teto LXV Poštnine platane v gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 27. marca 1937 Štev. 71 a Cena 2.- Din, z ilustrirano prilogo 3- Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ш Telefoni oredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. <563, Zagreb štv. 39.011, Praca-Dunaj 24.79? Uprava; Kopitarjeva ulica štev. 6. Izhaja vsak dan ijntrttj, razen ponedeljka in dneva po praznikn — Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Blagoslovljeno ©elil^o noč Uredništvo \r\ uprav^ Velikonočni zvonovi Zopet done velikonočni zvonovi po prostranem krščanskem svetu in del krščanstva jih tudi posluša. Ne vsi. Za mnoge je velika noč le dan oddiha, čas počitka in izletov, morda tudi praznik, ki jih spominja prebujenju narave k novemu pomladanskemu življenju. Toda krščanskega vstajenja, kakor za verne kristjane, velika noč zanje ne pomenja. Velikonočni zvonovi opominjajo predvsem vsakega kritjana: zbudi se, vstani! lObhajujmo praznik ne s starim kvasom, tudi ne s kvusom hudobije in malopridnosti, ampak z opresniki čietosti in resnice.« nas opozarja apostol narodov (L Kor. 5, 8). Zato so sc že kmalu spočetka kristjani na velikonočne praznike pripravljali z dolgim in često strogim postom, zato je za vse vernike veljala zapoved velikonočnega obhajila. Spomin na Kristusovo trpljenje in smrt naj bi nagibal kristjane, da tudi v njih odmrje stari človek, misel na Kristusovo vstajenje pa naj bi obudila v njili novega človeka. Torej umri in bodi! Ta misel je bila tem lažje sprejemljiva, ker v mnogih predelih sveta, katerim tudi mi pripadamo, velika noč sovpada s pomladanskim prebujenjem narave. Tako pomenja velika noč pri nas pomlad v naravi in za vernega kristjana duhovno in telesno vstajenje. Velikonočni zvonovi pa pojo tudi krščanskemu občestvu, predvsem kajpada vernemu občestvu. Cerkveno življenje zadobi z veliko nočjo zopet svoj prazničen obraz, ki ga veliča podoba od smrti vstalega Zveličarja z zmagoslavnim banderont, ki stoji ves velikonočni čas na oltarjih. Radostno čuvstvo Cerkve se izra/a v neprestanem ponavljanju hvalnice: aleluja!. kar je isto ko hvalite Gospoda! Isto veselo čuvstvo zmagoslavja preveva tudi verno občino. Je to zahvalna pesem človeštva, ki je po zasluženju od smrti Vstalega tudi ono postalo deležno upapolnega vstajenja. Kajti gledano s človeškimi očmi. je človeški rod plen smrti. Smrt je tista, ki ostane na zemlji zmagovalec nad lepoto in močjo narave, nad znanostjo in umetnostjo, nad tehniko in izumi človeka. Njej zapade končno vse, kar je pozemeljskega. V svitu velikonočnega praznika pa moremo sredi vsega umiranja na zemlji biti polni veselega zaupanja, da tudi potem, ko zemlje ne bo več, še vedno eno ostane: človek in z njim vse, kar je naredil iz vere v Boga. Velika noč dviga človeštvo iz kraljestva umiranja in razpadanja, ki mu pripada vse, kar je živega in mu odpira vesel pogled v zagrobno, nesmrtno življenje. Torej aleluja, hvalimo Gospoda! Ali nuj ne bi peli velikončni zvonovi tudi svetnemu občestvu človeštva? Gotovo, zlusti vsakemu narodu. Ako naj bi hotenju Cerkve bila velika noč za vsakega poedincu praznik notranjega vstajenja, praznik duhovne pomladi, potem je le naravno, da naj bi to vstajenje doživeli tudi krščanski narodi. Velika noč bi morala pomeniti za vsak krščanski narod vstajenje in novo življenje. Ako temu velikokrat ni tako, je Ie znamenje, kako malo krščanskih narodov še to ime zasluži. Tudi naš slovenski narod naj bi z veseljem obhajal veliko noč. Soj je v narodu res novo življenje in ni prazna beseda, ako govorimo o narodnem prebujenju, o vedno močnejši zavesti slovenskega narodnega občestva. Morda ta zavest ne prodira v vseh narodnih plasteh dovolj naglo, vendar pa je tako močna in samosvesta. da morajo z njo računati tudi tisti, ki sicer za-metajo bistvene osobine slovenskega nuroda in ki v svoji hlajK'cvski in odpadniški miselnosti odrekajo Slovencem značaj samobitnega naroda. Pri drugih narodih je zavest ljudske skupnosti nekaj samoumljivega. Spori v narodni družini, ki so seveda nujni, segajo le tako daleč, du ne zadevajo ob dobrine, ki so skupna narodna last in ne rušijo one ponosne samozavesti, ki jo vsak narod kot nurod mora imeti. Povsod, kjer gre za življenjska vprašanja vsega narodu, se pa takoj vsi strnejo in čutijo eno. Takšna živa narodna zavest more plodonosno živeti tudi pri tistih narodih in pri teh še prav posebej, kjer narod ni ves v mejah le ene države, ampak je razkosan na več državnih področij, kakor smo mi Slovenci. Zavest slovenskega narodnegn občestva bi najmanj smela biti odvisna od trenutnih vladnih oblik ali pa se ravnati po strankarski pripadnosti politikov, ki so v vladi ali v opoziciji. Biti bi morala močnejša kot volja tega ali onega političnega voditelja, ki iz osebnih interesov hoče izdajati narodove koristi. Biti bi morala vsaj tako izrazita, kakor je pri drugih slovanskih narodih n. pr. Srbih, Cehih, Hrvutih, Poljakih, to tem bolj. ker sc maloštevilen narod, kakor je slovenski, brez krepke narodne zavesti nc more kot narod ohraniti. Ko bi drugi, razmeroma tudi majhni slovanski narodi tako sistematično gojili v svojih vrstah Odmev betgrajske pogodbe Od nikoder ni čuti nobene odklonilne kritike Grof Ciano se vrne z letalom nazaj v Rim Italijanski zunanji minister je veliki petek porabil za to, da se je poklonil nianom Nj. Vel. kralja Aleksandra na Oplcncu. kamor je prispel s posebnim vlakom do Mladenovca, od tu dalje pa z avtomobilom. Italijanskega zunanjega ministra so spremljali vsi njegovi sodelavci in številni italijanski časnikarji, med katerimi so zastopani vsi največji italijanski listi. Po prihodu na Oplenac ga je pozdravil upravnik dvora polkovnik Leko. S spremstvom se je podal v kripto ter osebno položil na kraljev grob velik venec, na katerega je bil pripet trak v italijanskih drž. barvah z napisom grofa Ciana. Po položitvi venca je ostal grof Ciano nekaj minut z. dvignjeno desnico molče ter se s tem poklonil spominu Nj. Vel. kralja Aleksandra. Prav lako se je ustavil s spremstvom na A v a I i ter položil venec na grob Neznanega vojaka. Tu ga je pričakoval predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je svojemu kolegu priredil kosilo, na katerpga so bili povabljeni v Belgradu se nahajajoči člani vlade 1er ostali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Ostali del dneva je italijanski zunanji mnister porabil za lo. da si je nekoliko ogledal naše pre-stolno mesto. Bil je tudi na italijanskem vojaškem pokopališču ter položil venec na grob padlih italijanskih vojakov v svetovni vojni. Obiskal je društvene prostore tukajšnje italijanske kolonije, kjer mu je bila prirejena čajanka. Zvečer bo na čast grofa Ciana gala-večerja v tukajšnjem itali- janskem poslaništvu. Po večerji bo velik sprejem. Grof Ciano bo sprejel naše in italijanske časnikarje, katerim na Čast prireja večerjo v Aero-klubu šef našega Presbiroja dr. Kosta Lukovič. Stojadinovič: Sv. Mavricija I. sf. Italijanski zunanji minister grof Ciano je osebno izročil predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču visoko italijansko odlikovanje reda San Maurizio in Lazzaro prve stopnje. Z letalom nazaj v Rim Grof Ciano bo ostal v Belgradu do jutri zjutraj. Vrnil se bo v Rim s štirimotornini letalom, ki je prišlo ponj že včeraj. Razpust italijanskih iredentističnih drvš-ev Šibenik, 26. marca. b. Čuje se, da je italijanska vlada v zvezi s sklenitvijo jugoslovansko-itali-janske pogodbe sklenila, da prepove, oziroma razpusti iredentistične organizacije »Pro Dalmatia«, »Mare Nostro« in »Arditi di Dalmatia«. Zadrski ■San Marco« se obširno bavi z novo orientacijo italijanske politike napram Jugoslaviji in našteva koristi, ki jih bosta imeli obe državi od tega. Glasovi iz vse Evrope V Londonu: London, 26. marca. b. V poluradnih krofih poudarjajo. da Velika Britanija simpatizira z ilalijan-sko-jugoslovanskim zbližaniem, tem bolj, ker je jasno, da sta se obe stranki prilagodili angleško-italijanskemu gospodarskemu sporazumu. Sedaj je pričakovati, da bo sklenjen takšen sporazum tudi med Italijo in Grčijo ter Turčijo. V tukajšnjih poučenih krogih smatrajo italijansko - jugoslovanski sporazum kot sredstvo za odstranitev napetosti med Veliko Britanijo in Italijo. Ma Dunaju: Dunaj, 26. marca. b. Tukajšnji tisk prinaša v glavnem brez komentarjev tekst italijansko - jugoslovanskega sporazuma ter izjave italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Edino krščansko-socialislična »Reichspost« objavlja uvodnik glede tega dogodka, v katerem pravi, da s to pogodbo ni ničesar porušenega, niti ženevska ustanova, niti Mala zveza in tudi ne balkanska unija. Namen celotnega pakta je nadaljnja izgraditev evropske- ga miru. Mala zveza z velikim in iskrenim zadovoljstvom pozdravlja sporazum. Avstrija sama je neposredno interesirana na miru in prijateljskih odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Belgrajska pogodba med Jugoslavijo in Italijo se zelo približaj« rimskim protokolom Ta pogodbo odpira novo pot za intenzivno gospodarsko in politično sodelovanje. V Berlinu: Berlin, 26. marca. b. Belgrajska pogodba je v nemškem tisku povzročila največjo pozornost Glasilo zunanjega ministra »Deutsche allgemeine Zei-tung« piše v svojem komentarju,- da predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič niti ne misli na to, da bi svojo državo angažiral za katerekoli tuje interese. Njegova politika gre brez dvoma za tem, da v slučaju kakega spora na Sredozemskem morju zagotovi Jugoslaviji nevtralnost. »Berliner Borsen Zeitung« pa piše: Politični položaj okrog Avstrije, ki ie bil izvor vseh italijansko-jugoslovan-skih nasprotstev, se je spremenil, ker za vladajočo velesilo Italijo Jadran ni več »italijansko morje«, XXVII specijalm sejem XIV avtomobilska razstava usnje — poljedelstvo poletje 17.—27. IV. 1937 Z v naprei kupljenimi legitimacijami običajni popust na železnicah in jadranskih parnikih 12. IV -1. V. kjer so njeni pogledi danes obrnjeni na vzhodno Sredozemsko morje 1er ie torej pod temi razmerami bil olajšan sporazum med Rimom in Berlinom V Pragi: Praga. 26. marca. AA. Današnja »Prager Presset piše o obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Belgradu in pravi med drugim, da je «rof Ciano najvernejši tolmač idej predsednika vlade Mussolinija. Nesoglasje med Jugoslavijo in Italijo ni moglo večno trajati, tem manj, ker so mu bila v znatni mori vzrok vprašanja drugega reda in lokalni problemi Ta sporazum Ih> koristen tudi za vso Malo zvezo, ker se bodo s posredovanjem Jugoslavije mogli še bolj popraviti odnosi med drugimi članicami Male zveze in Balkanske zveze po eni strani in Italijo [K) drugi strani. Pisec članka prihaja do sklepa, da jo jugoslovansko - italijanski dogovor dogodek prvega reda. Na Madjarskem : Budimpešta, 26. marca. b. Tisk posveča veliko pozornost sestanku med grofom Cianom in dr. Stojadinovičem. vendar pa ie v evojih komentarjih zaradi sklenicne pogodbe zelo previden in rezerviran. Tisk se niti malo ne dotika prolirevizioni-stične strani tega pakta, ki pa je popolnoma jasna. •'Pester Lloyd« piše, da je italijanski sporazum zelo poučen ter je najboljši dokaz, da se lahko odstranijo tudi globoka nasprotstva med posameznimi državami, če se pokaže na obeh straneh dobra volja in zaupanje. Upati je, da niti Italija, niti Jugoslavija ne bosta zapustili prijateljske osi, ki ju sedaj veže. Madžarski listi izražajo tudi upanje, da se bodo po sklenitvi te pogodbe zbolišali tudi eo-sedski odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko. V Parizu : Pariz. 26. marca. AA. Mirno komentira bel-grajsko pogodbo »Tempsr, ki je objavil snoči uvodnik o tem sestanku. Uvodničar primerja ta sestanek z ostro izjavo Grandija v londonskem odboru za nevmešavanje in pravi, da ta Cianov obisk v Belgradu zelo pomirljivo in ugodno vpliva proti oni izjavi v Londonu. Clankar omenja še dosedanje razmerje med Italijo in Jugoslavijo in pravi, da je Francija vedno pomirjevalno vplivala na odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Clankar pravi dalje, da je treba izreči veliko priznanje Mussoliniju, ki je poslal Ciana v Belgrad In tako mnogo koristil realnemu razvoju. Clanknr Se nato opozarja na celotno delo Stojadinovičeve vlade in pravi, da politični in gospodarski sporazum med Italijo in Jugosluvijo ne more škodovati obvezam, ki jih ima Jugoslavija do svojih zaveznikov in držav v Mali autant! in Balkanskem sporazumu. Nn smemo se čuditi prizadevanjem v Berlinu, ki hočejo povedati, dn je zhližanje uspeh dela politično osi Kini-Berlin. Mnogo bolj logično jn, čn se reče, dn skuša sedaj Italija preko Rnlgrada priti v stik z vso Malo zvezo. To italijansko stremljenje se šn bolj razume, čn vnino, da jn sndnj Madžarska mnogo bolj zmerna kot jn bila poprej. Vse tn Hnln dokazuje, da se razvija makrija vseh srednjeevropskih držav proti stremljenjem nacionalnosoci-alističnn Nemčijo zavest manjvrednosti, — češ, da v primeri z Nemci, Italijani iu Francozi ne štejejo desetine milijonov — kakor jo žal v nekaterih slovenskih vrstah v govoru in pisavi goje takozvani naprednjaki, potem bi sc morali že davno vsi porušiti, če je število za kakovost in vrednost kakega naroda edino merodajno. Toda, kakor vemo, imajo drugi narodi, čeprav ne veliki, dovolj ponosne samozavesti, da jim kaj podobnega niti na uin ne pride. Toda na eno moramo biti ravno o veliki noči pozorni. Ob takih velikih krščanskih praznikih začutimo posebno živo, odkod izhajajo naše poglavitne narodne težave. Kot narod bi morali biti Slovenci tudi eno kulturno občestvo, ena kulturna skupnost. Ako ni med nuini povsod istega mišljenja in istega čustvovanja, je to znamenje, da iste kulturne skupnosti pogrešamo. Jezik nam je še skupen, toda duhovi so razdeljeni svetovno nazorno in je ta ločitev pri mnogih globja in močnejša, kakor pa je vez krvi in jezika. Tudi v narodnem interesu se morumo torej prizadevati, da bo slovenski narod tudi svetovno nazorno čim bolj enoten Kajti naša narodna zgodovina nas uči. da so bili tisti, ki so zatajili temelje naše slovenske narodne kulture, h kuteriin v prvi vrsti štejemo živodejno krščanstvo, največkrat tudi izdajalci nad slovensko besedo in njeno vsebino. Slovenski komunisti, na univerzi in kolikor se jih udej-stvujc v literaturi, igrajo sicer velike Slovence in bi hoteli biti bolj radikalni kot so vsi drugi mimo njih. Toda v kolikor pri tein ne gre za golo demagogijo, nuj bi po njihovem početju slovenska besedu postala med nami |>osoda mednarodnega materialističnega bre/božništva, ki bi tak nnrodič, kot smo Slovenci, kaj hitro nravstveno raz.krojil in mu vzel vsako oporo in vsake globje temelje za uspešno narodno borbo in zdravo ljudsko rast. Kdor ruši verski in nravstveni temelj našega naroda, je celo večji njegov sovražnik, kakor tisti, ki mu hoče vzeti njegov jezik. Kljub temu, da je med nami še dovolj libe-ralizma in tla plasti, ki jih je liberalizem vzgojil, skoraj dosledno prehajajo v matrrializem, so pa tudi mnoga /namenja, da gre tudi med Slovenci na bolje. Med njimi raste in se krepi narodna zavest, lepo po tudi napreduje verska zavest, ki se ne srumuje več svojega Boga. Mnoze se znaki uktivizma, ki se ne straši ne truda ne žrtev. Čeprav to delo zahteva dan na dun novega prizadevanja in vedno novih naporov. nam dosedanje delo vliva zaupanje, da verujemo v veliko not' slovenskega naroda. Toda verujemo tudi, da vstajenje pride le v znamenju od smrti Vstalega. drin. •ofoeotoeo#oeo#o#otoeoio§oeo#o§ t •otototoeoeoeotoeoeotoiotoeoeoi eo®oio®o0ototoeoeoeo®oeoeo»oeoeo®otoeoeo®o8o®oeo0o®o®oeoeoeo®oeoeof v Čestitke obeh vladarjev Belgrad. 26. marca. AA. Izmenjava brzojavk med Nj. Vel kraljem Italije in Nj. kr. Vie. knezom namestnikom Jugoslavije o podpisu političnega dogovora meN'ciie Zfirlcher Zeitung< objavlja naslednji st rokovnjaško naoisan pregled zadnjih bojev okrog Madrida. Iz tega opisa posnemamo: Prvo ofenzivo proti Madridu je Franco izvedel v začetku novembra 1936 in so jo rdeči zaustavili na črti Manzanares. Druga ofenziva je bila koncem novembra proti severnemu delu parka Casa del Camjio in je prinesla Francu nekaj vasi ter prekinitev železniške zveze z Escorialom. Po preteku enega meseca je Franco napadel Madrid v tretjič, in sicer proti cestam, ki vodijo v Escorial in na Gvadaramo. Končala se je z zavzetjem Las Hoeas in Majadahonda. Četrta ofenziva je prišla v prvih dneh februarja, in sicer na jugovzhodu Madrida proti cesti iz Madrida v Valencijo. Dosegla je to cesto in se ustavila. Zadnja, peta ofenziva je bila marca meseca s severo-vzhoda z namenom, da se preseka edini izhod iz Madrida pri Gvadalajari. Polek te zadnje bitke je bil sledeč: Franco je napadel na cesti iz Madrida v Saragoso pri mestu Algori, ki leži 120 km severovzohodno na cesti od Madrida. V prvih urah je prebil rdeče linije pri Cifuentes, .Masegoso, Mirabeuno, Ja drague, La Toba. Pritisk je sledil nato v dveh smereh, in sicer: po cesti iz Saragose v Madrid in iz Sorie v Madrid, ceste, ki se stekata pri Taraseni nekoliko pred Gvadalajaro v veliko madridsko cesto. V torek. 9. marca jo rdeča obramba priznala, da se je njihova bojna črta potegnila nazaj na linijo Yela—Cogolludo. Obenem je Franco z malimi četami udaril tudi od Somosiere navzdol po cesti v Burgos ter zasedel vas Buitrago, kjer se je sunek ustavil. Dne 10. marca javlja Franco zavzetje hribov pri Brihuegi. Dne tt. marca je Franco zasedel Brihuego ter začel prodirati proti jugu na cesti Madrid Cuenza. Medtem se je vreme poslabšalo. V četrtek, 11 marca so nacionalisti pri Triuegue, kjer so pa že zadeli na prve čete mednarodne brigade iz Madrida, ki jih Rdeči Beli Oglejte si novodospele modele 1937 od 200 do 800 ccm po izredno nizki ceni, najdovršenejša konstrukcija in kvaliteta! 2 UN Glavno zastopstvo O. Žužek, Ljubljana Tavčarjeva ul. 11 Vlažna hiša i л Jetično telo S Uspešno izoliranje proti mokroti, talni vlagi ter proti hišni gobi, največjemu škodljivcu, izvrši zanesljivo in solidno po preizkušeni metodi mestni stavbenik Hugon SdieH telefon 2191 Ljubljana. Maurerieva ul. Jt. 29 Na «ahtevo neobvezen ogled in proračun! je general Miaha poslal v Torio in jim dal povelje, naj takoj ponoči napadejo nasprotnike. Samo desno krilo nacionalistov je še prodrlo do Cogo-ludo, kjer se je sunek ustavil. V petek, 12. marca je začel splošen protinapad celokupne mednarodne brigade in v soboto, 13. marca je bila ofenziva nacionalistov na vseh treh cestah ustavljena. Kdeči so uporabili pri protiofenzivi veliko število oklopuih avtomobilov in letal ter so so posluževali motorizirane pehote. Nacionalistično poveljstvo, stotine km oddaljeno od fronte, ni moglo odgovoriti z enako močnim pritiskom. V sredo, 14. marca so se nacionalisti začeli umikati. V torek, 16. niatca so rdeči zasedli Trijuego, v sredo so prodrli do Brihuege, ki so jo v četrtek, 18. marca popoldne zavzeli. V petek so dosegli črto Iluetos—Ruguilla—Villa Viciosa de Tajuna —Valdearenas — Copernal. V nedeljo. 21. marca so rdeči zasedli Cogollor na cesti v Saragoso ter Padilla de Hita, nekoliko severno od te ceste. Splošen pregled bitke bi bil torej sledeči: nacionalistični general Moscardo je z motoriziranimi četami prebil rdeče linije na cesti Madrid— Saragosa. Operacije mu je olajšalo dejstvo, da je slabo vreme pozornost rdečih uspavalo in so se začeli takoj umikati. Za tremi prodirajočimi kolonami so sledile slabotne čete, ki so kraje v osvojenem ozemlju zasedale. Rdeča p r o t i o f e n -živa se je zasadila v prazne prostore v Francovi črti in jo bila le zato uspešna, ker je rdeča proti-obramba samo na odseku pri Brihuegi poslala v boj 100 oklopnih avtomobilov. Nacionalisti s svojimi slabotnimi posadkami po raztresenih vaseh so so morali pritisku umakniti. Tudi rdeče letalstvo, ki je imelo v bližini izvrstna letališča, se je vrglo na nacionaliste, ki zaradi slabega vremena svojih letal sploh niso mogli uporabljati, njihova prava letališča pa so bila stotine km daleč od fronte. Velika količina tankov in letal dokazuje, da so bila poročila o sovjetskih dovozih orožja ipak resnična. Številčna moč čet, ki so ee udeležile bitke pri Gvadalajari, se da samo približno ocenili. Po rdečih navedbah stoji sedaj pri Gvadalajari okrog 25.000 rdečih mož, torej približno ena divizija. O armadi generala Moscanlosa niso znane nobene številke, razen fantastičnih poročil rdeče vlade, ki pripoveduje, da so v vsaki osvojeni vasi ujeli po eno »celo italijansko armador. Ako se položaj strokovno prouči in se vzamejo v poštev prometne okoliščine, bomo mogli Moscar-dosovo armado ceniti kvečjemu na 10.000 mož. Danes je sicer gotovo, da pomeni bitka pri Gvadalajari neuspeh za Franca. Od v prvih dneh osvojenega ozemlja pri Guadalajari so nacionalisti izgubili skoraj polovico. Toda ni prav, če se iz dejstva, da se je moral Franco prvič v vsej državljanski vojni nekoliko umakniti, sklepati, da je s tem usoda Madrida že rešena. Docela neumno pa je, primerjati trenuten umik napadalcev, in to s položajev, ki niso bili vzdržni, s položaji kol na pr. pri Kobaridu v svetovni vojni, ali pa po primitivnem slogu ameriških časnikarskih poročil besedičiti o »divjem begu« cele armade. Tako piše švicarski list, ki svojemu poročilu dodaje tudi od strokovnjakov narisane zemljevide, ki položaj okrog Madrida kažejo tako, kakršen dejansko je. Hotel Mariborski dvor - Maribor Renoviran, centralna kurjava, tekoča voda, sobe od 20"— do 30'— dinarjev, avtogaraže Borba nemških katoličanov za svoje pravice Berlin, 26. marca. c. Včeraj je papeški nuncij msgr. Orsenigo šel v zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel namestnik zunanjega ministra von Dick-hof. Nuncij je protestiral v imenu svete stolice proti pisanju nemškega časopisja, ki dolži katoliško cerkev, da je ona tista, ki je prekršila konkordat med Nemčijo in Vatikanom. Vatikan pa da je storil še to napako, da se je s to encikliko vmešaval v nemške notranje zadeve. Nemški diplomat pa jc nunciju odgovoril, da ima nemška vlada isto mnenje kot ga razlaga nemški tisk. Danes je bil iz Vatikana poklican nujno v Berlin nemški poslanik pri Vatikanu von Bergen, da poreča svoji vladi. Najbrž se diplomat ne vrne več na svoje mesto in bo nemško zastopstvo pri Vatikanu vodil odpravnik poslov. Vdiha Izbira najfinejših čevljev iz raznih priznano najboljših tovarn. SPOtt: Velikonočni turnir Mladike pod pokroviteljstvom župana dr. Jure Adlešiča. Velika nedelja ob 9 Slovan : Jadran izločilno, ob 10.30 Ljubljana : Mladika izločilno. Veliki ponedeljek ob 9: Premaganca finale, ob 10.30: Zmagovalca finale. Velikonočne prireditve na „Hermesu" V nedeljo, dne 28. t. m. ob 15.30. Hermes : Orijent. Ob 14. uri predtekma. V ponedeljek, dne 29. t m. ob 15.30. Ljubljana (liga) : Orijent predtekma ob 14. uri. SK GRAFIKA. Jutri Igramo z rezervo Her-niesa kot predtekma SK Orient : ŽSK Hermes. Pozivam prvo moštvo na igrišče ob 13 uri. Javijo naj se: Fister, Gestrin, Marn, Jurcn sigurno. — Načelnik. Vsem zagrebškim Slovencem in S ovenkam želi vesele velikonočne praznike TomSe Joža prodajalec »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« ZAGREB, tel. 89-98, Tržnica Sv. Rok, Kučerina 50 Dunajska vremenska napoved: Val kritičnega vremena z viharji in snežnimi nevihtami, padec temperature, v nedeljo bo pa najbrž spremenljivo in nezanesljivo vreme. Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novice!) Novi politični obiski v Belgradu Belgrad, 26. marca. m. Naša prestolica bo tudi prihodnji teden pozorišče važnih zunanjepolitičnih konferenc. Tako bosta prispela 2. aprila v Belgrad češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta ter romunski zunanji minister Antonescu na konferenco drž.av Male zveze. Dva dni pozneje, to je 4. aprila, bo prišel v Belgrad na uradni obisk predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. Za njegov prihod v Belgrad se delajo že sedaj velike priprave. Na Aleksandrovi cesti grade nasproti parlamenta tribune, kjer ga bodo pozdravili predstavniki vseh or-ganizicaj in društev, G. dr. Beneš bo stanoval za časa svojega bivanja na dvoru. Dne 12. aprila pa je napovedan prihod predsednika turške vlade Izmeta Inenija, ki bo ob tej priliki vrnil obisk g, dr. Stojadinoviču. Dr. Korošec v Vrnjački banji Belgrad, 26. marca. m. Radi katoliških velikonočnih praznikov so se skoraj vsi katoliški ministri odpeljali na svoje domove. V Zagreb minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, v Dalmacijo minister Kožulj, na Primorje pa dr. Rogič. Notranji minister dr Korošec bo prebil velikonočne praznike v Vrnjački banji. Dva vlaka sta trčila Zagreb, 26. marca. b. Na postaji Sv. Klara, ki je najmodernejša v naši državi, je prišlo davi ob 5.30 do hudega trčenja dveh vlakov. V tovorni vlak številka 52, ki je bil' na postaji, je z v60 silo priletel osebni vlak št. 1712, ki je privozil iz Banja Luke. K sreči človeških žrtev ni bilo, pač pa je materialna škoda ogromna. Aretirani komunisti Belgrad. 26. marca. AA. Angleški liet «Daily Telegraph« piše o aretaciji prof. Ilija Petroviča, dr. Vojislava Duliča in Mijorada Miletiča, ter trdi v tej zvezi, da uničujejo v Jugo&laviji delavske strokovne organizacij. Po avtentičnih informacijah so navedene osebe aretirali kot komunistične agitatorje in tajne člane komunistične organizacije v tujini, ki nimajo nobenih stikov z našimi delavskimi organizacijami. Zaradi ilegalnega dela so sedaj v preiskovalnem zaporu državnega «odišča za zaščito države. Trgovina manufakture in krojaških potrebščin . j na novo otvorjena v Ljubljani Kolodvorska ulica 24 Prodajam po najnižjih tovarniških cenah vso manufak uro in krojaške potrebščine, katere dobivam od največjih domačih in inozemskih tovarn. — Za neobvezen ogled se priporoča Branko Makar Osebne vesti Belgrad, 26 .marca. m. V IV.-1. sta napredovala za višjega svetnika dr. Anton Mauri ter ing. Friderik Vanberger. V IV.-2. je napredoval za svetnika ing. Frančišek Urbas, v VI. za poverjenika Frančišek Hvastja, za višjega kontrolorja Jože Kar-tin, v VII. skup. za višjega pristava ing. Franc Ja-godič, za kontrolorja Anton Steenk, Jakob Pretnar, Stanislav Potočnik in Vasilije Ščeglovski, vsi pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. Belgrad, 26. marca. AA. Za tajnika eedme skupine v podružnici Poštne hranilnice v Zagrebu je s kraljevim ukazom na predlog finančnega mi-niatra povišan dr. Viktor Koe. i ( Bolni rta plfučihl Tisoči že ozdravljeni 1 Zahtevajte lakoi knjigo o moji novi umetnosti prehrontevanto ki It ie marsikoga reSila. Ta more ob vsakem na-Sinil življmp pomagati, da «e bole?en hitro premaga. Nočno /nojenje in kaSeli prenehata, teia telesa se jviša 1er po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje ïdravniSke vede potriuj»» prednost te moje metode in jo radi priporočalo. Cimprei /ačnele 7 tnoiini načinom prehranievania. tem holie Popolnoma zastonj In poitnine prosto dobite ni o to knjigo, it katere boste črpali mnogo koristnega. Pišite lakoi tadostuje tudi dopisnica, na naslov: Zbiralnici» ra pošto: ERNST TASTKItNACK, Berlin S.O. Michaelkirchplatr, 13. Abt. Z. 516. »GRAJSKI DVOR « Radovljica kavarna v zvezi z restavracijo otvorjena. Domačinom, potnikom, izletnikom, znancem in prijateljem se priporoča za cenjeni obisk Vlado Turk Otvoritev hotela in novih sezonskih restavracijskih prostorov se pravočasno objavi. Dlnamo«motorJ« za Istosmernl lok: rabi len rsbiicn rabljen nov fabrikat laorlk&t fabrikat fabrikat fabrikat SS Sil ALG Cona Coni fabrikat Cergmtuin faorlkat Bergninnn 16 B K «v T 6 KW 16 KW 18 KW 9 K df>ore ali za miloščino, — temveč za delo. Tako je pravi Sredstva za zaj>oslitev brezjx>selnih so sicer izčrpana, toda s 1. aprilom se prične novo proračunsko leto in upati je, da bo mestna občina kaj kmalu jK>skrbela za nova sredstva in še za zapo-slitev novih. Javnost jo bo v tem s svojimi žrtvami gotovo podprla. Bolj radostna, bolj vesela je letošnja velika noč za brezposelne, ki so pri mestni občini vendar dobili to, kar so želeli, to je jweten zaslužek. Postolo je snsžnobelol Radion ne trpi nobenenesnoge! Prodajalci žab in polžev Ljubljana 26. marca. Ljubljančani slrogo držimo na j>ost, tako ob navadnih petkih, na druge jx>stne dni, seveda pa najbolj na veliki petek. Nekateri na deželi sicer dvomijo o tem, ker so prepričani, da so mestni ljudje izgubili še celo spoštovanje pred velikim petkom, toda to ni res, izjeme so pa prav j>ovsod, tako na deželi kakor v mestu. Kdor je danes obiskal ribji trg in videl, s kakšno vnemo ljubljanske, gos|>odinje kupujejo ribe žabe in jx>lže, ki so slastna jsostna jed, ta je moral j)ostati prepričan, da se tudi v mestu strogo držimo cerkvene zapovedi. Rib danes res ni bilo mnogo in drage so bile. Pa tudi prodajalci žab so se kar med seboj navse-I zgodaj domenili, da ne bo nihče šel pod ceno ter so jih nekako do 10 dopoldne ponujali le po 50 par za par krakov. Gospodinje so se čudile, kako more biti »tako visokat cena, ko je vendar na ribjem trgu bilo cele grmade žabjih krakov. Toda ko bi gosjiodinje vedele, koliko truda je bilo s temi žabami, se ne bi čudile. Največ žab je bilo z Rakitniške planote in iz okolice Cerknice. Prodajalci so ponosno zatrjevali, da te žabe niso nobene jezerske ali potočne žabe, te so baje bolj kumerne, temveč da so to prave jx)ljske žabe, ki gredo le od časa do časa v vodty Možje iz Certjnice so pripovedovali lako: »Žabe smo lovili po naših poljiti hliz.u otokov in jezera. Jezero sedaj narašča. Vsak od nas jih je nalovil kakšnih 300, tudi več, nato pa smo šli čez gore peš proti Preserju. Če bi šli na Rakek, bi nam vlak požrl mnogo zaslužka. Hodili smo vso noč s svojim bremenom. Zjutraj smo prišli do Preserja in lam smo riskirali voznino za vlak do Ljubljane. Kupčija gre hvala Bogu kar dobro. Kakšnih 100 din bo vsak od nas že prinesel domov za praznike svojim družinam, seveda moramo pa v Ljubljani jesti samo kruh in tudi do Rakeka se ne bomo peljali, temveč le do Preserja in od tam bomo zopet masirali proti Cerknici čez gorel« »Kaj pa ribe še lovite v jezeru?« »Takole konec maja ali junija bo jezero pričelo upadati in tedaj smemo naloviti rib, kolikor jih jiotrebujenio. Sedaj pa jih ne smemo loviti v vodi.« »Zakaj pa ne nosite tudi rib iz Cerkniškega jezera na ljubljanski trg?« »Rib je v jezeru vse f)olno. Toda kot smo povedali, sedaj jih ne smemo loviti, takrat ko jih pa smemo jemati iz usihajočega jezera, tedaj so brez vrednosti in dobre le za dom. Sicer pa natančno ne vemo, ali smemo nalovljene ribe tudi prodajati?« Čimbolj se je bližalo poldne, tem bolj je cena žabam padala. Okoli 11 so bile že 4 za 1 din, okoli poldne že 6. Večino žab so prodajalci že razprodali po ugodni ceni 0.50 din, toda kar jih je jim ostalo, so jih jionujali za vsak denar. Zadnjih 60 žab je neki prodajalec iz Cerknice (>onujal »za švoh kovača«. Dobil je za nje 8 din. »Tudi dobro!« je rekel prodajalec, spravil dinarčke. zvil vrečo in odšel proti kolodvoru. Zraven prodajalcev žab je stalo ll-letno dekletce. Plačala je tržnino za svojo jiolže, ne pa mitnine, ker je jx>lže nalovila po grmičevju na robu mesta in ji ni bilo treba plačati še »šrange«. Dajala jih je sprva po 16 za 1 Din, proti f>oldne 20, na koncu pa jih je ostalo kar 56 kosov. Prosila je redke gosj>odinje, ki so opoldne še prišlo na trg: »Oospa, vseh 56 dam za 2 din!« Posrečilo se ji jo prodati tudi te polže in deklica se je ob koncu j>ohvaIila: »17 din sein pa le zaslužila!« Polže je nabirala morda dva dni ter jih je celo dojx>ldne prodajala in vendar je zadovoljna z zaslužkom. Nemara ima doma starše, ki so potrebni, nemara potrebuje denar na novo krilce, deklica ni znana, da bi beračila po mestu ter se prime pač vsakega dela in sedaj pred velikim petkom se je spomnila nn j>olže. Tem revnim ljudem, ki imajo vse življenje veliki petek, je današnji resnični veliki [>etek le prinesel nekaj drobiža ter jih rešil najbolj nujnih skrbi. Zadružna šola v Ljubljani Na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se priredi vsako leto j)oseben zadružni tečaj, ki ima namen podati kmečkim posestnikom in njihovim sinovom temeljno izobrazbo iz zadružništva, da morejo j)o končani šoli ustanavljati in voditi zadruge. Letos je bil prirejen dvajsettretji zadružni tečaj in v sredo, dne 24. marca t. 1. se je vršil slovesen zaključek, katerega so se udeležili reforent za zadružništvo g. Puš kot zastopnik kr. banske uprave, g. direktor Remec kot zastopnik Zadružne zveze in g. načelnik Sancin za Zvezo slovenskih zadrug. Direktor zadružne šole g. Gogaia je pri zaključku jxizdravil gg. zastopnike in navedel nekaj statističnih jxjdalkov. Letošnji zadružni tečaj se je prišel 12. oktobra 1936 in je trajal do 24. marca 1937. Priglasilo se je za tečaj 74 izključno kmečkih fantov, od katerih je bilo sprejetih 39, kolikor je prostorov v učilnici. Tečnjniki so bili stari od 18 do 28 let in so prišli iz 17 različnih okrajev dravske banovine, dva sta pa bila iz. Koroške, kamor se bosta zopet vrnila. Po јхјго-čilu g. direktorja Gogaia se je vršil izpit iz. vseh 12 predmetov, da so gg. zastopniki dobili pregled čez predelano snov. Učenci so odgovarjali prav dobro, tako da so se gg. zastopniki čudili, kako je mogoče v lako kratkem času tako intenzivno predelati toliko snovi. Po izpitu so nagovorili tečajnike gg. Puš, direktor Remec in načelnik Sancin, ki so častitali k izbornemu uspehu, bodrili absolvente k nesebičnemu zadružnemu delu in se zahvalili gg. predavateljem za njihovo j>ožrtvovalnost in trud. V imenu tečajnikov se je prav lepo zahvalil Ivan Brodar, ki je izrekel zahvalo g. banu dr. Natlačenu za naklonjene štipendije iz banovin-skega j>roračuna in obema zadružnima zvezama, ki sta s svojo moralno in materijalno podjx>ro omogočili, da se je vršila zadružna šola. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Pr. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. V Ameriki pred Veliko nočjo Ely, Minnesota, sredi marca 1937. Vee polno sem že doživel po tistem januarskem večeru, ko sem se odpeljal iz Chicaga skoro 2000 kilometrov daleč v coloradske kraje. To je bilo prav tisti večer, ko je ostalo ogromno mesto nekaj ur v temi, dokler niso mestni očetje ustregli željam stavkujočih delavcev v elektrarni. Morali so, saj je bilo ob silnem večernem prometu kar nekaj groznega, ko ni bilo v mestu ne luči ne svetlobnih prometnih z.namenj in je gosto naletaval sneg. Sicer pa je bila to eamo majhna stavka med mnogimi, ki so bile v teh krajih, od katerih nekatere še vedno trajajo. Delavci večinoma zmagujejo: več pravic dobivajo in višje plače. Marsikod pa je bilo silno težko in morda sploh delavci ne bi vzdržali. če bi ne čutili močne hrbtenice v predsedniku Rooseveltu, ki se je kaj hitro lahko pokazal hvaležnega svojim zvestim volivcem. Po stavkah je prizadetih mnogo Slovencev, zlasti po avtomobilskih; mnogi so že bridko občutili pomanjkanje — in tako bo morda izostal marsikak velikonočni dar v staro domovino... Silne so razdalje v Ameriki, vendar jih kaj hitro lahko premagaš. Za več kot 1600 km dolgo progo iz, Chicaga do Denverja sem si izbral zefir: tako imenujejo novi brzovlak, leteči vlak, ki šele od jeseni vozi na tej prosi. Navaden hrzovlak vozi nad 30 ur. Ia pa samo 15. A ni samo hiter, temveč tudi izredno udoben, skoro bi dejal, da raz-košen, kakor kak dvorni vlak: že ko le pripeljejo po širo- j kih rdečih preprogah do elegantnega svetlo sivega | vlaka, imaš poseben občutek. Največ pa je vredno. da ne stane vožnja z njim prav nič več kot z navadnim brzovlakom; vsa jjostrežba na vlaku, dasi mnogo boljša in skrbnejša, pa je celo precej cenejša kot {K)vsod drugod. Ko je po desetih zvečer nad vsakim sedežem ostala samo motna svetloinodra luč, sem se šele prav mogel raz.gledati skozi okno. Čudovita noč je zasijala v mesečini. Ko sem gledal neizmerne planjave, male griče in zasnežene gozdove, med katerimi je od časa do časa zabiestela pozna luč iz osamljenih domov, mi je prihajalo na misel tisoč zgodb naših izseljencev. Kako da so sploh vzdržali? Mnogi, premnogi so mi že prijxivedovali: desetletja so že tu, pa je njih hrepenenje vsak dan hujše. Kaj lepša hiša — dom je bil samo eden, onkraj morja. Ogromne so žitnice ob postajah — še večja morajo biti srca, da so vzdržala vse hrepenenje dolgih let. Premnogi so zapustili to hrepenenje svojim otrokom: zanje so žrtvovali domovino. Naj zdaj nosijo v srcu vsaj tisto hrepenenje, ki se staršem ni iz-polnilo. Do minute točno smo se pripeljali v Denver, glavno coloradsko mesto. Pravijo, da je to mesto zavečera in v noči najlepše razsvetljeno od vseh mest na svetu. Res je zavečera kar bajno; za to razsvetljavo tudi ogromne vsote žrtvujejo. Slovenci so v tem mestu doživeli že v drugič bridkost selitve: včasih so imeli domove drugega ob drugem; ko se je zaposlitev zelo zmanjšala, so se porazgubili j>o vsem mestu in tako so menda najbolj razkropljena slovenska naselbina — župnija v Ameriki. Proti Pueblu je zelo močna slovenska naselbina: v veliki jeklarni jih je pač mnogo našlo z.a-f>os!itev. Močno pa se jim pozna večja osamelost na I zapadu. — Ko sem odhajal v Ameriko, me je marsikdo vpraševal, če imam tu kaj sorodnikov. Bil som prepričan, da nimam ne bližnjih, ne daljnjih. A prav v Pueblu sem našel družino Antona Preles-nika, pravega bratranca moje matere. Daleč jx> svetu ga je zaneslo iz Dobrepolj. Zdaj si je že od-počil: pred treini leti so ga pokoj>ali, ko ga je povozil avto tik pred njegovim domom. Tudi njegova žena je že umrla. Hčere in sinovi pa so samo še — Amerikanci. Ena se je j>oročila z nekim Italijanom, ki pa Italijanščine sploh ne zna. Tako tonejo narodi v Ameriki. Tonejo v samih pravicah in prostostih, ne da bi jih kdo silil: to je najhujše sredstvo. Gotovo bi se narodi vse drugače ohranili, бе bi jim kdo z nasiljem ubijal jezik. Bi vsaj s solzami pokopali narodnost, kakor ee spodobi ob pogrebih: tako je v veakdanjem delu in smehu. Vsi enako. Govoril sem s starejšim nemškim župnikom, ki ne zna niti besedice nemško; mati mu je naravnost zabranila svoj jezik, češ, da ga ne bo pri angleščini motil... Doživite pa še to in ono. Poslušal sem odrasle sinove, ki so z jezo očitali svojemu očetu, da jih ni naučil domačega jezika. Poslušal pa sem tudi očeta, ki mi je j>otožil. da se nikdar več v življenju ne bo mogel pogovoriti slovensko. Kako, da ne? Saj ima otroke. »Otroci, odrasli sinovi in hčere, ne znajo niti besedice slovensko. In naš dom je bil edini slovenski v daljnem kraju. Zdaj sem pokopal ženo — pa tudi slovensko besedo.