Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 16. marca 1936
Štev. 63. leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
VECERNIK
MMIiu ui uprava: Murita*, Gosposka ul. *> / tolaton urf»rtniat»« aS«O.Mpra»a34SS lakaja raza« nadalje ta praznikov vaak dan ob 14. uri / Valja mesečno prajaman v upravi sil po poiti 10 Din. dostavljen na dom 12 Mn / Oplaši po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani t Postni čekovni račun it. 11.409
99
JUTRA
99
l .ua.ca in z njo vred Slovenija je bila včeraj v središču evropske in mednarodne pozornosti. Tudi Mariborčani so v stotinah pohiteli k včerajšnjim pomembnim tekmovanjem. Ob idealnih vremenskih prilikah,so se namreč včeraj vršile v Planici dolgo in težko pričakovane mednarodne smuške skakalne tekme, ki so v vsakem oziru prav lepo uspele. Računa se. da je včerajšnjim tekmam prisostvovalo nad 15.000 gledalcev, ki so prihiteli z 11 posebnimi vlaki ter številnimi avtomobili in avtobusi. Prireditve so počastili s svojo navzočnostjo številni odličniki, med njimi kraljev zastopnik polkovnik Lukič, zastopnik ministra vojne in mornarice general Radisavljevič, škof dr. Rožman ki je tudi skakalnico blagoslovil. ter številni drugi zastopniki iz Beograda in vseh delov naše države.
Kmalu po 11. uri so se pričeli poskusni skoki, pri katerih je Čehoslovak Budjark skočil 73 m. Zatem so sledili skoki v konkurenci in so bili rezultati naslednji:
1, Josip Bradi (Avstrija) 213.6 točk; 2. Gregor Holl (Avstrija) 208.6; 3. Rudolf Rieger (Avstrija) 203.7 ;	4. dr. Hargld
Reinl (Avstrija) 198.5: 5. Franc Aschen-vvahl (Avstrija) 195.9;	6. Jean Lasseur
(Švica) 188.9; 7. Albin Novšak (Jugoslavija) 188.8; 8. Rudolf Vrana (čSR) 179.2; 9. Gustav Majer (Avstrija) 178.2; 10. Jan Lukeš (čSR) 175.7: 11, Franc Pribovšek (Jugoslavija) 174.9:	12.	O. Budiarek
(ČSR) 151.5.
Popoldne ob 13.45 so se pričeli skoki »zven konkurence in so bili rezultati za največjo dolžino:
1. Bradi (Avstrija) 88, 101 m (nov svetovni rekord);
2. dr. Reinl (Avstrija) 87. 98 m;
3. Aschemvald (Avstrija) 76, 96 m;
4. Budjanek (ČSR) 90, 95 m (padec);
5 Novšak (Jugoslavija) 80. 89.5 m;
6. Rieger (Avstrija) 82. 88 m;
7. Meyer (Avstrija) 70, 79 m;
8. Lassieur (Švica) 72. 77 m;
9. PHbošek (Jugoslavija) 71. 77 m;
10. Leuba (Švica) 70. 72 m (padec).
Po končanih skokih je general Radosavljevič pozdravil vse tekmovalce, nakar je bila razdelitev daril.
Prehodno darilo Nj. Vel. kralja-Petra II. ie prejel Avstrijec Bradi, isti tekmovale je dobil tudi darilo ministra za telesno vzgojo naroda in darilo uprave »Putnika« v Beogradu. Novšak ie prejel za najboljši jugoslovanski skok darilo g. ministra vojske in mornarice. Prehodno darilo ministra za trgovino in industrijo je oreiela avstrijska smučarska zveza. Avstrijec Holl je prejel darilo bana dravske banovine, Avstrijec Rieger .ie pre-•'e! darilo ljubljanskega župana, poleg testa Pa je nrejel še Novšak, naš najboljši skakalec, darilo dnevnika »Pravde«.
nrenka kapla je kanila v kupico sijajno ^'•'■"bue zimskošportne veleprireditve: *adi letos Norvežani niso skakali. Na IPla-^ici je sicer bila zbrana ekipa s Birgerjem ,n Sigmundom Ruudom na čelu. toda j^di nekaterih malenkostnih kapric krat-komalo niso nastopili. Pa kljub temu. da ni-so tekmovali Norvežani, je padel svetovni rekord in zdai vsi vemo. da ves ;ri'd ni bil zaman in da bo tudi v hodoče mie Planice slovelo po vsem svetu. Pla-nca ostane živ dokument naše iniciativ-
tlristi in vztrpinnsti.
^ Obsedno stanje v Romuniji se je v
^islu zadevnega odobrenega zakona v skuščiri; podaljšalo za dobo nadalnjih Sest mesecev.
Ob Temzi neprodirna politična megla
NEMČIJA STAVI POGOJE. HLADEN NEMŠKI CUREK NA DIPLOMATSKE GLAVE. FLANDIN: IZSTOPILI BOMO IZ DRUŠTVA NARODOV. - PARIŠKI LISTI: NEMŠKI ODGOVOR JE BRUTALEN MANEVER, NESRAMNOST, DIPLOMATIČNA KOMEDIJA. - TRI FRONTE OKOLI ZELENE MIZE — ENA S FRANCIJO, DRUGA Z ANGLIJO, TRETJA Z NIKOMUR.
BERLIN, 16. marca. Nemška vlada je z ozirom na povabilo generalnega tajnika Društva narodov za udeležbo pri londonskih pogajanjih sveta Društva narodov odgovorila sledeče: »Nemška vlada je načelno pripravljena sprejeti povabilo sveta Društva narodov. Pri tem pa izhaja iz vidika, da so njeni zastopniki pri posvetovanjih in sklepih sveta enakopravni z ostalimi zastopniki v svetu Društva narodov zastopanih držav. Razen tega mora nemška vlada opozoriti na sledeča temeljna dejstva: Postopek, po katerem sta belgijska in francoska vlada dali pobudo za sklicanje sveta, se ne izčrpava v vzpostavitvi nemške suverenosti v porenski coni, marveč se je združila z obsežnimi konkretnimi predlogi za novo zajamčenje miru v Evropi. Nemška vlada smatra svojo politično akcijo kot nekaj celotnega, kar se ne da rahljati ali razčlenjevati. Radi tega se more udeležiti pogajanj sveta edino tedaj, če ima jamstvo, da so v poštev prihajajoče države pripravljene, čim preje pristati na pogajanja glede nemških' predlogov. Nemška vlada bo radi tega navezala stike e kraljevo britansko vlado, pod katere predsedstvom so se sestale locarn-ske podpisnice v Londonu k posvetovanju.
PARIZ. 16. marca. Zunanji minister Flandin je podal izjavo, da je drugi pogoj nemške vlade glede pogajanj o nemških predlogih nesprejemljiv. Dejal je: »Prišel sem v London, da se ugotovi kršitev locarnske pogodbe po Nemčiji, ne pa, da se pogajam z ,7rajhom”. Če bi se stvari drugače zasukale, potem se vrnem v Pariz in bomo v danem slučaju celo izstopili iz Društva narodov.«
LONDON, 16. marca. V oficielnih diplomatskih krogih je zbudi! odgovor nemške vlade k povabilu na zasedanje sveta Društva narodov bridko razočaranje.
PARIZ. 16. marca. K položaju se smatra v dobro’ poučenih krogih, da je stanje sledeče: Francija hoče izsiliti sankcijske ukrepe in grozi z izstopom iz Društva narodov. Anglija je za pogajanja z Nemčijo in proti sankcijam. Belgija se nagiblje k angleškemu stališču. Po informacijah »Petit Journala« pojdejo s Francijo Rusija. Romunija, Španija, Poljska, Čile in Turčija. Avstralija in Portugalska se nagibata k Angliji. Italija, Danska, Argentina in Ekuador pa se bodo glasovanja najbrže vzdržale.
PARIZ, 16. marca. Tukajšnji časopisi odklanjajo odgovor Nemčije na povabilo k zasedanju sveta Društva narodov. »Figaro« piše: Nemčija je bila povabljena, da pride v London in da se opraviči. Sedaj pa stavi Nemčija nesprejemljive pogoje. Nemški odgovor ni nič drugega kakor brutalen manever. Pertinax piše v »Echo de Pariš«, da je nemški odgovori nesramnost, Francija se z Nemčijo ne bo pogajala. S. Brice izvaja v i »Journalu«: Nemčija zahteva prehod preko protesta proti porenskemu udaru k razpravi o njenih predlogih. Vse skupaj je diploinatična komedija. »Republique« odklanja junctim v nemškem odgovoru. Nemčija hoče Francijo razdražiti od Anglije, kar ji pa ne bo uspelo.
