju 30. nagrade za TV režijo: Buone va-canze da Milazzo (1. del)
18.25 90. minuta
18.50	Variete: Canzoni e chiacchiere (2. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40 TV film: Una časa a Roma (kom., It. 1988, r. Bruno Gortini, i. Vale-rie Perrine, 1. del) ali Variete: Forza Campioni
22.10	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik
0.10 Podeljevanje nagrade Efebo d'o-ro 1990
RAI 2________________________
7.00	Otroški variete: Patatrac, vmes risanke
7.55 Aktualno: Mattina due
10.20 Film: La favola d amore dell ar-ciduca (kom., Avstrija 1950, r. Hans Scott Schdbinger, i. Marte Harel, Franz Pfaudler)
12.00	Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika: Nonsolonero
15.30	Šport: 73. giro (17. etapa)
17.00	Film: Bulli e pupe (glas., ZDA 1955, r. Joseph Mankiewicz, i. Marlon Brando, Jean Simmons)
19.45 Dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.40	Film: II giorno piu lungo (vojni, ZDA 1962, r. Ken Annakin, i. Richard Burton, Kenneth Moore)
23.40	Večerni dnevnik in vreme
24.00	Oddaja o židovski kulturi
0.30 Izobraževalna oddaja: Velike kulturne ustanove - Osrednji grafični inštitut (1. del)
1.00	Glasbena oddaja: 25. Jazz koncert EBU-UER
RAI 3_________________________
10.15	Veliki recitali: Koncert Luciana Pavarottija v miinchenski 01ym-pia Hall (Rossini, Cilea, Puccini, Verdi, Bixio, De Curtis; flavtis Andrea Griminelli, dir. Emerson Buckley; 1. del)
11.00	Mednarodni teniški turnir Francije Rolland Garros (evrovizijski prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.10 Videosport: teniški turnir Rolland Garros (prenos)
18.35	Športna oddaja: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Nogometne tekme B lige
20.15	Šport: Girosera (vodi Giacomo Santini)
20.30	Film: La donna della domenica (krim., It. 1975, r. Luigi Comenci-ni, i. Marcello Mastroianni, Jac-gueline Bisset)
22.20 Aktualno: Čamice bianco -Zgodbe iz sprejemnih oddelkov
22.55 Nočni dnevnik
23.25 Filmske novosti
23.35	Deželni nogomet
STAJE
In še četrtič na ekranu Pesem ptic trnovk
Prepovedana ljubezen med šarmantnim duhovnikom Ralphom in čutno Meggie bo spet vzplamtela, tokrat ob nedeljah zvečer (ob 20.30) na Berlusconijevi Canale 5. Za italijanske gledalce bo to že četrta ponovitev v 7 letih, kljub temu pa so pri Fininvest prepričani v navdušenje občinstva. Če se tudi vam toži po Pesmi ptic trnovk (ki so jo nekateri tukajšnji šaljivci prekrstili v Ptice v robidi), se nikar ne sramujte, saj vas je na svetu 500 milijonov in več.
■ ZASEBNE TV PO
CANALE 5___________
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Nanizanki: L'uomo del mare, 10.00 I Jefferson
10.30	Rubrike: II girasole,
11.00	Block-Notes,
12.00	Anteprima
12.30	Variete: Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	Variete: Paperissima -Errori in tivu (pon.)
16.00	Nanizanka: Giovani avvocati
17.00	Variete: Nonsolomoda
17.30	Nanizanka: Ovidio
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giusto, 19.45 La mota della fortuna
20.30	TV film: Uccelli di rovo (dram., ZDA 1983, r. Daryl Duke, i. Richard Chamberlain, Sidney Penny, 1. del)
22.30	Variete: Dieci e lode
23.15	Variete: Nonsolomoda
23.45	Italija sprašuje
0.45 Nanizanki: La premia-ta agenzia Whitney,
1.45	Lou Grant
RETE 4______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Rubrika: Veliki golf
10.30	Nanizanka: Ouesta e Hollywood
11.00	Rubrika: Gara TV
11.30	Aktualno: Ciak
12.20	Aktualno: Regione 4
12.30	Iz parlamenta
13.15	O novem TV zakonu
14.15	Variete: Dieci e lode
15.00	Film: II magnifico av-venturiero (pust., ZDA 1945, r. Stuart Heisler,' i. Gary Cooper)
17.00	Variete: Gioca e pasta
17.30	Nanizanka: Come era verde la mia pelle
18.25	Danielin horoskop
18.30	Film: Ho sposato una playmate (kom., ZDA 1984, r. Peter Werner, i. Tery Copley)
20.30	Film: Cielo giallo (vestern, ZDA 1948, r. Wil-liam Wellman, i. Gre-gory Pečk, Anne Bax-ter)
22.25	Aktualno: Deset let Fantafestivala
22.55	Koncert v Scali: Valerij Gergiev dirigira Čajkovskega
23.55	Horoskop (pon.)
24.00	Film: Lassassino arri-va sempre alle dieci (krom., ZDA 1972, r. Lazlo Benedict, i. Trevor Howard)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
10.30	Rubrika: Leonardo
11.00	Nanizanka: L'uomo di Singapore
12.00	Rubrika: Viva il mon-diale (pon.)
12.30	Ob nog. prvenstvu
13.00	Tednik: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Be
Bop a Lulafpon.)
15.00	Nanizanka: Chopper Sguad
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanka: Tenente 0'Hara
19.00	Risanke
20.30	Nogomet pred SP:Ju-goslavija-Nizozemska
22.30	Boks: Damiani-Morri-son in Stecca-Gomez
0.40 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.40	Chopper Sguad
ODEON_______________
7.00	Risanke
8.30	Nanizanki: Captain Nice, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Branko in zvezde
14.00	Aktualno: USA Today
14.45	Obnova nadaljevanke: Rosa selvaggia
15.45	Nad.: Colorina
16.45	Obnova nad.: Senora
17.30	Prvak Italija (pon.)
18.30	Hollywood movies
19.00	Filmske novosti
19.30	Dok.: Diario di soldati
20.00	Branko in zvezde
20.30	Film: Le avventure di Don Giovanni (kom., ZDA 1949, r. Vincent Sherman, i. Errol Flynn, Viveca Lind-fors)
22.30	Film: Una di troppo (krim., It. 1984, r. Pino Tosini, i. Dalila Di Laz-zaro)
TMC________________
8.30	Risanke: Snack
11.30	Morski športi
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Variete Domenica
Montecarlo, vmes šport: turnir Roland Garros, (15.00) nogomet ZRN 80-Ostali svet, (17.30) povzetki 73. gira
18.00	Film: Athena e le sette sorelle (glas., ZDA 1954, r. Richard Thor-
pe, i. Jane Powell, Debbie Reynolds)
20.00	TMC News
20.30	V sodelovanju s CBS
21.30	Film: Cacciaalla volpe (kom., It. 1965, r. Vitto-rio De Sica, i. Peter Sellers, Britt Ekland)
23.15	Rubriki: Megawatt,
23.30	Golf Club
24.00	Film: Carrell agente pericoloso (krim., ZDA 1977, r. Ivan Nagy, i. Don Murray)
TELEFRIULI__________
10.20	Nanizanka: L'albero delle mele
11.00	Zelena dežela
12.00	Nanizanka: Famiglia, si fa per dire
12.30	Rubrika: Italia Cin-guestelle
13.00	Rubrika z županom
14.30	Variete: Buinesere Friul
16.30	Musič box
18.00	Nan.: Love Story
19.00	Športne vesti
19.30	Nan.: I giorni di Brian
20.30	Podelitev nagrade -Cinguestelle
21.00	Film: I racconti romani (kom., It. 1955, i. Vitto-rio De Sica, Silvana Pampanini)
23.00	Športne vesti
24.00	Vesti: News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
TV ljubljana 1_________________
8.45	Video strani
8.55	Otroška matineja: Živ žav, 9.45 nanizanki Poltrona express, 9.55 Noro, norejše, norišnica'
10.15	Nad.: Grehi (pon. 5. dela)
11.00	Nanizanka: A16 A16
11.25	Alpski večer - Bled '90
12.00	Kmetijska oddaja
12.30	Video strani
14.05	Nad.: Formula 1 (Saada-Geoffri-on, i. Alain Prost, 8. del)
14.50	Kolo sreče
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Komorni ansambel Slovenicum
17.10	Film: Malteški sokol (krim., ZDA 1942, r. John Huston, i. Hum-phrey Bogart, Mary Astor)
18.50	Spored za otroke in mlade: Aliče in njena druščina
19.05	Risanka, Mernik, TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Brez tretjega (Milan Be-govič, r. Snježana Tribušon, i. Ksenija Pajič, Ivo Gregurevič)
21.10	Zdravo
22.35	Dnevnik in vreme
22.55	Video strani
TV Koper_______________________
10.00	Juke box
10.30	Rubrika: Calciomania
11.30	II grande tennis
13.00	Rubrika: Fish Eye
13.45	Tednik o motokrosu: Supercross
14.45	Košarka - prvenstvo NBA
16.15	Tenis: finale ženskega turnirja v Ženevi (posnetki)
17.15	Golden Juke Box (pon.)
18.50	TVD Novice
19.00	Juke box (pon.)
19.30	Odbojka WL: Francija-Italija (iz Marseilla)
21.30	Športna oddaja: A tutto campo
22.15	TVD Novice
22.30	Košarka - prvenstvo NBA
TV ljubljana 2___________■
10.00	Oddaja za JLA in dokumentarna oddaja Zgodovina aviacije
13.00	Športno popoldne
19.30	Dnevnik
19.55	Nogomet: Jugoslavija-Nizozem-ska (iz Zagreba}
21.55	Športni pregled
22.25	Poskusni satelitski prenosi
• RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.20 Jutranji koledar;
8.30	Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Glasbeno srečanjd otrok: Mali pevci; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri;
11.30	Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Aktualno: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dramatizirani roman: Prazna ptičnica (Ciril Kosmač, pon.); 14.38 _V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan - dogodki in obletnice; 13.10 Zabavna glasba;
13.20	Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.03 Glasbena medigra; 18.30 Priljubljene melodije;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših. 7; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 18.30 Najnovejše Long Playing plošče; 19.40 Športni pregled.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
MALTEŠKI SOKOL — The Maltese Falcon, ZDA 1942.
V nedeljo 3. junija, ob 17.10, TV-Lj 1.
Filmska kriminalka. Režiser John Huston (1906-87), ki je sklenil svojo kariero s filmsko oporoko The Dead, je debitiral v režiji prav s Malteškim sokolom, pravim klasikom ameriške kriminalke. Za scenarij svojega prvenca je Huston izbral eno najlepših detektivskih zgodb Dashiella Hammetta ter prvovrstno igralsko zasedbo, ki je učinkovito uprizorila njegov scenarij: Bogart v vlogi ciničnega zasebnega detektiva Sama Spadea, lepa Mary Astor, dvoumni Peter Lorre. Zaplet, četudi je zavit v tančico nedoumnih pripetljajev, deluje kot perfektno navita švicarska ura. Spadeu, umorijo zvestega družabnika in prijatelja, sam pa ostane usodno uklenjen v umazani igri hinavskih čustev, v kateri seveda igra glavno vlogo skrivnostno izginuli kipec, ki ponazarja malteškega sokola.
Marco Giovannetti
»Pescia Morta« je bilo nič kaj prijetno ime kraja v Toscani, kjer je italijanski kolesar Marco Giovannetti prišel do svoje prve zmage. Teklo je leto 1978. Čez dve sezoni je prišel zanj najtežji trenutek. Domačim je že dejal, da ne bo več sedel na kolo, ki ga je vzljubil v zimi petrolejske krize, ko smo se po Italiji ubadali z lihimi in sodimi števili. Nameraval se je pridružiti očetu pri hotelirskih poslih. Po zmagi na dirki po Casentinu se je premislil, sledili so uspehi, ki so ga popeljali celo v državno reprezentanco. Tako je nastopil na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu, ko je skupaj z Bartalinijem, Vandellijem in Polijem osvojil zlato na dirki 4x100 km.
Med profesionalce je Giovannetti prestopil 1. 1985, v sezoni 1987 bi skoraj oblekel roza majico. Na »Giru« je bil štirinajsti 1. 1985, osmi 1. 1986, šesti 1. 1987 in 1988, osmi pa lani.
Pred dvema letoma je Giovannetti odšel v Španijo, k ekipi Seur. Lani mu ni šlo, nameravali so ga celo odsloviti. V sedanji sezoni pa se mu je odprlo, skupaj z Argen-tinom in Bugnom je v sami svetovni eliti. Kot četrti Italijan se je za Conternom (1956), Gimondijem (1968) in Battaglinom (1981) vpisal v zlato knjigo španske »Vuel-te« in, čeprav je potrosil veliko energij, je v ospredju tudi na sedanjem »Giru«.
VIDEO NOTES
Oddaja:..... ........:	_
Postaja:__|__;_Tv......i§
Ura:_____________________
\__________________________J
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________|
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Chateuvallon 11.55 Vreme in kratke vesti
12.05 Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone - Egipt
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Occhio al biglietto 14.10 Za najmlajše: L'albero azzurro
14.40	Velike razstave
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mladinska oddaja: Big! Dosje
18.00	Kratke vesti in filmi
18.15 Nanizanka: Cuori senta eta
18.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, Vreme in dnevnik
20.40	TV film: Una časa a Roma (kom., r. Bruno Gortini, zadnji del)
ali Variete: Ale azzurri 22.50 Dnevnik
23.00	Aktualno: Dentro la giustizia -Prestopki navijačev na stadionu
24.00	Nočni dnevnik
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni (vodi Gigi Marzullo)
RAI 2_________________________|
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.00	Za najmlajše: L albero azzurro
8.30	Risanke
9.00	Rubrika o protestantizmu
9.30	Božanska komedija
9.55 Knjižne novosti: Casablanca
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La torre nera (1. del), 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.50 Diogenes in Gospodarstvo
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanka: Saranno famosi
15.30	73. giro (18. etapa)
17.00	Kratke vesti in Videocomic 18.20 Šport in Casablanca
18.40 Nan.: Le strade di S.Francisco
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Aktualno: Mixer
23.00	Večerni dnevnik
23.10 Aktualno: Davide - Padre Turol-do, il poeta e la speranza 0.10 Dnevnik, vreme in horoskop 0.45 Film: II beli Antonio (dram., It. 1960, r. Mauro Bolognini, i. M. Mastroianni, C. Cardinale)
RAI 3_________________________
10.00	Dokumentarec: Trento - Sto let sodelovanja
10.30	Šport: SP v smučanju (iz Passa delio Stelvio) in teniški turnir Rolland Garros
14.00	Deželne vesti
14.10 Dokumentarec: Dadaumpa
14.30	Videosport: turnir Rolland Garros (iz Pariza), bezbol Novara Tosi-Scac Nettuno, univerzitetno prvenstvo v atletiki
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Šport: Girosera (vodi Giacomo Santini)
20.15 Variete: Blob. Di tutto di piti
20.30	Aktualno: Dan na preturi (vodita N. Perno in R. Petrelluzzi)
21.30	Večerni dnevnik
21.35 Športna oddaja: Proces Mundia-lu (vodi Aldo Biscardi, 4. del)
23.00	Nočni dnevnik
23.30	Film: Melo (dram., Fr. 1986, r. Alain Resnais, i. Pierre Arditi, Sabine Azema)
Prav zares prava ljubezen vse premaga!
Zaradi izrednega uspeha so odgovorni pri Rete 4 nanizanko To-pazio, ki je bila na sporedu v običajnih popoldanskih urah, najprej ponavljali ob nedeljan zvečer, nato so jo premestili na ponedeljkov večer. Ko bi tega nikoli ne storili! Od občudovalcev Grecie Colme-nares se je dvignil pravi.val pritožb, ker je zgodba prepočasi napredovala. Sedaj bodo uslišani: s Topazio bodo lahko preživeli kar tri večere na teden: ponedeljek, torek in soboto od 21. ure dalje.
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: L anno del dra-gone (krim., ZDA 1985, r. Michael Cimino, i. Mickey Rourke, John Lone)
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.15	Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.00 Andrea
Celeste, 18.10 La valle dei pini, 18.45 General Hospital
19.30	Danielin horoskop
19.35	Nadaljevanka: Febbre
d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Nad.: Topazio
23.00	O novem TV zakonu
24.00	Horoskop (pon.)
0.05 Film: Oscar insangui-nato (krim., VB 1973, r. Douglas Hickox, i. Vincent Priče, Diana
Rigg)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Agente Pepper, 10.00 Simon & Simon, 11.00 New York New York,
12.05	Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Arnold,
18.30	Lincredibile Hulk, 19.30 Denise
20.00	Risanke
20.30	Film: Tobia, il cane piu grande che ci sia (kom., ZDA 1974, r. Joseph McGrath, i. Richard Beaumont, Špike Milligan)
22.10	Variete: Mai dire Mundial
23.10	Nanizanka: Starsky and Hutch
0.10 Rock opolnoči: Joe Cocker
1.20	Nanizanki: Sulle strade della California,
2.20	Chopper Sguad
OPEON______________
9.30	Nanizanka: Arthur, re dei britanni
11.30	Igra: La spesa in va-canza
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke; Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dokumentarec: Človek in Zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Gli eroi di Telemark (pust., VB 1965, r. Anthony Mann, i. Kirk Douglas, Richard Harris)
23.00	Dok.: Diario di soldati
23.30	Film: Ork (srh., 1988, r. John Carl Buechler, i. Deborah Mullowney)
TMC_________________
8.30	Nanizanki: Il calabro-ne verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Teniški turnir Rolland Garros (iz Pariza)
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	Aktualno: Mondialis-samo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La morte invisi-
bile (dram., ZDA 1981, r. Roger Young, i. Ron Howard, Art Carney)
22.20	Variete: Ladies & Gen-tlemen
23.00	Šport: 73. giro, teniški turnir Roland Garros
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: L’albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Dokumentarec: Alle sorgenti del suono
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10	Nanizanke: Lartiglio del drago, 20.30 Sapo-re di gloria, 21.30 I gi-orni di Brian, 22.30 II brivido e 1'avventura
23.00	Nočne vesti
23.30	Rubrika: Friuli Mon-diale
0.10 Vesti: News
TELE 4_____________
TV Ljubljana 1_________________j
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Zgodbe, 9.30. Utrip, 9.45 Zrcalo tedna, 10.00 Mladinski pevski festival Celje '89 - Množični koncert
11.00	Video strani
16.25	Video strani
16.35	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik. Utrip, 18.25 Zrcalo tedna (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: Radovedni taček - Maska, 18.55 Aliča v deželi risb
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Drama: Adagio (L. Kaštelan, r. Eduard Galič, i. Zoja Odak, Alma Priča)
21.20	Osmi dan
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Poletna noč, vmes nan. Murphy Brown, 23.00 informativna oddaja za goste iz tujine, 23.05 nad. Kdo je Bourne? (1. del), 23.55 nan. Črni gad
TV Koper______________________
13.45	A tutto campo
14.30	Košarka - prvenstvo NBA
16.45	Rubrika: II grande tennis
18.15	Športna oddaja: 6. krog
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Informativna oddaja italijanske manjšine v Jugoslaviji
20.30	Golden Juke Box
22.00	TVD Novice
22.15	Boks: srečanji Damianija' in Stecce (posnetki)
23.15	Odbojka WL: Francija-Italija
TV Ljubljana 2__________________
17.00	Poskusni satelitski prenosi
19.00	Dok. oddaja: Zaščitena narava
19.30	Dnevnik-
20.00	Žarišče
20.30	Dok.: Po sledeh napredka
20.55	Oddaja o športu: Sedma steza
21.10	Portret Ivana Jermana
22.05	Zabava vas Halid Bešlič s prijatelji
22.50	Poskusni satelitski prenosi
CANZONI
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00, 23.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Slovenska lahka glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Slovenski kan-tavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.20 Melodije; 12.40 S tekmovanja Seghizzi;
12.50	Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbena medigra; 15.00 Manjšinski potopis: V Evropo in nazaj; 15.30 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Povest: Moj Kras (9. del); 17.21 Mladi val; 19.20 Lahka glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7..00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola;
14.20	Mladi glasbeniki; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite ž nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranja kronika in cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper;
13.15	V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«;
18.35	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 V pričakovanju Mundiala; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italia-na; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.00 Kviz; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling;
18.00	Mixage; 18.40 Glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d’Italyr
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom;
20.30	Loža v operi, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Po prodornem uspehu na letošnjem san-remskem festivalu italijanske popevke je Mietta izdala samostojno ploščo z desetimi skladbami, ki jih je v glavnem podpisal Amedeo Minghi, avtor uspešnice Vattene amore. Minghi je pred nedavnim nastopil tudi v tržaškem gledališču Rossetti, v katerem se je zbralo okrog tisoč ljudi, da bi poslušalo v glavnem celotni koncert v play-backu, razen glasu in klavirja, ki sta (hvala bogu) bila v živo.
Mietta pa je že na sanremskem nastopu v živo dokazala, da ima res dober glas, saj je popolnoma prekosila veliko bolj znanega kolego Minghija in s tem tudi dala pravi pečat njegovi pesmi Vattene amore. To melodijo lahko poslušamo tudi v njenem prvem albumu z naslovom Canzonh zanimivo pa je, da se je pevka odločila za dve različni verziji. V prvi inačici pesmi Vattene amore Mietta poje v dvojici z Minghi-jem. Drugič pa se je iste pesmi »lotila« povsem sama: po našem mnenju je s tem še enkrat dokazala, da je kot samostojna pevka res kvalitetna. Zato lahko upravičeno izrazimo upanje, da se bo ob doseženem uspehu mlada italijanska pevka le odločila, da v kratkem stopi na popolnoma samostojno glasbeno pot.
Ostale pesmi na LP plošči Canzoni so prirejene v slogu, kije za Amedea Minghija značilen: vse se zdi precej enolično napisano in aranžirano, česar se boste lahko zavedali, ko boste poslušali njegov album »v živo« z naslovom La mia vita.
Pesmi v albumu so: Vattene amore, L'a-more, La farfalla, Cuore di metallo, L'im-menso, Vattene amore, Piccolissimi segreti, Niente, Canzoni, Come goccia.
L’ANNO DEL DRAGONE — The Year of the Dragon — Zmajevo leto, ZDA 1985.	V ponedeljek, 4. Junija, ob 20.30, na Canale 5.