« Ali niso to žalostna poglavja? Na Zapadu so Slovenci od vseh strani: samo Gorenjcev je malo. Teh je največ v Minneeoti. Seveda pa eo raztreseni ludi med drugimi. Colorado se mi je zdela doslej najlepša dežela. Prelepi kraji «o. Najlepše pa je, ko se sonce koplje v tisoč živih barvah, čeprav med samimi Čudno ploščatimi skalami, ki zasijejo včasih kakor kri, in med nizkimi borovci in v svettozeleni puščavski travi. Vse je nekam skrivnostno: kakor kaktus, ki za tisoč bodicami varuje svoje srce. Polno ga jo med skalami v soncu. Kraljevska globel z najvišjim mostom na svetu, pod katerim se -100 m globoko ustavlja vlak na poti proti Kaliforniji; silno nevarna ozka vijugasta pot mod skalami za avtomobile; avtomobilska pot med nebom in zemljo nad mestom Canon: vse je res izredno doživetje. Meni se je zvezalo s starimi spomini: tam zadaj nad mestom Canon jo v verigi gora vrh. ki je do zadnje poteze jwdoben Javoru nad Sveto planino... Obiskal sem tudi več farin; |x>sebno mnogi Belokranjci niso vzdržali v tovarnah, pa so šli nazaj med polja in travnike. Samo na velike razmere so se morali nekateri navadili: ogromno pridelujejo. pa ei v zadnjem času res spet veliko lahko pridobe. A tudi pri tem delu je amerikansko tveganje: mnogi imajo j>odpisane jxigodbe že za ves letošnji pridelek. Morda bo bogastvo, morda izguba ... Najvišja slovenska naselbina na svetu je I.ead-ville: tudi tam sem obiskal slovenske družine, ki pa jih je komaj kakih 70 še. Mesto leži nad 3000 m visoko: nieom verjel, pa sem res kar težko dihal, če sem le malo hitreje stopil. Imeli smo visok sneg. Prelepe pa so bile noči, ko smo bili kakor v naročju sneženih velikanov okrog in okrog, ki presegajo celo 4000 m. nebo pa se je zdelo nizko in blizu, da bi se skoro lahko nanj naslonil. — Čudno pa se mi je zdelo to: nekaj milj smo se peljali v drutro dolino — tam pa je bila skoro fKimlad. v eamem soncu br»z snega. A pomislite: celo tu gori emo sredi zime že jedli novi krompir, sveže vrtne jagode, sveže gobe in drugo: vse umetno vzgojeno. Potem sem se odpravil spet več kot 2500 m ®0®0S090®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0® B ®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0® Kaj pravite? Zdaj, ko je čas velikonočne spovedi, si moramo — hočeš nočeš — o est izpraševati. Da gospodje uredniki niste izozeti, ni treba ugotavljati. Med pogreški, ki nas teže, so eni hujši drugi lažji. Mnogo se nabere takih smeti, ki jih še vidimo ne; marsikaj se zgodi p naglici, iz nepazljivosti, površnosti, brezbrižnosti. Takih peg imajo uredniki dnevnikov nič koliko. l'a rode navidezne malenkosti dokaj ila in povzročajo nemalo grehotnih padcev, ki iih krščansko nra-voslovje prav tako obsoja kakor dobri uredniki sami. Številna nehotorna in nevedoma povzročena opuščanja dolžnostnih obveznosti imajo na vesti kolikortoliko tudi uredniške notice, četudi od drugod poslane, ki vabijo celo za najoečje cerkvene praznike na planine in snežne višine z mikavnim pristavkom, da je za zavetje, za jedačo in pijačo dobro preskrbljeno, če je izjemoma zraven dostavljeno, da je preskrbljeno tam gori tudi za sveto mašo, se še nekako prenese. Ne moremo pa opravičiti ne urejevalca ne dopisovalca, ki ob bližini oelikih in drugih praznikov spravljata o krščanski list vabilo na izlete v planine, kjer bodo najbrž vsi odzoani ostali brez sluibe božje in to na praznik, ki je praznik vstajenja, vstajenja tudi iz groba greha. To obtožbo je narekovala notica o petko- vem >Sloocncu< iz Celja pod naslovom: » Prazniki v planinah<. — Zi ' va, da hudo popravimo — torej... Zakrament pokore zahte- Жм&егрио mi (o, ■ves domače, sîovenyho mitol Koledar Sobota, 27. marca: Velika sobota. Janez Dama-:čan, cerkveni učenik. Ščip ob 0.12, Herschel napoveduje lepo vreme. Nedelja, 28. marea: Velika noč, Vstajenje Gospodovo. Ponedeljek, 29. marca: Velikonočni ponedeljek. Ciril mučenec. Torek, 30. marca: Janez Rlimak, opat; Kvirin, imičenec. Novi grobovi -f- Podpolkovnik Etbin Ravnihar. bivši poveljnik žrebčarne na Selil pri Ljubljani, je dne 26. marca umrl v Libercu na Češkoslovaškem. Pokojni je !>il brat ljubljanskega .podžupana in odvetnika g. dr. Vladimirja. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f V Ljubljani je umrla gospa Rozalija Hirseh-•ffi«, soproga papirniškega uradnika iz Vevč. Za njo plaka pet otrok. Pokojna je bila vzorna katoliška mati in je v verskem duhu vzgajala tudi evojo družino. Bila je članica Marijine družbe za matere, podpirala je pa rada tudi fantovsko in dekliško kongregacijo. Pogreb bo dane« ob 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri D. M. v Polju. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! -j- V Ljubljani je umrla gospa Emestina Oman, roj Ihan, učiteljica v pok. Pogreb bo danes popoldne a PoJjaneke ceste 17. Naj poćiva v miru! Osebne vesli — Za župnika župnije St. Jernej je bil pre- zentiran Jožef Aniič, župnik in dekan v Škocjanu pri Mokronogu. — Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovnega svetnika je bil imenovan Jakob Štrekelj, župnik T Blagovici. = Poroka. Na velikonočni ponedeljek se poroči v Pragi znani mariborski letalski športnik inž. Borie Cijan, zdaj v civilnem oddelku Štaba letalstva v Zemunu, z gospodično Lido Kottovo. Čestitamo! Vsako disharmonijo žioljert-skih funkcij takoj o začetku normalizirane z našo najboljšo in na/bolj zdravo prirodno mineralno vodo ono z rdečimi srci, RADENSKO! — Sprememba ▼ redu birmovanja za ljubljansko škofijo. V Šmarju pod Ljubljano dne 15. aprila t. 1. na bc birme, ampak samo kanonična vizita-cija. Dan birme, ki bo v poletju, se bo kasneje določil. V Javorju pod Ljubljano pa za dne 22. aprila t. 1. določena birma letos odpade. — Konkurzni razpis. Z okrožnico škof. ordi-nariata je bila z rokom do 10. maja t. 1. razpisana županja Škocjan pri Mokronogu. — Minister dvora g. Milan Antič je obvestil edsedstvo Ljubljanskega velesejma, da je Nj. kr. is. knez-namestnik blagovolil odobriti, da bo letošnji spomladanski in jesenski velesejem v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II £ XVII. spomladanski velesejem v Ljubljani bo od 5. do vključno 14. junija. Zastopane bodo vse panoge proizvodnje, Domača industrija in obrt kaže- ta letos izredno zanimanje in veliko razstavnega prostora je že zasedenega. V okviru tega velesejma so predvidene tudi šc posebne razstave: Lovska, gospodinjska in malih domačih živali. „fla&Ut moja dmcPiûÂa uživamo redno Biomalz. Jaz sem zelo zaposlen uradnik", piše gospod R. B., Linz. Biomalz krepi živce očetu, otrokom utrjuje kosti, krepi pljuča in daje apelit. — Ta nameščenec mora računati z vsakim dinarjem. On kupi sebi in svojim otrokom najboliše. kar pozna. Moč iz 14.700 ječmenovih zrn je v eni dozi Biomalza. BIOMALZ Poskusna doza Din 12.00 v lekarnah. — Tiskovni ikratl Na 11. strfcni naše današnje velikonočne priloge v sestavku »Stoji, stoji tam Beli grad«, se v drugem odstavku tretje kolone mora pravilno brati: »Poseben sloj v Belgradu so Arnavti, trdoživ rod, ki po hišah žaga drva...« — Pogreb pok. Dorice Školaris bo na velikonočno nedeljo ob 15. Včeraj je bilo pomotoma objavljeno, da bo pogreb v soboto. — Velika noč 28. marca kakor letos se je zadnjikrat obhajala 1. 1880, torej pred 57 leti; prihodnjič pa že čez li let, torej 1. 1948, potem pa celo to stoletje ne več. DIPL. OPTIK Fr. P. LJUBUOnP.PnSfliO nEBOTIČniKR — Mednarodna Katoliška Zveza za socialno delovanje s sedežem v Bruslju je za priliko svetovne razstave v Parizu organizirala »Mednarodne študijske dneve za socialne delavce«, ki se bodo vršili 11., 12. in 13. julija v Parizu. Ker je program velezanimiv, saj bomo slišali o socialnem delovanju v Ameriki, Avstriji, Belgiji, Franciji, Holandski ild., ker se udeležencem nudijo znalni popusti po vseh železnicah, ker si bomo lahko brezplačno ogledali razstavo, prosimo vse socialne delavce in delavke, da џе v čiin večjem številu odzovejo temu vabilu. Za vse natančnejše informacije in program se obrnite na: Julijo Paj-in a n ,Ljubljana, Tavčarjeva ulica 4/1, poverfe-nico za Jugoslavijo. — Za dolenjsko sirotišnico. V dnevih, ko ptički znašajo gnezda, snujejo »Združene bivše učenke šmihelskega zavoda« nove načrte, kje dobiti dobrotnikov, ki bi jim pomagali kmalu graditi dom — ptičkom brez gnezda. V Ljubljani se med plemenitimi damami javljajo nove dobrotnicé, ki bodo velikodušno delale za našo stvar. Ko bomo v aprilu prosile dobitkov za veliko dobrodelno tombolo, prosimo, ne odbijte naših prošenj. Od zadnjega seznama dobrotnikov beleži naša blagajna sledeče darove: prebitek dobrodelnega koncerta v Novem mestu 2700 Din, neimenovan 1000, neimenovan 100 Din, Mestna hranilnica novomeška 1000 Din, pTimarij dr. Červinka v Nov. m. 100 Din, daleč — nazaj v Cleveland. V 14 dneh sem spoznal dve slovenski fari, od katerih je posebno collin-woodska silno velika: saj menda nima dosti manj kot 2000 družin. S silnim navdušenjem sprejemajo ljudje obiskovalca iz stare domovine. Zadnjič sem omenil, da sem spoznal v Clevelandu v fari sv. Kristine sestri dveh mojih tovarišev kaplanov; zdaj sem spoznal še tretjo: sestro g. Poldeta Campa. Človeku je silno domače, če na pr. stopi sredi milijonskega mesta v veliko trgovino, pa te slovensko nagovore (mnogi so me pač poznali iz cerkve). Še prijetneje je seveda, če ei svoje izbereš, pa ti trgovec noče nič računati: vesel je, da si sploh prišel. Še bolj pa sem se nasmejal pri nekem brivcu v Clevelandu, pri katerem sva ugotovila, da ima njegov brat spet neko mojo sorodnico za ženo — in me ni le zastonj poetrigel, ampak povabil tudi domov in prav pošteno postregel. Začetkom marca sem se vrnil v Chicago. Dober dan sem imel oddiha. Prav tisti večer eo vsi časopisi pisni i o čudnem stroju, ki so ga uporabili nad nekim zločincem, ki je bil obsojen na smrt. Velikokrat eo že odložili izvršitev smrtne kazni, zdaj pa so napravili še ta zadnji preizkus: s strojem, ki pokaže ali ete govorili resnico ali ne. Cisto res, tudi če ne verjamete. Poskusili so: obsojenec je zatrdil še zadnjikrat svojo nedolžnost, aparat pa je ugotovil — laž... Sredi noči je bila smrtna sodba izvršena. Iz Chicaga pa sem prišel naravnost sem v severno Minnesoto, kjer je mnogo slovenskih naselbin in so posebno Gorenjci dobro zastopani. Večinoma so vsi zaposleni v železnih rudnikih. Precej pa je tudi brezposelnih: ti prihajajo na vrsto za javna Heln. Po štiri dolarje imajo na dan za 8 ur, ne morejo pa napraviti več kot 15 dni v mesecu. Tu pa imamo skoro poldrug meter snega, a zdaj so jasni zimski dnevi. Iz Kanade, od katere sem zdaj oddaljen le kakih 20 km, piha in žvižga močna burja. Ta dežela je spet čudovito lepa. To je res dežela 10.000 jezer in dežela belih brez, ki jih je vse več kot po kakih belokranjskih ložah. Zdaj eo sicer jezera zasnežena; poleti pa mora biti tukaj res kakor v sanjah. V počitnicah bom nekaj čaea preživel v teh krajih. Zato eem tudi za poletje odložil svoj obisk Rdečega jezera, ob katerem prebivajo še zadnji Indijanci, čeprav me je že povabil tja za velikonočne praznike gotovo zadnji slovenski župni kmed njimi, g. Simon Lampe, ki ima že nad 70 let, pa še edini pridiga v indijanščini vsako nedeljo. Precej oddaljen deluje med Indijanci tudi še njegov tovariš, osiveli g. Roman Hornar, ki pa mi piše, da je imel zadnjo pridigo v indijanščini leta 1904, ko je bil doma v Sloveniji... Do konca marca ostanem v Minnesoti. Potem odidem za nekaj časa spet 1600 km daleč v Pitte-burgh v Pensilvaniji; konec aprila in maj pa bom preživel v Chicagu. Na naslov v Chicago dobivam tudi stalno vso pošto; naslov je: 1852 W. 22 nd Place — Chicago — Illinoie — USA. Iz daljnih krajev sporočam vsem najlepše velikonočne pozdrave neštetih ameriških slovenskih družin, ki so me za to naprosile, dodajam pa vsem še svojo željo: Blagoslovljeno veliko noč. Vital Vndušek. — Da bosle stalno zdravi, ie potrebno, dn redno ouete Radensko ki delnic proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini m si Radenska vam oliiam zdravje m mladostno svežost. AH so pljučne bolezni ozdravljive? lo nad vse važno vprašanie ranima naravno vse, ooleha)o na astnu. katarju no i> il a <■ 1 h. zastarelem kaSIJu. 'insluienlu. dolirotralnl hrlpavostl m hripi, pa doslej nisi naSb zdravila Vsi teki bolniki dobe rdna: popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gosp. dr. meo. (iuitinanna, bivSega Sel-zdravniha v zavodu za linzenkuro, o lemi .Ali so pljuCnt bolezni ozdravitve V*. Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto nvo|c bolezni. smo se odločili v ititervsu splošnega blagra odposlati lo knjigo ne zahtevo popolnoma zastonl in poitnine pro»to. Napisal ie samo dopisnico (frankirano z Din 2'— 1 in |o odposlali na PUH1MANN t Co., BIRUN 815 MUggelstraas* Nr. 33-28 a. Odobreno od ministrstva socialne politike, sanitelsko odelenje S. Br. i416 od 12 Xli iV3j Belar Ivana, Ljubljana 100 Din, zbirka gdč. Mar-jance Korber, Ljubljana 345 Din, g. Tekla Schô-blova, Polzela 50 Din, Alojzija Pleško, Šmihel 100 Din in pa prispevki za knjižice. Bog plačaj! Vsem gori navedenim kakor tudi vsem našim dobrotnikom, ki so in bodo še prispevali, želi naše društvo ртау vesele velikonočne praznike in obilo sladkega velikonočnega veselja. Združene bivše učenke šmihelskega zavoda za zgradbo sirotišnice v Šmihelu. Rekrutil — 10. april! (Glej drobne novice!) — Prosvetno društvo v Kresnicah bo priredilo na belo nedeljo, 4. aprila igro »Voda«. Vsi prijatelji vesele igre in smeha vabljeni. Makaroni niso jabolka. Prizor iz trgovine: Gospa želite »Pekatete« odprte ali zavitke? Dajte mi zavitek, potem vsaj vem kaj kupim. Saj makaroni niso jabolka, katera človek lahko olupi. Ta razgovor je slišal neki naš znanec v trgovini in nam ga povedal. Oni gospodinji naše priznanje! Nar-edna s^oJLica upliva na ves organizem' Dobro sredslvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijefen okus, j« oii. m. s. it muiit — Izpretnebo rodbinskega imena je dovolila banska uprava dravske banovine Jožefu Picelj, pristojnemu v občino Šmihel-Stopiče, okraj Novo mesto v »Košiček« in Anici Herfort, pristojni v mestno občino ljubljansko v »Miklavčič«. Rekrutil — 10. aprili (Glej drobne novice!) — Vihar vrgel ladjo na kopno. Že nekaj dni vlada na Hrvatskem Primorju južno vreme. Morje je valovito in zelo ovira morski promet. Te dni je vihar na morju dosegel svoj vrhunec. Dva mornarja sta odšla z malim parnikom »Spasitelj (reševalec) iz Baške na otoku Krku od Sušaka do Bakra. Na ladji je bilo naloženo olje, vino in še nekaj drugega blaga, ki sta ga mornarja peljala prodat. Blizu Urinja pa je ladjo zalotil vihar. Močni valovi so Vrgli ladjo na kopno, kjer se je razbila. Oba mornarja sta se rešila. Ladja in vse blago pa je uničeno. Škoda znaša okoli 100.000 Din. Rekrutil — 10. april! (Glej drobne novice!) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE cenjenim odjemalcem želi J. KNIFIC tovarna za žimo STRA2IŠČE pri KRANJU — Predstavniki cementne industrije v Belgradu. Iz Splita so odpotovali v Belgrad z brzim vlaikom predstavniki cementnih tovarn in predstavniki delavskih organizacij, da sodelujejo pri anketi, ki bo v ministrstvu socialne politike. Na tej konferenci bodo predvsem obravnavali vprašanje likvidacije etavke v cementni industriji v okolici Splita. Predstavniki delavstva so bili brzojavno poklicani v Belgrad. Banska uprava primorske banovine je naklonila brezposelnim delavcem podporo 200.000 Din. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem svojim naročnikom ter se priporoča ŠOLAR IVAN AUTOPODJETJE Telefon 270 BLED II. Telefon 270 — Pred novo stavko pri Tivarju. V Varaždinu grozi nova stavka v tovarni Tivar, ker tovarna sproti odpušča delavstvo, povrh tega pa je zagrozila, da bo odpustila še nadaljnih 600—800 delavcev. Delavci vidijo v tem kršenje kolektivne pogodbe ter nameravajo stavkati. Inšpekcija dela savske banovine je že posredovala v tem delovnem sporu. Vesele velikonočne praznike želi VIMER LOJZE tesarski mojster Ptuj-Breg — Povodnji v Slavoniji. V Slavoniji Sava močno naraiča ter je vee posavsko ozemlje od Stare Gradiške do Davora pod vodo. Poplavljena so polja, livade in gozdovi ter tudi mnoge vasi. Za živino in za konje primanjkuje sveže krme, na katero je računalo tamkajšnje prebivalstvo. Močno oviran je tudi promet. Sava poplavlja mnoge vasi, v katerih ljudje že trpe zaradi lakote. — Po najnovejših vesteh iz Zagreba pa je tam Sava že pričela upadati, tako da nadaljnih nevarnosti za Slavonijo ni več. Otimske toplice (Slovenija) Indikacijo: živet, ženske _ bolezni, revmatizem itd. Jugoslovanski Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. oktobra. — Pavšalne kure pred in po sezoni za 10 dni Din 600'— do 850—, V glavni sezoni Din 800'— do 1000 —, Izčrpni prospekti brezplačno pri Putniku ali pri kopališki upravi Rimske Toplice. — Svarilo pred nakupom! Na pokopališču » Kamniku je bil ukraden velik bakren križ. Tat ga bo verjetno skušal preliti in prodati kovino. Komur bi bilo kaj znanega, naj sporoči orožniški postaji v Kamniku. — Ivana Cankarja zbrani spisi so poleg Prešernovih Poezij največji slovenski kulturni dokument. V dvajsetih obsežnih knjigah se nam odkriva pesniška veličina Cankarjeva, njegovo sočutje e trpečimi in ponižanimi, pričevanje o narodu in kliče po njegovi pravici. Vsak zvezek Zbranih spisov je celota zase, ima samostojen uvod in obsežne opombe. Založnica »Nova založba v Ljubljani« je za nakup celotnega dela in pri takojšnjem plačilu določila izjemne cene. — Z novim luksuz-ekspresom v Nizzo — Monte Carlo — Menton — Benetke — ital. in franc. Riviera in Dolomite 10. do 21. aprila 2800 din. Prijave do 1. aprila. »PUTNIK«, Maribor—Celje. — Nevaren padec s peči. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela 4-letnega posestnikovega sina Ivan Marolta iz Velikega Gabra. Deček je ležal na peči, s katere pa je padel, si zlomil ključno kost ter dobil notranje poškodbe. ? r* л +■• i /i ('. i; ii fl Tjaz £tct-VJ ovsene nosmiœ ker hočem postati tndl tako odporen in krepak, kajti moj ded, ki je bil na Škotskem, mi je pravil, kako zdrava in krepilna hrana so ovseni kosmiči. »ETA« ovseni kosmiči krepijo mišice, pospešujejo prebavo in so odlična ljudska hrana za otroke in odrasle. — Zupančič Rihard, Determinizem in fizikalna slika sveta. (Predavanje v filozofskem društvu v Ljubljani, dne 16. jan. 1937) 37 strani, nevezana 8 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. V svoji razpravi razmotriva avtor uvodoma vprašanje definiranega objektivnega determinizma v zvezi z različnimi fizikalnimi teorijami. S tem, da seznani čitatelja z metodami, ki se jih fizika poelu-čuje na različnih stopnjah svojega razvoja, mu znatno olajša razumevanje obravnavanega problema. Po kratki sliki klasične mehanike in po analizi težkoč, ki so združene z Laplacejevo, na mehanični sliki eveta temelječo formulacijo principa kavzalnosti, nas avtor postopoma vede od elementarne Eukliko-dove do Riemanove geometrije. Razprava je v prav prijetnem nasprotju z nekaterimi preveč popularnimi deli, ki se tu in tam pojavijo na našem književnem trgu. Doživeli bodete prijetno iznenadenje, ie bodete negovali zobe z zobno kremo CIMEAN! — Rekrutil — 10. aprila boste vpoklicani v vojaško službo! Težka in častna služba. Dobro se pripravi na njol Nikar ne pozabi vzeti se seboj novi vojaški molitvenik, ki ga je spisal in priredil bivši vojni duhovnik Jernej Hafner. V prvem delu (str. 1—166) so navedeni številni odstavki iz »Pravil službe« ter vzorno vojaško čtivo. V drugem delu so zbrane najpotrebnejše molitve. — Cena 12 dinarjev. Izdala ga je Katoliška akeija, dobi se (od 25. marca dalje) v Misijonski tiskarni (p. Domžale). — Nove izvirne igre za materinsko proslavo. Te dni izide prvi zvezek zbirke mladinskih iger Mladega odra pod naslovom »Slovenski materi«, ki bo vseboval pet mladinskih iger za materinski dan: »Živi in mrtvi materi«, »Cilka in njena punčka«, »Mladi uporniki«, »Za srečo«, »Prodajalka Metka« in glasbena priloga. Vse igre so namenjene mladim igralcem ter bodo zlasti šolskim odrom, ki praznujejo materinski dan v aprilu in v početku maja zelo dobrodošle Po svoji prisrčnosti in ljubkosti so prava posebnost v mladinskem odrskem slovstvu. Glasbene točke so ogias- eoooeofotofoeoooooeoeoeoioiooo® 4 eoooeoootoooootoooootoioooeoeoe bili naši najboljši skladatelji. Ker je naklada knjige majhna, pohitite z naročili! Naroča se na naslov: Mladi oder, Ljubljana. — O raku se lahko poučite, če si kupite knjigo »Beseda o raku«, ki so jo poljudno napisali: dr. R. Blumauer, dr. J. Pintar in dr A. Zalokar. Dobi se v vseh knjigarnah za ceno 10 Din, — Opozorilo! Sporočamo, da Meško Hinko, Maribor, ni naš zastopnik; zato nima pravice sprejemati novih ponudb niti karkoli kasirati na naš račun. Karitas, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice; Karitas, Maribor, Orožnova ulica 8. Vesele Velikonočne praznike telimo vsem svojim cenj. odjemalcem A.&E. SKABERNE _LJUBLJANA_ — Izlet na Milanski velesejem od 20. do 25. aprila. Ob tej priliki si ogledamo tudi Gardsko jezero in Komsko jezero ter poleg velesejma tudi Milano. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana. Hote! Slon tel. 26-45. — Pozor! Za pomlad so prispeli novi modeli koles evetovnoznanih znamk, kot so: Diirrkop, Viktorija itd., po najnižjih cenah eamo pri tvrdki A. Birke, Ljubljana, Mestni trg 9, tel. 24-56. Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novice!) — V lastnem interesu vsakega bolnika, ki si želi ozdraviti astmo, pljučne in njim slične bolezni, svetujemo, da se okoristi e ponudbo tvrdke PUHL-MANN & Co., Berlin 615, MUggellstrasse 25-25a, ki obstoja že mnogo let, ki brezplačno razpošilja poučne brošure s slikami. Pazite na oglas na strani 4. raed. univ. Dr. lože Bogataj zdravnik otvorl 1. aprila 1.1. privatno zdravniško prakso v Vidmu pri HrSKem St. 00 — V severne dežele in k Severnemu Rtu — priredi HAPAG 6 zabavnih potovanj s svojimi lepo in udobno urejenimi ladjami. Te vožnje spadajo med najlepša potovanja, ki jih je sploh mogoče napraviti. — Prospekte in informacije daje Nemški prometni urad v Belgradu, Knežev spomenik 5 in g. Vladimir Pintar, Ljubljana, Pražakova ul. 13, tel. 27-18. Zdravilišče J Odprto celo leto Radioaktivne termalne kopeli. Izvrstno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bole/mi. arterioskleroze itd. Predsezljike cene: Pavšalna penzija za 10 dni Din 600—. za 20 dni Din 1000 — (Stan, prvovrstna hrana, kopeli,zdravnik in vse takse). — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. — Nordijska potovanja HAPAG v svet belih čudežev veličastne pokrajine, prinašajo nepozabno lepe spomine in, kar je ravno tako važno, nudijo kar najizvretnejši odpočitek. — Prospekti in informacije. Nemški p>otniški urad, Belgrad. Knežev spomenik 5 in g. Vladimir Pintar, Ljubljana, Pražakova ulica 13, tel. 27-18. Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novicel) — 21. Švicarski vzorčni velesejem v Baslu od 3. do 13. aprila 1937. Pri vzorčnem velesejmu od devalvacije švicarskega franka nudi kupcu iz inozemstva najboljšo priložnost, da se prepriča o tem, da je švicarska eksportna industrija pri nespremenjeni nenadkriljivi kakovosti svojih proizvodov ponovno zadobila tudi glede cen svojo konkurenčno sposobnost. Preko 1200 razstavljalcev bo tekom 10 dni razstavljajo v Baslu v prostranih, moderno opremljenih sejemskih dvoranah sadove svoje delavnosti. Lansko leto je obiskalo velesejem okrog 150.000 interesentov, letos pa bo število obiskovalcev gotovo poraslo. Obiskovalci iz Jugoslavije uživajo sledeče ugodnosti: Na železnicah; Jugoslavija: 50% popusta pri vožnji nazaj, Avstrija: 25 do 33.3% popusta pri vožnji tja in nazaj, Italija: 30% na vseh voznih kartah, ali brezplačno vožnjo nazaj v 6 dneh; znižani švicarski vizum, za Din 27.50; v hotelih: povoljni pavšalni arangementi (hotelske cene so kljub razvrednotenju franka niso povišale), sobe od 35 Din dalje; na velesejmu: brezplačna sejemska izkaznica, znižana vstopnina, za str. 1.80, znižani velesejemski katolog, za sfr. 1—. Sejemske izkaznice in informacije se dobijo pri vsakem potniškem uradu in pri švicarskem konzulatu v Zagrebu. — Pri taprtjn motnjah » prebavi vzemite zjutrat na prazen želodec kozarec naravne »Prani Josef grenčice«. Spomenike, grobnice, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju Franjo Kunovar pokopallJfe S*. Kril • UUBUANA — Samo še 1000 komadov Karl Mayevih romanov! Celotna zbirka Kar Mayjevih romanov ima 20 knjig. Sedaj se dobijo vse knjige v enotni zbirki, kakor tudi še posamezne knjige, na mesečne obroke. Je pa samo še 1000 komadov in zalo jih naj knjigarne, knjižnice in privatniki čim prej naročijo. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ljubljana Sobota 27. marca: Velikonočne procesije Pri uršulinkah ob 3 popoldne zornice, okrog 'A4 procesija, ki gre po Kongresnem trgu. V stolnici v soboto popoldne ob 14.30 blagoslov jeetvin, ob 16 slovesne velikonočne jutra-njice, okrog 16.30 Vstajenje s procesijo v sledečem redu: Rdeče bandero, stolna Vincencijeva konferenca, Zasebni nameščenci, moški, Prosveta »Ljubljana* s praporom, stolne kongregacije, Po-selska zveza s praporom. Belo bandero, gospodične in gospe s svečami — Vojaška godba, prva četa vojske — Akademiki, mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskim svetom, zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij, ravnatelji in nastavniki srednjih, meščanskih, strokovnih šol in šolski upravitelji, dravska direkcija fiošte in telegrafa in podružnica poštne hranilnice, direkcija državnih železnic, dravska finančna direkcija, drž. tožilstvo, okrožno sodišče, višje drž. tožilstvo, ajielacijeko sodišče, akade-mični senat in profesorji univerze — Duhovščina z Najsvetejšim — Ban s komandantom divizije, konzularni zbor, pomočnik bana z načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kr. banske uprave, ostalo uradništvo kr. ban. uprave in ostalih državnih oblastev obče uprave, ostalo drž. samoupravno uradništvo, oficirski zbor, druga četa vojske. — Po procesiji zahvalna pesem in blagoslov. — Procesija se vrši le ob lepem vremenu. — Stanovalci Pred Škofijo in na Mestnem trgu ве prosijo, da razsvetle okna. V Trnovem ob pol 5 zornice. okrog Vi 5 procesija. ki gre po običajni poti. Procesije se bo udeležil tudi patronski gospod mestni župan doktor Juro Adlešič. Pri Sv Petru. Molitve ob 5. Procesija gre iz cerkve ob pol 6 jx> tejle po t i : Iz cerkve mimo Šarabonove hiše do Vrhovčeve ulice. Skozi Vrhov-čevo ulico mimo Tabora in Hiralnice na Sv. Petra cesto; nato povratek v cerkev, kjer je sklepni blagoslov. Pri oo. frančiškanih. Ob 6 molitve, ob procesija. Sv. Jakob. Ob ИЗ popoldne v cerkvi sv. Flo-rijann blagoslov jestvin, dalje vsake pol ure do 5. tudi na Rakovniku ob 3. Ob 6 zornice, ob pol 7 procesija. Pri Sv. Jožetu oh pol 8 procesija. Križanke. Ob pol 8 zvečer molitve, okrog 8 procesija. Duhovnija sv. Družine v Mostah. Ob pol 8 zornice, ob MS procesija po teh-le ulicah: iz cerkve v šušteršičevo uiico, nato pa skozi Slap-liifarjevo ulico na Zaloško cesto, po Vodinatski ulici, Pod ježami. Pod viaduktom v Tovarniško ulico, Koroščevo. Bazoviško, Pokopališko in Cig-lerjevo ter nazaj v cerkev. Pri Srcu Jezusovem. Prva sveta maša ob K4. Pri tej sv. maši se bo delilo sv obhajilo. Ob 4 bo slovesno vstajenje in procesija, ki bo šla kot navadno po Slomškovi ulici. Koinenskega in Vidovdanski cesti. Po jiovrutku v cerkev bo zahvalna pesem, blagoslov in darovanje sveč. Nato sv. maša z blagoslovom. Ob Vi8 pridiga in slovesna nova sv. maša. katero bo pel g. novomašnik Jožef Časi iz družbe sv. Vincencija Pavelskega. Pridigal mu bo g. Ludvik Šavelj, C. M. Darovanje za liovomašnika bo med sv. mašo po cerkvi. Zaradi zaobljubne j)otresne procesije na veliko nedeljo ne bo pridige, pač pa ob pol šestih slovesni sv. blagoslov. Na Rakovniku v nedeljo zjutraj ob 5 sv. maša, nato jutranjice in procesija. V šiški v nedeljo zjutraj ob %6 molitve, ob 14 6 procesija. Župnija sv. Cirila in Metoda—Bežigrad. V nedeljo zjutraj ob 6 slovesne molitve, nato procesija. Pooblaščeni geodet in geometer Alfonz Gspan šef odd.lka za kataster pri Drav. fin. dir. v p. je odprl zemljemersko pisarno v Ljubljani Cir'1-Metodova ul. 19/11 (rri cerkvi sv. Jožefa) Gledališče Drama: Sobota, 27. marca, zaprto. — Nedelja, 28. marca ob 15 »Repoštev«. Mladinska predstava. Izredno znižane cene od 14 do 2 din. — Ob 20 »Simfonija 1937c. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 29. marca ob 15 »Dr.« Izven. Cene od 20 din navzdol. Ob 20 »Zadnji signal«. Izven. Cene od 20 din navzdol. Opera: Sobota, 27. marca, zaprto. — Nedelja, 28. marca ob 15 »Navihanka«. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ob 20 »Ples v maskah«. Izven. Cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 29. marca ob 15 »Pod to goro zeleno«. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ob 20 »Cavaleria rusticana«, »Glumači«. Izven. Cene od 30 din navzdol. Prireditve in zabave »Pilat«, verska legenda, bo na velikonočni ponedeljek ob 5 popoldne poslednjič uprizorjena tia frančiškanskem odru. Vstopnice se dobe pri blagajni. Cerkveni veslnik Bratovščina sv. Rešnjega Telesa ho imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 1. aprila v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob petih bo prva sv. maša, ob pol šestih pridiga in ob šeetih sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da se udeleže evbaristič-ne pobožnosti v uršulinski cerkvi. Sestanki Posclska zveza v Ljubljani ima redni letni občni zbor v nedeljo, 4. aprila ob 5 popoldne v prostorih Služkinjskega doma, Križevniška ulica 2. »Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavl.c ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 5. aprila 1937, ob 4 popoldne v društveni sobi na Poljanski c. št. 16, z običajnim dnevnim redom. Sadjarska ir rr'narska podružnica Ljubljana-Moste bo imela dne 11. aprila 1937 ob 3. popoldne izredni občni zbor v narodni šoli v Mostah s sledečim dnevnim redom: 1. Volitve novega odbora. 2. Slučajnosti. Kino Kino Kodeljevo: V nedeljo in jxinedeljek ob 5 in 8 dvojni spored: »Ljubi me!« (Grace Moore) in »Mladi grof« (Anny Ondrn). V nedeljo ob 3 matineja »Ljubi mel«, v ponedeljek ob 3 »Mladi grof«. SARCDV rani svoje zobe I/ vse življenje zdrave! . Mnogokaterl Izgub! prerano svoje zobe, > ker jih ni pravilno negoval. Danes se še veliko premalo pazi na nevarni zobni kamen, ki razmaja zobe, da radi tega pogosto izpadejo. Da ostanejo zobje trdni in zdravi, skrbi Sargov KALODONT. V Jugoslaviji je Sargov KALODONT edina zobna pasta, ki vsebuje suHorlcin-oleaf dra Braunlicha. Odpravlja polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. PROTI ZOBNEMU KAMNU Lekarne Nočno službo imajo lekarne v soImiIo in nedeljo: mr. Sušnik. Morijin trg 5; Kurult, Gosposveteka cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31: v ponedeljek: mr. Leustek, Resljevn cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič; v torek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste. Površniki, obleke, dežni plašči še vedno najugodneje J. Maček, Aleksandrova c. 1 Maša za turiste in izletnike bo na velikonočno nedeljo in ponedeljek v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob pol sedmih. Danes popoldne ob dveh pa bo v tej kapeli tudi blagoslov velikonočnih jedi. 1 Stolna kongregacija gospa vabi svoje članice, da se udeleže danes popoldne stolne velikonočne procesije. Zbirališče ob četrt na pet v kong. kapeli. Odbor, 1 Šentjakobsko prosvetno društvo vabi svoje člane, da se udeleže velikonočne procesije pri sv. Jakobu. Uvrstimo se za fantovskim praporom. Zbirališče ob 6 pred cerkvijo. Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novice!) 1 Odbor SKAS vabi svoje člane, da se danes v čim večjem številu udeležijo slovesne procesije vstajenja v stolnici. Zbirališče med stolno cerkvijo (glavni vhod) in škofijsko palačo ob 16 in četrt. 1 Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom in članicam, da se društvo udeleži farne jiro-cesije danes na vel. soboto z vsemi odseki. Zbirališče ob pol 5. uri pred cerkvijo (ob vrtu g. Stresena). Prosimo polnoštevilne udeležbe. Odbor. 1 Dva razpisa. Mestno poglavarstvo v Ljubljen.' razpisuje dobavo enega smelarskega voza in do-bavo 100 kg strupa za razsteničenje stanovanj. Natančnejši pogoji so razvidni v Službenem listu kr. banske uprave št. 24 (z dne 24. marca). 1 Pri »Menihu«, Kolodvorska ulica 6 točim pristna vina iz »Pekre«, metliški I. cviček: dobite tudi domačo šunko, hrenovke iz samostana Stična. Na domačo hrano sprejmem abonente. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. dr. Anton Mejač, odvetnik v Ljubljani iz neke pravde zaradi žaljenja časti znesek 100 din, višji revident v pok. g. Kran Blažon in sojirogn pa znesek 50 din Plemenitim prijateljem naših gluhonemih sirot najprisrčnejša hvala I Nihče več ne premtšl uje, kje naj kupi V veliki izbiri in najnižjih cenah jih dobite pri tvrdki M. BOGATAJ KLOBUK v najmodernejših oblikah. LJUBLJANA STARI TRG 14 1 »Pilat« zadnjikrat na odru. Na velikonočni ponedeljek ob 5 |)0[x>!dne bodo Frančiškovi križarji zadnjič uprizorili versko legendo »Pilat«. Vse dosedanje predstave oo bile odigrane s popolnim uspehom. Upamo, da bo ljubljanska javnost uporabila to zadnjo priliko in napolnila novo frančiškansko dvorano. Vstopnice v pred|>rodaji pri blagajni. Naznan pm cenjenim damam, da sem otvo-nla damski salon : „Renesansa" Nada Rogl Napoleonov ira 7 nasproti Križanske cerkve. Izdelujem po nainoveiii modi fine damske obleke, plašče, kostume, krstne opreme in spiošno perilo po zmernih cenah. Poleg tega imam posvetovalnico, kjer daiem praktična navodila, poučujem dame in krojim za domače šivanje. Za številen obisk se priporočam. Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novice!) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI GOSTILNA V PRISOJNI ULICI Josip In Pepca Kovat 1 Prijatelje Bolgarije in planin opozarjamo, da bo razstava bolgarskega gosta slikarja Pavla Kran-raliskega odprta le še do konca meseca in jih vabimo, da si razstavo ogledajo. Svojo serijo planinskih motivov iz Rilskega pogorjn je slikar sedaj izpopolnil z motivi iz Triglavskega pogorja, kjer so je pravkar mudil. Razstavu je odprta trajno od devetih do dc/ïtra'stih. 1 Srednješolci! Pomoč v vseh predmetih se vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zrinjskega cesti št. S. 1 Pri »Kaplanu« se dobi izborno bizeljsko belo vino. Točijo tudi prvovrstni cviček. Sprejemajo se abonenti na hrano. 1 Darilo za mestne uboge. Namesto venca na grob blagopokojne ge. Maše dr. Švigljeve je daroval industrijalec g. Milko Breme in njegovo soproga gospa liani 300 din za mestne ul>tge. — Prisrčna hvala! 1 Dr. Božidar Lavrič ne ordinira do 9. aprila. 1 Starši. Brez skrbi boste za maturo vaših otrok, če jih prijavite v pripravljalni tečaj društva hrezjxœelnih profesorskih kandidatov. Tečaj se vrši na II. drž. real. gimnaziji v Ljubljani. Vpisovanje in informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih od pol 3 do pol 4 na istem zavodu. Obor DBPK. 1 Nova ljudska kuhinja v Kolodvorski ulici 8 (v prostorih bivše uradniške menze) je otvorjena 1er se priporoča cenj. občinstvu. Abonenti se sprejemajo. Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novice!) 1 Bufet »Rio« postreže z naravnim malinovcem iz gorenjskih malin. Garantirano domač izdelek, brez sirupa. ! Registrirne blagajne in knjigovodstvene stroje Vam strokovno popravi Simandl, Kolodvorska ulica 11, tel. 24-37. 1 Nagla smrt na cesti. V Medvedovi ulici so v četrtek zvečer okoli 8 ljudje našli nn kupu gramoza nezavestnega mojega. Poklicali eo stražnika, ki pa B\ f A > BAYER J V. !» * 4 & r Ako uzamete Aspirin Vam more pomagati pri prehlajenju, gripi, reumatizmu toda pazitr na П/tyrr /еч krit! 0|l«. I* fi|ul,. pod S. il. 1Уи od 11. XL •oêoioêoêoiototoioiototoeotoeoe шжжжшжжжжжжжжжлош •oeo9oio®oioeo®o0oeo®o®oeoeoeoeoeoeoeoeo«oeoeoeoeo0oeofoeo§oeo®oeoe je ugotovil, da je mož že mrtev. Kljub temu je j>o-klical reševalce, ki so se sicer trudili z umetnim dihanjem, toda moža ni bilo mogoče veî oživeti. Policijska komisija je ugotovila, da gre za 45-letne-ga delavca Janeza Lavrifa, doma iz Loškega [«toka. Policijski zdravnik je ugotovil, da je moža zadela srčna kap. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico. 1 Cenjenemu občinstvu in svojim dragim gostom sporočam, da točim že za prazmke pristni cviček in haložana čez ulico po 10 Din. Se priporoča: Gostilna Zaje. Poljanska cesta. 1 Tomislav pivo prvovrstno iz zagrebške pivovarne toči rest. hotel Štrukel. 4 v Manufaktura Posebnost/ pomladne mode za damo in gospoda SOUVAN 1 Strokovno čiščenje oblek, parno likanje: Šimenc, Kolodvorska 8 in sprojemališče Knafljeva 2. 1 Policija čisti Ljubljano čez praznike. Ta mesec je ljubljanska policija napravila žo več uspešnih racij in precej očistila mesto raznih priteponih potepuhov in delomrznežev. Kljub temu pa jih je še mnogo ostalo v mestu in te je policija hotela še zadnje dneve pred prazniki izgnati ali pozapreti. V noči na včeraj in včeraj zjutraj je policija napravila po vseh mestnih okrajih obsežno racijo 1er je prijela okoli 60 eumljivcev, med katerimi je precej znancev policije. Nekaj jih je policija že izročila sodišču, druge pa je izgnala iz mesta. Cerkvena glasba Cerkev sv. Jožefa. Na velikonočno nedeljo ob 8 slovesna sveta maša. Izvaja se: Missa solrmnis v C. Zložil Ig. Mitterer z orkestrom. Graduale in se-kvenca, zložil Josip Gruber. Ofertorij terra tremuit. Zložil A. Foerster. Po maši: Jezus, premagavec groba, zložil St. Premrl. Cerkev v Križankah. Velika sobota: Ob pol 8 zvečer slovesno vstajenje. Izvaja ee: Po trikratnem Atolu ja: Zveličar naš je vstal iz groba, zložil g. Rihar, nato procesija z Najsvetejšim. Po procesiji: Te Detnn, zložil Josip Gruber, Regina coeii in Tantum ergo, zložil A. Foerster; vse točke z orkestrom. — Velikonočna nedelja: Ob pol 11 slovesna sveta maša. Izvaja se: Missa solemnis v F. Zložil M. Brosig, z orkestrom. Graduale ln sekvenca, zložil P. Gries-bacher, olert. terra tremuit, zložil Josip Gruber. Tantum ergo, zložil dr. Franc Kimovec. Po maši: Skalovje groba, zložil L. Cvek. Cerkev Srca Jezusovega. Zjutraj pri sv. maši 7. blagoslovom slovesno petje. Ob 'A8 Rihar: Novi mašnik bod' pozdravljeni Pri slovesni novi maši: Introitus: Koral. — St. Premrl: Missa S. Josephi z orkestrom. Graduale s sekvenco: St. Premrl. Offert. Terra tremuit: Jos. Gruber. Modni salon ANKA PUČNIK Šelenburgova ulica 1 izgotavlja obleke vseh vrst po nainovejših pariških in dunaiskih modelih. Jubileji naših prijateljev Mogoče nam bo Strojeva mama v Pod-brezjah zamerila, ko bo danes pri branju »Slovenca« zagledala v njem svojo sliko. Toda tudi naš list se čuti dolžnega, da se ob njenem lepem jubileju, 85. rojstnem dnevu spomni svoje dolgoletne ■ naročnice Marije Keršič v Podli rez jah. Ne bomo govorili o njenem življenju, polnem dobrih del in resnične vernosti, ker bi nam slavljenka v svoji skromnosti le utegnila zameriti. Le to naj omenimo, da velja pri njej izrek: »Pravični živi v veri.