Skieniena fronta preko 150.000 oboroženih Abesmcev
ASMARA, 16. marca. Priprave za odločilni sunek na eritrejski fronti gredo ii koncu. Italijani zasledujejo dva glavna cilja, in sicer srečanje s še nedotaknjenimi abesinskimi oddelki in zavzetje pokrajin, ki bi bile osnova za nadaljnje vojaške akcije. Po dobrih informacijah je na levem bregu reke Setit zbranih pod vodstvom deždamača Burruja 35.000 mož, pri Dessieju je neguš zbral okoli
40.000 mož. Ti polki imajo nalogo, da branijo ozemlje ob jezeru Ašangi in pri Ouoramu. Na južni fronti poveljujeta Vehib paša in ras Dašibu okoli Harrarja
35.000 vojščakom. Pri Cicikarju in Dagaburju izgrajujejo Abesinei nove obramb ne postojanke. Južno od Harrarja je razvrščenih 15.000 Arusijev. Ostalo fronto brani okoli 20.000 mož, h katerim je treba prišteti Še 10.000 vojščakov, ki so preostali od armade rasa Deste. Italijanom stoji nasproti več kakor 150.000 oboroženih Abesincev.
Dolgoletna zahteva gradiščanskih Hrvatov izpolnjena.
DUNAJ, 16. marca. Avstrijska vlada je izpolnila dolgoletno zahtevo gradlščasnkih Hrvatov, ki sc sedaj dobili za svoje manjšinske šole posebnega šolskega nadzornika iz vrst gradiščanskih Hrvatov. Imenovanje se je izvršilo v sporazumu s hrvatskimi avstrijskimi organizacijami. Novi hrvatski šolski nadzornik za gradiščanske osnovne šole in hrvatske dijake srednjih šol je g. R. Klaudus, znani profesor in slikar, ki je' študiral sli-karstvo na zagrebški umetniški akademiji. _____________________
NEWYORK, 16. marca. V vzhodnih predelih Zedinjenih držav ameriških in Kanade so nastale ogromne poplave. Po dosedanjih ugotovitvah! je bilo 32 človeških žrtev, med njhni 9 otrok. Dosedanja škoda se računa na 50 milijonov dolarjev.	1
Hom*e vesti
OKOLI SENATA.
Sobotno sejo senata je vodil podpredsednik dr. Uroš Krulj. Ko je senat prešel na dnevni red, je bila najprej izvolitev odbora za proučitev mednarodnih konvencij, ki jih je hedavno sprejela narodna skupščina. Ker je bila vložena samo ena kandidatna lista, se je glasovanje vršilo z aklamacijo in je bil izvoljen odbor, v katerem sta med drugimi dr. Albert Kramer in dr. Miroslav Ploj. Nato je bila izvolitev odbora za proučitev zakonskega načrta senatorjev Koste TimotijeviCa in tovarišev, glede razdolžltve kmetov. Tudi za ta odbor je bila predložena le ena kandidatna lista na čelu s senatorjem Timotijevidem. V njem je med drugimi senator Ivan Rucelj.
Dnevni red senata je bil s tem izčrpan. Prihodnja seja bo v sredo 18. t. m. ob
9.	in je na dnevnem redu razprava o konvencijah. Danes ob 9. še je pričela seja senatnega finančnega odbora.
IZ UČITELJSKIH VRST.
Upokojen je Miloš Grmovšek, šolski nadzornik v Siovenjgradcu, sreski šolski nadzornik v Krškem Ivan Hrovat pa je razrešen dolžnosti. Prestavljeni so sledeči učitelji in učiteljice: Muhič Gabrijela iz Ptuja v Slovensko Bistrico, Ravnihar Antonija iz Cirkovcev v Maribor, Kamen-šek Valerija iz Dolja v Šmarje pri Jelšah, Gabrovšek-Rutter Marija iz Šmarja v Razvanje pri Mariboru. — Postavljeni so sledeči novi učitelji: Breže Rudolf v Koprivno, srez Dravograd, Buda Stanislav v Velike Poljane, srez Kočevje, Čurma Viktor v Selce, srez Škofja Loka, Fugger Franc v Kolovrat, srez Litija, Golob Franc v Pertoče, srez Murska Sobota, Jarec Marjan v Cankovo, srez Murska Sobota, Kučan Koloman v Bodonce, srez Murska Sobota, Kofljajič Alojzij v Prihovo, okraj Konjice, Kuhar Ivan v Šafarsko, okraj Ljutomer, Kveder Pavle v Primskovo, okraj Litija, Lah Franc v Bučko, okraj Krško, Lebez Miroslav v Naraplje, okraj Ptuj, Mihelič Edvard v Vrš pri Sv. Treh kraljih, okraj Logatec, Gtič Pavle v Pečice, okraj Brežice, Pihler Alojzij k Sv. Urbanu, okraj Ptuj, Pipp Anton k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, okraj Maribor, desni breg, Schwarz Ivan k Sv. Miklavžu, okraj Laško, Stanič Feliks k Sv. Bolfen-ku v Slov. goricah, okraj Ptuj, Sušnik Rudolf v Unec, okraj Logatec, Šuman Ivan v Turnišče, okraj Dol. Lendava, Ver šič Mihajlo v Veržej, okraj Ljutomer, Vidmar Franc v Sovodenj, okraj Škofja Loka, Toroš Ljubomir k Sv. Urbanu, okraj Ptuj, Zajec Rudolf v Grline, okraj Murska Sobota, Dolenc Stanislav v Gor. Lendavo, okraj Murska Sobota, Ahačič Lu-dovik v Črešnjevec, okraj Metlika, Berce Vladimr v Koprivno, okraj Dravograd.
VOŽNJA NA ŽELEZNICAH BO DRAŽJA.
Naši dnevniki so že objavili, da bodo 1. aprila t. 1. na državnih železnicah povišane cene za prevoz potnijcov. S tem v zvezi so ugibali o odstotnem povišanju novih potniških tarif, ki pa stvarnosti ne ustrezajo. Da bi stvar postala jasno, je Izdala železniška uprava o povišanju potniških tarif tole jiojasnilo: »Povišanje znaša v tretjem razredu potniških vlakov za vse razdalje 10%, v tretjem razredu brzovlakov pri razdaljah do 100 km 9.09%, pri večjih razdaljah povprečno 7.55%. Ta razlika pri brzovlaku se pojavlja zato, ker se ravna tarifa za brze vlake v nasprotju s tarifo za potniške vlake po degresivni lestvici, to je z večjo razdaljo se zniža odstotek dodatka za brzovlak.
Kosanje pred sodnim stolom pravice
Neverjetne drznosti in pustolovščine nevarnega razbojnika in vlomilca
KAKO SE KOŠAJNC
Danes v ponedeljek je stopil pred mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča zloglasni 38-Ietni Franc Kolajne, čigar avanture in pustolovski vlomi ter razburljiva aretacija je še Mariborčanom v prav dobrem spominu. Državni pravnik ga je obtožil radi 10 tatvin in vlomov, ki jih je izvršil, in sicer je vlomil dne 14. julija 1935 v stanovanje Ele Grmekove v št. liju in odnesel razne predmete v skupni vrednosti 5340 dinarjev. Dne 20. julija 1935 je ukradel Tereziji Wazinger pri Sv. Petru v Avstriji razne predmete v vrednosti 370 dinarjev. Dne 20. julija 1935 je v Gradcu vlomil v zaprto stanovanje Josipa Ko-bina ter odnesel razne predmete v vrednosti preko 1000 dinarjev. Dne 21. julija se je splazil v stanovanje Ivana Rausch-hoterja v Gradcu in mu odnesel številne predmete v skupni vrednosti 23.000 dinarjev. V noči na 7. avgusta 1935 se je vtihotapil v stanovanje Krištofa Helforta v Gradcu in odnesel razne predmete v skupni vrednosti 12.000 dinarjev. Dne 17. avgusta se je v družbi Josipa Paj-mana znašel v Hrastju pri Limbušu in ukradel Rupertu Šmidu iz stanovanja predmete v vrednosti 9650 dinarjev. Nato je prikolovratil v Studence pri Mariboru in ukradel iz gostilniških prostorov Franceta Klemenšaka v noči na 7. septembra 1935 razne predmete v vrednosti 3813 dinarjev. Potem se je zopet podal v Avstrijo in 23. septembra 1935 te še odnesel J. Horferju v Ruckerlsber-gu razne predmete v vrednosti nad 1000 dinarjev. Dne 26. septembra 1935 zvečer se je pojavil v Waltendorfu pri -Gradcu ter ukradel iz zaprtega stanovanja Dominika. Evstaschija številne dragocene predmete v skupni vrednosti 18.000 dinarjev. Skupno gre torej za škodo okoli 85.000 dinarjev, ki jo je Košajnc povzročil številnim oškodovancem.