Filmska kriminalka. Ameriški režiser Michael Cimino, proslavljeni avtor Lovca na jelene, a hkrati tudi povzročitelj katastrofalnega neuspeha kolosala Nebeška vrata, je moral čakati dolgih pet let, da je spet prišel do filma, pričujoče konvencionalne in nadvse spektakelske kriminalke. Protagonist zgodbe je neustrašni policaj Stanley White (zvezdnik iz Devetih tednov in pol Mickey Rourke), veteran iz Vietnama, ki oblači Armanijeve modele. Rourke mora raziskati skrivnostno ozadje verige umorov, ki so razdejali Chinatown, pri tem z ognjem in mečem prečeše vso kitajsko četrt San Francisca in seveda stopi na prste novemu mafijskemu veljaku (John Lone, Bertoluccijev »zadnji cesar«). Pri nevarnem poslu mu pomaga očarljiva televizijska novinarka Tracy Tzu, ki jo pooseblja znana evroazijska manekenka Ariane.
VIDEO NOTES
Oddaja:.;..............
Postaja:.,	.....—
Ura:__________________
V________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
illlll!
iiiliillllll
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
11.00	Otvoritev centra RAI v Grotta-rossi
12.00	Kratke vesti
12.05	Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone - Avstrija
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Occhio al biglietto
14.10	Oddaja za najmlajše: L albero
azzurro
14.40	Risanka: Mali zmaj Grisu
15.00	Mladinska oddaja: Big! Dosje
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nanizanka: Cuori senta eta
18.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Tednik: TG 1 - Sette
21.40	Film: Miseria e nobilta (kom., It. 1954, r. Mario Mattoli, i. Toto, Sofia Loren), vmes (22.45) dnevnik
23.20	Osmeroboj v atletiki (prenos iz Milana)
0.30 Nočni dnevnik in vreme
0.45 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
RAI 2_________________________
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.00	Za najmlajše: L albero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
9.55	Knjižne novosti: Casablanca
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La torre nera (2. del), 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.15	Diogenes in Gospodarstvo
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanka: Saranno famosi
15.30	73. giro (19. etapa)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic
18.20	Šport in Casablanca
18.40	Nan.: Le strade di S.Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Russicum - I giorni del diavolo (krim., It. 1988, r. Pasgu-ale Sguitieri, i. Treat Williams, Murray Abraham)
22.20	Večerni dnevnik in Dosje
23.25	Dnevnik, vreme, horoskop
24.00	Film: II grido (dram., It. 1957, r. Michelangelo Antonioni, i. Ste-ve COchran, Alida Valli)'
RAI 3__________________________
10.10	38. filmski festival v Trentu
10.30	Šport: motonavtika, 11.00 nog. turnir Valentini, 11.30 teniški turnir Roland Garros (iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraž. oddaja: Dadaupma
14.30	Videosport: teniški turnir Roland Garros (prenos), ženska hitra hoja
18.45	Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: Girosera
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu (ured. E. Ghezzi in M. Giusti)
20.30	TV film: Storia d'amore e d'ami-cizia (dram., It. 1982, r. Franco Rossi, i. Barbara de Rossi, Massi-mo Bonetti, 3. del)
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Dokumentarec: II terzo dopogu-erra - Uomini pericolosi (ured. Furio Colombo, 1. del)
23.35	Nočni dnevnik 0.10 Dokumentarec: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould
Tehtni pogovori o »postkomunizmu«
Po tretji mreži RAI je ta teden na sporedu niz štirih oddaj o »postkomunizmu«, ki jih je pripravil italijanski amerikanist Furio Colombo (na sliki). Gre za vrsto pogovorov s pomembnimi osebnostmi našega časa o vzrokih in perspektivah nedavnih globokih sprememb v deželah Vzhodne Evrope. Prva oddaja bo nocoj ob 22.30, naslednje pa se bodo zvrstile v sredo, četrtek in petek ob približno isti uri. Med današnjimi intervjuvanci je tudi Vaclav Havel.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Carl ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
.20.30 Film: Sentieri selvaggi (vestern, ZDA 1956, r. John Ford, i. John Wayne, Vera Miles)
22.35	Aktualno: Leta negata
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.25	Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.25	Filmske novosti
9.35	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto dell a-
more, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini, 18.45 General Hospital
19.30	Danielin horoskop
19.35	Nadaljevanka: Febbre
d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Nadaljevanka: Topa-zio
23.00	Film: La maschera di cera (krim., ZDA 1953, r. Andre De Toth, i. Vincent Priče, Phillys Kirk)
0.45 Horoskop (pon.)
0.50 Film: Il diavolo si con-verte (kom., ZDA 1941, r. Sam Wood, i. Jean Arthur)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke.
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Agente Pepper, 10.00 Simon & Simon, 11.00 New York New York,
12.05	Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold,
18.30	Lincredibile Hulk, 19.30 Denise
20.00	Risanke
20.30	Nanizanka: College
21.30	Variete: Candid Ca-mera Show
22.30	Variete: Mai dire Mundial
23.30	Nanizanka: Lady Blue 0.30 Aktualno: Čara TV
1.20	Nanizanki: Sulle strade della California,
2.20	Chopper Sguad
OPEON______________
9.30	Nanizanka: Arthur, re dei britanni
11.00	Igra: La spesa in va-canza
13.00	Otroški variete: Sugar in risanke
15.15	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dokumentarec: Človek in Zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke: Transformers
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: La febbre del successo (glas., ZDA 1980, r. Richard Fleis-cher, i. Neil Diamond, Laurence Olivier)
22.45	Šport: Caccia al tredi-ci, 23.15 Accendi i Mondiali, 0.15 Excali-bur
TMC_________________
8.30	Nanizanke: Il calabro-ne verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Teniški turnir Roland Garros (iz Pariza)
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	Rubrika: Mondialissi-mo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Adorabile ca-
naglia (kom., VB 1978, r. Šilvio Narizzano, i. Glenda Jackson, Oliver Reed)
22.20	Rubrika o motorjih
23.00	Vesti
23.15	Šport: 73. giro (povzetki), teniški turnir Rol-land Garros (povzetki)
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Dokumentarec: Alle sorgenti del suono
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10	Rubrika o obrtništvu
20.30	Variete: Buinesere Fri-ul (vodi Dario Zampa)
23.30	Rubriki: Friuli Mon-diale, 24.00 Šport e šport
1.00	Vesti in News
TELE 4______________
TV ljubljana 1________________|
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30	Oddaja o športu: Sedma steza
9.45	Osmi dan (pon.)
10.30	Video strani
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč: ponovitev nan. Murphy Brown, nad. Kdo je Bo-urne? (1. del) in nan. Črni gad
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.05	Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj!, 18.15 Ex Libris (pon.)
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Oče bom (F. Ni-colini, r. Gianfranco Albano, i. Gianni Morandi, Sophie Carle, Sissi Hofferer, 1. del)
20.55	Aktualno: Razprodaja družbene lastnine
22.40	Dnevnik in vreme
23.05	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, 23.35 Informativna oddaja za goste iz tujine,
23.40	nan. Kdo je Bourne? (2. del), 0.35 nan. Črni gad
1.10	Video strani
TV Koper_____________________
13.45	Nogomet: Jugoslavija-Nizozem-ska (posnetki)
15.30	Boks: srečanji Damianija in Stecce (pon.)
16.45	Golden Juke Box
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Tednik: Evropa, zakaj?
20.30	Veliki boks
21.45	Rubrika: Fish Eye
22.15	TVD Novice
22.30	Rubrika: Eurogolf
23.30	Nogomet: Jug.-Nizozemska
TV ljubljana 2________________
17.00	Poskusni satelitski prenosi
18.55	Slovenska ljudska glasbila in
godci - Bordunske citre
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče in žrebanje lota
20.35	Umetniški večer: O retrospektivi slovenskega filma in (22.05) film Veter v mreži (Slov. 1989, r. Filip Robar-Dorin)
• RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Arhipelag Goli; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov;
9.40	V znamenju sreče; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanje Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču;
13.30	Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Povest: Moj Kras (pon. 10. dela); 17.22 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasve: ti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica;
14.40	Radijski merkurček; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Minute za ...; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta;
19.30	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba;
6.05	Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Su-perpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Rim odprto mesto
ROMA CITTA’ APERTA, It. 1944-45 Režija: Roberto Rossellini □ Scenarij: Sergio Amidei, Federico Fellini, Roberto Rossellini □ Fotografija: Ubaldo Arata □ Glasba: Renzo Rossellini, Eraldo Da Roma □ Igrajo: Anna Magnani, Marcel-lo Pagliero, Maria Michi, Aldo Fabrizi, Carla Rovere
V torek, 5. junija, ob 15: uri, na RAI 1
Dramatični film. Popoldanska mladinska oddaja Big! Dosje ponuja ta teden pravo poslastico za svoje mlade gledalce in tudi za vse ljubitelje italijanskega neorealistič-nega filma. Voditelja sporeda, Giorgia Pini in Emilio Levi, bosta namreč ob zaključku sezone predstavila krajši niz najznamenitejših del tega obdobja. Poleg Lizzanijeve-ga L oro di Roma (4. 6. ob 16. uri) so na sporedu še De Sicov Sciuscia (6. 6. ob 15. uri) in obe Rossellinijevi mojstrovini Roma citta aperta in Paisa (7. 6. ob 15. uri).
Paisa je povsem svojski filmski dnevnik, ki obnavlja vojno dogajanje na italijanskem polotoku v letih 1943-1945. V njem Rossellini s posebno igrano:dokumentarno tehniko prikaže izkrcanje zaveznikov, slovite vojne dogodke v osvobojenem Neaplju in Rimu, srdite boje med Nemci in florentinskimi partizani, neobičajen prizor sožitja in prijateljstva v toskanskem samostanu sredi največje vojne vihre, krvavo umikanje nemških čet po Padski nižini. Rim odprto mesto je obče znana filmska tragedija. Po vsem svetu je zaslovela zaradi prepričljivega dramatičnega patosa, ki ga dajejo nastopi poklicnih igralcev Anne Magnani (na sliki), Alda Fabrizija in naturšči-kov, pa tudi zaradi skoraj dokumentarnega učinka resničnosti, ki ga ustvarjajo pretresljivi izvirni posnetki dogajanja.
VETER V MREŽI, Slov. 1989.	V torek, 5. junija, ob 22.05, na TV-Lj 2.
Dramatični film. Slovenska TV z izvirno potezo zaključuje večmesečni ciklus domačega filma zadnjega desetletja z dvojnim obeležjem: z monografsko oddajo filmskega TV mesečnika Povečava (ob 20.35), v kateri bodo spregovorili poznavalci slovenskega filma 80. let, ter s predstavitvijo filma Veter v mreži, za katerega je avtor Filip Robar-Dorin prejel Prešernovo nagrado. Novomeški režiser se je. s toplo nostalgijo in prefinjenim, intelektualistično-avtorskim rezom lotil mitičnega poglavja iz slovenske literarno-umetniške zgodovine tega stoletja. Vrtiljak buržujskih obredov, eksplozija mladostnih vzgibov in poskusov z erosom, umetnostjo in življenjem ponovno zaživijo v tem skupinskem portretu, ki nasičeno in morda preveč filmsko-literarno rekonstruira novomeško pomlad iz leta 1920. Iz tradicije tako izstopajo posodobljeni liki zanesenega literata Mirana Jarca, ciničnega esteta Antona Podbevška, »norega« glasbenika Marija Kogoja.
Z"	\
VIDEO NOTES
Oddaja:......;.-....;...
Postaja: __„____-______
Ura:_____________^_____
v_______________________
RAI 1
j r
RAI 2
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Chateauvallon
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - ZDA
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Occhio al biglietto 14.10 Za najmlajše: Lalbero azzurro
14.40	Risanka: Mali zmaj Grišu
15.00	Mladinska oddaja: Big! Dosje
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nanizanka: Cuori senza eta -Mamma resta con me
18.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Osmeroboj v atletiki (prenos iz Milana)
22.15 Dnevnik
22.25 Kviz: II gioco piu bello del mondo (vodi Gabriella Carlucci)
23.55	Filmske novosti 0.05 Nočni dnevnik
0.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni (vodi Gigi Marzullo)
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.00	Za najmlajše: Lalbero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Monografije in Casablanca
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La torre nera, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanka: Saranno famosi
15.30	73. giro (20. etapa)
17.00	Kratke vesti in Videocomic 17.35 Policija, država in državljani
18.20	Vesti in Casablanca
18.40 Nan.: Le strade di S.Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Vicolo cieco (dram., VB 1984, r. Larry Cohen, i. Anne Carlise, Brad Rijn)
22.10 Dnevnik - nocoj
22.20	Film: L ultima scena (kom., It. 1988, r. Nino Russo, i. Vittorio Caprioli, Aldo Giuffre)
0.05 Dnevnik, vreme in horoskop 0.40 Film: lo la difendo (dram., ZDA 1942, r. Edwin Marvin)
RAI 3__________________________
10.30	Hokej na travi - play off
11.00	Teniški turnir Roland Garros (evrovizijski prenos)
14.00	Deželne vesti
14.10 Izobraževalna oddaja: Dadaum-Pa
14.30	Videosport: teniški turnir Roland Garros (iz Pariza), judo -turnir Tre torri
18.45	Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: Girosera (vodi Giacomo Santini)
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu (ured. E. Ghezzi in M. Giusti)
20.30	Film: Uomini selvaggi (vestern, ZDA 1971, r. Blake Edwards, i. VVilliam Holden, Ryan 0'Neal)
22.20 Dnevnik, - nocoj
22.25 Dokumentarec: II terzo dopo-guerra - II cuore a sinistra (ured. Furio Colombo)
23.45	Nočni dnevnik
0.15 Dokumentarec: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould
Poletje brez Ewingov in Carringtonov
Če se občudovalci mile južnoameriške Topazio veselijo, čaka stalne gledalce ciničnih kapitalističnih nadaljevank Dallas in Dy-nasty žalostna novica: nocoj se Dallas za letos poslavlja, vrnil pa se bo septembra s prvo epizodo trinajstega niza, medtem ko Dynasty prihodnji teden ne bo na sporedu - zadnji epizodi letošnje serije bomo lahko sledili šele 20. junija. Potem bodo cez poletje za Evvingi vzeli slovo tudi Carringtonovi (Canale 5 ob 20.30 in ob 21.30).
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale 5 za vas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto
19.00	II gioco del nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Nanizanki: Dallas,
21.30	Dynasty
22.30	Aktualno: Forum
23.15	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show
1.10	Nanizanka: Lou Grant
RETE 4______________
8.30- Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.:Strega per amore
12.40	Otroški spored: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini, 18.45 General Hospital
19.30	Danielin horoskop
19.35	Nadaljevanka: Febbre
d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Film: Le legioni di Cleopatra (zgod., It. 1959, r. Vittorio Cotta-favi, i. Linda Cristal, Ettore Manni)
23.00	Tednik o ekologiji: Gaia - projekt okolje
23.30	Film: L'esperimento del dott. K< (srh., ZDA 1958, r. Kurt Neumann, i. Vincent Priče)
1.20	Horoskop (pon.)
1.25	Nanizanka: Missione impossibile
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Agente Pepper, 10.00 Simon & Simon, 11.00 New York New York,
12.05	Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	.Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold,
18.30	LTncredibile Hulk, 19.30 Denise
20.00	Risanke
20.30	Gala večer kot napoved: Festivalbar '90
22.30	Variete: Mai dire Mundial
23.30	Rubrika o ribolovu 0.10 Dok.: Jonathan
1.05	Nanizanki: Sulle strade della California,
2.05	Chopper Sguad
ODEON_______________
9.30	Nanizanka: Arthur, re dei britanni
11.00	Igra: Špesa, in vacanza
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dokumentarec: Človek in Zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Tutto suo padre (kom., It. 1978, r. Maurizio Lucidi, i. Enrico Montesano)
23.00	Film: Maria di Scozia (biog., ZDA 1936, r. John Ford, i. Kathari-ne Hepburn, Frederic March)
TMC________________
8.30	Nanizanke: Il calabro-ne verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Teniški turnir Rolland Garros (iz Pariza)
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	Rubrika: Mondialissi-mo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: U-112, assalto al Oueen Mary (pust., r. John Donohue, i. Frank Sinatra, Virna Lisi)
22.30	Aktualno: Galileo
23.10	Vesti
23.25	Šport: 73. giro (povzetki), teniški turnir Rolland Garros
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Fami-glia, si fa per dire
12.30	Morski športi
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10	Nanizanka: L artiglio del drago
20.30	Rubrika z županom
22.00	Nanizanka: Il brivido e Favventura
22.30	Rubrika: Friuli Mon-diale (pon.)
23.00	SP v nogometu - Mehika 86: Italija-Argen-tina
1.30	Nočne vesti in News
TELE 4_____________
m
■ SLOVENSKE W\REŽE
TV. Ljubljana 1
--------—---------------------------1
9.00	Spored za otroke in mlade: Medvedov godrnjavček (1. del),
9.10	Pamet je boljša kot žamet
9.15	Drama: Adagio (pon.),
10.25	Nad. Oče bom (pon. 1. dela)
11.10	Video strani
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč: ponovitev nan. Murphy Brown, nad. Kdo je Bo-urne? (2. del) in nan. Črni gad
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Dok.: Po sledeh napredka
18.35	Spored za otroke in mlade: ZBIS Desetnica, 18.50 Ciciban, dober dan - Prebesedimo besede
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Film: Veliki tek (Poljska 1981, r. Jerzy Domaradzki, i. Tadeusz Bradecki)
21.50	Dnevnik in vreme
22.15	Poletna noč, vmes nan. Murphy Brown, 22.45 informativna oddaja za goste iz tujine, 22.50 nad. Kdo je Bourne? (3. del), 23.40 nan. Črni gad 0.20 Video strani
| TV Koper__________________________
13.45	Dok.: Čampo base (pon.)
14.15	Juke Boxe (pon.)
14.45	Veliki boks
15.45	Dok.: Speciale Čampo Base
17.15	Hokej - prvenstvo NHL (pon.)
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Oddaja o nogometu: Viva il Mondiale
20.30	Košarka - prvenstvo NBA
22.35	TVD Novice
22.45	Nočni boks
23.30	Tednik o motokrosu: Supercross
24.30	Golden Juke Box (pon.)
TV Ljubljana 2________________
17.00	Poskusni satelitski prenosi
18.30	Mostovi
19.00	Izobraž. oddaja: Iz tujih kuhinj
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	kronika festival animiranega filma v Zagrebu - Animovizija
22.30	Svet poroča
■ RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 in 14.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Povest v nadaljevanjih: Moj Kras (pon. 11. dela); 17.24 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 S poti po domovini;
11.30	Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Studio 26; 20.00 Naš zlati pevski letnik' 1920; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.15	Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Vitrina superpass;
10.35	Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.00 Kviz; 16.45 Made in Yu;
17.00	Srečanje z...; 17.05 Bubbling;
18.00	Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
1 N 2 A R \ *c, O
Res čuden par
Gianni Morandi in Red Ronnie: prvi na odru s kitaro in s starimi pesmimi iz bogate tridesetletne kariere, drugi med občinstvom z mikrofonom in kratkimi intervjuji: res čuden par za nenavadno, a uspešno glasbeno predstavo, ki je po kratki turneji te dni pristala v Rimu.
Za štiridesetletnega Giannija Morandija, ki je še vedno ohranil svoj naivni deški pogled, obenem pa pridobil še nekoliko melanholični šarm zrelega moškega, so ti dveurni koncerti le preprosto srečanje z ljudmi, čeprav je na praznem odru s črnim ozadjem, čisto sam s svojo kitaro, mikrofonom in posnetimi bazami neštetih uspešnic iz neizmernega repertoarja, od nepozabne In ginocchio da te do pesmi iz zadnjega albuma Varieta, ki si je z 250 tisoč prodanimi izvodi prislužil platinasto ploščo.
Red Ronnie, ki je še vedno navdušen nad naldipom slovite Hendrixove kitare »fender stratocaster«, pa je zase izbral vlogo nekakšnega »dvornega ceremoniarja«, izpraševalca in provokatorja, to je vlogo, ki jo ima tudi v TV oddaji Be Bop A Lula.
SCIUSCIA', It. 1946.
V sredo, 6. junija, ob 15. uri (v okviru oddaje Big!), na RAI 1.
Dramatični film. Dva mlada čistilca čevljev, Franco Interlenghi in Rinaldo Smordani, ob splošni revščini sanjarita, kako bi dobila čudovitega belega vranca. Zato, da bi uresničila svoj nemogoči sen, se celo zapleteta v manjšo tatvino, policaji pa ju odkrijejo in ju pošljejo v poboljševalnico. Tu mlada »kriminalca« postaneta nemočni žrtvi nečloveškega ravnanja paznikov in drugih zaprtih prestopnikov. Prijatelja navsezadnje uspeta pobegniti in celo spet priti do svojega belega konjiča, a žal prepozno... De Sicova dramatična pravljica, ki je zaradi svoje krutosti in nežnosti prevzela ves svet, spada med prve in obenem tudi največje dosežke italijanskega filmskega neorealizma. Po Čistilcih čevljev je Vittorio De Sica ustvaril še nekaj avtentičnih filmskih mojstrovin: naj med temi | omenimo Tatove koles in Umberta D.
f	\
VIDEO NOTES
Oddaja:.;..;■..
Postaja:-
Ura:—_-_______
\_____________J
L
RAI 1

7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Chateauvallon
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - ČSR
13.30	Dnevnik - tri minute...
14.00	Variete: Occhio al biglietto
14.10	Za najmlajše: L albero azzurro
14.40	Risanka: Mali zmaj Orisu
15.00	Mladinska oddaja: Big! Dosje
17.55	Iz parlamenta in Kratke vesti
18.05	Nanizanka: Cuori senza eta
18.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta - Effetti speciali
21.10	Variete: Una notte mondiale a Roma (vodita Piero Badaloni in Gabriella Carlucci)
22.30	Dnevnik
22.40	Aktualno: Droga - che fare
23.40	Podelitev nagrade Galileo 0.10 Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
1 [
RAI 2
RAI 3
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.00	Za najmlajše: L albero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Dok.: Tavolozza italiana
9.55	Knjižne novosti: Casablanca
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La torre nera (4. del), 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes in Gospodarstvo
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanka: Saranno famosi
15.30	Film: II bacio di Venere (kom., ZDA 1948, r. William Seiter, i. Ava Gardner, Robert Walker)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic in šport
18.40	Nan.: Le strade di S. Francisco
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: II giudice istruttore
22.00	Večerni dnevnik
22.10	Film: Stesso sangue (dram., It. 1987, r. Eronico-Cecca)
24.00	Dnevnik, vreme, horoskop, filmi 0.45 Film: Operazione diabolica
(dram., ZDA 1966, r. John Fren-kenheimer, i. Rock Hudson)
Zares »posebni« dopisnik za Mundial
Tudi Piero Chiambretti, nepredvidljivi »anchor man« tretje mreže RAI, bo pazljivo sledil svetovnemu nogometnemu prvenstvu. Izbral pa si je nekoliko neobičajni zorni kot: spremljal bo ekipo Združenih arabskih emiratov. Potovanje se je začelo na Arabskem med šejki in kamelami. Nekaj utrinkov smo ze videli, nocoj pa se oddaja začne »zares«. Odslej bo na sporedu vsak dan ob 19.45, seveda po RAI 3. Med Chiambrettijevimi sodelavci je Sandro Paternostro.