« Ze 32. leto vdova na obširnem posestvu, je pri vseh svojih delih, posebno pa pri vzgoji svojih otrok, iskala edno pomoči pri Njem, ki je vir življenja in vse tolažbe — in vidi se, da ne zastonj. Ubožci, posebno domači, se kaj pogosto oglašajo pri njej, ker je znan njen izrek, naj gre vsak z dobro voljo od hiše. Ko bo te dni v krogu svojih dragih praznovala svoj rojstni dan, ji želimo tudi mi šo mnogo let v zdravju in sreči in, kar ji je najljubše — v molitvi. Žrtev roparskega napada umrla Dob pri Domžalah, 26. marca. Davi ob pol 9 je v Dobu pri Domžalah umrla gospa Frančiška Sotlarjnva, ki je v torek zvečer poslala v svojem stanovanju žrtev roparskega napada. Pokojnica se je borila tri dni s smrtjo. Ob 3 popoldne je bilo njeqo truplo preneseno z njenega stanovanja v mrtvašnico v Dobu, kjer sta truplo obducirala domžalski zdravnik dr. Hočevar in zdravnik iz Lukovice dr. Komotar, prisostvoval pa je preiskovalni sodnik sodišča nn Brdu g. Eržen. Obdukcija je ugotovila, «la je pokojnica dobila na glavi 4 hude rane, od katerih je bila najhujša na zadnji stran: lobanje, ostale pa so bile manjše, vendar je bila rana nad desnim očesom tudi smrtna. Zdravnika sta se začudila, kako je mogla ženska s takimi ranami sploh še nekaj dni živeti. Lobanja je močno podplutena s krvjo in lasje so segali skozi rane že v možgane. Po mnenju zdravnikov je bil napadalec oborožen z zaostrenim orodjem, jk> vsej verjetnosti s hribolazkim cepinom ali gasilsko sek'rico, zakaj globina rnn knže tudi na velik zamah. Sptevod od dotna do mrtvašnice je bil obenem ludi veliko žalno slovo prebivalstva od pokojnice. Udeležilo se ga je mnogo občinstva. Proti večeru ie bilo truplo pokojnice pokopano. Orožništvo za zločincem vsestransko išče, toda zaenkrat še brez uspeha. NAD 64 MILIJONOV DINARJEV znašajo dob tki predstolečega 34. kola drž. razredne loterije, katere prvo žrebanje se bo vršilo dne 14. in IS. aprila t. L GLAVNI DOBITEK: 2 milijona dinarjev na Vi srečke se lahko dobi 500.000 dinarjev! Naše cenj. cita telle opozarjamo na prilogo znane glavne kolekiure drž. razr. loteriie A. Rein in dru^, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Ilica 15, ki ji: priložena celi naši današnji nakladi. Dolgoletno vzorno in nadvse korektno in solidno delo te kolekture je znano vgej naši javnosti, da io z naše strani lahko priporočamo čitateljem. Maribor m Predsednik apelacijskega sodišča g. dr. Go- lia je končal revizijo mariborskega okrožnega sodišča ter se je včeraj vrnil v Ljubljano. O poslovanju okrožnega sodišča v Mariboru se je izrazil zelo pohvalno. m + Šolska sestra Olga Rendulič. V samostanu šolskih sester v Mariboru se je zopet oglasila bela žena. Umrla je s. Olga roj. Ana Rendulič. Pokojnica je bila iz Oštarije pri Ogulinu ter je bila preoblečena 15 .avgusta 1908. Bila je vzorna redovnica v vsakem pogledu. Pogreb bo danes predpoldne ob 10 iz hiše žalosti na po-brežko pokopališče. Svetila ji večna luč. Žalujoči samostanski družini naše globoko sožalje! Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novicel) m Premeščen je namestnik obmejnega komisarja v Mariboru dr. Anton Surina za vodjo ob-meinega komisarijata v Kotoribi. Vzglednemu uradniku, ki si je med Mariborčani v kratkem času svojega tukajšnjega bivanja pridobil splošne simpatije, želimo na novem službenem mestu veliko uspehov. m Izplačevanje pokojnin je v mnogih slučajih še neurejeno. Tako nam je znan slučaj vpokojenega nadučitelja, ki je po 38 letih službe šel v pokoj že meseca julija, pa šc do danes ne prejema pokojnine, Beda je v družini velika, osem otrok je še nepreskrbljenih in študirajo, dvoje od njih je težko bolnih. Družina jc že izčrpala vsa sredstva, ki jih lahko nudi vpokojenemu uradniku zadruga in druge ustanove in bi bila odpomoč tukaj nujno potrebna. Kolesa, nadomestne dele, auto- in moto - pribor kupite najugodneje pri tvrdki HENRIK ARLATI MARIBOR - Ulica 10. oktobra St. 4 m Orodni avto in motorni rešilni čoln, Za novo poslovno dobo eo si zastavili mariborski gasilci na svojem občnem zboru koristen program, katerega bodo s svojo priznano žilavostjo gotovo izpeljali. Nabaviti si nameravajo nov orodni avto, za katerega so predvideli v proračunu znesek 180.000 Din. Vozilo bo opremljeno z najmodernejšimi rešilnimi in dvigalnimi napravami. Organizirati nameravajo tudi reševalno službo na Dravi. Člani čete in rešilnega oddelka se bodo izvežbali v posebnem tečaju za reševalna dela v vodi, društvo pa bo nabavilo tudi nov motorni rešilni čoln, ki bo na Dravi vedno pripravljen. Za nabavo teh potrebnih orodij bodo gasilci prisiljeni, da apelirajo na pomoč mariborske javnosti, ki jim gotovo ne bo odrekla svoje podpore. Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novicel) m Moderna francoska glasba. V okviru Ljudske univerze in Francoskega krožka priredi znani pianist L. M. Škerjanec iz Ljubljane v veliki ka-zinski dvorani večer moderne francoske glasbe. Na sporedu so kopipozicije Debussyja, FauTea, Deveraca, Milhauda, Ravela in Gaillarda. Predprodaja vstopnic pri Brišnikovi in Hoferju. MJ9 _ naslon:ače in vse tapetniške izdelke izdeluje solidno тачн««'"* NOVAK, Maribor Koroška cesta 8 m Poročila sta se gdč. Emilija Kotnik, učiteljica pri Sv. Barbari v Slov. gor. in g- Alojzij Hriberšek, orožniški podnarednik. Za priči sta bila nevestin brat žel. uradnik Viktor Kotnik in orožniški narednik Gvidon Zorenč. Iskreno čestitamo! m Posestne izpremembe. Engler Anton je prodal hišo v Gozdni ulici 9, Francu, Ani in Frideriku Pregel za 95.000 Din, Kolman Franc je prodal hišo in parcelo v Linhartovi ulici 17; dr. Hermini Bedjančič za 140.000 Din. Stavb, in kredit, zadruga Zadružni dom je prodala hišo na Slomškovem trgu št. 6 dr. Hermanu Kraussu za 600.000. Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novice!) m »Panonija« se udeleži danes zvečer slovesnega vstajenja in velikonočne procesije v stolnici. Zbirališče ob 18 pred Glavno pošto. m Bombaž se |e vneL Včeraj zjutraj eo opazili delavci tekstilne tovarne Doctor in drug, da se je vnel bombaž v skladišču. Poklicana je bila na pomoč požarna bramba, ki je nevarnost večjega požara preprečila in ogenj zndušila. Škoda še ni ocenjena, je pa krita z zavarovalnino. m 1000 Pengô ukradenih. Neprijetno izkušnjo je doživel neki madjarski potnik, ki je potoval čez naše ozemlje v Italijo. V brzovlaku mu je izvlekel iz žepa nepoznan žepnr znesek 1000 Pengô, kar predstavlja v našem denarju 10.000 Din. Potnik je tatvino prijavil našim oblastem, ki so izvedle preiskavo, vendar na niso izsledile žeoarja. m Sladki kmečki krnh. Pekarna Rakuša, Koroška cesta. m Vabilo na redni občni zbor Društva jug. drž. in samoupravnih upokojencev v Mariboru, ki se vrši v nedeljo, dne 11 aprila ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Mariboru s sledečim sporedom-1. Poročili društvenih funkcionarjev in sklepanje o razrešnici; 2. volitev enega odb. namestnika; Matineja kina Union Na velikonoJno nedeljo in Velikonočni pondeljek ob 11. uri Nepozabni glasbeni film, ki je ob otvoritvi kina Union vse Ljubljančane tako navduiil Chopinov poslovilni valček 3. spremba pravilnika posmrtninskega sklada; 4, sklepanje o došlih predlogih in pritožbah članov; oboje se mora društvenemu odboru javiti pismeno najmanj 8 dni pred občnim zborom; 5, slučajnosti, — Odbor. m Vsem našim cenj. odjemalcem — vesele velikonočne praznike želi TIskarna sv. Cirila. m Zahvala. Ob smrti Grohar Neže na Hajdlni je darovala ga. Kristina Rot, roj. Senekovič, v Mariboru namesto venca na grob 150 Din Prostovoljni gasilski četi Hajdina, za kar se iskreno zahvaljujemo. m Vinotoč Makovec, Vinski dol pri Mariboru otvorjen. m Vsi se čudijo nizkim cenam krasnih dele-nov, svile in raznega blaga v manulakturi Grajske starinarne, Vetrinjska 10, Advokat LOVPCC je otvoril advokatsko pisarno v Slovenjgradcu Celie c Materinska proslava. Katoliško prosvetno društva v Celju priredi v nedeljo, dne 4. aprila 1936 ob 4 uit {»poldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice svojo običajno vsakoletno materinsko proslavo. Na programu je govor g. p. dr. Romana Tominca Iz Ljubljane: »Materina bolečina«.; j)o govoru so prikaže trpljenje matere, katere se otrok sramuje, v filmu »Na robu življenja«. Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novicel) c Knjižnjiea Katoliškega prosvetnega društva. V Celju je poslovala dosedaj le ob delavnikih. Ker pa je v Celju in okolici, vedno večje zanimanje za knjige, zato posluje odslej tudi ob nedeljah dopoldne med 8 in 10 in ob sobotah od 6—7 zvečer. c Slovensko obrtno društvo t Celju je imelo minuli teden svoj redni letni občni zbor. Ob prav lepi udeležbi so društveni funkcijonarji podali jx>-slovna poročila za leto 1936-37. Pri volitvah odbora je bil izvoljen večinoma stari odbor s predsednikom g. Kukovcem. Društvo gluhonemih iz Ljubljane priredi v soboto, 3. aprila ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma gledališko predstavo, pri kateri bodo nastopili gluhonemi. ~~~ Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novice!) c Kino Metropol. Danes ob 18.30 »Kônigsmarkc ob 20.30 premiera filma »Lumpacij Vagabund«. Edinstveno, vseskozi humoristično delo nesmrtnega Nestroya. Jutri, v ponedeljek in torek predstave ob 16.15, 18.15, 20.30 »Lumpacij Vagabund«. V nedeljo in jionedeljek matineje ob 10 in 14. c Trajna ondulacija, barvanje las in drugo. Riko Grobelnik, Celje, Glavni trg in poleg hotela Evropa. c MoSko perilo po meri izdeluje specialna iz-delovalnica Marija Kroflič, Celje, Obrtni dom. OTVORITEV SEZOME DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd. se otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča. Morilec lastnega otroha Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal Zakrajšek Ignacij, 26 letni posestnik iz Pod-vrha št 10 pri Sevnici, katerega je državno tožilstvo obtožilo, dn je v noči na 7. februarja t. 1. v Podvrhu v svojem domu stisnil svojega 3 mesece starega sina Karla z roko za vrat in ga z zadušenjem usmrtil. Obdolženec dejanje zanika. Priznava pa možnost, da bi bil kriv otrokove smrti v toliko, da je otroka v postelji med spanjem nevede poležal, ali pa da je otroka tiščal z roko ali kako drugače. Njegova žena je bila namreč to noč odsotna in je zato moral oskrbovati otroka sam. Sodni zdravnik izvedenec je izrekel mnenje, da je bil 3 mesečni otrok lepo zraščen in v kosteh kakor v mišičevju dobro razvit in dobro re-jen, tako da je trupelce napravilo vtis j>opolnoma zdravega, krepkega otroka. Ta otrok je umrl nasilne smrti vsled zadušenja, povzročenega s trdim prijemom desne roko s palcem in kazalcem za vrat, na katerem sta se našli na desni in levi strani vrata dve vdolbini, kateri sta ostali kot očitni posledici trdega prijema za vrat z obema prstoma desne roke. Sodišče je spoznalo Zakrajška Ignacija krivim umora in ga obsodilo na 10 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Dobrna ori Celju Za srčne, ilfčne in isnske bolezni In m one, ki so počitka potrebni! Akratoterma 37" C, naravne oglilkovo-klsle kope l, taborni zdravilni učinki pri boleznih srca, «lvcev, ženskih boleznih, nolezmh lcdvic, mehurja, oslabelosti, Kroničnih želodčnih m črevesnih katariin. - Krasen park, divnn okolica — Od 18. aprila do 30. luulla m od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno oavšalno zdravljenje za pavšalno cono Din 1100- do D n 1880-- (autobus Celje—Dobrna ln nazaj, soba, hrana, kopeli, zdravnik ln takse). Zahtevajte prospekte. Ptuj Vsem našim cenjenim odjemalcem — želi vesele velikonočne praznike Tiskarna sv. Cirila. Kamnih Prvovrstno primorsko črnino in opolo po 8 Din točijo pri Šnfar|U. Gospodarstvo Naložbe na žiru Î milijardo Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz o 6tanju Narodne banke z dne 22. marca nam kaže tele postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. marec 1937): Aktiva: zlato v blagajnah 1.616.76 (plus 1.0), zlato v inozemstvu 32.0 (plus 0.04), skupna podlaga 1.649.66 (plus 1.07), devize izven podlage 646.3 (plus 12.24), kovani denar 413.3 (plus 18.56), posojila; menična 1.447.1 (plus 1.64), lombardna 245.5 (— 0.065), skupno posojila 1.692.6 (plus 1.0), razna aktiva 954.2 (plus 25.2). Pasiva: bankovci v obtoku 5.269.36 (— 53.25), drž. terjatve 28.8 (— 80.9), žiro računi 1.011.74 (plus 186.1), razni računi 1.038.15 (~ 15.8), skupno obveznosti po vidu 2.078.7 (plus 89.4), razna pasiva 284.87 (plus 22.4). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.348.05 (plus 36.2), skupna polaga s primom 2.119.8 (plus 1.4), od tega samo zlato v blagajnah 2.077.5 (plus 1.3), skupno kritje 28.84 (28.97) %, od tega samo z zlatom v blagajnah 28.27 (28.39) %. Pričujoči izkaz kaže nadalje jsovečatrie deviznega zaklada, najvažnejše pa so izpremembe na pasivni strani. Naložbe na žmi so prvikrat v daljši vrsti let prekosile 1 milijardo din, saj so v od 15. do 22. marca narasle za izredno veliko vsoto 186.1 milij., te naložbe se bodo sicer zmanišale za potrebe ullima, toda niih višina je značilna. To pomeni,, da se glede likvidnosti denarnega trga vračamo iz let 1929 in 1930, pa je bilo mogoče vkliub temu že lani in letos izvršiti emisijo po pol milijarde din drž. blagajniških zaoiskov. Kol smo že omenili, je vladala podobna likvidnost na denarnem trgu leta 1920 in 1930. Tedaj eo 31. oktobra 1929 prvikrat naložbe na žiru presegle 1 milijardo din. dosecle so 1.056.75 milij. din. To stanje je trajalo daleč v leto 1930 in so žirovni računi dosegli 22. maja rekordno višino 1.423.5 milij. din. Nato so se začeli zmanjševati radi odtoka inozemskega kapitala in so 31. julija 1930 prvikrat padli pod 1 milijardo dinarjev. Rekruti! — 10. april! (Glej drobne novicel) Jugoslovanski Fenlks Zadnje dni smo čitali, da ee je upravni odbor Jugoslovanskega Feniksa, pričel pogajati z raznimi inozemskimi zavarovalnicami za prevzem ali poza-varovanjo vsega Feniksovega življenjskega posla v Jugoslaviji. Zlasti ee v tej zvezi v javnosti imenuje zavarovalnica Assicurazioni Generali. Ker upravni odbor Feniksa do danes teh vesti ni demantiral, sklepamo in se bojimo, da bodo resnične. Po izkazih za leto 1934 je imel bivši avstrijski Feniks v Jugoslaviji 432,823.000 Din zavarovanega kapilala ter je samo za življenjski posel znašala letna premija 38,885.000 Din. Gre torej za prevzem, ki je za vse naše narodno gospodarstvo velikega ,pomena. Poslovni rezultati zavarovalnic kažejo, da kapital, investiran v zavarovanje, ni baš najslabše naložen. Zato nam je razumljivo, da se tuji kapital tako bori za čim večjo koncentracijo vseh zavarovanj v naši državi v svojih rokah. Ni nam pa razumljivo, da more od ministrstva trgovine imenovani upravni odbor Jugoslovanskega Feniksa baš tuji kapila favorizirati pri sklepanju pozavarovalnih pogodb ali celo pri prevzemu jx)rtfelja. Za elementarni posel je upravni odbor sam objavil, da ga je oddal zavarovalnici »Dunav«, zato sedaj ni nemogoče, da bomo brali vest, da je življenjski portfelj pozavarovala ali prevzela kakšna tujn diužba nli vsaj družba, pri kateri je udeležen inozemski kepital. Take vesti vznemirjajo jugoslovanske zavarovance Feniksa. V zahvalo gre naši vladi, da je s korenitimi ukrepi rešila pri Feniksu vsaj to, kar se je rešiti dalo 1er niso zavarovanci bili ob vee vloge, ki so jih naložili v zavarovanje pri Feniksu, ampak le nekako 55%. Ali nas pa more upravni odbor Jugoslovanskega Feniksa zagotoviti, da po kakršnemkoli pozavarovanju ali prevzemu ne bodo zavarovanci še na slabšem? Znano nam je, da je iz seznama zavarovalnic, ki poelujejo v Jugoslaviji, bilo po vojni črtanih že precej imen (Adrija, Kontinen-tal, Nord British, Méridionale, Previdnost, Zora, itd.), pa nobena teh ni bila čisto domača brez vsake primesi tujega kapitala. Nasprotno pa nobena povsem domača zavarovalnica ni zašla v nikakšne tež-koče. Vprašanje zavarovalne tehnike in njenih računov je, ali bo Jugoslovanski Feniks mogel dolgo živeti v sedanji obliki, to je . le 6 pravico upravljanja dosedanjega posla in brez pravice do prizadevanja novih zavarovanj ter brez vsakega akcijskega ali zadružnega kapitala. Toda, po našem mnenju ni rešitev v tem, da se posel zato prepusti v upravo tujemu kapitalu. Ali nI naše domače zavarovalstvo dovelj močno, da izvede ta prevzem, čc že mora priti do prevzema. V čl. 13 uredbe o Feniksu je določba, jk> kateri je minister pristojen, da izroči posel kakšni zavarovalni družbi, ki ima dovolitev za poslovanje v kraljevini. Žal. jo v uredbi izostala besedica »domači družbi«, kajti potem bi vse naše vznemirjanje bilo nepotrebno. Tako pa apeliramo na upravni odbor Jugoslovanskega Feniksa, da ob odločanju za pozavarovanje ali prevzem poda g. ministru tako mišljenje, da pridejo v prvi vrsti in edino domaČa zavarovalna podjetja v poštev pri tem pozavarovanju nli prevzemu. To zahtevajo nacionalni razlogi, to zahtevajo naši interesi, lo zahtevajo koristi našega narodnega gospodarstva. * Likvidacija Osrednjega sadnega odseka pri Zvezi trg. združenj. Nn sestanku članov Osrednjega sadnega odseka pri Zvezi trg. združenj v Mariboru 21. marca je bilo sklenjeno, da člani pristopijo k združenju sadnih izvoznikov in se za lo osrednji odsek pri Zvezi razpusti. «o®o«o®o®otoeo§o§oeoto»o®oi0i0i © •oio®oioeotofoeo®ototo«o«o®o®o§ •0f0®090e0®0i0®090f0e0i0e0t0f0t0§0i0e0§0f000e0®0i090®0e0t0e0f0t0i0t Mpiatno- d. d.., Q\oJupdj& želi vsem cenj. čitatelfem vesek praznike iz naSe tovarne Zahtevajte ponudbe! LJUBLJANA, Kersnikova 7, tel.22-66 SSSrS vrtno pohištvo __Vrtni stoli za gostilne vseh vrst in barv Gradi za žimnice, platno za rjuhe in kapne, damast za prevleke, inlete, šifone, belo in barvasto blago za prte, za zastore, posteljne in namizne garniture, prešite odeje v klotu, satenu in svili, flanel deke in rjuhe, platnene in frotir brisače, kuhinjske servijete že od Din 4 •— naprej ima največjo izbero na zalogi in najcenejše nova špecijalna trgovina s tem blagom Г. I. Goričar, LiuMfana Sv. Pelra cesta 30 Pri večjem odjemu popust! dobite odlilna kolesa znamke DUrkopp. Adler i. t. d. Novost: najtrpeZnejSa pneu-matika iz surove gume 4) Velika izbira vseh posameznih delov 'TEHNIK* JOSIP BANJAI Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Zaloga Remington pisalnih strojev ter .Blaupunkt' radio aparatov DOBIVA SE POVSOD A CENA MU NI VIŠJA Glavna zaloga: Zagreb, Boškovičeva ulica 24, tel, 48-72 AIMLEI» тктт in ne leži v vodi mm 2x dal, •окжиоеокжжжжжжжжж« 7 «жмммкжжмкккжжж)* PUCH motorna kolesa IGN.VOK Ljubljana, Tavčarjeva 7 Promptna dobava vseh nadomestnih delov - Solidna in cenena postrelba PUCH 200 ccm : Novi dvotaktni 6 PS motor, prepelje 2 osebi čez vse normalne klance. Ima stisnjeni jekleni okvir in vilice, velik žaromet s svetlobno napravo 30/40 Watt, 3 prestave, velike zavore ter se odlikuje po svoiem lahkem teku. Efektivna poraba bencina in olja na 100 km je 2'5 1. Hitrost ca. 75 km na uro. Pri tem motornem kolesu se je prvič posrečilo združiti cenenost z visoko kvaliteto. Puch-motorna kolesa, kakor tudi najnovejša lažja motorna kolesa s Fichtel & Sachs motorji do 100 ccm po 1. aprilu na zalogi. Prikolice vodilnih nemških in avstrijskih znamk. — Resni reflektanti — zahtevajte prospekte! Borza Dne 26. marca 1937. Denar Danes je poslovala med borzami samo bel-grajska, na kateri so bili za devize zabeleženi neizpremenjeni tečaji. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20 do 238.80, avstrijski šiling je beležil 7.0425—8.0425, grški boni 31.40—32.10, italijansko lire pa so nudili po 2.25. Nemški čeki so beležili 11.9103 do 12.1103. Danes so banke plačevale za: ameriški dolar kanadski dolar angleški funt francoski frank švicarski frank italijansko liro avstrijski šiling češko krono liolandski goldinar 47.90 din 47.50 235.-2.18 10.90 2.15 8.55 1.52 26.- Vrednostni papirji Belgrad. Državni papirji: 7% investie, pos. 88—80.50 (88.50), agrarji 52—52.50 (5.50), vojna škoda promptna -109—410 (410, 408.50), begi. obv. 75.75—76 (76, 75.75), dalm. agr. 74—74.50, 4% sev. agr. 51—53, 8% Bler pos. 96—97, 7% Bler. pos. 87.25-88 (87.50, 87), 7% pos. DHB 100 bi., 7% stab. pos. 87.75 den. Delnice: NB 7203—7350, Priv. agr. banka 198—199.50. Žitni trg CBNB NA ŽITNEM TRGU NARAŠČAJO. Tendenca na žitnem trgu je nadalje zelo čvrsta in cene gredo gori. Tako je v torek povišal Prizad svoje nakupne cene za potisko pšenico od 170 na 180. Vendar pa se pričakuje, da tudi pri teh cenah ne bo mogel dobiti dovolj blaga in bo moral še nadalje zvišati cene. Po zunanjih tečajih preračunano bi morala znašati pariteta okoli 205, kar dokazuje našo trditev. Danes se plačuje nadalje za baiko blago okoli 170, dočim je prejšnji teden znašala cena okoli 160—165. Tovarna pohištva Vehovar Franjo Celje, Kersnikova ulčca 17 izdeluje po naročilu iz zdravega, suhega lesa prvovrstno pohištvo in stavbno delo po najnižjih cenah. Moderno urejena sušilnica za sušenje lesa. Zaloga pohištva: Celje, Glavni trg št. 12. Zahvala Za vse izTaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega ljubljenega sina in brata Vladimirfćs Bole dijaka IV. razr. meščanske šole se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Ljubljana, dne 27. marca 1937. Žalujoči ostali. ••* ''•...:,.■>,•;,•"• •>.::*w KMETSKI DOLGOVI in PRIVILEGOUANA AGRARN Privilegovana agrarna banka je ustanovljena potom posebnega zakona leta 1929, s kapitalom 700.000.000— din z nalogo, da z ugodnim in cenenim kreditom pomaga izključno in samo kmetom ter njihovim zadružnim ustanovam in organizacijam. Bančina centrala je v Beogradu, a razen tega ima Banka še svoje podružnice v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. V eedmih letih svojega delovanja je Privileg. agrarna banka vložila v kmetijstvo (1.355,000.000.-) eno milijardo tristopetinpetdeset milijonov dinarjev posojil, ki so podeljena na okr. 140.000 kmetskih gospodarstev pod ^elo ugodnimi pogoji, tako v pogledu obrestne mere, kakor tudi v pogledu posojilne dobe. Po Uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 26. septembra 1936 1. Banka sedaj prevzema tudi vee stare dolgove kmetov pri bankah, hranilnicah, kreditnih zadrugah in pri pripomočnih skladih in na ta nač:n bo Banka osredotočila pri sebi največji del kmetskega kredita. Pri tem prevzemanju dolgov je Banka v bistvu samo posredovalec med dolžniki - kmeti in njihovimi prejšnjimi upniki. To, kar prejema od kmetov v odplačilo njihovih dolgov, mora Banka dati prejšnjim upnikom kmetov, a poleg tega mora dati tudi prispevek Države, ki bo znašal okrog polovice zneska, ki ga dajo dolžniki - kmetje. Denar, ki bo zbran pri eni filijali, bo služil za izplačilo upnikov s področja te filijale. Vse te posle vrši Banka v imenu tn za račun Države, toda brez kakršnegakoli dobička za sebe. Vse dolgove kmetov navedenim ustanovam, ki ne presegajo vsote 25.000 dinarjev, bo banka sama znižala za 50%, oni kmetje pa, katerih dolgovi znašajo več kot 25.000 dinarjev, morajo vložiti prošnjo za znižanje dolga pri pristojnem sreskem sodišču. Ta rok je sicer potekel 31. decemhra 1936, toda s finančnim zakonom zn leto 1937/38 je podaljšan do 1. junija 1937. Prav tako se pa lahko vsak dolžnik-kmet do 1. junija 1987. leta sporazume s svojim dosedanjim upnikom, da njemu izplača svoj dolg. drieč se določil odst. 1. čl. 51. nredbe, s pristavkom. da se v to svrho vrnjene listine ne morejo vel izročati Privilegirani agrarni banki. Na ta način se Je ugodilo večkrat poudarjeni želji, da naj se dovoli dolžnikom sporazum o izplačilu dolga s svojimi dosedanjimi upniki. Tisti dolžniki-kinetje, ki morejo to storiti, naj se po-služijo te možnosti, kajti takšno sporazumno izplačilo dolga bo gotovo koristilo kmetom kot bodočim prosilcem posojila. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov daje Kmetu znatne olajšave, ki so v skladu z razmerami kmetskega gospodarstva. Razen znižanja dolga se zmanjšuje tudi obrestna mera na manj kot polovico poprej običajnih obresli oziroma na 4 y,% letno in prav tako se predvideva rok 12 let za izplačevanje že tako znižanega dolga. Zato, da bi dolžniki kmetje mogli dobiti takšne olajšave je Država prevzela na sebe znatne obveznosti v obliki letnih plačil bivšim kmetovim upnikom, ki bodo morali prenašati en del odpisa glavnici- m zmanjšanje obresti reduciranega dolga. S tem je dokazano, koliko je s to Uredbo storjeno za kmeta dolžnika. Zato ima sedaj kmet veliko dolžnost, da svoje tako zmanjšane obveznosti redno izpolnjuje. Brez kredita danes ne morela biti niti kmetijstvo niti kmet. S svojo točnostjo pr- izpolnjevanju obveznosti bodo kmetje povrnili zaupanje v svojo kreditno zmožnost in tako liod-j mogli znova dobivati ugodna posojila. Rok za plačilo prvo anuitete je dospel 1. novembra 1936. leta. Tisti dolžnik, ki ni tega obroka poslal Banki v Beograd ali podružnici v Ljubljani, lii-irn to takoj storiti, in to po obračunu, ki mu ga je poslala ustanova, kateri je dolgoval (banke, hranilnice, zadruge). Ako dolžnik tega obračuna ni dobil, mora poslati podružnici Banke v Ljubljani deseti del od polovice dolga pri bankah, hranilnicah in zadrugah, če dolg pri teh zavodih ne presega vsote 25.000.— dinarjev; za dolgove tem zavodom pa. ki so večji od 25.000,— dinarjev, se mora poslati deseti del vsega dolga. Ko bo Banka izvršila končni obračun, bo morebitno preplačilo vrnila dolžniku ali ga pa odobrila njegovemu računu. Dolžniki naj pošiljajo denar podružnici v Ljubljani na čekovni račun Š». 10.250. Na čekovni položnici (na hrbtu) je treba označiti: ime in priimek dolžnika (tudi očetovo ime) na čigar ime dolg glasi, kraj bivališča s hišno številko in srez. ter naziv in sedež upniške usta-ki ji je do sedaj kmet dolgoval. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov daje velike olajšave, «oda ona je tudi stroga napram nemarnim in nerednim dolžnikom. Dolžniki, ki ne bodo plačali kateregakoli obroka svojega po Uredbi znižanega dolga izvzemši slučaje, ko jim je zaradi elementarni» nezgod dovoljen odpis davkov, bodo morali plačati takoj ves svoj dolg, a če tega ne bodo storili, določa Uredba, da ee proti takšnemu nemarnemu dolžniku uvede kratko in izvršilno fiostopa-nje na vso premično in nepremično imovino. Cim bo Banka dovršila prevzemanje dolgov po Uredbi, bo takoj začel» znova dajati kredite kmetom. Pri tem kreditiranju bo Banka posebno pazila na to, da bodo mogli vestni dolžniki-kmetje po potrebi zopet priti do ugodnega kredita, ki jim bo potrebe^ za zboljšanje svojega gospodarstva. Privilegovana agrarna banka a. d. tilijala v Ljubljani St. S 159. Ljubljana. 24. III. 1937. 1 CELJSKA MESTNA «UE HRANILNICA ALEKSANDRA (V LASTNI PALAČI PRI KOLODVORU) pristopa k polnemu obratovunjii. ker ji je mestna občina vrnila večmilijonsko posojilo. // Podeljuje kratkoročna posojiln na vrednostne papirje, nepremičnine in na menice s poroki. // Prevzema v shrambo in upravo vrednostne listine in daje v najem blagajniške predale. // Vse liranilnične posle, posebno tudi poslovanje v gotovini s hranilnimi vlogami, opravlja brzo, vestno in kulantno. // Za vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mestna občina Celje. Velika trgovska hiša impozantna stavba z več komfortnimi stanovanji in lepimi trgovskimi lokali, na najbolj prometni točki mesta Maribora, z letnim donosom nad sto tisoč dinarjev, je zaradi družinskih razmer takoj naprodaj. Ponudbe je poslati pod značko »Trgovska hiša« podružnici »Slovenca« Maribor. Zastopniki z dobrim nastopom vpeljani v vseh krogih, se sprejmeio pri veliki zavarovalni družbi proti fiksumu in proviziji. V tem poslu že vpel|ani imajo prednost. — Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod Zavarovanje 4916 '/.' i-''V "fe - Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v Libercu na Češkoslovaškem dne 26. marca t. 1. umrl naš ljubljeni soprog in oče, sin in brat Etbin Ravnihar podpolkovnik v rezervi in bivši poveljnik žrebčarne na Selu pri Ljubljani. Ljubljana-Liberec, dne 26. marca 1937. Frančiška Ravnihar, mati. Helene Ravnihar roj. Blaschka, soproga. Marija in Erika, hčerki. Dr. Vladimir Ravnihar, brat. Woligang Thury pl. Thurybruck, pastork. Zahvala Ob bridki uri ločitve od našega dobrega očeta, deda, brata, strica, tasta in svaka, gospoda Ivana Kuralta Industrijalca smo bili deležni mnogega sočustvovanja, ki nam bo ostalo v tihem in trajnem spominu. Kljub temu pa čutimo še dolžnost, da se toplo in iskreno zahvalimo vsem Vam, ki ste blagopokojnemu z veliko požrtvovalnostjo lajšali trpljenje, dokler ni legel večen sen na njegove trudne oči. Iskrena hvala vsem Vam, ki ste mu prinesli vencev in cvetja, Vam, ki ste se s pesmijo poslovili od njega, Vam, ki ste z godbo počastili njegovo poslednjo pot, in končno topla in iskrena hvala vsem Vam, mnogoštevilnim, ki ste ga pospremili od ljubega mu doma v njegov novi dom, tam na sončni strani Goričice. Domžale, dne 27. marca 1937. Rodbrne Kuralt, Svetlin, Kane in sorodniki. toooiotoeotoootofofototoiofotoi ш totototototoooiofototoeoootofo® Qleluja Vstal Gospod od mrtvih V okno še potrka v noči je globoki, mlademu dekletu: zdaj po naši vasi, »Vstani, pričakuje glej, z bandercem v roki prvi te na svetu/< hodi, z njim pozdravljajoč Dekle, zdaj premišljujoč, poje za Veliko noč: poje za Veliko noč: Aleluja! Aleluja! Prvi svit budi ze »Ti pa, stara žena, petelinje glase — spi, o spi pokojno! Jezus, iz groba vstali, Vrne se tvoj sin ti, najprej k njim poda se ki je šel na vojno, s praporcem jim znak dajoč in tedaj bo vriskajoč k petju za Veliko noč: ti zapel o Veliko noč: Aleluja! Aleluja! Rdeča je zastava, Nisi spala v pustu, od krvi Gospodnje v velikem ne posti, bičane krvava, v Veliko nedeljo tepli so ga na vso moč vsaj naspi se dosti, rablji za Veliko noč — jaz zapojem ti, gredoč Aleluja! skozi vas, v Veliko noč: Aleluja! t Stopi Jezus k hiši, kliče gospodarja: Ne posluša mati, »Hej, moj dragi sosed'« spravlja se na nôgi — v dver z bandercem vdarja morda to nedeljo v hiši vse prebujajoč: pride sin ubogi? »Pojte za Veliko noč: S praporcem pritrjujoč Aleluja! poje Bog v Veliko noč: Aleluja! Srečen, kdor iz pernic danes prvi vstane: Gre, budi živino: oves, gost ko tepih, »Vstani, hej, govedo! mu pretke poljane. Vsak trenutek pojdeš V blagoslov ta upajoč v pašo s celo čredo, pojte za Veliko noč: trava, vsepovsod klijoč, Aleluja! vabi te v Veliko noč: Aleluja/« Konj ne zlomi noge, krave ne napade, Vstal Gospod od mrtvih če velikonočne v noči je globoki, se držiš navade zdaj po naši vasi in zapoješ ko nekoč glej, z bandercem v roki rano za Veliko noč: hodi, z njim pozdravljajoč Aleluja!< poje za Veliko noč: Aleluja! Poljsko spesnil Jan Kasprowicz, poslovenil Tine D e b e 1 j a k. Ti si Cjubezen Oče, po tvojem Sinu je prišla tvoja Ljubezen k nam. Sedaj razumem, zakaj tudi njega ni mogoče razumeli popolnoma. Zakaj ničesar ni tako težkega in skrivnostnega kakor je ljubezen. Kakor med je, ki nas že majhna kaplja lako nasiti, kakor da smo Tebe samega zavžili. In vendar je komaj vidna — tako majhna je ta kapljica. Ti me napolnjuješ in kljub temu sem še vedno prazen. Takšna je tvoja Ljubezen. Oče, kakšna je tvoja Ljubezen! Ti imaš silo ustvarjanja. Lahko ustvariš svet iz ni-česa. Iz praznega niča vzcvele po tvojem toplem dihu ose bitje. Ti si Bog. ker moreš ustvarjati. Ustvarjali pa moreš le zato. ker si Bog, ker si tako velik in dober, da moreš hoteti tudi to, kar nisi Ti. Zato si Bog. To je tvoje bistvo, da moreš ljubiti. Zato je tudi duh. ki si ga ustvaril Tebi podoben, ker more ljubili. Njegova bogu-podobnost je v tem, da je njegova ljubezen podobna tvoji. Njo podeljuješ vsem, ki so zmožni, da jo sprejmejo. Čim dalje je kakšno bitje od tvojega, tem manjša je njegova sila ljubezni. Čim bližje Ti je kakšno bitje, tem toplejše in svetlejše je in tem bolj zmožno ustvarjanja, lem večje in mogočnejše je. To je torej največja moč, najbožanstve-nejša, kar jih je: moč. da potrdimo, priznavamo, hočemo, prenašamo in uveljavimo nekaj drugega, nego smo mi; da stopimo v ozadje za nekom drugim, ko obenem z vso svojo bistvenostjo bivamo v njem. da postanemo vidni v nekom drugem, sami pa ostanemo nevidni. Saj prav zalo si tako neviden o svetu, ker si ga postavil pred sebe. Takšna je torej tvoja Ljubezen in vsaka ljubezen: da se povzdignemo nad sebe, da poletimo nad sebe, da tako ostanemo pod seboj, da sami sebe zapustimo zato, da smo v drugem, da se osamotnjeni ne zapremo vase, ampak da preletimo meje lastnega bitja, pa čeprav bi bile te meje v neskončnem. Prekoračati to, kar smo sami in kar smo dosegli, zato da dosežemo nekaj, kar mi sami ne moremo bili, lorej pridobiti nekaj za drugega, zanj dovršili nekaj, kar sami zase nismo. Na ta način Bog Boga samega premaga (če naj se izrazimo v našem bednem jeziku, ki pravega nikoli ne more zadeli). To je višek bogupodobnosti: da sami sebe zapustimo in iščemo drugega, da gremo mimo sebe, da drugega najdemo in v njem pristanemo, da pokažemo svojo veličino in moč. ko samega sebe izničimo. To je tvoje ustvarjajoče bistvo, tvoja ustvarjajoča sila: moč tvoje ljubezni, ljubezen je ustvarjajoča. Četudi ne bi bil ničesar izven sebe ustvaril, v Tebi je večna reka, ki teče k Drugemu. V neprestanem toku je v tebi izhajanje od Očeta k Sinu in od Očeta in Sina k Duhu. To je tvoja naj-notranjejša postava, postava ljubezni: eden teži k drugemu, Jaz k Ti in Ti k Jazu; lakšna je vsaka ljubezen. Ti si Ljubezen. Zato si tudi vsemogočen. Vrhunec moči je: ustvariti nekaj, kar nismo mi sami. In prav to lioče ljubezen. Na svojem višku moč postuja ljubezen. Ljubeča moč je Vsemoč. Moč, ki vse premore, je Ljubezen. Zato pride ljubezen na koncu, kakor se tudi vrh dosega šele na koncu. V razodetju, ki si nam ga dal o sebi in svojih delih, je beseda o ljubezni zapisana na zadnjih straneh o zadnjih vrsticah. Treba je prestopiti mnoge stopnice, preden se nam razodene ljubezen. Tako je o tvojem stvarstvu. Tam kjer stvarstvo šele začenja biti, se ljubezen še ne more očitovati. Tam je boj, tam se uveljavlja Jaz sam. tam vlada samovolja in gola volja do moči. Treba prepotovati mnoge doline in tesni, globeli in vršiče ter predgorja. preden uzremo pred seboj visokogorje ljubezni. So ljudje, ki v tvojem svetu in vsem tvojem delovanju sploh ne vidijo nobene ljubezni, ampak samo trdoto, oblast in krutost. So pa tudi ljudje, ki povsod v tvojem svetu in v vsaki stopinji tvojih nog zapazijo tvojo ljubezen, toliko ljubezni, da se jim zdi brezmerna, prekipevajoča in nedopovedljivo sladka in velika. Ti ljudje so v resnici veliko predelali in prepotovali: vso dolgo pot do Tebe — iz nižin, kjer se tvoja ljubezen še ne vidi, do tam, kjer se dviga notri v nebo. Toda prav tam tvoje stvarstvo zopet ugaša. Tako blizu Tebe smo že na tistem vrhu. da svet tam ponehava; na tej višini moreš biti samo še Ti. Tam v najbližji bližini tvoje lastne luči se že začenja tema, ki ostane, potem ko tvoj svet ugasne, tema. ki hodi pred Teboj. Na ta način nam poslane jasno, zakaj mora ustvarjena ljubezen, ki jo Ti pošiljaš od sebe. tvoja sladka poslanka. preliodii toliko temnih krajev. Ona živi vedno v temi, v tihoti. v oblasti trpljenja, v razsežnih resnih vrtovih, kjer cvetejo mire. Vsa ljubezen, ki jo nahajamo razun Tebe na svetu — in če se Ti sam pojaviš na zemlji, se bo tudi tvoji ljubezni tako godilo — je žrtvovana, je kakor kadilo v ognju, kakor prelita kri, pogušena, kakor umirajoče življenje. Je preneha joči svel, čeprav še ni Bog sam. Ona živi v somraku neskončnosti. ki leži med tvojim svitom in ustvarjeno lučjo. Ustvarjena ljubezen je morje, ki se razprostira med Teboj in obalami sveta kakor Tihi ocean. Ona druži in ločuje Tebe in tvoj svet. Zalo je ljubezen skrivnost; vanjo je treba verjeti; treba je poguma, da verujemo vanjo, v to hčerko tvoje noči. v njeno bitje, v njeno vrednost in dragocenost in v dopa-denje, ki ga imaš z n jo. Kdor je doma samo na vidni celini zemlje, ta ne bo videl velike temne vode, po kateri hodi tvoja ljubezen, njene čudovite, strali vzbujajoče steze črez brezdanja brezdna. Kdor pa izhaja naravnost od Tebe. ta jo bo srečal na samotnih daljnih potih, ki vodijo v svet; jo bo našel v vseh malih in bednih kolibah, na vseh mestih trpljenja, na vseli gričih, kjer sloje križi. Treba je prepotovali gozd križev. preden najdemo tvoj svet, treba je prekoračiti temno polnoč, preden pridemo iz tvojega opoldneva k Ivo ji jutranji zvezdi. In glej, v tem mračnem žalostnem vmesnem kraljestvu, v tem gozdu križev, roma tvoja poslanka ljubezen, hčerka tvojega srca in najboljši angel človeštva. Kamor pride ta ljubezen, tvoja poslanka, med nas, tam se vse razveseli. Zagrnjena romarica noči vse razsvetli. Lahko je zapaziti, kje se je ljubezen tvojemu svetu na-smehljala, kje se ga je dotaknila, kje se je je svet napil. Njegova trdota, njegova borba za obstanek, njegov mrzli ledeni si ju j od ljubezni ni ogrel. Toda tam, kjer se smeje, poje in cvete, kjer začenja porajali in ustvarjali, kjer leči in poljubuje, tam je sicer še v somraku in noči, je pa obenem že v tvoji luči. Tu mu smemo že zaupali. Kjer greje, žari in dobre dé, tam se je v njem zbudila slutnja, da je 1'voj, da je tvoje delo, od Tebe ljubljeno in poslano. Tu se spomni poslanstva, ki si mu ga nedoletnemu naročil. Toda tam, kjer še grozi, besni in divja, kjer z mrzlim sovraštvom ubija s smrtonosnim orožjem, tam še spi ali je zopet zapadel težkemu snu, ki mu leži v udili še od takrat, ko ni bil Nič; ni še premagal niča, še vedno mu je preblizu. Zato je še zvezan, zaspan in težko razume. Tvoja ljubezen mora romati daljna pota, proč od Tebe skozi vse temne brezkončnosti, ki Te od svetu ločijo, preko vseh višin Tvojega svetu daleč do najskrajnejših dolin tja v obmejne kraje, kjer se Tvoj svel šele začenja dvigati iz niča. Tukaj, v teh krajih, je njen svit še čisto slab kakor sij daljnje, duljnje zvezde. Zato ima tvoja ljubezen toliko različnih svetlob in peslrili barv, toliko različnih oblek in oblik, kalikor je točk. do katerih dospe, tako da jo komaj spoznaš, če jo tu ali tam srečaš. Drugačna je pri t ebi — to se razume samo po sebi — drugačna na svetu in na vsakem kraju sveta. Drugačna je globoko notri v sredini stvari, drugačna daleč zunaj, kjer mora grozeče stopiti pred Nič in se boriti z njim. Toda vse te izpreminjaječe se oblike ljubezni so v Tebi, kakor brezštevilni angeli. Ti jih pošiljaš. in kamor lak angel stoj>i, se javi v obleki ljudstva, h kateremu je prišel. Toda od Tebe so vsi. V Tebi je ljubezen dveh, ki sta obdana od ograje skrivnostnega vrta, in brezmejno vesoljska ljubezen, ki je odprta vsem. l i si ljubezen, ki odpira bleščeče oči kakor ognjen Kerub, in gleda svetlo in junaško, da se ustrašimo njene vzvišene ne-pristopnosti. V Tebi je ljubezen samoza-vestne svobode in jasnih misli, pogumnega dejanja, hladne in drzne volje, zapovedujo-čili žrtev. Toda Ti si tudi ljubezen čudovite opojenosti. ki omedleva ko blaženstva pijani Seraf in se pusti nositi od široke in globoke reke. v kateri utone vsako znanje in hotenje in se nad ljubečim zgrinja samo Bilje kot žareča tekočina. Ker si ljubezen, zato razodevaš nepregledno mnogoličnosl in polnoto. Tvoja moč je samo ena in enostavna — tik nje se nahaja nemoč. Tvoja modrost je samo ena; vse, kar je izven nje, je že neumnost in nesmisel. Toda tvoja ljubezen je kakor cel svel samih vrhov in vsak je različen od drugega. Javlja se v vedno novih oblikah, ki nosijo samo skupno ime ljubezni. In nosijo ga po pravici. Sicer pa so si tako malo podobne. kakor tvoji angeli, o katerih vemo, da je vsak od njih samosvoja in posebna vrsta, ki jo edino on zastopa. Vsi so eno v Tebi. toda v svojih pojavih in korakih po svetu so kakor mogočni knezi, ki vsak vlada drugi deželi. Vsak je najvišji in edini v svojem kraljestvu. Zato imajo angeli tvoje ljubezni toliko lisoč različnih imen. Tu doli pri nas nosijo imena reve in trpljenja, imenu mater in de-kel. ljubljenki pravimo dekle. Toda višje gori, v tvoji bližini, nosijo imena: gospodarstva. moči. prestolov in veličasten, kakor jili naziva sveto pismo. Cisto globoko v Tebi samem, kjer so doma, pa imajo Tvoje lastno neizrekljivo ime. Zakaj tam so vsi skupaj le Ti sam. Ti si ljubezen. f P. Peter l.ippert S. J. (Iz kn jige: Človek Job govori z Bogom, 19%.) Maksini Nedcj: Velikonočna рпмс-л •oeo§oeo®ototoeotoeofo®oeoeoe o® •0i0t0»0#0#0f0t0i0t0§0e0i0t0e0# © §О©О©О§ОвО»О§ОвО§(Ж)§О«С)«О«(Ж)§О§О#ОвО§О«О0О§О#О§О§О«О§О§О®(Ж)вОвО§ Vstajenje Peter Vencelj je utrujen slonel na ograji moeta, pod katerim je bobneče drla reka. Samotni moi je gledal v peneče ee pomladno vodovje. Ob robu 80 cvele že kalužnice, vrbove inačice pa so si dajale po soncu obsevati svoje srebrne kožuščke. Nobena sapica se ni ganila v zraku in nebo je bilo čisto modro. Vse je bilo silno mirno. Le reka in otrok človekov ne. Bila sta brezpokojna in zato ju je vleklo skupaj. Mož je stal tu ie nekaj minut in premišljal, ali bi ne bilo dobro, ko bi skočil notri. Tedaj pa se je dvignil njegov pogled in zdrknil čez travnike proti gozdu. Nato je zmajal z glavo: »Enkrat moram le domov... saj pride še prav, ... in rabili bodo vendar denar...