»N KER JE STRELJAL NA POLICIJO.
Razen tega pa je Košajnc tudi obtožen, ker je dne 30. septembra 1935 v Mariboru na begu pred organi cestne policije v Mariboru, ki so ga hoteli aretirati, oddal več strelov iz samokresa in ustrelil v glavo ključavničarskega pomočnika Franca Sadeka.
KOSAJNCEVA »KARIERA«.
Franc Košajnc je doslej bil trikrat kaznovan in je presedel v kaznilnicah preko 14 let radi težkih tatvin in drugih kaznivih dejanj zoper državna oblastva. Septembra 1934 je prestal zadnjo kazen 0 in pol let težke ječe, ki mu jih je prisodilo okrožno sodišče v Celju.
PAJMAN IN VIHER.
Ko je bil odpuščen iz. kaznilnice, se je Košajnc pojavil v Mariboru, kjer ima mater. Tukaj se je začel pajdašiti z Josipom Pajmanom in Antonom Viherjem. Košajnc je bil včasih v Avstriji, včasih pa v Mariboru. Preživljal se je s tatvinami in beračenjem. Koliko tatvin je Košajnc izvršil do aretacije dne 30. septembra 1935, ni točno dognano, ker je priznal samo tiste tatvine, ki jih ni mogel tajiti. V Avstrijo je hodil brez potnih listin, in sicer pri Št. liju. V obtožnici se domneva, da mu je najbrže dal instrukcije za varni prehod preko meje Anton Viher, ki je znan železniški tat in tihotapec.
OT) ŠT. ILJA DO WALTENDORFA.
14. julija 1935 je bila na vrtu Bauma-nove gostilne v Št. liju gasilska veselica. V gosfilni stanuje v posebni sobi Baumanova uradnica Ela Grmekova, ki je bila tudi pri veselici. Ker ni šla daleč stran, je pustila svojo sobo odklenjeno. Ko pa se je okrog 9. ure zvečer vrnila v svojo sobo, je strahoma opazila, da so ji izginili razni predmeti od kovčega od čevljev pa do likerja in raznih drobnih toaletnih potrebščin. Za tatom dolgo ni bilo sledu. Sled je bila podana, ko so avstrijski policijski organi zapleniti neki lcovčeg, ki ga je bil oddal Anton Viher 18. julija 1935 na graški pošti za Viher-jevo ženo Pavlo Viherjevo, ki je takrat bivala v Solnogradu. Nekaj dni po oddaji
kovčega sta posetila Viherjevo njen mož in Franc Košajnc. Tedaj je Košajnc dejal Viherjevi, naj bi kovčeg nesla v Jugoslavijo in ga izročila v Mariboru, ko bi se peljala v Zagreb, kjer je imela službo. V tem kovčegu se je našla ura budilka, ki je bila ukradena Tereziji Watzinger v Št. Petru pri Gradcu. Košajnc se je pozneje zagovarjal, da je omenjeni kovčeg kupil od ciganov, s katerimi je bil dne 15. julija 1935 prekoračil mejo pri Št. liju. Kolikor je 'povzeti iz njegovega pripovedovanja, so ukradli kovčeg 14. julija 1935 ob priliki neke veselice v Št. liju. S tem je bila smer jasna. Ela Grmekova je spoznala v dotič-nem kovčegu blago, ki ji je bilo izginilo. Košajnčev zagovor, da bi bili tatvino izvršili cigani, ki so med veselico stikali okoli Baumanove hiše, se ne zdi verjeten, četudi se je Grmekova spominjala ciganov.
Obdolženec je izginil preko meje in izvršil v Gradcu in okolici več tatvin, ki smo jih že uvodoma omenili. Po veliki vlomni tatvini na škodo Helforta Krištofa v Gradcu, so mu postala tla v Avstriji prevroča in se je vrnil v Maribor, kjer je skušal spraviti Okradeno blago v denar. Tukaj se je družil s Pajmanom in Viherjem ter izvrši! 17. avgusta 1935 znano veliko vlomno tatvino v vilo veletrgovca Ruperta Šmida v Hrastju pri Limbušu, v noči na 7. IX. 1935 pa je sledil vlom v Klemenšakovo gostilno v Studencih. Košajnc je v teku preiskave priznal tatvino na škodo Heforda in Šmida, tajil pa tatvino v Klemenšakovo gostilno.
Toda Košajncu so v Mariboru zopet postala tla prevroča in zopet je smuknil preko meje v Avstrijo, kjer je izvršil vlomno tatvino v Ruckerlsbergu in tri dni zatem v Waltendorfu. Z dragocenostmi je pribežal v Maribor in je del zlatnine prodal pri Mariborski afineriji zlata v Orožnovi ulici za 4008 dinarjev. Tudi omenjeni dve tatvini Košajnc priznava.
VEDNO OBOROŽEN — RAZBURLJIV LOV PO MARIBORU.
V obtožnici se navaja, da je Košajnc iudi zelo nasilne narave. Že meseca julija 1935 je pisal detektivu Trpinu od mariborske policije dopisnico, v kateri piše, naj se policisti pred njim varujejo. Izkazano je, da je Košajnc zares nosil vedno s seboj dve ukradeni pištoli in samokres, vse nabito in pripravljeno za strel. Dne 30. septembra 1935 je stražnika peljala sled na staro pokopališče, kjer je Košajnc imel domenjen sestanek z Ljudmilo Kavčičevo. Policijski stražniki so obkolili pokopališče. Košajnc je začel z nabitim samokresom v roki begati po pokopališču, da bi pobegni! preko zida. Ker se na klice stražnikov ni ustavil, so ti oddali proti njemu več strelov. Košajnc pa je odgovarjal s streli iz svojega samokresa. Pri vratih je hotel Košajnc zbežati. Ko mu je pa stopil nasproti stražnik Jakob Grbac, je Košajnc ustrelil, ni pa k sreči* zadel. Končno se je posrečilo Košajncu, da je preskočil zid in zbešal proti Gregorčičevi ulici. Policijski organi so takoj šli za njim. Na križišču Gosposke in Gregorčičeve ulice mu je stopil nasproti ključavničarski pomočnik Franc Sadek. Košajnc je streljal proti njemu, ni ga pa zadel. Sadek je letel za njim in ga skušal s podstavitvijo noge vreči ria tla, kar se mu pa ni posrečilo. Od zadaj ga je nato prijel z desno roko okrog vratu. V naslednjem trenutku pa je Košajnc že Ustrelil nanj preko ramen, tako da je Sadek s strelom v glavi obležal. Medtem pa so že prišli stražniki, mu iztrgali orožje in ga odvedli na policijo.
ZAGOVARJA?
Košajnc je v preiskavi priznal, da se je s streli hotel upreti aretaciji. Zatrjeval pa je, da je streljal samo v zrak. Priče so vedle izpovedati, da je pri streljanju meril proti stražniku. Glede poškodb, k'i jih je prizadjal Sadeku, je izpovedal, da je do tega prišlo povsem slučajno. Pri ruvanju s Sadkom se je samokres po nesrečnem naključju sprožil in zadel Sadeka v glavo.
KOŠAJNC SE ZAGOVARJA V NEMŠČINI.