10.30	Šport: mali nogomet in Teniški turnir Roland Garros (evrovizijski prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraž.oddaja: Dadaumpa
14.30	Videosport: teniški turnir Roland Garros (prenos iz Pariza) in balinanje
18.45	Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di Mondiale (s Pierom Chiambrettijem)
20.00	Variete: Blob. Di tutto di pili (urednika Enrico Ghezzi in Mar-co Giusti)
20.30	Film: Ci rivedremo all inferno (pust., VB 1976, r. Peter Hunt, i. Lee Marvin, Roger Moore)
22.30	Večerni dnevnik
22.35	Dokumentarec: II terzo dopo-guerra - Riformisti e sognatori
23.40	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
24.00	Filmske novosti 0.10 Nočni dnevnik
v:";.::, j,..,
—
ZASEBNE TV POSTAJE
sD
m
LU

>0
CANALE 5
7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II prarizo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale5zavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giušto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30	Kviz: Telemike
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Nanizanka: Lou Grant
RETE 4
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15 Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto delTa-more, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini, 18.45 General Hospital
19.30 Danielin horoskop
19.35 Nadaljevanka: Febbre damore
20.30 Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00 Film: Lo strangolatore di Boston (dram., ZDA 1968, r. Richard Fleis-her, i. Tony Curtis, Henry Fonda)
23.10 Avtomobilska oddaja: Cadillac
23.40 Rubrika: Veliki golf 0.40 Horoskop (pon.)
0.45 Film: La vendetta del dott. K. (srh., ZDA 1959, r. Edward Bernds, i. Vincent Priče)
ITALIA 1
7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Agente Pepper, 10.00 Simon & Simon, 11.00 New York New York, 1^05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35 DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.30 LTncredibile Hulk, 19.30 Denise
20.00	Risanke
20.30	Film: L allenatore nel pallone (kom., It. 1984, r. Sergio Martino, i. Lino Banfi, Andrea Roncato)
22.25 Film: Maradona un eroe (dok., VB 1986, i. Drummond Challis, Tony Maylan)
0.05 Rubrika: Viva il Mondiale
0.35 Šport: Grand Prix 1.55 Nanizanka: Sulle strade California
ODEON
11.00
13.00
15.15
18.15
18.30
19.00
19.30
20.00
20.15
20.30
22.30
22.45
23.15
Igra: La spesa in va-canza
Otroški variete: Sugar Nadaljevanke: Rosa selvaggia,16.15 Colori-na, 17.15 Senora Branko in zvezde Dokumentarec: Človek in Zemlja Filmske novosti Risanke in smešnice Aktualno: USA Today Branko in zvezde Film: Cacciatori della notte (dram., ZDA 1979, r. Timothy Gal-fas, i. Joey Travolta, John Lansing)
Rubrika o zdravstvu Evropa brez meja Film:	Stronghold
(pust., 1986, r. Bobby Eehard, i. Hidde Maas)
TMC
9.30 Nanizanke: Il calabro-ne verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.15 Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Teniški turnir Rolland Garros (iz Pariza)
18.00	Nanizanka: Autostop peril cielo
19.00	Rubrika: Mondialissi-mo
20.00	Vesti: TMC News 20.30 Film: Lo schiaccianoci
(krim., VB 1982, r. An-war Kawadri, i. Joan Collins, Carol White) 22.20 Morski športi
23.00	Vesti
23.15 Šport: superbike - VN Kanade, teniški turnir Rolland Garros
TELEFRIULI
11.30	Nan.: L albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.00	Musič Box
17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40 Rubrika: Friuli Mondiale
20.10 Rubrika o zdravstvu
20.30	Nad.: Il misterioso dot-tor Cornelius (i. Renzo Palmer, 1. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
22.30	Rubrika: Italia a Cin-guestelle
23.00	Rubriki: Megawatt, 23.30 Friuli Mondiale
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4
TV Ljubljana 1_________________
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.25	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.)
11.00	Mostovi
11.30	Video strani
15.45	Video strani
,15.55 Poletna noč: ponovitev nan. Murphy Brown, nad. Kdo je Bo-urne? (3. del) in nan. Črni gad
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	žarišče (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Ovčar Hobo (zadnji del)
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Vnovič v Brides-headu (5. del)
21.05	Tednik
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Poletna noč, vmes nan. Murphy Brown, 23.00 informativna oddaja za goste iz tujine, 23.05 nad. Kdo je Bourne? (zadnji del),
23.55	nan. Črni gad
0.35 Video strani
TV Koper
13.45	Košarka - prvenstvo NBA
15.45	Odbojka WL: Francija-Italija
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Manjšine, bogastvo Evrope
20.30	Dok.: Speciale Čampo Base
22.05	TVD Novice
22.15	Oddaja o košarki: Sottocanestro
23.00	Veliki tenis
0.30 Hokej - prvenstvo NHL: Boston Bruins-Washington Capitals
TV Ljubljana 2_________________
12.00	Tenis: Odprto prvenstvo Francije - ženski polfinale (iz Pariza), nato poskusni satelitski prenosi
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dok.: Boj za obstanek
22.55	Mali koncert: Novi ljubljanski godalni kvartet
21.05	Dok.: Dežela smehljaja
21.35	Večerni gost: Dušan Mravlje
22.15	Studio Ljubljana
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
§!
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna komika; 7.30 Pravljica, Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Zvezdnatih noči; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestri;
13.20	V žariščni; 13.30 Glasba po željah;
14.10	Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra;
15.10	Jugoslavija 1941-1945; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Deželna zborovska revija Corovivo; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Povest: Moj Kras (12. del); 17.21 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj;
18.30	Drobne pesmice o pticah, rožah in pomladni razigranosti; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska;
8.00	Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba;
6.05	Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop;
7.35	Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo;
14.45	Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radios-cena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU

m
<4/,
Renzo Avbove
Prav tako kot mitični Odisej bi se tudi Arbore moral privezati na jambor, da ga ne bi omamila pesem vabljivih morskih deklic! Le na ta način bi mu namreč uspelo ostati daleč od okrilja »mame RAI«, ki mu je spet prekrižala načrte in ga zvabila pred TV kamere. Predlog, da bi le kot gost sodeloval v posebni oddaji, posvečeni 50-letnici kariere neapeljskega pevca Roberta Murola, se je v trenutku prelevil v pravi avtorski večer, ki ga je ustvaril in ga bo seveda vodil... Renzo Arbore.
»Izjemoma sem za svojo večjo angažiranost sam kriv,« trdi voditelj Sanremskega primera, »Murolo mi je od vedno eno od pomembnih glasbenih oporišč. Poleg tega je steber neapeljske pesmi in duha, bil je prvi pevec, ki je pel le ob kitari.«
'Na voce 'na chitarra bo torej slavnostni TV poklon pevcu neapeljske duše, ki ga bo RAI 1 predvidoma uvrstrila med junijske sporede. Med gosti bodo Renato Caro-sone, Lina Sastri, Renato Pozzetto, Gino Paoli in Lucio Dalla, poleg seveda slavljenca, ki kljub svoji častitljivi starosti pravkar snema novo, dvojno LP ploščo.
»Razmišljam o glasbeno-gledališkem načrtu, ki bi ga rad uresničil prihodnjo sezono, morda tudi v obliki daljše turneje.« Arbore zatrjuje, da se bo v bodoče vsaj za leto dni odrekel TV ekranom. »Televizija zahteva od človeka veliko krvi, pota in solz za zamisli, ki se nato iztrošijo v nekaj urah. In ko nimam pravega TV navdiha, se raje posvetim ostalemu.« Med zanimivimi Arborejevimi predlogi je tudi posebno glasbeno mesto v Rimu, ki naj bi zapolnilo sedanje pomanjkanje prostorov za poslušanje, poučevanje, poustvarjanje in širjenje bodisi nekadnje kot sedanje glasbe.
LO STRANGOLATORE Dl BOSTON — Boston Strangler — Davitelj iz Bostona, ZDA 1968.	V četrtek, 7. junija, ob 21. uri, na Rete 4.
Dramatični film. Policijski inšpektor Bottomly (Henry Fpnda) ima nalogo, da odkrije skrivnostnega obsedenca, ki je zadavil že dvanajst žensk. Okrutni morilec je delavec Albert De Salvo (Tony Curtis), ki pa o svojih zločinih ne hrani nikakršnega spomina. Je namreč shizofrenik, ki živi dve ločeni življenji, kot nekakšen sodobni doktor Jeckyll in gospod Hyde. Policaj ne more dokazati ničesar, zato skuša domnevnega morilca s pomočjo zdravnikov pripraviti, da spozna svojo bolezen in se zave tudi druge, zatemnjene strani svoje osebnosti. Richard Fleischer, eklektični režiser pustolovskih filmov 20.000 milj pod morjem, Vikingi in Viaggio allucinante, se je v tem portretu notranje razbolelega junaka, ki proti svoji volji postane »morilska pošast«, izkazal za občutljivega pripovedovalca, ki ne popušča, niti ne naseda cenenim melodramskim učinkom.
/ \
VIDEO NOTES
.
Oddaja:.—..............
Postaja:____________ __
Ura:___________________L
V________________________
I RAI 1
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Chateauvallon
12.05	Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone - Italija
13.30	Dnevnik in Mundial
14.15	Variete: Occhio al biglietto
14.30	Za najmlajše: L albero azzurro
15.00	Umetniki danes: Giuliano Vangl 15.25 Film: La citta della Tigre (kom.,
ZDA 1983, r. Alan Shapiro)
16.15	Šport: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Dosje
17.55	Iz parlamenta in Kratke vesti
18.05	Nanizanka: Cuori senza eta
18.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: II gran premio (pust., ZDA 1944, r. Clarence Brown, i. Mic-key Rooney, Elisabeth Taylor)
22.45	Dnevnik
22.55	Dokumentarec: leri la guerra -oggi la pace (2. del)
0.10 Dnevnik in kronika SP 1.00 Danes v Parlamentu
/	/ RAI2
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.00	Za najmlajše: L albero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Tečaj angleščine in francoščine 9.55 Knjižne novosti: Casablanca
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La torre nera (5. del), 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanka: Saranno famosi
15.30	Film: Uccidero VVillie Kid (vestern, ZDA 1969, r. Abraham Polenški, i. Robert Redford)
17.15 Otvoritev SP v nogometu
17.45	Nogomet: Argentina-Kamerun 19.50 Vreme, dnevnik in šport
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
20.20	Šport: Nogomet je...
20.30	Film: II magnate greco (dram., ZDA 1978, r. Lee Thompson, i. A. Ouinn, J. Bisset)
22.20	Večerni dnevnik
22.30	Aktualno: Diogenes
23.30	Dnevnik, horoskop in Mundial 0.40 Film: Firmato Furax (kom., Fr.
1981, r. Marc Simenon)
] I RAI3
10.40	Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
11.00	Teniški turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraž. oddaja: Dadaumpa
14.30	Videosport: superbike (iz Kanade) in teniški turnir Roland Garros (iz Pariza)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di Mon-diale (s Pierom Chiambrettijem)
20.10	Variete: Blob. Di tutto di piti (urednika Enrico Ghezzi in Mar-co Giusti)
20.30	Aktualnosti: I racconti del 113 (ured. Gilberto Sguizzato)
21.35 Dnevnik - nocoj
21.40	Dokumentarec: II terzo dopogu-erra - Notizie dall Occidente
22.45	Šport: Processo ai Mondiali
23.30	Pred 20 leti
24.00	Nočni dnevnik 0.30 Dokumentarec: Mit tega stoletja
- Klavirski genij Glenn Gould
Tudi Diogenes se odpravlja na počitnice
Med oddajami, ki se čez poletje poslavljajo od televizijskih ekranov, je tudi Diogenes Antonia Lubrana (na sliki), ki se je letos že tretje leto zapored postavil na stran navadnih ljudi, prepoaosto nemočnih žrtev neučinkovitih javnih storitev in številnih malih in velikih krivic. Zadnji teden so avtorji posvetili starejšim občanom in temam, ki so v tem letu vzbudile največ zanimanja: pokojnine, socialno skrbstvo, prosti čas in ljubezen. (RAI 2 ob 22.30)
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo č servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale 5 za vas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Ufficiale e genti-luomo (dram., ZDA 1982, r. Tylor Hack-ford, i. Richard Gere, LouisGossetjr.)
22.55	Vriete: Rivediamoli
23.25	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.20	Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.25	Filmske novosti
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-
ronica, il volto deU’a-more, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini, 18.45 General Hospital
19.30	Danielin horoskop
19.35	Nadaljevanka: Febbre
d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Film: E venne >un uomo (biog., It. 1965, r. Ermanno Olmi, i. Rod Steiger, Adolfo Celi)
22.50	Tednik: Ciak
23.40	Film: La maledizione della mosca (srh., VB 1965, r. Don Sharp, i. Brian Donlevy, George Baker)
1.20	Horoskop Daniele Ro-sati
1.25	Nanizanka: Missione impossibile
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Agente Pepper, 10.00 Simon & Simon, 11.00 New York New York,
12.05	Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanki: Arnold,
18.30	LTncredibile Hulk
19.35	Variete: Emilio ’9ti
20.05	Risanke
20.30	Nanizanka: Big Man
22.25	Variete: Be Bob a Lula (zadnja oddaja)
23.10	Film: Gli undici mo-schettieri (dok., It. 1952, r. Concini-Šara-ceni, i. Silvio Piola, Giuseppe Meazza)
0.50 Košarka: prvenstvo NBA - finale play offa
_____ODEON_______________
11.00	Igra: La spesa in va-canza
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dokumentarec: Človek in Zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	TV film: Sotto un cielo di fuoco (dram., VB 1987, r. Tony Bičat, i. Harry Towb, Stephen Rea, 2. del)
21.30	Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Rubrika o motorjih 0.30 Odeon šport
TMC______________
8.30	Dober dan, Mundial
9.00	Nanizanki: Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Vesti ob Mundialu
13.45	Dnevnik
14.00	Teniški turnir Rolland Garros (iz Pariza)
17.00	SP v nogometu Italia '90: slavnostna otvoritev in tekma Argentina-Kamerun
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: Italia '90
23.15	Variete ob Mundialu,
ob zaključku tekma Argentina-Kamerun (pon.)
TELEFRIUU___________
11.30	Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Velike razstave
13.00	Nanizanka:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10	Nanizanka: L artiglio del drago
20.30	Nad.: Il misterioso dot-tor Cornelius
22.00	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Morski športi
23.30	Rubrika: Friuli Mon-diale
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4_____________
TV Ijubljana 1	___________j
9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Pisani svet, 9.20 dok. Boj za obstanek, 9.45 dok. oddaja Dežela smehljaja
10.15 Nadaljevanka: Vnovič v Brides-headu (pon. 3. dela)
15.05 Žarišče
15.35	Poletna noč: ponovitev nanizanke Murphy Brown, nadaljevanke Kdo je Bourne? (zadnji del) in nanizanke Črni gad
17.40	Dnevnik in poslovne informacije
17.45	Nogomet - Italia '90: Argentina-Kamerun (iz Milana)
19.45	Risanka in TV okno
20.00	Dnevnik in vreme
20.30 Zrcalo tedna
20.50 Dok.: Rumena reka (2. del)
21.45	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (4. epizoda)
22.35	Dnevnik in vreme
23.00	Oči kritike
23.40	Poletna noč: nan. Murphy Brown, 0.10 informativna oddaja za goste iz tujine, 23.05 nad. Glas srca (1. del), 1.10 nan. Črni gad
| TV Koper___________________________
13.45	Dok.: Čampo base (pon.)
14.15	Rubrika: Fish Eye (pon.)
15.00	Nočni boks, 15.45 Speedy
16.15	Juke Boxe (pon.)
18.15	Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Juke Boxe
20.30	Košarka - prvenstvo NBA
22.30	TVD Novice '
22.45	Odbojka World League: Brazili-ja-ZDA (iz Bela Horizonte)
1.00 Rubrika: Eurogolf (pon.)
TV Ljubljana 2
12.00	Tenis: Odprto prvenstvo Francije - moški polfinale (iz Pariza), nato poskusni satelitski prenosi
19.00	Alpski večer - Bled '90
19.30	Dnevnik
20.00	Koncert Slovenske filharmonije (iz Cankarjevega doma, 1. del)
21.00	Vprašajte ZIS
22.00	Studio Maribor
23.30	Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO •
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,
17.00	Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsemi,- 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici;
12.50	Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra;
15.10	Kulturni dogodki; 15.40 Jazz;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest: Moj Kras (pon. 13. del); 17.22 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.;
14.05	Gremo v kino; 14.40 Merkurček;
15.00	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugo-ton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi;
18.30	Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd;
7.35	Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass;
10.35	Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Italiana; 12.00, Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja;
16.10	Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Priročnik za preživetje
Svetovno prvenstvo v nogometu je odprlo svoja veličastna vrata in za mesec dni bodo nogometni navijači prilepljeni pred ekrane: tekme, ponovitve, komentarji, intervjuji, posebne oddaje in vrag vedi kaj še vse, saj domišljije TV urednikom (športnim in nešportnim) ne manjka. V deželi, kjer že navadna nogometna tekma v okviru prvenstva sprazni ceste, bi si človek težko pričakoval kaj drugačnega.
Kaznovane in opeharjene se bodo počutili samo tisti (in verjetno so kot običajno manjšina, ki jo vedno vsi tepejo), ki jih črnobela žoga ne hipnotizira. RAI je v zadnjih dneh sicer nekaj obljubljala, da bo poskrbela tudi za nenogometno navdahnjene gledalce, a napoved sporedov trenutno ne daje slutiti, da jim bo ponujen kak posebni užitek. Morda se bodo uspeli pozabavati ob Pieru Chiambrettiju, ki se bo sicer uzkvarjal z Mundialom, a kot običajno na svoj način - arabsko navdahnjen.
Vsem ostalim preostane samo variete Emilio, ki bo na ekranu po daljšem odmoru in ki bo skušal nuditi vsem potrebnim nasvete in pripomočke za preživetje Mun-diala. Od svečanega petka, 8. junija, ko se bo SP začelo, vsak dan ob 19.30 na Italia 1 bodo za pol ure prisotni s svojo noro redakcijo: Gaspare in Zuzzurro (na sliki), ki bosta predstavljala svoje uvodnike, Teo Pericoli kot navijač s stadiona San Siro in kot španski kronist Macho Camicho, ki bo prepričan, da je Mundial v Španiji, Athina Cenci z žensko rubriko. Potolažiti bo skušala vse tiste žene in ženske, ki jih bodo dajali nogometni problemi, ali z drugimi besedami, ki bodo trpele zaradi fizične ali duhovne (ali obojne) odsotnosti svojih zakonskih mož in ljubimcev.
E VENNE UN UOMO — In prišel je človek, It. 1965.
V petek, 8. junija, ob 21. uri, na Rete 4.
Biografski film. Ermanno Olmi je eden največjih sodobnih italijanskih režiserjev. V njegovi že 30-letni dejavnosti se morda ni izkazal po veliki produktivnosti in niti po lahki uspešnosti (z izjemo canneškega nagrajenca Drevo za cokle), kot redkokdo pa je prodrl v globino italijanske povojne družbe. Na podlagi svoje začetne dokumehtaristične izkušnje je v svojih intimnih bivanjskih portretih Italije gospodarskega razcveta in krize vrednot uspel povezati strogost vizualnega koncepta z globinsko, prizadeto psihološko analizo. Dela kot II pošto, I fidanzati, I recuperanti, La circostanza so sicer malo znani, a nadvse dragoceni naslovi za dojemanje kulturnih sprememb našega časa. S tem filmom pa je Olmi kot etično kritični kristjan izklesal svojevrsten filmski poklon papežu - simbolu cerkvene prenovitve Janezu XXIII, ki ga res doživeto pooseblja Rod Steiger.
/ : \ VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja:_______________
Ura: J_________________
V_________________ J
Težko pričakovana novica je dokončno potrjena: Madonninemu koncertu z letošnje turneje Blond Ambltion World Tom 1990 bodo lahko sledili tudi TV gledalci po vsem svetu. Pravice v zvezi s televizijskim prenosom si je zagotovila italijanska družba Sacis, ki se sicer ukvarja s svetovno distribucijo filmov pomembnih režiserjev, kot so Fellini, Pupi Avati in brata Taviani. Koncert, ki ima baje zelo močan religiozni naboj, bo posnet na novem olimpijskem stadionu v Barceloni v ponedeljek, 30. julija. V Italiji ga bo prenašala prva mreža RAI, ki si nadeja, da bo ponovila uspeh iz leta 1987, ko je prav tako prenašala Madonnin koncert z občinskega stadiona v Turinu. Za koncert se zanimata celo sovjetska in kitajska televizija, zato je zelo verjetno, da bo popularna ameriška pevka priklicala pred ekrane od tristo do štiristo milijonov gledalcev.
Po velikem uspehu, ki ga je doživela na Japonskem, Madonna trenutno nastopa v Združenih državah Amerike in v Kanadi. Vstopnice za vse koncerte so seveda popolnoma razprodane: med občinstvom so večinoma mladi ljudje, do katerih se pevka obrača z izjemno iskrenostjo. Evropska turneja Marie Louise Ciccone se bo začela z nastopom v Goteborgu 29. junija in predvideva tudi postanek v Italiji. Med svetovno turnejo bo iznajdljiva pevka posnela tudi film, ki bo izšel leta 1991.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak
Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujeta: Damiana Ota in Bojana Vatovec
Foto: AGI, AP in Križ-mančič
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
Pomladni pojavi
'l pomlad je naravni pojav. Pomlad vpliva na gospodarstvo, politiko, pa tudi na posa-meznike. Navedel bom nekaj najbolj kričečih primerov.