« Tako je odšel in reka za njim se je smehljala. Pa tudi nebo nad njim ee je smejalo... prijazno, ne da bi se rogalo. Ko je napravil kakšnih tisoč korakov in prišel v gozd, je spet obetal in se naslonil ob drevo. Tekanje ga je utrudilo. Ze dve leti je neprestano sedel. Ze dve leti ni videl gozda, ni prosto dihal in ni mu bilo dano očutiti vonja cvetlic. Le ptice je včasih videl, ko so visoko v zračnem morju pre-letale dvorišče kaznilnice. Tedaj — to je bilo najhujše! — tedaj ga je prevzelo strašno domotožje; tedaj bi vpil, rohnel, prosil milosti, eamo da bi užival prostost, le tja bi hotel, kamor so letele ptice ... ▼ gozd ... domov. Dve leti! Dve celi leti sedeti v zaporu — mar ▼e kdo, kaj je to, če ni moral tega sam doživeti. Biti dve leti zaprt, je grozno, je snytna muka. Najhujši dnevi so tedaj, ko pride božič ali Silvestrov dan ali velika noč in ko pridiga kurat, ko da el človek, pa vendar nisi. ln če ne veš več datuma, pa se domisliš, sedaj ima rojstni dan oče ali mati ali žena ali kateri od otrok. Vse to je hudo. Toda najhujša dneva eta onadva, ko prideš notri in ko odhajaš ven. Peter Vencelj se je prijel za čelo. Gozdne vonjave eo ga ekoraj omamile. Prej je bil vsak dan v gozdu, do dne, ko je pobil paznika. Paznik! Ta mora imeti pač železno črepinjo, ker sicer bi bil poginil kot miš. Toda prebolel je: še je ostal živ", sedaj pa tudi on eedi v ječi. Kaj je že rekel danee ravnatelj kaznilnice? »Peter Vencelj, vaš nekdanji paznik je bil podlež, ki je goljufal tako svojega gospodarja kot »voje ljudi. Toda, Vencelj, kdo sme dvigniti roko noper 6vojega bližnjega. Življenje človeka je sveto. Sedaj, Vencelj, pa smo vam zadnje leto kazni iz-pregledali. Zaslužite si to milost. Poetanite vrl mož In zdržite se žganja.« Žganje! Nič več ni vedel, kako diši žganje. Pozabil je, kot je pozabil, kakšen je gozd. Ko bi mu le ne bilo treba domov ... Sicer je po tem tako hrepenel, sedaj pa, ko je moral domov, se je bal. Moral je zopet pred sodišče, pred sodišče svojih dragih. Tiho iu vprašujoč ga bodo pogledovali: >Kaj ei storil?« In vsa soseska bo sedela v sodnem r.boru; etokrat bodo govorili o obtožnici, pripovedovali o njegovem grehu, ga povečevali, govorili o njem od ust do ust, le branilca ne bo. Zakaj je bil tam doli tako v strahu? »Pomiloščen!« On pa se je zasmejal, da je odmevalo po gozdu. Ce gre človek domov, je pač dobro, toda moral bi biti brez čuta za čast, sicer gre domov tako, kot bi iel v pekel. In vendar je moral domov. Moral je, la vidi, kako je vse. Niti enkrat v teh dveh letih mu niso pisali Mogoče je bila njegova hišica prodana, njegovi pa eo šli po svetu. In žena ga je pač tudi pozabila. Ne bi ji bilo težko. Ivanka! Kako ljubko dekle je bila in kako zal fant je bil nekdaj on. Takrat je služil pri konjenici In prihajal na dopust... potem pa?... Žganje, presneto žganje! Nič bi ne bilo čudnega, če bi ei ne felela več pijanca, ki jo je tepel. On pa je hrepenel po njej... težko, težko hrepenel po njej, in stara, mrtva ljubezen je zopet za-tivela v njem, vprav tako, kot takrat, ko sta bila aba še mlada. Najbolj pa je hrepenel po otroku, po mali Anici. Bila je njegov ljubljenec: nje ni nikdar tepel; ona se ga tudi ni bala. Zdaj bo že v sedmem letu in hodi v šolo. Kako ljubka mora biti ta mala poskočna stvarca, ko nosi šolsko torbo. Vesela bo, ona že... Saj njej ni nikdar nič žalega storil... nikoli. Vesela bo. da je ata spet doma. Ne pa seveda fant: njega je tudi zelo tepel. On bo torej deset let star. In tretji otrok mora biti tudi že nn svetu. Ali je deček ali deklica? In kako so ga neki krstili? V svojih mislih je Peter Vencelj hitro prišel in nenadoma obstal pred svojo hišico. Bila je velika sobota, poznega popoldne. Aprilsko solnce je toplo sijalo, zlatilo hišico ter poljubljalo na vrtu hijnein-te in rumene narcise. Koča je etaln samotno in tiho kot pomladni sen. Peter Vencelj pa se ni zganil. Krepko ee je oprl ob svojo palico in dve solzi sta mu počasi privreli iz oči. Tukaj ... to je bil dom! Kakor tat ee je priplazil bliže. Skozi vrtna vrnlica je stopil in pogledal skozi okno. Težak vzdih olajšanja se mu je izvil iz prsi. Njegovi dragi žive še tukaj. Nolri Je stalo pohištvo in neki fant, Konrad, se je igral z majhnim otrokom. To je bil pač novorojenček. Trenutek je mož tiho «tal, nato pa šel v sobo. Zbral je vse sile. da bi se zdelo, da je miren. »Dober dan!« Je rekel tiho ln ▼ skrbeh, ko Je vstopil. »Ali je mati dorrra?« Deček je znčudeno pogledal. »Ne, mama je v cerkvi. Velika noč je. Kaj pa hočete?« Deček ga ni več poznal. Dve leti je dolg čas In Peter Vencelj je prej noeil lepo brado in dolge, kodraste lase. »Kaj bi pa radi?« je ponovil deček, ker |e mož vee zbegan in pobledelega obraza stal kot kip. »Jaz... hotel eem le... le poprašatl, kako se imate?« Komad je bil silno začuden. »Kako se imamo! Dobro nam je!« »Toda,... toda brez očeta ste vendar?« Fant je mračno »ogledal na tla. »Ne rabimo očeta!« »Ali ne bi rad vide), da ee vrne?« Mali je krepko odkimal z glavo. »Tako se imamo bolje. Vsaj ne bo zapit vsega, kar mati zasluži, in tepel nas ne bo. Mnogo boljše je, odkar ga nI.« Tuji mož se je trdno prijel za omaro fn strmel v dečka. Končno pa je privrelo iz njega: »Toda tvoja sestra, Ančka, bo pa veeela očeta. Kje pa je ona?« Tedaj je mali otrok zajokal. »Bodi tiho, Anica, bodi tiho. Kaj ne, tudi ti ee ne veseliš očeta? Saj ti ga sploh ne poznaš.« Peter Vencelj je izbuljil oči. »Ta otrok vendar ni Anica? Mora biti pa že večja!« »Da, ona druga! Toda je umrla. Tedaj je ravno prišel na svet drugi otrok, in takrat ga je mama dala krstiti tudi z,a Anico.« »Umrla da je! Anica da je umrla? Ljuba, preljuba Anica pa umrla. O moj ljubi Bog, ljubi moj Bog!« In postavni mož je začel naglo jokati. Otrok je spet zajokal in deček je osuplo gledal ihtečega moža. Spomnil se je nečesa, kar mu je mrtvilo sree. »Vi... eaj vi ete vendar oče... Bojim se vat... na pomoč! Mati! Na pomoč!« »Konrad, bodi tiho! Ne vpij vendar Konrad na pomoč. Nič vam nočem! Saj spet odhajam! Glej, imam že kljuko v roki. Nehaj vendar vpiti. Hotel sem vas le videti enkrat.« Deček je nehal vpiti, toda se je plašno ihteč 6tienil s evojo sestrico k steni. »Konrad, zakaj... zakaj pa je mala Ana umrla?« »Zaradi difterije. Ravno štirinajst dni potem, ko ete,.. ko je oče odšel. In potem se je čez štiri tedne rodil drug otrok. In temu je spet ime Ana.« »Ali ste imeli vedno dosti jesti, Konrad?« »O da, to že. Boljše nam je kot prej.« Deček ni niti malo popustil od bridke resnice. »Ali nočeš, Konrad, da ostanem tukaj?« Ta pa je pogledal plaho vanj in odkimal z glavo. »Bojim se!« »In ... kaj pravi mati?« »Ne vem ... nikoli ni za ta del nič rekla. Dobro JI je tako.« »Potem pa spet grem... Shrani ta moinji- Procesija M... ««pri ga v omaro... je denar notri... daj ga mami, da vam kaj kupi... In reci ji, da jo pozdravljam. — Ančka, daj mi roko.« S strahom Je položil otrok ročico v možakovo desni eo. On pa ee je nežno sklonil k otroku, ga poljubil na oči ter šel iz sobe. Zunaj sredi gozdne poti je stal nepremično in tiho. Pregnali in spodili so ga od doma, preklela eo ga usta iastnega otrokal In niti ugovarjati ni mogel, zakaj otrok je imel prav. Kam sedaj, kam. O da bi bil vsaj v kaznilnici, v ozki zamreženi celici. Bilo bi boljše kot tu v prostem domačem gozdu. Globoko spodaj je reka vabljivo pela svojo pesem. In že je prisluhnil tja doli e skrivnostno ee žarečimi očmi. Tedaj pa je vendar prišlo do njegovih ušee lepše petje, zaslišali so 6e glasovi ljudi iz doline: Topo se je siromak zgrudil na kamen ob eeeti. Tam doli so bili veseli, odrešeni ljudje; zanj pa ni prišla zmaga; etal je sredi noči in smrti. Družina Krietova doli pa je pela dalje in osamelemu je bilo malo lažje. Noč inu je odprla pot; napravil si je načrt za prihodnoet. Odšel bo v mesto, delal bo in kar bo zaslužil, pošlje svojim dragim. Potem jim ne bo treba več gladovati in se ga tudi ne več bati. Kaj pa naj bi tudi sicer? Anica, njegova ljubljenka, edino bitje na zemlji, kateremu ni storil nič žalega, je mrtva. Umrla je štirinajst dni potem, ko je on odšel. In tedaj ei je podprl z obema rokama glavo in obudil za svojega otroka pozen spomin in molitev. Nihče ga ne bo motil; žena je doli v cerkvi, pobož-nosti pa še ne bo kmalu konec. On pa si le za tre-notek odpočije. Utrujen je. Konrad mu ni ponudil stola. Samo malo naj ei odpočije! Potem gre! »Peter. Peter!« Tedajci etopi predenj njegova žena. On pa skoči kvišku in strmi vanjo. »Peter, kje si se vzel? — Saj tvoj čas še ni minil. — Ali si — ali si ušel?« »Pomiloščen sem — kralj me je — imam listino v žepu.« »Pomiloščen! Peter!« In plane k njemu, da bi ga objela. Toda on se ne gane. »Jaz spet odhajam, Ivanka!« »Ti greš? Kam — kam greš?« »Ne vem. Bojite se me vendar. Nisle holeli, da spet pridem domov! Konrad pravi —« »Konrad — ali si bil doma?« »Da, in sedaj grem proč — kar bom prihranil, vam pošljem! Konrad pravi, da se imate boljše, če me ni.« »Ne, Peter, ne greš. Niti za en dan. Naš si. Tu ostaneš, Peter. Ni res, da nam je bolje, če tebe ni; ni res.« Strastno se ga oklene. »Ali se ne bojiš, Ivanka ?» »In tudi če bi me še tepeL — moraš oslati tukaj.« »Ivanka, žganja ne pijem več. In tepel ne bom nikogar. Mene je Bog udaril.« Drži ga objetega in ga gleda: pripoveduje mu: pa nič žalostnega, nič obtožujočega — ne, le o pri-hodnjosti in kako bo lahko vee dobro. In blagruje usodo, da ji je neka žena v cerkvi poše,pnila, da je videla prihajati Petra domov, tako, da ga lahko še sreča. Ne bi prenesla, Če bi odšel. Spodaj v dolini pa pojejo ljudje: Zahvaljen Gospod Bog. Jutri je velika noč. (Paul Keller.) Ljudje so se razmaknili in ee »pogledali. Nenadoma in kakor eami, so se »budili zvonovi in iz lin je zapljuskalo kot bi nekdo razi il po dolini vee polno nečesa lepega, dobrega, kar bi bilo še najbolj podobno pesmi, a ee ne da natančno razložiti. Pa to še ni bilo tisto. Ženske blizu vrat eo naenkrat pokleknile. Cerkvena vrata eo ee široko odprla in skozi nje je stopila sklonjena postava z velikim križem na hrbtu. »Jezus Marija!« je vztrepetala množica. Nekaj bridkega je vzvalovilo od človeka do človeka. Treba bi bilo seči z roko prav do dna in nekaj izruvati, da bi mogli zajokati. Par otrok tam spredaj je resnično zajokalo in začelo klicati mater. Tisti s križem je pa mirno etopal med ljudmi. Izmučen obraz je bil bled in poln tihe skrbi in pritajene groze. Kakor bi bil duh, je šel med ljudmi in ni pogledal ne na levo ne na deeno. Spustil se je mimo župnišča po hribu navzdol naravnost na cesto. Pred prvo hišo se je ustavil, obrnil se je in se začudil. Množica je klečala 9 sklonjenimi glavami, nihče se ni upal vzdigniti glave in pogledati na cesto. Takrat je prišel iz cerkve stari župnik, oblečen za procesijo. Monštranco je pustil v oltarju. Bil je siv in tresel se je od groze. »Pojdimo, pojdimo,« je šepetal in krčevito atie-kal roke k molitvi. Kristue na cesti je še zmeraj čakal. Zdaj eo se ljudje vzdignili, pred njimi je stopal župnik, razvrstili so se, kakor je bila navada, niso vprašali, kaj in kako. Da, to mora biti nekaj posebnega. To je ekoraj tako kot bi bilo konec sveta. V vseh ljudeh je raetla prikrita bojazen. Tisti, ki so poprej blagrovali lepo vreme, niti opazili niso, da sta nenadoma burja in jug zgnetla nad vso dolino sive oblake, napolnila jih z viharjem in šumom in jih začela vlačiti eem in tja. Ne, niso opazili. Dekleta so pozabila na rute in plašče. Zgodilo se je nekaj poeebnega, kajti zvonovi pojo kot bi jih gnali nevidni zvonarji, prav nič nočejo prenehati, pesem pljueka čez pesem, kakor bi se vsemu svetu nekam strašno mudilo. Kristue na cesti ee je premaknil. Glej, ni ee obrnil čez most proti Novi vasi, kakor je stara navada. Ali se boji vasi? Ali je toliko slabega.v njej? Tiho in počasi gre skozi Faro. Ljudje ee spogledujejo. Ne morejo razumeti. Stare tarovke se prestrašijo. Okna ne bodo razsvetljena in božjih podob ni nikjer pripravljenih. In pol skozi vas je blatna. Možje se spomnijo, da bi jo bilo V naslednjem trenutku se zdi vsem vse prav in treba že davno popraviti. Pa vse je le mimogrede, sklonijo se v molitev, kakor bi bila vse skupaj navadna procesijn. Le župnik, ki je prvi, je ves zbegan, da niti moliti ne more. Letos je tako dolga zima, kot je slaba in Kristue je izbral najslabšo. Morda bo treba iti čez žamete, а je bos in revno oblečen. Že zdaj mu rosijo čelo potno kaplje, kaj ho šele nn koncu vasi. Lasje so mu zadnje čase osiveli. Samo trnjeva krona je še taka kot takrat, ko so mu jo nasadili. Krvave kaplje na čelu so sicer nekoliko potemnole, а to je vse od groze. Toliko bridkega je zadnje čase na svetu. Pri Fnri je vee mrlvo. Hiše so sive in stare in sloje pod hribom kot bi ee skrivale. Kristus ne izbira poti, »lopa kar po blatu in votli. Ob hišah je nekaj suhega sveta. Nekateri ljudje bi radi stopili tja, а se jim zazdi naenkrat kar razumljivo, da je mogli eamo za Up odpoflH, samo ta kip. Ne, tam spodaj gredo, gredo, kakor bi ljudje eami ne Šl nikoli. Malo pod ceeto se Kristue spet zgrudi. Ljudje ee ustavijo. Ne, nič se ni zgodilo. 2e Je epet vetal in mvfl po cesti na levo. »Vračamo se,« spreleti ljudi. Zdaj vodijo, koliko jih je. Precej jih je ostalo na Hudem vrhu. Nekateri so se umaknili v Topol. Seveda, burja je huda, huda. Ampak zdaj bo boljše. Še v«*ino je mraz, tudi sneži še, toda nad cesto zeleni božje drevce. To je kot tiho upanje. Kristus stopa vedno enakomerno. Zadnji ga ne vidijo, preveč je sključen pod križem. Toda, ali ne gori nekaj okoli njega? Staremu župniku se dozdeva. da ni več mraza. Roke se mu počaei mehčajo, nič več niso modrikaste. Tam daleč ležita Fara in Nova vas. Vee je v sneženi megli. Vasi ee ne razloči dobro, le cerkev se še rahlo sveti. In zvoni neprestano, zvoni, zvoni. Povsod zvoni, vsa dolina trepeta od zvonjenja, vmes pa sneži. In mogoče, da burja tako maje zvonove, da kar nočejo ugasniti. Zdaj gredo skozi Studence. Ah, eaj ni mogoče več naprej, čeprav ni več tako mraz. Nekaj se jih stisne k hišam, da bi ee odpočili. Ne, ne smeš ee ustaviti I Samo za trenutek, mislijo. Naelednji hip izgine procesija za ovinkom. Treba je hiteti, hiteti. Zmeraj bliže zvoni. To je pri Fari. »češčena Marija, milosti polna...« Toda pod Velikim vrhom zavije Kristus epet na desno in navkreber. Nekaj ljudi spet zaostane. Navkreber, navkreber. Se vedno naletava sneg. Zavijejo po hribu in v megli vidijo veo dolino pod seboj. Čudno, da je na drugi strani V6e tako mirno. Kaj ni gori okoli Svete Trojice in Svetega Vida vse jaeno. Ko dosežejo razdrapano pot, zavijejo т dolino na desno. Sveti Volbenk na Volčjem se oglasi « veselim zvon jen jem. Tnidni gredo mimo cerkve. Nič ve? ne gledajo okoli sebe. Samo do konca je treba priti, samo do konca. Kramplje. Tam zadaj je epet cesta. Hvala Bogu. Gredo ekozi redek gozd ln mirno Veeelovega mlina. Župnik se spet ozre. Zdi se miu vee tako preprosto, da se kar začudi, ko vidi, kako malo ljudi gre še za njim. Nekaj staroev je in nekaj žena. Mož je malo, toda otrok je prečudno doeti. Razpotje. Kam? Proti Velikim Blokam. treba iti po slabi poti, po blatu in vodi. Župniku se je zazdelo, da bi moral stopiti h Kristusu. Tako truden je in križ je težak. Ne, ni mogoče stopiti. Če naredi daljši korak, ee tudi Kristus odmakne. Zmeraj je dva, tri korake pred vsemi. Moj Bog, kako je vse čudno! Župnik moli in moli. Glae mu trepeta. Kaj takega se še ni zgodilo. Ljudje odgovarjajo hitro in hlastno, kakor bi hoteli prositi za vse zamujene ljudi. ф Tam pri smrekah za Faro ee procesija raztegne. Kristus nenadoma zavije na desno po hribu navzgor. Kaj hoče tod? Saj ni nobene poti. Ljudje večinoma ne premišljujejo. Drugače se vendar ne more zgoditi. Gredo, gredo kot Tisti e križem. Le tam zadaj se jih nekaj obotavlja. Po Vidmu je razsejano kamenje. Hudo je, stopati po njem. Človek ee utrudi. Obotavljajo se in naenkrat ве zgodi; da eo zadnji. Danes se ljudem neznansko mudi. Tisti, ki so zadnji, zmeraj bolj zaostajajo. Skrivoma gledajo drug drugega. Da, saj to vendar ni mogoče. Hrib je strm, človek mora pasti. Zaostajajo, zaostajajo, nazadnje se ustavijo. Moj Bog, vsi umazani so. Dolgo se bo treba čistiti. Vsak zase ee vračajo. Tiho gredo za vrtovi. Ne, saj ni mogoče hoditi tako navkreber — Tam pod vrhom pade Kristus prvi. Župnik in najbližji priskočijo, a že vstane. Da, vsakdo mora vetati sam, sam ... Zdaj gredo prav po vrhu. Na Vidmu je burja. Ôudno, saj je malo poprej gorelo sonce z vso močjo. »češčena Marija, milosti polna,« moli župnik in obraz mu postaja zmeraj bolj siv. Od Studenca in čez Javoričice sunkoma valovi burja. Ponekod dviguje zaostali eneg. Zdaj so ee oblaki še bolj zgostili. Prav nizko se vlačijo. Hribov se ne razloči vež. »Da bi prišli vsaj do Hudega vrha,« mislijo nekateri. »Mogoče ee tam ustavijo.« Zmeraj enakomerno se vije procesija preko hriba. No, tam so prve hiše. Kristus zavije med nje na pot. Sredi med hišami stoji cerkev svetega Miklavža. »Hvala Bogu.« vzdihnejo skrivoma med molitvijo nekateri, ki so že trudni. Pred cerkvijo ee Kristus za hip ustavi, pogleda malo proti vratom in nekoliko vzdihne, nalo se pa obrne po cesti navzdol skozi vas na metljansko polje. Nekateri se prestrašijo. V hrbte buta burja, začenja snežiti. To je čudna velikonočna sobota. ?>češčena Marija, milosti polna ...« Na polju se župnik ozre. Kakor da ee je procesija pretrgala in je zadnja |>olovicn zaostala nekje daleč, dn ee je ne vidi. Samo tisti ljudje, listi nerodni, ki vsega hudega vajeni, tleti gredo čez polje in neprestano odgovarjajo : -■Sveta Mari ja .. Zdaj eo se obrnili na levo in gredo kar po njivah. Sneži. Zdi se, da se bo še enkrat povrnila jesen. Blošfka iu ŽupanšČko se ne razloči. Tako šumi od hribov kot v najhujši zimi. -češčena Marija, milosti polna ...« In tuknj so še vodo Treba je stopati kar preko jarkov. Tamle je Topol. Ne. ne gredo skozi vas. Kristue je zavil pred njo na levo in gre naravnost v breg. Zdaj zanaša burja sneg naravnost v obraz. Ni komur se ne zdi čudno. Treba je vendar hoditi, hodili, nihče ee ne sme Ustavili. »Sveta Marija, sveta Marija...« Nekaterim ee zazdi, da je vroče. Ah, ko bi se Kristus gre tiho kot bi ee ne dotikal tal. Vendar mu noge krvavijo in kapljice krvi na čelu so postale svetlejše. In ali se mu niso trni zasadili tako globoko, da mu lice ves čne VBtrepeitava? Gredo, gredo, gredo, »češčena Marija, miloeti polna ...« Otroci ne morejo več moliti, začenjajo peti. Saj se je res nebo nekoliko zvedrilo. Tam okoli Svete Trojice se že smeje eonce. Pa čudno, eaj mora biti že vendar mrak, ali ne? Vas. Hiša pri hiši. Treba je zaviti na levo. Gredo, gredo in vei mislijo, da sanjajo. In vea čas zvoni. Zdaj se je oglasila še Mati Božja na Velikih Blokah. Konec vasi. Kdo more tako hiteti? ... »češčena Marija, milosti polna ...« Kapelica. Potem dolga pot čez polje. Nato macesni, hiše, Nova vae. »češčena Marija, miloeti polna .. .c Zdaj se je nebo popolnoma zjasnilo. Pri Far! zvoni, kakor ni še nikoli. Zvoni, zvoni. Pred cerkvijo ee župnik ozre. Moj Bog! Petnajst, dvajset ljudi. Smehljajo ee, kot da so polni nedeljskega ognja. Obrazi so nekoliko razgreti. In 6ami hribovski ljudje, trdi in težki in nerodni. Nobenega izmed gosposkih. »Češčena Marija, milosti polna .. .< Tudi Kristue se smehlja, ko stopa v cerkev. Vse hribe je treba prehoditi, preden se razloči, koliko je človek vreden in močan. Treba je hoditi, trpeti in nazadnje vetati... Nad dolino gori večerno eonce ... (Winkler V.) - Iiliir.* ■ n.W^^a^^'j »Kaj bi rekel tvoj oče, če bi zvedel, da kadii cigarete?« »Kaj bi pa rekel vaš mož, če bi zvedel, da moške na cesti ustavljate?« ©o®o»o®oeo®o®o®o®o®o®o®o®o®o®o® ao ®o®o®o®o®o®o®o®o®ooo®o®oeoeo®o® Stoji, stoji tam Seli građ... 44 (Narodna pesem. •o«oto»o®o«o®o©oeo®Gioeo«o«otoi ш •Oioeoto©o*otoi030i0ëo$oîo§o«o« Pogled po najbolj moderniziranem delu Belgrada. — Vložki: Tesna ulica iz pristanišča na Savi v mesto; pogled preko Donave; del »Malega Jatagana«, najrevnejšega dela Belgrada; zgoraj: pogled na skupino stisnjenih hiš. Od zgoraj navzdol: Palača zrakoplovncga poveljstva v Zcmunu (v kotu: Dva .druga«); Nova palača »Narodne skupščine« (v kotu: Vsakdanja poulična druSčina iz ciganskega predmestja); Poslopje kmetijske iakultete (v kotu: Prizor v predmestju ob zadnji poplavi); Pala ča prometnega ministrstva (v kotu: Druščina Arnavtov, ki ob skladih drv čakajo na delo); Stopnišče na Kalemegdanu (v kotu: Arnavt gre za delom). odmoru: »Kakor topol si rastol. Rado, ljubezen moja, padel v naročje smrti, tvoja smrt — moja tuga. .< lako grr naprej, včasih po i|vo uri. Skoro nepremično kleči <>!> grobu ali sloni na kainenu poje in objokuje. Sprva je bil njen glus zemeljski, kakor vseh drugih, pa se čim dalje bolj urnika v neko tajnost, zveni kakor iz nekih katakomb ali kakor menih pri nočnih molitvah. Toliko žalosti v en sam zvok moro položiti samo ljudstvo, ki je bilo nn Kosovom pobito kakor v klavnici, pa ni izumrlo. Melodija enakomerno plove preko grobov, padu, pa si zopet opomore, tu in tam jo rezko pretrga kak »jno«, pa se zopet vrne v svojo pravo strugo, kakor potok, ki ima čas teči stolel ja. Redki so že, ki še tuko objokujejo svoje rajnke, moderni čas tudi temu ljudskemu duhu ne prizanaša in ga ubija, za pokopališkim zidom zvonijo tramvaji, trobijo avtomobili, časopisni ruz-našalci pa rjovejo, da je zopet prišla na dan neka umazanija iz »boljših krogov«... • Tak jc Belgrad: poln zanimivosti, senčilih in sončnih. Od pokrajinskih mest ga loči voliko-poteznost in širokogrudnost. Za provincijulne spore Belgrud nima smisla, on ntisli samo na velike reči. Ni še dolgo tega, ko so naši odpadali ki, ki ne morejo zapopasti ne slovenstva ne jugoslovanstva in ne izprevidijo, da smo tudi Slovenci državen narod in da imamo torej opazovalce ob sebi, ne pa sodnika nad seboj, v javnih govorih skušali uina/ati Slovence, cçS, da so še nekaj let pred Jugoslavijo brali Suštor-šičevega »Slovenca«, ki da jc bil ves avstrijn-kantski. Mislili so, da bodo ta njihova žc zdavnaj odkrita odkritja središče zanimanja v Belgradu. Pa Belgrad za to še vedel ni. Prej in slej politiki, časnikarji, policisti in varuhi javne varnosti hodijo mimo lekarno, ki ima na izložbi napis z zlatimi črkami: »Konigl. so.rbisclic llofapotheke«, pa nikomur 110 pride na misol, ila bi lastnika dolžil državljanske nezanesljivosti. Belgrad ie glavno mesto in za marsikako farizejsko spodtiko slovenskih liberalcev in /u provincijulne prepirčke nima času. /.uto pa tudi je gluvno mesto. Belgrad, nekdaj majhno obmejno, čeprav lavno mesto kraljevine Srbije, je danes sre-išče Balkana. Z novo državo je zrastlo tudi novo glavno mesto, na starih tleh, ki je že takoj v prvih letih začelo kazati svoj veliki pomen. In danes je na severu prvo mesto, ki se more meriti z njim, Dunaj (v kolikor je Dunaj brez cesarjev sploh še — Dunaj), na zahodu Rim, na jugu se Atene menda ne stavijo z njim v isto vrsto, na vzhodu mu tja do Carigrada ni enakega. Morda so na svetu večja mesta, tudi lepša in bolj urejena, bolj enotna, toda malo katero mesto skriva v svojem naročju toliko stoletnega pomena kakor Belgrad. Tega pomena mu ni mogoče izprevideti sredi mesta, med širokimi, kakor puščica ravnimi ulicami, po katerih drvi oglušujoči promet skoro brez odmora, brez nedelj in praznikov, le v poznih nočnih urah, ko se daleč na vzhodu že dun budi, utrujen nekoliko zadržuje svoj korak, da se nato zopet spustii v divjo dirko, ki jo strogo vodi nevidna roka, da se ulica ne zaleti v ulico, množica v množico — vmes reke ljudi, ki neprestano valove sem in tja, od mraka do zarje pa morje luči, ki utripajo in vpijejo in vabijo... To ni izključna značilnost Belgrada. to je veliko mesto z asfaltiranimi ulicami, s cest- Kalemegdan z Meštrovičevim »Zmagovalcem« no železnico, z dolgimi progami avtomobilov, s kini in izložbami in drugdmi pridelki civilizacije, kakršnih mest je v naši dobi vse polno, v tem oziru so si vsa precej podobna med seboj. Pravi Belgrad se vidi samo s Kalomegdana, ki je trdnjava v razvalinah, pa so še razvaline ponosne na svojo preteklost. S teh, danes že precej zaraščenih razvalin, se odpira pogled na življenjsko središče Belgrada: Donava, ki se kakor neusahljivo jezero plazi okrog gričev, na katerih čepi mesto. Sava, ki se umazano priplazi od zahoda in se na oglu pod Zemunom zlije v Donavo in tako izgubi svoje ime, ki ga {'e nosila od Triglava in Belopeških jezer, do-ine z železnicami in cestami, na vse strani pa razkošno rodovitne pokrajine, kjer tolsta prst rodi kakor za stavo — to je Belgrad: vozel Balkana, kjer se stekajo vse ceste in vse vode, vse doline in železnice, vsi narodi, vse kulture in seveda tudi ves denar. Še dvajset let in od tega, kar so se po tem vozlu izprehajale vojske in ga uničile, skoro do tal, danes se je mesto razbohotilo, kakor da nikdar v svoji zgodovini ni videlo sovražne sile. Lega mesta je taka, da Ža redi in mu vsak dan daje novo življenje. Jugoslavijo pa je Belgrad postal glavno mesto 15 milijonske države, kar je tudi zlatega denarja vredna prednost. Kljub mešanici narodov, ki z vseh strani Balkana silijo v Belgrad, pa je to izrazito srbsko mesto. Tarejo se kulture, tarejo se jeziki, toda nad vsem tem je srbstvo, ki vse obvladuje. V tem temeljenem ljudstvu, ki še neprestano aoteka iz okolice, je nekaj nepremagljivega, neosvoljivega, nekaj, kar ne propade v nobeni gneči in kar se vzdržuje tudi brez knjig, brez civilizacije Evrope, nekaj, kar je enako globoko vkoreninjeno v izobražencu, ki je prebrodil vsa evopska mesta, in v revežu, ki prenočuje v zapuščenih kavernah Kafemegdana, v učenjaku, ki v laboratoriju s puščavniško vdanostjo z najpopolnejšimi aparati preiskuje bacile, in v brezdomcu, ki leto in dan prodaja po ulicah kak ničvreden drobiž. Je to zavest gospodarja, kateremu je ime, pismenost, zastava, grb samo okras; vse te zunanje znake lahko prepusti zgodovini, pa se nič ne boji za svoje prvenstvo. Taka nepremagljiva zavest, ki vse vežo v eno družbo, more zrasti samo v ljudstvu ki ima žc stoletja denar v svojem jeziku, ki še nikdar v svoji zgodovini ni prosilo za kako dovoljenje ali da bi mu kdo kaj »dal«, to je skupen sati ljudstva, ki je bilo vodno ali sam svoj gospodar ali pa se je gospodarjem upiralo. Spričo te zavesti ima vsak drug narod v Belgrudu samo stanovanje in hrano. Kvečjemu še službo, Srbom je pa dom in jim bo dom tudi ostal, ne zato, ker so se morda zakleli, da ga ohranijo, ker so sprejeli kako tozadevno resolucijo, ampak zato, kor jim še na misel ne pride, da bi ga dali iz rok. Го je ravno dokaz njihove trdožive narodne samobitnosti. Če jo poleg tega Belgrad še glavno mesto Jugoslavije, je to samo novo gibalo za narodno rast in nov in to upravičen razlog za narodni ponos. Nam Slovencem, ki vežemo Evropo 7 Balkanom. pa mora biti v prav tak narodni ponos, da smo bili v tem velikem zgodovinskem Belgradu po našem dr. Korošcu zastopani oo »pilil« Stanovanja ne potrebuje, hrano dobi danes tu, jutri tirni obleko ima domačo, trpežno, ki traja toliki, času kakor povprečno človeško življenje, \ekii i dni pred smrtjo zboli, če Io moro. so za to priliko preseli v svoj domači kraj. rojaki ga pokopljejo. drugih sitnosti pa ni / njim. I)rušte\ ne potrebuje, resolucij nc sklopa, protestov ne vlaga, sploh živi nekako /raven ljudi. Mod seboj govore svoj poseben ie/ik. ki ga izmed izobražencev menda samo škof Gnidovec razume, sicer pa si znajo /a svoj kruli pomagati pred vsakim človekom. \oknteri si gospodarsko tudi zelo opomorejo. V kiikeni kotu odpre trgovino s čemurkoli, izrabi vsako priliko, varčen je. skromen v potrebah in tako 11111 raste imetje, da čez nekaj let poveča svojo obrt. kje v predmestju si postavi ali kupi hišico in se s svojogn nikdar več 110 rln pregnati. Ta rod bi utegnil šc žido izpodriniti. Belgrad jo zelo moderno mesto. Elektrika plin. cestna železnica, asfaltirane ulice, tovarne. promet, ki jo urejen po najmodernejših izkušnjah — vse to je evropsko, oziroma civilizirano kakor po vsem ostalem »kulturnem, svetu. Poleg toga so tu še vojno reparacije, ki so nenadoma prinesle najpopolnejše stroje, težke lokomotive, velike mostove, nešteto dragocenih znanstvenih aparatov, za katere jo bilo šele treba vzgojiti domači naraščaj, da jo znal ravnati z njimi — vse to je mesto čez noč moderniziralo, da je danes v nekom oziru tudi središče evropske kulture na Balkanu. Velika univerza, ki ima ustanove, kar jih menda kaka univerza sploh moro imeti in vso bogato oprem ljene, knjižnice in prostorne čitalnice, znanstvena akademija, razni domovi — vso to je na razpolago ukaželjnemu človeku. V teli razmerah se je seveda poleg znanstvenikov, ki uživajo ta sloves zaradi učenih sorodnikov in »Zvez«, vzgojilo lopo število resničnih znanstvenikov. ki uživajo ta sloves radi svojega dela in ki v nobenem oziru 11c zaostajajo za vrstniki po Evropi. Kljub temu ognjišču evropsko, kulturo pa v javnosti prevladuje neka druga kultura, vzhodna, ki drugače gleda življenje in človeka kakor zahodna. Nekaterim tu v Belgradu to sicer ni všeč in bi po vsej sili radi stnuk- Stare utrdbe na Kalemegdanu nili z »Balkana« v »Evropo« in to boš v času, ko je začela izgubljati svoje prvenstvo v svetu, ker se jim domača, lastna kultura zdi nekaj manjvrednega kakor pa tuja, ki jo vidijo samo od daleč in največkrat samo od sončne strani. Pa se bo že treba sprijazniti z dejstvom, da sta v državi močno zastopani dve kulturi: vzhodna in zahodna. Katera izmed teh jc boljša, bi bilo prazno ugibanje, za vsak narod jc njegova lastna kultura najboljša. Gre samo z;a to, katera je močnejša; to vprašanje pa reši življenje. Če življenje toče v tako močnem zaletu, potom seveda za mrtve ni veliko časa. še prostora ne. Pokopališče je zelo veliko, toda grobovi so v taki gneči drug poleg drugega, kakor dn so mrtvi sami bežali iz družbe živih, da bi ne bili nadležni in da je vsak planil v najbližjo jamo. V tej goščavi povprečnih kamnov in križev komaj mati moro najti pravi grob. ln to prihajajo objokovat svoje ranjke po vseli pravilih nepisane postave. Neslišno pride od nekod, vsa v črnem, s šopkom rož in že od daleč, med kri/i razbere pravi grob, se spusti v pogovor z ranj-kimi: »Poglejte, otroci, poletje jo tu. Vidite, rože!« Ob grobu poklekne, objame nc velik nagrobni kamen, ga poljublja, nato »oplakujc« rajnkega v edinstvenem snmogovoru. ki jc molitev, pesem in žalovanje obenem. Vse življenje rajnkega od zgodnje mladosti pa do smrti se tu obnovi v nebrzdani hvali: »Rado, rudost. moja, oči moje, duša inoju, življenje mojo, Rado, sin moj, ali slišiš mater? Zopet som pri tebi. Rado, ali vidiš mater?« In ne dn bi si odgovorila na ta vprašanju, nadaljuje po kratkem Spoped t> masonski loži Slavni afriški misijonar pripoveduje: »Tole sije zgodilo tik pred svetovno vojno. Bil sem takrat v Parizu. Zbiral sem prispevke za sirotišnice in šole v Kairu in Ilartumu. Prejšnji dan se je zbiranje za afriške črnce prav dobro obneslo. Ves hvaležen Bogu in dobrotnikom sem se vrnil v svoje stanovanje. Bila je že deseta ura zvečer. Molil sem brevir. ko nenadoma zaslišiui trkanje. V začudenju nad tako poznim obiskom sem vzel svečo in šel odpirat. V sobo je stopil lepo oblečen moški. Vljudno je pozdravil ter začel: »Oprostite, prečastiti, da sem si drznil motiti vas s poznim obiskom. Prišel sem po duhovnika za umirajočega, ki želi brezpogojno z vami pred smrtjo govoriti.« »Toda, zakaj kličete vprav mene, popolnega tujca, in ne tukajšnjega župnika?« »Umirajoči je izrecno zahteval vas, prečastiti! — je odgovoril neznanec. Stvar prepuščam vaši uvidevnosti in volji. Kakor hočete, storite. Vendar dolgo ne bom čakal. Nemudoma sem sledil neznancu. Na ulici naju je čakal udoben voz. Neznanec mi je prijazno ponudil sedež, pomagal mi je zlesti notri, zaprl vratca in zadrno skočil na kozla, konji so v lahnem diru stekli po ulici. Ob svitu pouličnih svetilk sem v svoje veliko začudenje zagledal ob sebi še tri sumljive obraze. Ves prestrašen sem se že pripravil na beg. Toda v istem trenutku me je zgrabil eden izmed mož za grlo, drugi mi je nastavil na prsi bodalo, ostala dva pa sta potegnila samokrese. Udarila je zame zadnja ura... Tedaj sem se priporočil božjemu varstvu in goreče prosil Boga, da bi mi dodelil erečno zadnjo uro, kajti mislil sem, da je konec blizu. Nič se nisom upiral in sem mirno pričakoval z zavezanimi očmi. Res, strašni moji tovariši mi niso hoteli nič hudega, samo da sem ostal miren; toda, ali sem se mogel zaupati takim skrivnostnim ljudem! Njih trdovratni molk je večal moj strah... Skoro po dveh urah nagle vožnje se je kočija ustavila. Skrivnostni možje so me odvedli v prostorno poslopje. Vodili so me po mnogih hodnikih, zdaj po stopnicah gori, potem spot doli, na desno in levo... Končno so mi odvezali oči. Vrata so se zaprla, ostal sem sam; začel sem se ogledovati: bil sem v udobni, z dragocenimi velikimi preprogami okrašeni dvorani. Zaman sem se oziral — umirajočega bolnika nikjer! Kakor ohromel sem stal na mestu, kjer eo me pustili. Nisem vedel, kaj naj mislim, ne, česa naj se lotim. — Toda iz starinskega naslonjača se je dvignil nenadoma visokorasel človek srednjih let. Prijazno me je pozdravil in prosil, naj sedem. Pa sem odgovoril: »Poklicali so me k težko bolnemu, toda kot vidim, se je zgodila pomota, ali je pa kaj nenavadnega. — Ako me čuti ne varajo, ste vi popolnoma zdravi?« — »Da, zdrav sem. — ee je žalostno nasmehnil mož — »toda... čez eno uro bom umrl. Zato prosim, pripravite me na krščansko smrt.« »Kaj naj to pomeni? Saj ste vendar popolnoma zdravi, pa vendar pravite, da boste čez eno uro mrtvi?« Neznanec je mirno odgovoril: »Bil sem član tajne družbe (masonov) ter sem opravljal visoke službe; kajti temu primerno so vpoštevali moje stališče v državi in družbi. Poleg tega so vsled vestnega izvrševanja dolžnosti mogli mojo veljavo in moči uporabljali organizaciji v korist. Odločno in drzno sem uresničeval družbine načrte od svojega 28. leta dalje. Pred kratkim eo mi dali kratkomalo nalog, ubiti zelo spoštovanega in bogaboječega prelala. Odločno sem se uprl, čeprav sem vedel, da me po krutih določbah naše družbe čuka neizbežna smrt. Sodba je bila izrečena — še nocoj bom umorjen. Ko sem bil sprejet v to družbo, bi moral priseči, da ne bom ne v življenju ne v 6mrti klical duhovnika. Tf-mu pa eem se odločno zoperstavil. Ker pa so vedeli, da me bodo lahko iz-koriščevali, — so se udali. In zdaj je spolnjena moja poslednja želja. Da bi ne bilo nevarnosti, eo poklicali vas, prečastiti, ki vam dejanski položaj tukaj ni znan.« »Kakšne smrti boste umrli?« »Povsem enostavno. V vrat bodo zasadili železne viličaste klešče lako, da bosta oba konca pre-ščipnila vse glavne žile. Jaz sam sem moral več nego 50 ljudi, ki so prelomili dano besedo, na tak način poslati na oni svet, ali pa eem gledal, kako so drugi umirali. Tu ni nobenega priziva, a če bi se tudi kdo hotel rešiti, se mu to ne bi posrečilo, kajti pasti naše tajne družbe so nastavljene po vsem svetu. Lepo prosim, poslušajte spoved grehov vsega mojega življenja! Dolga bo, zakaj moja vest je krvava, omadeževana z *ož,imi ropi in drugimi nenravnostmi. Imam še samo eno uro časa« — je rekel ter naglo pogledal na zlato, z briljanti posejano, uro. »Ne trativa časa!« Pokleknil je pred moj stol--- Ura je potekla, odprla во ee vrata in nekaj mož je s trdimi koraki vstopilo, da bi odvedli obsojenca. Ta pa ei je izprosil še pol ure, kajti spoved še ni bila končana. Sprva se niso dali omečiti, izgovar jajoč se, da je že ena po polnoči. Ze ga je eden prijel za roko in ga hotel s silo odvesti. Tedaj se jo ta ekliceval na dano obljubo, pa tudi jaz 6em ga pri prošnji krepko podpiral, dokler mu niso straš ni možje dali se 20 minut časa ter ee umaknili. Medtem je nesrečnež opravil spoved. Občutljiva jc bila njegova pokora. Iz hvaležnosti mi je poljubljal roke; iz oči so mu tekle grenke solze veselja. Kako mi je bilo težko, da mu nisem mogel podeliti sv. popotnice! Tolažil sem ga In mu prigovarjal, naj zaupa Vanj, ki je na križu umrl za grehe vsega sveta in umirajoč odpustil skesanemu razbojniku. Podaril eem mu križček. Krčevito ga ie poljubil in skril pod obleko. Nato sem ga vprašal, ali nima morda na evetu še kakšnih zadev, ki bi mu jih lahko uredil? Prosil me je, pozdraviti njegovo ženo in ob'' hčerki, izmed katerih je e,na vstopila v samostan ter goreče moli za Izgubljenega očeta. »Prosim vas, povejte jim, da sem se pred smrt jo spravil z Bogom!« »Toda mogoče mi ne bodo hotele verjeti, ako jim ne bom dal trdnih dokazov. Zato prosim, napi šito jim nekaj besed.« Vzel je moj zapisnik in napisni: »Predraga Klotilda! Poslavljajoč se od tega sveta, prosim za odpuščanje. Pozdravi najina ljubljena otročička. Veselite se. da eem umrl spravljen z Bogom. Upam. da vas bom srečal v nebesih. Molile za mojo dušo! Tvoj Teodor.