Današnja obravnava se je začela točno ob pol 11. uri. Košajnca so pripeljali v dvorano uklenjenega. Na njem ni videti niti najmanjšega sledu kesa. Razpravna dvorana je bila nabito polna radovednega občinstva. Iz vrst navzočnih je službujoči stražnik izbral razne »kriminalne« tipe, ki so morali zapustiti dvorano. Razprav) je predsedoval s. o. s. dr. Tornbak. Košajnčev zagovornik pa je dr. Novak (ex offo). Obtožbo zastopa državni tožilec Sever. Ob času poročila še traja zasliševanje Košajnca. Košajnc se zagovarja v. nemščini.
Okna m svet
V Španiji gorijo cerkve in samostani
REDOVNICE BEŽIJO IZ ŠPANIJI
GIBRALTAR, 14. marca. Reuter poroča: Veliko število redovnic jts prispeto semkaj iz bojazni pred preganjanjem. Samostan Loretto sc ji izpraznil in dal na razpolago pribeglim redovnicam. Baje so levičarski ekstremisti sklenili, da bodo zažgali vse samostane iti cerkve.
MADRID, 14. marca. Havas poroča: V madridskem predmestju Tu-ente de Balegač so zopet nastali nemiri. Več mlajših ljudi je zažgalo neko kapelo. Neki duhovnik je v plamenih zgorel.
MADRID, 14. marca. Proti generalu Lopezu Ocoia, ki je svojčas vodil kazensko ekspedicijo proti upornikom v Asturiji, se je uvedla preiskava, ker je dal več upornikov ustreliti, ne da bi prišli pred vojno sodišče. Lopeza so vtaknili v vojaške zapore.
MADRID, 16. marca. V Madridu so iz- »ABC« in »El Debate« stražijo močiti po-bruhnilj pocestni boji. Madrid je kakor v litijski oddelki. V središču mesta v ulici novi revoluciji. Med drugim je zgorela Del principe so demonstranti zažgali cer-cerkev sv. Ignacija. Z njo vred pa je zgo- r kev sv. Ignacija. Požar je zajel tudi so-
relo polno važnih zgodovinskih dokumentov in starin, ki jih lij bilo mogoče rešiti iz plamenih zubljev. Cerkev San Luis je tudi pogorela. Nato so demonstranti vdrli v neko trgovino z orožjem in se spustili v borbo s policijo in je tako prišlo do novega streljanja. Podrobnosti doslej še niso znane, kasneje je policiji uspelo, da je demonstrante razgnala. Prostore listov
sednjo hišo, ki je popolnoma zgorela.
MADRID, 16. marca. Mesto Logrono je bilo pozorišče novih komunističnih požigov. Zgorela je ena cerkev in pet samostanov. Tudi so demonstrantje požgali pisarne desničarskih organizacij. Na bojišču je ostal en mrtvec in osem ranjencev.
Mmišusk. m M®§k$ Amke
‘SBgnBnHBaaBnaMHnBranHnaHvaHaHHnHHMBaHnHM*
Jad anska noč
Sijajno uspeia tradicionalna prireditev mariborske ^a> dranske straže - Tri nagrajene najlepše narodne noše
sakar se je razvilo živahno razpoloženje v vseh prostorih Uniona, ki so bili okusno
FRANC SADEK.
Sadek je po. strelu počel pešati vid, ki mu je na levem očesu popolnoma ugasnil. Po dolgotrajnem zdravljenju se je posrečilo vzpostaviti vid desnemu očesu, levo oko pa so mu morali odstraniti in mu sedaj to oko nadomešča proteza.
Kakor že nekaj let, je tudi letos agilna mariborska Jadranska straža priredila v soboto zvečer v vseh prostorih Uniona sijajno uspelo tradicionalno »Jadransko noč«. Kako veliko zanimanje je bilo med Mariborčani in prijatelji jadranskega po-kreta za prireditev je bil najboljši dokaz rekorden obisk. Udeležili pa so se prireditve tudi številni mariborski odličniki, med njimi mestni poveljnik general g. Milenkovič, predsednik Oblastnega odbora JS in kot zastopnik Izvršnega odbora JS g. dr. Lipold z gospo, mestni predsednik g. dr. Juvan z gospo in mnogi drugi. Posebno slikovitost Jadranski noči so dale številne narodne noše iz raznih krajev naše domovine. Častno so bile zastopane Gorenjke, Korošice, Pohorke, Slavouke, Dalmatinke, Črnogorke, Ličanke, Šuma-dinke. Skopljanke, Belokrajinke in druge, med katere so se pomešale tudi slikovite slovaške in druge slovanske noše.
Prireditev je otvoril mestni poveljnik general g. Milenkovič z gospo županjo,
dekorirani. Sredi velike dvorane je stal mogočen svetilnik, v ospredju pa je bil ogromen parnik »Split«, na katerega krovu je neumorno igrala vojaška godba. Prav tako so bili nadvse okusno dekorirani tudi številni paviljoni in spominjali obiskovace in goste na našo reviero.
Krona Jadranske noč pa je bila revija narodnih noš. Viharno pozdravljen je bil njih sprevod v dvorani. Žirija, ki je morala izbrati najlepše med najlepšimi, je imela težavno delo. Za prvo nagrado je določila tri: Slavonko go. Rogličevo, Pohorko gdč. Goriškovo in Slovakinjo gdč. Vando Lašičevo. Pri žrebu pa je dobila prvo nagrado gdč. Goriškova. Drugo nagrado je žirija prisodila gdč. Klosovi. tretjo pa gdč. Vandi Lašičevi.
Vsa prireditev je potekla v najlepšein razpoloženju in vrgla lep znesek v prid »Jadranskemu domu kralja Aleksandm ■ Bakru«.
Mariborski teden je tožil g. Krajcerja zaradi klevete
Preteklo soboto dopoldne je bila pred sreskim sodiščem kazenska razprava, pri kateri se je moral zagovarjati čevljarski mojster g. Anton Krajcer. Zadruga Mariborski teden je po zasebnih tožilcih gg. dr. Lipoldu, dr. Ploju, Josipu Losu, Alfonzu Gillyju, Dragotinu Rogliču, Rudolfu Golouhu in Josipu Šerecu tožila Antona Krajcerja, ker je na zborovanju mariborskih obrtniških krogov 27. februarja t. I. pri Zamorcu, izjavil, da gospodje od Mariborskega tedna vtaknejo dobičke v svoj žep.
Pri razpravi se je sodišče prepričalo, da so žaljive trditve obdolženca Antona Krajcerja neosnovane in neresnične. Tudi je sodišče dognalo, da je bil prvi Mariborski teden organiziran na pobudo občinske uprave ob sodelovanju maribor-
skih gospodarskih, kulturnih in športnih institucij z namenom, da poživi življenje v Mariboru, ki je bil občutno prizadet p^ demontaži raznih centralnih uradov in z namenom, da dvigne zanimanje za gospodarski in kulturni napredek obmejnega Maribora in njegove okolice. Že prvi Mariborski teden je povzročil veliko zanimanje v vsej javnosti in pokazal svetu gospodarsko udejstvovanje in kulturna stremljenja Maribora. Zaradi tega je pr>' pravljalni odbor sklenil ustanoviti stalno institucijo, ki naj bi prevzela trajno skrb za take prireditve. Tako je bila 8. juniia 1933 ustanovljena zadruga Mariborski teden po določilih za zadruge obče koristnega pomena, ki ne deli nobenih dividend, dobiček pa se pripisuje k rezervnim zakladom in pripada ob razdružitvi zadrug©
vse njeno čisto premoženje oni zadružni zvezi, pri kateri je zadruga včlanjena,
katera pa ga more odstopiti podobni zadrugi. če bi se ustanovila mesto nje v teku petih let. Zaradi tega uživa zadruga itidi zakonite davčne olajšave.
Zadruga Mariborski teden je po ustanovitvi redno prirejaia mariborske tedne z vedno popolnejšim programom. S koncentracijo vseh prireditev na kompleksu med Cankarjevo in Prešernovo ulico je bil paraleliziran slab finančni efekt prvega leta. Dejstvom, da dela Mariborski teden na zadružni podlagi, brez stalnega uradniškega aparata, v glavnem ob intenzivnem sodelovanju članov načelstva
nadzorstva, je pripisovati, da si je zadruga Mariborski teden ustvarila rezerve, ki ji omogočajo nadaljnje prireditve hrez večjega rizika.