Trobentice na primer. Na travniku pred.našo šolo so pognale med staro, suho travo. Zakaj, menite, da naj tega ne bi naredile? Videli boste. Ni se jim obneslo. Ko jih je zagledal moj mlajši bratec, ga je popadlo nenavadno navdušenje. Čeprav še dve leti ne bo šel v šolo, se je zapodil na travnik pred šolo in ni odnehal, dokler ni pojedel vseh trobentic.
To pa še ni vse. Popoldne mi je telefoniral sošolec Igor. Kar kričal je v telefon: »Pri meni sta lasna in Mojca, s kotalkami se vozita po predsobi in hočeta, naj grem z njima na sprehod.«
»Kako pa sta prišli v kotalkah po stopnicah?«
»Pripeljali sta se z dvigalom.«
»Kaj pa hočeš od mene?«
»Pridi mi na pomoč!«
Bolj ko sem iskal kotalke po omari, bolj je tudi mene ogrevala piomlad. Čuden čas je to. Namesto, da bi šel.v kino, vlečem za sabo dve sošolki, Igor pa se na kolesu pelje za nami. Res je pomlad čudovita, je pa tudi naporna.
Dedek je prekopal vrt in zakuril velik ogenj. »Vsako leto moramo začeti vse na novo!« je rekel m posadil paradižnike tako kot lani in predlani. Tako kot lani in predlani je takoj prišel voluhar in paradižnikom pojedel korenine, da so se posušili. Dedek je rekel: »Kdaj bom doživel, da bo svet kaj boljši in ne bo več voluharjev?«
Tudi babica se je zelo razveselila pomladi. Odprla je omare, da so molji zleteli na prosto v Prelepi beli dan.
Pomladi se je razveselila tudi mama, ata pa ne preveč. Mama je namreč kupila krzneni plašč in rekla: »To je bila zadnja priložnost!«
Tudi ptice so se vrnile v naše kraje. Posedajo po ograjah, čivkajo in čivkajo. Čudijo se, da je pomlad prav takšna kot vedno. Naša muca je zelo vesela, opazuje pevke pod milim nebom in se oblizuje in oblizuje.
Ampak pomlad je začela dajati tudi moje profesorje. Nezadostne mi poganjajo kot gobe po dežju. Profesor za matematiko je rekel: »To pomlad si boš še zapomnil!«
Računam in računam, pa se mi ne izide. »Kaj si bom zapomnil?«
* * *
"M"akec in Janezek stojita na robu ulice, vsaj sto metrov od prehoda za pešce. Pogledata fj na levo, zelo dolgo gledata in nikjer ni nobenega avtomobila. Pogledata na levo in spet zelo dolgo gledata in spet ni nikjer nobenega avtomobila. »Zdaj« reče Jakec. Skočita ga cesto in naravnost pod avto. Pripeljal je z desne. Zavrl. Se postavil tik pred Jakcem in Janezkom počez čez cesto. Za njim je pripeljal drugi in se zaletel vanj.
»Vidiš, midva znava lepo prečkati cesto,« reče Jakec, ko sta prišla čez'cesto. »Odrasli pa se neumno zaletavajo, pa sploh ne veš, zakaj!«
' V parku srečata Jakec in Janezek gospoda z afgancem. Afganec je pes z dolgo dlako. Stoka in cvili, ker je na vrvici. Gleda otroke, ki se podijo med drevesi, in si misli, kako zelo je tek potreben tudi njemu.
Franček Rudolf
Jakec vpraša: »Zakaj ne pustite psička, gospod, da bi tekel malo okoli dreves pa malo po hribu gor in dol?«
»Res hočeš vedeti, fantek?«
»Res!«
• »No, pa naj bo: enkrat sem ga spustil, pa ni hotel več nazaj, pa sem ga lovil po mestu. Poleg tega pa vedno, kadar zagleda kakšno majhno stvar, mačko, goloba ali celo vrabčka, skoči naravnost v smer tako zaželene male stvari. Potem pa avti zavirajo, jaz sem pa kriv, če se zaletijo.«
»Tudi meni je rekla mama: zdaj je bilo zadnjič, da sem te pustila na otroško igrišče. Ker potem te ves dan ni domov. Ampak ne boji se zame, da bi skočil na cesto, to pač zato, ker me ne zanimajo niti mačke niti golobi. Samo ježki iz čokolade, zajčki in muce iz marcipana. Te živali pa se ne sprehajajo po parku.«
»No, vidiš,« je rekel gospod z afgancem. »Ti fantek se vsaj lahko zaneseš nase. Vsaj veš, da se ne boš nikoli nikamor po nepotrebnem zapodil! Res, prav zlat otrok si!«
Jakec je poklical Janezka in sta počasi šla domov.
Tako Jakec in Janezek stojita na robu ulice, vsaj sto metrov od prehoda za pešce. Pogledata na levo, zelo dolgo gledata in nikjer ni nobenega avtomobila. Pogledata na levo in spet zelo dolgo gledata in spet ni nikjer nobenega avtomobila: »Zdaj,« reče Jakec. Skočita na cesto in naravnost pod avto. Pripeljal je od desne...
/Ti
Tedenski pregovor:
't
Če bi imel človek manj časa za stvari, ki so daleč, bi imel več časa za stvari, ki so blizu.
(japonski)
Spominski datumi:
□	Pred 140 leti: 2. 6. 1850 je Slavjansko društvo priredilo prvo slovensko gledališko predstavo v Trstu: zaigrali so komedijo Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec.
' □ Pred 50 leti: 2. 6. 1940 so aretirali. Pinka Tomažiča in Alojza Budina.
□	Pred 45 leti: 5. 6. 1945 je bila ustanovljena Slovensko-italijanska antifašistična unija UAIS v Trstu.
□	Pred 35 leti: 5. 6. 1955 je bil ustanovni občni zbor SKGZ za Goriško.
□	Pred 100 leti: 6. 6. 1890 je bilo v Trstu ustanovljeno delavsko društvo Čebela, ki pa ga je oblast prepovedala.

Osebnosti:
□ 3. 6. 1890 se je v Trstu rodil glasbenik in skladatelj Mirko Polič, ki je umrl v Ljubljani 2. 10. 1951.
X
Ljubljana
Opera SNG
Nocoj, 2. 6., ob 19. uri: balet Rozalinda (Strauss-Lunchberry), kor. Roland Hynd, solisti Irena Pasarič, Mojmir Lasan in Danila Švara, dir. Lovrenc Arnič (ponovitev 7. 6.).
V	sredo, 6. 6., ob 19. uri: operni večer učencev Ksenije Vidali, dir. Igor Švara.
Cankarjev dom
V	OVALNI DVORANI nocoj, 2. 6., ob 21. uri: gledališka himna Brigade lepote, nastopa Gledališče Helios (ponovitev 3. 6.)
V	VELIKI DVORANI v nedeljo, 3. 6., ob 19. uri, in v ponedeljek, (L 6., ob 20. uri: gostovanje Ženevskega baleta s koreografijami Tabula rasa (Ohad Naharin), Kajn in Abel (Mats Ek) in Pozabljena dežela (Jiri Kylian); v torek, 5. 6., ob 20. uri celovečerni balet Fado f^asco Wellenkamp).
Brama SNG
Nocoj, 2. 6., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. vinko Mdderndorfer.
_ V ponedeljek, 4. 6., ob 19.30: Mesec dni na kmetih (Ivan S. Turgenjev), rež. Zvone Šedlbauer.
V	petek, 8. 6., ob 20.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko
klala drama
Nocoj, 2. 6., ob 20. uri: Zabava za rojstni dan (Harold Prnter), diplomska predstava četrtega letnika AGRFT "(ponovitvi 5. in 8. 6.).
Mgl
Nocoj, 2. 6., ob 19.30: v okviru 2. srečanja gledališč Slovenije, 'jvstrije in Madžarske - Kdor koga spotakne, ima srečo v ljubezni IT>ario Fo), nastopa Staat Theater iz Celovca.
p k' ponedeljek, 4. 6., ob 19.30: Mefist (Klaus Mann), rež. Žarko etan (ponovitve 5. in 7. 6. ob isti uri; 6. 6. ob 15.30 in 19.30).
•p 'T petek, 8. 6., ob 19.30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton ^utnaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer, izvirna glasba Darijana Bo-
JOPER
'ilturni dom
,. V četrtek; 7. 6., ob 11. in 17. uri: Jajce (Zlatko Krilič), rež. Tine arI (ponovitve 8. 6., ob 9., 10. in 11.30).
jdPVATINI
^‘urni dom
sp v soboto, 9. 6., ob 20.30: opera Seviljski brivec (Gioacchino Ros-nil' dir. Igor Švara, gostovanje Opere SNG Ljubljana.
>EM
N* Gradu
V Ponedeljek, 4. 6., ob 21. uri: v okviru prireditev ob Mundialu -•v. stoPajo prvi plesalci in solisti Baleta milanske Scale.
r9 Matteotti
ski PelGk' 8- 6 ' oh 21. uri: komična predstava A tutto volume s Pitlo Banda Osiris.
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v sredo, 6. 6., ob 20. uri: Zvoki šestih strun -koncert kitarista Žarka Ignjatoviča (Sor, Giuliani, Pipo, Barrios Mangore, Dodgson, Brouer, Torroba).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 7. 6., ob 19.30, in v petek, 8. 6., ob 20. uri: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Kazushi Ono, violinistka Takumi Kubota (J. S. Bach, Ravel).
VIDEM
Auditorium Zanon
V	ponedeljek, 4. 6., ob 21. uri: Mladi izvajalci - nastopa ansambel Octandre (Ravel, Stravinski, De Falla, Donatoni, Bonato, Zanettovich).
ČEDAD
Gledališče Ristori
Nocoj, 2. 6., ob 21. uri: koncert ženske skupine Ligeia Ensemble - flavtistki L. Sello in C. De Rienzo, kitaristka - C. Ciminen, klavi-cembalistka - S. Rambaldi, violončelistka - C. Braitenberg, harfistka - P. Tassini (J. Ch. Bach, Mozart, Von Call, Boccherini, Grazia-ni, Beflioz, Ponče, Stockhausen).
BUIA
Mladinski dom
V	petek, 8. 6., ob 21. uri: večer bizantinskega rocka s skupino Mizar iz Skopja.
GORICA Kulturni dom
V	četrtek, 7. 6., ob 20.45: zaključni nastop goriške baletne šole II ^ Balletto.
V	petek, 8. 6., ob 20. uri: Srečanje s športnimi zvezdami - alpinist Tomo-Česen; prirejajo Kulturni dom, SPDG in ZSŠDI.
V	nedeljo, 10. 6., ob 9.30: deželno prvenstvo športne ritmične gimnastike A-l in A-2; prireja ŠZ Dom.
V	nedeljo, 10. 6., ob 17. uri: meddeželno prvenstvo v odbojki Under 16 - finale Val Tekno Progres-Sisley Treviso.
V	četrtek, 14. 6., ob 18. uri: zaključni nastop gojencev goriške Glasbene matice.
V	petek, 15. 6., ob 18.30: odbojkarska selekcija F-JK za Vsedržavni turnir dežel; prireja FIPAV.
V	soboto, 23. 6., ob 21. uri: zaključna prireditev baletne šole Arabesgue iz Cervignana.
V	petek, 29. 6., ob 20.30: občni zbor ŠZ Dom.
Goriški grad
V	četrtek, 28. 6., ob 20.30: koncert tržaške Witz Orchestre; prireja Kulturni dom.
• Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. (0481) 33288.
LIGNANO
□	OBČINSKA IZPOSTAVA (Ul. Treviso): fotografska razstava Mana Raya (vsak dan 16-23, ob ponedeljkih zaprto, do 15. 7.).
VIDEM
□	GALERIJA IL VENTAGLIO (Ul. Zanon 18/11, tel. 0432/507930): olja reškega slikarja Igorja Rukavine (vsak dan 10-12.30 in 17-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 23. 64.
P ASS ARI AN O
□	VILA MANIN: razstava Langobardi (vsak dan 9-19, do 30. 9.). Poleg osrednje razstave je v prostorih Umetnostne tiskarne Fala-schi (v isti stavbi) na ogled 100 tekstov o Langobardih (isti urnik, do 30. 9.).
ČEDAD
□	PALAČA DEI PROVVEDITORI: razstava Langobardi (vsak dan
9-	19, do 30. 9.).
SPILIMBERGO
□	CERKEV SV. JOŽEFA IN PANTALEJMUNA: Jordanski mozaiki (vsak dan 10-18, do 30. 9.).
TOLMEČ
□	PALAČA FRISACCO: Aguileia-Emona, arheologija dveh dežel od prazgodovine do srednjega veka (vsak dan 10.30-12.30 in 17-19, ob ponedeljkih zaprto, do 17. 6.).
BENETKE
□	PALAČA FORTUNV (San Marco 3780 - tel. 041/5200995): Fausto Melotti (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 24. 6.).
□	MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI (Ca' Pesaro): Scenska umetnost v Rusiji od 1900 do 1930 (vsak dan 10-19, ob ponedeljkih zaprto, do 9. 9.).
PIRAN
□	MESTNA GALERIJA (Tartinijev trg 3 - tel. 066/73753): pregledna razstava slik akademskega slikarja Franca Novinca (vsak dan
10-	12 in 17-19, db nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 30. 6.).
KOPER
□	MEDUZA (Čevljarska 34 - tel. 066/73753): pregledna razstava del akademskega slikarja Dušana Kirbiša (od ponedeljka do petka 10-12.30 in 17-19, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto, do 14. 6.).
O LOŽA (Titov trg 1 - tel. 066/73753): pregledna razstava del akademskega slikarja Dušana Kirbiša (od torka do sobote 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 14. 6.). LJUBLJANA
□	SPREJEMNA DVORANA CD (Kidričev park 1 - tel. 061/221121): Akt v vzhodnoevropski fotografiji .danes (vsak dan 12-20, ob nedeljah in praznikih 15-18, do 16. 6.).
□	MALA FOTOGALERIJA CD (Kidričev park 1 - tel. 061/221121): razstava fotografij Gorana Maliča (vsak dan 12-20, ob nedeljah in praznikih 15-18, do 25. 6.).
Horoskop

od sobote, 2. junija, do petka, 8. junija 1990
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21. 3. - 19.
* I J 4.) — VI IN DELO: Napoved za vas ni * kaj preveč ugodna. v	Glede na to, da sta
tla111 klars in Jupiter nasprot-
host0uSt?ia Preceišnja verjet-a. Kakšnih nesporazumov gor]-/^Prijetnih presenečenj, dar v vsem zmerni in preu-kr, ni' Ber se vam naglica lah-Vr, maščuje. Ob koncu tedna itrit iOC*0 zvezde prijaznejše. OprVcna bo sobota. VI IN u UGI: Neko sporočilo vas <ln'v"
V - bik (20. 4. - 20. 5.)
— VI IN DELO: l 1	Obeta se vam pre-
cej prijeten teden. bosta	Venera in Jupiter
potek ?ozrhvno vplivala na Cutjp xeJajn na osebno poki Jv, C-akajo vas dobre vesti, Zadnč?1 P0d° v spodbudo in bost en]e. V svojih namenih Bevnnc?S?e^ni ln vaša priza-deljpk ■ 130 poplačana. Pone-Ztianio ln torek bosta za spo-Dm ris. Planj no ondn VT TN
BRUcjrA^nj po godu. hutki /-aKajo vas vesen ue-
^eetnerin^k1!3 ^
VI IN veseli tre-
^	DVOJČKA (21. 5.
| 1 1	-20. 6.) — VI IN
I I DELO: Nebo vam je prijazno, zato vam bo teden ponudil nekaj dobrih priložnosti za uresničitev vaših zamisli Zaupajte v lastne moči in pozabite na skrbi. Precej uspešni bodo rojeni od 22. do 27. 5. V četrtek in petek raje odložite pomembne dolžnosti, ker vam muhasta Luna lahko kaj pokvari. VI IN DRUGI: Partner vam pripravlja lepo presenečenje. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
'	RAK (21. 6. - 21. 7.)
/T^N — VI IN DELO: Obeta se vam zani-miv teden. Dobri Jupiter bo precej spodbudno vplival na srečen potek dela in na razvoj dogodkov. Poskusite čimbolje izkoristiti ugodnosti, ki vam jih bo teden ponudil. Rojenim od 22. do 27. 6. lahko sovražni Mars povzroči kakšne nevšečnosti, zato naj previdnost ne izostane. Muhasta bo sobota. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo trn v peti. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
— VI IN DELO: JL	f	Teden bo še kar
Cl	V	ugoden, vendar od
časa do časa tudi nekoliko utrudljiv. Neugodna Luna vam bo v začetku tedna lahko ponagajala pri delu. Obstaja tudi verjetnost nepričakovanih zastojev ali nesporazumov. Druga polovica tedna vam bo v marsičem bolj naklonjena. Precej dobro stojijo zvezde rojenim od 23. do 28. 7. VI IN DRUGI: Nekoga boste ujeli na laži. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
.	DEVICA (23. 8.
-22. 9.) - VI IN I	DELO: Pred vami
IX	je prijeten in pes-
ter delovnik. Uspešno boste kos ciljem, ki ste si jih zadali. Merkur in Jupiter bosta pripomogla k uspešni razrešitvi nekaterih težav. Vaša iznajdljivost pa vam bo med tednom prav prišla. Čakajo vas vesele novosti. Nekoliko spremenljiva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Prijetne izkušnje na družabnem področju. Ugodna dneva bosta ponedeljek m torek.
_ TEHTNICA (23. 9. '	- 22. 10.) VI IN
DELO: Teden bo sicer dokaj ugoden, vendar kljub vsemu obstaja nevarnost kakšnih prehodnih težav in sitnosti. Bodite karseda preudarni v odločitvah, ker vam nasprotni Mars lahko prekriža načrte. Posebno previdni naj bodo rojeni od 24. do 26. 9. Druga polovica tedna bo vsekakor ugodnejša. VI IN DRUGI: Možnost nesporazumov na srčnem področju. Ugodna dneva bosta nedelja in četrtek.
...	ŠKORPIJON (23.
141	10.	- 21. 11.) — VI
lil	IN	DELO: Glede
I	na	neugoden vpliv
Merkurja in Venere se vam lahko zgodi, da se pri delu kaj zatakne. Obstaja možnost kakšnih neprijetnosti ali drugih težav različne narave. Poskusite karseda dobro izkoristiti prvo polovico tedna, ko vam bosta Jupiter in Luna izredno naklonjena. VI IN DRUGI: Raje dvakrat razmislite, preden karkoli rečete. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
^	STRELEC (22. 11.
5f	-21. 12.) — VI IN
■ DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Mars vam je izredno naklonjen in bo zelo pozitivno vplival na zaželen potek dela in na vaše počutje.
V	svojih namenih boste uspešni. Delo vam bo šlo od rok in pričakujete lahko tudi nadvse dobre novosti. Precej zmagoviti bodo novembrski Strelci.
VI	IN DRUGI: Skrajni čas je, da nekomu posvetite več pozornosti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
^	KOZOROG (22. 12.
I O	-19- ^ — VI IN
l^r	DELO: Napoved za
|	1	vas ni povsem
ugodna. Glede na neugodni položaj Marsa in Jupitra obstaja precejšnja verjetnost kakšnih komplikacij ali neljubih dogodkov. Rojenim od 23. do 28. 12. lahko načrti splavajo po vodi. Čas sploh ni primeren za kakršnekoli nove pobude. Zvezde vam priporočajo previdnost. VI IN DRUGI: Ne zanašajte se preveč na nekoga. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
VODNAR (20. 1. AlJs/ -18. 2.) VI IN
DELO: Glede na položaj zvezd bo teden občasno bolj muhast in spremenljiv. Kakšnih posebnih težav sicer ni pričakovati, obstaja pa verjetnost slabšega razpoloženja ali kakšnih nespodbudnih vesti. Pri delu gre lahko kaj malega narobe. Nikar se ne razburjajte, ker se vam kmalu nasmehnejo boljši časi. VI IN DRUGI: Poskusite biti bolj nepristranski do sodelavcev. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek.
^	^ RIBI (19. 2. - 20. 3.)
A W	VI IN DELO:
Obeta se vam pre-^ ^ cej ustvarjalen delovni teden. Ugoden položaj večine zvezd oo bistveno pripomogel k vašemu dobremu razpoloženju in k novim delovnim uspehom. Obstaja verjetnost prijetnih presenečenj na denarnem področju. Uspehi vas bodo ohrabrili in vam vlili novega zaupanja v vaše sposobnosti. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ima rad, vas bo' presenetil. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
Še neuradna vest iz Rima glede urejanja šolske problematike
Sekcijo zavoda Ž. Zois bodo jeseni priključili Trgovski šoli I. Cankar
Literarni večer v knjižnici D. Feigel
Tomaž Pavšič osvetlil Bevkova goriška leta
Novo šolsko leto bo prineslo precej novosti za slovenske višje srednje šole v Gorici. Poleg prostorskih vprašanj, o čemer smo sicer že večkrat in podrobno pisali v zvezi z dograjevanjem šolskega centra, se obetajo novosti na organizacij sko-upra vnem področju. Sekcijo trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois bodo priključili, kot se zdi, trgovskemu zavodu Ivan Cankar. Vest, ki sicer še ni uradno potrjena, vendar zanesljiva, nam je včeraj sporočil pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan. V prihodnjih dneh bo Pokrajina prejela tudi uradno sporočilo Ministrstva.
V	šolskem letu 1990/91 bo torej prišlo do združitve goriške sekcije zavoda Žiga Zois - ravnateljstvo te šole je v Trstu - s Trgovsko šolo Ivan Cankar. Nastal bo en sam srednješolski zavod z dvema usmeritvama.
Ob tem velja zabeležiti, da si je pokrajinska uprava že nekaj let prizadevala, da bi prišlo do popolne osamosvojitve sekcije Žiga Žois in so bili v tem smislu tudi storjeni vsi koraki.
V	Rimu so bili očitno drugačnega mnenja. V novem šolskem letu bo torej prišlo do sprememb, vendar ne v smeri predlogov in želja, saj šola ne bo pridobila avtonomije.
Zaenkrat ni znano, kakšni so razlogi za tak ukrep. Treba bo počakati uradno sporočilo in se pozanimati za okoliščine, kako je prišlo do take odločitve.