« Zahvalil se je 1er mi vrnil zapisnik in me prosil, naj mu povem še kaj besed v tolažbo in pogum. Komaj sem mogel spregovoriti, ko se nenadoma odpro duri in vstopili so štirje moški. Zastavil eem jim pot, jih prosil in moledoval, da bi ljubemu možu in očetu podarili življenje... Samo po-sinehovali so ee mi. Ponudil eem evoje življenje za nesrečnega obsojenca. Padel sem na kolena in tako prisrčno prosil. Zvezali so obsojenega in ga odvedli. Nesrečnež vzkliknil. »Bodi zdrav, oče, naj ti poplača Bog, kar 9i mi dobrega storil! Oče, spominjaj se me v molitvah!« OI obok o razžnloščen sem mu sledil. Zaprla so se vrata. Po hodnikih so naglo odmevali koraki. Naglo so se odprla vrata in isti štirje so vstopili. Ne da bi mi ukazali, sem jim pomolil roki, vendar so in: zavezali samo oči ter me odpeljali po dolgih zavitih hodnikih gori in zopet doli. Končno so mi odvezali oči. Bil sem v močno razsvetljenem proetoru, čigar oknâ so bila trdno zavešena. V krasni dvorani je dišalo po različnih jedilih; v 6rebrnih eamovarjili je vrel kitajski čaj; laznobarvne buteljke so pričale o velikem razkošju. Veliko gospodov in gospa jo prihajalo in spet odliajf.lo. Eni so jedli, pili, drugi pa se razgovarjali. Tti se je manjša skupina živahno prepirala, tam spel je stal posameznik, ves zatopljen v razmišljanje. Nekaj gospodov in gospa Je prišlo k meni in mi hotelo postreči. Vljudno sem se opravičil ter pripravil na odhod od te tajne družbe. Pristopilo je пекај mož Zaveza!' so mi znova oči ter me odvedli v pripravljeno koč.jo. Ce' nekaj ur vožnje pa eo me odložili na nekak železen predmet. Mislil eem. da me čaka neizogibna emrt... Koraki odhajajočih so potihnili... Globoko som si oddahnil. Previdno se msi potegnil obvezo raz oči — bil sem sam. Začelo se je evitati... Pred mano so ee začeli javljati obrisi vrtnarije. Kmalu so se odprla eteklena vrata in prikazala se je ženska. Pristopil sem. ee opravičil, češ, da sem se izgubil ter povpraša}, kje sem. »Tri ure od Pariza,« je odgovorila. »Tri ure od Pariza!« — sera mehanično ponavljal ... »Ce želite, prečastiti, hitro v Pariz, lahko pri-sedete; se peljem na trg« — je prijazno spregovoril pristopivši vrtnar. Z veseljem sem sprejel ponudbo in se odpeljal. •Ves izmučen in pobit sem prispel v Pariz; zvlekel sem se v posteljo ter neprestano ugibal, ali je bilo vse to sen ali resnica. — Da, bila je čista resnica! Drugi dan sem v bližnjem samostanu preev. Srca opravil zadušnico za nesrečnega člana tajno družbe. Po konačanem opravilu pa me je predstojnica vprašala, zakaj sem tako zamišljen in v skrbeh. Nekaj sem ji tjavendin odgovoril. Ker pa ni bila z odgovorom zadovoljna, sera ji povedal dogodek prejšnje noči. Vsa začudena in razburjena mi je sedaj predstojnica povedala, da je pokojnikova hči, ki je redovnica .redovnica — v tem samostanu, ter da go- reče moli za evo|ega drageaa očeta; saj ve, da je v tajni družbi. Sedaj pa, kano veselje, ko bo Izvedela, da se je spreobrni1.! 0 božiču sem spet razmišljal o nenavadnem dogodku. Slučajno pa mi je pogled obstal na pariškem listu, ki poroča o raznih smrtnih slučajih, med drtigim prinaša tudi seznam najdenih trupel, katera polože v javno mrtvašnico, če jih nihče ne pozna. Sel sem tudi jaz tja in našel tam (I trupel, a nobeno ni bilo podobi.o onemu, ki eein ga iskal. Ze sem hotel oditi, vendar sem Je enkrat pazljivo pregledal. Nenadno sem na steni zagledal znano obleko, a na :iie] je v:*ela relik-dja sv križa. Se enkrat sem si ogledal poleg oblike ležeče truplo. Zares, to je bilo truplo nesrečnega epreobrnjenega niaeona. Bil je zelo spremenjen. Nekoliko eem od-grnil pogrinjalo. V vratu sta bili dve majhni ranici. Pristopil je paznik: »Ali iščete med temi trupli svojega m an ca?« »Proučujem vzroke smrti« — sem odgovoril. »Ta človek je bil potegnjen iz reke. Očividno je utonil« — je rekel paznik. — Bal eem se, da bi ne izdal skrivnosti, zato si nisem upal reči možu, da ee zelo moti, ampak sem naglo odšel. Drugo jutro eem zopet maševal v onem samostanu. Po sv. maši je stopila v govorilnico redovnica ter s solzami v očeh prosila: »Prosim, spominjajte se v svojih molitvah ta pri sv. maši mojega nesrečnega očeta!« »Oprostite, častita sestra, kaj pa se je zgodilo?« »Oh, nimam svojega dragega očeta, dvakrat ga nimam: ne na zemlji, ne v nebesih! Če bi umrl v božji milosti, bi mogla pretrpeti. Toda, po tako brezbožnem življenju — tako nagla smrt... Vse bolečine, rane in težave na tej zemlji bi hotela pretrpeti; vse peklenske muke prestati, ko bi vsaj tako mogla rešiti njegovo dušo.« »Božii ZveliČar se je ob smrti usmilil razbojnika. Vaše goreče molitve, sestra, so gotovo pomagale očetu.« »Zelo dvomim, — Je odgovorila redovnica, — kajti moj oče je bil član tajne družbe. Člani te družbe pa se od povedo za slučaj smrti kakršne-mukoli verskemu opravilu.« »Toda, če pa je vaš oče pred 6imrtjo opravil spoved? — Jaz sam se ga spovedal!« Vzel sem zapisnik in ji pokazal očetovo pisanje. Obraz se ji je razjasnil. Poljubila Je liatič, padla na kolena, dvignila zasolze Smat>s »Ali je to najboljši hotel?« »Najboljši ni, ampak edini je.« Dva moža eta šla po ravnini. Za njima je ostalo mesto v sivih oblakih, pred njima, tam v dalji, kjer se nebo dotika zemlje, pa se je komaj vidno svetlikala domačija iznad dreves in grmičja. Dan se je spremenil v rdeče-zlati večer. Bilo je ob času, ko so začele ženske kuhati večerjo. Modri-čaet dim se je tu in tam navpično dvigal v nebo in se porazgubljal v večerni zarji. Dan je bil vroč in še je žehtelo klasje v sopari, ki je tiščala na zemljo. V trudni dremavici so stale žitne bilke. Oba moška sta stopala po stezi med klasjem. Steza je bila le tolikšna, da sta mogla dva človeka iti drug zraven drugega; noge tretjega bi pomendrale žitne bilke. Ko je starejši, ki je imel obraz obrasel s temno brado, zapazil svoje lesketajoče se čevlje, se je sklonil in dejal z žalostno zamolklim glasom: »Naj se na meni ničesar ne sveti.« In izpulil je rušo iz zemlje in si z njo po-drgnil čevlje. Drgnil jih je dotlej, dokler niso bili sivi in umazani od prsti. Drugi ga je gledal. Bil je njegov brat. Imel je svetle oči in njegovi lasje во bili rumeni ko slama. Ker je gledal, kaj počenja starejši brat in je vedel, čemu je bil žalosten, je zmajal z glavo in dejal: »Lej, brat moj! Sonce še sveti, trava raste ko prej, klasje je kleno in zrelo ko od nikogar v tem letu. Vse je, kakor je bilo...« Tedaj so se onemu povečale oči in z globokim, od žalostnega spomina zastrtim glasom je rekel: »Ali se ni stemnilo, ko je Učenik umrl na križu? Sonce je izgubilo svoj sijaj.« »A zdaj se epet sveti!« »•Ah, ko bi vsaj umrlo! Ko bi вопсе vsaj za vedno potemnelo! Trava naj segnije iu klasje se naj posuši!« Tako sta, hodeč, govorila brata. Mlajši, ki je ljubil lesket sonca, zelenje trave ia zorenje klasja, je otipaval žitne bilke in ko je opazil zoreči 6ad svojih žuljev, ie dejal: »Dobra letina bo, brat moj! Oče bo vesel, ko bova prišla in ostala spet doma. Ti se boš oženiL Oče in mati bosta vesela, ko jima boš odvzel breme dela. Ko boš imel spet v rokah plug, koso, srp, grablje in konjski povodec, pa boš mogel pozabiti Učenika. Mi smo kmetje in naše mesto je njiva, hlev. K zemlji spadamo. Zdaj je Gospod mrtev. Pusti mrtve, naj počivajo v mifu! Res, ukradli eo njegovo truplo, a kaj moreš ti za to?« »Saj sem tudi jaz — kakor ti — veroval y Jezusa in sem veroval, da bo premagal smrt. Ali je izpolnil besede? Povej!« »Res je. Kristus je umrl, kakor umrje vsak navaden človek.« Zvrgoleči škrjanček se je povzpel v rdeče nebo. Črički so čirikali. Sonoe ee je že nagibalo. Netopirji so hušknili mimo in mešice so plesale v rojih. A bilo je, ko da se bradati brat boji bližine brata: odmaknil se je od njega in je hodil tik ob žitu. Oba pa nista ne videla ne slišala, da je nekdo stopal za njima, ker so bile njegove stopinje radi trave neslišne in ker se oba brata ni9ta nič več ozrla proti mestu. Tako se je zgodilo, da ie tisti, ki je mogoče že dolgo, dolgo šel za njima, nenadoma stopii mednje. Brata sta se ga ustrašila. Ta človek je bil berač, zakaj imel je na sebi zakrpano in oguljeno obleko. Ponižno je pozdravil oba kmečka 6inova in ju vprašal, ali sme iti malo z njima. »Ce vaju je pa sram, da bi prišla z beračem v Emavs, pa vaju rajši zapustim,« je dejal prišlec. »Kaj pa misliš,« je dejal mlajši brat, »le kaj misliš! Zakaj naj bi se pa sramovala hoditi z revežem? Čeprav si berač, a človek si vendarle!« »Ali sta kristjana, ko tako govorita?« »Seveda, kristjana sva!« sta oba hkratu vzkliknila in mnogo ponosa in ničemurnosti je bilo v tem vzkliku. Tedaj ju je berač vprašujoče pogledoval, zdaj teda, zdaj onega in je slednjič oklevaje dejal: »Slišal sein vaju, kako sta se pogovarjala. In nisem se upal, da bi se vama bil pridružil, misleč, da nista kristjana.« »Kako si si mogel kai takega misliti?« »Ali ne zdvajata o Kristusu?« »Ali ne zdvajajo tudi apostoli?« je vprašal starejši. »Ce jih enajst zdvaja in obupava, ali ne more biti vsaj eden, ki veruje v besede Učenika?« je rekel berač, ln povedal jima je in pojasnil, zakaj je moral Kristus trpeti in da je moral prestati 1 -----— Mo- vso tisto sramoto, da je mogel biti poveličan. ral je izpolniti besede Pisma. Razložil jima je tudi besede Mojzesa in vseh prerokov. Brata 6ta po- vere v Kristusa, ki je бкогај že ugasnil, je zač ilati. Z nobenim ugovorom nista preki- spet plapola nila besed 1 slušala iskrene beračeve besede in plamenček njih ....................acel eki- tujega berača in T>ilo je, ko da "pijeta sleherno besedo ko hladno vodo. Prišli 60 k domači hiši. »Vidva sta zdaj doma,« je rekel berač, »a jaz moram iti dalje. Moja pot se ne neha v Emavsu.« A brata sta ga prosila, naj stopi z njima v hišo in nista odjenjala, dokler ga nista spravila čez prag. Oče se je obeh sinov oklenil okrog vratu in ju poljubil na čelo: »Ali e se vama je stožilo p» domu? Sta vendarle prišla? In ostaneta doma?« »Da,« je dejal mlajši, »jaz ostanem.« »Jaz pa, jaz ne bom mogel ostati, oče,« je rekel elareiši, »besede berača so me i znova ogrele. Ce je res. kar pravi berač, da je Kristus od mrtvih vstal, če je berač resnico govoril, potem daj, oče, posestvo mojemu bratu ker potem moram iti, da oznanjam svetu resnico!« »Ali pravi ta berač, da je kak mrlič spet oživel?« je vprašal oče. »Da, to pravi berač,« je dejal mlajši. »Lepo je, poslušati ga, tako lepo pripoveduje, da bi mu človek res verjel.« »Kar je mrtvo, œtane mrtvo,« je rekel oče in je beraču jezno pokazal vrata: »Ali mi zavajaš sinova? Ven Iz moje hiše!« »Ne, oče,« je prosil starejši, »ne, daj, da бе ostane! Utrujen je od dolge hoje in tudi lačen je. Nikoli naj ne gre kak lačen človek iz naše hiše. Pusti ga, prijatelj Kristusov je!« Potegnil je berača k mizi in brata sta pri-sedla k njemu. Prišla je Se mati. Od veselja se je razjokala, videč oba svoja sinova izgubljenca, dolgo pogrešana, spet pri sebi. Objela ju je in dejala, da bo pripravila slavnostno večerjo, zakaj tak dan, ko otroci spet najdejo domov, v hišo očetov, tak dan je praznik. Zaukazala je deklam naj pripravijo večerjo in oče je poslal hlapca v klet po vino in drugi so morali odhiteti k sosedom in jih povabiti na gostijo. Ker je mati vedela, da so vsi trije lačni, je vzela hleb kruha iz miznice in ga porinila k sinovoma, rekoč: »Da si dušo privežeta!« Odšla je v kuhinjo, da pogleda, ali je vse prav. Preden sta si brata odlomila kruha, sta ga ponudila gostu, naj si prvi vzame kos. Prosila eta ga tudi, naj jima še kaj pove o Jezusu, Berač si ni upal. Boječe se je ozrl po očetu in stisnil ustnice. A vzel je hleb m preden ei ga je odlomil, je z desnico napravil znamenje križa čezenj. Nato ga je razlomil. In ko je to storil, sta oba brata začudena in osupla vstala. Beraču je odpadla obleka s telesa. In ker sta oba še vedno zdvajala, sta zagledala rane trnjeve krone na čelu, ki eo se zlato svetile. In zagledala sta zevajočo rano na prsih, znake že-bljev na rokah in nogah in videla sta vse rane v žarki svetlobi. Soba se je lesketala. Pramen luči je slepil oči gledajočih. Oče je iztegnil roko tjakaj, kjer je še pravkar videl poveličano telo ranjenega m izmučenega, a prijel je v praznino in prestrašeno je vprašal: »Kdo je bil to?« »To je bil Gospod! Učenik je zares od mrtvih vstal!« Brata sta od veselja vzklikala in starejši je padel na kolena, objel očeta okrog nog in zaprosil: »Daj, da grem, oče! Jaz moram V9em povedati, da je Gospod od mrtvih vstali Vsem moram to oznanitil Daj bratu posestvo! Jaz moram orati druge njive in sejati drugačno žito!« A tudi drugi brat ee je branil dediščine m jo ponujal najmlajšemu bratu, zakaj, tudi on je hotel po svetu oznanjati resnico, da so vstalega Jezusa videli na lastne oči. Stekla sta k materi in ji z neugnano hitrico povedala vse, kar sta zvedela ia se poslovila od nje. Mati ni ničesar razumela. Ko eta z očetom stala na pragu in mahala v slovo sinovoma, ki sla tekla proti mestu, je mati tožila in ihtela in vprašala, zakaj odhajata spet od doma. zakaj sta zavrgla domačo streho. Starec pa, Iti tudi sam ni dosti razumel sinov, je namesto odgovora naredil za sinovoma tisto znamenje, ki ga je storil od mrtvih vstali nad kruhom. In potem je šel po najmlajšega sina. ki se je na dvorišču igral z otroki dekel, prijel ga je za roko, ga odvede! vzdolž njiv in mu povedal, da bo to vse njegovo. »Dva sinova sem dal Bogu, enega pa bom dal njivam.« Г ljem. Nočne zvezde so svetile nad rodovitnim po- (G. Rendl.) ®0i0®0i0t0®0i0®0f0#0f0t0#0t0#0f Ш •o«o«ofo#oeo#of0i0fo®oeofoto®0i •o©o8oeoeo«otoeofoeoeoeototo§oeoeotoeooo®oeoeotoeoeoeoto§oeoeo@o«o® Sir ©aller Çitrine: Ssl^al sem resnico t> Rusiji boljševiki, kakor jili presojajo angleške delavske zveze in socialisti H V Londonu je ▼ založbi: George Routledge and Sous Ltd. Brodway House, 1936, izšla knjiga o sovjetski Rusiji z naslovom: I search ior truth in Russia (Iskal sem resnico v Rusiji). Knjiga je ▼zbudila izredno zanimanje m jo je angleško časopisje povsod vneto obravnavalo. To knjigo je spisat sir Walter Citrine, generalni tajnik angleških socialistov (Trade Union). Med vsemi številnimi spisi, poročili ra opisi vseh vrst, ki so izšli ne glede na uradne izjave ruske propagande in nas ričile o resničnem položaju sovjetske republike o usodi ruskega kmeta in delavca, je pričujoče delo Citrina pač najboljše in najbolj reeničnostno. Sir Walter Citrine je na Angleškem vodilna osebnost. Kot generalni tajnik j« predsedoval zadnjemu kongresu vseh socialističnih sindikatov Velike Britanije, ki ima skoraj 2 milijona članov. Razen tega je Citrine predsednik Mednarodne zveze delavskih sindikatov, ki je najmočnejša delavska organizacija sveta. Sir Walter Citrine je bil prvikrat v Rusiji leta 1925, Zato j« bil še posebno zmožen, da presodi, kako se je boljševizem v zadnjih desetih letih razvil. Preden »e je odzval povabilu ruskih delavcev, }e izrecno in jasno poudaril, »da ne dovoli, da bi mu ondi kako omejevali svobodno gibanje, niti ne, da bi si smel ogledati le tisto, kar bodo oni zanj izbrali!« V drugo j« bil več ko šest tednov v Rusiji — od 14. septembra 1935 do 28. oktobra 1935 —. Na lo potovanje se je izredno pripravil in ker so mu bile aa razpolago posebne kontrolne in raziskovalne možnosti, ki jih i« znal izkoristiti z vso bistroumnostjo in rarumnoetjo, moremo popolnoma zaupati njegovim besedam in dognanjem, ki večinoma jako ostro obsojajo ruske mogočnike. Predvsem je najprej obiskal in preiskal naprave v Leningradu, Moskvi, Gorkem, (tvornice avtomobilov); v Harkovu (delavnice za traktorje); v Gorlovki, ▼ Posterševu (kolhoze); v Zapozorki m Dn:- irostroju (jez na Dnjepru); v Kriovodsku, Groznjem in Bainju (petrolejske vrelce). Usoda delavca je prav posebno zanimala sira W. Citrina, vendar je tudi kmetom posvetil vprav pretresljive opise v svoji knjigi. Stanovanjske razmere v sovjetski Rusiji Na svojem raziskovalnem potovanju se je srir Walter Citrine dosti bavil s stanovanjskimi pogoji ruskega delavca. V sleherni tvornici, ki jo je obiskal, je zahteval, da mu pokažejo stanovanjske prostore delavcev. V mestih, kamor je dospel, je kar nenadoma stopil v hiše, kjer je dobil odprta vrata in je v skrbnih zapiskih zbiral svoje vUse. Časih (kakor v Dnjeprostroju) je hotel navzlic ugovoru svojega vodnika videti bivališča, na kar pa ondi niso bili pripravljeni. Zlasti je zahteval, da ■vidi barake, ki jih je bežno videl že prej iz vlaka. Poglejmo, kako se je tedaj pogovarja! z vodnikom ln kaj }e dejal o vtisih, ki jih je dobil v barakah: »Takrat sem vstal zjutraj s trdnim sklepom, da hočem na vsak način videti barake tudi znotraj, pa bodi, da me bodo hoteli zaradi tega tudi zapreti. In tako sva šla z mojo ženo tjakaj. Ni bilo daleč. Tik modernih stanovanjskih hiš je stala ena teh barak. Strašno za pogledi Baraka ni bila drugega ko umazan brlog. V razcefranih cunjah je viselo perilo na vrvi, neka ženska je skušala kuhati nad ognjem na tleh nekaj umazanega, nedoloče-nega. , Obstal sem, da si napišem neka) opazk. Nekaj tjodi, ki so šli mimo, se je tako začudilo, ko sem bil ondi, oeto.pati. Kontrola se začne v dečjih domovih in traja vse življenje.. . Povsod naletiš na propagando. Ni ga sredstva, da bi ge mogel iznebiti ali zdvajati nad nlenimi podatki al) jo le preiskovati. Nikjer ni tistega studenca, fz katerega bi mogel delavec zajemati, da bi spoznal drugo plat medalje. On vidi zmeraj le eno plat in to je najhujše pri vsem tem. Kapitalist stori vse, kar more, da obvlada delavca s časopisjem ali kako drugače. A opozicija v parlamentu, zveza delavcev in »Labour Party« drži kapitalista za uzdo. Nemogoče mu je tako izmaličiti dejstev, kakor to delajo sovjeti .. . Bili so časi. ko sem bil prepričan o tem, da bo trajala diktatura samo nekaj časa, da je le mimogrede; zdai pa o tem dvomim, zakai, nikdar nisem videt niti znaka za kako olajšanje... Dokler je sleherno svobodno mnenje načrtno zatirano in je politična policija zmeraj na preži, da to svoboščino zatira, je vsakdo, ki v Rusiji preveč odkrito govori, v hudi nevarnosti. Bilo bi mi v veliko pomirjenje, če bi bil videl, da bi se bile ruske delavske zveze v imenu delavcev kdai uprle taki vladi. A do današnjega dne mislijo delavske zveze vse preveč na svoje dolžnosti napram komunistični stranki in premalo na dolžnosti napram lastnim delavcem.« »Ko sem se vračal.« piše sir Walter Citrine, »sem M mogel nekoliko ogledati delavce, ki so kopali kanal, ki spaja Moskvo z Volgo. Večina delavcev ni delala, ker je bil dan prost. A tisti nesrečniki, ki sem jih bil videl, so bile takšne uboge reve, vsi so bili siromsšno oblečeni, vsi blatni, lasje so se jim sprijemali od nesnage, čepice so jim bile razcefrane in njih škornji ena sama nesnagi. Njih gamaše so bile iz vrečevine Dejali so mi, da to niso ujetniki, ampak da so svobodni delavci...« Kmetje Kot zastopnik delavske organizacije se je sir Walter Citrine seveda veliko več zanimal za usodo tvorniikih delavcev ko za usodo kmetov. Vendar si je ogledal neki kolhoz in sicer v Po-sterševu. Opis o tem ogledu je spričo obširnosti podatkov o industrij le na splošno podan in je le nekak \zrez vz vsega skupka. Vendar je zanimiv, zakaj, pokaže nam, kako si je sovjetizem prisvojil birokratične metode in prisilne ukrepe napram kmetom, ki so že po krvi taki, da morajo biti nasprotni vsaki silni ureditvi. »Videl sem učinek delavske organizacije v nekem j>oljedelskem obratu. Vsebuje tri kolone. Na vsako posamezno kolono pazijo s takega mesta, kjer si zapisujejo, koliko je vsak posameznik ene kolone izvršil v enem dnevu. Del skupnih poljskih pridelkov morajo oddati državi, razen tega dobi država določeno vsoto kot odškodnino za uporabo traktorjev. Ostanek prodajo kmetje na svojo roko. Vodniki so mi dali nekaj jx>jasnil o načinu, ki ga uporabljajo pri razdelitvi dnevnega dela. Najprej se posvetujejo voditelji kolon in vodja obrata, potem vprašajo še kmete . Za obdelovanje pol hektarja zemlje, zapišej : kmetu en dan dela v dobro. Leta 1933 so računali dnino kmeta po 1.18 rublja; leta 1935 pa po 2.50 rublja, kar je smešno majhen prirastek. Noben kmet nim* pravice, da bi imel svojega konja, a vsak sme imeti kravo, perutnino in prašiča.« Delavske zt>eze Večkrat jo sira W Citrina vprašali razni vplivni člani rdečih delavskih zvez, kakšni so vzroki, ki nasprotujejo zvezi angleških delavskih zadrug, ki zastopajo delavstvo britskega imperija, z delavskimi zvezami sovjetske Rusije kot zastopnico ruskih delavcev. Odgovori, ki jim jih je dajal sir Walter Citrine, so bili kaj jasni in pričajo o njegovem nezaupanju spričo komunističnih voditeljev in o predsodkih, ki jih je uveljavljal radi njih postopanja. Tu imamo tudi dokaz, da angleške delavske zveze ne bodo nikoli za to, da bi se priključile kaki ljudski fronti — bodi narodni ali mednarodni. »Na kakšni podlagi naj bi se pa mogli (angleški in ruski delavci) strniti? O kaki poroki iz razuma ne bom govoril! Ali verujejo ruski komunisti prav tako iskreno v ideal, ki ga hočejo braniti, kakor angleške delavstvo? Labour Party in delavske zveze so že večkrat izpričale svojo zvestobo do demokracije. Mi verujemo, da je demokracija vredna, da jo ohranimo. Popolnoma sem prepričan, da bi bili delavci Italije in Nemčije, ki so jih z diktaturo nasilno spravili podse, naravnost srečni, če bi sc mogli vrniti v demokracijo, pa čeprav v kapitalistično. Vedno sem si bil svest nepopolnosti sedanje demokracije, vendar jo imam rojši kot komunistično ali fašistično diktaturo. Komunisti trdijo, da se demokracija in kapitalizem ne moreta združiti. To je res, če gledaš na demokracijo s popolnoma idealnega gledišča. A da bi človek trdil, da demokratska vlada, kakršna je v Franciji, Angliji » skandinavskih državah in v drugih delih sveta, ne nudi delavcu ničesar dobrega, je pa nesjiametso... Diktatura v Rusiji je navzlic vsem blestečim se puhlicam, ki jo z njimi obdajajo, vendarle samo diktatura komunistične stranke. Brez kakih posebnih sprememb bo mogla še leta trajati, dasi so že vidni znaki razvoja, ki ji nasprotuje. Človek more prav upiavičeno zdvajati o tem, ali so komunisti zares odkriti branilci demokracije .. . Delo sira Walterja Citrina se končuje s tole značilno izjavo: »Taktika enotne fronte se ni spremenila, odkar jo ie Lenin uporabljal. Njen smoter je, da se vrine v gibanje angleškega delavstva in ga usposobi ra komunizem. A kako naj bi na eni strani obsojali diktaturo, ki jo izvajajo fašistični nasprotniki, a na drugi strani naj bi diktaturo pospeševali, če jo uporabljajo komunisti? Dobro poznam razliko med smotrom sovjetske diktature in diktature fašističnih držav. A metode, ki jih uporabljajo, so večinoma ene in iste. Vsi imajo svojo tajno policijo in si pomagajo s takojšnjimi aretacijami in z ječami. Kakšna je • tega pogleda razlika med rusko GPU, nemškim Gestapom in italijansko Ovro' Tudi Rusija je prepovedala vsakršno politično opozicijo. Vsem je prepovedano svobodno izražanje, svoboda tiska, svoboda javnega zborovanja — le komunistični stranki to ni prepovedano. In zdat zahtevajo od nas, da bi se strnili v enotno fronto s komunisti proti fašistom, ker oni uporabljajo zgornje metode le zalo, da morejo komunisti nato isto storilil Ali je na tem področju kaj razlike med komunistično stranko in ruskimi delavskimi zvezami? Jaz ne morem najti nobene. Obe hočeta zvezo le za isti politični smoter.« Glas komunistov — glas !Tlîoskve Sir Walter Citrine se je s svojega potovanja jako razočaran vrn i. Brez dvoma so mu v Rusiji pokazali najboljše od najboljšega, a njegov bistrovidni duh mu je pomagal, da je pogledal tudi za zastor, ki ga obiskovalci, ki niso tako bistrovidni, ne morejo prodreti. Torej je videl on tisto plat sovjetsko-ruskega poskusa, ki je tragična in mrka. Stanovanjske razmere so ga strašno razočarale (razen nekaterih novih, a maloštevilnih poslopij in stanovanj strankinih članov). Življenjski standard se mu je zdel, čeprav se je od 1. 1925 že marsikaj izboljšalo, (ako nizek in bolj siromašen, kakor je od delavcev katerekoli druge države. Visoke cene blaga in živil, k; se večno pričkajo z mezdami, izrivajo vprašanje, kako more ruski delavec sploh živeti s sredstvi, ki jih ima. To, kar Angleža, ki izhaja iz liberalne in demokratske tradicije še posebno odbija, je zatiranje in diktatura, ki na vseh področjih zmeraj prevladuje Slednjič, ko človek prebere to kniigo, роузет razume, da Citrine z nezaupanjem posluša besede svojih sovjetskih vodnikov, ki z njimi hvalijo svoje socialne naprave in svoj politični ustroj in skušajo utemeljiti svoje metode s »prehodnimi potrebami«. Saj so mu izražali iste obljube in pojasnila že pred 10. leti, ne da bi jih bili sploh kdaj uresničili. «Stalin,« tako je dejal, »in njegovi pomagači so ed ini gospodarji Rusije. To pa iznova dokazuje, dn sovjetsko Rusijo, kakor vsako, pod diktaturo živeče ljudstvo, vlada le peičica mož, in da ni množica ljudstva še prav nič ali le malo sodelovala pri vladi države.« Kongres angleikfh delavskih zvez, ki se je začel 11. septembra 1936 v Plymouthu, je skoraj soglasno sprejel sklep, ki se prav odločno izjavlja zoper enotno fronto s komunisti. Ob tej priliki je sir Walter Citrine iznova napovedal boj komunizmu. Še posebej je poudarjal, da je komunistična stranka v Angliji prav lako kakor v vseh drugih državah popolnoma pod absolutno oblastjo Rusije in da je glas komunistov, kadarkoli se oglasi v Angliji, vedno le gls« Moskve. •0в0в0§0§0#000кж)#0кжжж)§0# m 90f0«0t0#0§0f0e0§0#0#0§0t0t0i0e «3 *3 u tn 3Karija ЖадЗа1епа in Sospoči 3ô2US Magdalena, ljuba gospa, zakaj sc jokaš, kaj iščeš? Nehaj iskati, ne bo Gospoda iu s tvojo ljubeznijo ninia on kaj početi! Iščem Jezusa, svojega Gospoda, in ne bom prej nehala, dokler ga ne najdem. Pri vseh prijateljih in znancih bom povpraševala od dneva belega do svita luninega. Povej mi. lepi vrtnar, ali nisi videl mojega Gospoda? Kam so ga odtod prenesli? Grem in ga bom zagledala: ali zgoraj, ali spodaj; nikar mi ne brani iskati ga! Saj je že od tega dneve tri (o, srce moje, od bolesti razrito!), ko sem ga videla pred seboj nesti križ, ne da bi zaječal, ves v bolečinah, ves v ranah Tako ga vidim, skoraj golega, kakor bi bil zločinec prekleti, kako visi na brunu v škrlatu svojih ran, od glave do peta ves razmesarjen, pokrit z nesnago in s pljunki. Л ne morem razumeti, da mu niso dovolili, ko je v tietem velikem trpljenju kri prelil, da bi mu ovlažila jezik s kapljico vode! To malo uslugo so mi zabraniii vojaki in so-drga židovska, zdaj bi rada popravila, ko je že mrtev, da bi se mu odslužila in s potokom solza mu postregla in se mu zahvalila za njegovo muko in za njegov križ. Kam so ga odnesli — prosim te pri njegovem križu okrvavljenem — da me ogovori in mi reče: »Hči moja, vstani!« Nikogar se ne uetrašim, pa bodi. da moram stopiti v hišo Pilata samega... Delj se ni mogel Gospod skrivati pred svojo najzvestejšo. In dal se ji je spoznati. On: Marija! Ona: Rabboni! je rekla in tako se ji jc izpolnila želja. (Iz zbirke flamskih pesmi v Antverpnu iz I. 1621) S^očUlica čaja Dober čaj bo seveda iz — dobrega čaja Važno jc pa tudi, da čainik ni kovinast, marveč lončen. Preden daš čaj v cajnik, ga z vrelo vodo pogrej in šele nato daj čaja vanj. — Za skodelico potrebuješ eno žličko čaja. Potem poliješ svežo, zavreto vodo t, îr** — aa čaj. a le (oliko, da so čajevi lističi pokriti pustiš za minuto stati. Nato doliješ več vode (luclež prebujenja JJaši pirufyi Iv» Љ* Mm V- ЏЈШ ч 1 4 У 1 W 1 ï i I S¥ , il nova porajalo rojstvo: rojstvo rasti. Tisto skrivnostno dviganje v svetlobo, ta prehod iz teme v živo luč — to daje prebujenju pečat skrivnosti, dih onstranosti, pobožnost nepojmljivega. V tej čudežni spremembi je tudi večni čar pomladi, ki ga smemo doživljati. Pravkar je priroda še spala: rože in rastline so počivale v zemlji, popki so bili zaviti v tenke kožice — tedaj pa nalahno zapihlja in zimske spone se razvežejo: osvobojeno življenje vstane, da začne iznova svoje leto. Čeprav je človek še tako tuj prirodi, pa vendar občuti v teh dneh v globini svoje duše, kako mu vzdrhtijo eokovi duha in erca. Še ne zaupa soncu, vendar je v duši koprnenje: prasila pomladi vpliva mogočno nanj. Velika noč! Praznik vstajenja! Po vrtovih in njivah je radost dela. Otroci vriskajo in plešejo, držeč se za roke. Z žvrgole-njem ptičev se zbudijo pesmi, ki opmvajo mladost, pomlad in ljubezen. Vse se je prebudilo v novo življenje. Tu je zmaga življenja! Zmago nad smrtjo in minljivostjo oznanja zgodba o vstajenju, ki je mimo Kristusovega rojstva, pač največji čudež krščanske vere. »Smrt je premagana!« »Premagana je vsa trohnoba, danes veselja tvojega je dan!» tako nam zmagoslavno zveni iz cerkvene pesmi. Mi, ki obhajamo praznik vstajenja in pomladi; ki radostno pozdravljamo letni čas prebujenja: dajmo, vzkliknimo veselo alelujo temu božjemu čudežu! Mati sedi pri postelji svojega spečega otroka. V nalahiiem sojœnju se dvigajo in padajo njegove prsi. Mahoma, skoraj neopazno hušne nekaj čez otrokov obraz, nekaj ko nežno kôdranje vode ua gladini. Ročica se jx> tihem zgane, glavica se obrne inalo v stran, iz prsi se izvije drobec vzdihljaja. Veke vztrepečejo. zaprte oči zamežikajo, nekaj tipaje išče. potem je otrok sj>et miren in pokojen, dokler se telesce ne začne pretegovati in se slednjič odpro oči in v pritajenem spoznanju se razcveto usteca v smehljaj. Stokrat, tisočkrat doživljajo matere prebujenje svojih otrok in sjiet in spet prejemajo ta iskreni pozdrav otroške duše ko dragocen dar novega dneva. In čeprav je to tako vsakdanje, vendar je večno novo, ie večni čudež: čudež prebujenja. Še pravkar v objemu spanja in izven vseh stvari tega sveta, sta počivala duša in telo v toplem pokoju podzavestnega. Potem duša liki čolnu odrine od daljnih bregov in se zibaje povrne v prieotnost dneva. Tako je, kakor bi se vedno iz- Trpljenje Kristusovo in rože Na veliki teden ne žaluje samo ves krščanski svet radi Zveličarjeve smrti, marveč žaluje tudi priroda in posebno med cveticami je mnogo takih, ki spominjajo na Kristusovo trpljenje bodi z imenom ali z obliko evoje rasti. Predvsem poznamo tozadevno cvetico z imenom pasijonka. ki raste največ v svoji domovini topli Braziliji in na Peruju, a ki tudi pri nas krasno uspeva. Njeni cvetovi razločno izražajo trpljenje Kristueovo: tri brazgotine (predstavljajo troje žebljev; rdečepikčasti stranski venec listov pomenijo trnjevo krono; j^ecljasti pestič predstavlja kelih in petero prašnikov — pet ran, troloputni listi izražajo sulico in ovijalke ponazorujejo biče. Marsikaka lepa legenda krasi jsomen te cvetice m razodeva jiobožnega duha in globino čustev našega naroda. — AKacija ni imela — f» legendi — prej trnjev. Ko je šel Jezus v Jeruzalem, je ljudstvo naetiljalo na pota palme in je vzklikalo: »Hozana!« A že čez nekaj dni je isto ljudstvo kričalo: »Križaj ga!<< Tedaj se je akaciji Zveličar zasmilil, bila je ogorčena na nezvesto ljudstvo in si je nadela trnje. — Znana je legenda o vrbi žalujki, ki je bila vsa obupana, da so iz njenih vejic spletali biče za bičanje Kristusa. Vse veje, ki so ji še ostale, je povesila k tloin, ko je Zveličar na križu umrl in je ostala tako do dandanašnjih dni. — Resa je imela prej jako ostro trnje. A ko je Jezus začel jx)d bremenom križa omahovati in padati na lia, ee je resa umaknila, da bi Jezusa in zbodla. In glej čudež, trnje je izginilo in le mehke bodice so ostale na njenih vejicah. V bele cvetke pa je pri padcu kanilo nekaj kapelj njegove krvi, tako da so ostale rdeče. — Male vejice jelke so zato križasto raz-jx>rejene, ker je bil križ, ki ga je Zveličar potrpežljivo nesel na Golgoto, narejen iz njenega lesa. — Sipek, črni trn s svojim belim cvetom in rdeče vrtnice, vinska trta — vse te rastline so v zvezi s Kristusovim trpljenjem in z njegovo smrtjo. Vsako leto, ko se oglasijo velikonočni zvonovi, obhaja človeštvo vstajenje Žveličarja. A tudi priroda se tedaj pripravi v novo prebujenje in se blesti v svetlem, pomladanskem oblačilu. Rože pa, ki eo bile priča strašnemu trpljenju Žveličarja in z njim v zvezi, 60 ohranile znake svoje žalosti na veke in nas že s svojo rastjo spominjajo na mučeništvo, ki ga je moral Kristus na veliki teden prestati za človeštvo. Grenko zdravilo m pustiš za minuto stati. Nato doliješ več vode in pustiš stati tri minute. Tako dobiš močan izcedek (eketrakt), ki ga daš na mizo in še vrč zavrete vode. Vsako skodelico čaja moreš pripraviti tako, kakor si kdo želi — da je čaj močnejši ali pa sla-bejši. Tako pripravljen čaj te osveži in okrepi. K nekemu slavnemu zdravniku za živčevje je prišla neka bogata gospa in je potožila: »Ah, saj ne veste, kako eem jaz bolna! Večkrat mi tolče srce, ko da se mi hoče razpočiti, nobenega teka nimam in slabo spim. Nikar da bi govorila o žalosti, ki me popolnoma potarel A moja največja skrb je moj edini otrok!« »Ali je slaboten?« je vprašal zdravnik. »O, ne! Se prav zdrav in krepak dečko ie, a kadar sem na potovanju ali v družbi ali v gledališču, me hipoma obide neskončna groza, ali ima otrok vsega, česar potrebuje, ali pazi nanj guvernanta, ali ga hišina ni pustila samega, ali...« Zdravnik je prekinil gospo: »in drugega vam nič ne manjka, gospa?« Gospa je precej razdražena odvrnila: »Tesnobo čutim okrog srca, nimam teka nc spanca, žalost me obhaja, grozotne živčne privide imam — ali vam je to premalo?« Zdravnik se je naemehnil: »Za vse to imam izvrstno zdravilo, ki brez dvoma pomaga. Vprašanje je le, ali ga boste hoteli?« Piruhe poznajo na zahodu in vzhodu kot predmete, ki z njimi zlasti otroci obdarujejo drug drugega. Te navade se drže Rusi in Grki iu tudi katoličani. — O simboličnem pomenu velikončnih jajec ali piruhov krožijo razna mnenja. Nekateri se pri tem sjx>minjajo bajke o rdečih jajcih, ki jih je znesla kakoš matere carja Aleksandra. Drugi žegen jedo ... spet spravljajo rdečo barvo v zvezo z mučenjem, ki so ga morali prestajati prvi kristjani. Oboje ]>a je malo verjetno in z najboljšo voljo ni mogoče dognati, v kakšni zvezi so pradavne šege piruhov s sedanjimi. Ze Rimljani pa so začeli vsako pojedino z jajci, a slednjič jabolka. Nekaj |x>membnega o zgodbi piruhov dobimo v »Sacramentariju Gregorianum«. Ondi pomenijo rdeči velikonočni piruhi »radost radi Gospodovega vstajenja« Vprašanje, ali izhajajo piruhi iz pred-krščanske dobe in je tej šegi kasneje dodan nekakšen krščanski pomen, se ne more točno dognati. V bajkah, tudi v naukih predkrščanskih narodov, ima jajce velik |x>men kot simbol začetka, izvora življenja. Zanimivi so jxidatki o piruhih pri Kitajcih. Ta čudoviti in svojski narod je že od nekdaj obhajal svečan praznik, »tsing-ming«, ki je bil skoraj takrat ko naša velika noč. Ta praznik je posvečen prirodi, ki je jx>mladno toplojo jznova podarila. Tedaj so uradno prepovedali zažigati ogenj. Ko je vladala dinastija Cau (1122—255 pr. Kr.) so l>osebni glasniki obšli vso državo z lesenimi zvonci in oznanjali, da morajo pogasiti vse ognje. Kdor ni slušal, je bil tepen. Ta praznik je traja! tri dni in nihče ni smel tedaj ničesar kuhati: zauživali so le v trdo kuhana jajca. Kakor [Kivedo kronike, so si tedaj prijatelji in znanci darovali piruhe, pravcate pisanice raznih barv. Ta navada izhaja že iz lela 70(1 pred Kristusom. Zakaj so vprav kurja jajca v porabljali za to šego, bo najbrž odtod, ker so bile kokoši posvečene soncu. Da so piruhe že v starih dobah imeli za simbol vstajenja, bo pač resnično in tudi cerkvena zgodovina ima take podatke. V starodavnih cerkvah je še videti slike in sohe, kako Jezus z zastavo v roki vstaja iz groba, ki ima obliko jajca. Zato so bile že od nekdaj na piruhih priljubljene slike Go6jx>dovega vstajenja. Pri nas si velike noči pač ne moremo misliti brez piruhov in našim otrokom je velika noč sploh isto ko oiruhi. Božič — jaslice, velika noč — piruhi I ♦Vsakršno zdravilo vzamem, če je še tako grenko,« je zatrdila. »Potem vam zapišem deset otrok in eno samo služkinjo!« Vsa iz sebe je bolnica odšla od zdravnika. Sli se smeješ? Učitelj: »Ni je težkoče na svetu, da je človek ne bi mogel premagati.« Učenec: »Ali ste, gospod učitelj, že kdaj poskusili spraviti iztisnjeno zobno kremo epet nazaj v tubo?« Učiteljica je razlagala, kakšna razlika je med ponosno vrtnico in skromno vijolico: »Torej, otroci, mislite si, da gre tam po cesti čudovito lepa, elegantna gospa, ki je talco ošabna, da nikogar nc f»zdravi. A zadaj zanjo stopicija majhno, neznatno bitje s jKivešeno glavico...« »2e vem, že vem,« zavpije Tonček vmes, »to je pa njej mož!« »Križ božji, kaj j>a delateU »Zračno obrambo se gremo.. .< •0§0#0#0*жж)*0§0#0§0§(ж>ф0§0« 14 «OtOfOtOtOiOtOtOtOtOiOtOtOiOeOi eoeoeo§oeo®o®o®o®o®o®o®o®o®o®o® m •0§сжжжжжжж)§0#0§0#0§010§ Zveličar je vstal iz groba... Sonce si je nadelo svojo najlepšo zlato obleko. Ptički so zažgoleli in iz popkov so pokukale v božji svet glavice prešernih cvetk. Travniki so pre-vlekli svojo pu6to sivino s svežo zeleno barvo in gozdovi so zašumeli svojo tiho, skrivnostno pesem. Zveličar je stopal skozi prepevajoče naravo, ki mu je radostno vriskala nasproti: Hozanal Aleluja! In glej čudo! Kamor je stopila zmagovita Zve-ličarjeva noga, so pognale iz tal čudovite rumene cvetke, kakršnih v judovski deželi še nikoli niso videli. Vrh stebelca je bingljal zlat zvonček, kakor bi hotel s svojim srebrnim glasom poveličevati zmago Zveličarjevo nad grobom in smrtjo. Okoli zvončka se je razvrstilo šestero svetlo rumenih cvetnih listov, podobnih veselo plapolajočim zastavicam. Niso ti zvončki samo slovesno pritrkavali inoznanjali veselja Gospodovega, tudi grenka kaplja Njegovega trpljenja jim je bila primešana. Listi so strogo in mrko štrleli v zrak kakor bridki meč ki je presunil Jezusovo srce. In kdor ie pogledal v zvončke, je videl v njih šest prašnikov, ki so bili na las podobni trsu, katerega so surovi hlapci potisnili v roke Zveličarju, da bi ga zasramovali. Pestič je bil oblikovan v podobi strašnega žeblja, ki je neusmiljeno prebil Odrešenikovo roko da je iz nje tekla kri v potokih. ' Te cvetke je Bog pustil ljudem v spomin na Zveličarjevo zmagoslavno vstajenje. In vsako leto. kadar se bliža velika noč. vedno znova zacvete po naših vrtovih rumena cvetka in oznanja ljudem veselo novico: ^Kristus je vstal!« M. K.: >j Kal*o so se pufl^e uprle Putka Godrnjača je videla, kako Brglezova mati barvajo jajca za veliko noč. To jd ni bilo prav nič všeč. »Sramota za ves kokošji rod!« je užaljeno za-kokodajsala. »Mar niso bela jajca zadosti lepa?!« In je šla in sklicala vkup vse putke, kar jih je premogla Brglezova domačija. Putke so pritekle od vseh strani in začudeno spraševale: »Ko-ko-ko-dak, kaj pa 6e je zgodilo?« »Tako vam rečem, sestre,« je mogočno zakoko-dajsala putka Godrnjača, »me znesemo jajca — a kaj napravijo z njimi ljudje o veliki noči? Grdo jih pomažejo z rdečo in modro barvo. Ali je to prav ali ш — to povejte!« »Ni prav, ko-ko-ko-dak, ni prav!« so putke Ogorčeno pritrdile v zboru. »In zato, ker ni prav,« je nadaljevala putka Godrnjača, »eem sklenila, da ne znesem nobenega jajca več!« »Kako boš pa to napravila?« je vprašala putka Skrebetelka. »V sebi ga ne moreš obdržati; saj se boš razpočila!