Nadalje se je sodišče moglo prepričati, tla je zadruga Mariborski teden povabila vsako leto v marcu predstavnike vsega mariborskega gospodarskega, kulturnega 'n nacionalnega udejstvovanja na posvetovanje z namenom, da se izdela program tedna. Vsi ti krogi in zlasti tudi obrtniški so pri Mariborskem tednu stalno sodelovali in so priredili predlansko in lansko leto. svoje velike razstave v Cankarjevi Šoli. Vse stroške za prostor, čiščenje, zavarovalnino, nadzorstvo, za vso reklamo iti propagando je nosila zadruga, ki je dala razstavlialcem tudi še denarne subvencije.
Lani v jeseni pa se je pod predsedstvom brivskega mojstra g. Franja Novaka osnoval odbor za prireditev Mariborskega gospodarskega tedna. V ta namen je bil sklican 27. februarja t. 1. pri Zamorcu sestanek predstavnikov pridobitnih slojev, le zadruga Mariborski teden ni bila povabljena. Na tem sestanku ie bil raz&ovr in posvetovanje o tern, ali ■ se naj Mariborski gospodarski teden priredi skupno z Mariborskim tednom, ali
samostojno. K besedi se je takrat oglasil tudi tajnik snujočega se Mariborskega gospodarskega tedna, čevljarski mojster Anton Krajcer in med drugim izjavil, da je pri Mariborskem tednu samo nekaj gospodov, ki si tam delajo dobiček, katerega potem vtaknejo v žep. Po tej izjavi so nekateri predstavniki gospodarskih in tujskoprometnih organizacij ogorčeno zavrnili Krajcerjeve neresnične trditve in nato zapustili zborovanje. Ker so mnogi navzoči odločno zahtevali, da govornik Krajcer prekliče tako neosnovane žalitve, se je sprejel sklep, da se skliče ponoven sestanek, na katerega se naj povabijo predvsem zastopniki zadruge Mariborski teden.
. Kakor vsako leto, namerava zadruga Mariborski teden tudi letos sklicati v prvi polovici marca najširši sestanek zastopnikov vseh gospodarskih, tujsko-promet-nih, socialnih, kulturnih, športnih in drugih organizacij v svrho dogovora glede programti letošnjega V. jubilejnega Mariborskega tedna, ter bo z veseljem povabilo k sodelovanju tudi mariborsko obrt, če dobi do takrat zadoščenje za nekvalificirane izpade na čast požrtvovalnih in nesebičnih zadružnikov Mariborskega tedna.
Ko so bile obtoženemu Antonu Kraj-cerju predočene navedene ugotovitve, je obžaloval svoje nepremišljene in neresnične izjave. Dosežena je bila poravnava v tem smislu, da objavi obtoženi Anton Krajcer tudi v vseh listih naslednjo izjavo: »Na zborovanju mariborskih gospodarskih krogov dne 27. febr. t. 1. pri Zamorcu sem trdil, da gospodje od Mariborskega tedna vtaknejo dobičke v svoj žep. Mariborski teden je zadruga, ki sploh dobičkov ne deli in so moje navedene žaljive trditve brez vsake podlage. Preklicujem jih in prosim tožitelje oproščenja ter se jim zahvaljujem, da so odstopili od nadaljnjega kazenskega postopanja.«
veril novemu odboru nalogo, da pregleda vse poslovanje v preteklem poslovnem letu ter sporoči poročilo o pregledu član^ stvu tla posebnem članskem sestanku. Pri volitvah.je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Ivan Maček, za podpredsednika pa g. Josip Pečečnik. Delegat Izvr-ševalnega odbora NSZ g. Rupnik je podal obširno porčilo o gibanju narodnega delavstva in pozval mariborsko narodno delavstvo k složnemu delu. Pri raznoterostih se je razvila daljša debata, v katero je poseglo več navzočih delavcev in delavk. Zborovanje je poteklo mirno in je ponovno izvoljeni predsednik gospod Maček zaključil občni zbor ob 13.30. SBmSBSBM————■—
V soboto 21. t. m.
vsi v NARODNI DOM!
Nedelja zborovanj in občnih zborov
V NARODNEM DOMU DOBROVOLJCI.
Mariborski dobrovoljci so zborovali čeraj dopoldne v Narodnem domu. Izčrpna poročila so podali predsednik dr. Pivko, tajnik mag. Puks in blagajnik Žele. Poročila so pričala o živahnem delu iti čvrsti družabni sklenjenosti mariborskih dobrovoljcev. Pri volitvah se je izvolil dosedanji odbor z zaslužnim predsednikom g. dr. Pivkom na čelu.
PRI ORLU GASILCI.
Gasilska župa Maribor levi breg je miela včeraj popoldne ob 2. uri pri »Orlu« svoj redni občni zbor. Polnoštevilno na-vzočnemu zboru delegatov je predsedoval agilni vodja in organizator našega obmejnega gasilstva g. Srečko Krajnc. Izčrpno poročilo o vzornem in požrtvovalnem delovanju župe je podal g. Albin Ambrožič. V župi je včlanjenih 16 čet s 467 elani, ki so s svojo intervencijo rešili obmejnemu narodnemu gospodarstvu za skoraj milijon dinarjev vrednosti, oziroma 6 milijonov, če ne bi gasilci s takojšnjo intervencijo preprečili večje požarne nevarnosti. Blagajnik Vaupotič je poročal, da je bilo v preteklem letu 6436.20 dinarjev dohodkov in izdatkov. Proračun za bodočo poslovno dobo izkazuje 6500 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Nato je občni zbor soglasno sklenil protest proti ustanovitvi gasilske župe za Maribor mesto, ker ta ustanova s samo dvema četama ni v skladu z določbami Gasilskega zakona. Obravnavale so se nato še važne zadeve obmejnega gasilstva m je nedvomno, da bo gasilska župa za Maribor levi breg tudi v bodoče posveta svojo največjo pažnjo tehnično strokovni spopolnitvi obmejnega gasilstva ter '^ega pripravnostni udarnosti. Z občnega zbora se je poslala vrhovnemu pokrovi-teUu gasilstva kraljeviču Tomislavu vdanostna brzojavka.
Trgovska in obrtniška bolniška
BLAGAJNA V MARIBORU
stavi pomemben jubilej lOIetnice uspešne-®ja in plodonosnega socialno podpornega psovanja. Včeraj dopoldue je bil redni etni občni zbor te pomembne socialne Ustanove mariborskega trgovstva pri *Novem svetu«. Občnemu zboru je predeloval zaslužni predsednik g. Vilko ,ixl. Iz izčrpnega poročila marljivega Ojnika g, Franja Žnidarčiča je povzeti.
PROF. STUPAN ŠAHOVSKI PRVAK MARIBORA.
Včeraj dopoldne se je odigralo v »Centrali!« zadnjo kolo v letošnjem tekmovanju za šahovsko prvenstvo Maribora. Od šest partij pa so sc odigrale le tri, dočim se bod ostale tri vršile v torek zvečer. Kljub temu, da se zadnje kolo ni kompletno odigralo, je padla včeraj odločitev glede prvega mesta, ker je prof. Stupan premagal Strnišo. S to zmago je dosegel prof. Stupan 9 točk, ki jih noben nasprotnik najbrže ne bo mogel doseči. Dr. Lip-pai ima sicer še dokončati svojo partijo z Dobrilo, ki se je včeraj prekinila, toda pozicija je ob prekinitvi taka, da se bo oartija najbrže končala remis. Lešnik je včeraj porazil Biena ter si tako zasigural 8 in pol točk. Situacija v tabeli je sedaj naslednja: Stupan 9. Lešnik 8 in pol. dr. Lippai 8 (1), Konjč 7 in pol 0), Kukovec 6 in pol (2), Bien 6 in pol. Lobkov 4 (2), Mešiček 3 (l). iPergler 3 (l), Strniša 2 in pol, Šuštar 1 in pol (l), Dobrila 1 (1).
da je omenjena bolniška blagajna plačala za razne račune zdravnikov, zdravil in bolnišnice tekom svojega lOletnega poslovanja skupno Din 1,157.372. Bolniška blagajna šteje skupo 367 zavarovancev, in sicer v I. kategoriji 242, v drugi kategoriji 117, v tretji 8 zavarovancev. Dohodki bolniškega sklada so znašali v preteklem letu 197.808.87 Din, izdatki pa 192.278.12 dinarjev. Rezervni sklad se je v letu 1935 povečal na 147.518.99 dinarjev, upravni sklad pa izkazuje 33.479.37 dohodkov in ravnotoliko izdatkov.