Zdi se, da se na Ministrstvu za javno šolstvo ogrevajo za tako rešitev, tudi kar zadeva slovensko sekcijo industrijskega tehničnega zavoda Galilei.
Vendar glede te šole zaenkrat še ni nobenega sporočila in bo torej v jeseni pouk stekel povsem normalno in v istih pogojih kakor doslej. Tudi za slovensko sekpijo zavoda ITI so v teku prizadevanja za njeno osamosvojitev, vendar se danes zdi taka možnost, po odločitvi glede Žiga Zoisa, precej daleč.
V okvir pobud ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti pisatelja in kulturnega ter političnega delavca Franceta Bevka - osrednji dogodek bo seveda ljudsko slavje, 16. septembra v Zakojci - sodi tudi četrtkov večer, ki sta ga v Križni ulici pripravili Narodna in študijska knjižnica in Slovenska ljudska knjižnica Damir Feigel. V istih prostorih je bila na ogled tudi razstava Bevkovih knjižnih del.
O najbolj "primorskem" in "goriš-kem" besednem ustvarjalcu je govoril slavist, prof. Tomaž Pavšič, ki je svoj poseg osredotočil na Bevkovo delovanje med vojnama, ko je bil med Gorico in Trstom usodno povezan s primorskimi ljudmi v boju za obstoj na tej zemlji.
Gre za izredno, lahko rečemo najbolj intenzivno, Bevkovo ustvarjalno obdobje. Težki časi so pač terjali izrednih naporov, ki se jim France Bevk ni odtegnil. Nasprotno: opravil je velikansko delo, napisal je nekakšno Iliado in Odisejo naših ljudi v njihovem najtežjem obdobju. V tem je njegova zasluga in veličina.
Profesor Pavšič je številnim poslušalcem navedel vrsto zanimivih ugotovitev o tesni povezanosti med Bevkom
in Gorico, pokojnega dr. Jože Vilfana ter ob koncu dodal še nekaj usobnih razmišljanj o tem "kralju Matjažu primorskega ljudstva".
Srečanje p Bevku sta dopolnila z recitacijami Barbara Rustja in Janez Povše, člana Gledališke skupine Gorica, pri magnetofonu pa je sodeloval Igor Devetak.
Predavatelja in izvajalce je občinstvu predstavila Nadja Marinčič.
Jubilejni koncert zbora A. Paglavec
Jutri ob 17. uri bo na sedežu kulturnega društva Paglavec v Podgori proslava ob 15-letnici delovanja moškega pevskega zbora in društva "Andrej Paglavec". Na prireditvi sodelujejo recitatorska skupina otrok iz Podgore, otroški in mešani pevski zbor "Podgo-ra", zbor z Reke, moški pevski zbor "Soča" iz Nove Gorice ter. seveda slavljenec, moški pevski zbor "A. Paglavec". V primeru slabega vremena bo prireditev v prostorih bližnje športne palače.
Goriška podjetja na velesejmu v avstralskem mestu Adelaide
Goriška trgovinska zbornica se je udeležila, z lastnim razstavnim prostorom mednarodnega vzorčenega sejma Expo 90 v Adelaidi. Do sodelovanja je prišlo na pobudo in vabilo krajevne Trgovinske zbornice in Sejemske ustanove. S svojimi izdelki se je predstavilo osem različnih podjetij z Goriškega.
Mednarodno razstavo je obiskal tudi predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua, kije imel vrsto srečanj s predstavniki gospodarstva in gospodarskih ustanov Južne Avstralije. Tako se je pogovarjal z ministrom za industrijo in trgovino L. Arnoldom, s predstavniki trgovinskih zbornic Adelaide, Melbourna in Townsvilla. V tem pristanišču, ki je v mnogočem podobno Tržiču, si je predsednik Trgovinske zbornice ogledal tudi pristaniške naprave.
Obisk v Avstraliji ocenjujejo z gospodarskega vidika, kot zelo uspešen.
Ob tem velja zabeležiti, da je delegacija Trgovinske zbornice bila v Avstraliji že lani.
Domov vrtec v telovadnici se je za to sezono sklenil
Okrogla miza na pobudo zelenih golobice
Soočanje ob referendumih
Pri Športnem združenju Dom že dalj časa skrbijo tudi za naše najmlajše, sicer ne v izrazito tekmovalnem smislu, marveč v želji po njihovih večjih gibalnih spretnostih.
Pred dnevi se je v telovadnici Kulturnega doma sklenila letošnja druga sezona otroškega vrtca, za katerega so skrbeli Tanja Sokol, Damjana Češčut in Aldo Rupel.
Štirideset otrok, ki obiskujejo mestna vrtca, se je redno udeleževalo vadbenih ur in ob koncu so povabili še starše in jim pokazali vse, kar so se zanimivega naučili. Ob tej priložnosti jim je vodstvo mestnega združenja podarilo spominsko medaljo.
Na sliki (foto Pavšič) najmlajši Domovi predstavniki.
V pokrajinski sejni dvorani je bila v četrtek, na pobudo zelenih - golobice zanimiva okrogla miza o vprašanjih, glede katerih se bomo izrekali na jutrišnjih referendumih, to je o lovu in pesticidih. Srečanje je še enkrat potrdilo določeno brezbrižnost ali morda neiformiranost prebivalstva glede vprašanj o katerih bomo odločali.
Moderator večera je bil občinski in pokrajinski svetovalec zelenih Renato Fiorelli, ki je uvodoma, v strnjeni obliki, obrazložil pomen nedeljskega referenduma, s katerim se bomo lahko izrekli za DA ali za NE. Kar zadeva vprašanja lova sta svoje poglede utemeljevala dr. Amos Pazzagli, tajnik pokrajinskega odbora za lov in Tarci-sio Zorzenon, pokrajinski delegat združenja za varstvo ptic, LIPU. Glede pesticidov pa sta nasprotni stališči pojasnila Danilo Canesin, pokrajinski predsednik združenja Confcoltivatori in dr. Leonardo Luisa, podpredsednik furlanskega združenja kmetov, ki se ukvarjajo z biološkim pridelovanjem hrane.
Pazzagli, ki je tudi sam lovec, je v svojem desetminutnem posegu obrazložil, zakaj je nedeljski referendum za odpravo lova nesmiseln. Na Goriškem, je dejal, živi okrog dva tisoč srn in srnjakov, vsako leto pa jih lahko odstrelimo le 400. Prav tako se je v zadnjih letih v naši pokrajini namnožilo okrog 280 merjascev, ki povzročajo kmetom in vinogradnikom nemalo
škode. Če temu dodamo še stalno večanje števila golobov in grlic, je menil Pazzagli, je jasno, da je delovanje lovcev pravzaprav potrebno. Lov, je zaključil Pazzagli, je po nekaterih francoskih študijah šele na osmem mestu krivcev, ki povzročajo izumiranje nekaterih živalskih vrst. Še pesticidi, je dodal, so živalstvu bolj škodljivi.
Tarcisfo Zorzenon je nato z naštevanjem številnih primerov kršenja predpisov o lovu streljanja na zaščitene ptice in živali želel opozoriti poslušalce na škodo, ki jo povzročajo brezvestni lovci. Če je v naši pokrajini morda res delovanje lovcev skoraj neoporečno, je pa tudi res, da se na italijanskem jugu dogajajo vsako leto pravi pokoli ptic selivk. Zorzenon j.e poudaril potrebo po deželnem zakonu, ki bi urejal poravnavo škode, ki jo povzroča divjad. O umestnosti in zlorabi - prekomerni uporabi pesticidov sta nato spregovorila Canesin in Luisa. Canesin je dejal, da referendum ne bo spremenil ničesar, saj bodo kmetje lahko še naprej uporabljali pesticide, sicer upoštevajoč norme Evropske skupnosti, ki dopuščajo večjo uporabo kemijskih proizvodov. Pametneje bi bilo, je trdil, da bi vlada na podlagi poglobljenih analiz točneje določila količino pesticidov, ki jih kmetje smejo uporabiti pri zaščiti posameznih kultur. Seveda, je zaključil, bi morala tudi industrija poskrbeti, da bi proizvajala
Predstavitev tretje stopnje načrta za uničevanje odpadkov
Nov val ilegalnih prehodov meje Begunca iz Skopja prijeli tretjič
Pripravljalna stopnja pokrajinskega načrta za pobiranje in predelavo, oziroma uničevanje odpadkov poteka v predvidenih rokih. V torek ob 17.30 bodo predstavniki družbe Lombardia Risorse v pokrajinski sejni dvorani predstavili tretjo stopnjo načrta. Ta del zadeva evidentiranje možnih lokacij za gradnjo naprave za predelavo odpadkov.
Zdi se, da je za tako napravo najbolj primerno območje Morara, to je lokacija, kjer že deluje upepeljevalnik.
Torkove predstavitve in posvetovanja se bodo predvidoma udeležili upravitelji in funkcionarji občin, ki skrbijo za smetarsko službo.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
V Štandrežu se nadaljuje
PRAZNIK
ŠPARGLJEV
Danes, 2. junija - prosta zabava Jutri, 3. junija - ob 19. uri nastop mažoretne skupine HIT iz Nove Gorice in štandreške ritmične skupine ter nagrajevanje slikarskega ex-tempore. Šledi ples.
Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača ter bogat srečelov.
Izbira lokacije predstavlja zadnjo pripravljalno fazo v postopku sestavljanja globalnega načrta, ki naj bi ga odobrili, predvidoma že do jeseni. Pred dokončno odobritvijo v pokrajinskem svetu, se bodo seveda morale izreči še občine.
Po odobritvi načrta se bo pričel postopek za pripravo in nato izvajanje finančne konstrukcije. Poleg javnih ustanov naj bi namreč pri realizaciji in nato pri vodenju sodelovali tudi zasebniki.
Koncert
V okviru glasbenih prireditev društva Associazione goriziana amici della mušica, bo drevi ob 20.30 v dvorani na Ploščadi- 27. marca, 5 (ob cerkvi na Travniku) koncert mlade pianistke Claudie Granzotto. Na sporedu dela Chopina in Bach-Busonija.
Ne mine dan, da ne bi policijski organi imeli opravka s tujimi državljani, ki skušajo na ilegalni način, sami, ali pa ob pomoči vodnikov in prevoznikov, priti v Italijo. Nekateri so pri teh poskusih zelo vztrajni, kakor priča vest, da so v Gorici že tretjič prijeli in seveda spet vrnili jugoslovanskim organom, osebo, ki je bila v skupini beguncev, ki so jo policisti prejšnji teden s streljanjem ustavili v Škabrijelo-vi ulici. Včeraj in predvčerajšnjim so samo na Goriškem prijeli in izročili jugoslovanskih oblastem 23 beguncev raznih narodnosti.
Dve osebi, gre za jugoslovanska državljana, so prijavili sodišču, ker sta osumljena, da sta pomagala skupini Turkov pri ilegalnem vstopu v državo.
Na vstopni postaji avtoceste pri Moščenicah so finančni stražniki v četrtek, zgodaj zjutraj, ustavili dva avtomobila s koprsko registracijo. V obeh vozilih je bilo deset oseb. Kaj kmalu so finančni stražniki ugotovili, da sedem potnikov nima veljavnih listin za
AVTOMOBILSKA
DELAVNICA
“Pellizzari’
‘Pellizzari’
POOBLAŠČENA AVTOMOBILSKA DELAVNICA
anaa
Ul. IV. november 31/33 34074 TRŽIČ Tel. 0481/481565
vstop v državo. Šlo je za skupino turških državljanov, ki so jih seveda že izročili jugoslovanskim policijskim organom. Dva jugoslovanska državljana so prijavili sodišču, medtem ko tretji, menda gre za žensko, doma iz Ljubljane, naj ne bi bil vpleten v zadevo. V-avtomobilu so financerji menda našli tudi 400 nemških mark, kar je bilo verjetno plačilo za uslugo. Mejo naj bi turški državljani ilegalno prešli nekje na Tržaškem, medtem ko so jugoslovanski državljani imeli pri sebi veljavne listine za prehod meje.
V Gorici in okolici so policijski organi ustavili enajst jugoslovanskih državljanov, med temi tudi, že tretjič, begunca iz Skopja, ki je bil v skupini o kateri poročamo na začetku člana. Drugič je skušal ilegalno priti v Italijo prejšnjo nedeljo, samo dva dni po krvavem dogodku v Škabrijelovi ulici.
Iz države so pospremili tudi pet Egipčanov, ki so prav tako prišli ilegalno v Italijo, nekje v goriški okolici, menda v severnem delu mesta.
Vino miru na poštnem pečatu
Ob današnji slovesnosti predstavitve Vina miru v Krminski zadružni kleti, (začela se bo ob 10. uni) bo poštna uprava poskrbela tudi za poseben pečat. Z njim bodo žigosali pisemske in druge pošiljke, ki jih bodo odpremili danes. Poštna izpostava bo delovala v Krminski zadružni kleti.
manj škodljive pesticide. S Canesino-vimi trditvami se je nato delno strinjal tudi Luisa, ki je menil, da v Italiji čutimo pomanjkanje točnih določb, ki bi racionalizirale uporabo pesticidov, žal, je dodal Luisa, sodi tudi naša država med večje proizvajalce DDT-ja, ki se ga pri nas ne sme uporabljati, zato ga prodajamo državam v razvoju. Ne sme nas nato čuditi, če najdemo v uvoženih bananah ali ananasih nevarne sledove tega pesticida.
Sledila je v nekaterih trenutkih vroča debata, v katero so posegli številni poslušalci. Iz posegov smo lahko razbrali, da je večini najbolj pri srcu problem lova. Ali to pomeni, da si je prebivalstvo že na jasnem glede pravilnosti uporabe pesticidov. Odgovor na to vprašanje bomo dobili v torek.
razna obvestila
KD Briški grič in A. Paglavec prirejata 21., 22. in 23. julija izlet na TriglaV’ Tiste, ki se pobude nameravajo udeležiti vabijo organizatorji v četrtek, 7. junij« ob 20.30 v gostilno na Jazbine, na pogovor o izvedbi izleta.
JK ČUPA priredi v poletnih mesecih jadralne tečaje. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu, ob sobotah od 1®’ do 19. ure - tel. (040)299858.
Zaključna družabnost Rekreacij« SPDG bo v petek, 8. junija. Zbirališč« pred Kulturnim domom ob 20.30.
čestitke
Dragi noni in mami Zori Šuligoj voščijo za današnji 80. rojstni dan, da h> jih še dolgo skrbno spremljala v življ«' nju, hvaležni vnuki Vida, Nevenk«' Rudi,' Damjan, Danijel in David, s'n Silvio, hčerka Danila in nevesta Dark«; Čestitkam se pridružujejo -še Šemc«vl iz Prečnika.
kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »Senti chi parla«.
VITTORIA 18.00-22.00 »Blade runner«.
rwi v• w
Trzic
COMUNALE 20.45 Koncert pevske9a zbora Grion.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Senti chi par' la«.	. ,
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Vpj1^ zakoncev Rose«. Ob 22.00 Nočni k) »Njej je lepo v svili«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Dobro jut ro Vietnam«.
DESKLE 20.00 »Demon v omari«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCltel.
All orso bianco - Korzo Italia 1° ' 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ^
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 41070
pogrebi
3

Danes ob 11. uri Silvia Buzzinel_ Tassinari iz splošne bolnišnice v ,e: sv. Justa in na glavno pokopal/f ' 12.30 Teresa Marega por. Mede 0K«' splošne bolnišnice v cerkev in n« « pališče v Lečniku,
V prenovljenem objektu nekdanjega gradu
Na Dobrovem bo stalna zbirka del slikarja Zorana Mušiča
Izšla je nova številka revije Studi Goriziani
Razvoj mest ob meji Lik slikarja Battiga
Pilonovi galeriji v Ajdovščini, Debenjakovi v Kanalu, Spacalov! in Černigojevi zbirki na Krasu, se bo v jeseni pridružila tudi stalna zbirka Mušiče-vih del v gradu Dobrovo v Goriških brdih, kjer se že, čeprav z zamudo, izvajajo dela za prenovo tega zanimivega objekta, ki naj bi postal eden od plemenitih kamnov mozaika kulturne ponudbe slovenskega in posebej primorskega prostora v območju Alpe Jadran.
Goriški rojak Zoran Mušič je namreč svoji ožji domovini sklenil podariti 140 svojih del, ki bodo predstavljala stalno zbirko na gradu Dobrovo, kjer se že dalj časa izvaja zanimiv načrt prenove in ovrednotenja objekta, ki je bil pred vojno last plemiške družine Baguer (španskega rodu), v prejšnjih stoletjih pa je kar nekajkrat menjal lastnika. Grad je bil po vojni zasežen in je služil raznim namenom. Tudi stanovanjskim.
Prenova poteka seveda postopoma, saj je zadeva vezana na zagotavljanje Precejšnjih finančnih sredstev. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da postopek prenove ni enostaven zaradi usklajevanja različnih pristojnosti. Ker gre pač za kulturno-zgodovinski spomenik je neposredno zainteresiran zavod za spomeniško varstvo. V poletnih mesecih naj bi opravili, sočasno z zemeljskimi deli na dvorišču gradu, tudi arheološko sondiranje itd.
Kljub precejšnjim težavam, ki so v takih slučajih sicer skoraj neizbežne m posledičnim zamudam, bodo prvo stopnjo prenove gradu na Dobrovem z namestitvijo Mušičeve zbirke predvidoma dokončali do konca leta, morda Pa še prej, če bodo v kratkem odpravljene težave, ki so doslej preprečevale, oziroma onemogočile izročitev gradbišča izvajalcu del.
Tako informacijo so posredovali Predstavnikom tiska na delovnem sestanku, ki je bil v ponedeljek v Novi porici, pod vodstvom Dušana Šinigoja m kjer je tekla že tudi beseda o zelo
konkretnih stvareh glede same prostorske postavitve razstave, o pripravi kataloga, o vlogi celotnega objekta gradu Dobrovo v turistični ponudbi Primorske in Slovenije. V zvezi s tem je bilo naglašeno, da se ni mogoče zaustaviti ob prvi fazi, to je ob ureditvi stalne zbirke Mušičevih del in ureditvi kakovostnega gostinskega lokala, ampak je treba nadaljevati z načrtom urejanja okolice gradu, saj bo le tako možno ta objekt ponuditi kot celoto.
Povedati velja, da je glavni investitor v prenovo in ovrednotenje objekta mešana družba Grad. V družbi sodeluje tudi italijanski partner. Torej gre za naložbo na področju turističnega gospodarstva, zato je razumljiva določena zaskrbljenost s strani vlagateljev zaradi nekajmesečne zamude glede začetka izvajanja gradbenihjiel.
Glede stalne Mušičeve zbirke velja zabeležiti, da bodo le to uredili v pr-
vem nadstropju gradu, medtem ko za zdaj še ni znana namembnost prostorov v drugem nadstropju.
(Na sliki - foto Čubej - grad Dobrovo, kjer se izvajajo obsežna obnovitvena dela).
prispevki
Za vzdrževanje partizanskega spomenika v Rupi je Berta Tomažič darovala 10 tisoč lir.
V	počastitev spomina Andreja Marus-sija darujeta družini Spacal - Lavrenčič 50 tisoč lir za gradnjo spomenika padlim v NOB na Poljanah.
V	sklad za postavitev spomenika deportiranim so darovali Wilma Bregant 100 tisoč lir; Avgust štekar v spomin na prijatelja Andreja Marušiča 100 tisoč lir; Emilija Komjanc v spomin na moža_ Ernesta Mahniča 50 tisoč lir, Bogdan Šuligoj 300 tisoč lir, Leda Cumini Jarc 50 tisoč lir.
Pred kratkim je izšla 70. številka revije Goriške državne knjižnice Studi Goriziani. Nanaša se na razdobje julij - december 1989.
Tudi ta zvezek prinaša vrsto zanimivih člankov različne tematike, vendar s skupnim imenovalcem. Nanašajo se namreč na Gorico in Goriško v njenih sedanjih, oziroma nekdanjih mejah. Revija torej ostaja zvesta dosedanji usmeritvi.
Posebej bi veljalo opozoriti na članek Laure Bergnach in Pavla Stranj a, ki zelo podrobno analizirata različne aspekte razvoja Gorice in Nove Gorice. Gre za pretežno štiriročno napisano raziskavo s ciljem prikazanja sličnosti, razlik .in drugih elementov v razvoju sosednjih mest, ki ju mnogi, morda zgrešeno, nazivajo dvojčka.
Pa začnimo listati zadnjo številko Studi goriziani lepo po vrsti. Angelo Ara v krajšem sestavku govori o svojih izkušnjah spoznavanja Dunaja, o povezanosti med preteklostjo in sedanjostjo, ki se ji ni mogoče izogniti.
Alessandro Arbo objavlja zapis o arhivskem gradivu, ki ga je našel (in skušal urediti ter primerno ovrednotiti) na Goriški glasbeni šoli. Gre seveda za lastnoročne notne zapise, oziroma prepise in tudi tiskan notni material. Nekateri od dokumentov imajo precejšnjo kulturno-zgodovinsko vrednost.
Nekako osrednji del 70. zvezka revije predstavlja članek Laure Bergnach in Pavla Stranj a, ki ga omenjamo že v uvodnem delu.
Carlo Borioli se je posvetil preučevanju tržnih dnevov in raznih praznikov v krajih na Tržiškem ob koncu 15. stoletja.
Lucilla Ciancia obširno piše o goriš-kem slikarju iz prve polovice prejšnjega stoletja, Jožetu Batiču (Battigu), avtorju številnih, zlasti cerkvenih slikarij, ki mu je prerana smrt, umrl je star komaj 32 let, preprečila markatnejšo uveljavitev.
Giorgia Faggina je prispevek Dodatki in popravki k slovarju furlanskega jezika (izšel je leta 1985 v Vidmu). Zadnji po vrstnem redu objave je prispevek prof. Fulvia Salimbenija in sicer o koristnostf in škodljivosti poučevanja krajevne zgodovine v šoli. Omeniti velja, da članek ni bil napisan posebej za SG, ampak da je že bil predstavljen (in tudi objavljen) ob Prvem kongresu Združenja za bizjaško kulturo, pred dvema letoma.
V sklepnem delu prinaša revija Studi Goriziani recenzije nekaterih knjig in publikacij ter pregled pridobljenega knjižnega fonda Državne in mestne knjižnice v letu 1988.