« Tedaj je skočila na plot prebrisana putka Ble-betaša in široko odprla kljun: »Jaz vam pa svetujem nekaj drugega, sestre! Dokažimo ljudem, da tudi me nekaj znamo če hočemo. Same začnimo nesti rdeča m modra jajca! Ab bodo strmeli in se čudili.« »Ko-ko-ko-dak, ali se ti je zmešalo?« ee j« zavzela putka Belka. »Saj ne znamo čarati!« »Iznajdljiv mora človek biti in prebrisan, pa gre!« je nadaljevala putka Blebetuša. »Poslušajte, sestre! Videla sem prejle, kako je Tinček postavil na prag dve skledi: v eni je rdeča barva, v drugi pa modra. Pojdimo tja, napijmo se te čudodelne pijače, pa bomo nesle najlepše pirhe, ki si jih more kdo želeti!« »Pojdimo! Pojdimo!« so navdušeno zakoko-dajsale putke. »Jaz že ne grem!« je vzkliknila stara, izkušena putka Modrijanka. ©eperica se joče in smeje... Kal*o si napravimo zabaven film sami 2>aceteJ* Konec Otroci, danes pa nekaj novega! Kaj je film, gotovo že veste vsi, saj gotovo nikogar ni med vami, ki še nikoli ne bi bil v kinu. Ce drugega nič, vsaj Miki-miško je gotovo ta ali oni že videl. Podoben zabaven film si z majhnim trudom lahko napravite sami. Dobro ei oglejte zgornjo sliko! Na desni vidite veverico, ki sedi na drevesu in z velikanskimi kleščami tre orehe. Glave pa ta veverica nima, pač pa jih vidite vse polno na levi. Vzemite škarje in odrežite najprej prve štiri glave, potem pa še druge štiri ter oba konca zlepite skupaj, da boste imeli kar 8 glav po vrsti na traku. (Da ne bo kdo pomotoma izreza! vsako glavo po9ebejl) Nad veveričino glavo naprarite z ostrim nožičem dve zarezi na krajih, ki sta zaznamovana s črticami. Filmski trak z glavami vtaknile nato skozi obe zarezi tako, da bo najprej vidna samo prva zgornja glava. Če trak potem odspodaj počasi vlečete, bo imela veverica vsak hip novo glavo. Boste videli, kako zabavno in smešno bo to! Da bo pa ta filmska naprava čimbolj trpežna, prilepite glavni del slike na trd karton, trak z glavami pa na poltrd karton. Mnogo zabave in veselja vam pri tem želi — Kotičkov striček. »Kakor hočeš, nihče te ne silil Pa neei še vnaprej bela jajca! so zavriščale putke in jo ja-drno ucvrle za putko Blebetušo. Na hišnem pragu 9te ree ležali dve skledi. Putke so začele kakor za stavo piti strupeno barvo. In so pile tako dolgo, da 90 po vrsti popodale po tleh in obležale mrtve. Edino stara, izkušena putka Modrijanka je ostala živa. »Kakor me je ustvaril Bog, takšna sem in ostanem!« je modro rekla, ko ei je obrisala drobno solzo iz oči. In je še vnaprej nesla bela jajca... Ponarejeno tele Kmet je imel teleta ki ga je hotel prodati na semnju. K nesreči pa tele ni imelo ne ušes ne repa. Kmet pa ni bil neumen in je teletu pritrdil rep in ušesa zaklanega živinčeta. Res je gnal teleta na trg in našel kupca. Taka ipčija pa ne gre brez mešetarjev in kmalu se jc ibralo okoli kupca in kmeta mnogo ljudi. Kri- ku na Velikonočna nagradna uganja Stric Matevž je navdušen lovec m imeniten strelec. Vsak obroč na tarči vam z lahkoto zadene. Na velikonočni praznik pa so mu prijatelji zadali tako težko nalogo, da si je z njo ves dan belil glavo Kakor vidite, so posamezni obroči na tarči zaznamovani s številkami, ie sicer od štirih strani, da je bolj pregledno. Stric Matevž mora zadeti toliko obročev, da bo število točk znašalo 100. Iztuhtajte torej, koliko strelov mora etric Matevž oddali in katere obroče mora zadeti, da bodo posamezne številke v obročih znašale skupaj 100. Kakor vidite je letownja velikonočna uganka mnogo težja kot druga leta. Kotičkov striček pa upa da bo ta ali on« bistra glava, ki ji računanje ne dela prehudih težav, to uganko vendarle pravilno rešila. Za pravilno rešitev uganke razpisujemo pet nagrad. Nagrajence bo določil žreb. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka. 1. aprila t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. čall in prerekali 90 se za ceno, da ni hotelo biti besedičenja ne konca ne kraja. Teletu se je nazadnje zdelo vse skup že preneumno, pa se je odtrgalo in zbežalo čez drn in strn. Kupec jo je kajpak ucvrl za njim in ga je todi kmalu dohitel. Zagrabil ga je za rep, toda — o, groza! — rep mu je ostal v rokah. Tele p« ie bežalo naprej. Mož pa ni hotel odnehati in je spet zdrvel za teletom. Kmalu ee mu je posrečilo, da je zgrabil tele za ušesa Kajpak so mu ponarejena ušesa ostala v rokah. Možakar je za hip od presenečenja obetal, potem pa zakričal: »Ujemite ga, ujemite, pa «e z rokami, drugače vam bo res ostal ▼ rokah I« Vesele uganke 1. Kater« žival je mački najbolj podobna? IWW) 2. Zakaj petelin med kikirikanjem zapre oči? (*)3Uicd en ura sod ofoAs euz ja>i) 3. Zakaj hodijo kokoši počasneje kot race? (•Bsajo ejmj) ofcui; 4. Kdo te petelina bolj boji kot leva? ("Л-О) Velikonočno voščilo Frandcu je radodarna teta vsako leto, ko jI je prišel voščit za veliko noč, podarila kovača Letos pa je iznajdljivemu Francku šinila v glavo srečna misel Svečano »e je postavil pred teto in rekel-»Teta, ali ti ne bi mogel letos voščiti tudi že 2a prihodnje leto? Daj mi dva kovača, pa boš imela prihodnje leto mir pred menoj!« „Petica je šla po gobe..." Petica je v šoli najboljši red. Blagor tistemu, ki jo dobi in gorje tistemu, ki jo izgubi! Marsikateri učonček na tihem upa, da bo ob koncu šolskega leta v tem ali onem predmetu nagrajen s to tolikanj zaželeno petioo Zgodi »e pa, da spričevalo marsikateremu prekriža vse račune. Namesto jietice je včasih v njem tudi — cvek. Tedaj |>ra-vimo: »Petica je šla po gobe!« — Kako bi bilo, če bi petica v resnici šla po gobe, nam kaže slika, ki jo je narisala Alojzija Pleško, dijakinja III. razr ž. real. gimn. na Liceju v Ljubljani. "Oelil^a noč Zazibal se je v linah zvon in pesem zvonka mimo koč je šla |>ojoč in vriskajoč do rajskih trat. pred božji tron. Kot sonce iz uoči, kot roža iz prsti, kot plamen čist in kot kristal — Zveličar je iz groba vstal. S pobožno pesmijo zvonov, z dehtenjem rož, z drhtenjem njiv je kot sejalcc večno živ vsem skupaj dal svoj blagoslov. flnčl^a in pirty Na veliko soboto je mati rekla Ančki: »Pojdi v trgovino po soli Na, tu imaš denar.« Ančka je zavihala nosek in odgovorila. »Oh, mama, zunaj je takšen veterl Se bom pre-hladila, boš videla. In tudi časa nimam, poglej, ker se moram igrati s punčko. Pošlji raje Francko. Ona ima več časa in večja je od mene.« Mati na te besede ni rekla ničesar. Poklicala je iz sobe Francko m ji naročila: »Francka, pa p>ojdi ti v trgovino po sol. Veš, Ančki se ne ljubi.« »Takoj!« je odgovorila Francka in odhitela čez prag. Cez pet minut se ie že vrnila s soljo . . . Drugega dne, na veliko nedeljo, je mati rekla Francki: »Francka, obleci pražnjo oblekol Na obisk pojdeva.« »Kam pa?« se jc razveselila Francka. »K stricu v mesto. Povabil nas je na pirhe in potico.« Ko je Ančka to slišala, je stekla k materi ter se začela sukati okoli nje in prilizovati kot mlad» mačica: »Oh, mama, tako rada te imam — vzemi ši mene s seboj!« »Ne, Ančka, ti pa ne smeš z nama,« jo je zavrnila mati. »Zakaj pa ne?« se je začudila Ančka. »Ali ne veš, kaj si mi včeraj odgovorila, ko sem te poslala v trgovino po sol? Odgovorila si, da je zunaj veter in da bi ee prehladila . Danci je pa še hujši veter, zato moraš ostati doma.« Ančko je bilo hudo sram Povesila je oči hi ni upala ziniti nobene besede več. Ko pa sta mati in Francka odšli in io pustili samo doma, se je vrgla z obrazom na blazino in se bridko, bridko zjokala. Da bi še jaz imela pirufy! »Novo obleko in čevlje dobim, mama mi speče fiotioo iz rozin, očka darilo prelepo mi dâ, tete in strički pa piruha dva.« Mnogo daril bo Angelca dobila, prav od srca se jih bo razveselila. Jaz bi pa rada piruh en sam, da ga otroku rudarskemu dam. Vsak dan pogledam mu tiho v oči: trudne 30, mračne — življenja v njih ni. Vélika noč mu bo v bedi prešla. »Zame ni pirhov...« grenkrt šepeta. O, če bi zvrhan voz pirhov dobila, revnim otrokom bi vse razdelila, njim. ki eo žalostni, praznih dlani, njim, ki na svetu kot jaz so — sami. Trpinova Martinka iz Zagorja. iM. K.: 3Kefl*a in ptička Ptička iz dalj priletela, ptička je pesem zaj>ela, pesem o sončni pomladi, pesem o deklici mladi. S ptičko zapela je Metka pesem — drum, drum! — od začelka; peli sta skupaj ves dan sredi zelenih poljan. Mačice so poelušale, sanjam se sladkim udale, vetre je židane volje . z žarki prirajal na polje. Tretji dan rekla je Metka: »Zdajle pa epet od začetka!« Našla tako jjojoč ju je velika noč... Kal^o pravimo — in l^al^o bi bilo v resnici Da je kovač bankovec za 10 dinarjev, veste vsi. Poznate pa še nekega drugega kovača, Ici s kladivom razbija po nakovalu in kuje kotije Ta dva kovača ei kakopak nista pra\ nič v sorodu. Pač pa se utegne zgoditi, da bi tadva kovača kdo zamenjal, ko imata oba enako ime. Samo pomislite, kako smešno bi bilo če bi kdo imel v žepu namesto kovača za 10 dinarjev, pravega živrga kovača! Takšen prizor vidite na sliki. MirKu gleda 17 žepa mojster kovač z junaškimi brki pod nosom in težfcim kladivom v roki. To imenitno sliko je iz-tuhtala in narisala Rozalka Pintarič, učenka H. razr v Ormožu. ,3anko ima v iepu celega l?onača . . Nihče ni bolj povezan z naravo kakor pravi lovec, ki znu na njej vsak dan kaj novega in zanimivega odkriti. Polje, gozd in log je lovcev raj. četudi hodi po njein brez vsakih raorilnih namenov v svojem srcu. Sedaj, ko se narava znova prebuja, v tem lovčevem raju nastaja novo življenje, vredno, da si ga človek ogleda ter se iz težav in skrbi vsakdanjega človeka vsaj /a nekaj ur prestavi venkaj pod Ivožje nebo, pod katerim sedaj brste prvi popki, se oglaša žgolenje ptic in pričenja dehteti zemlja v pričakovanj« semena, ki naj jo oplodi. Kdo ne bi v tem občutju rad pohitel iz zidov in skrbi v svobodno naravo! Lovca posebej pa sedaj v naravi pričakujejo še drugačni miki, kakršni drugim še mar niso. Jesenske in zimske brukade imajo svoj mik, dasi niso lirez senčnih strani. Velike divje race in gosi, ki so lovca trapile izza brakad, so že odletele, liste velike race pa, ki so ostale pri nas, se parijo ter jih je treba pustiti v miru. Sedaj lovec pričakuje jat kreheljcev, regeljcev, žvižgalk in drugih malih rac, kutere pa od lovca veliko zahtevajo, cele posode svinčenih zrn, pa mu malo dajo. Prihaja sloka ali kljunač, ptič z dolgim kljunom in čislano pečenko. Po gozdu in polju že skakljajo zajčki iz prvega letošnjega gnezda. V gori gnezdijo kragulji. Mladiče bo treba pobrati iz gnezda, stare pa postreliti, sicer gorje zajčkom in jerebom ter drugi mludi divjadi, l'a tudi kmetica v vasi si bo oddahnila, ko kragulj ne bo več zalezoval piščancev, ki se že vale. Pa nistu le kragulj in skobec! Še bolj nevarna je tetku lisica, ki bo v teh tednih skotila mladiče. Vso to škodljivost bo treba ugo-nabljati, kar bo moralo biti opruvljeno poleg toliko in toliko drugih lovskih dolžnosti. Skrben lovec bo že sedaj začel med srnjad jo odbiruti tiste srnjake, katere naj bi poleti ob času prska brez škode odstrelil in določil tudi tiste, katere bi vsekakor bilo treba ohraniti, da bo pleme čim boljše. Priznam pa, da takih lovcev v naši mili deželi ni kaj prida veliko in da bodo slej ko prej srnjaki padali kar vprek. kolikor jih seveda lovci ne bodo zgrešili ali zastrelili. Na vse zadnje pa jc troba povedati, da prav sedaj čaku lovca največji lovski užitek: zasliševanje in zaskakovanje divjega petelina! To pa jc višek lovske pomladi, ka jpada le tain, kjer ta plemeniti gozdni pevec domuje! telebi na tla. Takrat lovec sme od veselja za-vriskati in si zatakniti zeleno vejico za klobuk. Zmerom pa se ne konča tako. Takrat lovec domov grede ne vriska. Toda, če je pravi lovec, je zadovoljen tudi s čudovitim doživetjem v naravi. Poznam lovce, kateri že dolgo vrsto let hodijo petelinu zasliševat in zaskakovat, streljajo ga pa ne. Pravijo, da je to njihov največji užitek, kadar petelina uspešno zaska-kujejo in potem občudujejo. Prepričan sem, da imajo vsi bralci pred takimi lovci veliko spoštovanje. In vendar bi ne bilo modro, ko bi vsi lovci vedno tuko delali. Na drugi strani pa je treba obsoditi ruvnunje nekaterih lovcev, ki hočejo sami pobiti prav vse peteline, kar jih dosežejo, kar je vse graje vredno. Srednja pot je tudi tukaj zlata vredna. Stare peteline je vsekakor treba iztrebiti, ker zarodu škodo de- lajo. Za pleme so prestari, močni pa so še dovolj, da s svojo silo ustrahujejo vse mlajše peteline, ki se niti oglasiti ne smejo. Tako stari pretepač sam vlada vso kurjo družino. Lovski pisatelj pripoveduje iz svoje skušnje, da se mu :e po več letih posrečilo nekoč podreti petelina, d je mnogo let v svojem okolišu kar sam pel. Bil je slar pretepač, ki nobenega mlajšega ni È pustil blizu, še isto pomlad, ko je stari padel, je tam pelo 9 mladih petelinov, ki poprej niso prišlo do veljave in pravice. Tako lovec s svojo puško lahko nekako izravnava ta »razredna« nasnrotstva, ki se kažejo v naravi sredi lovske pomladi. Pri tem pa uživa tako lovsko veselje, katero ne bi zamenjal za nobene užitke še tako rafinirane sodobne civilizacije. StMforepl^ct in njena družina Pepec našify gozčlot) Kralj naše gozdne perutnine je divji petelin. iiušu največja in najlepša divja kura. Pred 50 leti je brane Erjavec takole povedal: »Naše planine so bile nekdaj vse opasane z gostimi črnimi lesovi, katere je pa v novejšem času sekira že jako iztrebila in po mnogih krajih v malovredno hosto izpremenila. Le sem ter tja po raztrganih višavah, strmih in nepristop-nih koritih je ostal gozd še tak, kakršen je bil nekdaj ves. Tu leže velikanska gnila debla na tleh. okoli njih pa veselo poganja nov zarod; toda teh debel ni podrla drvarjeva sekira, dozdaj seka človek tam, kjer se les dn lažje spraviti v dolino in hitreje spremeniti v denar. Kar starega in mladega steblovja leži tod, to je polomila starost, vihar in sneg. Po takih gozdih še dandanes lilača kosmatin medved, /'^peW*..... prebivajo kune, zlatice in divje mačke, po nekaterih krajih se dohode še tudi kak ris, јк>-sebno pa prebiva po tacih lesovih — divji Êetelin.« Srečni lovski časi. kukršne opisuje rjaveč pred 50 leti! Danes je medved tam, kjer ga je kaj, zaščiten, divjih mačk skoraj nikjer več ni, divji ris pa spada že v zgodovino naših gozdov in našega lovstva. Edini, ki je poleg kun ostal na svojem mestu v naših loviščih ter našim razredčenim gozdovom ostal zvest, je še divji petelin. Sicer pa poslušajmo, kaj pravi Erjavec o njegovem življenju: »Divjemu petelinu je najbolj všeč samotno, z bukvami pomešano jelovje in borovje kjer pod starimi z bradastLm lišajem obrasteniini je-lami rodi borovnica, kjer na prelomih raste vresje in kopinje. Le najhujša zima in debel sneg ga prežene v nižave. Vsak divji petelin ima svoje izvoljeno, visoko drevo, na katero najrajši seda, na katerem tudi prenočuje in sploh brez potrebe nikdar ne gre daleč od njega. Ako poči najtanja suha vejica, sliši on to dalje od sto korakov, vzdigne se z velikim hrupom in hitro s perutnicami mahaje leti. Živi navadno brez družbe. Samo spomladi, ko mu kri zavre, vabi kokoši k sebi in se sploh tako spremeni, da ga ni poznati. On, ki je vse leto sama opreznost in živa nezaupnost, spozabi se sedaj tako, da se mu človek na nekoliko korakov more približati, zraven pa se vede tako norčavo, kakor bi prišel ob vso pamet. Lovci pravijo: Divji petelin poje!« Da, sedaj divji petelini že pojo! Tako je pretekle tedne šel med lovci glas. Tam gori pod Sv. Katarino, v janških in zasavskih hribih petelini pojo! Sedaj prihaja lovcev čas. V višjih legah začno peti nekoliko pasneje, vsekakor pa sta meseca mali in veliki traven meseca petelinjega petja in petelinjega lova. Kaj bi človek popisoval petelinji lov, saj bi ga pri najboljši volji ne mogel lepše opisati, kakor ga je v slovenskem jeziku že opisal Finžgar, ki ga je kot sorški župnik hodil čakat na strmi Hom, pa je nazadnje prazen šel domov. Na kratko povedano, je petelinji lov najmikavnejši in za ljubitelja narave najhvaležnejša zabava, ki pa zahteva precej napora in šc več premagovanja. Najprej je treba petelina zaslišati, to se pravi, dognati je treba, kje petelin poje. To je večkrat precej dolga ceremonija. Že zgodaj zjutraj mora lovec biti v hribu, davno prej, »reden se dan zazna. Potem pa je treba pazljivo jwslu«ati in sc počasi te.r previdno bližati kraju, odkoder prihajajo glasovi petelinovega petja. So pa lovci, ki so že kdo ve kolikokrat šli zasliševat petelina, pa ga še niso slišali, ker je menda resnica, da nekateri ljudje imajo taka ušesa, ki teh glasov ne zaznajo. Še prej pa je treba vedeti, ali je petelin sploh kje tam blizu, če mu že iztrebki ne nakažejo drevesa, na katerem prenočuje. V ta namen mora lovec že popoldne biti visoko v hribu, od koder je lep razgled po lesovju. Ko se začne dan nagibati. mora skrbno paziti. Takrat, nekako o an-gelovem češčenju, se petelin dvigne od svojih kokoši, med katerimi se je čez dan pasel in jih vladal, ter v mogočnem letu leti k svojemu pre-nočevališču. Če je lovcc dognal, kam približno je petelin sedel, se mora previdno umakniti, da ga dru^o jutro lahko gre zasliševat in zaskakovat. Lahko j)a se zgodi lovcu tuko. kakor se je zgodilo piscu teh vrst, da je zvečer domov grede petelinu z njegovega prenotevulišča repodil. Potein pa ima! Toda to so nerode, ukršnili tudi med lovci ne manjka, če smem tako reči. Lisica si z lovcem ni v botrinji, kakor si ni s kmetom in kmetico, katerima tako rekoč izpred nosa krade j>erjad. Še mnogo več škode, kakor v kurnici, pa napravi lisica lovcu v lovišču. Pred njo ni varen noben zajček, nobena mlada srnica, ne jereb v gozdu, ne jerebica na polju. Divja raca, če jo kje začofati, ji gre v slust, kakor dragoceni fazuni ali divji petelin. Kadar pa ni ne enega ne drugega, ji je dobra tudi drobna miška. Opazovalci pripovedujejo, da lisica sploh pospravi silne množine miši. Kadar je tako zvuno mišje leto, takrat lisici ni E Zjutraj mora lovec biti v hribu že davno jioprej, preden se je oglasila prva ptičica in preden je jjrvi truk jutranje zurje posvetil v nočno temino. Ko se na kakih 300 korakov približa drevesu, na katerem misli, da je petelin, mora lovec vreči s sebe vso nejx)trebno navlako kakor nahrbtnik in suknjo ter nabasati puško. Potem se ntora previdno bližati. V primerni razdalji mora nepremično obstati, da z,a-čne petelin peti. Če je lovec srečen in nima jireveč kosmatih ušes, bo kmalu zaslišal nekako dlesknnje s kljunom, kakor bi tolkel s palico na palico, petelin je začel klepati. Bog ne daj, da ni se lovec sedaj premaknil! Tisto klepanje se kmalu sprevrže v drug glas, kakor bi kdo koso brusil, petelin brusi. Nekateri pravijo temu, da »petelin rigel dela«. Med »riglom« je petelin tako zamaknjen, da ne vidi nič in ne sliši nič. Toda to ni samo zamaknjenost, om- tak je posledica njegovega telesnega ustroja, adar petelin svoj kljun posobno široko odpre, da zabrusi svojo pesem, takrat se mu sjjodnja čeljust tako dvigne od zadaj, da pokrije ušesno vdolbino ter mu jo zapre. Zato takrat petelin ne more nič slišati. Toda to ne traja dolgo. In v teh trenotkih mora lovec biti uren. Skočiti mora korak ali dva naprej ter takoj nepremično obstati, dokler petelin zopet ne zapoje. Tako se inu, če ni neroda, lahko približa na 30 ali celo 20 korakov. Kadar petelin zopet zapoje, takrat lovec sme dvigniti puško k licu in pomeriti. Petelin sredi petja je krasen pogled. Mogočni rep mu je našopir-jen, kreljuti razkrečene, glavo dvigne visoko v zrak, oči zavija, iz grla pa mu prihaja čarobna pesem pomladne sile. Lovec za deblom je ukrivil na puški svoj prst. votel pok in kraljevski pevec je izpel svojo zadnjo pesem. Če je dobro zadet, tedaj z glasnim truščem treba stradati. Morda od tod izvira tisti lovski rek, ki veli: Mnogo miši, mnogo zajcev. Naravno, kadar mrgoli miši okoli nje, ji ni treba vedno op rezati za zajci. Čeprav lisico preganjajo vse vprek, je ne bodo zatrli. In izkušeni ljudje pravijo, da je prav, če je ne zatro docela, ker ima v naravi važno nalogo. Njen plen so navadno slabotne in bolehne živali, katere bi se plodile ter svoje bolezni in slabosti razširjale, ko bi ne bilo lisice. Tako j>a ostane samo tisto, kar je zdravo in močno. Lisica opravlja torej v gozdu nekako policijsko sanitetno službo Tako je v božjem stvarstvu vse lepo izravnano. Lisico imamo radi samo zaradi njenega kožuha, seveda šele takrat, ko ga ji snamemo! Zato je glavni lov na lisico v pozni jeseni in (Kizimi, ko je njen kožuh največ vreden. Sredi januarja pa je konec njene lepote, ker se takrat začne pariti in pri tem kožušček škodo trpi. Po vsej pravici bi torej poglavje o lisici ne spadalo v poglavje o lovski pomladi. Pa vendar le spada! Čez 9 tednov po parjenju, ki traja ves Kljunači so îul^aj! Dvakrat na leto lovcem kri zavre, to je: jeseni, ko začne hrastovo listje rumeniti iu odpadati. in pa na spomlad v postu. Če se ta čas lovec z lovcem snide, ne čuješ drugega pogovora kakor na priliko: »Ali so že tukaj,« — »So že! Peter jc dve videl, Pavel pa bi bil skoraj eno ustrelil!« Zdaj kmet in gosjjod hiti zjutraj in zvečer na porobje gozda v močvirne jarke, v loge in dobrave čakat kljunačev. Puške jxikajo po hostuh, da je veselje, kuharice se doma pripravljajo svoji umetnosti pridobiti veljavo, otroci pa nikakor nočejo verjeti, da je kljunačev »drek« res dober. — Oh, pardon, milostna gospa! Pozabil sem vam bil pravočasno povedati, da tako ne govorim jaz, ampak Erjavec jc tako rekel, ko je zapisal to, kar je res. Kljunač torej lovcem glave meša — pa ne za dolgo. Ko slok, kakor tudi pravimo kljunačem, ni več, ker so odletele dalje proti severu, je tudi lovska kri pomirjena. Snnbcc lvovski uspeh je pač odvisen od drugih okoliščin in ne le od lovca in njegove puške. Kljunače namreč love na več načinov. Eni so bolj priljubljeni tu, druge imajo rajši drugje. Ponekod hodijo čakat kljunače pred mrnkom ali pa zjutraj pred zoro. Takrat kljunači vsi zaljubljeni letajo po zraku ter se norčavo med seboj pretepajo. To so navadno samcu — že vem, gospa, kaj hočete prij)omniti, dn je moški spol povsod mnogo bolj neumen in norčav kakor ni bilo treba. Prav imate! Samci so res tako neumni, da se dajo streljati kar tja v en dan. Ko bi ne bili, bi ženski spol ne imel deti kaj v lonec. Ta ptičji pretep v zraku je_ seveda mnogo hujši spomladi. Zato je lovski uspeli spomladi morda l>oljši. Toda kljunači so jeseni bolj rojeni in mastni. To je pa tudi nekaj. Jurčev oče, ki so vkljulb tem«, da imajo na plečih že precej več kakor 70 let, še prav imeniten strelec in lovec, so mi nekoč dejali, ko sva šla z lova na race: »Na svetu ni nič bolj luštnega in nič lažjega kakor kljunače streljati!« — »Luštno že, ampak lahko ne,« sem nekoliko ugovarjal, »saj prhne včasih nizko nad glavo in izgine.« Oče pa so mi takole povedali: »Zakaj jih pa streljati, kadar letijo! Streljajte jih takrat, kadar vas čakajo in se f>od grmovjem leže solucijo ter počivajo! Kadar po noči pride »cug«, so zjutraj vsi zdelani. Takrat jih dajte!« Ln Jurčev oče jih love že več kakor 50 let. Jaz pa sem doma pogledal Diezela, kaj bi on odgovoril Jurčevemu očetu. In sem v debeli knjigi našel tole zapisano: »Nekateri lovci najrajši čim več kljunačev nastreljajo takrat, ko kljunači še leže. Če je to zaradi tega, kakor sami pravijo, da mladega psa utrdijo in navadijo stati, se to da poslušati. Če pa se to ponavlja še jx)tem, ko pes te vaje ni več potreben, nisem za tak lov, ker mu manjka mikavnost. Saj lovec, ki strelja kljunače, ko leže pred njim na tleh, ne more imeti nobenega užitka... Sicer pa je to stvar okusa!« No, prava beseda je bila izrečena! Okus! In kljunač ni žival, ki bi bila brez dobrega oknsa, najsi je živa ali pečena. Še več pa ima dobrega teka. Neizmerne množine glist in črvov vam pospravi, pa bi še jedla. Nekdo, ki je imel udomačenega kljunača, mu je dajal zvrhano mero glist, pa je bilo vedno premalo tega blaga. Ko se je kljunač prav do sitega in še čez najedel živih glist, ni čudno, da so mu gliste začele znotraj delati revolucijo. Prav jyoznalo se ie živali, da jo dajo one živalce od znotraj. Moral ie poceniti v kot ter klavemo pobešati glavo. Nato je široko odprl kljun ter zgornji del kljuna dvignil naravnost v zrak, spodnjega pa je imel globoko pobešenega. Čez nekaj časa a je kljun nenadno zaprl ter se z novim te-..om spravil na preostale gliste. Kadar je zemlja zamrznjena, da kljunač ne more s kljunom v zemljo po gliste in črve, takrat se z,bero pri vsaki mrhovini ter iz nje pobirajo tisto ličinke in črviče, ki so v gnijočem mesu. Če torej kljunač živi od tako mehke in izbrane piče, ni čudno, da je njegovo meso tako fino ш sočno, dn je že naš rajni Franc Erjavec moral zapisati: »Kljunač slovi za posebno slaščico, kar se pa pečenem« iz črev cedi. to je mnogim slndkosnedežem izvrsten oblizekl« Torei, dober tek, milostna gospal l februar, namreč lisica v kakšnem brlogu skoti 4 do 9 slepih mladičev. Takrat se za lisico začne veliki post, ker se spočetka sploh ne zgane od svojih mladih. Zato pa pozneje, ko so mladiči že nekoliko odrasli, toliko bolj ropa in kolje, da je kar strah in groza. Mladičem prinaša kar žive miške in zajčke, da jih tako nazorno poučuje, kako je treba moriti in klati Sedaj se bliža čas, ko pojdejo lovci, kjer imajo to navado, kopat lisičine ter s psom vleči iz brlogov vso lisičjo zalego s staro vred. Lovci, ki stikajo za lisičinami, lahko ob tem času^ lovske pomladi opazujejo, kako se mlade lisičke zunaj na solncu solnčijo in igrajo. Stara jih pa gleda in nadzoruje. Njena vzgoja je ostra. Na živi miški jim kaže. kako ji je treba vrat zaviti. Če je mlada nerodna, stara plen odda drugi, nerodnico pa zgrabi ter jo po vseh pravilih naše nekdanje pedagogike, ki je pa sedaj tako zaničevana, oklofuta in celo ogrize. Drugič potem pa mora iti. Nekoč je lovec v globoki globeli zapazil mlado in staro lisico. Stara je mlado vodila na sprehod. Treba je bilo skočiti čez potoček. V voao si lisica ne upa rada. Stara je najprej sama skočila čez in nazaj. To je nekajkrat ponovila. Potem pa je z gobčkom dregnila mlado, češ sedaj poskusi pa se ti! Nato je stara skočila čez vodo, mlada pa je ostala to stran vode. Lisica je skočila nazaj ter nekaj kratov ponovila svojo vajo, nakar je mlado še bolj odločno dregnila z gobčkom: »Ali boš ali ne, grdoba!« Nato je lisica vnovič skočila ter se na oni strani ozrla nazaj, ali ji mlada sledi. Toda mlada je malce zacvilila ter si ni upala. Stara je nato odločno odšla naprej ter se skrila za prvi grm, izza katerega je opazovala, kaj stori mlada. Toda mlada tudi sedaj ni upala čez vodo. To pa je bilo stari dovolj! Planila je izza grma na to stran vode ter mlado začela tako neusmiljeno lasati in daviti, da je lovec mislil, da jo bo kar požrla. Nato se je stara meni nič tebi nič obrnila in skočila čez vodo, nakar je skočila tudi mlada. Šlo je in šole je bilo konec. — šiba novo mašo poje, so nam rekli včasih naši starši, ko so nam kar na životu iztepali hlače, za kar smo jim še dandanes hvaležni, škoda, da je sedaj ta naravna vzgojne metoda v šoli prepovedana. Če lovec mladičem odstreli mater, lačni mladiči začno glasno vekati. In takoj se od nekod vzame lisjak, ki prevzame očetovo skrb za sirote, čeprav se drugače lisjak za svojo družino nič ne meni in je v tem oziru docela podoben marsikateremu pijancu. Zgodilo se je že, da so lovci ubili tudi tega lisjaka, ne da bi bili takoj pobrali še mladiče iz brloga. Ker so mladiči zopet lačni vpili v brlogu, je prišel lisjak, ki je mlade odpeljal v drugo jamo, kamor jih je skril in skrbel za nje. Če bi pa zanikam lovec ustrelil lisico ter jo za pol dne pustil pred brlogom, bi je ne našel več, ker bi mladi mater požrli. Močno hvalijo lisičjo zvijačnost ter pravijo, da je z vsemi žavbami namazana. Zato ji pravijo zvitorepka. Drugi pa pravijo, da je vsa njena zvijačnost v tem, ker ima silno dober voh in sluh ter veliko mero plašnostL Vidi pa slabo. Z nosom in ušesi zazna vsako nevarnost. Stari Diezel na podlagi svojih skušenj trdi, da lisica v resnici ni prav nič posebno brihtna, ker nobene živali ni tako lahko z gonjači pripraviti do strela kakor lisico. Kakor hitro lisica zasliši šum bližajočih se gonjačev, se takoj dvigne ter odide po svoji stari stečini. Prav gotovo pojde natanko po tisti poti, katere je vajena, čeprav je tam na njo že kdo streljal. Če je lovec na lisičjem stojišču miren ter ima dober veter, da ga lisica ne zavoha, bo prav gotovo prišla mimo. Kajpada mora lovec stati kakor kip ter niti z mezincem ne sme ganiti. Kadar pa se lisica obrne na drugo stran, takrat brž puško k lic«. Kdor bo drugače delal, mu bo lisica prijazno pomahljala z repkom in ma voščila: »Lahko noč!« Kakor pa je lisica na zunaj lepa in z vsemi žavbami namazana, tako je na drugi strani strašno nesnažna. To je res navadna lena vlačuga, ki misli le na to, kaj bo žrla in kako bo spala. Še na misel pa ji ne pride, da bi svoje stanovanje imela v red« in snažno, še mar ii ni, da bi si sama oskrbela stanovanje. Grdoba grda se kar naseli v jazbečevem stanovanju, ne da bi ga vprašala za dovoljenje. Jazbec pa je çodrnjav samotar, ki pa je čist in snažen ter ljubi red kakor star profesor, čeprav nima gospodinje. Pa mu pride za gospodinjo lisica. Ker jazbec ne mara za družbo, nekaj časa godrnja, nato pa se umakne v drug kot in stvar je za danes opravljena. Pa samo za danes. Jaz.bec, ki ne trpi v svoji hiši niti trohice nesnage in ima ztinai jame pravcati kloset za svoje potrebe, je takoj drugi dan ves iz sebe, ko vidi in voha, da lisica njegovo stanovanje porablja kar za stranišče. Ker tega ne more prestajati, se izseli ter svojo vilo prepusti vsiljivki. Tako pride lisica do svojega kvartirja. Sedajle v čas« lovske pomladi ne bo težko najti lisičino, ker smrdi tam daleč na okoli. Zlasti bolh je v lisičinah cele magacine. Saj pravim, da je videz včasih docela drugačen, kakor pa gola resnica. Na to resnico življenja se spomnim vsakokrat, kadar vidim hndo elegantno damo. z vsemi žavbami namazano, ko so košati z lepim lisičjim kožuhom nn plečih. France Žar. Ilustriral Tone Koe. •ofoeototoioioioiotoeotoeotofoi m вжжжжжжжовожжжовсжжж •0f0i0®090®0ir)®0i0e0e0®0®0®0e0i0f0t0e0e0«0e0e0«0e0e0§0e0e0®0S0S0i0® Kateri šport naj goji mladina poleti Zimski šport — smučanje in drsanje — kateremu je mladina tako vdana, ie pri kraju in sedaj nastopajo lepi pomladanski dnevi, ki nam odpirajo pot v naravo, na igrišča in kopališča, kjer lahko gojimo najrazličnejše telesne va|e. Ako opazujemo današnje športno življenje in pa panoge telesnih vaj, s katerimi se bavi sodobna mladina, lafcko trdimo, da je — vsaj v naših krajih — še .mogo športov, ki bi jih bilo treba uvesti ali зе jih pa poprijeti v veliko večji meri kot doslej, ker se za nekatere, ki so v vsakem pogledu velikega pomena tako za tanta kakor za dekle ne more in noče ogreti. Med te spada tudi 1<ОДа atletika ki vsebuje prav vsa gibanja, ki jih človek rabi: teke, skoke in mete. Pri vsem tem imamo ravno v lahki atletiki najbolj naravno gibanje in bi ^e Lir, Tek na 200 ш (pri cilju) je morali zlasti oni, ki zagovarjajo izključno naravne vaje, oprijeti. Poleg tega vsebuje lahka atletika samo take panoge, ki so primerue prav za vsakogar ne glede na spol in starost. In še na oekaj ne smemo pozabiti pri tem športu: namreč z rednim ter pametnim gojenjem lanke atletike ei močno podaljšamo življenje To so ugotovili v Ameriki, kjer je ta športna panoga na najvišji stopnji. V začetku 19. stoletja je bila tam povprečna starost ljudi 35 let, proti koncu preteklega stoletja se je dvignila na 45 let, v letu 1921 pa je znašala celo 58 let. Iz tega torej sledi, da je v ""a/dobju 120 let poskočila povprečna starost za celih 23 let. Od 16. 6toletja pa do danes se je pa več kakor podvojila. Izven dvoma je seveda, da zivisi podaljšanje življenja in zdravje človeka od napredka splošnega življenja, vendar eo telesne vajt opravile glavni delež pri tem napredku. In če naj postanejo telesne vaje nepogrešljivo sredstvo za naše zdravje, potem morajo biti dnevno na programu vsakega, ki ljubi življenje; in zato jih nikdo ne sme smatrati za nekako potrebno zlo, ki nam bi bilo samo za balasi. ampak jih mora z veseljem vaditi. Lahka atletika pa ima toliko različnih vaj, da se ne moremo pri toževati radi izbire. Telesne vaje so potrebne vsakomur. Vendar bi > Ш napačno, če bi se vsi enako bavili z njimi, . odnosno, če bi jih vsi po istem kopitu izvajali. Razni poklici zahtevajo posebne vaje, kajti eno-,.-. stransko delo škoduje telesu in ravno telesne vaje to najboljše sredstvo za odpravljanje raznih telesnih hib. Dalje se moramo truditi, da prepričamo one iiroke ljudske plasti — sovražnike športa —, ki eo ves dan na delu in pridejo zvečer utrujeni domov in ki so naziranja, da zanje lahka atletika ali telesne vaje niso potrebne, češ da ei pri delu dovolj izvežbajo svoje mišice. To je popolnoma napačno; kajti telesne vaje in še prav posebno lahka atletika so mnogostranske, dočim je poklicno delo običajno zelo enostransko, Telesne vaje ravno radi teh lastnosti zelo blagodejno vplivajo na človeka duSevno in telesno. Pri tem pa seveda ne smemo prezreti dejstva, da so ravno dobro izbrane telesne vaje — kar je znanstveno dokazano — najuspešnejše sredstvo za naše zdravje, ker spravijo vee dele telesa enakomerno x gibanje; izogibati pa se je takih, ki samo gotove dele muskulature upoštevajo ter jih prekomerno obremenjujejo. Lahkoatletika igra tudi v tekmovalnem ozirti telo važno vlogo. Najlepše pride do veljave v mnogobojih, ki obsegajo razne panoge, katerim je kos le vsestransko izvežbano telo. Pa tudi duševno razpoloženje tekmovalca moramo visoko ceniti Ravna tekmovalna ideja je dvignila lahkoatletski iport na tako visoko stopnjo v mednarodnem svetu, kjer je privabila tako ogromne množice na tekmo-vališča, kadar nastopajo lahko atleti — mojstri. Pri nas je v tem pogledu tako rekoč še vse t povojih. Žinamanja med gledalci ni pravega, česar so pa krivi samo prireditelji, ki se prav nič ne ozirajo na občinstvo, ki ga je svoječasno še vseeno nekaj bilo na naših Tahkoatletskih prireditvah. Tudi e številkami aktivnih atletov se ne moremo zadovoljiti, četudi se je v tem pogledu zadnje čase precej zboljšalo in akoravno je naša lahkoatletika že prav na lepi stopnji, kar se kvalitete tiče. Z mladino torej na lahkoatletska igrišča, kjer bo dobivala vse, kar potrebuje za telo in kjer se bo bavila s športno panogo, nazvano tudi kraljico športov. » Prav nič boljše ni pri nas v plavalnem športu, če ga vzamemo s strogo športnega in telesno-vzgojnega stališča. Sicer se koplje leto za letom skoraj vse, kar leze in gre, vendar je največ onih. ki se sončijo in samo toliko gredo v vodo, da jim ni vroče. Nočem trditi, da tudi to oe bi bilo dobro, koristno in zdravo, vendar bi imeli ljudje neprimerno več od kopanja, če bi ludi dosti plavali. S športnega stališča se nam pa v plavalnem športu nudi precej žalostna slika, število plavalnih klubov se nc premakne z mrtve točke, kvantativno padamo. Edino kvaliteta raste a se bo morala rte kega dne ustaviti, če ne dobimo dovolj naraščaja. Za mladino zlepa ne dobimo tako lepih, zdravih in tako primernih telesnih vaj kakor je ravno plavanje. Zato moramo delovati vsi na to, da se kader tekmovalcev zviša, da bo naša mladina tudi dovolj plavala, ne |>a samo polegala ob obrežjih rek in kopališč. Kaj pa igre z žogo? Nogomet je še najbolj razširjen v naših krajih med vsemi igrami z žogo in bi bil sam na sebi prav gotovo priporočljiv, če se ne bi zanesle v nogometne vrste take metode, kakršne danes žal skoraj povsod vladajo. Čeprav izvzamemo škodljiv prolesijonalizcm, ki se v vedno večji meri pojavlja v nogometnem športu, ima ta način igre, ki ee danes izvaja pri nas, toliko slabih strani, da jo nikakor ne moremo priporočati mladini, ampak ji inoranvo celo odsvetovati, da bi ačela igrati nogomet. Toliko surovosti, raznih izgredov, nediscipline ne dobimo pri nobeni športni panogi, ki se pri nas goji. Dokler bo tako, moramo delovati na to, da se upeljejo in popularizirajo druge igre z žogo. kakor odbojka, namizni tenis in tenis Ге igre so prav lepe in za mladino zelo primerne ne glede na spol in na starost. Sicer zaenkrat niso še tako privlačne kakor noçomet, toda ko se bo naše športno občinstvo nanje privadilo in ko jih *alo. ime bo dobro spoznalo, potem jih bo tudi rado gledal ЦГ 'm-^'.'ri-A ШШШШ , iu, ':'><>«sm '... i ■..