V DVORANI KINA »APOLO« INVALIDI.
Mariborska organizacija vojnih invalidov je imela včeraj dopoldne svoj redni letni občni zbor v prostorih bivšega kina »Apolo«. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Geč. Obširno poročilo o delovanju organizacije je podal požrtvovalni tajnik g. Pravdič. Iz administrativnih podatkov posnemamo, da šteje organizacija 477 članov. Dohodki so znašali v preteklem poslovnem letu Din 22.560, izdatki pa 28.696. Revnim članom se je izplačalo v minulem letu za Din 4850 podpore. Od leta 1923 pa do danes je organizacija vojnih žrtev izplačala revnim članom 98.345 Din podpore. Pri slučajnostih so se obravnavale razne zadeve, ki zadevajo vojne invalide, tako o zapostavljanju vojnih žrtev pri državnih službah, glede oddaje kantin itd. Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bila izvoljena stara uprava s predsednikom g. Gečem na čelu.
NARODNO STROKOVNA ZVEZA.
Včeraj dopoldne je imela mariborska podružnica Narodno strokovne zveze v prostorih Delavske "zbornice svoj redni letni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo okrog 100 narodnih delavcev in delavk, navzoč pa je bil tudi delegat Iz-vrševalnega odbora NSZ g. Rupnik iz Ljubljane. Zborovanje je vodil predsednik podružnice g. Ivan Maček. V svojem poročilu je navajal med drugim tudi težaven položaj delavstva v Mariboru in pa krivice, ki se gode zlasti narodnemu delavstvu v mariborskih tekstilnih in drugih obratih. Tajniško poročilo je podal g. Josip Pečečnik, blagajniško pa g. Slavko Saje. Za nadzorni odbor je poročal g. Jože Štibil. Blagajnik in upravni odbor ni-.sta dobila razrešnico in je občni .zbor po-
GRAJSKI KINO. Od danes dalje »BORBA Z ZMAJEM«
Sijajna veseloigra z Adelo Sandrockovo, Lucijo Euglisclievo. Greto Theivnerjevo. Izborna dunajska veseloigra, polna vesele godbe in sijajnega dejanja. Sledi velefilm »Jekleni orli«.
Kino Union. Danes velenapeti senzacij-ski film »Zmagovalci oceana« (Zmaga srca) z Karl Ludvik Diehl-om in Doroteo
Wieckovo.
Maks in Quach debutirata danes v Veliki kavarni.
Kino-kavarna, Kino-bar. Danes ponedeljek nov senzacijonalen spored. Štiri in-ternacijonalne senzacijonelne plesalke in sijajen mlad žongler. Začetek koncerta ob 8. uri, začetek sporeda ob 10. uri. V nedeljo in na praznik popoldanski koncert z neskrajšanim sporedom.
REPERTOAR.
Ponedeljek, 16. marca: Zaprto.
Torek, 17. marca ob 20. uri: »Ples v Sa-voyu«. Gostovanje Marice Lubejeve. Sreda, 18. marca: Zaprto.
6 letu ih Gti&H
Smrtna kosa. V častitljivi starosti 78 let je preminila v Gospojni ulici 4 gospa Antonija Završnrkova. Blaga pokojnica, ki je pred petimi leti obhajala zlato po^ roko, je bila vzorna žena in mati. Jutri popoldne jo bodo spremili na njeni poslednji poti. Žalujočim naše iskreno sočutje!
Od tajništva društva »Harmonija« l. zbor malih harmonikarjev v Mariboru smo prejeli sledeče obvestilo: Ker se širijo v zadnjem času po mestu govorice, da prevzame glasbeno vodstvo »Harmonije« g. Vilko Šušteršič, sporoča tajništvo ♦Harmonije« vsem članom, da to ne odgovarja resnici, ker je na tozadeven predlog na širšem sestanku dne 9. t. m. zavzelo vse članstvo odklonilno stališče.
Iz poštne službe. V Ljubljano je pre-meščeu k tehnični sekciji inž. Stane Podboj, doslej pri tuk. pošti I.
Obrtništvo bo na Jožefovo praznovalo svojega zaščitnika ter bo na Kalvariji služba božia, pri kateri bo sodeloval .pev-
ski zbor. Zbirališče pred realko ob 8. uri, od koder bo skupen odhod na Kalvarijo.
Ponovno smo že opozorili hišne po-sestnike, da morajo pri vsaki spremembi v 15 dneh od dneva spremembe skleniti z najemniki nove najemne pogodbe v smislu tarifne postavke 14. tak. zak. Zlasti opozarjamo, da morajo ob prodaji zgradb novi lastniki v 15 dueli po prevzemu lastnine skleniti z najemniki na novo najemno pogodbo, ker sledi drugače kazen. Ker se po finančnih organih v zadnjem času vrši stroga kontrola in ker se je ugotovilo, da ne ravnajo hišni posestniki po predpisih, jih opozarjamo aa dolžnosti, ker bi sledile sicer občutne kazni. Vse tozadevne informacije in pojasnila pri Društvu hišnih posestnikov v Mariboru.
Proslava lOIetnice Pevskega zbora Slov. trg. društva
Ljudska univerza. Danes v ponedeljek ob 20‘A. uri predava ga. Marija Tsuueko-Kotio-Skušek i-z Ljubljane o Japonki po poroki. Ples in skioptične slike!
Enodnevni tečaj o cepljenju vinske trte in o trsničarstvu se vrši v ponedeljek, dne 23. marca t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. da 12. in od 14. do 18. ure.
Krvav konec kvartanja. V soboto zvečer so v neki gostilni v Taborski ulici kvartali. Po dolgi igri so se kvartopirci sprli in naposled še stepli. Posledica tega je bila, da je po nesrečnem naključju obležal v mlaki krvi pekovski pomočnik Mihael Podrebšek, ki ga je nekdo udaril z železom po glavi. Prvo pomoč so poškodovancu nudili reševalci ter ga prepeljali v bolnišnico.
Aretirana razgrajača. Preteklo noč jti mariborska policija aretirala prodajalca preprog Gjorgja T. in Matka B:, ki sta so preveč napila Štajerca in nato razgrajala. Prenočišče so jima pripravili v hotelu »Graf«.
Del gospodarskega poslopja je zgorel
g. Francu Podlipniku na Ptujski cesti. Hlevi so ostali nepoškodovani. Škoda se ceni na 50.000 Din. pobreškim, mariborskim in studenškim gasilcem se je posrečilo ogenj lokalizirati.
Otrok zanetil požar. V Otovci h se je 61etni vnuk posestnika Janeza Korošca igral pred hlevom z vžigalicami. Pri tem je zanetil ogeni, ki je zajel hlev in ga upepelil.
Sladka, a nevarna ptičica. Snoči je znana mariborska nočna ptička M. M. prisedla v neki gostilni v Vetrinjski ulici k mizarju Antonu K. ter ga s svojo sladkostjo zvabila na prijeten izprehod. Med ljubezenskim objemom mu je ptička preiskala vse žepe, ker pa ni našla denarnice, se ie (zadovoljila tudi z 850 dinarji vredno žepno uro. Prevarani Anton je kaj kmalu ugotovil tatvino ter zadevo prijavil policiji. Lahkoživko so takoj izsledili, ker je že njihova stara znanka. Danes, zjutraj pa so prijeli tudi njenega ljubčka, ki je hotel s sik) rešiti malo-pridnico. Ker obstoja sum, da dogovorno prirejata take »love« na nepremišljene žrtve, so še kar njega pridržali.
Mestni avtobusi bodo na praznik sv. Jožefa 19. marca vozili kakor vsako leto ua progi št. 2 (Studenci) po Ruški cesti; Crtomirovi ulici in Studenški cesti. Ves dan bod na razpolago tudi rezervni vrv zovi.