Zbora šole Trinko pela v Codroipu
Pevska zbora nižje srednje šole Ivan Trinko sta prejšnjo soboto sodelovala na deželni reviji šolskih pevskih zborov v Codroipu in tam predstavljala tudi slovensko zborovsko pesem.
Povedati velja namreč, da delujeta v okviru šole dva pevska zbora; v matični šoli v Gorici (vodi ga Stanko Jerici-jo) in v podružnični šoli v Doberdobu (Franka Žgavec).
Zbora sta na prireditvi nastopila v dveh različnih dvoranah, saj je bilo, spričo velikega števila sodelujočih, nemogoče izvedbo revije strniti na enem samem kraju.
Združenje ANED se zahvaljuje
Pokrajinski odbor Združenja bivših političnih deportirancev v nemških taboriščih (ANED), se javno zahvaljuje vsem, ki so prispevali v sklad za postavitev spomenika in vsem, ki so organizacijsko ali drugače pomagali pri uresničitvi pobude.
Pobude za starejše občane v okviru socialnega centra
Združenje "La meridiana" prireja, v Sodelovanju z goriškim socialnim več-‘‘arnenskim centrom v Gorici vrsto za-‘hrnivih pobud, namenjenih starejšim ^sebam in gostom socialnega centra.
četrtek, 7. t. m., ob 16. uri bo v prostorih večnamenskega centra v Ul. Ba-amonti 22 nagradna tombola. V nede-10. junija, ob 5.20 najavljajo avto-,hsni izlet v Chioggio. Izlet prireja T-ozek bolniških uslužbencev, cena haša 43 tiso£ iir Kosilo je predvideno skl Motornem čolnu Fulgidus. Nedelj->>, 'zlet bodo sicer priredili le v pri-
oseb1, se b° zanj Priiavtl° vsaj 10°
Ij^aslednji dan, in sicer v ponedeljek, t- m., ob 8.45 se bodo gostje doma Jr, °starele iz Lečnika in bolnišnice sv. tip,,a z. avtobusom popeljali na celod-v.ni, izlet. v Gradež. Izlet in kosilo Ve^a10 tisoč lir.
u- sre.d0, 13. junija, ob 15. uri bodo v •Vtonh bolnišnice sv. Justa predva-diapozitive z gorskega sveta Fur-VpiifjTulijske krajine. Popoldan bo dil Vito Dugo.
Zo Keiocinevni avtobusni izlet v Auron-Do na sporedu v četrtek, 21. junija,
ko se bodo udeleženci odpeljali z go-riške avtobusne postaje v Ul. IX Agos-to ob 7.30. Cena izleta znaša 13 tisoč lir. Zadnja prireditev v tem mesecu pa bo v četrtek, 28. junija. Na dvorišču socialnega večnamenskega centra bodo namreč prišli na svoj račun ljubitelji balinanja. Pričetek tekmovanj ob 16. uri, vpisnina znaša 5 tisoč lir.
. Na razpolago zakonitemu lastniku
V uradu za najdene predmete pri goriški občini - urad je v Mazzinijevi ulici, na poveljstvu mestnih redarjev, imajo v varstvu naslednje predmete, ki so na razpolago zakonitim lastnikom:
zapestnico, uhan, prstan, obesek, avtomobilski radijski sprejemnik, dve posodi z bencinom, kosilko, dve zložljivi kolesi, štiri ženska kolesa, par naočnikov za sonce, dva para naočnikov za vid, denarnico z vsoto denarja, dva mopeda.
V veljavi od 27. maja do 29. septembra 1990
Poletni vozni red vlakov
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V GORICI
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 5.35 (L/a), 6.12 (L), 7.08 (D/a), 7.46 (D), 8.46 (L/a), 10.03 (D), 13.39 (D/a), 14.11 (L), 14.59 (D/a), 15.59 (D), 17.21 (L), 18.15 (L), 18.59 (D), 20.16 (L), 21.32 (D), 23.37 (L).
PROTI VIDMU: 0.23 (L), 6.44 (D), 7.00 (L/a), 7.49 (D), 9.22 (D), 11.10 (L), 13.01 (D), ■14.05 (L), 14.52 (D/a), 15.29 (L), 17.26 (D/a), 18.08 (L), 18.35 (D/a), 19.12 (D), 20.09 (D), 21.59 (D).
V NOVO GORICO: 9.46.
PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 6.10 (L), 7.07 (D/a), 7.45 (L), 8.45 (L/a), 10.02 (D), 13.38 (D/a), 14.10 (L),
14.58	(D/a), 15.58 (D), 17.20 (L), 18.14 (L),
18.58	(D), 20.15 (L), 21.31 (D), 23.36 (L).
IZ TRSTA: 0.22 (L), 6.43 (D), 7.48 (D), 9.21 (D), 11.09 (L), 13.00 (D), 14.04 (L), 14.51 (D/a), 15.28 (L), 17.25 (D/a), 18.07 (L), 18.34 (D/a), 19.11 (D), 20.08 (D), 21.58 (D).
IZ NOVE GORICE: 11.16.
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) vozi samo ob delavnikih.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRŽIČU
ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 1.49 (D), 5.59 (L/a), 6.18 (L), 6.39 (L), 6.47 (D), 7.18 (D), 7.28 (D), 7.43 (E), 8.09 (L), 8.23 (E), 8.57 (L), 9.11 (L/a),
9.43	(E), 10.25 (D), 10,41 (D), 12.37 (D), 13.51 (D), 13.59 (D), 14.27 (L/a), 14.36 (L),
14.50	(D), 15.19 (D/a), 15.51' (D),16.18 (D),
17.47	(L),	17.42	(D),	18.34	(L),	18.40	(L),
19.18	(D),	19.24	(L),	19.51	(D),	20.15	(I),
20.43	(L/b), 21.46 (I), 21.53 (D), 22.51 (L),
23.01	(I), 23.47 (E), 0.02 (L).
PROTI BENETKAM: 4.43 (D), 5.29 (L), 6.08 (I), 6.15 (D), 6.40 (L/a), 7.48 (E), 8.48 (D), 9.50 (E), 10.29 (L), 11.09 (I), 12.48 (D), 14.17	(L),	14.43	(D),	15.48	(D),	16.34	(D),
17.33	(D),	17.50	(L),	18.40	(E),	19.56	(L),
20.50	(D), 21.07 (E), 22.08 (D), 23.29 (E). PROTI VIDMU: 5.56 (L), 7.00 (L/a), 8.35
(D), 10.15 (L), 12.20.(0), 13.10 (L), 14.10
(D/a), 14.35 (L), 16.40 (D), 17.16 (L), 17.50 (D), 18.25 (D), 19.20 (D), 21.15 (D), 23.25 (L).
PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.42 (D), 5.28 (L), 6.07 (I), 6.14
(D)	, 6.21 (L), 6.39 (L/a), 7.26 (D/a), 7.47 (E),
8.47	(D), 9.00 (E), 9.49 (E), 10.28 (L), 10.44
(L), 11.08 (I), 12.42 (D), 12.47 (D),	13.38	(L),
14.16	(L),	14.31	(D/a), 14.42 (D),	15.03	(L),
15.47	(D),	16.33	(I), 17.04 (D/a),	17.32	(D),
17.49	(L),	17.43	(L), 18.14 (D/a),	18.39	(E),
19.46 (D), 19.41 (D), 19.55 (L), 20.49 (D),
21.06	(E), 21.36 (D), 23.27 (E), 23.51 (L).
IZ BENETK: 1.48 (D), 6.17 (Lj, 6.45 (D), 7.17 (D), 7.41 (E), 8.22 (E), 8.56 (L), 9.40 (E), 10.39 (D), 12.36 (D),. 13.50 (D), 14.26 (L/a),
14.49	(D), 15.50 (D), 17.41 (D), 18.33 (D), 19.22 (L), 19.50 (D), 20.14 (I), 21.45 (I), 22.50 (L), 23.00 (I), 23.46 (E).
IZ VIDMA: 00.01 (L), 5.58 (L/a), 6.38 (L), 7.27 (D), 8.08 (D), 9.10 (L), 10.24 (D), 13.58 (D/a), 14.35 (L), 15.18 (D/a), 16.17 (D), 17.46 (L), 18.39 (L), 19.17 (D), 20.42 (L), 21.52 (D).
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni,
(E)	- ekpresni, (I) - intercity; a) vozi samo ob delavnikih.
Petdesetletniki iz Doberdoba so skupaj praznovali jubilej
Prejšnji mesec so se doberdobski petdesetletniki zbrali na prijetnem celodnevnem družabnem srečanju. Po običajnem jutranjem obredu, ko so po maši položili cvetje pred spomenik padlim in na domače pokopališče, so se zbrali na zakuski v gostilni pri Andreju. Nato so se z avtobusom podali na daljši izlet po Koroški.
Pot jih je peljala najprej v Celovec, kjer so si ogledali znameniti "Mini-mundus", nato še slikovito Vrbsko jezero. Tu so izkoristili priložnost tudi za obisk igralnice. Proti večeru, na poti proti domu, so se ustavili v Humi-nu, v prijetni restavraciji, kjer je bila skupna večerja ob glasbi.
Skratka prijetnega počutja in zabave res ni manjkalo.
Udeleženci družabnosti, ki so se srečali z Abrahamom, so si ob slovesu seveda voščili, da se prihodnje leto spet snidejo in spet skupaj proslavijo življenjski jubilej.
Na sliki: doberdobski 50-letniki pred spomenikom padlim v Doberdobu.
Stalna deželna eno teka	Avtonomna turistična ustanova
«La Serenissinta»	Gradišče - Redipuglia
«Gran premio Noe»
25. natečaj - razstava vin Furlanije - Julijske krajine
26. maj - 3. junij 1990
V prenovljenih prostorih palače beneških provediktorjev
SPORED
4.6.90 - ob 18.00 Dan pridelovalca
STRANSKE POBUDE:
•	od 17. do 18. ure vodena pokušnja s strokovnjaki konzorcijev.
•	Pokušnje dnevnih specialitet v organizaciji Gastronomia f.lli Vit.
•	Razstava keramičnih in drugih izdelkov umetne obrti.
URNIK RAZSTAVE - POKUŠNJE ob delavnikih 16.00 - 23.00 ob praznikih 10.00-14.00 in 16.00-23.00
Na prvi od dolomitskih etap kolesarske dirke po Italiji I Dokončno odločitev je sporočila včeraj
Napadov na Bugna ni bilo Slovo Mateje Svet
TOBLACH- — Včerajšnja je bila prva od treh dolomitskih etap, ki naj bi prinesle napade na roza majico. Prišlo pa ni do nobene spremembe, Bugno je še vedno solidno v vodstvu.
Etapa je minila v znaku požrtvovalne akcije dveh »odpisanih« na tem Giru, Italijana Lealija in Američana Lemonda (na skupni lestvici je Le-mond na 129. mestu z zaostankom 1.48'10", a Leali je še niže, na 159. mestu po 2.09'19"). Njun pobeg je trajal kar 141 km, nabrala sta si tudi dobrih 12 minut prednosti. Na vzponu do Sappade, ki je bil leta 1987 usoden za Visentinija, pa sta jima moči začele pojemati. Napad na Bugna je tedaj sprožil Chioccili, a roza majica se ni pustila presenetiti. Na vzponu proti prelazu'Monte Croce Comelico so Lemonda prijeli krči, Leali tega ni hotel izkoristiti, tako da so ju 2 km pred vrhom dohiteli Chioccioli, Sierra, Un-zaga in Boyer. V spustu s prelaza je četverica pustila za sabo Lemonda in Lealija, pridružili pa so se ji Ghirotto, Chozas in Ugrumov. Zmaga je zatem šla Francozu Boyeru, ki je silovito potegnil v zadnjem kilometru.
Erič Boyer
Vrstni red 15. etape: 1. Boyer (Fr.), ki je 226 km od Veldena v Avstriji do Toblacha prevozil v 6.16'14" (odbitek 12") s poprečno hitrostjo 36,041 km na uro; 2. Unzaga (Šp.) (odbitek 8"); 3. Ugrumov (SZ) (odbitek 4"); 4. Sierra (Ven.); 5. Ghirotto (It.); 6. Chosas (Šp.), vsi isti čas; 7. Chioccioli (It.) po 9"; 8. Abadie (Fr.); 9. Da Silva (Por.); 10. Lec-
chi (It.); 11. Lelli (It.); 12. Dennington (VB); 13. Theunisse (Niz.); 14. Duclos Lasalle (Fr.); 15. Rooks (Niz.); 16. Sa-ronni (It.); 17. Rezze (Fr.); 18. Lemar-chand (Fr.); 19. Chiappucci (It.) (odbitek 2"); 20. Halupczok (Pol.), vsi po 55".
Skupni vrstni red: 1. Bugno (It.) v 71.26'26"; 2. Giovannetti (It.) po 416"; 3. Mottet. (Fr.) 417"; 4. Echave (Šp.) 4'49"; 5. Halupzczok (Pol.) 510"; 6. Poulnikov (SZ) 5'22"; 7. Ugrumov (SZ) 5'52"; 8. Le-jarreta (Šp.) eiO"; 9. Chosas (Šp.) 616".; 10. Giupponi (It.) 6'55"; 11. Chioccioli (It.) 7'46"; 12. Philipot (Fr.) 912"; 13. Lelli (It.) 9'28"; 14. Chiappucci (It.) 1215"; 15. Jaskula (Pol.) 12’47"; 16. Lec-chi (It.) 12'59"; 17. Sierra (Ven.) 1312"; 18. Teunisse (Niz.) 14'31"; 19. Anderson (Avs.) 1517"; 10. Visentini (It.) 16'27".
»Giro« amaterjev
TOBLACH — Na 7. etapi kolesarske dirke po Italiji za amaterje (Arta Terme - Toblach, 109 km) je zmagal Italijan Simone Borgheresi v času 2.4616” s poprečno hitrostjo 39,334 km na uro. Na skupni lestvici še vedno vodi Italijan Nicoletti s časom 21.07'52". Sledijo: 2. Zanolini po 10"; 3. Belli 15"; 4. Gualdi 17"; 5. Gotti 37"; Milan (iz F-JK) 39", itd.
V današnji zadnji prijateljski tekmi pred »mundialom«
Italija proti Cannesu (po TV)
Izjemen uspeh naših dijakov
CUNEO — Dijakinje slovenske tržaške šole Erjavec in dijaki goriškega Trinka so dosegli res izjemen uspeh, saj so se na odbojkarskem turnirju v okviru mladinskih iger prebili v državno lazo, ki bo v Rimu. O razsežnostih tega uspeha najbolj zgovorno govori podatek, da se v državni iinale uvrstijo le štiri najboljše šolske šesterke iz vse Italije, tako da imajo naši dijaki zagotovljeno vsaj četrto mesto.
O tem podvigu bomo podrobneje še poročali. Tokrat povejmo, da je Trinko z 2:0 (15:6, 15:2) odpravili Sondrio, Erjavec pa z 2:0 (15:13, 15:10) Trento.
FIRENCE — Mrzlica pred »mundialom« vse bolj raste, prijateljske tekme si sledijo kot na tekočem traku. »Vroče« postaja tudi v italijanskem taboru.
Danes bodo namreč »azzurri« zaposleni v zadnji trening tekmi pred svetovnim prvenstvom. Pomerili se bodo s postavo Cannesa, proti kateri bo VI-cini poskusil še z nekaterimi taktičnimi variantami. Tako bo iz Schillacija pustil na klopi, v igro pa bo vključil Carnevaleja.
S postavo, ki naj bi nastopila danes, naj bi tudi začel nastope na bližnjem svetovnem prvenstvu. Igrali bodo Zen-ga, Bergomi, Maldini, Baresi, Ferri, Ancelotti, Donadoni, De Napoli, Vialli, Giannini, Carnevale.
Srečanje se bo pričelo ob 20.30, neposredno pa bo tudi po RAI 1.
Danes bo na vrsti tudi precej drugih tekem, in sicer: Tunizija - Anglija, Madžarska - Kolumbija, Švica - ZDA, Belgija - Mehika.
Volpecini šest kol
MILAN — Zaradi izjav po tekmi Fi-orentina - Juventus je disciplinska komisija italijanske nogometne zveze kar za 6 kol izključila igralca Fiorenti-ne Volpecino. Njegove izjave naj bi namreč navajale k nasilju. Fiorentini je naložila 15 milijonov lir kazni, Ver-riju 10 milijonov, Pinu 15, Nappiju in Di Chiari pa po tri.
Danes Koper v Sinju
KOPER — Nogometaše Kopra čaka danes v tretji jugoslovanski ligi zadnji tuji in predzadnji nastop v prvenstvu in z njim odločilen boj za obstanek v ligi. Koprčani gostujejo v Sinju, kjer trener Rora napoveduje z domačim junakom povsem drugo igro kot pred tednom dni v Bihaču. Ponovno bo zaigral Cepovič, ki je odslužil kazen, po dobri igri na prijateljski tekmi med tednom v Dekanih pa je Rora poklical v prvo ekipo tudi ooetavnega mladinca Ribariča. (Kreft)
LJUBLJANA — Govorice so se izkazale kot resnične. Mateja Svet, najboljša jugoslovanska smučarka, je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočila, da ne bo več aktivno nastopala za državno reprezentanco in da je končala svojo športno kariero ter se tako pridružila Švicarkama Figinijevi in VValliserjevi, ki sta v tej sezoni dokončno vzeli slovo od smučarskih strmin.
Mateja svet je tako najmlajša smučarska prvakinja, ki končuje kariero: 18. avgusta bo dopolnila šele 22 let. »Dolgo sem razmišljala, odločitev ni prišla čez noč,« je povedala Mateja. »Enostavno sem zasičena z načinom življenja, ki ga živim vse od rane mladosti. V vrhunskem športu šem od leta 1983. Želim spremembo, miru, delati kaj novega. Sedaj končujem eno razdobje in začnem drugo. Mnogim se bo zdelo,« je nadaljevala Svetova, »da je moja odločitev preuranjena. Vendar ne gre pozabiti, da sem v A reprezentanco prišla kot 14-letno dekle. Že v rani mladosti sem tako okusila vse strese, ki jih prinaša vrhunski šport, saj sem nastopila v svetovnem pokalu in na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984.«
Mateja je še govorila o svojih težavah: »Bila sem kot dete, ki se davi. Naporni treningi, velika, pomembna tekmovanja kot tudi življenje smučarskega nomada so bili šok in izreden napor. Borila sem se, da ne utonem. Izplavala sem, navadila sem se trdega in napornega dela, koncentracije in - zmag. A navadila sem se tudi na padce, preživljati slabe rezultate in poraze. Sedaj se želim posloviti od dela svojega življenja, ki mi je veliko pomenil in ki mi je dal vse, kar sedaj imam.«
Glede svoje bodočnosti je Mateja povedala, da želi nadoknaditi vse, kar je doslej izgubila, v prvi vrsti, da dokonča srednjo šolo. »Šla bom po poti novih poslovnežev. Želim ostati v smučarskem športu, z nasveti pomagati mladim smučarkam.« Pripomnila je še, da zaenkrat ne razmišlja o karieri profesionalne smučarke. Skupaj z enim od največjih strokovnjakov za marketing v Sloveniji, prof. ljubljanske filozofske fakultete dr. Mirom Klincem, je ustanovila lastno firmo za športni marketing "Blosing" (Razcvet). Njeno ime naj bi se v prihodnje pojavljalo najprej na konfekcijskih artiklih, zanimajo pa jo ameriško, italijansko, francosko in zahodnonemško tržišče. Gotovo je odločitev o koncu kariere s poslovnega stališča pravilna: na vrhuncu kariere je marketinško gotovo zelo zanimiva. Nobenega dvoma _pa ni, da bo njen odhod v jugoslovanski reprezentanci pustil veliko praznino. V zadnjih petih letih je bila prava lokomotiva, okrog katere so se vrteli rezultati in posli. »Vsak športnik ima pravico do lastne poti. Od dela svojega življena pa se želim posloviti v prijetnem vzdušju, brez očitkov in sumničenj. Težave Elana in drugih sponzorjev niso razlog za mojo odločitev,« je še povedala.
V zadnjih petih letih je mlada Ljubljančanka bila v samem svetovnem vrhu. Na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah je osvojila šest kolajn: srebrno v slalomu na olimpijskih igrah v Calgaryju 1988. leta, zlato v slalomu na svetovnem prvenstvu v Vailu 1. 1989, srebrno v veleslalomu v Crans Montani 1. 1987 tet dve bronasti odličji v superveleslalomu 1987. leta v Crans Montani in veleslalomu preteklo leto v Vailu. Poleg sedmih zmag v svetovnem pokalu je Mateja osvojila tudi kristalni globus za zmago v veleslalomu leta 1988, dve srebrni odličji ter eno bronasto.
Teniško prvenstvo Francije
Na sestanku z deželnim podpredsednikom Gioacchinom Francescuttom
Včeraj mirno
PARIZ — Včerajšnji dan teniškega prvenstva Francije je bil dokaj miren. Vsi »najboljši«, od Agassija, Česnokova do Changa med moškimi ter Sabatinijeve in Maleeve med ženskami so se namreč uvrstili v naslednje kolo.
Vse bolj skromno pa postaja italijansko zastopstvo. Izpadla je še Lapijeva, medtem ko je Cecchinijeva ostala samo zato, ker je bilo njeno srečanje z Grafovo odloženo na danes. Nekaj rezultatov:
MOŠKI (3. kolo): Česnokov (SZ) - Arre-se (Šp.) 7:5, 6:4, 6:2); Chang (ZDA) - Berg-stroem (Šve.) 5:7, 2:6, 6:0, 6:2, 6:4); Agassi (ZDA) - Boetsch (Fr.) 6:3, 6:2, 6:0; Leconte (Fr.) - Davin (Arg.) 6:3, 7:6, 6:4; Sanchez (Šp.) - Kulti (Šve.) 6:4, 6:4, 6:3.
ZENSKE (3. kolo): Maleeva (Bol.) - Ha-lard (Fr.) 6:2, 6:1; Novotna (ČSR) - Svigle-rova (ČSR) 7:5, 6:2; Tauziat (Fr.) - Lapi (It.) 6:1, 2:6, 6:1; Martinez (Šp.) - Zrubako-va (ČSR) 6:1, 6:3; Sabatini (Arg.) - Herre-' man (Fr.) 6:0, 6:1; Provis (Avs.) - Telmes-vari (Madž.) 2:6, 6:3, 6:3.