*< * • ï лјј ш ш Prosti premet (salto) z veletoča z nadjir % t f:| «8 Ж «i-v Skok s palico Kotna stoja na bradlji nastika in je velika škoda, da jo nimajo na programu vsi športni klubi, zlasti pri zimskih treningih v telovadnicah. Svoj čas so se le bokserji posluževali tega orodja, sčasoma se je pa razširilo tudi med drugimi športniki. Medicinska žoga ima to prednost, da poeiane hitro in brez posebne razlage športno-gimnastično orodje, ki vzbudi veselje za gibanje med mladino. Služi vsemu telesu in zato upravičeno nosi im« medicinska žoga. Pravijo, da oni, ki se poslužuje medicinske žoge, ne potrebuje zdravil, ampak je uporaba te žoge zanj najboljše zdravilo. Orodna telovadba Najprej hočem govoriti o naravni orodni telovadbi, katero moramo zlasti med mladino gojiti. Naravna orodna telovadba je sicer že starejšega izvora, akoravno se je začela pojavljati v taki meri šele v povojnih letih in predvsem v Nemčiji. Razlikuje se od tako zvane umetne orodne telovadbe v tem, da nam služi tu orodje v glavnem za zapreko, katero je treba preskočiti, preplezati, ali se splaziti pod njo ne da bi se pri tem količkaj ozirali na estetično stran. Pri tem lahko postavimo več orodij (enakih ali različnih) eno za drugim ali eno poleg drugega ter izvajamo na njem ali pod njim razne gibe naravnega značaja kakor sem prej omenil. Za mladino — kakor rečeno — je naravna orodna telovadba zelo važen činitelj т sodobni telesni vzgoji, za starejše športnike in telovadce pa prijetna in koristna spopolnitev nji-Itovega programa. Umetna orodna telovadba (Kunstturnen) pa tvori poglavje zase in zahteva izredno veliko discipline. volje, požrtvovalnosti in seveda tudi precejšnje porcije [»guma, da nc omenjam vztrajnosti prav posebno pozornost na estetično plat, je dobila v povojnih letih precej sovražnikov v tako zvanih prijateljih narave, ki so sovražili vsak način telesne vzgoje, кјет igTa važno ali morda najvažnejšo vlogo stil in estetika. Nekaj let se je zdelo, da orodna telovadba pada, češ da ni več sodobna. Toda to je bilo samo navidezno in dobro premišljen načrt sovražnikov telovadbe, kajti zadnje olimpijske igre v Berlinu so pokazale in dokazale, da je ravno nasprotno res. Res pa je sicer tudi, da današnji mladim, ki živi v takem tempu, ne pri-jajo stvari, za katere rabi dolgo časa, preden doseže kak uspeh. Vzrok je pomanjkanje požrtvovalnosti, vztrajnosti in discipline, katero zahteva orodna telovadba v toliki meri, kakor morda noben drug šport. In ravno to so prednosti tc strani športne vzgoje in bi jo morala naša mladina prav zato gojiti, da ne omenjani še polno [vozitivnih strani s telesnovzgojnega stališča, ki jih imajo orodne vaje. 1. K--er. Дп gimnastika? Ta panoga telesnih vaj, če jo vzamemo v šir Šem pomenu besede, kamor spada tudi tako zvana telovadba, bodisi proste vaje, naravna in umetna orodna telovadba, pa je med našitu ljudstvom zelo popularna in ne rabi prav za prav nobene posebne propagande. Važna ni saino zato, ker se goji kot specialna panoga, ki je dosegla v naših krajih in tudi na mednarodnih tleh že visoko stopnjo, ampak še zato, ker tvori glavno podlago za vsa športna udejstvovanja. In zato si bomo vsako panogo zase malo natančneje ogledali. Gimnastika v ožjem pomenu besede tvori samo gibe na tleh z in brez orodja in igra v moderni telesni vzgoji izredno važno vlogo. Noben športni klub ali društvo, ki se bavi s telesnimi vajami, ne more dane? mimo nje. Vsaka športna panoga pa zahteva za sebe še spicielnih ginmastič-nih vaj, s katerimi se prav posebno vadijo športniki, ki hočejo usposobiti svoje telo za spicealne naloge, katere jim stavi njihovo športno udejstvovanje. Moderna gimna?tika predela vse mišičevje do zadnjih' detajlov in je tako bogata v izbiri raznih gibov, da že sama zadoetuje za človeka, ki se sicer ne more udejstvovati športno; to pa seveda samo tedaj, če jo gojimo vsak dan in na način, kakor je potrebno. Važno vlogo igra tudi gimnastika z medicinsko žogo. ki je težka za ženske 2, za moške pa 3 kg. Ta se šc manj goji kakor prej omenjena gim- Hrbtni krawl >Wc Vaje z medicinsko žogo Vrhunska gimnastika ohlapno, nikjer ne sme biti odpora, zato je tudi najbolje, da niasiraui leži, i« sc pa športnik sam sebe masira, pa naj sedi, da doeeži čimvečjo neaktivnost telesa. Priporočljivo je, da se koža pred masiranjem namaže s čisto, belo vazelino, mastna koža pa z milom. Tehnika športne masaže obstoja v glnjenju t. dlanjo in sicer tako, da pride dotični del telesa, katerega se hoče masirati, med palee in kazalec roke maserja. I'očne se vedno pri zunanjih delih telesa, n. pr. na roki pri prstih in ■se polagoma in s primernim pritiskom gladi proli ramenu, tako, da se dlan popolnoma prilagodi mišicam. Ko se pride do ramena, se dlan dvigne in položi zopet na izhodno točko; to ee ponavlja 4—5 krat na minut, potem se preide na noge, pr.sa, hrbet. Vedno se pa marisa proti sredini telesu, torej proti srcu, nikdar obratno! Masaža povzroči na koži mehanično čiščenje, ker se odstranijo zamrle celice in kožne izločilve, koža postane jirožna, gladka, napeta. Starostnih gub, n. pr. na licu, se pa z masažo ne moro odstraniti. Nadalje nastopi pri masaži lioljša cirkulacija krvi, hi|>eremija, seveda samo 7.a kratek čas, tako, da nima stalnega efekta. Podkožne žile, p<>--elino veno se s pravilnim glajenjeni izpraznijo, kar olajša arterjelni pritisk. S tem se razbremeni srce. Napačno je pa mišljenje, da z masažo odstrani maščoba (skujša kvečjemu maser); če se jo pa sistematično izvaja, je pa masaža lahko dobro pripomočno sredstvo pri kurah za shujšanje, ker pospešuje preosnovo tvari. — Nujl>olj važen je pa vpliv masaže na mišičevje: predvsem se vsled Ironja izgubi tekočina v stanicevju in s tem preidejo snovi, ki nastanejo vsled utrujenosti v krvni in limfni tok. kjer se neuttralizirajo in razkroje. Po masaži se torej telo. ki je vsled športnega na- Dr. L. Trauner: Športna masaža Masaža je bistveni del športa, ki spada k telesni vzgoji naroda in obstoja v mehaničnem trenju mehkih delov telesa, katere »e stiska ali medsebojno, oziroma proti okostju pregiba. Razlikujemo medicinsko in spori no masažo. Prvo naj bi praviloma izvajali samo izvežbani zdravniki, drugo bi pa morali poznati tudi vsi športniki, posebno trneerji, pa tudi ta bi morala biti pod nadzorstvom športnih zdravnikov. Športno masažo izvaja maser na š[>ortniku r. roko, nikdar z aparati, lahko jo pa izvaja športnik sam nn sebi. Mišičevje mora biti pri masaži Poslednja smuka |K>ra utrujeno, hitrejše okrepi. Nndalje nastopi pri niasiranem mišičevju boljši obtok krvi, s tem boljšn prehrana, kar sčasoma ne more ostati brez v|>liva na njegovo moč. Pri športu, torej pri zdravem organizmu, pride v poštev v glavnem samo masaža celega telesa, ki tudi ne sme trajati predolgo, 10—15 minut 7-ndoetuje. Vsled tega opisane jiojave tudi ne smejov priti tako do izraza kot pri medicinski masaži. Potrebno in pravilno .e, da se telo po ma--aži opere, ali s tušom, še bolje pa v mlačni litkozvani medicinatni kopiji, ki se pripravi na Iu način, da se vodi pridenejo gotovi ekstrakti. N'a univerzitetnem institutu 7.a fizikalno terapijo vporahljajo v ta namen Vcloso ki vpliva že po barvi in vonju osvežujoče na duševno raz|>oloženje, nastali mehurčki pa dražij kožo, [>ospe-iijojo cirkulacijo in tak spopo-nujejo masaž in jo celo lahko nadmeste. Po kopelji je pa potrebno, da se 15- 20 minut (točiva Med masažo nastopijo, posebno pri netreniranemu organizmu, lahko bolečine; če se pa bolečine pojavijo po masaži, je |>a lo znak, da masaža ni bila pravilno izvedena. Po masaži, oz. kopelji -e mora imeti prijetni občutek Itihke utrujenosti. H. i Prizor iz naravne orodne telovadbe ®0®0®0®0®0f0®0®0®0®0®0®0®0®0®0® H ®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0Î080®0S09 o e ŠVICARS/I vzorchi 1/ELESEJtM BAS%? 3.-13. APRILA Informacije pri vsakem potnlikem uradu in pri Švicarskem konzulatu v Zagrebu Q°R°apiteu FURLAN FRANC TEL. 37-33 LJUBLJANA Zmsi CESTA 29. 0KT0E3RA ST. 6 I L)H SOLIDNO 'IN POCENI Klavirji, pianini svetovnih znamk: Ehrbar, Seiler, Stingel, Forster, tudi na obroke, v veliki izbiri pri Biiuerle M., Maribor, Gosposka ul. ttvuUccuno^ BURGIT ObliŽ Vam izleči brez operacije kurje oči s korenino in trdo kožo na podplatih. Cena: 4 in 7 Din, za podplate 5 Din. — Prodajajo: lekarne, drogerije in parfumerije. Kjer jih pa ni, pošlje za 15 Din (3 obliže) franco poštnina: Glavno zastopstvo »Burgita« I. S V ETE C, Novo mesto Si Zahtevajte povsod naš list! širite katoliško časopisje! Znani SALVAT-ČAJ proti žolčnim kamnom in boleznim žolčoega mehur-a se dobi v pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu, Zagreb, Kaptol 17. Opl- reg. S. br. 27870. Zastoni pošiljamo prospekte o zdravljenju. * * ZA VSA ZAVAROVANJA SE VAM PRIPOROČA Alfi I Ji 9 ШЛ Mi Ш I S §4 GOSPOSKA UL. 12, TELEF. 2176 in 2276 JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI Ce potrebujete tiskovine ILUSTRACIJE, TABELE. KATALOGE, PROSPEKTE ITD., PA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKI TEHNIKI NAJ SE 1ZVRŠF izvolite se obrniti na NAŠE PODJETJ E. V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE VEDNO RADEVOLJE NA RAZPOLAGO JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI BRZOJAVNI NASLOV« JUGOTISKARNA, LJUBLJANA GRAFIČNO-UMETNIŠKI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE PANOGE TISKARSKE STROKE рдкррШК * OFFFET IH MTQWÏiKl TlfK * Kg-М1ДВШ JA ^ZPElPYfli-m A кмјЕЈЕУ> УНЈКјр* TUK-ENO- IKVEftflRV- m ♦ ш|дшш VSA GRAFIČNA DELA IZVRŠUJE LEPO, SOLIDNO IN TOČNO TER PO UMERJENIH CENAH PRORAČUNI NA RAZPOLAGO Vee vrste _ _ Amerik, lournali, blagajniške knjige, salda-konti, odjem, knjižice, mape, bloke in drugo dobite po najnižjih cenah pri: poslovne knjige: blagajniške knjige, salda-žice, mape, bloke in drugo A. JANEŽIČ knjigoveznica, Mntrlja trg. knjig In Sol. rveikov LJUBLJANA norjanska nL 14, InL »-20 V delo te sprejemajo tudi vsa v knjigovelko stroko spadajoča dela po najnižjih cenah Uitanovtyena leta 1907. BANKA I ŠTEDIONICA d. d. KKAPIH8KE TOPLICE Podmtnlca v ZAGREBU, Martlieva vi. >1 Sprejema nlt, м Лг*т м«пи prihranke po itlo ngodnem obreatovantu i V xvexl i hnzplaCnln итштшЈм daje posojila dr lavnim, utmonpravnla uradnikom ln ualntbenctm, oficirjem, narednikom, ▼pokojencem, privatnikom , 1.1, d. Za n» pojasnil* s« ohm H dlraktno ni . zavod «II na fl|(-sova pew-lenim« Za nego lica in rabite Benkovo pomado inViolette-kremo! Lekarna prt Sv. Trojici ,, F. pl. Benko, Zemnn rok Ilprafa »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo ee oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. HERSAN CAJ Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč. Ne bodite neprijatelj samemu sebi I Obolenja pri meni ali bolečine pri mesečni čišči (menstruaciji) Vam ublaži HERSAN CAJ. Ali Vas moti odebelelost (zamaščenost)? Ali hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN CAJ. Zakaj bi trpeli na revmatizmu in protinu (gihtu), če to ni potrebno? HERSAN CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSAN ČAJ pomaga tudi pri arterijosklerozi in hemoroidih (zlati žili). Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, ieter in ledvic? HERSAN CAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri: »R ADIOS AN«. ZAGREB, DUKLJ ANINO VA ULICA 1 Keg. br. 19834(19*8 Oklic V soboto, dne 10. aprila 1937 ob 10. uri bo v Mozirju, občinska pisarna, prostovoljna javna sodna dražba Strenčanovega, p. d. Grabnarjevega posestva, h kateremu spada tudi hiša št. 14, v kateri se izvršuje gostilniška obrt, z vsemi premičninami, stoječa sredi trga ob banovinski cesti in v bližini farne cerkve v Mozirju. Izklicna cena znaša 184.000 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri podpisanem sodišču in v občinski pisarni trga Mozirje. Event. se bodo istega dne prodale na javni dražbi tudi gospodarske potrebščine, kakor pluga, brana, vozovi, kočiji, stiskalnica itd. Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 22. februarja 1937. STAVBENO OKOVJE IZVEN KARTELA GINIĆ BEOGRf.3 KR. PETRA 28 Tkalnica preprog „MEKA" Subotlca Danes vodilna znamka v kvaliteti, vzorcih in ceni brez konkurence Prodaja tudi na obroke Glavna zaloga ZAGREB, Nikoiiteva 7 Otroâul vozički naj- Dvokoleea, Šivalni «trop novejših modelov motorji, trlclkljl, pogrezljlvt Po xelo nizki cenil Ceniki (tanko! „TRIBUNA" F. BAYJEI, UUBIJANA, «irlOTik« « Podmtnlca : Maribor, Aleksandrova ceeta 26. IVAN ROZINA (prele „Orient") trgovina barv in lakov, LJUBLJANA Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv. Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat. lužila „Arti", tuši, pastele 1er sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. Najnižje cene in najboljša postrežba. Prodajalna Tyrševa (Dunajska) cesta 14 poleg trgovine Schneider & Veroviek Telefon 39-25 Zavese najnovejši vzorci se dobe pri ------Rudolf Sever, Marijin trg 2 V zalogi linolej — blago za tapeciranje, tekači, preproge Polaganje linoleja in izvršitev zaves Vesele velikonočne praznike in debele pirhe želi vsem cenj. gostom, ter se za nadaljno naklonjenost io obisk priporoča / Prodnik Viktor^^» .............fMotA* *a д Vat» »Ano se . to, da Vtttfoi0' pr\sWa * a v s e V 0 vosttei Gostilna in pensl Gostilna in pension »PRODNIK STAHOVICA •OtOiOiOtOtOiOiOtOiOtOfOiOiOiOi @ fOiOiOtOiOtOiGJOeOtOtOiOiOOOOOO eO®0@0«OiOeO§0®OtOeoeOeoeOfOfOfOfOtOeoeOiOeOtOfOiO«OeoeO«OfOfO«OfO® Velikonočna nagradna križanica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 11 18 14 15 18 17 18 19 20 21 23 23 24 25 2« 27 28 29 Sil 11 K 33 34 35 S« 37 38 39 40' 41 42 43 41 45 46 47 48 49 30 51 53 53 54 55 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 (7 68 69 70 71 73 74 75 76 77 73 79 80 81 82 83 84 85 86 87 8* 89 90 91 92 93 94 95 96 57 93 99 100 101 102 108 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 00 00 ©0 00 ©0 00 bio) 00 ©0 00 118 119 120 ©to 00 121 ©É 00 122 123 124 ©0!©0 0000 ©0 00 ©0 00 ©0 00 125 126 127 12H 12» 180 131 Ш Ш ©0 00 134 ©0 00 ©0 00 135 ©0 00 ©0 00 136 137 138 139 140 141 ©0 00 142 ©0 00 143 ©0 00 144 ©0 00 ©0 00 145 146 ©0 00 147 148 ©0 00 149 150 ©0 00 00 00 ©0 00 151 ©0 00 152 ©0©0 00 00 ©0 00 153 ©0©0 0000 ©0 00 ©0 00 ©0 00 ©0 00 ©0 00 ©0 (Ц)0 ©0 00 ©0 ©0 ©Č 00 00 170 ©0 00 ©0 00 ©0 00 ©0 00 - 154 155 ©0 00 150 ©0 00 157 154 ©0 00 176 159 ©0 00 160 161 162 ©0 00 ©0 00 ©0 00 163 164 ©0 00 165 166 167 168 169 ©0 00 171 172 173 174 ©0 00 175 PcT 00 ©e 00 177 178 179 ©0 00 180 181 182 183 ©0 00 ©0 ©0 00 ©0 00 184 ©0 00 185 186 ©0 00 ©0 00 ©0 00 ©0 00 ©0 00 187 188 189 190 101 192 193 194 195 196 197 198 199 200 201 202 20.1 204 2115 206 207 208 209 310 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 242 243 244 245 246 247 248 249 >50 251 252 253 254 205 256 257 258 259 260 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 271 27 J 273 274 275 276 285 277 278 279 280 281 282 283 281 - 386 287 288 289 290 rft' 291 292 293 20 reševalcem, ki bodo izžrebani, bomo pošiljali dnevnih „Slovenec" šesl mesecev brezplačno Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter Domenijo: Vodoravno: 1. prebivalec dela Štajerske. 5. druga beseda za pošiliatev. 10. prometno sredstvo 13. špansko mesto 19. severna žival, 22. kurilna snov, 23. majhna žuželka, 33. del utrdbe, 34. velikonočni v/.klik, 35. močan roko lelec. 37. evropsko glavno mesto, 38. velika žuželka, 40. tuja be-edîi za razlelesovalca. 41. italijansko mesto, 42 izgubljen boj. 44. ima vsak človek, 45. kemična prvin», 46. trgovski izrat. 47. dru ;a beseda za doživljaj. 4.S. majcena utež. 49. neodločena igra, 50. armenska gora 52. mesto v Rusiji, 54. dan v te Inu, 55. staro ime za bjubliano 57. slikarski slog. 53. domuča žival, 59. Maicenova drama, bi. druga beseda za navihanca, 63. moško krstno ime, 65. izraz pri šminkiinju 6c>. topovski '«atrelek, 68. druga beseda za izrek, 69. svetopisemska oseba, 70. prel< morska brzojavna žica, 72. ud družine, 74. kraško vino 76. kraj v Primorju. 78. višavje v Posarju tO. umetniški izdelek. 82. kralievo bivališče. 83. kemična prvina, 84. druga beseda za močnik, 85. lurški sodnik. 87. oseba iz znane Buševe otroške knjige, 89. živčna bolezen, 91. pravoslavni duhovnik, 93. žensko krstno ime. 95. kraj v Istri, 96. sestavni del človeka, 97. jezero v Rusiji, 9H. tužno drevo, 100 za-smehljiv priimek slabegi mojstra, 101. kuhinjsko orodje. 103. lesena klada. 104. druga beseda za kalup. 105. nebesno telo, 106. vrsta maščobe. 107. osnova časopisnega poročila, 109. reka v Rusiji, 110 španski bikoborec, 112. del glave, 113. druga bese ta za seznam, imenik. 115. mestno zabavišče. 117. izras pri kaitah. 118. drug izraz za človeka, 121. vrsta prsti. 122. druga beseda za palico, 125. izraz pri kartah, 129. bivši predsednik Češkoslovaške, 132. tel suhe zem'je, 134 del vodovodne napehave, 135 listnato dr> vo. 136. druga beseda za rodo-vin 141. Kristu-ova beseda na križu. 142. švicarski kanton, 143. slavnostna pesnitev, 144. vrsta papige, 145. srbsko moško krstno ime, 146. del voza, 147. italijanska reka, 148. kraj in otok v Dalmaciji. 149. ploskovna mera, 1 r>0. grška črka, 151. pripovelna pesnitev, 152. pritrdilna členica, 153. reka v Sibiriji, 154. nekdanji turški oblastnik, 156 osebni zaimek, 157. strupena žuželka. 159. oče v otroškem govoru. 160. polisko orodje. 163. i red-log z rodilmkom, lt5. vrsta platnu, 170. kratica za ednino, 1Î2 druga beseda za učenie 173. kavarniški tisužbenec 175. moško krstno ime, 1/7. železniške tračnice, 178. znana ženska Kaznilnica 180. del telesa, lt3. oblika pomožnega glagola, 184. italijansko me^to 185. lurški oblastniki, 186. svetopisemska oseba, 187. kratica za evangelista, 190. košček blaga, 193 vodna naprava. 199. del voza. 21) 1. mesto na Koroškem, 204. del sobe. 206. druga beseda za domačina, 212. druga beseda za moč, 214. druga beseda za ropotanje 215. drug izraz zn polepulta. 216. dan v te inu. 218. železov kriec 219 rastlina ovijalka, 221. Jurčičeva povest, 222. premikanje zraka, 223. gora na Koroškem, 224. igralec Narodnega gledališča v Liubljani 225. lepo cvetoče drevo, 227. del glave. 228. dru.>a beseda za zi kon. 230. pristaš sredn eveške verske sekte, 232. časovno razdobje, 233. druga beseda za odmev, 234. donrodeino okrepčilo, 233. planinska rastlina, 237. druga beseda za pogodbo. 239 moba-medan-tki romarski kraj, 241. svetopisemska oseba, 243. trgovski izraz 245. poljska cvetlica, 246. domača žival, 247 vrsta uteži, 248. druga beseda za vpitje, 250. italijanski politik, 252. kaznivo dejanje, 254. zdravilna rastlina, 256. trgovski izraz, 258. posušena repna koža, 260. visoka vzpetina, 261. druja beseda za model, 26!. ruska sveta podoba, 264. sedlo v triglavskem gorovju 266. mohame lanski bog, 268 nevarna bolezen, 270. evropski prebivalec, 271. kme.ko orodie. 272. indijsko sveto mesto, 274. dei glave, 275. kra j v Julijski krajini. 277. arabska državica, 279. kmečko opravilo. 280 slonov zob, 281. gora na Štajerskem, 282. del narodnega predstavništva 233. grič pri Belgradu. 281. aka demski poklic, 285. egipčansko božanstvo, 286 i-ra tica sve'ovno znanega smučarskega kraja, 287. drug» beseda za ranocelnika, 288. moško krstno ime. 289. del sobe, 290. sobna oprema. 291. prijatelj tuje lastnine, 292. gora na Gorenjskem, 293. druga beseda za prekop. Navpično: 1. dvoje kmečkih orodij, 2. vrsta kazni, 3. dolžinska mera, 4. tuja beseda za pripravo, 5. rojstna hiša, 6. poljski plevel, 7. trdnjava ob Črnem morjU, 8. vrsta barve, 9. človeška naselbina, 10. vožnja z aeroplanom. 11. druga beseda za ovoj, 12. vas pod Šmarno goro. 14. posmrtno prebivališče, 15. kazaški poveljnik, 16. rimski cesar. 17. južni sad, 18. bližnji soro Inik. 19. gozdarski uslužbenec. 20. ostanek lesa pri gorenju. 21. judovsko moško ime 23. vodna žival. 24. dišava. 25. moško krstno ime, 26. vrsta plina, 27. tuja beseda za glas, 29. vrsta okrasja, 30. moško krstno ime, 31. krlvoverec, 32. dvoje krajev v Boki Kotoreki 33. umetniški izdelek, 36. cigaretni ogorek, 38. del obleke. 39. denarna nakaznica, 43. divja žival. 49. ju lovski duhovnik, 51. lesena posoda, 53. svetopisemska oseba, 55. žensko krstno ime 56. majhen del snovi, 58. glasbeno orodje, 59. prijetna dišava, 60. žensko krstno ime, 62. del vojskovanja, 64. poljski pridelek. 66. madžarsko moško ime, 67. drag kamen, 69. prometno sredstvo, 70. domača žival, 71. del noge, 73. žensko krstno ime, 75. ruska reka. 77. deško krsino ime, 73. stara beseda za ječo, 79. druiza beseda za kopača, 81. italijanska reka, 82. drui/a beseda za opravilo, 83. ribiška potrebščina, 84. kraj v Beli krajini. 86 druga beseda za jarem 88. iz-govorienu sobica 90. eksplozivna priprava. 91. moč-nata jed, 92. italijansko mesto. 94. moško krstno ime. 95 prometno sredstvo. 96. električni izraz, 99. izraz uri kurtanju, 101. italijanska nota, 102. gr-ka črka. 104. primorska členica. 107. južno ameriška država, 108. prevozno sredstvo, 110. svetopisemski priimek, 111. kraj v Solčavski dolini. 113. dvoje izrazov pri kartanju, 114. prebivalec Svete dežele. 116 druga beseda za grižljaj, 117. egiptovsko božanstvo, 119. oblika pomožnega glagola. 120. oseba iz Grillparzerjeve Prababice, 123. del obleke, 124. del živalskega telesa, 126. druga beseda za same 127. tvorba na železu. 128. italiinnsko mesto, 129. osebno povratni zaimek, 130. žensko krstno ime. 131. vrsta umetnika. 132. druga beseda za neuspeh, 133 rusko črnomorsko pristanišče. 136. kratica prosvetne organizacije, 137. slovanska pijača, 118. kratica cerkvene oraanizacije, 139. kratica za organ /.acijo. HO. planinska rastlina 155. začetnici znanega slovenskega umrlega časnikarja, 156. druga beseda za spono, 158. vrsta nnglasa, 159. pripadnik nekega plemena, 160. ruski diktator, 161. univerzitetni izpit 162. luristovsk' izraz, lt;4. druga beseda za zelišče. 163. druga besede za vojskovanje, 166. kratica tu loga leta, 167. oslovski gias, 163. kra- tica pri svptnikih, 169. kazalni zaimek. 171. pisatelj prve slovenske spevoigre. 172. del dneva, 14. rime .i denar. 176. začetnici italijanskega pesnika 179 svi topisem-ska oseba, 181. dvoje izra/.ov iz tehnike. 182. izraz, pri rtroškili grah, 188. tu a beseda /,a umerienost 189. dvoja izrazov pri kartanju, 191. žen-ko pokrivalo. 192. prostor v cerkvi, 194. košček lesa 1'i5. daiatev državi, 196. drag kamen 197. nasprotje voiske 198. navadni .-tevnik. 199. poljski debivec, 200. lebanski kralj. 202. pri-pi vedna pesnitev, 201. izraz pri trgovskih družbah, 204. jugoslovanska reka 205. azijska država, 207 dol telesa. 208. del glave, 209. arabsk' naslov, 210. izdelovalec mečev, 211. matematični izraz, 212. druga beseda za poslanca, 213. reklamni sred-tvo 2l6. pisatelj Miklove Zale. 217. grški junak, 219. kraj pri Trbovljah, 220. ud izumrleca naroda, 224. ino virna rastlina. 225. uižna rastlina, 226. uradne listine, 228. gora kralja Matjaža, 229. žensko krstno ime, 231. nasilno sodno izterievanje, 234. majhna cerkev, 235. del hiše. 236. italila-.s o mesto, 238. kraj v Srbiji. 239. mesto na Kilipinih. <:40. vrsta zelenjave, 242. pokrajina na Štaierskem. 244. fizikalni izraz. 246. ljubka žuželka 242. mosto v Grčiji. 218. deško krstno ime, 249. vojaški duhovnik, 251. del kakega orodja. 252. umetno izdelan delavec, 253. morski ropar, 235. kretnja z roko. 257. tuja beseda za velikana, 259. moško krstno ime, 26 i. francoski pisatelj, 261. del pokore, 262. navadni števnik, 264. ruska reka, 26 >. gnojna tvorba, 267. oseba iz Habbertonove pove-ti Helenina otroka, 269. gruča prsti, 271. premikanje morja, 272. mestno nočno zabavišče 273. del panja, 275. del rastline, 276. vas pri Ljubljani. 278. mesto v Srbiji. »Rešitev« pošljite najkasneje do četrtka opoldne na »Uredništvo Slovenca« in označite na kuverti »Križanica«. V četrtek ho oh treh popoldne Irebanje. V pismu naj bo samo izrezana križanica iz »Slovenca« in zna-mka za en dinar. Tisti, ki v pismu rešitve kriianice ne priloie inamke za 1 dinar, ne bodo žrebanll Literarna zlogovnica Iz naslednjih 46 zlogov j« sestaviti 13 besed, katerih prve in nato zadnje črke, zapored brane, Ïiovedo dva znamenita slovstvena spisa (njiju sto-etnica 1 1936|: a — ce — ce — cr — dl — go — gu — i — i — iv — ja — ja — je — ja — ja — kar — ko — kol — kov — kur — les — man — me — ni — ni — ni — ni — ni — no — pa — ra — rav — raz — ri —■ •le--so — sto — ta — te — tr — va — var — vas — vič — vu — iič. Pomen besed )•: 1 ljubljansko predmestje; 2. slovenski pisatelj (1776—1845); 3. grad v Jurčičevem Desetem bratu; 4. mesto v dravski banovini; 5. dežela v Južni Ameriki; 6. roman Doetojev-skega; 7. predstojnik v pravoslavnem «amoittnu; 8. bajeslovne vile; 9, grški modrijan; 10. mesto v Sremu; 11. zimski pojav; 12. priimek srbskega pa-trijarha Arsenija; 13. reka v Zadnji Indiju Ali ii6 že poravnali naročnino? Zlogovnica Iz zlogov: a. bar. be. bi, briž, ea. cah, če da, de de du, go grnf. ha, ho, hol. ja. ja, ja. je. je, ji, ka. ka, ka, kam, ke, ki. ko. ko, kra la, le, lo, li, li, li, lfm, lo. ma. ma. mec, men. mi. mo na, na na ne, ni, ni, ni, ni. nje. no pa, pe. pe. pe, pod, ra. re, re ri, ska, slo. sta. su. šče. še, ška ška, ški, Stvo šu. ta tek, ti, to, toi, va, va. val ve. ve, vee. ze. žu — sestavi osemnajst petzložnih besed z naslednjim pomenom: 1. evropska država. 2. kraj na Dolenjskem. 3. hrib nad Moravčami, 4. mestno zabavišče, 5. tuja be-ieda za preobrat, 6. prostor za tekmovanje, 7. vrh v Julijskih Aljiuh. 8. opravljanje županskih poslov. 9. vrh v zahodnih Kar»vankah, 10. del Doleniske. 11. postaja ob kamniški železnici, 12. jama pri Kočevju. 13. vrh v vzhodnih Karavankah, 14 tolmuni pri izviru Save, 15. jama v Muhi krajini. 16. postaja ob dolenjski železnici, 17. duhovniško opravilo, 13. tuja be-eda za žaloslinko. Iz vsake besede vzemi prvi dve ali tri črke, ki tvorijo zlog nove besede, lz teh zlogov sestaviš od vrha navzdol jih beroč slovenski vremenski jiregovor. Šlevilnica 19. 11.4. 20.9. 11. 15. 8.-16.11.18. 9.8.-5.11,-13. 20. 4. 17. - 18 3. 11. 13. 8. — 6. 8. - 19. 11. 4. 20. 9. 17. — 7. 11. 10. 11 4. 5. 17. —21.2 3.18 20. - 13. 17. 15 8. — 21. 8 2. 11 15. 8. - 5. 11. - 13. 20. 4. 17 - 18. 3. 11. 13. 8. - II. 8. - 5 II. - 6. 8. 6. 19. 17. 7. 20 4. 17. - 20. 7. - 6. 8. 16. 11 4. 17. -16. 17. 7. 20. 12. 8. 7 11, 2. 14 — 1. 4. 17. 19. II. 9. 14. — 19 II. 4. 20. 1. 8. 21. 18. 7. 17. — 19. 21. 18. 8. 5 11. 7.5. U. Ključ: 1. 2. 3. 4 5. - žuželka, 6. 7. 8. 9. — znamen,«, 10 11. 12. — padavina. 13. 14. 15. — reka v Ukrajini. 16. 17. 18. — prometno sredstvo, 19. 20. 21. — jugoslovanski otok. Ce mesto številk vstaviš pravilne črke, dobiš zgoraj znan odstavek iz Cankarjeve knjige: Podobe i t sanj. ARTIN D R A C É ES ZAPRTJE, LENIVOST Črevesja i« vzrok mnogim boleznim. 2—3 ARTIN - DR A ŽEJE Dr. WANDERA. vzet« zvečer, omogočijo z|utra| lahko itpriznjen)«. Dobivajo «a v vieb lekarnah v ikatljicah po 12 dra-i« j Din 8'— in v vrečicah po 2 dra žeji Dia 150. Ofi. rej. pod 5. »f. 7724/34. iosotoioeoioootoooiotoooooioioo m •ofotoootoioooeoooooioeotoeoooe eo«oeo§otoeotoooioeoioeoeo®oso®o©o0OOOQOooeo®o©o®otO9OCoeoeoeotoeo» CROBAIH franc, Kranj družba z o. z. ♦ Ustanovljeno leta 1885 Industrija perila in splošne konfekcije Veletrgovina maiiufakfure Trgovci, ki še niste v vezi, zahtevajte cenik ali potnika. Skrajno konkurenčne cene! Parketne dettice, trstje za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak, katran in razna :colačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki JOS. PUCH, Ljubljana Gradaika ulica 22 Telefon Stev. 25-13 Meteor pade z neba 67. Tinček se potopi... Tinček je hitro vrgel obleko raz sebe in skočil v vodo. S seboj je vzel dolgo vrv, s katero je dobro povezal meteor. »Tako, zdaj nam ne bo mogel več izginiti!« je rekel, ko se je z drugim koncem vrvi spet pokazal na površju reke. »Kako ga bomo pa dvignili?« je vprašal Tonček. »Če se vsi skupaj potopimo, pa mu še ne bomo kos.« »To je res,« je pokimal Tinček. »Nekaj bo treba iztuhtati, drugače bo ostal do sodnega dne na dnu.« VENTURINI, LJUBLJANA, ižanska c. 159 izvršuje najmoJerne:Se pohištvo, ter drugo notranjo opremo Strokovni izdelavi in po najnižjih dnevnih cenah Vesele velikonočne praznike in debele pirhe želi vsem cenj. gostom, ter se za nadaljno naklonjenost in obisk priporoča Prodnik Viktor глгеАоо - «J 0> lo, bai^* P oe V«**" fcorsV* «g^.. • V» C e POSTA STAHOVICA LE 10V1SČE: KAMNIŠKA BISTRICA Gostilna in pension »PRODNIK STAHOVICA « Zahvala NaSl ljubljeni, komaj devetletni Pepci je bilo v težki bolezni, smrti in pokopu poklonjene toliko molitve, ljubezni, cvetja, častnega spremstva in pozornosti, da je bilo vse to že prelepa zemeljska nagrada za njeno krepostno mladostno življenje, ki ga Je znala tako lepo posvečevati Jezusu in nam. Vse to riam je lajšalo neizmerno bolest Nemogoče je, da bi se mogli brezštevilnim posebej zahvaliti, zato kličemo s tem: Bog povrni vsem! V Tržiču, dne 26. marca 1937. Žalujoč» drnlina župana Majeršiča Janeza. Kamenite plošče za vrtna pota, vsa Kamnoseška stavbna dela in spomenike dobavlja najceneje tvrdka FELIKS TOMAN Ljubljana - Resljeva cesta 30 Krapinske Toplice Izvanredni uspehi zdravljenja reume, protina. iSijasa, ženskih bolezni i. t. d. Radioaktivne terme in blato 43 C, sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Cene nizke, znatni popusti za čas pred in posezone, pavšalne kure. Zel. postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z autobusom. Brezplačen povratek itd. Zahtevajte prospekte I iHndenburg fagoda najicfla na sveta 100 komadov sadik 30-- Din z navodilom za saditev Sadike namiznega grozdja (Muscat I. Oliver, Musc, kraljica vinograda, Kraljica Jelisaveta, Musc. supr. Mathias Jo-vana) in drugih sto vrat trtnih sadik Poučni katalog zastonj Akad. dipl. višji vrtnar HIRŠL VLADISLAV IDMIGOVI Lotni i vočni velerasadnik Subottca, Trn Cirila l Metoda 1. Telel. 66 Največje Uudsko zavarovanje KARITAS V mesecu marcu 1937 smo (do danes) izplačali cele Zavarovalne VSOte po smrti sledečih članov: Juvan Jože, posestnik, Sp. Polšnik 10: Bizjak Franc, posestnik, Skorno 8 Šmartno ob Paki; Hrovat Marija, posestnica, Prožinska vas 80 (Štore); Brunčič Marija, soproga čevljarja, Maribor, Dajnkova 8; Jakob Franc, posestnik, Savlje 56, (Ježica pri Ljubljani); Čepe Karol, delavec, Studenci pri Mariboru (Slomškova 9); Jagodic Franc, črkostavec, Šutna 16/17 (Kamnik); Tramšek Ana, posestnica, Grliče 4 (Podplat); Veras Marija, zasebnica, Maribor, Ruška 3; Sajovic Marijana, posestnica, Praprotna polica št. 23; Bohinc Franc, zasebnik, Javomik 14; Oman Jožefa, posestnica, Sp. Gasteraj 24, (Sv. Jurij v Slov. gor.); Langerholc Marija, posestnica, Škofja Loka, Spodnji trg; Marš Fabjan, orožnik v pokoju, Šmarje pri Jelšah 20; Kopač Helena, žena posestnika in kovača, Luže 2 (Šenčur); Pintar Janez, trgovec, organist, Hrastje 13 (Šenčur); Eržen Marija, zasebnica, Ljubljana, Gosposka 3/III; Žlebir Franc, tesar, Dvorje 14 (Cerklje pri Kranju); Lamovec Matija, posestnik, Črni vrh 72; Sevčnikar Ana, posestnica, Lokovica 120; Stramec Alojzija, vdova po krojaču, Marenberg 48; Logonder Jožko, Moškrin 1, Škofja Loka, star 13 let, je bil brezplačno sozavarovan, ker sta zavarovana njegov oče in mati. -ji; V marcu 1937 se je prijavilo v KARITAS (do danes) 605 novih zavarovancev. Ogromno je že število naših članov in vedno novi tisoči pristopajo. Tako se širi domače zavarovanje, ki uživa splošno zaupanje in nudi polno jamstvo za izpolnitev svojih obveznosti. Jamstvo: Din 67,000.000'- Pristopite tudi Vi! Ne odlašajte, da ne boste med zadnjimi ali da ne bo celo prepozno! Poskrbite že sedaj za tisti čas, ko bo pomoč najbolj potrebna! KARITAS — posmrtnina, KARITAS — starostna preskrba, KARITAS — dota. Pojasnila in navodila daje brezplačno: KARITAS, Ljubljana, Palača Vzajemne zavarovalnice KARITAS, Maribor, Oroinova ulica 8 V. 'sem sorodnikom in znancem naznanjamo, da je danes 26. marca 1937. umrl naš dragi oče, gospod Karal Pečenko trgovec z usnjem in posestnik Pogreb ljubljenega pokojnika se bo vršil o soboto, dne 27. marca 1937. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Streliška ulica 39 na pokopališče k So. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 26. marca 1937. Alojzija, žena, Herman, Karlo, Vladimir, Rihard in Boris, sinovi ter ostalo sorodstvo 1*жжжжжжжжжжжжжжж «жжооооооосжжжооооооовоооо V malih oglasih velja vsaka besed« Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za moli oglas Din 10'—. Moli oglasi ee plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja •e računa enokolontka, S mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko« Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi vesele velikonočne praznike in se priporoča za obilen obisk tvrdka F. M.SCHM1TT Pred Skotijo 2 LJUBLJANA Lingsrf*va4 Ogled blaga brezobvezent Kum Bi m • гу.л UNION 1 TEl. •,« 27-30 BENJ A MIMO GIQLI Glas srca Géraldine Katnikova Matineta. v nedeuo ln ропедеЦек ob 11. url Chopinov poslovilni voicek [МЈШЛ Panl Hftrblger KoCijaževa pesem Mattnela v neaello ln ponedeljek ob 9-30 in 11 Sblrlev Temple Angel aerodroma ■ИЕШНД Mladost kraljice Jenny Jogo Friedrich Benfer Pr;d»tsvs » stbolo samo ob 21. ari РгвмХ.а«* v neaello in pon* «;|ek ob IS, 17, 19 I« 21 llužbo.dobe. Kot potrkajI — te naprej! Rai Jel<* il. nom poeti Službe ko na raipolnoo. tu iskanje n• pred'aoa. Pletilnega mojstra (mehanika), z večletno prakso, Izurjenega, sprejme takoj v stalno službo tovarna pletenin. Naslov v upravi »Slovenca« pod fit. 4589. (b) Zastopnike za prodajo srečk državno razredno lotorlje, sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe Upr. »SI « pod St. 3558. (bi Iščemo po vsej Jugoslaviji (tudi po deželi) osebe, ki bi v svojem kraju In njega širši okolici hotelo voditi poleg svojega dosedanjega poklica podružnice, lz katerih bi se razpošiljalo blago. Sedež ln poklic je postranska stvar. Trgovina tn kavcija nepotrebni ! Nobenega napornega potovanja I Delo izredno lahko! Glavno je skladišče blaga ! Interesenti, ki so javijo, bodo delali po navodilih ravnateljstva. -Dober In trajen zaslužek ! Dopisovanje tudi v slovenskem Jeziku I Ponudbe s točnim naslovom jo poslati na : Hupo, JCla-genfurt, Austiia. (b) Iščem posestnika močno vodne moči kot družabnika k doblčkanos-nemu podjetju. Pismene ponudbo upravi »Slovenca« pod »Poštenje« 4 693. Starejšo trgov, sotrudnico ali sotrudnika, mešane stroke, vešče tudi žolez-nlne — sprejme Norbert Zanler & sin, Sv. Peter v Sav. dolini. (b) Čevljarski prikrojevalec sornjih delov za elcsport-no delo, zmožen Izdelovati modole, so sprejme takoj v stalno službo. — Plača po možnosti. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Izvežban« St. 4655. (b) Služkinjo vajeno kuhe, snažno, pošteno ln zdravo — Iščem k manjši družini v LJubljani. Nastop takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zmožna kuhe« 4R07. (b) Pletilke Izurjene, sprejme v stalno službo Andrej Jeglič — Lesce pri Bledu. (b) Kuharica z dobrimi spričevali, vešča večjega samostojnega gostilniškega gospodinjstva, zanesljiva, pridna In snažna, dobi mosto. -Nastop 1. ali 15. aprila. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Skrbna gospodinja« St. 4660. (b) Samostojno šiviljo za moško perilo (tovarniško delo) sprejmo za stalno domača izdelovalnima perila F. Ivanlč — Slav. Broct. (b) Pekovskega pomočnika veščega samostoj. vodstva parno pekarno (stroj za mešanje), prvovrstno moč, treznega in zanesljivega, sprejmem z nastopom 1. aprila. Ponudbo z opisom dosedanjih službovanj na J. Paučlč, parna pekarna, Novo mesto. (b) Pekovski mojster more v Industrijskem kraju na štajerskem, kjor še ni konkurence, otvoriti pekarno. Samo mojstri s prvovrstnimi spričevali in referencami pridejo v poštev. Brez lstlli se vprašanja nc upoštevajo, niti nanje odgovarja. Ponudbe upravi »Slovonca« pod »Pekarna« št. 1738. (b) Pridnega hlapca vajenega vseli poljskih del, sprejmem. Vprašati : Zgor. Šiška 29. (b) Dekle pridno, pošteno. 16 do 18 let staro, se išče kot pomoč v hišo na deželo za takojšen nastop. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dežela« št. 1607. (b) Restavraterja sprejme s 1. majem 1937 Ntški oficirski dom. Pogoji so na vpogled vsak dali v domu ali se dobe po pošti proti pošiljki 10 Din v znamkah. Ponudbe se sprejemajo do 15. aprila 1937. (b) Livarje dobre modellrje, sprejme Hrodska tovarna vagonov - SI. Brod. (b) Kontoristinjo absolventko državne trgovske šole, dohro raču-narlco, zmožno slovenščine, srbohrvaščine in nemščino ter stenografije, sprejme takoj elektrotehnična trgovina v Celju. Točne ponudbe pod »Trgovska moč« St. 4792 podružnici »Slovenca« v Celju. (b) Potnika vpeljanega v gostilniških obratih ln trgovinah — sprejmem. Homan, Sv. Petra cesta 81. (b) Pletilje za rokavice e strojem ali brez sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4730. (b) Kovaškega pomočnika s podkovsko Solo, sprejmem s 1. aprilom. Služba stalna. Klun, Kočevje, b Mizarski pomočnik vešč tudi pri strojih, samostojen, prvovrstna moč z daljšo prakso, posten, se sprejme za stalno. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (b) Foto-kopistko amaterskih del išče foto-trgovlna. Hrana in sta-novanjo v hiši. V tej stroki že Izvežbnne moči naj pošljejo ponudbo upravi »Slovenca« pod značko »Stalnost« št. 4705. (b) Posredovalnica Ogrinc Aleksandrova 7/II — rabi več kuharic, natakaric, služkinj začetnic. Za odgovor dvodinarska znamka. (b) Sprejme se trg. pomočnik ie Slovenskih goric, ki lina veselje do mantifak-turile stroko v veletrgovini. Anton Macun. Maribor, Gosposka 10. K ponudbi je priložiti sliko. Služkinjo za vsa hišna dela sprejmem. Vprašati: Sv. Petra cesta 67. (b) Ključavn. in kolarski pomočnik, mlad — dobi službo na Dolenjskem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4618. (b) Boljše dekle Izurjeno kuharico In za vsa hišna dela sprojmem. Naslov pove trgovina : Prečna ulica 8. (b) Delavec do 45 let star, z ženo — dobi takoj mesto. Biti mora pošten, marljiv in mirnega značaja. Naslovna: Stobel, gostilna. Stu-dcnlce pri Poljčanah. (b) Hlapca za kmečka dela In k živini sprejmem. Naslov v upr. »Si.« pod št. 4879. b Dobro kuharico srednjih let, zmožno vsoh hišnih del. Iščem za 1. IV. Vprašati : Ljubljana. Sv. Potra cesta 34. (b) Hlapca za vse In h konju, sprejmem takftj. Vižintln, Moč-nikova 13, Ljubljana, (b Veziljo za strojno vezenjo, takoj sprejmem. Tončka Brat-kovič. Gllnce, Cesto XI. št. 4. (b) Mlinar samostojen, priden, dobi takoj mesto. Ponudbo poslati upravi »Slov.« pod značko »Valjčni mlin« St. 4881. (b) Frizerko prvovrstno dolavko — za trajno, vodno ln železno ondulacljo ter ma-nlklrlco sprejmem. Stanovanje, hrana in perilo v hiSi. Ponudbe r. zahtevo plačo na Naumovlča, Banja Luka, Vrbaska banovina. (b) Hišnik vešč vrtnarstva, se išče. Prednost penzljonlstl z odraslimi osebami. - Ponudbe upr. Slov.« pod »Hišnik 3« št. 48Г.5. (b) KAUČE najmodernejše obl ke kupite še vedno najugodneje pri EGON ZAKRA1ŠEK Telefon 34-84 Ljubljano, MlkloftlCeva C. 34 Otroški športni voziček naprodaj. — Polzve se : Sv. Petra cesta 14/1. (b) Prodajalko vostno ln resno, z najmanj dvelotno prakso — sprejme trgovina na deželi. Prednost imajo šivanja zmožne. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbo upr. »Slov.« pod »Bela Krajina« St. 4840. (b) Poverjeniki za ljudsko zavarovanje -se sprejmejo v vsoh krajih Slovenije. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Nagrada HO« št. 1841. (b) Čevljarje za navadna dola na dom In čevljarja za najfinejša dela - iščem. Ponudbe v upr. »SI.» pod »Čevljar« št. 1900. (b) Vrtnarja v stanovanje Iti bi v lastni režiji oskrboval pokopališče, sprejmem. — Ponudbe upravi •Slov.« pod »Vrtnar« št. 4370. (b) Mehanični mojster ali pomočnik, z Izpitom, dobi službo pri trgovini dvokolos In motorjev. —-Osebe z orodjem Imajo prednost. Nastop takoj. -Ponudbe v upr. »Slov.« pod ^Samostojen« P 4961. Foto pomočnika (-co) sprejmem proti plači In proviziji takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Samostojna moč« P 1919. Tkalski mojster zo umetno svilo, se išče za samostojno vodstvo tkalnice za umetno svilo, ki je kot tak že bil zaposlen. Ponudbe s priloženimi spričevali o sposobnosti, zahtevo plače ln starosti v upravo -S!.« pod št. 4951. (bi Ženska poštena, delavna, okoli 35 let stara, ki zna nekaj kuhati, so sprejmi! v stalno in dobro službo. Vpraša se pri hišnem posestniku : Dravska 15, Maribor. (b) Mlinarski pomočnik dobi službo pri umetnem mlinu Kari Goldschnlg, Fram pri Mariboru. - Po možnosti naj se osebno predstavi. Plača po dogovoru. (b) Tciko hiti te bret kruhu 'jiad moti lamo le-uha S por vriticami pobaraj. nte dobil bot. — nič ne marnj Trgovski pomočnik mlad, pošten, zanesljiv, izučen v vseh strokah na deželi, z odličnimi spričevali. želi premenltl svoje sedanje mesto. Zmožen Je tudi nekoliko kavcije, ali za vodjo podružnice, kakor tudi potovanja z lastnim kolesom. Ponudbe upravi »Siovcnca« pod : »Nekadilec ln trezen prodajalec« št. 4700. (a) Upraviteljstvo večjih hiš v Ljubljani prevzame pod ugodnimi pogoji starejši uradnik In posestnik, ki jo verzlran v davčnih ln upravnih zadevah. Dopise upravi »Slov.« pod »Zanesljiv upravitelj« 4643. Lepo nagrado dam tistemu, ki ml preskrbi delo v katerikoli tekstilni tovarni kje na Gorenjskem ali v okolici LJubljane. Naslov v upravi »Slovenca» pod St. 4645. Žagar želi promenltl mesto. Vajen vsega izdelovanja lesa ln popravila. Naslov v upravi »Slov.« pod 4942. Trgovski pomočnik-Šofer Rtor 23 lot, prost vojaščino, želi premenltl službo. Naslov v upravi »Slov.» v Mariboru pod St. 620. a eotoooootoioioooioeoooooooeotoo Damsko konfekcijo za pomlad cenejše vrste ima največ|o izbiro F.l. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 in sicer: damski dežni plašči......od Din 180.— naprej razni modni plašči......................240,— „ kostumi m kompleti....................280,— „ volnene in svilene obleke, boljše „ „ 180,— „ damske periloe obleke . . . . „ „ 40. — „ damske svilene bluze......... 60,— „ damske cefir bluze........ „ 28.— „ športna in modna kriia . . . . „ „ 38.— „ jutranje in pisarniške halje . . „ „ 75,— „ beli in barvast, predpasniki . . „ „ 18,— „ klot in lister predpasniki ...... 24.— „ kakor tudi velika izbira otroških obleke itd po najnižjih cenah. Ker je lastni izdelek, lahko lamčimo za prvovrstno kvaliteto in odlično izdelavo. Dekle vajeno kuhanja In Šivanja želi službo pri manjši družini alt v gostilni. Naslov v podružnici »Slovenca* Celje. (a) Lesni manipulant srednje starosti, z večletno prakso, iêèe primerno mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštenjak« St. 4689. (a) Kuharica srednjih let. Išče mesto v župnlfiču ali k samostojnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4И90. (al Pošteno dekle išče zaposlitve v slaščičarni. pekarni ali kaj sllčnega. Naslov v upravi Slovenca« Maribor pod št. 599. (a) Trgovska pomočnica 18 letna, do zadnjega marca še v službi, išče primernega mesta. Pismene ponudbo pod »Manufak-tura, špecerija In galanterija« st. 4671 poslati upravi »Slovenca« Maribor. (a) Pridna služkinja želi premenltl službo za vsa dela. Dovlčar, Tržaška cesta 27. (a) Trgovski pomočnik mlad, s šestletno prakso, izurjen v trgovini '/. mešanim blagom, posebno vošč manufakture, soliden, nekadilec, vojaščine prost, želi namestitve. — Nastop s prvim majem. Gre kamorkoli, najraje bi prevzel : amostojno vodstvo podružnice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv in skromen« St. 4603. (a) Mlad fant vojaščine prost z lepimi spričevali, ki Je bil usluž-ben že v trgovini. ISče službo. Gro tudi kot sluga, skladiščnik ali kaj sllčnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4723. (al Trgovska pomočnica prosi za kakršnokoli zaposlitev. Naslov v upravi ■Slov.« pod St. 4S67. (a) Gospodična Izučena prodajalka, zmožna pisarniških poslov, delujoča kot samostojna gospodinja. žoll nameščenje. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Delo - poštenje» St. 4845. ' (a) šoferje ali mehanika rabite? Zahtevajte Uto pri strokovnem šoferskem društvu »Volan■< v LJubljani. Cankarjevo nabrežje 7-1. — Šoferji dravske banovine zahtevajte pravila. (a) Iščem službo Inkasantn sluge, vratarja. Kavcija t .">.000 Din. -'"enj. ponudbe upr. »S1.« pod Zanesljiv- 4817. (R) 1000 Din nagrade dam kdor mi preskrbi kakršnokoli stalno službo. Izučen sem mizarstva z 10 letno prakso In vojaščine prost. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 4920. (n) Izurjena šivilja pletenin Išče službo. Nastopi po dogovoru. Naslov* v upr. »Slov.« pod št. 1922. (a) I Vajenci ii Ce h oče» mojel-' biti, jnčni »c ntlai uMtl \a ttara leti >n,l ccfl Ofjlasnm nudim Hraln pr' Dekle z dežele bi se rndn Izučila v trgovini kje na deželi, z vso oskrbo. Je pridna ln poštena. Naslov v upravi Slovenca« pod St. 1764. Mizarskega vajenca pridnega, poštenega, z vso oskrbo v htil — sprejme Jože Poternelj, mizar — škofja Loka. (v) Fant /. dvemn gimnazijama se želi izučiti v trgovini, kjer bi imel vso oskrbo. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 4724. (v) Učenca poštenih staršev, lz Ljubljane. s potrobno šolsko Izobrazbo, sprejmem v* trgovino z mešanim blagom. Ponudbe s sliko oddati upravi Slovenca« pod št. 4 7 42. (v) 19 letno dekle poštena, vajena vsega gospodinjskega dela. vešč,ч nekoliko nemščine -Išče primerno mesto, kjer lil se izučila trgovine. -Naslov: Irma 34. poštno ležeče Ivailjcl, Dravska banovina. (v) Mizarskega vajenca iz okolice St. Vida nnd Ljubljano, Iščeta brata Pangos, pohištvo, Trsta št. 15. (v) Mizarskega vajenca r prejme Frane Kernjak, Rožna dolina, Cesla IV. St. 25. (v) 1000 dinarjev in tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim Investiranjem, mesečno z delom doma Pošljem mn-teiijal. prevzamem gotovo Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. • »llemlpn«, Punčovo. Bračo Jovanovič br. 20. rrrm МжАЖШШВШз; 10.000 Din posojila ISO um proti vknjižbi na posestvo, ležeCe v letovi-Sčarskem kraju nn Gorenjskem. Za obresti nudim v poletnem času prosto stanovanje In hrano; ostalo po dogovoru Ponudbe Je poslutl upravi (Slovenca, pod št. 4233. Bančno komerc. zavod Maribor. Aleksandrova 40. Vnm vnovči vloge pn denarnih 7.» vodih Gotovina takoj V.s odgovor 3 Din v nnumknh. Ureditev dolgov potom nodrilb in izven godnih p o r a v n s v. Nusvetl v konkurzni!) za devan tn vsoh drugih trgovsko • obrtnih poslih Strokovno knjigovodske revizije, sentav'B In apro bactja bilanc. Preskrba kreditov vsi posli Kmečke zaščite tidlna koncoEtjonlmno Komercl Jalnn ptsarnn Lojze Zaje Ljubllana. Gledališka ul. • Telefon 38-Ui Iščem posojilo 7000 Din. Za obresti dum lepo sinnovanje blizu Ljubljane. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Tik gozda-št. 4896. (d) Denarne posle: Posredovani« hreditov — Vnevfeiile vlort Dri dent.rnlb zavodih - \a n/bc kapui la Poravnane - Upravo nepre miCnin natCne naeoveiU - iniormntlle • Ureditve, reti/lj«, bilance ш s.a.nn Montrai» kniinovodslva ш vse druR« tr ovsko gospo-darfke posle Izvide SVETOVALEC konceillsn. trgoviko-Bospndartka poslovalnica v Ljub lani, Cesta 29. okronra Rl.iiSka ce3ia i ev. 7) 5000 Din posojila Iščem zu 7 mesecev. — Vknjižba na zemljišče v Ljubljani. Vknjižite se zn 6000 Din. Isti Ima lahko 1200 m dobro zemljo brezplačno 7.a obdelovanje. • Ponudbe upravi «Slov. pod št. 1962. (d) Pozor avtobusna podjetja Pristopim kot tihi družabnik 7. nekaj knpitala. Prednost saino dobre progo, lahko tudi tovorne. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Tihi družabnik« St. 4953. (d) Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja, rti. Jemlje do preklica v ro čun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice. LJuo ske posojilnice. A., Pianinšek, Ljubljana Beethovnova 111, telefon 35-10. vnovči vlog" vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini In dajo Informacije brezplačno. (d) Kupim hranilno knjižico Ljudske posojilnice Celje 5000 IJIn ali odpis lz večjo vloge po ugodni ceni. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Knjižica« St. 4683. (d) Naprošam plemenito osebo za posojilo 2000 Din, da si ohranim življenje. Ponudbe upravi »Slovenca-pod »Sigurno vračilo« št. 46S5. (d) 80-100.000 Din posojila Išfio zanesljiv fnnt. Izučen obrtnik za nakup posestva v prometnem kraju. Ponudbe upravi »Slovenca- pod »Varno» 4S7S. 5000 Din posojila na vknjižbo in i.a mesečno odplačevanje prosim. — Naslov v upravi »Slovenca pod št 4762. Posojila dajemo državnim ln privatnim na-mefčencem v LJubljani v gotovini In blagovnih bonih Hcrmes. Informacijo Tavčarjeva 2. (d) Hranilno knjižico Ljubljansko kreditne banke 7. vlogo 40.000 Din — prodam. Ponudbo upravi »Slovènes« pod »Stoj-drnga« St. 4752. (d) Knjižico Ljudske posojilnice, do 60.000 Din, kupim. - Ponudbe upravi »Slov pod Ljudska 50 tt. oni (d Iščem družabnika k plodonosnemu podjetju najraje posestnika večje vodne moči. Dopise upr. »Slov.« pod rLopI dohodki« St. 4886. (d) Družabnika mlajšo moč. s 4—5000 Din kapitala, sprejmem v dohro vpeljano majhno industrijo. Strokovno znanje nepotrebno, samo -agilnovt. Natnnčne pismene ponudbe vložiti v upr. »Slov., pod »Dobro Idočc- št. 4913. (d) Prodam vlogo Ivmetskega hranilnega ln posojilnega doma v LJubljani 80 000 Din najboljšemu ponudniku. Ponudbe upravi Slov. pod značko »Ugodno« št. 4924. (d) Kupim knjižice Mestne hronllnlce ljubljanske od 50—120.000 Din staro Izdajo. A. Budak. Hngreb. Dalmatinska 4-ti. I len itbe tirati In tirnice ti tlclajri ves*4c »V nimafi iih, ofjlael te. mi e^/nimo ti hija. Samska trgovka na deželi bi poročila državnega uslužbenca, trgovca, obrtnika ali kmetovalca s primernim premoženjem. Prednost samski nll vdovec brez otrok od 10 do 50 let. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Trgovina- št. 4691. (ž> Državni uradnik ml rn ega tem perame n ta. dobrosrčen, veren, abstinent. nekadilec, ljubitelj prirode, zmernega športa. glasbe, želi spoznati v svrho ženltve zdravo, mirno, sentimentalno gospodično prikupno zunanjosti. do 30 let, po možnosti z večjo doto. Cenjeno dopise, zaželjenl s sliko, so prosi poslati upravi »Slovenca« pod »Bogata dufla — blago srce.-št. 4543. Tnjnost častna zadeva. (ž) Šestdesetletnik rokodelec In mali posestnik na deželi, želi znanja 7. gospodarsko služkinjo nnd 38 let z gotovino. Ponudbe uprovl »Slov.» pod »Zenitov« 4880. (ž) Samcc 52 let, zdrav, nekaj gotovine, želi poročiti kmetico. mesarico ali gostll-nlčarko, prlkupljlvo žon-s' o x neknj prihranki r.u skupni dom. - Dopise pod »Varčen« oglasnemu zn-vodu Hlnko Snx, Mnrl-hor. (ž) 1ШДДШ1 Avto znamke »Hudson« typa 1935 — nnprodaj Informacije : Ooljcvtčok, LJubljana, Gledališka 16 Avto Fiat 501 prodam ali zamenjam zn motorno kolo. rezan les. usnje nll msnufakturo. — Msrtln Pleterskl, Cerklje ob Krki (f) •ooooooototoooooooooooooootoooo •oeoeo®oeoeotoeoeoio»oeotoeoeofo®oeoeoeoto0oooeoeoeoeo9o9o9oeotoeoe Posestva Poteitvo delo N ttrrbil Oglat tvo) kui'Ca bri dobi Ai« » tkrbeh (t ta denar, bo* hiho kupil aotvodnrl Stavbne parcele v lepi legi v LJubljani, blizu Celovške ceste ln gorenjskega kolodvora — naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4629. (p) Vila Ruša ob Boh. jezeru naprodaj. — Informacije : Goljevšček, Ljubljana, Gledališka 16. (p) Pod Gorjanci pri St. Jerneju naprodaj vinogradno posestvo, 1 Vi orala vinograda, Mi orala njivo, zidana stanovanjska hiša s kletjo In stranskimi prostori. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 4133. (p) Enodružinska hiša nova, velik vrt, vodovod, elektrika, naprodaj. Lepa lega : Šoštanj proti To-polščici. Cenj. ponudbo na Hofbauor Kari, Šoštanj. Hiše, vile, parcele, posestva, v veliki izbiri prodaja ln daje brezlačne Informacije — Franjo Prlstavec. Ljubljana, Erjavčeva costa 4a V Brežicah tn okolici so naprodaj blše. Krasna etavblšča. vinogradi, sadovnjak! In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Bre-iico. Orn,c. MAR|B0Ry ,02 gfoib/t pianmo krasen, iz kavkaškega oreha, naprodaj v salonu klavirjev Bâuorle — Maribor, Gosposka 66. Gostilna »Ljubljana« v šlbentku (na obali). Izvrstna kuhinja, najboljša vina in drugo specla-lltete; sobe za tujce - vse po najzmernejših conah. Priporoča so Zuljan. (L) MUZIKA S!! Prodaja klavirje, muzlkallčne Instrumente, strune, glasbil -ae potrebščine. Popravila ln oglašule vsa glasbila etro-kovntaško tn nalcenele. Za mol dnarla dort muikel i'lošče, gramofone,ratio gramofone radio i parate itd. prodajalno po ugodnih cenah udi na obrnHe. Plošče in gramofone bivše tvrdko A. Rasber-gor, v najnovejši izbiri, dobite po razprodajni ceni : Dalmatinova 10 (nasproti hotela štrukelj), e •ototoiototooofoioeoioiooototot m 909090909090®0®0®0®0®0®0e0®0®09 eo©oeo0oio9oio§oâo®o«o®o©oeo©o®oeo©o®o®oeo«oeoio«ofoeofo«oeoeoeoe^ IBBEBG33 Erfurtska semena pristna, dobite v trgovini Pintar, Gosposvetska 14 (Novi Svet). (1) Kolesa svetovno znanih tovarn, kakor DUrkopp, Diamant, Herkules, Wanderer, Sty-rla. Victoria. — šivalni stroji, najnovejši modeli, od 2000 do 2Г.00 Din, kakor tudi motorji raznih znnmk Standard, Majco. Diamant Itd. - Na zalogi tudi rabljeni motorji. Dobro premislite pred na kupom ln si sigurno oglejte nafto zalogo. Nas. J Praprotnlk, Domžale. (1) CëïssîÔMiïe' ščite sa vrata ! naročajte pri FR. ZKNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Vinske trte žlahtnlna, bela ln rdeča, žametova Črnina In modra Portugalka, po t Din — Ima naprodaj trsnlca Ferle Janko, Svllino, p. Radeče pri Zid. mostu. (1) zajamčeno kaljlva, sveže »špecerijsko blago in vsa kovrstno železnino priporoča Josip Jagodic - Celje Glavni trg. Gubčeva ulica Zamenjava bučnlc za bučno olje. ž Cipres r,a pSrke" pokopališča in vrtne, ograje . v vseh višinah, do 2 m - ima naprodaj Graščina »Hrib«. Preddvor nad Kranjem. MOTORJI in diname vseh vrst in velikosti stalno na zalogi Prevzemalo se tudi vsa tozadevna popravila Mtmm L1D0LJANA Gosposvetslia cesta 10 (polea Slamtta) Zaradi elektrifikacije prodam dva motorja na bencin In surovo olje 4 PS. motorni mlin, centrifugo za mleko. — Ludvik Pec, Splčnlk, Zg. Sv. Kungota Prodam lep oleander, 2 letnika »Zena in dom« s kroji, srbsko kuharico, štamrar, Slapntčarjeva 7. (1) Zdravniki pozor! Nova preiskovalna miza po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod St. (il®. 1 Moško kolo novo, poceni naprodaj. — Idrijska ulica ». (D Tri петвке kvalitetne znamke : »Kappel« pisalni stroji, »Brennabor« dvokolesa, »Mundlos« šivalni stroji! General zastopstvo Klein dlenst A Poech, Maribor, Aleksandrova cesta 44 Vrtnice, nizke, holandske novejših vrst In barv, 10 komadov 60 Din (10 na-geljevih sadik zastonj). -Visoke dveletne komad 16, plezalke vseh barv 6, po-lyante 6, clematls 30, vrtne hortenzlje 5, mahonlje 3, mesečne Jagode SO sadik 20 Din itd. — razpošilja vrtnarstvo I v a n Jemec, Maribor. (r) Modroce otomane, dlvane Itd., naročite najceneje pri Ivanu H a b I č u , tapetniku. Poljanska o. 17, Ljubljana. Elehtromotorii'm"»' napetosti vedno v veliki Izbirna prodaj. Las:na delavnica za previjanje ln popravljanje đlnamov, avtodinam, elektromotorjev ter vseh elektro-aparatov. — IzvTèujem vse električne Instalacije za razsvetljavo ln pogon. ELEKTROPODJETJE Franjo PerCInltć Ljubljana, Gosposvetska 16. posteljne mreže, železnt zložljive postelje, otoma ne, dlvane In tapetniški izdelke nudi najeenej» KUDOLF RAOOVAN lapefnik. Mestni trs 13 Ugoden nakup tnorskf trave, žime, cvllha иа 'liodroce In blaga za pre vleke pohištva. Dospel' so spomladanski modeli. Na;noveiši, vs. na krogličnih ležiščih Gosposvetska cesta 13 Semenski krompir po ugodni ceni naprodaj. Prijave upravi »S1.« pod št. 4839. (i) Prodam mizarsko orodje, stroje v popolnoma dobrem Btanju - zaradi opustitve obrti, po nizki ceni. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4918. Vreče vseh velikosti, po zmerni ceni, nudi Al. Vavpetič, nakup ln prodaja vreč. -Naročila in ponudbe : Al. Vavpetič, Ljubljana VII., Jcrnojeva cesta 2. (1) Prvovrstno seno ovsene in pšenlčne otepe ugodno proda Drnovšek, Žlebe 10, Medvode. (i) Vrtnice-plezalke raznih barv, Llguster za živo meje, okrasno grmičevje — nudi Ložar, Rečna 6, Ljubljana. (1) Mizarji! Oglejte si veliko zalogo šelakov in lakov, ter obenem zahtevajte brezplačno navodilo o uporabi najnovejše » P o 1 1 n 1 t « pollture v trgovini barve — laki : R. Hafner Ljubljana, Miklošičeva 36 Telefon 35-65. Avto dele za znamke Renoult, Fiat 501, 603, 509, Steyer, Stu- debaker, Buick, Dalmler, Horch, Whlppet, Over-land, Chevrolet In dr., nadalje kompletne motorje, motorje lahko Idoče za pogon na plin, zobč-nlke, Boch-dlname, zago-njače, krogllčaste ležaje rnznth dimenzij, kakor tudi ostali pribor, prodaja po solidnih cenah »Auto Furda«, specialna trgovina rabljenih delov motornih vozil, Zagreb, Brozo-va 48, tel. 6906. (1) SEMENSKI OVES grahoro Srno deteljo banaško lucerno peso in travna semena dobite v najboljši kakovosti v Javnih skladiščih pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z. Tyrâeva (Dunajska) c. 83 Cementni izdelki: betonske cevi, grediščne plošče, ograjnl stebri, plošče za tlak, stopnice, pralne In kopalne banje, drobljenl marmor — Ima stalno na zalogi najceneje Jos. C i h 1 a r , LJubljana, Tyrševa cesta 69. (1) Cepljene trte na ameriški podlagi, enoletne, Muscat Kraljica vinograda, Muscat sopr. Mathias Jovana, Kraljica Jelisaveta - tvrdke Hiršl Vladislav in drug, Subo-tica — ima na zalogi Sever & Komp., LJubljana — ln stane posamezna trta od navedenih sort 5 Din. (1) Stavbno in pohištveno okovje ei nabavite najugodneje, tudi na knjižice ljubljanskih zavodov pri »JEKLO« Stari trg. K®Iesa 600 do 1600 Din, dve leti garancijo, šivalne stroje od 1900 Din dalje dajem na obroke. — C. Kraetlč, p. Dob 110. (!) NaJbolJSi trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik BohoriteM 5 Telefon 20-5S Ploščice za štedilnike In oblogo stene, prvovrstne ln najdenejàe - dobiš pri : Zastopnik »Somag« Wandplatten Weike v Ljubljani, Tyrševa 53. i čebelarji, kmetovalci! Čebelarske potrebščine, kakor vso železnino za kmetovalce ln obrtnike -si nabavite najceneje pri znani tvrdki Jos. Zalta, Ljubljana, TyrSeva c. 9 (Dunajska cesta). (1) istosmernl tok 115 V, 75 do 100 KW, in dva motorja 110 V. 5-8KW — vse pod 1000 min. obratov -kupim. — Ponudbe : Ing. Iso Fried, Osljek 14 lončenih straniščnih cevi In školjk proda pod ceno Kos, Bohoričeva cesta 5. Kolesa prvovrst. nemških znamk so prispela v največji Izberi In se dobe že od 550 Din naprej : Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) àveie uaiiiuciše aorvešk'. ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v L|ubl|ani se priporoča bledim io slabotnim osebam Gostilničarji pozor! Najbolj moderni biljardi se dobijo pri : Kosec Pavel, Mengeš. Cena 2800 dinarjev. Velikost 92X182 cm. (D Čebele: 13 obljudenih, 11 praznih A. ž. panjev zaradi preselitve prodam. Ponudbe upravi »Sloverica« pod »Ljubljanska okolica« št. 4608. (1) Kovaški meh dobro ohranjen — proda Franc Srebrnjak. kovač, Zg. Ptrnlče 91, p. Medvode. (O Rdeče cvetoče akacije, vrtnice visoke, nizke, ža-lujke za grobove, veliko-cvetne, agres, raznovrstne trajnico, prodaja PoISc — Malavas 40. Ježlea — za kamnosekom Novak. Trechcoate vetrne suknjiče, novoatl za Športne obleke • nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta U. (1) KOLESA večja partija prvovrstnih, popolnoma novih In več komadov starih poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti krlžanske cerkve) (1) Singer - Pfaff skoraj novi šivalni stroji poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti krlžanske cerkve). Vreče za moko, otrobe, Juto za embalažo i. t. d. — nudi Podbevšek Filip Celovška cesta 287 skladališče Vodnikova 1 Pisalni stroj in Valvasor naprodaj. Ugodni plačilni pogoji. Debeljak, Maribor, Trstenjakova 6. (i) Rabljena mlatilnica za motor 8 k. s. naprodaj. Strojna zadruga v Sav-ljah, p. Ježlca. (1) Salon »Mya«, Tyrševa 36 nudi prvovrstno modele. Popravila slamnikov tn klobukov točno in najceneje. (1) Mlekarna pripravna za stanovanjsko hišo. za obrt ali trgovino, pol ure oddaljena od Bleda, -naprodaj. Informacije daje mlekarska zadruga v likvidaciji Rib-no pri Bledu. (1) Zaradi starosti naprodaj trgovina mešanega blaga ln trgovina z žitom, ustanovljena 1.1875; 2. trg. lokala z velikim priročnim skladiščem ter kletjo za 5 vagpnov sodov; ono* nadstropen, 20 m dolg, s traverzaml grajen maga-zin za 10 vagonov žita in urejen 400 m" velik pod za žito ; 2 balkona za koruzo v storžih, dolga 80 metrov ln velik hlev, šu-pe itd., ter 22 oralov njiv In nekaj travnikov. Prebivalci so Hrvatje-katoli-ki. - Josip Pollak, Stritar, postaja županja v Sremu na Savi. (1) Mizarji! Nože zn skobelne stroje, furnlrske nože, krožne žago ln vse rezka1no orodje v neprekosljlvl kakovosti dobite pri : Dovžan Ivan, trgovina strojev In orodja, Ljubljana, Frančiškanska 4. (1) Najboljše pletenine nogavice, rokavice in damsko svileno perilo vam nudi najugodneje in najceneje tvrdka Martin Mahkota, Ljubljana, Uo-sposvetska cesta 10. (1) Vrtnice dveletne, v najnovejših različnih barvah, proda Brecelnik, Velika čolnarska ulica 21. (1) Moško perilo za pomlad v ogromni Izbiri po najnižjih tovarniških cenah se dobi pri »Kreko«, Tavčarjeva ulica 3. (1) VINA Za težko delo je močno vino I Dobite gn najlažje r Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON .-TEV. 25-73 15 Din stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Homocort. Prvovrstne gramofone pod nabavno ceno - nudi, dokler traja zaloga; Ljubljana, Slška, Jornejeva St. Î5. (I) Za pomladno sezono! Ročne torbice, najnovejše obliko, potni kovčki v vsaki ' vollkostl, nahrbtniki, športni pasovi, nogo-motne žoge itd Velika izbira po najnižji ceni. ivan Krav os, Maribor. Aleksandrova c. 13. KOLES Gotovo še ni vsem znano, da dobite kolesa najboljših svetovnih znamk, najnovejšega sistema ter po izredno nizkih cenah pri tvrdki Ant., Bau S ш a r 11 n s k a cesta S t. 22 LJubljana Izredna prilika! Umetno sušeni parketni odpadki poceni pri F. Ver-tačnik, Masarykova 23. i štampiljke Izdelujem po najnižji ceni. Franc Dolenc, Maribor, ,Aleksandrova cesta 35. • Semenski krompir zgodnji rožnik in beli — ugodno razpošilja 1. Je-glitsch, Pragersko. (i) Aluminium, baker ln medenino — kupujem. Grudnik, Ljubljana, Dravlje. (k) Vino kupi hotelska družba. Le pristna, boljša namizna dolenjska rdeča ln bela ter štajerska bu-ketna vina (večji kvan-tum). - Ponudbe z vzorci In ceno na : A. Breznik Ljubljana Aleksandrova 7 Nogavice, rokavice ln pletenine Vam nudi » veliki Izberi najugodneje In najceneje tvrdka Kar Prelog, Ljubljani!. Židov ska ultra In Start trg. 41 > Kolesa najcenejša In najboljša samo pri Remec Oskar, Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1) Za birmo priporočam veliko zalogo ur, zlatnine In srebrnlne po najnižji ceni. Josip Janko. Kamnik. Sutna, nasproti farne cerkve. (1) krojaške odrezke, stan papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER • MARIBOR Dravska 15 Staro zimo, zlato loftovge in srebrne Krone kuptiiem oo najvišjih dnevnih cenah A. KAJFE2 urar Ljubljane. Miklošičev« 14 Vinski kamen In sušene drože kupuje A. Resman K. D.. Za*reb. Illca 223. (k) Parni kotel ali lokomobilo s ca. 2Г> m' ogrevalne površine za min. 8 at. kupimo. Ponudbe na Intcr-reklam, Zagreb. Masarykova 28, pod »121/A-82«. Staro železo vsakovrstno, lito In kovano, vsako množino — kupimo. Ponudbe upravi •Slov.« pod »železo« 4936. Tračno žago za žagarski obrat, ln jar-menlk bi kupil v dobrem stanju Ponudbe s ceno ln opisom na naslov : Oglasni zavod »Farna«, Beograd, poštni predal 493 pod »Povoljno«. (k) Bukovih drv do 100 vagonov, kupim. -Ponudbe upravi »Si.« pod »Takoj denar« 4956. (k) Vsakovrstno zEato kupuje po oaivitjib oenab CERNE, luvelit, Liubhant Wolfova ulioa »L X Kupujemo staro železo, litine, kovine, vsakovrstne stroje in kovinske predmeto ter plačamo v resnici najvišje cene. JUSTIN GUSTINCIC Maribor, Tattenbacliova 14 Jesenove hlode in plohe kupi J. Oražem, Ribnica, Dolonjsko. (k) Mizarski stroj rabljen, kombiniran, ho-bel, abrloht ln drugo, od širine 40 cm dalje, kupimo. - Takojšnje ponudbo Imajo prednost. Mizarstvo Venturlnl Ludvik. LJubljana, Ižanska c. 159. (k) 0 Gumbe, plise, entel. ažur predtisk in monugram« hitro Izvrši Matek A Ml keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (ti Modroce, dlvane, kavče Itd. Vam napravi najceneje Iskra Franc, tapetnlk. Ljubija-na-Vič 16. Na željo grem tudi na dom. (t) Dne 12. aprila bo v žup-nišču v S t. Jerneju na Dolenjskem splošna razprodaja : konj, voz, poljskega orodja, komatov, konjskih oprem (širov) itd. Začetek ob devetih. On tluhljnnr na io K rama lotrn 4frH Uanat avla. 't taka) n« (mprlrnl' ISCEJO: Gospodična uradnica samostojna, Išče manjše stanovanje v centru. Ponudbo upr. »Slov.« pod »Točna plačnica« 4858. c Trisobno stanovanje Išče drž. uradnik. Ponudbe upravi »Slov.« pod »April« «t. 4842. . (c) ODDAJO: Stanovanje velike sobe in svetle kuhinje oddam s 1. aprilom ali pozneje na Ižanski cesti. Lesna trgovina Kobl Anton. (C) Odda se soba s kuhinjo LJubljana VII, Samova 1 Enosobno stanovanje sončno, išče soliden par za IS. apr. Ponudbe upr. »Slov.« pod «Soliden« tt. 4912. (č) Trisobno stanovanje sončno, suho, vlsokoprl-tlično, elektrika, vodovod, malo vrta, oddam s 1. majem. Rožna dolina cesta XV/15. (č) Moderno stanovanje trisobno, v novi v , z uporabo vrta, pri novi cerkvi v Slfki, se odda za 780 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stanovanje« št. 4577. (č) Enosobno stanovanje večja kuhinja, s prltikllnami, oddam. Vižlntln, Močnlkova 13, blizu ženske bolnišnico. (č) Dvosobno stanovanje prazno, takoj oddam. Cerkvena ulica 21. (č) Dvosobno stanovanje moderno, s kopalnico In kabinetom, takoj oddam. (Šiška). Vprašati: Trafika, pasaža. (č) Dvosobno stanovanje z vsemi prltikllnami, balkonom — vse pod enim ključem, nekaj vrta - oddam v Mostah, Poljska pot 29. (č) Enosobno stanovanje oddam. Dravlje, Rokova pot 146. (č) Dvosobno stanovanje sončno, kabinet, kopalnica, balkon, prltlkltne — oddani za junij. Sp. Šiška. Aloševčeva 16. (č) Dvosobno stanovanje komfortno, v sredini mesta. oddam s 1. majem t. I. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 4899. (č) Dvosobno stanovanje v mestu, I. nadstr., sončno, kabinet In prltlkllne (brez kopalnice), oddam z majem. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 4893. (č) Štirisobno stanovanje s prltikllnami. v centru mesta, oddamo s 1. aprilom. Naslov v upr. »S1.« pod St. 4952. (C) Dvosobno stanovanje osem prltlklln, se odda z majem. Visoko pritličje, kopalnica, kabinet. Vprašati pri hišniku : Dvora-kova 3. (č) Sobo prazno, lepo, pri cerkvi sv. Jožefa, oddam z majem mirni, solidni gospodični. Naslov v upravi »Sloverica« pod St. 4763. Lepo opremljeno sobo separlrnno, v sredini mesta. oddatn. Naslov pove upr. »Slov.« pod 4870. (s Samsko stanovanje garson, sončna lega, mirna ulica, v centru mesta, takoj oddam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Udobno ln čisto« št. 4910. (s) Lepo sobo novo, oddam starejši osebi v dosmrtno stanovanje z vso oskrbo na deželi. - Raka 85, Dolenjsko. (s) Prazno sobo primerno tudi za pisarno, center, takoj ugodno oddam. Naslov v upr. »81.« pod St. 4859. (s) Prazno sobo s Štedilnikom, oddam • aprilom. Zadružna It. S. Kodeljevo. (s) Opremljeno sobo veliko, s posebnim vhodom s stopnišča, takoj oddam boljšemu gospodu ali oficirju. Poizve se : Ilirska ulica 20-1. d. (s) Akademik išče v vili blizu univerzo pri boljši rodbini lepo In sončno, opremljeno sobo s posebnim vhodom In uporabo kopalnice. - Ponudbe upr. »Slov.« pod St. 4853. (s) Prazno sobo veliko, parketlruno, z elektriko ln posebnim vhodom, oddam. Jenkova ulica 12. (s) Opremljeno sobico oddam. Sv. Petra cesta 51 Prazno sobo soparlrano, takoj oddam. Naslov v uprav4 »Slov.« pod št. 4965. (e) IE259S3I IŠČEJO» Lokal za trgovino z mešanim blagom, no prometni točki, vzamem takoj v najem. Ponudbo upravi »Slov,« v Celju. Vinotoč ali gostilno najrajši v mestu, vzamem takoj ali pozneje v najem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Podjeten« 4707. išče se lokal v središču mesta. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Maj« St. 478». (m) Pisarno v sredini mesto, za 1. maj - išče Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani, Nebotičnik III. (m) ODDAJO: Pekarijo na prometnem kraju takoj In ugodno oddam. Ponudbo: Marija Zelnik ~ (iorlče, pošta Golnik, (n) Trgovino z mešanim blagom v Ljubljani oddam. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Potrebno 10.000 Din« St. P 4768. (n) Tovarniško poslopje z vodnim pogonom 90 KS, poleg električnega daljnovoda Velenje, v bližini LJubljane, oddaljeno 2 km od postaje, so odda v najem. oziroma ISče kom-panljona za ustanovitev Industrije. — Interosenfi pošljito ponudbo upravi »Slov.« pod značko »Nova industrija« St. 4882. n Vila trisobna, s prltikllnami in vrtom, pri kolodvoru Brežice, se oddA v najem. -Informacijo: Volčanšek, Brežice. (n) Mesnico z Inventarjem, v LJubljani, takoj odrlam. Borgant. Sv. Jakoba trg 6. (n) Delavnica 4 x 8.5 m. na dvorišču na Mestnem trgu Ï, so takoj poceni odda solidnemu obrtniku. (n) Odda se lokal v sredini mesta s 1. majem 1937. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 4898. (n) Gostilno v sredini mesta, oddam na račun. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gostilna« et. 4915. Večji prostori pisarniški ali poslovni, 17 glavnih. 8 postranskih, sposobni tudi za obrti, skladišča — en skupaj ali delno oddajo v zakup julija ali avgusta. TyrSeve cesta 25, I. nadstr. Elektrika vpeljana, tudi centralna kurjava. Ustno ali pismene poizvedbo pri hišni upravi : Tyrševa 15 ali Pletcršnlkova 4-1. (n) Trgovski lokal » popolno špecerijsko opremo oddam v naiem. Šember tehtnica, skoraj nora, eventuelno tudi ves inventar, po nizki ceni naprodaj. Vprašati: Betnavska 31, Maribor. 0080000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000 Državna hipotekama banka Kraljevine Jugoslavije (prej Uprava fondov) (Isfanovliena 1.1862. Banko upravlja neodvisen upravni odbor. Centrala v Beogradu. Clavne iltitale: Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Niš, Skoplje in Banjaluka. Agencf Se: Kragujevac, Valjevo, Čačak, Zemun, Peirovgrad, Bitolj in Prijepolje. Glavni Mnlnl posli: Posluje z vsemi državnimi in javnimi londi: pupilnimi, depozitnimi in cerkvenimi kapitali, samostanskim, občinskim in zadužbinskim premoženjem itd. Emitira obveznice in založnice. Sprejema hranilne vloge. Dovoljuje posojila na nepremičnine, občinam in samoupravnim telesom pa na davke in doklade. Eskomptira menice denarnih zavodov. Lombardira državne papirje, akcije Narodne in Priviligirane agrarne banke in blagajniške zapiske ministrstva tinanc. Eskomptira zapadle kupone svojih založnic dolarske emisije (Seligman), ki so nostriticirane v kraljevini. Za vse bančne obveze jamči država. Za vsa pojasnila se je obrniti na naslov: DrMna hipoteharna banha, Beograd, ali na njene podružnice. • . f •ofotoiofotototoiotoioeototoeoi >4 toeoeotoeoeo$oooeoeoto#otoio§o» •oeoeoeo§o®o®oeoio® Naša velika spomladanska akcija traja samo kratek čas! ^^^^ ,Zk0riStlte РГ|,1к01 la praktičen KADET-BOX fotoaparat obenem s » ISOCHROM filmi, dobite pri vsakem fotn-trgovc-u. PUBLIC I T A S »NIHCI« Kovinski proizvod:, vijaki za zrcala, pulti za note, pohištveno okovje iz kosti. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 17 Cauche ! - fotelje - otomane - modroce itd. zajamčeno solidno delo kupite pri Rudolf Sever, Marijin trg 2 Zahtevajte povsod naš list! Kdor je doiivel nordijske dneve in noči, doživlja svojevrsten svet. Le oni, ki osebno doživlja, kar se mu razodene v severnem svetu, ie ta ga more spoznati in razumeti, pri čemer si oridobi večno bogastvo. Česar ne dosežejo niti knjige, niti slike in pripovedke, to omogoči potovanje po severnih deželah s Ham-burg-Amerika Linijo. Neprekosljive izkušnje so garancija za smer njenih ladij. Postrežba Hapag-potnikov je vzorna. Prijetno je potovanje z ladjami Hamburg-Amerika Linije. Prvo potovanje v Anglijo, Irlandijo, Islandijo in Norveško z ladjo MS »Milwaukee« od 28. junija do 14. julija 1937. Potovanje traja 16 dni. — Cena ca. Din 4600'-—. Prvo HAPAG-ovo potovanje na Škotsko, Islandijo, Spitzberge in v Norveško z ladjo MS »Milwaukee« od 16. julija do 8. avgusta 1937. Potovanie traja 23 dni. — Cena ca. Din 6600"—. Drugo HAPAG-ovo potovanie na Škotsko, Islandijo, Spitzberge in Norveško z ladjo MS »St. LOUIS« od 22. julija do 11. avgusta 1937. Potovanje traja 20 dni. — Cena ca. Din 5000'—. Tretje HAPAG-ovo potovanje na Škotsko, Islandijo, Spitzberge in Norveško z ladjo MS »Reliance« od 7. do 30. avgusta 1937, — Potovanie traja 23 dni. — Cena ca. Din 6600'—. Potovan:e po vzhodnem morja in na Norveško z brodom MS »Milvvaukee« od 10. do 26 avgusta 1937. Trajanje potovanja 16 dni. Cena počenši ca. Din 4600'—. HAPAG-ovo potovanje na Norveško, Škotsko in v Anglijo s parnikom MS »Reliance« od 2 do 15. septembra 1937. Trajanje potovanja 13 dni. Cena ca. Din 3650'—. Dobro se potuje z ladjami Hamburg-Amerika linija. m Informacije in prospekti pri Glavnem zastopstvu Nemški potniški urad, Beograd Knežev spomenik 5 in Podzastopstvo Vladimir Pintar, Ljubljana, Pražakova 13 Orožarna PASTU0VIĆ Zagreb, Jurttiieva uL1 vodilna trgovina orožja, munlcile ш lovsao-športnih potrebščin Za cenik Je poslati Dm 3 — v znamkah. HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU REGISTR. ZADRUGA Z NEOM. ZAVEZO POSLUJE V KAMNIKU, SUTNA 22 (LASTNA HISA) HRANILNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU DO 3 % Razpis Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo javno zmanjševalno oiertno licitacijo v skrajšanem roku za spodaj navedena dela in dobave v prizidku Delavskega doma ob Bleiweisovi cesti: 1.' Mizarska dela 2. Instalacija centralne kurjave. 3, Instalacija vodovoda. 4. Instalacija elek trike in signalnih naprav. 5. Instalacija plina. 6. Ključavničarsko dela 7. Steklarska dela. 8. Slikarska dela. 9 Pleskjrska dela. 10. Parketarska dela. 11. Tapetniška dela (zavese). 12 Dobava in polaganje linoleja 13. Montaža celuloidnih ščitov. 14. Pečarska dela 15. Dobava emajliranih napisov. 16. Dobava svetlobnih teles in žarnic. Kompletni razpisni pripomočki se dobe od t aprila 1937 dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. IX. št. 2, II. nadstr Elaborat za vse instalacije je na vpogled v pisarni gradbenega nadzorstva v zgradbi Delavskega doma (vhod z Bleiweisove ceste, II. nadstr.). Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v mestnem gradbenem uradu do dne 15. IV. 1937 do 9. ure dopoldne, kjer se takoj nato vrši javno komisijsko" odpiranie vloženih ponudb. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 26. marca 1937. Predsednik mestne občine: Dr. J. Adlešič 1. r. rgovske lokale eden pripraven za рекЗГПО ali slično, oddam v hiši, ki se ravnokar dovršuje. Tyrševa (Dunaiska) 35 a Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceè. Izdajatelj: Ivan R a ko vee. Urednik: Viktor C e n 6 i č. CENIK IN VZORCI ZASTONJ Hranilne vloge celjskih denarnih zavodov. Zadružne Gospodarske banke in članic Zadružne zveze Vam vnovži najbolje takoj v gotovini Al. Planinšek. Ljubljana, Beethovnova 14-1. Д. Ver bojs Sjubljatta (poleg Slamiča) Govorniška pologa elektromotorjev vseh vrst in velikosti Strokovno popravlja in previja najhitreje Zaloga vsega instalacijskega materijala, svetilk, likalnikov itd. TUDI ZA POMLAD KUPITE PRI PAULIN-u, Ljubljana, Kongresni trg 5, ker Vam ob najnižii ceni nudi prvovrstno delo in blago, prayilno modno linijo in eleganten izgled v plaščih, kostumih in paletojih. Rudolf Timmermans: Junaki ii Alcâzarja ' Puške na strel! Ne streljati, dokler ne začne strojna puška v tretjem oknu! Bernardo je i nekaj tovariši postavljen v najvišje nadstropje, kraj okna ob cestni strani, zadaj za vrečami peska. Pripravi si puško za strel in nekoliko mu drhtijo prsti. Mogoče zato, ker je jutranja megla hladna? Ali pa — ker bo — zdaj — prvikrat — streljal — na ljudi? Oči se mu zapičijo v zunanji polmrak, ki se bolj in bolj svetli, prisesajo se mu na višino, odkoder se bodo rdeči miličniki zapodili nizdol. Cesta, drevesa, vse je tilio. Prav tamle na robu višine majhen kup zemlje ali kamen. Ali je bil ta še pravkar tukaj? Bernardo pozorneje pogleda. Ne, to je človek; zakaj, zdaj se začne premikati. Brez dvoma je že dolgo ležal ondi na preži. Tu — še eden in tam — in ondi. Vsa višina iznenada oživi. To je sovražnik. Bernardo razburjeno in tiho za-šepeče tovarišem: >Tamle so!« — A ti so že tudi opazili premikanje tam zunaj in pritisnejo puško na lice. Tišina brez diha Sekunde, ki se ne premaknejo naprej. Sovražnik bliža. Zakaj še ne streljamo, si misli Bernardo. Kaj major še ni videl tega, kar je zunaj? Vedno bliže prihajajo. Ali naj vpraša? »Ojé, Francisco?« >Yue pasa?«, zagodrnja ta tiho in rezko, ne da bi se ozrl. Tedaj preseka slrel to strahotno tišino. eoeoeoeoeoiototoeoiotoeoioeoeoi tSrojna puška pri tretjem oknu začne ragljati. Bernardo skoraj ko stroj istočasno pritisne petelina. Strel sfrči, preden je sploh kaj pomeril. A potem se Bernardo umiri. Naboj, pomeri, ustreli! Naboj, pomeri, ustrelit S ceste so koj po prvih strelih izginili vsi sovražniki. I>e nekaj temnih, nepremičnih točk je, ki jih prej ni bilo... Miličniki so iskali kritja v oljčnih gajih, ki se razprostirajo vzdolž obeli strani ceste. Hui-i-i, hui-i-i, prifrčijo tudi odondot prve krogle. Kakor že, a po včerajšnih letalskih bombah je to kar otroški koncert! Zdaj so tudi rdeči sprožili strojno puško, ki kosi po okenskem pročelju hospitalu. Streli čofotajo v zidovje, preluknjajo žvenkelajoče šipe in se zabadajo v stene in strope, da brizga mavec z vseh strani. Bernardo se hipno ozre in vidi, da je Franciscova rama vsa krvava. Francisco hoče še streljali dalje. Z eno roko nabije puško, čije kopito in okovi so zamazani s krvjo. A ko hoče sprožiti, se nezavesten se-sede. Tedaj strelja Bernardo še liolj mirno, še l>olj točno še lx)lj natančno. Rdeči ne skušajo nič več napadati. Polagoma ogenj zamrje. Le tu in tam še kak poedini strel. Mogoče so že obupali in jih ne bo več. Ženske, boj — in umik. V Alrôzarju je vse živo. Telefon razglaša ua vse strani povelja in navodila, sprejema sporočila, odgovarja na vprašanja in zdvajanja. Municijo iz orožarne, ki so jo mogli včeraj le zasilno spraviti, dajejo zdaj na varna skrivališča. V bli- žini straž, predvsem v vojaškem poveljstvu, ki je najbolj oddaljeno, postavljajo municijska skladišča na varnih krajih, da ne ho kdaj sile, kadar municije ne bi mogli od drugod dobili. Potem pa novo, težavno vprašanje za Moscardoja! Hitro je dovolil, da se skrijejo v Alcâzarju moški desničarskih strank. Saj, čeprav je mesto še v rokah vojaštva, pa so razdelili ined rdeče delavstvo orožje in kdo more zabranili, da no bodo iznenada vstali iu izrabili orožja zoper žrtev, ki si jo bodo izbrali! A zdaj novo vprašanje: Ali morejo priti v Alcâzar tudi družine teh inož in častnikov in guardije civil? Družine? Moscardô se spomni svoje družine, svoje žene in obeh sinov; lwouisja, tri in dvajsetletnega, ki hoče postati inženir, in Carmela, petnajstletnega, drobnega fantiča, skoro Se otroka. Sporočili so mu bili, da so v hiši nekih prijateljev. Ne more pogledati ,kje da so. Njegova družina je zdaj Alcâzar. Prav, naj se drugi še briga jo za svoje družine, kolikor se pač še inorojo. On, ki je izmed vseh najvišji, v čigar rokah je odgovornost vseh, more in sme biti le še častnik in poveljnik. Saj niso zdaj poglavitne zunanje dobrine, niaterijalua posest in bojna slava. Njemu, Moscardô j u, je predvsem za krščansko vero, ki jo preganjajo in zasramujejo rdeči, katere je naščuvalo inozemsko hujskanje in razbičala domača krivda. Njemu je za Španijo, za domovino, za njene ljudi in njeno kulturo, za njeno zgodovino in njeno bodočnost. >Dios y Patria!« — îBog in domovina!«, to je tisto, zn kar se bije boj, in njemu, polkovniku Moscardoju. jo Previdnost določila del te bojne fronte. Tu ga kliče večja dolžnost. Bog naj mu varuje ženo in oba fanta .. tako molijo in prosijo njegove misli in njegovo srce! 1114 • i * J г n- a a 9 S 4 qQQ O _ o a c o a — w гж •8 'ii 'i! Z » 2 S m Ju* 0 6 0 < 5 5'š« Z а ® « é rt 1 « > ►J 14 N ^ s » > o o O O 3 +4 C 5 jc «► m " џ 53 o C -5 2 - i -S « figa .22 0 a-S в g S « C J-Sš (B 3.S.5 e o- - s S "-e -JNN •oeoeoeoeo®o«oeo®oeoeo8oeoeoe o © •oiofoeoioeoeo#oioootoeoiofoeoiototo®oeo®oeoeoeoeoooioeo0oeoeoeoeoe -e m Veliko noč tfdmê {anÂccwiùfr •oeotoiotoioeotoioioioioeoioeoi i® totototoiosotoeoeoioioeototoioi