Roparski napad. Ko se je snoči vračal 34letni posestniški sin Florijan Kositar h Selnice s sejma domov k Sv. Ožbaltu pri Sv. Lovrencu na Pohorju, ga je v nekem gozdu napadel neznani ropar ter ga od zadaj s kolom-pobil na tla. Nezavestnermi je preiskal vse žepe in našel le 100 dinarjev, ki mu jih je roparski napadalec vzel: Po dejanju je ropar vrgel svojo nezavestno žrtev v potok, ki je bil k sreči z ek) plitek. Ljudje, ki so Kositarja našli, s'i ga spravili v tukajšnjo bolnišnico.
Šest metrov globoko je padel. Danes zjutraj je ob svitu šel gostilničar Konrad Pukl iz Razvanja klicat svojega hlapca, ki je spal na skednju. Neiuidoma je padel skozi odprtino, ki ni bila zavarovana, šest metrov globoko na cementni tlak v lrlevti ter si prebil lobanjo. Ponesrečenca sd nemudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico.
EVGENIJ S A BANOV:
Mtašteuokk	JIaŽma
ROMAN
»Zdi se mi še vedno vse kakor sen,« je odgovoril profesor. »Ne morem se vživeti v zavest, da je vse to resnica, da vse te živali niso le privid razgrete domišljije. Sen mojega življenja... Da, ta sen je bil nekoč drugačen; sanjal sem o živalskih velikanih, ki naj svet osrečijo, ne uničijo ...«
»In vam je sedaj žal, ko se je iz teh sanj rodila vse drugačna vstvarnost?« je vprašal dr. Evarist.
»Zal? . . . Ne . .. Da, bili so časi, ko se nisem mogel sprijazniti z mislijo, da bi uporabil svoje iznajdbe v vaše namene. Bil sem še preveč človek od tam preko. Polagoma je pa zamiralo v meni vse. kar mi je težilo dušo in sedaj sem — Ma-klenčan.«
»Hvala vam!«
Dr. Servacij je krepko stisnil desnico svojemu sodelavcu in sedaj tudi somišljeniku.
»Spoznal sem, da je v resnici vse kar je na svetu: človeštvo, živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo popoln nesmisel. Življenje? Kaj je življenje?«
»Odmiranje in umiranje od prve minute po rojstvu.«
»Zares. Rodiš se in trpiš. Jok je prvo s čemer stopiš v življenje. Nič ti ni prav. ne plenica, v katero te povijejo, ne zibelka, v katero te polože, ne hrana ki ti jo dajejo. K vsemu kremžiš obraz. Potem se prično prvi pokončni koraki in padci. Iz pobitega nosa ti curlja kri in zopet se jočeš. In ko je končano vse to. te pošljejo v šolo, v mučilnico telesa in du-na. Namesto da bi izdivjal v mladost v božji naravi kot svobodno bitje, moraš sedeti v tesni šolski klopi in stepati vase tujo učenost. Cesa ti vsega ne vtepajo v glavo! Toliko je teh modrosti, da jim. ko se rešiš šole, še imena pozabiš. Polovica ti izplahti sproti, tretjine se iznebiš kmalu nato in ostane ti kvečjemu še zadnja četrtina, pa še s to često ne veš. kaj bi. Ako pa hočeš nekaj storiti in v življenju nekaj pomeniš, spoznaš, da si moraš glav no pridobiti šele sam. In tako ie vse življenje: Ko pa nazadnje ves zbit in zlomljen prilezeš do groba, spoznaš še zadnjo skrivnost, da je bilo vse prav za
prav zaman, ker tistega zadnjega kar bi rad, le nisi našel. Med tem je pa tiso; muk in trpljenj, tisoč ponižanj in razočaranj, tisoč tesnob in zablod. Ne, tako življenje zares ni vredno, da bi ga zagovarjali in branili.«
»In ni vredno, da bi ga podaljševali v neznano neskončnost. Sedaj vidim, da moje besede le niso bile zastonj. Prepričale so vas.«
»Ker so jasne in logične.«
»Ko bi bile vsem! Potem najino delo ne bi bilo potrebno, človeštvo bi izumrlo iz lastne volje. Tako ga je treba s silo terati iz ječe življenja v svobodo smrti, kakor ptico, rojeno v kletki, ki meni, da izven nje ni mogoče živeti.«
»Množica je kot kolektiv vedno neumna, zaslepljena po nekih frazah, ki jih ponavlja brez smisla in razumevanja kakor papiga. Recite ji, da je njena rešitev v miru, pa bo proti vojni, recite ji pa. da je le v vojni, pa bo brez pomisleka klala in se bo pustila klati. Samo po%amezniki se ločeni in osamljeni lahko dvignejo nad to žalostno povprečnost množice k svetlim razgledom velikih spoznanj.«
»A najvišje se dvignejo tisti, ki spoznajo to. kar sva spoznala midva.«
»Bilo jih je v vseh časih nekaj.«
»In vsi so zaman oznanjali množici svoje spoznanje in pot k rešitvi.«
ISSK. Maribor in SK. Železnikar si uiriuieta pozicijo
ISSK. Maribor je včeraj izvojeva! dve nadaljni točki in se povzpel na drugo mesto v tabeli — SK. Železničar rešil v Celju čast mariborskega nogometa
Včerajšnja nedelja je bila v mariborski skupini LNP zelo razgibana. Na sporedu sta bili dve važni tekmi. Nasprotniki, ki so trčili drug na drugega, so si bili v glavnem, kar se tiče moči, toliko v ravnovesju, da so vse prognoze bile zelo previdne. Ugodno je presenetil SK Železničar, ki je šel po kostanj v Celje. Toda Mariborčan; so se temeljito revan-žirali za poraze, ki so ga Atletiki pri-zadjali SK Rapidu in ISSK Mariboru, ter se vrnili z lepo zmago in kar je glavno — z dvema točkama. Včerajšnja nedelja je dala našemu mestu domači »derby« v
znamenju borbe za točke v podsaveznem tekmovanju. Oba kluba sta nastopila s precej negotovimi izgledi, toda že prva polovica igre je pokazala, da so belo-črni odločnejši in uspešnejši v napadalnih akcijah, kar jim je »vrglo« zasluženi gol. Po odmoru se je sreča za nekaj časa nasmehnila Rapidu, toda proti koncu so prevzeli vodstvo zopet belo-črni. Rezultat ustreza poteku igre, ki je bila v splošnem fair, dasi ne na veliki tehnični višini. ISSK Maribor je proti domačemu nasprotniku izvojeval dve točki in ima sedaj sedem točk. Teoretično so izgledi
ISSK Maribora za plasman v finalno tekmovanje LNP dovolj ugodni; praktično pa je odvisno bolj od izzida tekem osta-'ih udeležencev s celjskimi Atletiki oziroma ČSK.
. Tabela po včerajšnjih igrah je naslednja:
SK Železničar	7	5	1	1	18:10	11
ISSK Maribor	7	3	1	3	10:13	7
Atletiki	4	3	0	1	8: 7	6
Cakovečki SK	6	2	1	3	13:11	5
SK Rapid	6	0	1	5	9: 7	1
ISSK. Maribor:SK. Rapid 2:1 (1:0)
Pred več kakor 700 gledalci je minila ta domača zadeva. Klimatične prilike so bile kar najbolj ugodne, vendar obisk ni bil tak kakor se je z ozirom na značaj igre pričakovalo.
Igra ni bila v vsem svojem poteku od začetka pa prav do konca poslednje sekunde niti najmanj prijateljska. Bila je v resnici, zlasti v drugem polčasu, tipična prvenstvena borba, ostra in ogorčena, pri vsem tem pa ni, z redkimi izjemami, padla iz okvira dopustne, fair borbe. Z igro samo smo lahko v splošnem zadovoljni, ker je bila napeta, zanimiva in je nudila — seveda v splošnem — prilično dober nogomet.
ISSK Maribor je postavil boljše moštvo, ki si je z velikimi napori in z žilavo borbo zasluženo priborilo zmago. Tudi si je ISSK Maribor od zadnjih tpkem sem močno opomogel. V močeh, ki jih sedaj postavlja v svojo prvo garnituro, ima dober material. Zdi se pa, da nekateri niso povsem v treningu. Najboljše moči je imel ISSK Maribor včeraj v zftdnjih formacijah. Izvrsten je bil vratar Koren, ki je branil v sigurnem stilu. Prav dobrega pomagača je imel v Najžarju, ki je s robustnim startom »panal« nasprotni napad. Halfi so bili zelo dobro razpoloženi. Kot vrsta so bili boljši od iste nasprotnikove formacije in jim je -zlasti uspelo, razen nekaterih trenutkov, preprečiti nasprotnikovo, včasih nevarno kombinacijo, s katero je vedno pnova poskušal svojo srečo. S tem so zlasti nasprotni napad spravili iz koncepta in tako dobro razbremenili svojo obrambo. V napadu so bili vsi enako dobri in se lahko reče, da je ta formacija s svojo odločnostjo in strategijo mnogo pripomogla k lepemu uspehu.