Danes start rallvja Krasa ter Istre
Danes bo startal 12. Rally Krasa in Istre, ki ga prirejajo ACI iz Trsta in AMTK iz Kopra, Buj in Buzeta in na katerega se je vpisalo 59 posadk. Pobuda se odvija v duhu Odprte meje. Start rallyja bo na Trgu Unita ob 9. uri, kamor je tudi predviden povratek ob 16.20.
Tekmovalci bodo vozili skozi naslednje kraje: Čarbola, Skedenj, Domjo, Dolina (9.21), Osapska dolina, mejni prehod na Škofijah, Koper (10.04)1 Pridvor (10.28), Pomjan (11.00), Šmarje (11.43), Koper (11.56 in 12.40), Pridvor (13.04), Pomjan (13.36), Šmarje (14.19), Koper (14.32 in 15.02), mejni prehod na Škofijah, Žavlje, Dolina (15.40), Skedenj, Čarbola, Trg Unita (16.20).
V dolinski občini je predvidena tudi posebna vožnja na progi Dolina cerkev sv. Martina - Prebeneg - Mačkolje - Dolga krona, Štramar, popoldne pa na progi Žavlje - Frankovec - Domjo - Dolina -Prebeneg - Mačkolje - Žavlje.
Omenjeni progi bosta zaprti za promet od 8.20 do 10.30 in od 14.30 do 16.30.
Gattai podprl zamisel o skupnih ZOI
RIM — Podpredsednik deželnega odbora F-JK Gioacchino Francescutto je posegel pri predsedniku italijanskega olimpijskega odbora Arrigu Gattaiu, da bi se zavzel za spremembo olimpijskega pravilnika. Slednji predvideva, da olimpijske igre lahko prireja samo ena država, kar onemogoča zamisel, za katero se zavzema tudi naša Dežela, da bi ena od prihodnjih izvedb zimskih olimpijskih iger potekala skupno na Trbižu, v Beljaku in na Jesenicah. Sprva so imeli v mislih leto 1998, ker pa je za to leto uradni kandidat Italije dolina Aoste, so datum pomaknili nekoliko naprej, na leto 2002. S svoje strani je Gattai zamisel podprl, kot je to storil že februarja lani v Beljaku, ob prisotnosti tedanje podpredsednika vlade De Michelisa (ki je vnet zagovornik te pobude) in predsednikov olimpijskih odborov Italije, Jugoslavije in Avstrije. Na pobudo Francescutta bo tako Gattai posegel pri predsedniku mednarodnega olimpijskega odbora Samaranchu, da pride do spremembe statuta olimpijskih iger. Francescutto bo v ta namen imel še nekaj pomembnih sestankov.
Z leve (foto Rizzo) Francescutto, Gattai In Grafitni
V jutrišnjem prvem srečanju meddeželne faze ženskega odbojkarskega pokala
Bor Friulexport čaka zahtevna preizkušnja
Za mlade odbojkarice Bora Friulexport se naporna sezona še ni končala. Po izrednem uspehu, ki so ga dosegle na državnem finalu v kategoriji under 14 v Latini, jih čaka jutri nova, še zahtevnejša preizkušnja.
V prvem srečanju meddeželne faze prvenstva under 16 se bodo namreč v Savoni pomerile s tamkajšnjim deželnim podprvakom VBC Savona. Borovke so si pravico do nastopa v med-deželnem delu priborile s sijajno zmago na deželnem finalu under 16 v Tržiču, ko so z osvojitvjo naslova prvaka FJK pripravile prvovrstno senzacijo v tej sicer zanje res »zlati sezoni«.
Moč savonske šesterke je neznana, a v Borovem taboru ne skrivajo, da je njihova naloga verjetno zelo težka, kajti ne smemo pozabiti, da se bodo pomerile z nasprotnicami, ki so lahko tudi za dve leti starejše. ŽavedajO se, da bo zelo težko ponoviti podvig iz Tržiča, puške pa seveda vnaprej ne mečejo v koruzo in prepričani smo, da bodo s svojim nastopom, ne glede na končni rezultat tekme, spet povsem zadovoljile. Nekaj skrbi vnaša dejstvo, da ekipa ta teden sploh ni trenirala skupaj, ker so bile štiri igralke prve postave v teh dneh zaposlene s šolo Erjavec v Cuneu.
Velja omeniti, da bi morale borovke to tekmo odigrati že prejšnjo nedeljo, toda vodstvu društva je uspelo doseči odložitev zaradi istočasne udeležbe na DP under 14 v Latini. Treba je reči, da je savonsko društvo z zelo športno potezo takoj dalo soglasje za odložitev, pri vsej zadevi pa je svojo težo imelo tudi hvalevredno posredovanje samega predsednika deželnega odbora FIPAV dr. Domenica Jacolina.
Povratna tekma bo v nedeljo, 10. t. m., ob 15. uri na stadionu 1. maj.
V četrtfinalu deželnega odbojkarskega pokala
Zaposlenih kar pet naših ekip
Deželna odbojkarska pokala v moški in ženski ligi se danes nadaljujeta s četrtfinalnimi tekmami oz. 3. fazo. V konkurenci je ostale kar 5 naših ekip, 01ympia, Meblo Imsa ter Bor Cunja Avtoprevoz v moški konkurenci in Sloga Koimpex ter Sokol Indules v ženski.
Goriška 01ympia bo gostila Crismare iz Tržiča. V prvenstvu C-2 lige so odbojkarji iz Tržiča doma zmagali s 3:2, sredi Gorice pa so ostali praznih rok. Domačini so nesporni favoriti. Tržaški Bor Cunja Avtoprevoz bo gostil dobro znani Volley Bali iz Vidma. Borovci imajo z Videmčani izredno ugoden obračun, (3:1 tako v gosteh kot doma). Bržkone čaka vsaj na papirju najtežja naloga Meblo Imsa, ki se bo moral podati v Pordenon. Tamkajšnji Volley je sicer napredoval v C-l ligo, a mladi odbojkarji združene slovenske ekipe so pravo odkritje letošnjega prvenstva in upati je, da se bodo znova izkazali.
Slogašicam je letos uspel veliki met, v nadaljevanju deželnega pokala pa žreb jim ni bil naklonjen, saj se bodo spoprijele s Felice Ideo Kennedyjem, ki jih je v prvenstvu edini dvakrat premagal. Slogašicam se sedaj ponuja priložnost, da se odličnim nasprotnicam oddolžijo. O Prati, nasprotniku Sokola Indules, velja povedati, da je glede na končno uvrstitev objektivno slabši nasprotnik, a prvenstveni obračun je bil izenačen, saj je Prata zmagala doma s 3:2, v Nabrežini pa je izgubila s 3:0.
DANAŠNJI SPORED - MOŠKI: 20.30 v Gorici, slovenski športni center: 01ympia - Crismare Tržič; 20.30 v Trstu, stadion 1. maj: Bor Cunja Avtoprevoz - Volley Ball^ Videm; 20.30 v Pordenonu: Volley Pordenon - Meblo Imsa; ŽENSKE: 18.00 v Prati: Prata - Sokol Indules; 18.00 na Opčinah, šola De Tomma-sini: Sloga Koimpex - Felice Idea Kennedy. (G. F.)
Članski turnir G. Sarti
Kljub slabi igri Jadran v finalu
JADRAN TKB - TECNOLUCE 83:82 (47:38)
JADRAN TKB: Starc 7 (1:1), Ober-dan 5. (5:8), Čuk 30 (2:7), Pregare 12 (6:9), Stanissa, Pertot, Valter Sosič 2, Rauber 17 (2:6), Smotlak 10 (2:2), Martin Sosič.
ON: 25. PON: Starc (36), Smotlak (38), Pertot (38).
V včerajšnjem polfinalnem srečanju članskega turnirja, ki ga prireja Don Bosco za memorial Don Giacomo Sarti, so jadranovci po pričakovanju pre" magali moštvo Tecnoluce, ki igra v D' ligi, in se uvrstili v drevišnji finale. ‘ finalu bodo jadranovci igrali proti p°j stavi Latte Carso, ki je na drugi tekm1 s 114:107 premagal Don Bosco. Dreviš' nje srečanje se bo pričelo ob 21.30.
Jadranovci so včeraj igrali zelo sla' bo, demotivirano. Nasprotniki pa so se vrgli zanosno v boj za vsako žogo bili vsaj glede požrtvovalnosti dale boljši od naših.
Edina, ki sta v naših vrstah zadovoljila, sta bila Mauro Čuk, ki je bil s 3 točkami tudi najboljši strelec srečanj?' in tudi Klavdij Starc, ki je v ključn^ trenutkih srečanja poživil Jadranov^ igro in tudi izvedel več lepih protin8 padov. (jan)
ŠD Grmada Hobles danes v Tridentu
Pet rolkarjev ŠD Gramda Hobles bo danes udeležilo tekme v kraJ Zambana v Tridentu.	, a
Start tekmovanja bo ob 15. uri progah 2.100 m, 5.100 m, 8.100 ni 16.200 m. (E. I.)
Drugi zbor UISP za gorska kolesa
UISP bo jutri okoli športnega cenL*i M. Ervatti priredil zbor koledsarsj^g za gorska kolesa za moške in žen under 15. Start bo ob 9.30. Vpisnin8 v je možna pred tekmo samo.
Dirka tris	a
MILAN Zmagovita kombinačt. dirke tris je ta teden bila 2-4-3- D po nikov je bilo 1.666, ki bodo	je
600.100 lir. Skupni nagradni f° znašal 1.470.251.000 lir.
Jutri v repenski telovadnici v organizaciji ZSŠDI
Finalni turnir pokala Šumi
Osrednji košarkarski dogodek tega konca tedna bo gotovo finalni turnir za pokal Šumi, ki bo jutri, v nedeljo, v občinski telovadnici v Repnu.
To je prvič, da finale tega tako pomembnega mladinskega košarkarskega turnirja, ki je ena največjih mladinskih manifestacij v Sloveniji sploh, organiziramo pri nas.
Košarkarska zveza Slovenije je poverila organizacijo Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, kar je seveda laskavo priznanje za ves naš šport. Da pa je ZSŠDI organizator, je seveda velika zasluga mlade selekcije ZSŠDI, ki je osvojila prvo mesto tako na četrtfinalnem turnirju v Novem mestu kot na polfinalnem turnirju v Sežani in se je tako seveda uvrstila v finale.
Selekcija košarkarjev letnikov 1977 in 1978 društev Bora, Kontovela, Poleta in Sokola se je pod vodstvom Borovega trenerja Adrijana Kovačiča seveda zelo vestno pripravila na to zelo zahtevno preizkušnjo. Fantje so pridno trenirali vse te dni, odigrali so tudi nekaj prijateljskih tekem in zato pripravljeni in predvsem motivirani čakajo na ta turnir, Če bi osvojili prvo mesto, bi bili tudi prvi košarkarji iz zamejstva, ki bi posegli po tem prestižnem pokalu. Naši selekciji sta se pred leti sicer uvrstili v finale, nista pa uspeli poseči po prvem mestu.
Sicer pa jutrišnja manifestacija ni pomembna zgolj zaradi košarkarskih tekem. V repenski telovadnici se bodo zbrali mladi košarkarji iz Žalca, Kranja in Ljubljane. V Repen bodo dopotovali sodniki, košarkarski delavci, starši otrok. Priložnost bo to za nave-zanje novih prijateljskih stikov, za izmenjavo mnenj ne samo na košarkarskem področju.
Skratka, pričakujemo pravi športni praznik mladine in ne samo zanimivo košarkarsko prireditev.
SPORED FINALNEGA TURNIRJA
NEDELJA, 3. 6.
10.00: ZSŠDI - Žalec
11,15: F. Bevk Ljubljana - S. Jenko Kranj
13.00: skupno kosilo
15.00: finale za 3. mesto
16:15: finale za 1. mesto
Sledi nagrajevanje.
Vse tekme bodo v repenski telovadnici. (jan)
Mlade košarkarice iz Sežane druge
V soboto je v Ljubljani potekal finalni turnir pionirskega festivala v košarki za pokal Šumi, na katerem sodeluje več kot 50 osnovnih šol in 700 tekmovalk.
Na finalnem turnirju v Ljubljani so učenke osnovne šole S. Kosovel iz Se-
žane osvojile odlično drugo mesto. V tekmi za prvoa mesto so namreč izgubile z vrstnicami šole Danilo Kumar iz Ljubljane.
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA C
KONTOVEL HELVETIUS -
PLUMBERS	79:78 (39:39)
KONTOVEL HELVETIUS: L. Emili 21 (7:10), A. Pertot 2, Kneipp 3 (0:2), I. Pertot, Cunja, Bogateč 2, Nabergoj 4 (1:3), A. Emili 25 (7:10), Versa 21 (3:7), Cingerla 1 (1:2).
TRI TOČKE: Kneipp 1. PM: 19:34. ON: 22. IZKLJUČEN: A. Pertot (20).
Kontovelci so na najboljši način sklenili letošnje prvenstvo in sicer z zasluženo zmago nad ekipo Plumbers, proti kateri so v prvem delu prvenstva nerodno izgubili. Tekma je potekala izenačeno, saj sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Najprej so povedli gostje za kar 10 točk, a so jih domačini ob koncu prvega polčasa dohiteli. Tedaj so naši ostali brez dveh igralcev zaradi poškodbe oziroma izključitve. V drugem polčasu so bile razlike v točkah minimalne in tekmo je odločil v korist naših le koš Livija Emilija v zadnji sekundi.
Za zmago, četrto v letošnjem prvenstvu, je zaslužna vsa ekipa. Najbolj požrtvovalen in učinkovit pa je bil Aleksander Emili. (Andrej)
Danes in jutri v Dolini v okviru 25-letnice SD Breg
Pester nogometni spored
Dolinsko ŠD Breg slavi letos 25-let-nico ustanovitve in delovanja.
Ob tej jubilejni priložnosti so člani Nogometne sekcije priredili dva manjša turnirja, ki ju bodo danes in jutri °digrali na dolinskem nogometnem igrišču.
Današnji turnir je namenjen članom: poleg domače ekipe sodelujeta še eki-Pi Marušiči in Čostalunga. Uvodna *6Vma bo na vrsti ob 15. uri, ko se “Osta pomerili ekipi Breg in Marušiči. Oostitelji bodo odigrali tudi naslednjo tekmo, ob 17.30, tokrat proti Costalun-gi. Članski turnir, za katerega so organizatorji izbrali kriterij vsakega proti vsakemu, bo ob 18.30 zaključila tekma bted Costalungo in Marušiči.
Jutrišnji jubilejni turnir je name-bjen naraščajnikom.
Poleg Brežanov bodo igrale še eki-P.e CGS, Čostalunga in Muggesana, in ?jcer v tem vrstnem redu: ob 9.30 CGS-Costalunga, ob 10.50 Muggesa-ba-Breg, ob 16. uri mali finale in ob 17.30 veliki finale.
, Tekme obeh nogometnih turnirjev bodo trajale le 50 minut z dvema polčasoma po 25 minut.
Poleg tega je danes popoldne, z začetkom ob 16. uri, predvidena še prijateljska tekma med veterani Brega in za priložnost sestavljeno ekipo Mug-gia. Jutri zvečer, ob zaključku velikega finala turnirja za naraščajnike, bos-
ta ob občinski telovadnici v Dolini na vrsti še nagrajevanje in družabnost.
(dam)
Na sliki (foto Križmančič): naraš-čajniška vrsta Brega med pokrajinskim finalom s Portualejem.
Franko Drasič dobil
se eno priznanje
• Organizatorji tradicionalnega deželnega nagrajevanja najbolj zaslužnih odbojkarskih trenerjev, sodnikov, ekip in igralcev, ki ga vsako leto prirejajo v San Giorgiu di Nogaro, so prav gotovo zadeli v črno, ko so priznanje letos med drugimi podelili tudi našemu že dolgoletnemu trenerju prof. Franku Drasiču. Ob taki priložnost je torej intervju skoraj neizogibna obveznost...
Če se ozreš nazaj, kako gledaš zdaj na svojo skoraj dvajsetletno trenersko pot?
»Zame je največje priznanje to, da je v utemeljitvi te nagradepoudarjeno moje delovanja z najmlajšimi. Največ zadoščenj mi daje prav delo z naraščajem. Pri tem ne mislim samo na mlade odbojkarje in odbojkarice. Bil sem eden od začetnikov otroške telovadbe pri nas, še mnogo pred nastankom organizacij, kakršna je na primer Športna šola. Ko zdaj vidim naše že afirmirane športnike, ki so kot otroci vadili z menoj, čutim v sebi veliko zadoščenje. Vse moje delo je predvsem vzgoj-nopedagoško, ne žene me želja po doseganju takojšnjih rezultatov in rezultatov za vsako ceno, čeprav sem treniral tudi mnogo članskih vrst.«
Bi na kratko obnovil svojo trenersko kariero?
»Začel sem leta 1961, kot trener druge Borove ekipe, v kateri so bili igralci kot Uršič, Starc in drugi. Ker sem bil tedaj še premlad za trenersko izkaznico v Italiji, sem trenerski izpit opravil kar v Rovinju. Treniral sem vse do danes brez prekinitev, če ne upoštevamo obdobja od leta 1965 do leta 1968, ko sem študiral na visoki šoli za telesno kulturo v Rimu. Ob povratku v Trst sem prevzel moško Kra-' sovo ekipo. Treniral sem jo štiri leta, dosegli smo tudi napredovanje v C ligo. Na žensko področje sem prestopil leta 1973. Nekaj let sem vodil Borovo ekipo v B ligi, nato pa člansko ekipo Sloge, s katero smo napredovali do C lige. Odtlej sem bil tri leta trener združene ekipe Meblo, lani sem treniral furlanskega tretjeligaša Ausa Pav iz Cervignana, letos pa Kontovei-ke v D ligi. Zdaj se nameravam posvetiti izključno spet moškemu sektorju in sicer pri Slogi.«
Treniral si torej ekipe vseh vrst. Verjetno si se od leta do leta prilagajal situacijam in tekmovalcem, ki si jih imel na razpolago, toda nemara si se pri svojem delu vedno držal nekaj'načel, od katerih ne odstopaš. Katere je skratka tvoja trenerska filozofija?
»Moj sistem dela je zelo preprost: najprej sem vzgojitelj, šele nato trener; na prvo mesto postavljam vzgojni moment, šele nato dosežek. Z igralci skušam vzopstaviti sproščen odnos, da ne čutijo kot, da bi imeli pred sabo neko nezmotljivo avtoriteto, ki jih mori: skratka, želim biti prvi med enakimi. Mislim, da se mi je tak način dela vedno obrestoval. Zlasti za dekleta, ki sem jih treniral, je večkrat velja-
lo, da so igrale tudi zame, ker so razumela, da se zanje trudim. Povsod, kjer sem treniral, so me igralci lepo sprejeli in so bili žalostni, ko sem odhajal. S fanti je nekoliko drugače, todo tudi oni so trenerju predani, če vidijo, da jim ta s svojim strokovnim znanjem, lahko omogoči, da napredujejo in dosegajo uspehe.«
Kako gledaš na zamejsko odbojkarsko stvarnost in splošno na našo telesno kulturo?
»Zelo pozitivno. Uspehi, kakršnega so na primer dosegle Borove mladinke v Latini (na DP under 14 op. ur.), me osebno ne presenečajo. Ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da naša odbojka stagnira, da se prava odbojka začenja pri reki Piave. Na nagrajevanju v San Giorgiu di Nogam sem slišal, da razpolaga tamkajšnje društvo z 250 igralkami. Toliko jih verjetno pri nas premoremo vsi skupaj, pa vendar v ničemer ne zaostajamo za najboljšimi ekipami v naši deželi in verjetno tudi v Italiji ne. Rekel bi, da imamo v zamejstvu pravo odbojkarsko šolo. Če se primerjamo z društvi, ki delajo v približno enakih pogojih kot mi, smo celo precej boljši. Naš trenerski kader je mlad in zelo kakovosten. Šepa nekoliko organizacija, ker ni dovolj ljudi, ki bi znali dovolj strokovno voditi društva. Pomembno je po mojem tudi to, da na Tržaškem spet rase zanimanje za odbojko tudi med fanti.
Če bi hoteli delovanje v zamejskem športu preusmeriti na čisto iskanje rezultatov, pa bi seveda bilo treba marsikaj spremeniti. Prvi pogoj je dobra organizacija, sledijo po vrsti finančna sredstva,. igralski kader in primerno strokovno vodstvo.«
Bi ob koncu najinega pogovora rad še kaj povedal?
»Bi in sicer to, da je moja skrita želja ta, da bi spet imeli pri nas tako ekipo, kakršna je bila združena ekipa Meblo. Nanjo me vežejo najlepši spomini moje trenerske kariere.«
Pogovor zapisal ALEKSANDER KOREN
r-
I
Podvig Primexa iz Vrtojbe
, ^ nogometnih ligaških tekmovanjih e Ponekod že vse znano, za nekatere ^ ltnorske ekipe pa prihaja zares čas T^Pletov. Slednje velja posebej za 'Republiškega ligaša Koper, ki je
zadnjem katastrofalnem porazu z
rohlnStvom v Bihaču (1:5) ponovno na iat U *zPaBa. Do konca prvenstva osta-,	,še dve koli, Koprčani bodo odi-
j*1 po eno tekmo doma in v gosteh, dn rS1^aJ Pa ie odvisno od razpleta v u ,9* zvezni ligi. Po drugi strani mora gQ a jutri (dve točki je prinesla tudi z psovanja v Novem mestu) samo še stan Pu naslov prvaka Slovenije. Ob-- 'T noVOrmrižlriVi	v lim pa po
se bo
: novogoriških Vozil v ligi pa po po^-nizaciji tekmovanja (liga se bo Uje v Za ^va člana) n' ve^ vpraša-Po V °Pmočni ligi bo vse znano šele Jatj aeP®ljskem zadnjem kolu. Toda Preti nt ^'a(na ima dve točki prednosti še uklim in že slavi, negotov je le Priin Stane'r Postojne. Končano pa je šjp, °5. 0 prvenstvo, ki ga je dobil skl Branik pred Brdi in Vodicami.
Prvenstvo so sklenili tudi rokometaši in rokometašice v slovenskih ligah. Pri moških so od primorskih moštev najvišje Ajdovci na 3. mestu, Jadran in Ferrotehna pa sta pristala eden ob drugem tik pod sredino lestvice. Prav tako s 3. mestom je uspešnejša primorska ekipa Burja, medtem ko sta za Ferrotehno le še dva tekmeca in o njeni usodi bo odločalo to, kakšen bo poslej sistem tekmovanja.
Balinarji sežanske Skale so pripravili že drugo neprijetno presenečenje zapored. Tekmo prve zvezne lige s Poljem so izgubili kar na domačem balinišču.
Svoj največji uspeh pa so dosegle namiznoteniške igralke Primex Vrtojbe. Po zmagah na Ptuju in v Varaždinu so si zagotovile naslov prvakinj medrepubliške lige in uvrstitev v naj-višji tekmovalni razred v Jugoslaviji. Za njimi je ostala prav druga primorska ekipa - Semedela, ki je izgubila odločilno srečanje v Tuzli. (DK)
Ruzzier spet odličen
Ru,.^0 dveh drugih mestih v zadnjih dveh letih, je našemu hitrohodcu Fabiu Tetnb r)U usPel° zmagati na tekmovanju, ki je za njegovo društvo gotovo najpo-po . .nelše v celi sezoni in sicer na »Intercityju«. Na tem tekmovanju nastopajo Quj Be,atleti iz petih društev (Ruzzierjevo M. C. Centro Lazio, špansko St. ig sv6\a 6 ^aBes' švicarski SAL Lugano, ter zahodnonemški društvi LGU Brake legSa ^erder Bremen), katerim sta se letos pridružila še špansko Colonya Pol-kal0 v jiaiiorca ter vzhodnonemško Robotron iz Dresdena. Tekmovanje je pote-^ržavn' 6mnu' lcot iansk° leto ie Bil nesporni favorit zahodnonemški večkratni Italiji”1 Prvak ter reprezentant Alfons Schwarz, ki je že pred letom dni zmagal v tri Oj. nn r°krat pa mu je naš Ruzzier vrnil milo za drago in že takoj po startu l^l P°ie9riil, kar je vse presenetilo.
Prven ai ornenimo še, da je pred tednom dni Ruzzier nastopil tudi na avstrijskem atl6t , »open«, ki se je vršilo v Spittalu na razdalji 20 km in kjer je bil naš hti tek 1 odiičen, saj je bil kot 5. na končni lestvici prvi med zahodnoevropski-rnovalci- Zmagal je Sovjet Ihly, pred Čehoma Hudakom ter Boskom in Jovanom Balekom.
Odločilna zmagovita bera na začetku lige
S prvenstvene tekme krasovcev proti ekipi Pastajolly
(Foto Magajna)
Pred nedavnim se je končalo rokometno prvenstvo C lige, v katerem je nastopila tudi zaenkrat edina zamejska rokometna ekipa Kras Trimac. Krasovo moštvo se je med 12 ekipami uvrstilo na končno 6. mesto, kar lahko štejemo za uspeh, če pomislimo, da smo na začetku sezone imeli za optimiste tiste, ki so upali na obstanek v ligi. Razlog za malodušje je bil nenadna odsotnost temeljnih igralcev, ki so v velikem številu odpotovali na služenje vojaškega roka. Letošnja prva postava Kraševega moštva je bila tako močno različna od lanske, saj je moral trener Lazar dodeliti veliko odgovornih mest v ekipi manj izkušenim igralcem.
Ravno ti igralci (omenimo Vremca in Pertota) so zelo ugodno presenetili in vse bojazni so se izkazale za neutemeljene, saj se je celotna ekipa po vestnih predprvenstvenih pripravah dobro uigrala. Takoj na začetku prvenstva je Kras začel nizati zmage, ki so ga popeljale v višje predele lestvice, skrbi glede nazadovanja pa so bile kaj kmalu pozabljene.
V sredini prvenstva je ekipa zašla v težjo krizo, na srečo pa so si krasovci še pravočasno opomogli. Tako so lahko sproščeno odigrali končni del prvenstva, za katerega je bil značilen močan upad prisotnosti na treningih in tekmah zaradi študijskih obveznosti številnih igralcev.
V 22 tekmah je Kras zbral 20 točk, ki so končni izkupiček devetih zmag, dveh remijev in enajstih porazov. Skupno so Krasovi rokometaši dali 498 golov, dobili jih pa 506. Ne preveč točni so se izkazali pri izvajanju sedemetrovk, saj so jih skupno realizirali le 65%, (72 na 111), še najboljši izvajalec penalov je bil VVeisse-negger (71%). Škoda, da se je tirolski igralec moral sredi prvenstva odpovedati nadaljnjemu nastopanju s krasovo ekipo, saj je bil njegov doprinos večkrat odločilen. Daleč najboljši strelec je bil Kozlovič, ki je vse gole zadel iz akcije, saj ni streljal niti ene sedemetrovke. Lestvica Krasovih strelcev: Kozlovič 142, Weisse-negger in Milič 77, Sardoč 66, Vremec 47, Pertot 30, Raseni 27, Fonda 13, Ober-dan 8, Race in Grilanc 5, Peric 1. (Pjotr)
obvestila
SMUČARSKI KLUB DEVIN prireja v nedeljo, 10. t. m., 1. spretnostni sprehod po kraških gmajnah z mo-untain bike. Vpisovanje na štartu na Šempolajskem trgu od 8.30 do l6. ure. Vabljeni vsi!
ŠD ZARJA
sklicuje v sredo, 6. junija, redni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni člani in simpatizerji.
SMUČARSKI KLUB DEVIN vabi člane na družabni večer, ki bo danes, 2. junija, ob 20.30 v sedežnih prostorih v Cerovljah. Ob priliki bodo nagrajeni tekmovalci. Vabljeni!
JK ČUPA
iz Sesljana organizira jadralne tečaje v poletnih mesecih za mlade do 14. leta. Vpisovanje na društvenem sedežu ob sobotah od 16. do 19. ure. Tel.: 299858.
ŠZ JADRAN
sklicuje v ponedeljek, 4. junija, redni občni zbor, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
sporoča, da je v teku vpisovanje za tekmi "Okoli sveta" (letnik 1979 in mlajši) in za "Tri točke" (odrasli), ki bo v torek, 5. junija, na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 16.30 za najmlajše in ob 19. uri za odrasle. Vpisnina je 3.000 lir za odrasle ter 1.000 lir za minibasket. Interesenti se lahko prijavijo do 5. junija na uradu ŠZ Jadran v Prosvetnem domu na Opčinah (vsak dan, razen ob nedeljah) od 10.30 do 12.30, tel. (040) 214303.
ŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO prireja jutri, 3. t. m., ogled Botaničnega vrta v Zgoniku, ki ga bo vodil dr. Stanko Budin. Zbirališče ob 15. uri pri naftovodu pred vasjo. Vljudno vabljeni!
ZŠSDI
obvešča, da bo v torek, 5. t. m., ob 21. uri v Koči pod Rupo v Repnu seja balinarske komisije. Govor bo o organizaciji zaključnega večera z nagrajevanjem udeleželencev letošnjega zamejskega balinarskega prvenstva.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70,- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči rpčun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
član italijanske asopisni :ov FIE
sobota, 2. junija 1990
H
zveze časopisnih
V zvezni strategiji proti upornim Litovcem zijajo vse večje in nevarne razpoke
Srečanje Jelcin-Landsbergis prvi korak pri rušenju gospodarske blokade Litve
Vzhodna Nemčija brez grba
MOSKVA — Novoizvoljeni predsednik Ruske federacije Boris Jelcin je včeraj v Moskvi sprejel litovskega predsednika Vytautasa Landsbergisa, ki se je vračal iz Prage, kjer se je sestal s predsednikom CSFR Vaclavom Havlom. Kot je kasneje izjavil litovski predstavnik v Moskvi Egidijus Bicka-uskas, je bil enourni pogovor »prisrčen in prijateljski«, »postavila sta temelje bodočemu spodbudnemu neposrednemu sodelovanju med Rusko federacijo in Litvo«. Jelcin naj bi obsodil gospodarsko blokado Litve in potrdil svoj program, da mora Ruska federacija vzpostaviti trgovinske in gospodarske stike z drugimi sovjetskimi republikami, ne glede na diktate Kremlja.
Litve pa včeraj ni podprl samo Jelcin, gospodarsko blokado je obsodil tudi podpredsednik beloruskega vrhovnega sovjeta Stanislav Šuškevič. Po njegovem je nedopustno, da so zvezne oblasti sprožile blokado brez predhodnega posvetovanja z beloruskim vrhovnim sovjetom. Številni beloruski obrati so namreč tesno odvisni od sodelovanja z litovskimi, tako da je blokada prizadela tudi belorusko gos-
podarstvo. Še več, Šuškevič je »brez pomislekov« podprl litovsko neodvisnost, ker jo je proglasil »svobodno izvoljeni litovski parlament«. Bolj konkreten je bil moldavski vrhovni sovjet, ki je včeraj kratkomalo priznal litovsko neodvisnost.
Kremeljski napori, da bi strli litovsko samobitnost, pa dobivajo nove udarce. Včeraj so v Vilniusu sporočili, da so prejeli prvo pošiljko poljskega sladkorja in olja. Tem dobavam se bodo v prihodnjih dneh pridružile še pošiljke oblek in otroške hrane.
Vseeno pa je položaj v Litvi že dramatičen. Zaradi pomanjkanja energije in surovin je brez dela že več kot 46 tisoč delavcev. Število pa se bi lahko še povečalo, če ne bodo v kratkem omilili blokade. V Vilniusu sedaj upajo, da bo moral Gorbačov spremeniti svojo strategijo, ker bi bil neposredni spor z Jelcinom in Rusko federacijo izredno nevaren.
Boris Jelcin pa je prav včeraj novinarjem povedal, da je pripravljen, »da gre Gorbačovu naproti« in da bo »pozabil na vse osebne udarce, ki jih je dobil od Gorbačova«, tako da bi konfrontacijo zamenjal dialog.
Predsednik RSFSR Boris Nikolajevič Jelcin	{Telefoto AP)
BERLIN — S sten vzhodnonemških javnih poslopij so včeraj začeli odstranjevati državni grb: kladivo, kompas in žitni klas v lovorovem vencu. Ukrep je ljudska skupščina (Volkskam-mer) sprejela v četrtek in je postal takoj operativen. Že v noči na petek so namreč v dvorani ljudske skupščine odstranili ogromni grb, delavci pa so delali vse do zore. Grb so v teku dne odstranili tudi s pročelja palače.
Kladivo, žitni klas in kompas pa bosta kljub ukrepu ostala na državni zastavi Nemške demokratične republike. Vzhodnonemška in zahodnonem-ška zastava imata namreč iste barve zato je skupščina odločila, da zastave ne bo spreminjala, ker bi to lahko povzročilo precejšnje nevšečnosti in zmedo. Vzhodnonemški grb bo ostal tudi na kovancih, ki so še v obtoku, s prvim julijem pa bo prišel v obtok nov, drugačen drobiž, ki bo nadomestil starega.
Včeraj je Volkskammer začela razpravo o 26 členih novega kazenskega zakona. Zakonski osnutek obsega 800 strani in ima veliko skupnih točk z zahodnonemškim sodnim postopkom.
Na Japonskem potresni sunek brez posledic
Z ognjem v bitko za pitno vodo RK priskočil na pomoč Neaplju
TOKIO — Japonske seizmografske naprave so včeraj zjutraj zabeležile močan potresni sunek z epicentrom na dnu morja v neposredni bližini Tokia. Sunek 6. stopnje po Richterjevi jakostni lestvici ni povzročil škode ali žrtev, vendar je meteorološki zavod sprožil železniški alarm.
Japonske železnice so nemudoma ustavile promet znanih hitrih vlakov skinkansen. Ustavili so 20 rednih voženj in 16 voženj hitrih vlakov. To je povzročilo nemalo nevšečnosti prebivalstvu, ki je sicer že od mladih nog navajeno na sožitje s potresnimi sunki, a ne ve, kako na delo, če mu odvzamejo vlak.
V nekaj urah se je na železniških postajah gnetlo več kot pet tisoč potnikov, ki so potrpežljivo čakali na prevoz. Po krajšem premoru pa so odprli tokijsko letališče Narita, ki so ga zaprli iz previdnosti.
NEAPELJ — Pomanjkanje pitne vode je še vedno v ospredju pozornosti neapeljskega prebivalstva, ki se je tudi včeraj zbralo na ulicah, da bi demonstrirali proti občinski upravi, ki še ni rešila vprašanja redne dobave vode. Skupine po 60 do 70 oseb so poskrbele za cestne blokade v Ponticelliju, San Giovanniju a Teduccio ter na Trgu SanfErasmo. Sredi cestišča so nakopičili odpadni material, smeti in staro pohištvo ter te protestne grmade zažgali.
Gasilci so imeli kar precej dela z gorečimi smetnjaki, neapeljska sekcija KPI pa je organizirala povorko v Ponticelliju.
Čeprav je dobršen del vzhodnih neapeljskih četrti še vedno brez vode, je prav včeraj pričela redno delati prenosna aparatura, ki skrbi za čiščenje vode. Gre za devet med seboj povezanih premičnih enot rdečega križa. Do danes so podobne naprave uporabili
po potresih v Furlaniji in Irpiniji. Težka vozila so povezana med seboj, zadnje vozilo v konvoju pa analizira ka-kovost prečiščene vode.
Vodo čistijo s posebnimi aktivnimi 1 filtri, ki zadržujejo vse kemične in bakteriološke usedline. Neoporečno vodo nato pakirajo v plastične vrečke. Naprave, ki vsako uro prečistijo in za-' | pakirajo 4.000 litrov pitne vode bodo delovale nepretrgoma. Gasilci in vojska so dali na razpolago svoje cisterne za prevoz večje količine vode, vendar 1 ne smemo pri tem pozabiti na dejstvo, I da ne gre za pomoč prebivalstvu, nad J katerim je udarila mačehovska narava, temveč za »rutinsko« pomoč.
Enote rdečega križa so na delu, ker so politiki desetletja zanemarjali vprašanje pitne vode v milijonskem Neaplju, tako da so sedaj številna območja brez neoporečne vode.
Na sliki (telefoto AP): protesti na neapeljskih ulicah.
Priprave nemških Korošcev na 70. obletnico plebiscita
CELOVEC — Če bo šlo tako naprej, bo na »koroškem prazniku, na katerega so vsi povabljeni«, ob 70-letnici koroškega plebiscita slovenske udeležbe komaj za seme: pop ansambel »4J« in »mladi slovenski pisatelj«, čigar imena deželni glavar Jbrg Heider še ne želi objaviti.
Čeprav bo vsaj ena prireditev evropskega značaja, kot poudarja Haider ob predstavitvi programa plebiscitarnega slavja od 6. do 10. oktobra, in bo del programa v znamenju skupnosti Alpe-Jadran, bo temeljna značilnost, kot kaže, demonstrativna odsotnost koroških Slovencev ali vsaj velike večine le-teh in dejansko dosledna nemška enojezičnost. Vsi programi, znaki z geslom »Ena Koroška«, spominska knjiga itd. bodo v nemščini, ker je ta »državni jezik«, torej ne tudi v slovenščini, ki na Koroškem pač ni priznana.
Stebri proslave bodo tradicionalni. Začela bo brambovska zveza, znana po nemškonacionalni vnemi. Sledilo bo »evropsko« srečanje, vsakoletni shod bivših pripadnikov Hitljerjevega Wehrmachta in divizij SS iz Evrope. Položili bodo vence na grobove voditeljev plebiscitnega boja za nemško Koroško, med njimi kasnejšega vnetega nacista Hansa Steinacherja.
, V okviru mladinskega srečanja Alpe-Jadran pripravljajo nastope mladih skupin iz Slovenije, Hrvatske, Furlanije-Julijske krajine in Madžarske.
Na dan obletnice plebiscita, 10. oktobra bo velik sprevod, ki pa bo trajal manj časa kot pred desetimi leti; tedaj šest ur in 17 minut. Med slavnos-
tnimi govorniki so napovedani avstrijski predsednik Waldheim, zvezni kanlcer Vranitzky in deželni glavar Haider. Ta je na slavje povabil najvišje predstavnike držav oz. dežel, včlanjenih v skupnost Alpe-Jadran, kakor tudi avstrijske deželne glavarje.
Zveza slovenskih organizacij je odklonila udeležbo na slavju. Odgovor druge osrednje organzacije, Narodnega sveta je pričakovati kmalu.
Naš tednik, glasilo Narodnega sveta, komentira odmeve na izjavo predsednika vlade Lojzeta Peterleta v zvezi z morebitnim opravičilom svojcem »odvedenih« Korošcev. »Domovinski« krogi s Heimatdienstom na čelu so jo obrnili v svoj prid in med drugim spet zahtevajo postavitev spomenika »odvedenim« sredi Celovca. List piše: »Obračanje vsebine in smisla Peterletove izjave, ki meri na spravo in razčiščevanje zgodovinskih dejstev, je pokazalo, da je tem krogom odkrita in poštena sprava tuja kot španska vas oz. da so si odvedene vzeli v svoj politični zakup. Z odvedenci, ki se ne morejo več braniti, so barantali in mešetarijo še danes kot z blagom, ki ga lahko uporabljajo v politični igri proti koroškim Slovencem in proti Sloveniji. Naj spomnimo na zločine, ki so jih nacisti zagrešili na Koroškem nad Slovenci in nad nemško govorečimi, in na tiste, ki so jih zakrivili na Slovenskem. Prav koroški nacisti pa so bili vodilni pri izvajanju zločinov v Sloveniji in na Koroškem, pa še marsikje drugje.«
JOŽE ŠIRCELJ
Kitajska kultura še molči
PEKING — Pred letom dni, 4. junija, so na Trgu Tienanmen kitajske oblasti s krvjo zatrle študentski protest. Trg je bil od takrat zaprt javnosti, po njem so se ljudje lahko sprehajali le ob izjemnih priložnostih. V ponedeljek ga bodo ponovno zaprli. Pekinške mestne oblasti so sporočile, da bodo na trgu potekale razne manifestacije, ki jih uradni koledar sicer ne upošteva. Jutri bodo na primer imeli šolski otroci nekakšne spomladanske igre, v ponedeljek pa bodo na trgu uradno predstavili septembrske Azijske igre. Višek manifestacije predstavlja razstava avtomobilov z nekakšno akrobatsko revijo. Brez dvoma bo to paša za oči Kitajcev, hkrati pa je tudi dokaz, da je 4. junij tabu, ki se ga ne sme niti posredno omenjati.
Poleg molka oblasti pa javnost, predvsem tujo, vznemirja molk kitajskih naprednih kulturnikov. Mnogi med njimi so odsedeli več mesecev zapora, nekaterim je uspelo pobegniti na tuje, za nekaterimi pa ni nobene vesti. Tisti, ki si upajo še spregovoriti, pa menijo, da njihov molk ni izraz strahopetnosti, temveč sad ugotovitve, da je zaenkrat najbolje tako. »Ničesar drugega nam ne preostane, kot da ustvarjamo med štirimi stenami in naše izdelke hranimo za bodočnost,« je povedal eden od mladih piscev, ki je bil osem mesecev izoliran v nekem pekinškem hotelu, ker v zaporih ni bilo več prostora.
V kitajskih kinematografih in gledališčih niso od junija lani predstavili nobenega novega dela, prav obratno, na ekranih so se spet pojavili filmi in dokumentarci iz časa kulturne revolu-
cije. Mrtva je tudi gledališka dejavnost. Upravitelji gledališč so od mlajših in tudi od že uveljavljenih dramaturgov zahtevali, naj predelajo Maoce-dongove govore o razredni kulturi. Menijo namreč, da morajo kmetje in delavci spet postati protagonisti »razvijajoče« se družbe in da je treba spet poseči po slavospevih socialistične stvarnosti. Take'predelave pa se menda ni lotil še nihče. Nekako v posmeh
proti vsakemu poskusu po demokrat'" zaciji družbe, pa so pred dnevi v Pe' kingu podelili spomladanske literarfl6 nagrade. Za šefa komisije so imenoval* osemdesetletnega Wang Zena, ki ie bil med najglasnejšimi nasprotniki 1*' beralne politike Flu Jaobanga in TA° Zianga. Wang Zen je nagrado podel* edinemu kandidatu, ki je v sedeffld®’ setih letih v pekinškem narečju op® val »nove socialistične pridobitve«-
Nov Salon za hujšanje po metodi Ryodoraku v Ankaranu, s katero
shujšate 8 -12 kg mesečno

			
Pred kratkim je bila v Ankaranu otvoritev Salona za zdravje in lepoto, Y katerem dela priznan team strokovnjakov iz Ljubljane. O izrednih uspehih pp opravljanju prekomerne teže in drugih težav, ki zmanjšujejo uspešnost i" zdravlje sodobnega človeka, smo se želeli sami prepričati.
V prelepem predelu Sončni park pri Ankaranu, kjer je bila nekdanja bolnišnica, Vas v udobni sprejemnici sprejmejo s prijaznim nasmehom in iskrenim zanimanjem za Vase počutje. Brez odvečnih formalnosti in čakanja se o svojih problemih pogovorite z zdravnikom.
Pospremijo Vas v sosednji prostor, kjer sledi Ryodoraku neboleča stimulacija akupunturnih točk, s katero odpravljajo apetit, razdražljivost, nespečnost motnje koncentracije in številne druge nevrotske težave ter bolečine (v sklepih, mišicah, glavobol itd.).
O uspešnosti takega pristopa govorijo obiskovalci sami:
Sonja J. iz Kopra: Neštetokrat sem že poskušala shujšati, vendar vedno brezuspešno. V Ljubljani sem v salonu za zdravlje in lepoto brez posebnin težav shujšala v nekaj mesecih že 30 kilogramov, hujšanje pa sedaj nadal]**! jem v Ankaranu. Z dieto sem zadovoljna, preprosta je in raznovrstna. Zaraj* akupresure svoje krize lažje premagujem: lažje krotim tek, nimam motečm glavobolov ih krčev v želodcu. Sedaj sem s svojo zunanjostjo bolj zadovol]1’® m nimam več občutka manjvrednosti. Poučili so me tudi, katere napake sen delala in kako moram ravnati v bodoče. To se mi zdi zelo pomembno, saj si n želim biti nikoli več takšna kot prej.	.
Kaj bi še dodali? Če imate probleme z odvečnimi kilogrami, pokhnP. Salon za zdravlje in lepoto IATROS Ankaran - Sončni park, Jadranska l2/7^' tel. 003866/52425 (vsako soboto, nedeljo ali ponedeljek med 10. in 19. uro).
Pogovorite se lahko v slovenščini ali italijanščini.
Pogovorite se lahko v slovenščini ali italijanščini.
a; ’	■	-	-	* >
tržno obvestilo