Gospodarske stvari. Kako se napravi dober sadjevec (tolkla?) (Dalje.) Preden začnemo stiskati, naj se krnica z vročo vodo čisto izsnaži, in tudi če smo tropine, katere so bile za jesih namočene, stiskali, mora se, preden bi zopet sadjevec (mošt) stiskali, z vročo vodo politi, da se jesihove glive uničijo. Drozga naj se v koS, oziroma v obroče, trdo stlači in enakomerno stiska. S prvim stiskanjem se ne more ves sok iztisniti, zato se drozga ali tropine spet zmeljejo ali drobno presekajo. Kdor vodo doliva, ta dobre pijače ne bode imel, in le tistemu sadjevcu, ki se v kratkem doraa porabi, kaže na drozgo vode naliti in to stisniti. S sladomerom ali moštno tehtnico (Klosterneuburger Mostwage) se mošt tehta, koliko ima sladkorja. Prav dober bode sadjevec, če ima mošt 12—13° sladkorja, in če nima toliko, se sladkorja, kateri se poprej v vodi razstopi, toliko doda, in na ta način se da lahko ves sadjevec enak napraviti. Sadjevec bo le takrat v veljavo prišel in bo kupčijsko blago postalo, če bode dober in ves enak. Pivo bi nikoli do sedanje veljave ne prišlo, ko bi se vedno enako ne delalo. Dobro bi bilo, ko bi si osnovali društva in začeli v velikem in umno sadjevec delati. Francozi delajo sadjevec, ki je vinu podoben, in na Gornjem Avstrijskem in Nemškem je sadjevec jako priljubljena pijača. Našim slovenskim kmetom v čast bodi povedano, da se je že večkrat pripetilo, da vinski kupec tolklo od vina ni poznal. Zal, da pa prepogosto kislico in neokusno tolklo najdemo, katera nobenega kupca najti ne more. Mošt se nalije v snažne sode in žveplane, kakor vsako drugo posodo, razun frišne vinske moraš poprej z vodo splahniti. Sod se ne sme z moštora do vrha napolniti, temuč se za pedenj prazen pusti, in prvo je treba skrbeti, da bode mošt hitro zavrel. To je najvažnejše, kako sedaj z moštom ravnati in kako in s čim ga zamoremo zboljšati. (Dalje prih) Zaprtje pri svinjah. Na mnogih krajih svinje bolehajo in jih vsled tega tudi mnogo pogine. Iz začetka nečejo jesti, imajo težko sopenje, napada je vročina in se v gnoj zarovajo. Kakor hitro kaj takega zapaziš, posluži se sledečega sredstva: Vzemi dobrega, domačega kisa (jesiha), dve do tri glavice česna, stolči ga in ožmi med kis. S takim kisom na pol toplim moraš vsake pol ure svinjo zmakati tako dolgo, da svinja začne jesti. Včasih že drugi dan prične jesti. Vsekako pa se jej nekoliko dnij težka hrana dati ne sme, n. pr. zrnje, hajdina, ječmen, koruza itd. Nadalje vzami laško olje ali pa jedrično dve ali tri navadne žlice in toliko sirotke ali frišnega mleka. Go je svinja velika, tedaj več; če neče sama josti ali tega spiti, tedaj se pa ta zmes mora va-njo vliti. To se ponovi dvakrat ali trikrat na dan. Vzrok bolezni je večjidel zaprtje v želodcu in v črevah. Mnoga leta sem preiskaval vzrok te bolezni, ter sem se prepričal o vzroku in o sredstvu zoper to bolezen. Mnogobrojno število svinj je v našej bližini s tem sredstvom ozdravelo, da ne rečem preveč, blizo vsaka, če ni bilo zakasnjeno in 5e se je vse potrebno storilo. Dobro je tudi, če se svinja klistira. Napravi se topla milnica (žajfenca), h katerej se prilije nekaj laškega ali pa jedričnega olja. S tem se klistira 3- ali 4-krat zaporedoma. Kedar bodo ljudje o •tem dobrem svetu prepričani, bodo ga znali ceniti.  J. P. Sejmovi. Dne 24. avgusta na Laškem, v Arnovžu, pri Sv. Duhu na Stari gori, v Slov. Bistrici, Središču, Rogatcu, Cmureku in Velenju. Dne 25. avgusta v Poličanah (svinjski sejem) in v Št. Ilju pri Turjaku. Dne 27. avgusta v Ljubnem, na Bregu pri Ptuju in v Mozirju. Dne 28. avgusta v Svičini, Celju in pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Dne 29. avgusta na Muti, pri Sv. Tomažu, v Žalcu, Poličanah, pri Sv. Petru pri Cmureku, Sv. Filipu v Veračah in v Orešju. Dne 30. avgusta na Hajdinju.