Rapid je svoje pristaše bridko razočaral; tembolj, ker so še pred kratkim po-
kazali, da znajo igrati. Kar smo videli in gledali v včerajšnji tekmi, je bil le še rahel ostaftek onega bleska, ko je bil Rapid za vse naše klube trd oreh. Začetek je bil včeraj sicer mnogo obetajoč, nadaljnji dogodki pa so vse prevrgli. In potem kakor da jim je svinec lezel v noge. Lomiti ga je začel napad, zadrega se je kakor nalezljiva bolezen mahoma prenesla preko srednje vrste do obrambe in nihče ni zmogel več pametne poteze. Najbednejšo vlogo je zaigrala srednja vrsta, ki je popolnoma zatajila svojo nalogo. Ožja obrambah Rapida je morala prestati v drugem polčasu resno preizkušnjo, ki jo je dobro prestal samo Barlovič. Napad je bil po večini prepuščen svoji usodi, malo je kombiniral od srede do levega krila, desna stran je bila bolj malo zaposlena. Vsi napadalci pa so izredno slabi strelci. V splošnem se je opazilo, da moštvo ne razpolaga s tisto kondicijo, ki je za tekme v prvenstvu nujen pogoj za uspeh.
Sodil je precej nervozno g. Nemec.
V predtekmi je rezerva ISSK Maribora v prvenstveni tekmi premagala rezervo SK Rapida s 4:3 (1:2). Sodil je g. Jančič.
SK ŽELEZNIČAR:ATLETIK SK 4:1 (2:1)
Železničarji, ki so včeraj gostovali v Celju, so se vrnili z lepim uspehom. Zmago, ki so jo dosegli na celjskih tleh, je tem pomembnejša, ker so ustavili Atle-tfkom nadaljnje »pobiranje« točk. Mariborčani so nastopili z isto postavo kakor prejšnjo nedeljo proti Čakovcu, samo s to razliko, da je igral srednjega krilca Frangeš. In koliko je bilo razlike v igri!
Ostale nogometne tekme.
Ptuj: SK Železničar rezerva:SK Drava 5:1 (1:1).
Zagreb: Hašk:Hajduk (Zagreb) 9:0 (5:0); Gradjanski:Concordia 1:1 (1:1).
Varaždin: Slavija-.Sparta (Zagreb) 3:1 (1:0).
Beograd: Slavija:Jedinstvo 1:0. Ženeva: Servette:Jugoslavija 4:0 (2:0). Bern: Young Boys:BSK 2:0 (1:0).
Poverjeništvo JLAS, službeno. Za
cross-country prvenstvo Maribora 22. III. 1936 se določa sledeča jurija: vrhovni sodnik: Bergant Evgen, vodja tekmovanja: Venuti Vlado, starter: dr. Jettmar Ervin. Sodniki in časomerilci: Cestnik, Kramberger Franjo, Kramberger Lojze, Smerdel, Starašina. Strogoobvezno vsi sodniški kandidati. Sestanek jurije ob 9.45 na stadionu SK Železničar, Tržaška cesta. Pričetek tekmovanja točno ob 10. uri. — Poverjenik.
Požar. Pretekli četrtek ob zgodnji uri je nenadoma začela goreti viničarija v
»Ker niso imeli sredstev, da bi množice k temu prisilili. Samo s silo moremo uresničiti velike stvari. Saj je bilo vedno in v vsem tako. Vse. kar smatra današnje človeštvo za svoje najvišje dobrine, vse mu je bilo vsiljeno. Proti vsemu se je spočetka upiralo.«
»Sedaj bo konec te mučilnice norcev. Kako razločno vidim pred seboi svet brez življenja. Zdi se mi. ko da plavam nekod po vsemirju in gledam doli na kroglo, ki ji pravimo zemlja. Najine pošasti so mučile človeštvo, živalstvo in rastlinstvo. Opravile so tako temeljito svoj posel, da so obsodile tudi sebe v pogin. Sestradane se pode po neskončnih puščavah, žro druga drugo, nazadnje pa omagajo in pocrkajo. Življenja na zemlji je konec. Nič več se ne gane. V se je pusto, mimo. mrtvo, samo še vetrovi šume preko puščav in mrtve vode žu-bore in valove. Smrt... Kako silna, veličastna podoba. Leteti preko silnih vse-mirskih višin in gledati doli na tako, vsega gorja in trpljenja osvobojeno zemljo ...«
»In vse to po najini zaslugi.«
»Samo po najini.«
»Kdo je kdaj ustvaril nekaj veličastne.i-šega. nekni silnejšega?«
»Nihče, ker če bi bil, midva ne bi bna več potrebna. Naju sploh bilo ne bi.«
Ljubstavi. last mesarja in gostilničarja Ivana Helerja na Bregu pri Ptuju. Ker je bila zgradba iz lesa in s slamo pokrita, je zgorelo vse do tal in niso mogli ničesar rešiti. Škoda znaša okrog 15.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Radi suma požiga so orožniki prijeli eno osebo in jo izročili okrajnemu sodišču 'f Ptuju.
Nezgode in nesreče. Hudo se je ponesrečila 251etna Ivka Qčič, gospodinja pr* mlinarju Francu Mavku pri Sv. Juriju oh Ščavnici. Mlinski kamen ji je padel na desno roko in ji dlan popolnoma zmečkal* V bolnišnici v Ptuju, kamor so jo prepe* ljali, so ji morali tri prste odrezati. — Ista usoda je zadela Stanka Laha. lOletnega sina, posestnika v Sodincih. Fantek je dobil desno roko med kolesje stroja, ki mu je odtrgalo dva prsta. Tudi tega so spravili v bolnišnico.
Policijske vesti. Ptujska policija je prh šla na sled kvartopivcem, ki so igrali za visoke vsote denarja. Policijski stražnik Peklar jih je zasačil in flagranti in pr: teti* zaplenil več tisoč dinarjev. Nadalje so aretirali 251etnega Adolfa Kampla iz Cir-kovcev, ker je prodajal po Ptuju razno manufakturno blago sumljivega izvora. Kljub svoji mladosti je bil že 20 krat kaznovan.
Kino. V sredo 18. t. m. ob 20. uri in v četrtek 19. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Devica Orleanska«. V soboto 21. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 22. t. m* ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti ruski fil^ »Petrogradske bele noči«.
Zdravniški nasvet
K zravniku je prišel pacient in m" pričel razlagati svojo bolezen tako-le:
»Gospod doktor, delam kakor Oseljem kakor volk, utrudim se kakor pes...«
»Pa?« ga vpraša nestrpno zdravnik
»Spati ne moreni.«
»Priporočam vam, pojdite k živino-zd ravniku!«
Mali o
Razno	Sobo odda
KROJAŠKI SALON VIKTOR AVBERŠEK. Državna 24, izda uje vsakovrstne moške obleke, plašče, trenchcoate, hubertuse, kakor tudi damske plašče in kostume po najnovejše n kroju in izredno nizki ceni. • 1?20	SOBO s prostim vhodom oddam. Kolodvorska 3-II. 1270
	Oddani OPREMLJENO SOBO. Marijina 10, pritličje, levo. 1269
Darujte za Pomožno akcijo!	
Posest
Prodam novo
DVODRUŽINSKO VILO
za 70.000 Din. Pobrcžie. Spc-sovo scio, Slomšckova i'-'-1274
Stanovanie
STA-
ODDAM DVOSOBNO NOVANJE
za 360 Din. Tržaška cesta -3, nasproti Primorske.
i 2/4
STANOVANJE
obstoječe iz kuhinje in s0'11;’ najraje v Studencih ali v D"-Žini delavnice drž. želozmf
iščeta mlada zakonca s aprilom. Naslov v upravi černika«.
ii
»Ve
Izdaja konzorcij »Ju-tra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v
STANKO DETELA v Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik